Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 din, za 'o leta 80 din, za >/. leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo; 210 din. - Pia- TRGOVSKI LIST Številka 3. in toa se v Ljubljani. Časopis za trgovin o, industrii o, obrt in denarništvo Uredništvo ln upravnlfitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. St. 25-52. 19h Si i St rNlfc ponedeljek, gred0 ta Liubliana, sreda 5. januarja 1938 CPosamezni |>CA v.t?ricf dtn V JU Muino potrebno soglasie Med ljudmi praktičnega gospo-d a iškega življenja in med onimi odločujočimi ljudmi, ki vodijo na-državno gospodarsko politiko ni pravega soglasja. Praktični gospodarski ljudje imajo pred očmi '/.asti ureditev dnevnih potreb, da bi se že enkrat odpravile vse motnje in težave, ki vsak dan ovirajo gospodarsko življenje. Oni gospodje pa, ki odločajo o naši gospodarski politiki, mislijo bolj na razne teorije, na razne gospodarske sisteme in na podlagi njih urejajo našo gospodarsko politiko. Posledica tega dvojnega gledanja na potrebe gospodarskega živ-V.enja je, da praktični gospodarski judje dostikrat pozabljajo na in-'erese celote in da vidijo samo Sv°je najbližje zadeve, naši voditelji gospodarske politike pa pri vodstvu vsedržavne politike pozabljajo na interese naših praktičnih gospodarskih ljudi. Eni vidijo preveč najbližje stvari, drugi pa teh premalo vidijo. In tako nastaja nasprotje, ki preprečuje vsako plodno sodelovanje in ki je glavni vzrok, da se sliši iz gospodarskih vrst toliko kritike naše oficialne gospodarske politike. Objektiven opazovalec pa mora Se nadalje ugotoviti, da si naši praktični gospodarski ljudje vsaj prizadevajo, da bi razumeli smernice politike in prizadevanja ofi-cialnih voditeljev naše gospodarske politike, dočim se ti slednji niti ne potrudijo, da bi svoje cilje razložili in tudi skušali razumeti težnje praktičnih gospodarskih ljudi. Razne teorije so jih tako premotile, da so izgubili realen P°gled na svet, visoki položaj pa Je povzročil, da so mnogi smatrali *>ebe že za previsoke, da bi se ozi-IaH na želje in pritožbe praktičnih gospodarskih ljudi. Ker se je poleg tega zaradi obč-^di političnih razmer položaj birokracije stalno vedno bolj utrjeval, Se je ločitev med praktičnimi gospodarskimi ljudmi in voditelji naše oficialne gospodarske politike še povečal. Bilo je zato vedno manj sodelovanja med obema skupinama in če je kje prišlo do sodelovanja, je bilo to dostikrat dolženo le po ovinkih in na način, ki nikakor ni bil zdrav in priporočljiv. Od tega nasprotja je trpela vsa naša trgovina in vse naše gospo- črt'«,1/0',°.d'°ki, ki so se izdajali, nrp<5pn<*v^ali kar s senzacionalno presenetljivostjo, da se jih noben gospodarski človek ni mogel nadejati, se manj pa n& b _ viti. Praktične razmere »o se ire-ninogokrat premalo upoštevale in Posledica tega je bila, da So tudi najbolje mišljeni ukrepi postali trgovini in gospodarstvu v škodo, da prenagljenost izdaje ukrepov Se je tudi na zunaj jasno pokazala v večnem spreminjanju uredb in Pravilnikov ter v vedno novi potrebi izdaje posebnih navodil in avtentičnih tolmačenj vseh izdanih ukrepov. Ne morejo iti posli dobi o, niti se ne more zadovoljivo razvijati zunanja trgovina, če ni živega sodelovanja med onimi, ki ejansko izvršujejo zunanjo trgovino in onimi, ki ji dajejo smer z ozirom na celotne potrebe države. Zato mora biti ena glavnih nalog naše gospodarske politike, da doseže sodelovanje med teoretiki in praktiki našega gospodarskega življenja. Zato je potrebno, da postane sodelovanje praktičnih gospodarskih Uljudi v vseh državnih gospodarskih institucijah obvezno in da morejo praktični gospodarski ljudje tudi vplivati na ustanovitev takšnih institucij. Kar je bilo doseženo na zadnji seji osrednjega lesnega odbora, to se mora doseči povsod in šele potem bo mogla kreniti naša gospodarska politika na prava pota. To soglasje med praktičnimi go- spodarskimi ljudmi ter upravitelji naše gospodarske politike pa se ne sme omejevati le na državne ustanove in centralne urade, temveč mora veljati tudi za državna podjetja, a tudi za vse samoupravne korporacije in zavode. Ne bo v škodo naši poštni upravi, če bo upoštevala nasvete praktičnih gospodarskih ljudi in tudi naša železniška uprava bo mogla upravljati železnice ceneje in bolje, če se bo ozirala na nasvete ljudi, ki vsak dan praktično občutijo, ka- teri njeni predpisi so dobri in kateri ne. Ena prvih nalog naših državnikov bi morala biti, da dosežejo soglasje med vodstvom oficialne gospodarske politike in praktičnimi gospodarskimi ljudmi. Kajti če tega soglasja ne bomo dosegli, potem bo naša gospodarska politika le malo uspešno eksperimentiranje in teoretiziranje, s katerim pa nikdar ne bomo ustvarili blagostanja v državi. To pa bi moral biti cilj nas vseh. Brez p tuiske propagande Val tulcev se ob naši meii ustavi Strasbourg, koncem decembra. Kako zelo skrbe druge države za dvig svojega tujskega prometa, nam kažeta obseg in intenzivnost njihove tujske propagande. Z veliko spretnostjo in znanjem razvijajo zlasti Italija, Švica, Avstrija in Madžarska uspešno tujsko propagando za obisk svojih krajev. Najbolj spretne ljudi zaposlijo v tujski propagandi, zato pa ima ta tudi uspeh. Pred tedni sem bil v tujini in prepotoval Avstrijo1, Nemčijo, lep del Švice in Francije. Ker se že davno zanima za tujski promet ter za tujsko propagando, sem si tudi podrobneje ogledal, kako v teh deželah skrbe za dvig tujskega prometa. Videl sem, da se v vseh teh deželah zavedajo, da je dobra tujska propagandna služba temelj tujskega prometa. V Miinchenu in drugih nemških mestih sem videl ogromne, a okusno izdelane plakate, ki sugestivno vabijo na jug, na morje, drugi pa v gore in kraje zimskega športa. Skoraj v vsaki postaji sem videl italijanske plakate, ki vabijo k obisku Sicilije ali pa severnih italijanskih krajev, kjer se goji zimski šport. V vsakem večjem evropskem mestu je italijanska potovalna pisarna. V Strasbourgu je v eni najlepših ulic v veliki vogalni hiši zastopništvo italijanske turistične družbe CIT (Comp. Ital. Turismo). Vstopim v lokal. Pri-prosta, a okusna oprema, lepa in odlično aranžirana izložbena okna. Uradništvo pozna odlično svojo deželo in postreže tujcu takoj z vsemi podatki, ki so v zvezi s potovanjem v Italijo. V isti ulici je agencija »Havas«, ki tudi dela propagando za tujska potovanja. Iz velikega okna druge hiše vabi plakat Češkoslovaške k obisku visoke Tatre in Prage. Vstopim in takoj dobim vsa potrebna navodila za potovanje po deželi Libuše. Prav tako tekmujeta med seboj Nemčija in Avstrija, katera bo z uspešno propagando privabila več tujcev v svoje kraje. Avstrija priporoča vse svoje ozemlje do Karavank in samo do tja tudi sega val tujcev. Se-veda ima svojo turistično pisarno v Strasbourgu tudi Švica, a tudi h inska in Madžarska. Le o jugoslovanski turistični propagandi ni sledu. Vse te tujske prometne pisarne spretno izkoriščajo božične praznike in prepričujoče govore ljudem, kako bi mogli božične praznike posebno lepo uporabiti za izlet v njih zimske športne kraje. In da ni njih propaganda brez uspeha, dokazujejo veliki vlaki smučarjev, ki hite za praznike na vse strani. Vsi kolodvori