Poitnina plačan* ▼ gotovini ^ ob 4, Leto VIII, št. 268 LfubBfana sobota 12. novembra 1927 Cena 3 Oin Stane mesečno Din «5"—, ** ioo> Maatfe Dia ter— ■nobrrmn. Oglasi po tarifa. Uredniitvo i Ltubljana, Knaflova atica ter. sA. Telefon it. >07* ln >804, ponoči tttdi »fc «034-Rokopfsl se no »ravnjo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upmraiit**: Ljubljana, l*iiteiuoT» ulica »t. $4. — Telefon it. «036. Usanui otklelek; Ljubljana, Plotu nora uHca it. 4. — Telefon št. «49« Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrov* cesta Račun pri poStaem ček. zavodu: Ljub-iana it. ti.84* - Praha čislo 78.1*0. Wien, Nr. 105.S41. Ljubljana, 11. novembra. Jutri praznujemo sedmo obletnico našega črnega dneva. Onega nesrečnega dneva, ko se je v Rapallu podpisala pogodba, s katero si je Italija prisvojila slovensko Primorje in Istro ter kose Dalmacije. Je to dan našega neuspeha, ali vendar ne našega poraza. Italija si je postavila svoje vzhodne meje sredi našega kompaktnega narodnega teritorya ter ločila od nas nad pol milijona rojakov. Storila je to na osnovi pravice pesti, v času ko smo si šele gradili svojo hišo, državo, in ko sploh nismo mogli misliti na učinkovito obrambo. Juristi bi to imenovali rop in tudi za politiko je vsekakor taka označba naj-umestnejša. Naša nacijonalna vest Rapalla, kjer smo morali podpisati svojo kapitulacijo, nikdar ni smatrala drugače. Zato se onega novemberskega dne iz 1. 1920. vedno spominjamo s prav posebnimi občutki, ki so za nas turobni, nikakor pa ne obupni. Tudi mala Srbija je 1. 1909. izrekla svojo kapitulacijo pred vso Evropo, ko je vnanji minister Milovanovič izjavil v skupščini, da z aneksijo Bosne in Hercegovine niso prizadete njene aspiracije. In deset let na to so v istih dveh deželah vihrale srbske zastave, Avstro-Ogrska pa se je iz svojega oholega napuha sesula v nič prav tako kot pravica njene močnejše pesti. Zato nas navdaja neko suvereno optimistično razpoloženje ob času rapall-ske obletnice. Morda je v nas preveč žive in zdrave nacijonalne energije, da bi se ustavili na pesimističnih refleksijah, ki jih budijo v nas dan na dan strašne vesti o neprestano naraščajočem terorju fašističnih državnih oblasti proti našemu živi ju onstran meja. Tam na oni strani je Italija sistematično na delu, da uniči popolnoma naš narod ob Soči in Vipavi, na Krasu in v Istri ter na obalah našega JadTana, ali tudi to nas ne prepriča, da bi bila naša situacija obupna. Mi zaupamo vase in naša vera gre tako visoko, da preplavi vse drugo, kar nas tišči ob tleh. Letos stopa rapallska obletnica pred nas še v prav posebnih okolnostih. Italija je postala oni faktor, ki pomaga v telo izdatni meri pospeševati našo notranjo konsolidacijo in vnanjepolitično ojačenje. Prva leta po Rapallu so Italijani koketirali z načrtom, da bodo ločili Srbe od Hrvatov in Slovencev, ki smo najbolj direktno prizadeti spričo nasilnih meja na Triglavu in Snežniku. Mislili so, da bodo Srbi, ki so bU v svojh nacijonalnih aspiracijah najbolj saturira-ni, paktirali z njimi kljub temu, da se slovenski in hrvatski sorojaki tretirajo približno tako kot beduini v Libiji. Ali ko so videli, da je srbsko-hrvatsko-slo-venska enotnost krepkejša nego so si mislili, so pričeli z represalijami. Sklenili so v Tirani pakt s siromašno Albanijo ter jo za denarje, ki gredo v blagajne Ahmedove vlade, prisilili v vazalno odvisnost, ki naj služi kot baza za ofenzivo zoper Jugoslavijo. S tem pa so v živo zadeli baš srbski del državnega naroda in na ta način ujedinili najin-tenzivneje vse SHS zoper imperialistični šovinizem tretjega Rima. Danes je notranja fronta v Jugoslaviji zoper Italijo enotnejša in krepkejša nego kdaj-koli in sedmi spomin Rapalla praznujemo v Ljubljani in Zagrebu s prav istimi občutki kot v Beogradu. V svoji oholi megalomaniji prezira Italija, sleherne pomisleke glede nacijonalne. glede kulturne etike in mednarodnega prava. V Sofiji je dobil italijanski fašizem lepo lekcijo, ki jo morda danes bagatelizira. ki pa je pred kulturnim svetom mnogo večjega pomena nego si mislijo v Rimu. Tudi Nemci so nekdaj prezirali moralni odpor, ki ga je kazal ves svet proti njihovi oholosti, nasilnosti in gospodstvaželjnosti; v dobi 1914.—1918. se je to nad vsem nemškim narodom bridko maščevalo. Italija naj kar še nadalje posnema nemški predvojni vzgled. V vnanji politiki je Italija v stremljenju izolirati nas pokazala izredne simpatije za madžarske iredentistične težnje, ali prav s tem je doživela velik neuspeh, ker je popolnoma odbila od sebe Rumunijo in s tem bistveno utrdila Malo antanto. Sedaj podpira make-donstvujušče in mora s tem odvrniti od sebe simpatije vseh. ki jim je za resnično pomirienje na Balkanu. In naposled je italijanska nestrpnost pomagala poglobiti sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo v toliki meri, da je vsa Evropa danes podpisano prijateljsko pogodbo registrirala kot italijanski neuspeh. Ipak ni tako lahko izolirati nas, kakor se je nadejala ohola rimska gospoda. Vse to so posledice Rapalla. Italija ga nam je vsilila, ali barbarski rop se maščuje nad krivičnikom. Bilanca nacijonalne borbe našega življa onstran meja je strahotna, aH naša celotna nacijonalna bilanca odpira v bodočnost svetle perspektive, perspektive, ki nam zagotavljajo. da bomo praznovali nekoč rapallski dan samo še kot hude sanje daljnje preteklosti. Pariška pogodba podpisana Pogodba zasleduje konsolidacijo evropskega miru Včeraj popoldne ob 5. uri sta podpisala Briand in dr. Marinkovič prijateljsko in arbitražno pogodbo. — Soglasnost naziranj Pariza in Beograda. — Oba državnika izražata željo po slični pogodbi tudi z Italijo. — V kratkem se podpiše tudi irancosko-jugoslovenska trgovinska pogodba Pariz, 11. novembra (hspt.) V veliki slavnostni dvorani Ouai d' Orsaya sta danes ob 17. uri Briand in dr. Marinkovič podpisala prijateljsko in arbitražno pogodbo med Francijo in Jugoslavijo. Svečanemu podpisu pakta sta prisostvovala Berthelot in jugoslovenski poslanik dr. Spalajkovič. Po imdpisu je bil izdan komunike, ki ugotavlja soglasnost naziranj obeh vlad. Po izvršeni ceremoniji sta sprejela oba zunanja ministra novinarje. Briand je izjavil, da pogodba ne vsebuje nika-ke osti proti kateremukoli narodu in da stremi le po miru. Ravnokar podpisani pakt vsebuje vse možnosti, da konsoiidira položaj, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Stilizacija pakta je popolnoma v smislu in duhu pakta Društva narodov in potrjuje staro prijateljstvo med obema državama. Končno je Briand izrazil upanje, da bodo v kratkem sklenjene slične pogodbe tudi med Jugoslavijo in drugimi državami Po ratifikaciji pakta bo njegovo besedilo sporočeno Društvu narodov, nakar se bo mogel vsak prepričati, da so razne fantastične informacije o njem popolnoma izmišljene. Vsi členi pogodbe se strogo ujemajo z okvirjem Društva narodov. Jugoslovenski zunanji minister doktor Marinkovič je izjavil, da je bila vlada v Rimu vedno točno informirana o pogajanjih med Francijo in Jugoslavijo. Dr. Marinkovič se je pridružil Brian-dovi želji, naj bi prišlo do podobne pogodbe tudi z Italijo. Kakor se izve, bo v kratkem podpisana tudi francosko-jugoslovenska trgovinska pogodba. Dopoldne je ministrski predsednik Poincare sprejel, zunanjega ministra dr. Marinkoviča, s katerim je imel daljši razgovor. Popoldne pa je jugoslovenski poslanik pripravil obed na čast dr. Marinko-viču in njegovi soprogi. Obeda se je udeležil tudi zunanji minister Briand. Pariz, 11. novembra, p. Dopoldne ob 11. so jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič, poslanik Spalajkovič in šef kabineta Belinovič z ostalim osobjem poslaništva prisostvovali proslavi obletnice premirja. Dr. Marinkovič je v imenu svoje države položil venec na grob francoskega neznanega junaka. Grčija za prijateljski pakt i Franci!