Alzacije, Švice, Nemčije, Avstrije so polni Angležev, Nizozemcev, Belgijcev, ki se vozijo v kraje zimskega športa. Do naše meje je vedno v vlakih polno smučarjev. Od Beljaka dalje proti jugu pa je v vlakih mrtvo. Tujcev ni več in samo nekaj naših izseljencev iz Amerike in Kanade se vrača s svojimi revnimi prihranki v domovino. Takoj padejo trpke opazke, kako se pri rias nič ne stori, da bi se v naše lepe kraje privabili tujci. Tudi priprosti izseljenci čutijo, kako je naša tujsko-prometna služba slaba. Posledica tega pa je, da ostajajo dolarji, holandski goldinarji, funti in franki na drugi strani naše meje. * Dvanajst dni sem potoval po teh krajih, a nikjer nisem videl niti enega našega plakata, niti enega fotderja v izložbenih oknih potovalnih pisaren. Okrog 15 potovalnih pisaren ima Strasbourg, toda med njimi ni miti ene, ki bi bila založena z našim propagandnim materialom. Če primerjamo našo tujsko prometno propagando s propagando drugih držav, potem moramo pač reči, da smo sami krivi, če naš tujski promet ne napreduje, kakor bi moral in tudi mogel. S predavanji, filmi, letaki in prospekti' pripravljajo drugi narodi tla za tujsko propagando, povsod skrbe ■dobro organizirane potovalne pisarne s strokovno zelo izvežbanim osebjem, da dajo tujcu takoj vse zaželene informacije, poleg tega pa še pomaga državni aparat z raznimi ugodnostmi za tujce, da je obisk teh držav še bolj privlačen. Pri nas pa vsega tega ni. Reklamni strokovnjaki se smatrajo skoraj kot neresni ljudje in nihče noče uvideti, da je treba tudi za uspešno reklamo solidnega strokovnega znanja. Ker je pri nas tujska propaganda v rokah nestrokovnjakov, zato tudi nima nobenega pravega uspeha in zato je tudi silno draga. Kajti vsaka nesmiselna reklama je draga. Strokovno znanje ni pri nas važno, temveč važne so zveze, ki jih ima kdo in le te zveze mu omogočijo nastavitev v naših potovalnih pisarnah. Če ne vedno, pa je zelo pogosto tako. In potem se še čudimo, če so ljudje z našimi oficialnimi tujsko-prometnimi ustanovami nezadovoljni. Kako ne bi bili, če pa je med njihovim delom in delom takih ustanov v drugih državah tako velikanska razlika. Naši domači slavospevi na namišljene uspehe prav res ne pomagajo. Težke stotisočake potrošimo za tujsko reklamo, a ves ta izdatek je zapravljen, če niso vsi uradniki v naših potovalnih pisarnah na svojem mestu, če ne morejo dati tujcu vseh informacij, ki jih ta želi. Ne ljudi, ki reprezentirajo, temveč ljudi, ki svojo stvar znajo, ki so strokovnjaki za tujski promet, takšnih potrebujemo. Takšnih ljudi pa v tujini nimamo in zaradi tega trpi Slovenija, trpi Hrvatska, trpi Dalmacija in trpe vsi kraji naše države, ki bi mogli privabiti tujce. V tujini se je že začela borba za sezono, mi pa še čakamo in samo čakamo. V Colmarju in Strasbourgu sem videl že reklamo za pomlad in poletje. Kratki filmi kažejo lepoto dežel in vabijo tujce k obisku. O naših deželah pa ni ne duha ne sluha. Naši hotelirji, naši restavraterji in gostilničarji trpe pod težkimi bremeni, a nihče se ne zmeni, da bi jim pomagal in privabil čim več tujcev v deželo, da bi prišli ti do gostov. Samo teoretiziramo in besedičimo na široko o tujskem prometu ter drug drugemu vihtimo Klub absolviranih trgovskih akademikov v Ljubljani priredi pod častnim pokroviteljstvom predstavnikov trgovskih korporacij in organizacij: predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, predsednika trgovskega društva »Merkur« g. dr. Frana Windischer-ja, predsednika Zveze trgovskih združenj za Slovenijo g. Staneta Vidmarja in predsednika Združenja trgovcev v Ljubljani g. Viktorja Medena tc^avsUL ples v soboto, dne 8. januarja v »Trgovskem domu« Pričetek ob 20.30. Umetniški program izvajajo za uvod k plesu odlični člani ljubljanske opere, in sicer gdč. Nollijcva, ga. Bravničar jeva in g. Franci. Pri klavirju jih spremlja g. dr. Švara. Negode-jazz. Plesno vodstvo g. Černe Lud. Obleka večerna. Prebitek prireditve se bo uporabil v socialne namene kluba. kadilnice. Zanašamo se na tuje potovalne pisarne ter na svoje odlične zveze s temi pisarnami. Nas tujski promet pa ostaja nezadosten ter bo kmalu navezan predvsem na jugoslovanske goste. S svojim denarjem si ustvarjamo iluzijo tujskega prometa. Prazen je izgovor, da ni denarja za uspešno propagando. Denarja bi bilo že dovolj, če bi bila naša propaganda res strokovna in dobra. Za slabo propagando pa res nimamo zadosti denarja, a ta tudi nikomur ne pomaga. Čisto na druga pota mora kreniti naša tujska propaganda! G. Gomišček. Dimo Ka o Slovenc Predsednik Bolgarsko-jugoslo-vanske lige in bivši minister Dimo Kazasov, ki je predaval tudi že v ljubljanskem »Trgovskem domu« in si pridobil takrat med Slovenci obilo iskrenih prijateljev, je izdal knjigo: Sedanja Jugoslavija. V nji poroča izčrpno o sedanji Jugoslaviji ter njenih gospodarskih, socialnih in kulturnih razmerah. Nato pa podaja zelo preudarno karakterizacijo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter priznava vsem njih vrline. Tako piše na široko o borbi Srbov za svobodo, o njihovi ljubezni do očetnjave, njihovem eks-panzivnem temperamentu, ki pa je v svojem jedru veder. S posebnim priznanjem govori o veličini srbske matere ter omenja tudi vse druge lepe lastnosti Srbov. Prav tako govori z lepim priznanjem o Hrvatih Ter pravi, da spominja njih sedanje gibanje na Gandija. Molče in znajo čakati, vendar pa je v tem čakanju moč. Pravi, da se motijo oni, ki govore, da Hrvati ne vedo, kaj hočejo. Oni vedo, toda so realisti in čakajo, da pride ugoden trenutek, ko vse lahko rečejo. Hvali tudi lepe lastnosti Hrvatov. Nato govori Dimo Kazasov o Slovencih ter pravi naslednje: »Slovenci so najmanjša, toda najbolj dvignjena veja slovanskega drevesa. Njih materialna in duhovna kultura tekmuje s kulturami zapadno-evropskih narodov. Slovenska hiša se blešči od vzorne čistosti in reda. Kmečka miza in kmečka kuhinja sta na višji stopnji ko naše mestne kuhinje. Slo-v.enka čuva nad svojo hišo kakor nad svetiščem. V slovenski vasi se vidi, da je slovenska duša polna poezije. Slovenec je sinteza jugoslovanskega tipa: varčen in uporen je kakor Bolgar, sentimentalen in romantičen ko Srb, blagoroden in korekten ko Hrvat. Podjeten je in konstruktiven element. Vse je pri njem narejeno po vzoru. lina zelo zdrav in nenavadno praktičen smisel, tako za gospodarsko kot za javno in politično življenje ter za vse druge iniciative. Svojo revno planinsko zemljo je spremenil v vrt cvetlic, v katerem neutrudljivo delajo mož, žena in otroci.« Zahvaljujemo se Dimu Kazaso-vu za njegove lepe besede o Slovencih. Morali se bomo še zelo potruditi, da bomo to veliko priznanje prijatelja Kazasova tudi v resnici v polni meri zaslužili. Vsak trgovec mora biti: naročnik v .Trgovskega lista' K tekmi telegrafistov V Beogradu so priredili tekmo telegrafistov, ki je dala tudi dobre rezultate in potrdila to, kar smo itak vsi vedeli, da je strokovna sposobnost poštnih nameščencev v resnici zadovoljiva. Tudi to dobro stran ima tekma, ker je dokazala, da ima naša poštna uprava vendarle nekaj smisla za moderno poslovanje. Toda še več bi ga morala imeti. Tako bi bilo zelo priporočljivo, če bi poštna uprava nazorno pokazala, kako dolgo morajo poslovni ljudje v Mariboru, Ljubljani in Celju čakati na medkrajevno zvezo. Poučen bi tudi bil diagram, ki bi kazal, kaiko dolgo morajo nekateri okraji v Ljubljani čakati na pošto, ker je premalo pismonoš. Tudi o čakanju pred okenci, kjer se vplačujejo čeki Poštne hranilnice, bi se dale napraviti poučne slike. Ne brez zanimanja bi tudi bila tekma glede dostav,e poštnih paketov po pošti in po zasebnih podjetjih. Samo veseli nas, če je pokazala poštna uprava nekaj smisla za moderno življenje. Želeli bi le, da bi ga pokazala še malo več in da bi začela sistematično odpravljati vso birokratsko navlako, ki s^ je sčasoma vgnezdila v njeno poslovanje, da bi za svoje drage pristojbine ljudem res dobro * o-stregla. vzrok, da so kupovali naši trgovci egiptski riž. Kakor hitro se ure-de razmere v Španiji, pa bo prišel za naše trgovce v poštev tudi španski iriž. Napačno je torej mnenje, kakor da bi bili naši trgovci navezani le na italijanski riž, ker ga morejo dobiti tudi v drugih državah. Ker ni pri nas zadostno število potrošnikov za kvalitetni in dragi riž, je vse vprašanje le Jugoslavija plačuje svoje dolgove V zadnjih dneh sta tako Avstrija ko Italija pravočasno vplačale četrti obrok svojih anuitetnih plačil obligacijskemu fondu bivše južne železnice v Parizu. Obe državi sta plačale svoj obrok v polni višini. Jugoslavija, ki zadnja leta sploh ni plačevala obrokov, se je sedaj (zavezala, da bo plačala 2 milijona Sv. frankov ter je tudi v resnici nakazala že pol milijona šv. frankov, ostali poldrug milijon pa bo vplačala v najkrajšem času. Madžarska je plačala 1. 1937. en sam obrok, pa še ta v vezanih pengih. Samo pozdraviti je, da je začela Jugoslavija plačevati svoje obveznosti, ker le na ta način bo mogla popraviti svoj mednarodni kredit In priti zopet do posojil. Glasilo »Gospodarske sloge« napoveduje možnost krize »Gospodarska sloga« je začela izdajati svoj list in v prvi številki svetuje v uvodniku ljudem previdnost, ker ni izključeno, da prhle do nove krize. Med drugim pra\i list: »Če pogledamo nazaj, potem vidimo, da je bilo najslabši; stanje 1. 1933. in da se je začel od takrat položaj polagoma boljšati. Napačno pa bi bilo misliti, da se mora stanje še naprej kar neprestano zboljševati. Gospodarske krize so vedno nevarne in se pripravljajo v industrijskih deželah vsakih pet ali vsakih osem let. Potem pa pri tisnejo tudi agrarne dežele. Na vseh trgih se tudi že vidijo prvi maki, da bi mogla v kratkem nastati nova kriza.« List pravi nadalje, da se sicer do nove žetve ni treba bati večjih sprememb, da pa je umesMo, če so kmetovalci previdni. Domače luščilnice riža in uvoz riža iz Italije Po poročilu italijanskega kmetijskega ministrstva je letošnja žetev riža v Italiji za 6'65% večja Igo lani ter je dosegla 7,84 milijona ■totov. Po kakovosti pa ni letošnji riž tako dob,er ko lanski. V prejšnjih časih je Jugoslavija nakupila skoraj ves riž v Italiji. Za časa sankcij pa je kupovala riž v dru--gih deželah, zlasti v Egiptu. Uvoz riža pri nas ne zavisi od kakovosti riža, temveč od cene. V zad-injdh letih pa je bil egiptski riž ne simo cenejši, temveč tudi boljš od italijanskega. To je bil tud: v tem, kako uvoziti čim cenejši riž. V Italiji vodi vse posle z rižem družba Ente Nazionale risi, ki je pred kratkim ustanovila posebno izvozno družbo »Agire«, ki se bo bavila z izvozom italijanskega riža. Ta družna ima tudi namen, da ustanovi v vseh državah, kamor izvaža Italija riž, svoje podružni- ce, da bi po njih dobila v teh državah nekak monopolni položaj. Naše luščilnice riža so nasprotne dovolitvi podružnice italijanske družbe v Jugoslaviji in pravijo, da bi mogle luščilnice same ustanoviti uvozno družbo, ki bi pot.em razdelila riž med svoje člane. Pravijo nadalje, da bi mogla biti nova organizacija pod kontrolo državne oblasti. Gospodarstvo se ne še obremeniti Iziava gen. direktoria SUZORia g. Matjašiča Zagrebške »Novosti« so objavile razgovor svojega urednika z gen. ravnateljem SUZORja Radovanom Matjašičem o sedanjem delavskem zavarovanju za primer starosti, onemoglosti in smrti. Gen. ravnatelj Matjašič je med drugim dejal: »Res je, da višina rente v sedanjem delavskem zavarovanju ni velika, ker naj to zavarovanje samo zagotovi eksistenčni minimum proti minimalnim prispevkom. Toda za prispevek v višini 3% zavarovane vsote, s,e ne more dati dejansko več ko 24 oz. 36 odstotkov, kolikor dejansko znašajo rente delavskega zavarovanja. Če bi se mogli pobirati v delavskem zavarovanju 12% prispevki kakor v pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev, potem bi se mogle dajati tudi štirikrat večje rente. Ne sme se namreč prezreti, da je oseba, ki je dobila rento že po štirih letih, vplačala prispevka samo 12% zaslužka (kar znaša v najviš-jem razredu samo 1.728 din), kar romaj zadostuje za polletno plačevanje rente v višini 288 din. Za osebo, za katero se je plačevalo deset let, je bilo plačano v vsem le 30% to je v najvišjem razredu samo 4.320 din), kar zadostuje samo za deset mesecev rente po 432 dinarjev. Za osebo, za katero se je plačevalo 30 let, se je plačalo 90 odstotkov, t. j. 12.960 din, kar zadostuje za dve in pol leta rente po 432 din. A po 50 letih, kolikor more najdalj trajati plačevanje, bi bilo vplačano samo 21.600 din, kar zadostuje za izplačevanje rente skozi 50 mesecev.« — A obresti1, je vprašal novinar. »Res jel V tem računu niso upoštevane obresti. Če pa upoštevamo tudi obresti, potem je v štirih letih skupno s 4% nima obrestmi vplačal tak zavarovanec vendarle samo za sedem mesecev rente, v 10 letih za 13 mesecev in v 30 letih za 63 mesecev in šele po 50 letih plačevanja bi zadostovali prispevki za 18 let rente. Nekoliko boljši bi bil položaj, če bi smeli računati obresti s 6 po sto, ker bi v tem primeru zadostovali prispevki po treh letih za 8 mesecev. Vendar pa bi bilo zelo nevarno trajno računati s tako visokimi obrestmi, ker se obrestna mera dejansko znižuje. Sicer pa je renta v višini 36% po desetih letih primeroma že visoka, ker tudi uradniška zavarovanja po tej dobi ne dajejo dosti večji odstotek prejemkov. Rente delavskega zavarovanja bodo postale nezadostne v sorazmerju z rentami nameščencev šele potem, ko bodo delavci vplačevali 20 do 30 let ter dobili po 20 in 301etnem vplačevanju isto rento kakor po lOletnem. Toda do takrat se bo že našla prilika, da se lestvica pokojnine in ,ev. prispevki povišajo ter da se dajo starim delavcem večje rente ter da se daje starostna renta pred 70 letom, vsaj že po 65 letu. Do takrat se bo mogla dati tudi vdovam trajna renta, če so postale nesposobne za delo. Za začetek pa se moramo s sedanjimi rentami zadovoljiti, bira sto milijonov, največja renta pa znaša samo 432 din, ne upoštevajo niti števila delavcev, za katere se plačuje ta prispevek, kakor tudi ne upoštevajo to, da bi bil zločin obljubljati več, kakor pa se more dati.