© Važna izjava grškega Beograd. 12. novembra, p. «Pravda» poroča iz Pariza, da je imel njen dopisnik razgovor z grškim poslanikom v Parizu Politisom, ki je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. Ma-rinkovLČem. Poslanik Politis je izjavil, da se smatra za starega prijatelja dr. Mdrinkoviča in da goji iskreno poslanika v Parizu željo, naj bi se čimprej obnovile politične zveze med Grčijo in našo državo. Grška vlada dela za ustvaritev prijateljskega pakta med Francijo in Grčijo. Poslanik Politis je izjavil, da o tem vprašanju sicer še ni razgovarjal z Briandom, vc^ar pa želi grška vlada, da bi se ta pakt čimprej sklenil. Bolgarski in rumunski glasovi o pariškem paktu V Sofiji so očividno vznemirjeni. — Zadovoljstvo v Bukarešti Sofija. 11. novembra, r. em števila kot včerai. vendar sodišče ni našlo časa. da bi Oh nričelo zasliševati. Izmed navzočih prič pripada največji del narodni kmečki stranki in 1'irdski stranki generala Avaresca. Vlada tudi dan.es v raz-pravni dvorani ni bila zastopana. V tem trenotku ie stopil v dvorano general A v a r e s c u. Niegov nastop ie izzval v dvorani splošno senzaciio. Averescu je zahteval od predsednika, nai selo za kratek čas prekine, da bi si mogel poiskati iz aktov nekatere informacije, ki iih potrebuje za obrambo in ki se nanašajo na pristojnost vojaškega sodišča v Bukarešti. Predsednik je ugodil želji Averesca in Je razpravo za 1 minuto prekinil. Po obnovitvi razprave je povzel besedo reneral Averescu, ld Je uvodoma usrotovil. da prvič nastopa kot zagovornik pred vojaškim sodiščem. Nato ie izvajal, da nI prevzel zagovora iz TOlitičnfh vzrokov, temveč da ga Je Naši Kraji in ljudje Grozotna vremenska igra v bohinjskem kotu Po naglem preloma z lepo jesenjo je na Gorenjskem razsajala Zopet so nastopile poplave, obetajo pa se celo potresi so prinašali velike množine lesa in razdejali ali vsaj hudo poškodovali vse gorske poti. Med Bitnjem in Srednjo vasjo ie cesta pretrgana na več krajih, na enem kar huda nevihta. Imeli smo letos zlato jesen, kakor že dolgo ne- Vendar smo z nekakim vznemirjenjem in čudnimi slutnjami spremljali izredno toplo solnčno vreme. Druga leta navadno v tem času naravo že pobeli sneg, če ne toliko po dolinah, pa gotovo po gorah. Vremenski proroki so že STedi poletja, še bolj pa v lepi jeseni prerokovali skorajšnji nastop izredno slabega vremena. Neurje, ki je te dni nastopilo v nekaterih pokrajinah Slovenije, je potrdilo njihove napovedi. Barometer je zadnje dni začel naglo padati. Tako rapidnega padanja že dolgo ne pomnijo meteorologi. V sredo dne 9. t. m. je od zjutraj do opoldne barometer padel od 760 kar na 742. To je menda najnižja točka, ki jo ie barometer tekom zadnjih let dosegel v Ljubljani. V raznih vremenskih opazovalnicah in potresomernicah so se opažale izredne elevacije magnetnih igel. V vseh aparatih je vibriral čuden nemir. 2e pred dnevi nas je 2. prof. Belar opozoril na čudne pojave v njegovi opazovalnici pod Triglavom, po katerih je bilo pričakovati velika neurja in celo potrese. Močan jug se je menjal z za-padnikom, oba pa sta divje preganjala velike grmade oblakov, ki so se na naše nebo volili iznad Jadranskega morja. Tu in tam se je nebo nekoliko pomračilo in je začelo rositi, kmalu nato pa so že zopet posijali topli solnčni žarki. Tako je bilo v Ljubljani, ki pa je tvorila skoroda čudno izjemo. kajti vse drugačne vremenske izpremembe so nastopile zunaj na deželi. Dočim Ljubljanica in tudi druge sosedne vode niso kaj močno narastle. je Sava pritekla že v sredo dopoldne precej kalna. Včeraj se je dvignila skoraj do višine lanskih povodeni. Vse te velikanske vodne količine so pridrvele iz Bohinjskega kota. rti Podnaf.u je Sava poplavila vso dolino, segala je od Liubenskega do Zaloškega hriba ter je dosegla višek okoli 18. z\ečer. Nato je začela zopet padati. Kakor nam poročajo, se je v Bohinju v četrtek dopoldne utrgal oblak in v Bohinjski kotlini so se pojavili strašni prizori, kakršnih ne pomnijo najstarejši Bohinjci, ki so sicer vajeni najgrozovitejših sorskih neurij, s katerimi v naših gorah, posebno v Bohinju, ne prizanaša nobeno leto. 2e poroči od srede na četrtek ie tulil in razsajal »trahovit vihar. Proti jutru v četrtek se jc nekoliko zjasnilo, ozračje se je razsvetlilo in okoli 7. so se celo pretrgale megle na pobočjih gorskih velikanov. Vse to pa ni traialo dolgo. Preko Črne prsti iz kota nad Bogatinom in skozi ukanco so se okrog 8. dopoldne privalile nove ogromne kopice tr nih oblakov. Pričelo je grmeti in treskati- kakor po najbolj soparnih pasjih dneh. Nastal je pravcati orkan, ki je podiral ko-z..':jc in planinske staje ter s kmečkih iiši odnašal strehe. Bilo je, kakor da se je odprlo nebo. Ljudje v Gornji Bohinjski dolini, posebno okoli Srednje vasi, so bili v strahu in grozj prepričani, da .ie zares nastopi: sodni dan. Nikdo se ni upal izpod streli:, lahko bi ga ubile deske, ki jih .ie vihar razmetaval s streh. Vse se je plašno stiskalo okrog domače peči. Grozotna vremenska igra je dosegla svoj višek okoli 9. dopoldne. Trajala pa je še do 10. O velikanskem nalivu priča skoraj neverjeten narast Bohinjskega jezera. Velikanska vodna ploskev se je namreč tekom dveurnega deževja dvignila kar za dva metra in ie voda iz jezera preplavila preccj visoko stoječi most pri Sv. Janezu. Silni hudourniki, ki so pridrveli z gora, v dolžini 50 metrov ter bo trajalo precej dolgo, preden bo vozovni promet zopet omogočen. V raznih vaseh, posebno v Gornji in Bohinjski dolini, je voda vdrla v kleti, odnesla in uničila ie mnogo poljskh pridelkov. Iz mnogih hlevov so morali po nalivu reševati živino. Kakšno Škodo je napravil vihar po planinah, po gozdovih in stajah, zaenkrat še ni mogoče ' ugotoviti. Cesta na desni strani jezera pa ni preveč trpela, pač pa le narastlo ezern odplavilo nekaj čolnov in pokvarila pristane. Precej hudo prizadeta je vas Bistrica, kjer je voda hudournikov vdrla v poslopja. V nekaterih hišah je sia.a nad en meter visoko. Da ni povzročila še večje škode, kakršna je itak, velja hvala delavnosti in čuječnosti domačinov, ki so z velikansko požrtvovalnostjo in vzajemnostjo medsebojno reševali, kjer se je pojavila voda. Po hudournikih narastla Bohinjka je odnesla na žagah precej lesa. Mostov pa to pot nei odnašala, ker so biti po lanskih velikih povodnjih solidno zgrajeni. Poškodovan je le ribenski most pri Bledu, ki radi razdrapane struge leži precej nizko. V Soteski je Bohinjka prestopila cesto, a ni povzročila posebne škode. Popoldne, v četrtek, je neuijs popustilo in voda je začela precej nagio padati. Ako ne nastopi novo deževje, s; zaenkrat ni bati nadaljnih nezgod. Bohinjci, ki so prišli v Ljubljano, so pripovedovali, da ie najbrže po planinah padlo tekom včerajšnjega dne precej snega, vendar pa je ozračje v Bohinjskem kotu še znatno toplejše kakor v Ljubljani. O poplavah pri Kranju, smo prejeli naslednje poročilo: Ravno leto je minulo pretekli teden, odkar so udarile Gorenjsko velike vremenske katastrofe jn že je ob tej obletnici grozila nova nevarnost, da besneči vodni element razruši vse, kar se je z naporom in žrtvami restavriralo po lanski oktoberski povodnji. Po nedeljskem vremenskem preokretu je stalno vladalo s prestanki vse dni na Gorenjskem močno deževje, ki je doseglo v četrtek svoj višek. Zaradi posebno hudega naliva v bohinjskem kota ie Sava ves dan naglo naraščala. V Kraalu je Sava že pred 15. uro izstopila iz struge in se razlila po Gašteju, kjer leže tvorni ški in stanovanjski objekti tekstilne industrije »Jugoče-ška«. Voda se ie razlila na spodnjem delu okrog stanovanjskih hiš, tako da ie bil dostop do četrte stanovanjske hiše nemogoč. Okrog 20. zvečer je dosegla