« — Ali je zakonska možnost, da se rente povečajo? »Ta možnost jel' Ravnateljstvo Suzorja je že izdalo pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti. S tem pravilnikom je omogočeno vsem delodajalcem, če izpolnijo pogoje, ki jih pravilnik zahteva v interesu zaščite zakonitega zavarovanja pred enostransko preobremenitvijo, da morejo plačati za svoje delavce tudi večje prispevke, kakor so po zakonu predvideni ter da na ta način zagotove svojim delavcem večje rente. Za pomorce je to višje zavarovanje s pristankom njih delodajalcev že izvedeno na podlagi pravilnika, ki ga je ravnateljstvo SUZORja na neki prejšnji seji tudi že odobrilo. Za pomorce se plačuje s pristankom delodajalcev namesto 3% 6 odstotni prispevek, od česar gre 1 odstotek za pokojnine starim in za delo nesposobnim pomorcem brez vsakega njihovega vplačila, ker se gospodarstvo ne more še bolj obremeniti Očitki, ki prihajajo z nekih stra ni, ker da se za to zavarovanje po- 2 odstotka pa za povečanje zavarovanih rent pomorcev. Ni isti način more tudi vsak drug delodajalec, ki zaposluje več ko 100 delavcev, po določenih pogojih povečati pokojnine svojih delavcev. A tudi delodajalci z manj delavci morejo to storiti.« — Ali se morejo skleniti višja zavarovanja tudi tako, da rastejo rente s številom let članstva? »Po sprejetem pravilniku se morejo rente povečati samo na ta način, da se zakoniti zneski rente zvišajo vi primeri s povišanimi prispevki, ne morejo pa se uvesti rente, ki bi rasle s trajanjem članstva v odstotku ali da bi se dajale starostne rente ali uvedle vdovske rente. Vendar pa pravilnik predvideva, da se bodo naknadno, če bi se pokazala potreba in možnost, izdelale še posebne tarife in posebni pogoji za takšno povečanje rent.« — Ali morejo delodajalci ali obstoječi delavski pokojninski fondi prenesti svoje pokojnine na Osrednji urad? »Pravilnik, ki ga je sprejelo ravnateljstvo SUZORja, omogoča to, toda samo na- ta način, da se za vsakega takega upokojenca vplača potrebno kapitalno kritje za njegovo pokojnino.« Folilične vesli Bolgarska vlada je odredila, da se vsi politični interniranci spuste za božične praznike domov. Ministrski predsednik Goga je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri pravi med drugim: Ko sprejema po zaupanju kralja predsedstvo vlade, želi takoj v začetku svoje vlade poudariti glavne svoje smernice. Romunski narod, ki je šele pred kratkim prišel do naravnih pravic svoje zgodovinske misije, se vedno zaveda svojega rimskega pokolenja in z globokim občudovanjem spremlja razvoj nove Italije pod vodstvom Mussolinija. Prosi, da ponovno sprejme zagotovilo njegovega naj večjega spoštovanja. Mussolini je na to brzojavko odgovoril z daljšo brzojavko, v kateri se zahvaljuje za izražene pri-. ateljske občutke ter poudarja, da tudi on želi, da se romunsko-ita-lijansko prijateljstvo čim bolj poglobi. S pravico je Romunija ponosna na svojo sorodnost z itali-anskim narodom. So pa še druge vezi, ki družijo oba naroda in ki omogočajo čim tesnejše sodelovanje obeh dežel. Svojo in Mussolinijevo brzojavko e prečital ministrski predsednik Goga pred novinarji ter dodal, da bo vodil svojo politiko v duhu svo-e poslanice Mussoliniju. Njegova želja je, da se odnošaji med Romunijo in Italijo čim bolj poglobe. Bil je vedno velik prijatelj Italije ter je v času sankcij v romunskem parlamentu odkrito in odločno nastopil za Italijo. Vedno je bil občudovalec Mussolinija, ki Je rešil Italijo pred polomom in katastrofo ter jo dvignil na sedanjo višino velesile, ki v mednarodnem svetu nekaj pomeni. _ Dopisniki poljskih listov poročajo iz Bukarešte, da je Goga naročil svojemu romunskemu poslaniku v Varšavi, da predlaga zunanjemu ministru Becku podpis prijateljske pogodbe med Poljsko, Romunijo in Jugoslavijo. V večernih varšavskih listih pa je objavila poljska vlada, da o takem predlogu še nič ne ve. Nova uredba o bratovskih Iziava ministra Kuiundiiia Ministrski svet je odobril nova pravila bratovske skladnice, ki jih je predložil minister za gozdove in rudnike Kujundžič na podlagi posebnega pooblastila finančnega zakona. Nova pravila so bila že objavljena v »Službenih novinah« in so tudi že stopila v veljavo. Pri tej priliki je dal minister Kujundžič daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: Bratovske skladnice so ustanove obveznega socialnega zavarovanja rudarjev ter se vzdržujejo s prispevki rudarskih podjetij in rudarjev. Ze pred loti pa so prišle zaradi težke gospodarske krize v težaven položaj, in sicer predvsem zaradi zmanjšanih prejemkov ter povečanih izdatkov. Na podlagi izkušenj v zadnjih letih so se našle možnosti, da se bolj ustreže potrebam rudarjev za zboljšanje njih pravic, ki jih imajo na podlagi tega zavarovanja ter se je moglo postaviti zavarovanje na bolj solidno podlago, da pa se vendar podjetja in rudarji ne obremenijo preveč. Glavne izpremembe dosedanjih pravil so naslednje: Ustvaril se je nov oddelek za skrb za nezaposlene rudarje, ker se je izkazalo, da je tudi sedaj, v času konjunkture mnogo nezaposlenih rudarjev, za katere morajo skrbeti bratovske skladnice. Povečali so se zaslužki po kategorijah, po katerih se tudi določajo pokojnine in invalidnine, da bi te bolj ustrezale zvišanim zaslužkom rudarjev. Samo po sebi se razume, da bodo rudarji zaradi teh višjih prispevkov dobivali tudi višje pokojnine. Kopači in zažigalci min, ki zaslužijo zaradi svojega težkega in nevarnega dela posebno pažnjo, bodo mogli v bodoče priti v najvišjo kategorijo ter s tem dobili pravico do pokojnine že po 10 in tudi po 5 letih. V primeru njih smrti pa bo dobila njih rodbina pravico do pokojnine. Pokojninsko zavarovanje rudarjev se prične odslej že s 14. in ne šele z 18. letom, pa čeprav se smejo ti zaposliti samo v lažjih delih. Najvišja pokojnina, ki jo more dobiti rudar, je sedaj povečana na 80% zaslužka kategorije rudarja, do-čim je dosedaj znašala samo 75%. Začetna pokojnina znaša sedaj ■okoli 20% kategorijskega zaslužka. Pravico do popolne pokojnine sl pridobi rudar po 35 letih službe Če že prej ne nastopi zavarovani primer, dobi rudar pokojnino že s 60. letom starosti, kopači in za žigalci min pa že s 55. letom. Zboljšane pa so tudi podpore, ki jih dobi rudar v primeru bolezni na podlagi zavarovanja za primer bolezni. Zlasti pa je povečana bolniška podpora za žene in otroke. Z novo uredbo se uvaja tudi za^ varovanje za primer brezposelnosti. Skupno je določenih šest kate gorij dnevne mezde, in sicer: izven kategorije 50 din, I. 42, II. 36, III. 30, IV. 25, V. 20 in VI. 16 din dnevne mezde. V zadnji kategoriji so vajenci in učenci, v V. pa mlajši zunanji delavci, dnevničarji in delavke. Predsednik Mehike Cardenas je razveljavil vse pogodbe z ameriškimi petrolejskimi družbami. Mehiška vlada Je opozorila te družbe da bo spoštovala njih pravice le če bodo redno plačevali mehiški vladi določene odstotke svojih dohodkov. Ameriške družbe so se že obrnile na washlngtonsko vlado, da intervenira v njihovo korist. Francija je takoj po objavi programa nove romunske vlade ustavila vse dobave orožja in vojnega materiala Romuniji. Romunski zun. minister Mice-scu je ob nastopu svojega mesita poslal na vse strani brzojavke in. tako tudi Li,tvinovu, kateremu je sporočil, da se veseli sodelovanja z njim. Predsednik Roosevelt je otvoril novo zasedanje zveznega kongresa posebno poslanico, v kateri je najprej govoril o ameriških notranjih zadevah, nato pa prešel na zunanjo politiko ter podčrtal, da se morajo Združene države Sev. Amerike v obrambo miru in svojih interesov na novo oborožiti. Nato je v skladu svojega znamenitega chi-caškega govora naglasil, da morajo Združene države sodelovati v borbi proti mednarodnim konfliktom. Opuščanje demokratičnih režimov je povzročilo po svetu nespoštovanje mednarodnih pogodb, kar ogroža mir. Nato je v jasnih besedah poudaril prednosti demokratičnih režimov ter nujnost, da Amerika brani svetovna demokratična načela. Njegov govor je sprejel kongres s splošnim odobravanjem. Kitajska letala so nenadoma bombardirala Nanking ter zadela več poslopij, v katerih so bile japonske čete in japonske pisarne. Tudi okoli Hangčova so dosegli Kitajci nekatere uspehe. Japonci pa se pripravljajo, da začno ofenzivo proti Kantonu, da bi Kitajsko čisto odrezali od dovoza orožja z morja. Pri šangaju se je zgodil nov mednarodni incident, ker je skupina japonskih vojakov pretepla dva angleška, prometna uradnika. Maršal čangkajšek je odložil mesto predsednika vlade, da se more ves posvetiti vojaški obrambi Kitajske. Predsedstvo vlade je prevzel dosedanji finančni minister Kung. Egiptski parlament je bil razpuščen. Vlada je dobila pooblastilo, da izdela nov volilna red, ki bi veljal že za prve volitve v parlament. Po portugalskih vesteh je padlo v boju za Teruel na obeh straneh okoli 40.000 vojakov. Po poročilih republikancev boj za Teiruelo še ni končan, temveč se vodijo boji še Po ulicah mesta. Irska ima novo ustavo ter je z njo postala popolnoma neodvisna država. Ne imenuje se več »Svobodna inska država«, temveč čisto navadno Irska. Angleška vlada je izjavila, da more veljati nova ustava le za Irsko samo, da pa se njeni odnošaji do Anglije niso prav nič spremenili. Severna Irska pa je izjavila, da ostane zvesta Angliji in da ne priznava nove ustave. I Oenars'vo Načrt za amortizacijo 3°/o obveznic za kmetske dolgove Finančni minister je predpisal naslednji načrt amortizacije 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov: Ker še ni dokončno določena tišina dolga za 3% ne obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov, ki se ^lorajo razdeliti v smislu čl. 10. iii 11. uredbe, je bilo natisnjenih 700.000 obveznic v nominalnem ^esku pol milijarde din. Te obveznice se razdele tako: kosov po din skupno za milijonov din 50 50 50 150 200 100 500.000 500 100 000 i-000 50.000 5-000 30.000 10.000 20.000 Do 15. decembra 1937 je bilo izdanih 102.035 obveznic za skupni znesek 114,925.000 din Ker se morajo te obveznice nwortizirati v letih, od 2. marca do 1. marca 1957, znaša državni dolg za te obveznice 114,925.000 dinarjev, za katere je treba na eto plačati za amortizacijo 4 milijone 300.000 din. Amortizacija obveznic je možna na štiri načine: 1. z žrebanjem, 2. s svobodnim odkupom po dnevnem tečaju, 3. s sprejemom obveznic v plačilo davčnih zaostankov in 4. z izplačilom neplačanih prenosnih dopolnilnih taks (rednih in kazenskih), ki so se morale izvršiti do konca 1. 1935. Amortizirale pa se bodo tudi kot propadle kavcije. Z upoštevanjem vsega tega je finančni minister odredil Oddelek za državne dolgove niora do 31. marca 1938 ugotoviti nominalni znesek obveznic, ki so pripadle državi do 28. februarja 1938 v plačilo davčnih zaostankov ter neplačanih dopolnilnih taks zaključno 1935. leta. Tako določeni nominalni znesek se bo uporabil za amortizacijo in odštel od vsote 4,300.000 din, osta nek te vsote pa se bo, ker bo tečaj obveznic izpod paritete, uporabil Za odkup obveznic za amortizacijo. Če je določeni znesek obveznic, * Pripadejo državi večji od 4 mi-‘jnne 300.000 dim, a manjši od 0si*3nka razpoložljivega kredita za amortizacijo po proračunu za leto • 37/38., potem se more ta višek nporabiti za zvišano prvo ali dru amortizacijo. Razlika med kreditom po proračunu ter efektivnim zneskom nstanka odplačila v višini 4 mili jone 300.000 din ter obresti po kuponu št. 1 se bo uporabila predvsem za izplačilo presežka obveznic po točki 3., nato pa za odkup v svrho amortizacije. Upoštevajoč vse to bo PAB začenši s 1. marcem 1938 izdajala obveznice brez kuponov ter izpla-kreditj,kUTK)ne v got°vmi v breme obveznice! anuitetno ^bo za te pone ^t sTl! izplačevati kupone si. l s l. marcem 1938. Skupščina zadružne zveze , Za glavnega tajnika i borze je bil izvoljen dr. Jovan^n^* Aid, dosedaj šef kabineta predah' nika vlade. Naša Narodna banka je začela jjopet kupovati zlato v Londonu, tako je bilo po londonskih vesteh y. easu od 20. do 23. decembra kup-rjeno za Jugoslavijo zlata za 100.279 funtov. Turška vlada je objavila zakon, Po katerem morajo vse banke, do-niace ko tuje, izročiti Narodni ban-devize, razen kreditov, ld so vaiutd* finančnl zavodl v tuji Br^z,UiJa je uvedla devizni monopol ter ima samo Banco de Bra-do, kuP^iJ z devizami, franka bo nakupovala devize do «olar^ Devize se več ne dodeljujejo yer morajo uvozniki plačati svoje kill2^1 ,v “»“»taUi. Za devize, se bodo kasneje dodelile, bo treba plačati 3 °/om davek. Po novem zadružnem zakonu mora biti za vso državo le ena glavna zadružna zveza. Dosedanja Glavna zadružna zveza je mnenja, da se tej zahtevi zakona ustreže, če se ona prilagodi novim določilom. Del zadružnih zvez pa je bil mnenja, da se mora ustanoviti od vseh zadružnih zvez nova Glavna zveza. Poskusi, da bi se dosegel med obema skupinama kompromis so se ponesrečili. Zato je sklicala Glavna zadružna zveza za ponedeljek občni zbor, da se to vprašanje reši. Na občni zbor so prišli tudi zastopniki zadružnih zvez, ki so se udeležili tudi občnega zbora, ki ga je sklicala za 3. december 1937 skupina, ki je zahtevala ustanovitev nove glavne zadružne zveze. Zato je bilo tudi zanimanje za ponedeljkov občni . . a • v čem namreč obstoji obrt trg. zastopnika? V tem, da zbira za tuj račun naročila (in s tem pogojno sklepajo k^je). Ravno to pa smejo delati inozemska podjetja in njihovi trg. potni-ki v nasi državi, če se prilagode trg. konvencijam med našo in njihovo državo. Trg. zastopnik je trgovec, samostojen obrtnik, torej podjetnik. Njegov poklic je, da zbira naročila. Seveda ničesar ne proizvaja v svojem podjetju, am- il. pak tega § 144. tudi ne zahteva. Ali namenoma ne, ali pa samo iz ])ovršnosti, tega presoditi ne moremo. Trg. zastopnik, ki ima svoje I>odjetje v inozemstvu, sme torej pri nas poslovati po § 144. Določba § 144. je pa recipirana v skoraj vseh naših trg. pogodbah, oziroma najbrž je vnesena v o. z. zato, ker naše trg. pogodbe vsebujejo take obveze napram inozemstvu. Za izvrševanje svojih pravic po § 144. rabi inoz. podjetnik (torej trg. zastopnik) po trg. pogodbah in po konvenciji o olajšavah pri carinjenju trg. vzorcev iz leta 1923 (jugosl. zakon iz leta 1929) edino legitimacijsko karto, izdano od njegove pristojne domače obrtne oblasti. Za domačega trg. zastopnika pa velja § 148, noveliran z uredbo ministra trg. in ind. z dne 30. okt. 1937, II. br. 41.030/U, po kateri spada obrt trgovskega zastopnika v kategorijo obrti iz § 60 o. z., za katero obrt ni več zadostna pooblastitev po § 3., t. 1/1 o. z., ampak je potrebno dovoljenje po § 3., t. 1/2, do katerega pa pride le oni, ki ustreza razen pogojev, ki so v splošno predpisani za vsa obrtna dovolila, tudi še