Sava najvišje stanje 3.40 m nad normalo, torej dober meter manj, kakor ob lanski katastrofi. V ostalem delu Gašteja je segala voda do ogjraje pred tvomiškimi objekti. Tvorniški nameščenci so bili ves čas v pripravljenosti, ker so dob Hi proti večeru alarmantne vesti iz gornjih krajev o grozečih vodnih masah. Ustavili so obrat v tiskarni bombaževi«, ki je najbolj eksponkana eventualni nevarnosti, ter zavarovali stroje in materijal. V ostalih objektih so nemoteno obratovali naprej do 22. ure. Majdičeva elektrarna poleg starega valjčnega mlina, ki je bila letos zgradena, se je izbora« izkazala. Obrat je normalno timkcijoniral kljub ogromnemu pritisku vode glavne savske struge in kanala. Voda je stopala v najnižje prostore elektrarne, ležeče globoko pod vodno gladino. V akcijo je stopilo domače gasilno društvo z POPOLNOMA NOVOl POPOLNOMA NOVO! MONT MENTALNO 1 PRETRESLJIVO! VELIČASTNO! SENZACIJONALNO! KOLOSAL> NAPETO! ZABAVNO! NEPREKOSLJIVO! Danes predvajamo ravnokar dovršeni film, ki je prava senzacija v umetni« škern in tehničnem oziru. Film, ki se ravnokar predvaja z največjim uspe« hom v svetovnih kinogledališčih V sedmem nebu Mlada prekrasna pastorka v rokah brezsrčne mačehe. Reši jo junaški mta« denie ter jo odvede v «SEDMO NE« BO», kjer uživata raj neskaljene, čiste ljubezni. — Trobenta svetovne vojne. Vsakodnevni duhovni sestanki mlade« ga zaljubljenega paTa. — Težka usoda. Uteha v mehkih rokah svoje izvoljen« kc. — V glavni vlogi prekrasna, mlada JANET GAYN0R V ostalih vlogah sama izbrana filmska e'ita. — Prekrasna očarujoča fotografi :a bojnih polian. ponočnega boja z /viplecim fgnjem. bojev na nuž. Ne« : cgieclne armade širnega polja slave itd. itd. !JTNI mo MATICA Telefon 2124. motorno brizgalno. — Tekom noči je Sava padla za skoro 70 cm. Dames je temperatura znatno padla zaradi mraza, ker v planinah soeži. Iz ostalih krajev kranjskega s reza ni prejel sreski poglavar v Kranju nobenih sporočil. Kokra sploh ni beležila izrednega porasta. Interesantno je, s kako naglico je drvela narastla Sava. Komaj par ur po strainem nalivu v Bohinju so bile že prve rjavo-motaie vodne mase v Kranju. To pot se je zopet očitovala potreba, da država organizira dobro informacijsko službo v vseh večjih krajih Ox> o razvrstitvi ekonomov-računovodij na nižjh in Spedjalnih kmetijskih šolah. * Noreča direktorja za Belje iščejo. Gene ralna direkcija državnih posestev pri finančnem ministrstvu Je razpisala natečaj za direktorja državnega posestva Belje. Kandidati morajo imeti potrebno strokovno kvalifikacijo s praktičnim izkustvom. Razen tega morajo blfl naši državljani. Prijave naj se do 15. decembra pošljejo gori omenjeni direkciji.. * Razpisani službeni mesti. Za zdravstveno okrožje Grosuplje je. razpisana služba okrožnega zdravnika. Prošnje na! se vlože do konca novembra pri ljubljanskem oblastnem odboru. Na državni gimnaziji v Kra nju se odda mesto prvega šolskega sluge. * Stroški za preiskovalni zapor ln izvršitev kazni. Ministrstvo pravde je določilo za sodne jetnjšnice v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani kot povračilo za stroške preiskovalenga zapora in Izvršitev kazni za enega Jetnika na dan za čas od 1. januarja 1928. do 31. decembra 1928. za preiskovalni zapor in preskrbo pri izvršitvi kazni 4 Din, za stražo in upravo pri izvršitvi kazni pa 11 Din. * V Zagrebu šole zaprte. Po poročilih, ki lih je prejelo ministrstvo za narodno zdravje, se škrlatinka v Zagrebu še vedno širi. V zadnjih dneh se je število bolnikov zvišalo na 135. Vse šole so za nedoločen čas zaprte. * Štirje mrtveci pod ruSevlnaml hiše. V hercegovinskem selu Drenovu se je v sredo zvečer pripetila velika nesreča. Okolj polnoči se je zrušila hiša Sime Madča. Pod ruševinami so našle smrt štiri osebe: Simo, njegov brat Illja, njegova žena Mara in štirileten otrok. V četrtek zjutraj so Jih mrtve izkopali Izpod ruševin. * Logar ubit Iz maščevanja. V šumi Bistrici ki je kakih 7 km oddaljena od Oguli-na, so našli mrtvega logarja Mateja Božiče viča, dese: korakov stran pa njegovo pnško. Matej je bil od zadaj ustreljen; ena krogla je prebila pleče in obtičala v prsih, druga pa ga je zadela nekoliko nižje in mn prodrla trebuh. Domneva se, da je bil ustreljen iz maščevanja. To je tembolj verjetno, ker je bil logar precej strog v službi. Zločin je v Ogulinu in okolici povzročil veliko senzacijo. * Osemdesetletnik ubil 95 letno starko. Kakor poročajo iz Novega Sada se je v ubožnici v Futogu preteklo nedeljo izvršil uboj, ki je glede visoke starosti storilca kakor tudi njegove žrtve pač izredna redkost. V tamkajšnji ubožnici sta živela 80 letni Konrad Peller in 95 letna Magdalena Kamp. med katerima je večkrat prišlo do prepira Tako tudi prošlo nedeljo. V jezi je Peller svojo nasprotnico udaril s palico s tako silo po glavi, da se je Kampova nezavestna zgrudila na tla in kmalu nato umrla. Osemdesetletnika je žandaTmerija aretirala in izročila sodišču. * Nagrada za izsleditev ukradene kobile z vozičkom. Dne 6. t. m. je bila ukradena kobila, polnokrvna, stara 6 let z vozom za-pravljivčkom. Opis kobile: na čelu bela lisa na sprednjih nogah ob členkih bela lisa ter zadnja desna noga z belo liso. Leva zadnja noga je okresana in malo zatečena. Visokost 159 cm. Vprega je oprsna. Voz ie ime! samo levo luč, je- ža dva sedeža ter ie bil samo sprednji sedež prevlečen s konjino. Naslonjalo je tapecirano z rjavo konjino, obrobljeno s cinkasto pločevino, ter na levi strani malo odlomljeno. Voz ie prepleskan rjavo ter je v slabem stanju. Železno prednje stojalo ie izdelano iz celega ter ie en de! odlomljen. Za izsleditev dam nagrado 1000 Din. — Jože A m b r o ž i č. mesar Jesenice. 1671 * Pri bolečinah bemeroidov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih. krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo. bolečinah v križu, tesnobi v nrsih. močnem utripanju srca, omotičnosti prinaša uporaba prirodne grenčice »Franc-Josef« Vedno prijetno olajšanje, večkrat na tudi popolno ozdravljenje Strokovni zdravniki za no- Žrebanje loterije društva »Trgovske akademija* v Ljubljani ge je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27. oktobra ppdslilft nepreklicno n h S december. Prodaj« srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za ptočilo do l. decembra. Pri društvu naročene srečke se pošiljajo naročnikom samo proti plačilu. ■Srečka 10— Din, dobitkov 885 od 50.— do 100.000.— Din. tranje bolezni dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po po) kupice vode »Franz- Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. * Velika Izbira volnenih Jopic, paloverjev vsakovrstnih bluz, perila, kravat, vezenin in nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po Izredno nizkih cenah Ignacl Žargi, LJubljana, Sv. Petra cesta. 207 * Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich. 204 * Opozarjamo na današnji oglas tvrdke A. Lampret 227 29. Kakor poje vsak nam godec, gre ljubezen skoz želodec. Zenka, čuj moža nasvete: kuhal večkrat (Dalje prib.) Iz Ljubljane n— SJSU »Preporod«, poziva vse tovariše M tovarišice, da se udeleže predavanja v spomin rapallskega dne. ki se vrši danes ob 17. uri v čitalnici »Jadrana« (arena Nir. doma). Predava g. prof. Zgrabljič. Preporoda ši in Preporodašice, udeležite se predavanja polnoštevilno, da s te-n pokažete razumevanje za naše topeče brate onstran meje. — Predsednik. 