pogoju, da ima kvalifikacijo, za samostojnega trgovca. Domačin plača davke, ima svojo režijo in je pod strogim oblastnim nadzorstvom. Kaka je pa kvalifikacija inoz. trg. zastopnika, v čem obstoji njegovo inozemsko podjetje (mogoče v sobi z mizo in dvema stoloma, mogoče tudi to ne) ali plačuje kje kake davke ali ne, o vsem tem naše oblasti ne smejo povpraševati, čim je mož v posesti legitimacijske karte. Da, ravno imenovana konvencija jim celo daje pravico na ali povsem brezplačno vizo za potovanje v našo državo ali pa na vizo po znatno znižani tarifi. Ta primer nam pokazuje že pretirano liberalnost naše države napram ino-zemcem. Kot ideal mednarodne solidarnosti je proglasil ženevski mednarodni urad za delo aplikacijo nacionalnega principa, po katerem se inozemcem ne prizna samo re-ciprociteta, t. j. one pravice, ki jih uživajo lastni državljani v domovini inozemca, ampak popolno enakopravnost z domačini. Naša država je pa celo ta ideal preko sila in daje inoz. trg. agentom znatno večje ugodnosti, kakor svojim lastnim državljanom. Glede postopanja z inozemskimi trgovci ali njihovimi potniki imamo samo dve vrsti določb v trg. pogodbah naše države: ali jim naša država priznava enakopravnost z domačini, ali pa je v trg. pogodbi drugi sopogodbenici zajamčeno isto, kar naša država daje državi z najveajo pogodnostjo — kar je praktično seveda isto, kakor prvo. Vzlic svoji širokogrudnosti pa smatra o. z. vendar za potrebno, da pribija v posebni določbi (§ 429.), da imajo trgovske pogodbe prednost, če bi prišle v konkurenco z o. z. Če se spomnimo tega, kar smo rekli o § 7. in o enakopravnosti inozemcev z domačini v naši državi, naloga uradnik^, ki ima porabljati o. z. s § 429. pred seboj ni lahka. Ze definicijo inozemskega podjetja, ki jo bo uradnik v praksi uporabljal vsakodnevno, bo zaman iskal v naši zakonodaji. Jasno je seveda, da je podjetje, ki ima svoj sedež v inozemstvu, za nas inozemsko. Katera podjetja, etablirana na našem ozemlju, so pa domača, katera inozemska? Pomagati si moremo le s § 196. o. z., ki pravi, da se sme smatrati za proizvedeno v naši državi le ono blago, 1. če je inštalacija podjetja na naših tleh, 2. če se predelujejo surovine ali polfabrikati domačega izvora in če je pogonska moč domača, 3. če podjetje zaposluje domače pomožno osebje in če ga vodi Jugoslovan (kot lastnik ali poslovodja?), oziroma pri juridič-nih osebah, če je poslovodja Jugoslovan in če je večina upravnega sveta jugoslovanska. Po dl. 8. uredbe o zaposlitvi inozemcev od 29. marca 1935, ki pravi, da se ona ne nanaša na osebe, ki opravljajo samostojno obrt, za kar je potrebna pooblastitev ali dovoljenje po o. z., bi izgledalo, da inozemski trgovski zastopniki kot samostojni podjet- niki nimajo s to uredbo ničesar opraviti. To je brezdvomno, če je sedež njihove obrti na našem ozemlju; v tem primeru velja za njih o. z. Kaj pa je z onimi, ki imajo sedež svojega podjetja v inozemstvu in prihajajo k nam pod zaščito § 114. o. z. in trgovskih konvencij? Reklo bi se, da se na nje ne nanaša uredba, ker vendar niso v naši državi »zaposleni«. Nt nam znano, da bi bilo kjer kolt določeno, koliko dni, tednov ali mesecev v letu sme poslovati v naši državi trgovec po § 144. o. z., da ne izgubi iz njega izvirajočih pravic. Znani so nam pa iz prakse primeri, ko delajo tuji trg. zastopniki v letu 10 mesecev in več v naši državi. Kje so ti zaposleni dejansko in kje pravno? Če pridejo v stiske pred našo uredbo, češ da dejansko poslujejo v naši državi, ne da bi imeli dovoljenje, se sklicujejo na trg. konvencije in § 144., pri čemer najdejo oporo v sami uredbi, katere § 25. pravi, da imajo prednost trg. pogodbe, če konkurirajo z uredbo. Torej, kakor o. z. nudi tudi pomanjkljivost uredbe inoz. trg. zastopnikom možnost, da odjedajo brez vsake obrtne avtorizacije, brez predpisanih kvalifikacij in brez davčnih bremen našim domačim trg. zastopnikom kruh. Na trg. potnika se nanaša § 147. o. z., ki dovoljuje, da isti potuje istočasno za več tvrdk, če ima toliko legitimacijskih kart kolikor tvrdk zastopa. Po našem stališču, da je trg. potnik nameščenec, je ta določba o. z. teoretično nesmiselna, vsekakor pa praktično za nas škodljiva, škodljiva, ker zamegljuje pravni položaj trgovskega potnika, kar je rodilo posledico v trg. ipogodbah. V naši trg. pogodbi z Avstrijo in Poljsko je izrečno rečeno, da smeta avstrijski in poljski trg. potnik potovati za toliko tvrdk, kolikor jih imata zapisanih v svoji legit. karti. Res omogoča § 147. domačemu trg. potniku, ki more zastopati istočasno več tvrdk, večji zaslužek, zato se pa na drugi strani izraža v trg. pogodbah, ki omogočajo celemu številu inozemskih tvrdk, da pošiljajo na skupne stroške enega samega potnika k nam. In ne samo avstrijskim in poljskim, ampak tudi onim iz držav, ki imajo z našo trg. pogodbo po načelu »največje ugodnosti«; teh je pa cela vrsta. (Konec prihodnjič.) Gospodarsko sodelovanje Romunije, Jugoslavije in Bolgarske Budimpeštanski list >Magyaror-szag« je objavil članek o pripravljanju gospodarskega sporazuma med Romunijo, Jugoslavijo in Bolgarsko glede njih izvoza v Nemčijo in Italijo. List piše, da so se v ta namen pogajanja že začela in da bo sporazum dosežen še ta mesec. Vest madžarskega lista pa ni čisto pravilna. Kajti dejansko gre za sporazum, ki je bil že dosežen med Madžarsko, Jugoslavijo in Romunijo in kateremu naj bi se le priključila še Bolgarska. Budimpeštanski list pa je Madžarsko najbrže namenoma izpustil, ker se boji, da bi zadel v občutljivost Italije in Nemčije. Ze sklenjeni sporazum pa se tiče le izvoza živine ter se tudi že izvaja. V skupnem odboru je zastopnik Jugoslavije tudi predsednik odbora. Drugod se grade železniške proge Prometno ministrstvo je sklenilo pogodbo s »francosko« družbo Ba-tignolles o graditvi proge Kuršum-lija—Priština. Proga bo normalno-tirna ter bo dolga 68 km. Veljala bo po proračunu 160 milijonov dinarjev. V državnem proračunu za 1. 1938/39. je že za to progo predvidenih 52 milijonov din. Gradila pa se bo tudi železnica v Ploče, novo pristanišče, ki ga hočejo pri nas na vsak način zgraditi, čeprav so gospodarski ljudje dejali, da je to pristanišče ena zadnjih naših potreb. Pa o tem ne bomo tu razpravljali, ker bi nas to privedlo predaleč. Pač pa naj bo na tem mestu poudarjeno, da ni nobenega govora o graditvi proge Črnomelj— Vrbovško, pa čeprav1 je ta v državnem železniškem programu označena kot proga, ki se mora graditi med prvimi. . Tako mora Slovenija še nadalje čakati na zvezo z morjem in čeprav bi bila ta zveza tudi v največjem državnem interesu in prav gotovo mnogo bolj rentabilna kakor je proga Kur-šumlija—Priština, bomo morali na njo čakati še bogzna koliko let, cinika., glasbene instrumente, kav-čukaste tkanine in risarske instrumente. Carine so povprečno povišane za 30 do 40 “/<>, za nekatere predmete pa tudi za 300 “/o. Zaradi bojkota japonskega blaga, ki se v Ameriki zlasti zaradi napada na topničarko »Paney« zelo močno širi, so začeli v Ameriki zlasti kupovati češkoslovaško blago. Med Italijo in Nizozemsko je bila podpisana nova trgovinska pogodba. Meja sprejemne kapacitete nemškega gospodarstva še ni dosežena, čeprav je brezposelnost