1664 u— Društvo »Soča* v LJubljani vabi vse »Sočanec, prijatelje in druge danes v soboto 12. t. m. v Ljubljanski dvor (klet) na spominski večer sedme obletnice nesrečnega rapallskega dneva. Na dnevnem redu: govori, petje in deklamacije. Pridite poteo-številno, da posvetimo ta večer našim zatiranim bratom, nad katerimi vlada težko in kruto nasilje »tujca«. Začetek ob 20.30 zvečer, brez vstopnine. — Odbor. u— Dinarski dan Jugoslovenske Matice. JugosloVehska Matica v Ljubljani prosi vse sodelovalce, ki so se direktno aH pa v Idah prijavili za sodelovanje pri dinarskem dnevu, da pridejo danes popoldne ob 3. v pisarno Jugoslovenske Matice zaradi dogovora o pomoči. u— Poučna predavanja s skloptičniml slikami o našem zasedenem ozemlju se vrše danes v soboto dne 12. t. m. popoldne v kinu Matica v naslednjem redn: Ob 2. za učenke osnovnih in meščanskih šol; ob 4. za dečke istih šol in ob 6. za gojence srednjih in strokovnih šol. Vstopnina 2 Din. Starši, pošljite otroke k predavanjem! u— O čarovnicah ln vražah v srednjem veku. O tej velezanimivi temi priredi ZKD v nedeljo in pondeljek dne 13. In 14 t. m. v prostorih kina Matice filmsko predavanje. Predavatelj g. prof. R. Pavlič bo v kratkem opisa! grozne zablode človeštva, ki dajejo za vse čase srednjemu veku žig sramote. Predavanje bo spremljal izboren zgodovinski film, ki bo vso to dobo nazorno orisal in pojasnil. Zanimiva prireditev se prične v nedeljo ob 10.30 dopoldne ter se ponovi samo še v pondeljek ob 14J0 popoldne. Današnja običajna prireditev ZKD odpade. Opozarjamo ponovno cenj. občinstvo na to spremembo s posebnim povdar-kom, da si blagovoli vstopnice glede na ve-lezanimivo tvarino čimprej preskrbeti. Dobe se v predprodaji pri blagajni kina Matice od danes naprej. u— Marijonetno gledališče Češkoslovaške Obce v Ljubljani priredi v nedeljo, 13. t. m. ob pol-šestnajsti uri na Tabora Sokol I. predstavo: *>Gašperček zmaguje*. Za številno udeležbo uljudno prosi — Odbor Ma-riionetnega gledališča Češkoslovaške Obce. 1670 3aaes ob pol 8, 9, premiera najlepšega veiefilmn sedajnostj ¥ sedmem nebo ELITNI KINO MATICA u— Kdor rad pleše in ljubi neprisiljeno zabavo, naj pride nocoj ob 8. uri v posebno dvorano Aškerčeve kleti na Aškerčevi cesti (v poslopju g. Fr. Derende), kjer priredi pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« Martinov večer s pestrim sporedom. 1673 u— »Slavčev« Martinov večer, danes v soboto, 12. novembra, gostilna pri »Jerneju« Sv. Petra cesta. 1648 u— Naše žene in dekleta, zopet vas kliče zopet vas vabi »Atena«. Pripravljamo za sredo 16. t. m. ob 17. »Modno čajanko«, ki bo vzradostila in obogatila marsikatero izmed vas. Pridite, za kratko trro pravega estetskega užitka. 1669 NAJUGODNEJŠI NAKUP oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINA, Ljubljana. u— Naši krojaški in damskl saloni naj si ogledajo »Modno čajanko« Atene, da Prilič-no pogumno izpolnijo svoj lastni program slične revije. 1669 u— Čudne cestne razmere. FVebivalci Opekarske ceste se pritožujejo zaradi neredne razsvetljave in slabega nasipanja ceste. Zlasti električne svetilke ne gore redno Prosimo- da se napravi red. a— Drobna policijska kronika Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina psa, 1 tatvina krompirja, 2 tatvini dežnikov, 1 goljufija, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 3 poškodbe tuje lastnine, 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 1 prestopek trpinčenja šivali, 2 prestopka k"aljenja nočnega rfilm, 1 prestopek prekoračenja pofičijske ur«, 10 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek avtomobilskih predpisov. Aretacija Je bWa izvršena I ln sicer zaradi beračenja. o— Zlobne poškodbe. Ko se je odpravljal mesar Ivan Breskvar stanujoč v lastni hiši na Cesti v Mestni log it 1, predsnofinjim spat, je naktat zaŽVenketala v oknu šipa ki S« razdrobila. V sobo je priletel večji kamen BreskvarJa že dalje časa nadlegujejo neznani zlikovci ter so mu tudi že pred sekaj dnevi pobili Spe v oknfii. Oškodovanec slirM v pobijalcfh šip neke svoje sorodnike, ki se jezilo nanj zaradi neke dedščjne. — Na neki novi zgradbi za Bežigradom, ki jo zida stavbenik Treo So neznani ponočnjaki IztrgaH v Četrtek ponoči kos električne napeljave. To pa jim še ni zadostovalo, marveč se je našel med njimi celo »umetnik«, ki Je porabil za barvo svoje lastne ekskremeflte ter naslikal na zid golo žerafco nogo... B— Ukraden pes. Ključavničarski mojster fia GUncah, Ivan Zorko, si Je precficrat-fdm nabavil mladega lovskega psa-pfičarja, za katerega Je dal 1000 Din. Oral kratkodlak pa J6 bil tako povšeči neznanemu tatu, da mu ga Je v sredo ponoči z domačega dvorilča neztanokam odpeljal. Tatvino je Zorko prijavil p&HcJji, ki Je uvedla poizvedbe, a so ostale brezuspešne. Za tžsledltev Izsiljenega psa le oškodovanec razpisal 500 Din nagrade. OBLAČILA tvrdke 3. Maček LJUBLJANA, Aleksandrova 12 so najboljša tn najcenejša. --——a-—------1 _ _ - o— Polomil g* Je, Patruljajo« stražnik Je snofil srečal na Tržaški cesti nekoliko okajenega možakarja, ki je nosil pod pazduho nekam čuden Sveženj. Čim Je mož postave stopil do vrtoglavca, se Je roč svežnja nenadoma sprožil in žalostno zagagal. To Je moža tako prestrašilo, da Je 8vl sveženj v obHki prave Martinove goske na mesto Izpustil ln jo skušal odkurit! v temo. Namera se mu pa nI posrečila, ker ga Je mož postave pravočasno pograbil, da Je obstal pri goski, ki je obtičala kar na mestu. Napol zmešan! Rttde Je moral pozneje pripovedovati na policiji celo zgodbo, kako Je prišel po krivih potih do goske. »Že spet!« Je ro-bantil, ko so pisali protokol. »Se tega ml ie bilo treba! Mar bi šel to preklicano gosko pokušat na tisto veselico tam v Aškerčevo klet, kjer ga bodo sekali v soboto Krakov-čani in Trnovčanl! Tka bom pa spet u lnkn žvižgu...« Za kože vseh vrst divjačine u— Kradejo vsevprek, o«] krompirja do dežnikov. Ljudje, ki imajo polje, so pospravili v shrambe že vse pridelke. Ker tatovi na polju nimajo več kaj iskati, obiskujejo zato razne kleti ln nabirajo tuj krompir, zelje in druga živila. Policija prejema vedno več sličnih ovadb, posebno iz predmestij. Uvedene preiskave pa navadno ne prinašajo nikakega pozitivnega rezultata. Tatove izslediti je v takih primerih tudi skrajno težko, ker postopajo skrajno raflnirano. Sila pač kola lomL Enako, kakor z živili je tudi s kurjavo Marsikatera stranka dobiva v svojj drvarnici neljube obiske. Množe se tudi tatvine desk na raznih novih Stavbah. Na dela so intenzivno tudi »premogarji«, ki kradejo premog na železnici. Bolj ogabni tatinski tipi se pojavljajo po raznih lokalih, ki izrabljajo nepazljivost kavarniških ali (gostilniških gostov ter jim v ugodnem tre-r»otku snamejo z obešala suknjo, površnik zli dežni plašč. Najobičajnejše pa so tatvine dežnikov. Lastniki dežnikov niso varni pred tatovi celo pri kupovanju v trgovinah. Predvčerajšnjim ie neznan moški odnesel 200 Din vred«i dežnik Iz neke trgovine na Kariovski cesti uradniku Antona Strnadu. Mlekarici Angeli Virantovi z Ilovice pa je neznan tat ukradel istotoliko vreden dežnik kar z voziOca v Trnovem. i— Sjepafska brosllka škarlj in nožev, V mestu se le pojavila neznana okrog 35 letna sleparka, ki obiskuje razne stranke, da ji izročajo v brušenje škarje in nože. Slepar-ka ima navado, da obljubi strankam prinesti izročesjo nazaj že po par nrah, kar se pa ne zgodi. Neznana ženska ie osleparila v različnih delih mesta že več strank, ki šo podale tudi tozadevne ovadbe. i— Najdeno in izgubljeno. Policiji je bilo prijavljenih od 16. do 31. oktobra več različnih predmetov, ki so Jih izgubili ljudje ob raznih prilikah na nlici ali v lokalih. Med temi je I srebrna in 1 zlata damska ura, več različnih bankovcev od 1000 do 10 Din, več Ustnic z različnimi svotami, par roč- nft torbic, 1 samokres, več različnih kosov oblek« ter raznih dokumentov. Najdeni Sd bili naslednji predmeti: 2 manjši vsoti de* carja, 3 zlati prstani, 1 srebrna zapestnic« z obeskom, več različnih dežnikov, 3 psi, več kosov obleke In perila, 1 avtomobilska šipa iz ribje kosti, 1 dvokolesni ročni voziček, 1 usnjata torbica ter 2 zračni cevi motornega kolesa. Ile samo špecfialne gojzarje, Mi ▼»# drage Športne čevlje za lovce, smučarje ter sploh vsefc vrst obutev morate naročiti pri tvrdki J. Brajer, LJubljana, Breg I, ker je to dhia špecUalna delavnica obutve v Sloveniji. Iz Maribora c— Koma šo podrejeni okrajni zastopl? Zadnjemu zasedanju mariborske oblastne skupščine J6 veliki župan v svojem poročilu o stanjH obče uprave v mariborski oblasti sporočil, da si Je le nadalje prldrža? posle nadzornega ali disciplinskega gospod-stva nad okrajnimi zastopl, v kolikor »o po veljavnih zakonih pridržani pokrajinski, oz. deželni samoupravi Oblasta! odbor torej ie ai popoten gospodar nad okrajnimi zastopl, ker zakon o oblastni samoupravi glede okrajnih zastopov, ki obstojajo edino v mariborski oblasti, ničesar ne odreja. Tudi občine Imajo zaradi tega še dvojno drugo instanco v mariborski oblasti. Nadzorno ali disciplinsko gospodstvo nad občinami je veliki župan sicer prenesel na oblastno samoupravo v Mariboru: v kolikor gre za nadzorstvo nad občinami glede osnovnega premoženja, njihove osnovne imovine ter njihovih zavodov, pa so občine še vedno podrejene okrajnemu zastopu, a oblastni odbor ima tudi v tem ozira višjo nadzorstveno oblast. a— Ureditev javne varnosti v mariborski oblasti. Skrb za Javno varnost v mariborski oblasti ima sedaj drogi odsek notranjega oddelka velikega župana. Temu odseku so podrejeni okrajni glavarji kot spečijalno policijsko oblastvo, policijski komisarijat v Mariboru, obmejna komisarja železniške po-Itcile v Mariboru In Kotoribl z ekspoziturami v Dravogradu, Gor. Radgoni in Dolnji Lendavi, ki so se vpostavile letos namesto ukinjenih prejšnjih komisarijatov železniške in obmejne policije v teh krajih. Nedavno le bfla ustanovljena še nova ekspozitura obmejnega komlsariiata v Goričanlh pri Kotoribl, ta sicer na Letlnskem mostu čez Dravo. a— Občinska seja za oddajo stanovanj V novih mestnih hišah se še tudi ta tedefi hI vršila; predvidena je šele v petek 18. t. m. a— Sokolsko društvo v Mariboru priredi danes 12. t. m. ob 20.30 url v Narodnem domu svojo akademijo v proslavo dvajsetletnice društvenega obstoja. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se prične spored točno ob napovedani url. Predprodaja vstopnic pri tvrd kah Bufeš Franio, Maler Franjo, Ilich Eman in Pinter & Lenard. a— Citraškl koncert. Mariborski citraški klub priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob 16. v mali dvorani Narodnega doma veliki citraški koncert. Prijatelje ctfraške godbe uljudno vabi k obilni udeležbi — Odbor. 1666 a— Prvi sneg. Zadnje dni je imel Maribor skrajno slabo vreme; pred dvema dnevoma Je proti jutru nastal silen vihar, ki ie potrgal raz dreves še zadnje liste. Po dnevi je bilo nato uprav soparno, toplo vreme. Proti večeru se je močno ohladilo in včeraj zjutraj je začel naletavati moker sneg, ki je čez dan pobelil mesto in okolico. Meščanom, kot tudi kmetom, Je prišel SHeg mnogo prezgodaj. Niti v mestnem parku še niso pograbili listja, kmečke ute pa so vse prazne. Upamo, da nam bo solnce vsai za nekaj časa vrnilo jesenske trate, ki so še sočno zelene. a— Hazardne igre na sejmih. Po mariborski oblasti so se množile pritožbe, da brezvestni ljudje po deželi zavajajo na sejmih neizkušene ljudi k igranju hažardnih iger; igrajo na stožce, na keglje, z lutkami itd., pri čemer izgubljajo najrevnejši Hudje svoje prihranke. Veliki župan ie izdal za- To so čftvoji pristnih Varujte se pot-vorb in slabih nadomestiL radi tega podrejenim političnim in policijskim oblastvom najstrožja navodila, da tako! zabranijo take nedopustne igre Jn proti slepafjeit! postopajo po zakonu. Iz Celja e— Občinske volitve v celjskem srezu. V nedeljo, Ž0. novembra se bodo vršile v 15 občtaah celjskega sreza 'občinske volitve. Srezki poglavar je potrdil ža te občine kandidatne liste ih sicer: za občino Sv. Jero-afm 1, Griže 5, Svetina 1, Višnja vas 4, Nova cerkev 2, Polzela 2, Vransko 2, Sv. Ru-pett 2, Vojnlk 3, Grajska vas 3, Šmartno v Rožni dolini 1, Dobrna 2, Sv. PaVel pri Prebolda 4 ln Celje okolica 7 list. V občinah Sv. Jeronte, Šmratfio v Rožni do'ini in Sve tlna odpadejo volitve, kjer je bila vložena samo ena lista. e— Mestni odbor »Orjuna* v Celju poziva svoje članstvo, da se udeleži polnoštevilno protestnega zborovanja, ki ga priredi Jugo-slovenska Matica, podružnica v Celiu v nedeljo 6b 10.30 v Veliki dvorani Narodnega doma. V civilu z znaki! Zdravo! e— Regulacija Hudinje. V četrtek, dne * 10. t. m. se je vfSlla pri g. velikem županu v Mariboru zaključna anketa za regulacijska dela Hudinje, kaieTe so se udeležili g. veliki župan, predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar, oblastni hitrotehničrii inž. Ju-ran, inž. Fiseher in sreski poglavar vladni svetnik dr. Senekovič iz Celia. Z delom se prične tekom prihodnjega tedna, ker ie anketa prišla do končnih zaključkov. Ker gre za siloobrambeno akcijo, bo pri regulacijskem delu pomagalo tudi vojaštvo Izvedbo regulacijskih del je prevzel regulacijski odbor mariborske oblasti, ki bo regulacijo izvršil ali v lastni režiji pod vodstvom oblastnega hidrotehničnega inženjerja ali pa de-Io razpisal, o čemer bo sklepa! še oblastni odbor. Tudi gmotna stran regulacije je toliko zasigurana, da ie treba nabrati- še kakih 100.000 Din pri zasebnih interesentih, ki bodo gotovo pokazali dovolj smisla za to važno akcijo. Adria levili so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Sledeče A diž. mik loterije kupljene pri Mn Iliri r. z. z o z. v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 19 so bile izžrebane dne 9« t. m. Po Din 2000 - so zadele št. 9.391 in 9.776. Po Din 500'—, pa so zadele naslednje številke: 76.721, 76.717, 100.728. 100.706. 100.727, 5.743, 5.731, 15.411, 15.495, 15.422, 53.468. 53.471, 53.480, 53.496, 66.601, 66.629, 91763. 91.707, 91.711. 8.010. 1025, 8.002, 8.052 9.710. 9.711. 11326, 20.817, 23.492. 23.403. 34.146, 34.103. 34.102. 34.181, 34.151, 59.326, 59301. 59348. 60.829. 70225, 71.829 71.822 53.224. 3.1210, 83.233. 86350 96.916, 96.919, 97.767, 97.77P 97.71f 97.726. 110.121, 110.200. 110.193. 111.127, 111.121. 111.179, 111.109, 120.116. 120.144, 123353, 123319. 9371. 20.256. 20.263. 24.253. 24210. 34.038. 58.007 58.019. 58.096, 70.225. 71.829, 71.822, 73.659, 82306. 82332. 82.569. 99.523. 1P 793, 110.576. 110.733, 122.707, 122.704. CELJE Narodni dom e— Plesni večer priredi danes ob po! 21. v mestnem gledališču gdč. Erna Kovačeva. Nadebudna mlada plesalka je Celianka ter je otvorila v tekoči zimski sezoni šolo za ritmično gimnastiko. Pričakuje se, da pose-tijo to prireditev Celjani že z ozirom na pestri program v lepem številu, da nudijo gdč. Erni Kovačevi s tem tudi moralno ter gmotno oporo za njeno nadaljno izobrazbo in izpopolnitev v plesni umetnosti. e— Nesreča z ognjem. V četrtek se- je zgodila na posestvu Lavrinca v Zg. Rečici v občini Sv. Krištof nad Laškim velika nesreča. Medtem ko se ie gospodinja nahajala po opravkih izven doma, je njena 6 letna iičerka Marija zakurila v kotlu za svinje. Na doslej še nepojasnjen način se ji je pri :cm vnela obleka in ie sirota bila hipoma vsa v ognju Na vpitje ie prihitela domača dekla, ki je sicer živo gorečo bakljo pogasila. a otrok ie dobi! na vsem telesu tako hude opekline, da je umrl že med prevozom v celjsko javno bolnico. Iz Metlike m— Obletnica rapallske pogodbe. Danes, v soboto, obhajamo sedmo obletnico ne« srečne rapallske pogodbe, s katero je bilo izročeno 700 tisoč naših bratov na milost tn nemilost neusmiljenemu sovražniku. Tu« di naša podružnica Jugoslovenske Matice priredi danes zvečer bb 20 v prostorih Na« rodne čitalnice manifestacijsko zborovanje s predavanji, govori, deklatnacijami in pev. skimi točkami. Vstop prost. Noben zave« aen Metličan ne bo manjkal danes zvečer