odpravljena, tako ugotavlja berlinski kon-junktumi zavod. Ta pa predvsem zaradi povečanja prebivalstva, napredka tehnike in prometa. Celo v agrarni proizvodnji bi se moglo doseči še večji uspehi. Pač pa so nastale razne težave pri preskrbo-vanju industrije s surovinami, gkodovi zavodi bodo po naročilu afganske vlade zgradili v Afganistanu dve tvomici sladkorja. Afganistan potrebuje na leto 25 do 30 tisoč ton sladkorja, škodovi zavodi bodo nadalje zgradili v Afganistanu še vječ visokih zgradb in gradbenih del. Ameriška industrija jekla je slabo zaposlena ter je več tovarn popolnoma ustavilo delo. Tudi avtomobilska industrija je zelo slabo zaposlena. Razen Forda je večina tovarn ustavila delo. Vendar pa upajo, da bo družba General Motors le še dosegla ugodno bilanco, ker upajo, da se bo v januarju odjem dvignil. Japonska se je začela živahno zanimati za grške rude ter je v novembru in decembru kupila 2600 manganove, 2000 ton železne rude ter znatne količine žvepla, V kompenzacijo bo izvažala Japonska v Grčijo bombažne izdelke ter svilo. Priiava r širite »Trgovski list«! Državni dohodki še vedno rastejo V novembru so znašali državni dohodki 1.124,6 milijona din, to je za 215 milijonov več, kakor je bilo proračunano. November je bil leta 1937. že četrti mesec, ko so presegali državni dohodki eno milijardo dinarjev. Posredni davki so dali v primeri z novembrom 1936 za 60 milijonov več, trošarina za 20, takse za 21, carine pa za 17,5 milijona din. Neposredni davki so se povečali za skoraj 52 milijonov. Višek monopolskih dohodkov je dal 11,4 milijona din. Največ ji plus od vseh državnih podjetij so dalo državne železnice, katerih dohodki so se povečali od 195,9 na 215,5 milijona din. Jasen dokaz, da je zvišanje železniških tarif popolnoma neupravičeno. Državni izdatki so znašali v novembru 965,8 milijona din in so bili torej manjši od dohodkov za 158,8 milijona din. Skupno znaša presežek dohodkov v prvih osmih mesecih tekočega proračunskega leta 830 milijonov din. Zunanja trgovina Francoska vlada je znižala uvozno takso za naš les od 64 na 8 frankov za stot. Za les, ki smo ga izvozili v Francijo, je bila ta taksa že prej znižana na 8 frankov, sedaj je znižana tudi za les, ki ga izvažamo v Alžir. Naš lesni kontingent za Alžir nam je istočasno zvišala francoska vlada od 30.000 na 45.000 ton. Francoska vlada je povišala uvozno carino še za nekatere pred mete, tako za zlati in srebrni prah železne opilke, pavolnate rokavice aparate za gretje, cilindre za motorje, lovske patrcne, izdelke iz Davčna uprava razglaša: Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, so dolžne te dohodke napovedati v roku od 1. januarja do 31. januarja 1938. Rentnina se plača na dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, ki niso zavezani zemljarini, hišnemu davku, pri-dobnini, niti družbenemu, niti uslužbenskemu davku. Kot taki dohodki se smatrajo posebno: 1. obresti in rente od obveznic (obligacij), če niso s posebnim zakonom tega davka oproščene; 2. obresti od dolgov kakršne koli vrste; 3. obresti od zaostale kupnine; 4. obresti od hranilnih vlog kakršne koli vrste; 5. začasne ali doživljenjske rente, alimentacije, preužitki, zavarovalne rente; 6. rente (povračila, odškodnine) za odstopitev pravice izkoriščeva-nja patentov, avtorskega prava, privilegijev, za odstopitev pravice kopanja rudnega blaga, uporabe mineralnih izvirov in podobno; 7. obresti, rente, dividende in slični ponavljajoči se prejemki iz inozemstva; 8. najemnine, zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku; 9. zakupnine za stavbišča in druga zemljišča, če so večja od katastrskega čistega dohodka, brez ozira na to, kako se ta zemljišča izkoriščajo. (Prav tako je treba prijaviti zakupnine za dvorišča, čeprav so velika samo do 500 m2, ako so dana v zakup ločeno od poslopja.) Predmet obdačenja je v letu 1937. stvarno doseženi dohodek. Davčne prijave morajo vložiti upniki, t. j. osebe, ki te dohodke prejemajo. Ako se upnik nahaja v inozemstvu, mora napoved vložiti dolžnik, ki mora tudi davek plačati mesto upnika. Za one osebe pa, ki se nahajajo v inozemstvu pa prejemajo imenovane rente od odstopljenih pravic, izkoriščanja patentov, avtorskega prava i. dr. iz tuzemstva, mora napoved vložiti in davek plačati dolžnik, ozi roma podjetje, ki te rente izplačuje. Po čl. 6. zakona o samskem davku morajo davčni zavezanci rentnine v napovedi navesti razen ostalih podatkov še okolnost, ali so samski, vdovci, brez otrok, oziroma ločeni, in koliko so stari. Kdor napovedi ne vloži v roku, določenem v tem pozivu, bo plačal kot kazen 3% odmerjenega osnovnega davka, a 10%, če napovedi ne vloži niti na osebni poziv v roku osmih dni. Davčna napoved za rentnino se vlaga pri oni davčni upravi ali občini, pod katero ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo (ne glede na kraj, kjer se nahaja predmet, od čigar dohodka se pla-ča rentnina). Gospodinjstvo se smatra da je tam, kjer davčni zavezanec redno stanuje skupaj s člani gospodinjstva. Obrazec davčne napovedi pri davčni upravi ali občini po 50 p. Davčni zavezanec lahko zahteva potrdilo, da je napoved vložil. Doma in po sveti mr »Hrvatski dnevnik« je v svoji novoletni številki poudaril, da vstopa hrvatski narod v novo leto z istimi zahtevami in z istim programom ko lani. Nič bistvenega se ni zgodilo, kar bi spremenilo njegovo stališče. Med svojimi pristaši pa bo Hrvatska seljačka stranka delala na to, da vlada med vsemi pravičen mir in da se še bolj utrdi discipliniranost hrvatskega naroda. Zagrebška podružnica drž. hip. banke je nakazala upravi zagrebške univerze 24,100.000 din od zahtevanega, 40 milijonskega kredita a zgraditev nekaterih novih univerzitetnih poslopij ter za preureditev starih. 900.000 din si je Drž. hip. banka pridržala na račun prve anuitete. V Beograd je prišel znani italijanski finančnik grof Volpi, da organizira veliko razstavo italijanske umetnosti. Grof Volpi je znan tudi kot velik mecen umetnosti. Prometni minister Spaho je izjavil, da se pripravlja elektrifikacija železniške proge Sušalc—Srbske Moravice. V nedeljo je bil pokopan v Ljubljani učitelj, politik in zaslužni slovenski pisatelj Fran Jaklič. Posebno kot pisatelj kmečkih povesti si je napravil ime. Velike zasluge si je pridobil tudi za Dolenjsko, zlasti za, Dobrepolje in, okolico, kjer je bil celo- vrsto let nadučitelj. Zaslužnemu slovenskemu kulturnemu delavcu bodi ohranjen svetel spomin! Umrl je šolski nadzornik v p, Leopold Punčuh, ki je bil dolgo vrsto let šolski vodja v Logatcu. Pokojnik je bil še iz one stare garde slovenskih učiteljev, ki se je proslavila ne le s svojim vzornim delom na šolskem polju, temveč tudi na narodnem. Tudi za dvig slovenskega gospodarstva je storil pok. Punčuh mnogo. Bodi mu ohranjen svetel spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje. župnija Solkan je bila kot naj-starejša goriška župnija povišana v nadžupnijo. Za prvega nadžupnika je bil imenovan dr. Kjačič. Nova župnija v Mostah je bila v nedeljo slovesno ustanovljena. Angleški vojni minister je razložil novinarjem angleški oboroževalni načrt. Angleška pehota bo tehnično tako opremljena, da bo imel vsak vojak svojo strojnico, ki bo oddajala do 600 strelov na minuto. Uvedeni bodo novi protiletalski topovi, ki se bodo uravnavali elektromehanično. Uvedli se bodo posebno mali tanki za pehoto, artilerija pa bo dobila večje tanke. A tudi z vsemi drugimi tehničnimi pripravami bo angleška vojska opremljena kar najbolje. Ni treba posebej naglašatl, da se bo zelo spopolnila tudi angleška mornarica. Te dni začno graditi novo oklopnico v izmeri 46.000 ton. Imela bo 40 cm topove, ki bodo streljali 32 km daleč. Anglija pripravlja posebne »mirovne« pogoje, ki jih bo predložila, ko bo njeno oboroževanje v glavnem končano. Ti pogoji so: Med evropskimi državami se sklene gospodarski sporazum po načrtu van Zeelanda. Ustanovi se direktorij štirih velesil. Iz versajske mirovne pogodbe se izločijo vsa politična določila, Zveza narodov pa se reformira. Skliče se zaradi nemških kolonialnih zahtev kolonialna konferenca. Oboroževanje se omeji za dobo 5 let. Avstrijska vlada je prepovedala vstop v Avstrijo židovskim beguncem iz Romunije. Enako prepoved je izdala Madžarska. Tudi češkoslovaška pripravlja podobno prepoved. Bolgarski proračun za 1. 1938. znaša 7.200 milijonov levov, za 1036 milijonov več ko lanski. Proračun se je povečal predvsem zaradi večjih izdatkov za vojsko. Angleški zunanji minister Eden je odpotoval na dopust v južno Francijo, kjer ostane do 17. januarja, ko se sestane Svet Zveze narodov. Občinski svet Pariza je sklenil, da se bo ena pariških ulic imenovala po maršalu Pilsudskem. Romunska vlada je ustanovila pri ministrskem predsedništvu dvočlanski direktorij, ki bo odločal o vseh manjšinskih vprašanjih. V direktorij u bodo imeli Nemci in Madžari po enega zastopnika. Vodja romunske železne garde Codreanu je izjavil, da se železna garda prihodnjih parlamentarnih volitev ne bo udeležila, ker za njo še ni nastopil pravi čas. Svojo moč pa je že pokazala pri zadnjih volitvah. Židovski svetovni kongres je poslal na, Zvezo narodov posebnpi spomenico zaradi protižidovskih ukrepov nove romunske vlade. O spomenici bo razpravljal Svet Zveze narodov že na svojem januarskem zasedanju. 1500 Romunov je odpotovalo v treh posebnih vlakih v Rim. Med izletniki je zelo veliko romunskih političnih in kulturnih delavcev. 30.000 italijanskih poljedelskih delavcev odide v začetku marca na delo v južno-nemške dežele. Italijanski delavci bodo prejemali iste plače ko nemški. Stavkati so začeli delavci v le-skovški tovarni konoplje in vrvi. Dosedanja, pogajanja so bila brezuspešna. Znani beograjski ustanovitelj zadrug, Josip češljarevič, ki je ustanovil nič manj ko 300 zadrug, je bil obsojen na leto dni robije in tri leta izgube častnih pravic. Nezgode jugoslovanskih parnikov. V parnik »Srdj« se je zaletel neki neznani parnik ter se je »Srdj« potopil. Dva mornarja sta utonila. — Parnik »Bled« je nasedel pri vhodu v grško pristanišče Prenez. Tovor so morali preložiti na drug parnik. Parnik »Split« pa si je pri Šibeniku poškodoval krmilo in so ga morali odpeljati v popravilo. Na novoletno jutro je do tal pogorela parna žaga g. Franca Marčiča v Slovenjem Gradcu, škoda znaša okoli 400.000 din. Kuriva 33%, jeze 100% - _ To prištedi Lutz-peč — šiška. Mraz je pritisnil po vsej Evropi tor prihajajo iz vseh držav številna poročila o smrtnih žrtvah, ki jih je zahteval mraz. Pri Schneebergu v Avstnji je plaz zasul 8 smučarjev, čeprav so ljudje takoj prihiteli na pomoč, ni bilo mogoče nikogar več rešiti. V nekem japonskem kinemato* grafu se je med predstavo vdi! strop. 79 ljudi je bilo ubitih, 23 p nevarno ranjenih. V Ameriki so prišli na sled ogromni slepariji, katere žrtve SO postali Slovaki, ki so naseljeni t državah Pennsilvanija, New Yorl! in New Yersey. Ti sleparji so govorili Slovakom, da imajo velika zemljišča v Long Islandu, kjei bodo vsi dobili zemljo. Nad 2 milijona dolarjev so v ta namen dali; slovaški delavci sleparjem. Že v 24 arah Oarvu plesira In UeiniCno »nail obleke klobuku itd. Skrobl Id svetlolika «rajce. ovraf oike io manšete. Pere suši, munga In lika domače perilo tovarna J O S. R E I C Poljanski nasip 4-6 šelenhurgova ul. 8 lelelon it 22 72 Položaj na žitnem trgu Na mednarodnem žitnem trgu jel znova nastalo pomirjenje. Samo; prehodna hausse je popustila, ker je padlo povpraševanje, iz Argentine pa so prišle ugodne vesti o žetvi. Poleg tega je bila ponudena večja količina avstralske pšenice. | Švica bo nabavila na madžarskem* 750.000 stotov pšenice ter je bila prva tretjina naročila že izvršena- s Na domačem žitnem trgu je nasta-i lo v zvezi s prazniki popolno za-* tišje. Do pravoslavnih praznikov; se položaj najbrže ne bo spremenil. Prizad plačuje še nadalje pše- ■ nico po 168 din, to je skoraj 50 din , nad svetovno pariteto. Svetovni trg za koruzo pa kaže l ,olj čvrsto tendenco. Cena za ar-j gentinsko koruzo se je utrdila,; prav tako pa tudi v Evropi. Plov-j ba na Donavi je sedaj ustavljena ; ter je zato povpraševanje po bla- j gu večje. Na trgu je začel zopet | vupovati koruzo Prizad ter jo plačeval po 90 do 91 din. Našo koruzo pa so kupovali tudi avstrij- , ski in skandinavski uvozniki, ifS ! so mestoma plačali koruzo tudi po j 104 din. Za druge žitarice ni bilo v zad-1 njem času nobenega pravega zanimanja. Radio Ljubljana Petek, dne 7. jan. 11.00: šolska! ura: Naša mladina za, izseljenško, mladino, deklamacija, petje, govor — vodi gdč. Julija Šušteršič — * 12.00: Odmevi iz Koroške (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: ^ čas, spored — 13.20: Radijski or-1 kester — 14.15: Vreme, borza —j 18.00: žena v glasbi (gdč. Vida: Rudolf) — 18.20: Slavne pevke; (plošče) — 18.40: Francoščina (dr-; Stanko Leben) — 19.00: čas, vre-j me, poročila — 19.30: Nac. ura — j 19.50: Deset minut za planince •—j 20.00: Večer lahke glasbe. Sodelu-j jejo: Radijski Šramel, Radijski or-j kester in plošče — 22.00: čas, vre-J me, poročila — 22.30: Angleške! plošče. Sobota, dne 8. jan. 12.00: Plošč® —• 12.45: Vreme, poročila — 13.00: ( Čas, spored — 13.20: Plošče --| 14.15: Vreme — 18.00: Radijski or-t kester — 18.40: Pogovori s poslu- j šalci — 19.00: čas, vreme, poro-1 čila, spored — 19.30: Nac. ura —g 19.50: Pregled sporeda — 20.00: 01 zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) j — 20.30: Zabaven in zelo poučen* prerez Alešovčevega »Brenceljna« | iz let 1869. do 1880. Za pisan večer -priredil Niko Kuret. ^ Izvajajo čla^l ni rad. igralske družine — 22.00-5 čas, vreme, poročila, spored — j 22.15: Radijski orkester. ADLER « oisalni stroii računski stroii registrirne blagajne I.Karbeutz, Maribor Mlinska ulica 13 Telefon 28-84 Umetne cvetlice za toalete in venčke za birmance, kotiljone in razno za prireditve izdeluje M. Zor-Ježek dipl. atelje za izdelovanje umetnih cvetlic LJUBLJANA, Františkanska ul.8 na dvorišču • HRBTU D. D. tovarne ogledal in brušenega stekla Centrala : MARIBOR. KOROŠKA CESTA ŠT. 32 TELEFON INTERURBAN 21->2 - BRZOJAVI: KRISTAL MARiBOR Podružnica: . . LIUBUANA, TVRŠEVA CESTA ŠT. 14 TF.I.EFON INTERURBAN H)-75 - RAČUN PRI POST. HRAN. 16 114 Izdajatelj »Konzorcij rrgovsKeim ista- leaov oredstavniu dr Ivan Plesa urednik Aleksander Železnikar tiska tiskarna .Merkur« a a. njen predstavnik Otmar Mihaiek vsi v Ljubljani