na tem žborovinju. Pridite všil m— Uradni dan sreskega poglavarja. V torek je imel sreski poglavar svoj uradni dan ter je zaprisegel nove svetovalce vseh okoliških občin Opazili smo. da je moral g. srezki poglavar zasHšati zelo veliko šte« vilo strank, zaradi česar bi bilo umestno, da odredi svoj uradni dan v Metliki bolj pogostoma s čimer bi prebivalcem metli« škeg« sodnega okraja zelo ustregel m— Sejem V torek se bo vrši! običaj« Martinov sejem, na kar opozarjamo kupce in prodajalee Ta sejem je običajno ?elo dobro obiskan ter priženejo mnogo živ;ne. m— Neartien ielezniiki vozni red $ 1. riovrmbroin je bil uveden nov vozni red Karlovae • Ljubljana. S tem voznim redom je Belo Krajino železniška uprava popol« prezrl« m jo precH oškodovala Iz Ljubljane in v Ljubljano vozita samo dva «jutrcr» št. vlaka. Kdor se pelje v Ljubljano z jutra* njim osebnim vlakom, ima na razpolago sa* roo dve uri. da tetivi svojS posle. Ce.fia ima več opravka, mora prenočiti v LjuBijai ni ali v Novem mestu. Ako se naša proga ne reutira, so pač druge proge* ki dajejo precej prebitka, tako da n6 bi bilo toliko škode, če bi nam dali večerni vlak iz Ljub* ljane do Karlovca. h Kranja r— Nezgoda starke. 66Ietna Marija Sla« par, dttma iž Gornjega Jezerskega, je te dni obiskala v Kokri Mojega sina, ki je zaposlen v Ofnerjevi žagi kot Žagar. Med pogovorom je Stala ženica v bližini cirku« larke iti na nepojasnjen naSn prišla z levo roko v. stroj, ki ji je odtrgal štiri prste. Prvo zdravniško pomoč ji je nudil okrožni zdravnik dr. Globočnik iz Kranja-. Ker je bila poškodba težkega značaji, je bila, že* niča odpravljena v ljubljansko splošno bol* rico. r—- Gledališki oder iNarodne čitalnice pripravlja sedaj igro «Miti»» (iramatšfaj šli» ko v treh dejanjih; ki jo je spisal znani pisatelj Kšaver Meško. Režija je po ver je* ra g. Rešu. Ostale vloge so v rokah naj* boljših članciv in članre domačega diletant* dkega ansambli. Vprizoritev bo prihodnji teden. r— Ršpaltska proslavi. V slučaju lepega vremena bo jufri ob ddpoldiJe slavnpsf* no zbdMVSiiie pred mestno hišo ha Glav* nem trgu. ob gruem vremenu pa v vesti« bulu Narodnega doma db istem čašu. l'ro* dajali »6 bodo odkupni znaki. Pridite Vri, da bo manifestacija čim 18pša ih dostoj* reiša sfovfcss gorenjske metropole! r— Pogrešan dijak. Lastnik penzijonata v Preddvoru, odvetnik g. dr. Wurzbach ne dobi že dal je časa nobenih" sporočil od s%'o* jega lSletnega sina Harolda, ki je bil od* šel študirat v inozemstvo. Lansko leto je pogrešani obiskoval tukajšnjo državno gfm nazijo> začetkom tekočega šolskega leta. pa je v Rini, da nadaljuje študije. Tam pa hi bil sprejet radi neznanja italijanščine V noben učni zavod. Po zadnjem pismu, ki ga je pisai iz Rima svojim staršem, je sklepati, da je odšel v Nemčijo, vendar ni dd tega .časa nobenih nadaljnih vesti od njega. Kdor bi kaj vedel p njem, naj spo« rdči njegovim staršem v Preddvor pri Kra* nju. r— Pred proračunsko sejo kranjskega ob" črnskega odbora. Prihodnji teden se bo vr* šila seja kranjskega občinskega odbora, kateri bo predložen v sprejetje mestni pro* račun za leto 1928. S tem stopa mestna ob* čina kranjska izmed naših mest med prve, ki bod po navadnih opernih cenah. kot popoldanska ljudska predstava se uprizori jutri, v nedeljo popoldne točno ob 3. v ljubljanskem dramskem gledališču. Konec kmalu po šestih. Proslava francosko - iHgoslovenske prijateljske žveie v ljubljanski operi. V pondeljek, dne 21. t. m. bo v ljubljanski operi proslava francosko - jugoslovenske prijateljske zveze, t. j., proslava podpisa- državnega akta. ki je bil nori pisan po francoski in naši vladi včeraj, dne 11. novembra. Proslavo priredi v zvezi s prijatelji francoskega naroda uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Podroben spored javimo v prihodnjih dneh, danes navajamo samo sode-lovalce: pevski zbor Glasbene Matice V Ljubljani, dramski ansambel ter celotni operni ansambel z baletom. Proslava se bo vršila kol izvenpredstava. Vstopnice po običajnih opernih cenah bodo od pondeljka 14. 1. m. dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo ob 3. popoldne upriaofi mariborsko gledališča priljubljeno- otroško igro cSnegul-cica>, — ob 8. zvečer pa bo opereta . Prvo toSko koncertnega sporeda tvori pet karakterističnih novejših plesov, katere je napisal eden največjih sodobnih pianistov, Pražan Ervin Schulhoif. V drugi točki izvajajo Zikovci izvirno slovensko komorno skladbo cSonatina da came-ra> v dveh stavkih, najnovejše delo skladatelja t. M. Škerjanca. Tretjo točko tvori SukoV godalni kvartet op. 11 v b-diiiu, knte- i-i^A- i-i-rš MA^kKnn iIaIo Vblttrb sporedovih točkali spregovorimo prihodnjič. Predpfodajai vsfopriic v Matični knjigarni. Ljttblfaiiska opereta Prerriljčra Kalmannove «Bajadere* SnOa je prišla končno, a že dokaj pozno slovita Kftkhatihova opereta 't:adu ProšlSva'40;11ctriiče entk N< nuda se vrli koncem ncu:.n m v ?:ib^nci Pivko. Na lovu za zlikovci Vlomilca zasledovati in prijeli žepsrja. — Vojaški begunec Alojzij Zore ptijet. Novo misto, ll. novembra. Včeraj ob 15.30 uri po prihodu osebnega vlaka Ljubljana^Novo mesto na postajo Trebnje; so doživeli, potniki v vlaku ih ob* činštva na kolodvoru kaj nenavaden prizor. Vlak je bil na obeh straneh takoj zastražen po orožnikih, nakar se je pričela preiskava med potniki. Prijeti so nameravali nekega vlomilca, ki je izvršil na Dolenjskem, po« sebno v zadnjem času v okolici Radefce va* si več drznih vlomov. Mesto njega pa je bil izsleden znan žepar. Star okoli 18 let, ki je na vožnji iž Ljubljane naprej prav pridno izvijal svoj poklic. Ž-epar se je ho* tel ustavljati aretaciji, VCridar je bil ves njegov trud brezuspešen. Poleg tega žepat» ja so hoteli aretirati še njegovega tovariša, ki pa se Je pravočasno skril, m ga ni bilo mogoče izslediti. Mesto njega bi bil kmahi aretiran neki žefezhičir iz Ozlja, ki pa se je k sreči mogel- iegjtiihfcati. • Alojzij Zore, rojen 1. 1901. v Zgornjem ZabukovjH, občina Trebelno* je žoan voja* ški begunec. Služboval je pri 19. pešpolku v Kragujevcu, odkoder pa je že dirugič po* begniL Prvikrat so ga izsledili po dolgo« trajnem zasledovanju, kef se je znal prav spretno skrivati Odvedli so ga k njegovi edinici v Kragujevac, kjer pa ni dolgo ostal. Pred tremi meseci je vnovie pobegnil in se zatekel v vas Breg pri Ponikvah. Zore je upal, da mu bo to pot sreča mi* lejša in da bo neovirano užival zlato svo« bodo. Toda že zopet se je uštel; predlen j« mo* gel pobegniti, je bila hiša, kjtš je štano* val, obkoljena in Zore zajet. Zoreti so od= peljali h komandi mesta v Ljubljano, odi koder ga bodo zopet poslali v Kragujevac. Tako bo moral Alojzij ponovno obleči Vo* jaško uniformo in odslužiti svoj rok, pa naj je še tako natanko premislil iii pretuh* tal, kako lepo utegne biti pozimi, ko je dovolj časa z« «cštimanj l 753-8 Prah, ... >524 Solne« vzhaja ob 6.51, taheja Najvišja temperatura dftfift DrtnajSka TtefMttsk* napoved TrtaJka vremenska napoved li sebete ML T«*ipercffefa « ii do s CD 3 u 72 i-O 70 120 16-0 14-0 200 16-0 20 s— 3f £ - Smer vetra ir brzine * metrih o fs li Padavine Vrsta NE 4 10 dež 16.8 NW 6 10 dež 32.0 E 8 9 dei 4.0 Wl 0 dež 4.0 SB 4 id mirto 3 mirno 9 d« 23.0 S 8 ,8 det 6.0 W ! 10 M 5.0 ob 1636, Hm« ob 18.11, fehaja ob 9.36. * Ljubljani Itd Č, najni2}a 64 C. rt Soboto: V JnSoih ifi rffletittiB Alpah oblačno in močne večinoma oblačno; tet.«« IMaša solnčna Gorica Sedma rapallska obletnica Vasallo, poslanec popolarne stranke, je pred sklepom rapallske pogodbe v pogovoru z jugoslovenskimi zastopniki v Dalmaciji rezko povdarjal, da Italija mora vendar nekaj dobiti! tAngleži in Francozi si delijo svet in ustvarjajo sijajno bodočnost, ali naj samo Italija pride praznih rok iz vojne ?» Londonskemu paktu so bila izpodbita tla z rimskim dogovorom, ki je sledil katastrofi pri Kobaridu. Takrat so bili Itailajni ponižni in govorili so o novi politični orientaciji. Na osnovi rimskega pakta je Amerika prva priznala naše nacijonalne zahteve. Za njo Angleška in Francija ter končno Italija, ki je tako sama ovrgla V3e, kar je bilo v londonskem paktu proti našemu ujedinjenju. Glas o rimskem paktu je segel na fronto in učinek ni izostal. Zatirani narodi so storili svojo dolžnost. Razkrojitev avstrijske armade ob Piavi je pospešila konec vojne. Milanski cCorriere della Sera» je pred par leti pripovedoval, kako so Italijani poslali češke legijonarje v Trident, da poizvedo, kak je v resnici položaj v avstro - ogrski monarhiji. Junaški Čehi so prinesli točna poročila. Ko se je vse rušilo in je bilo gotovo, da ne bo od nikoder odpora, so cuda-rili> Italijani in ^premagali, sovražnika, ko je vrgel puške od sebe. Leta 1920. si niso upali dosti naglašati svojo «zmago» pri Vit-toriu Venetu, ker bi bili slabo naleteli pri svojih zaveznikih. Navajali so le ogromno Število svojih žrtev, okoli 500.000 italijanskih junakov je padlo, in potrebo odrešitve (italijanskih pokrajin> ob Adriji. To slednje še potem, ko je bilo prevladalo načelo samoodločbe in ko je jasno govorila krfska deklaracija, ki je izključila italijansko posest ob Soči. sedanmč/a • «••• Wfkonova Cr>ta (april •919) □HUD ELu č-rta. Llovd GeorOca. S ">a.movtojno reVko eir ia. v i'cc Stvari so se razvijale za nas neugodno in Wilson je začetkom maja 1919 trem slovenskim članom pariške delegacije napovedal, da bodo primorski Slovenci prisojeni Italiji. Italijani so jadikovali glede meje in kazali. kod mora teči strategiena črta. da bo Italija varna. Wilson je bil opozorjen, da je že Napoleon videl ob Soči prirodno mejno linijo Italije ali melanholično je odvrnil: Jaz uanam Napoleonove moči ... Pa je vendar Wilson razlagal, da je zvenelo po svetu: ^Narodi in dežele naj se ne premikajo od države do države, kakor da so kamenčki v kaki igri. Nihče ne sme obvladati ali vladati kak narod, ako narod sam tega ne dovoli !> Ali je kdo vprašal primorske Slovence, kateri državi se želijo pridružiti"? Nihče. Sami pa so se po svojih veljavnih za-stopih jasno izrekli, da hočejo združitev z enotno, samostojno državo SHS. Zakaj se ni upoštevala ta njihova izjava? Pač zalo ne. ker so glavni zmagovalci radi pustili zaveznike ob citalijanstvu* Gorice in Trsta, da jim le niso segali v razdelitev svetovnega go-spodstva in za italijansko udeležbo v vojni so smatrali del njihovih jadranskih zahtev za že zadostno plačilo. Francozi in Angleži so Jugoslovenom dopovedovali, da so vezali s svojo častjo in da ne morejo odstopiti ;od dane besede in od podpisa dogovora 1 Italijo ob njenem vojnem vstopu. Ctemen-teau se ie ljubeznivo obrnil do Trumbiča in mu prijateljsko razlagal, da je pogrešeno misliti pri ustvarjanju kakega aranžmana, da čas stoji in da se ne bo nič več izpre-menilo. lojalne spoštovala pravice manjšine. cDaoes vladajo novi zakoni pravičnosti in svobod«., V resnici pa ni bilo nobene pra-vičaosti in nobene svobode. Pretepali so jih, surovo zmerjali in zaničevali, vklepali kot razbojnike, pehali v ostudne zapore, izganjali in ubijali. Narodni domovi so bili po-žgani, izropana imetja. Sledile so izjave v rimskem parlamentu v novembru 1920. To, kar je govoril conle Siorza. je bilo zvijača. Govoril je o zagotovitvi najširše svobode jezika in kultura Slovencem v Julijski Krajini ali označil jc Gorico in Trst za njihova naravna pa čisto italijanska središča iu vprašal je: cali bi bilo modro, ako bi Italija preko neizogibne mere pretvorila svoj veličastno enoten značaj naroda in ali bi bilo previdno, ako bi ustvarjali kitajski zid tam, kjer hočemo imeti svobodne in mirne poti prevoza ?» Giolitti je proslavljal Italijo, da je vedno radodarno priznavala tujcem pravice in svobodo lastnih sodržavljanov, naj bodo kakršnekoli j narodnosti. Luzzatti je kot poročevalec v ! aneksijskem zakonu rekel, da se morajo drugorodci čutiti svobodne v izvajanju kulture, verskega čustvovanja, v upravnem in gospodarskem življenju, pri čemer naj se Italija ravna po tradicijah starih Rimljanov ... — ki so hoteli vse podjarmiti in i potujeiti. Treba pazljivo premotriti govore v rimskem parlamentu, pa razvidiš iz besedne igre. da je bilo napovedano to. kar sedaj izvršujejo fašisti, ki imajo tudi vedno polna usta cenakih pravic in enakih dolžnosti«. Ali zveni kaj drugega iz Storža - Giolitti-Luzzattijevih izjav? V resoluciji k rimskemu paktu je bilo določeno, da se delom enega naroda, ki bi se morali vključiti v granice drugega naroda, priznajo in zajamčijo pravice glede njihovega jezika, njihove kulture in njihovih moralnih in ekonomskih interesov. Za peščico Italijanov v Jugoslaviji se je to doseglo v največji meri, za primorske Slovence se je proglasilo sprejetje pod okrilje italijanskega kavalirstva Po sklepu mirovne konference se je bilo načelo manjšinskega varstva naložilo le malim državam, ne pa tudi velesilam. Ali bo kda^ bolje v Primorju? cPiccolo> je v NinSčevi dobi hvalil vpliv sr&ih od-noSajev med Italijo in Jugoslavijo na Julijsko Krajino, češ, ti odnošaji so izbili agitatorjem iz rok najmočnejše orožje in po teh dobrih odnošajih je vzrastlo v dušah drugo-rodcev spoznanje o stalnosti sedanjih mej. Danes ne gre za meje, gre za postopanje a Jugosloveni v Julijski Krajini. Ako bi Italija ravnala ž njimi kulturno, bi bilo to v njen prid pri odnošajih z nami. Dosedanje njeno upravljanje slovenskih pokrajin od Soče do Kvarnera pa je ogorčilo enako Ljul>-ljano, Zagreb in Beograd. Morda pomeni 11. november 1927, da je mednarodnih tekmah po svetovni vojni v Ljubljani, 1. 1924. smo se Jugosloveni udeležili 0'impijade v Parizu in 1. 1926 so naši bratje tekmovalci zopet . zmagovito ponesli naše državne barve v francosko zemljo — v Lyon. Zmaga naših svetovnih prvakov brata Štruklja in brata Šumija je utrdila ugled in čast našega naroda baš v Franciji, v deželi rojstva sokolskih gesel bratstva, enakosti in svobode. Naši bratje vojaki in dobrovoljci so v svetovni vojni v zavezništvu s plemenitim francoskim narodom lomili verige nasilja in robstva in so zmagoslavno dvignili iz krvavih valov in iznad neštetih grobov slavni prapor naše svobodne domovine! Radostna vest o svečano poglobljenem prijateljstvu med obema narodoma nam prihaja ravno v času, ko padajo na naše duše črne sence nesrečnega rapalskega dne. Ob tem dejstvu se umikajo obupne misli jasnemu in ponosnemu spoznanju, da bo plameneče pero narodne volje in njegove moči v bližnji dobi podpisalo razsodbo, ki bo vsem trpečim in ponižanim dala popolno zadoščenje z zmago istine in pravde! V tem prepričanju pozivamo vse brate in sestre na vztrajno sokolsko delo in pošiljamo francoskemu narodu bratske sokolske pozdrave! ZDRAVO! VLjubljani. 11. novembra 1927. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokol-skega Saveza. Vsem sokolskim društvom! Dan 12. in 13. novembra je posvečen spominu naših od Italije kruto preganjanih in zatiranih bratov in sester v Julijski Krajini. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice je pozval vsa društva in organizacije, da prirede te dneve skupne manifestacije. Poživljamo vsa bratska društva, naj store vse potrebno, da se te manifestacije izvrše v vseh krajih, kier je Sokolstvo. Ves narod se naj združi k skupni manifestaciji, ki bodi mogočen protest proti najkrutejše-mu nasilju tega stoletja. Zdravo! _Starešinstvo JSS. Še bo lilo in snežilo! Varujte obleko in sebe in si čimprej preskrbite nepremočijtv d&at plašč, kateresra dobite že za vsako ceno pri tvrdki DRAGO SCITVVAB, Ljubljana. Delovni čas v trgovskih obratih V s Trgovskem listu« z dne 10. t. m. čl-tam iz »Trgovinskega Glasnika« praieSen članek, ki ie vsled svoje aktualnosti gotovo vzbudil pozornost ne samo v krogih trgovstva, temveč tudi v krog.h trgovskega nameščenstva. Članek razpravlja o potrebi omejitve delovnega časa, ozirajoč se pri tem na so-cijalne, kulturne m fizične potrebe trgovstva in nameščenstva. Člankair zagovarja omejitev delovnega časa stvarno in utemeljuje svojo tezo na neovrgljiv način. Z njegovimi izvajanji se moram strinjati in jih tudi odobravam. Ta članek je bil obelodanjen v »Trgovskem listu« ravno v času. ko je ljubljansko trgovstvo na svojem sestanku dne 8. t. m. zahtevalo uvedbo 11- odnosno 10-u me ga delovnega časa, celjsko trgovstvo pa poleg tega še dete ob nedeljah in praznikih od 8. do 11. dopoldne Samo ob sebi umevno je, da bodo te zahteve, ki pomenijo za nekatere stroke poslabšamje sedanjega stanja, vzbudile v vrstah trgovskega nameSčenstva velik odpor in upravičeno razburi e® je S takimi zahtevami, ki slovenskemu trgovstvu, posebno v očigled pisanju ^Trgovinskega Glasnika«, nteo ravno v čast, se delovni čas ne bo uredil. Upoštevati se morajo pri tem obojestranski interesi, ki soglašalo v tem, da je potrebno delovni čas enotno urediti. Ostala samo še vprašanje delovnega umika, pri katerem so se interesi obeh grap razšli. Trgovstvo zahteva 11- odnosno 10-urno delo, nameščenci vztrajajo na 8-um-em delavniku. > Trgovinski Glasnik« je obrazložil potrebo omejitve delovnega časa z ene strani, dočim se druge ni dotaknil. Je to omejitev delovnega časa v svrho zmanjšanja brezposelnosti, povečanja kupme moči po-trošačev in s tem tudi povečanja komzuma. Poleg tega pa še psihološka in edravstvena stran čezmernega m pa pravilno razdeljenega dela 0 koristih, ki jih je prinesel 8-urni delavnik zapadnim evropskim državam, sta oba razreda, delodajalki to delojemalski, napisala že cele knjigo. V enem se strinjata oba: da }e 8-urni delavnik dvignil fizično odpornost delavstva in nameščenstva, da so se adravstvene raaamere irfjofcj-?a!e. nezgode zmanjšale, da je alkoholizem po uvedbi 8-urnlka znatno nazadoval, da se je štedljivost dvignila ki končno, da se je zaradi vsega tega nameščenstvo in delavsko pričeto v večji meri zanimati za svojo daljno Izobrazbo, za šport, turistiko itd. Vse te polagoma nastoplvše izpremembe so produktivnost delovne sile močno dvignile, narodno gospodarstvo pa se Je z intenzivnejšo Izrabo delovnih sil. ravno potom 8-trmega delavnika, araatoo opomoglo. (Londonska konferenca dela.) Pri nas smo od takega udejstvovaraia še zelo daleč. Nerazsodne sile se brez premisleka zavzemajo za ekstreme in si žele nazaj, v delovne razmere predvojnega časa. Ne pomislijo pa pri tem. da kvantiteta dela ni odvisna od čim daljšega delovnega časa, temveč od čim. večje delovne intenzitete. To moremo doseči pa le tedaj, če nameščenca zaposlimo tak čas. da bo v Istem lahko pri intenzivnem delu vzdržal brez Škode za njegovo fizično konstrukcijo in zdravje. Trgovina torej s podaljševanjem delovnega časa ne bo ničesar pridobila. Nasprotno bodo trgovci manuiaktur-ne, galanterijske, konfekcijske, modne to deloma tudi usnjarske to železnšnarske stroke, s .podaljšanim urnikom oškodovani. V teh strokah ored 9. uro zjutraj in po 5. uri popoldne običajno ni prometa in bodo 'stroški kurjave in razsvetljave pri marsi-koimi presegali izkupiček, napravljen v teh urah. Enotno ureditev delovnega časa ie potrebno vzeti resneje to pozorneje v pretres. Oziri na kupujoče občinstvo pri tem niso vselej na mestu, ker se občinstvo ved-, rro hitro navadi to drži onega obratnega časa. ki se uvede. Izjeme v posameznih strokah H vodile samo do medsebojne za-vidnosti in tudi. ker te stroke vendar niso tako strogo ločene, do nesolidne konkurence. Vsi trgovski obrati , v celem policijskem okolišu Ljubljane naj bi. se odpirali zapirali enotno ob istem času in s tem hi prestale tudi vse pritožbe Kupec se bo na red navadil in zadovoljne bodo vse strani: kupec, trgovec, -nameščenec in mdo-voljeno bo tudi zakonskim predpisom! Trgovski pomočnik. Velik požar v Stročji vasi pri Ljutomeru Ljutomer. 10. nov. Dne 9. t. m. ob 6. zjutraj je izbruhnil v Stročji vasi ogenj, ki se jc zaradi silnega viharja takoj razširil na velika gospodarska poslopja štirih gospodarjev in je obstojala velika nevarnost, da ogenj vpepe;i celo vas. Prihitela so gasilna društva od vseh strani ia je b"i v krjP.kdtn čas:t zbranih 16 brizgaln, vendar pa zaradi pomanjkanja vode niso mog.e vse delovati; Gasilno dništvo iz Ljutomera Je biio takoj z novo motorno brizgano na. kraju nesreče in se mu je po napornem dela s podporo drugih gasilnih društev posrečilo-ogenj Iokalizrrati. Ker ie v- bližini ognja zmanjkalo vode, je morala motorna bri-zgalna črpati vodo iz mlake, oddaljena skoraj en kilometer od ognja, a je kljub temu delovala zanesljivo, točno 'in v splošno za-dovollnost. Ravno pri tem vel-kem ognju ss ie videlo, kako nnjno potrebna le bila nabava močne motorne brizgaJn* iiv kako srečne roko je imel odbor pri izberi te brizgale. Gasilci so pri tem ognju dokazali, kako mirno, hitro in požrtvovalno delujejo člani vsakeza gasilnega društva, ako se nega-silci ne vmešavajo v njih delovanje to jrb s kričanjem in zbadamjci ne razburjajo. Gasilstvo na Murskem polju je dobro organizirano in izvežbano, zato m a prebivalstvo lahko mirno zaupa. Menda se redkokedaj kje drugod pripeti, da pribiti k o;nju v tako kratkem času 16 gasilnih društev z bri-zgalnami. Kako je ogenj nastal, še nj dognano. Menda se je zopet pojavil Isti požigalec, kakor lansko leto ob enakem času. Skoda ie jako velika, ker so zgoreli nesrečnim posestnikom skoraj vsi pridelki in nimajo prehrane sa sebe is Hvtoo. Naroala, ižk» ara- dopLt&, tičoi*,jc malih, ogLcbsoo, jt/ podah, na-OgLasrusod, eUUk -Jutra,' JLvubljarLa,, Pr*itMUKta.+.TiL St. 2492. Ost. pristojbin* vposla* Haovusn.* tuuccdtm,tsy-c*rnoylasu*+ prvobcucr. Ctkovnt. ruda*, poJbu-lra.-tubua* (jubtyaAa.šl ft//2. JiaLi oglasi, ki- jIuOjo u parr^douala^ m, JocgaL | Zuutuvt fLopts^vaA^a. ut> oglasu trgovski/p** ah, rut, ruzmaM, obSuisloa,. araka bas&da, tfo pas*. — Naj ■ 1 rvJUajtuu&a tnacaja- . vsaka btstdas Din. r-. - //a/-| manjši zmsak Din, Pristojbina, za, šifro DiA>j~. 1 nanjst zustk Vi*, to■>-. Vristojbtna> ta, tifrt> pit, t i Domače klobase sveže, pristne, danes ter vsako nadaljno soboto ia nedeljo. Za obilni oblak ee priporoča Joiko Jelačin — Dolenjska cesta. 33537 Martinov večer s pleBora priredi slovensko tambura&ko društvo Krim v soboto, 18. t. m. v gostilni c. A. Steinerja na Opekarski cesti. Trnovo. Zadetek ob H S. uri. — Vstopnina prosta. K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor. 34987 Martinovo veselico S plesom priredi gedbeno društvo «Grada§oa» v nedeljo, dne IS. nov. v gostilni «Amerika», Tržaška cesta čfc. S. 85016 Z avtobusom prevzamem daljše vožnje u večje družbe do 24 oseb Cena za km 1 Din pro osebo. Naročila sprejema Pavel Štele, Poljanska c. 8. 35071 Konzervatonst Marjan Ltpoviek, Pred škofijo 17/1, daje klavirski pouk. 84687-a Akademik iaatreira oepeino srednje-Solee. Zmeren honorar. Ponudbe na oglasni oddelek «Jatra> pod «RazIaga_je v»*». Trg. pomočnika popolnoma izvelbaaega v detajlni trgovini lelezninar-ske stroke, sprejme takoj trgovina Ivan Veeelič t Ormožu. Plača po dogovoru. 34827 Trg. pomočnik mlajši. mešane stroke, dobi službo s 1. jan 198S. Manufakturist ima prednost Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Trg. pomočnika mladega, takoj sprejmem ▼ Špecerijsko in delikatesno trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko boljše hiie, poštena in pridna, katera zna dobro kuhati in malo šivati, dobi takoj službo gospodinje v trgovski biši. Ponudbe a navedbo dosedanjih služb, starosti in zahtevkov na poStni predal 11 v Celju. S4888 Žagarja samo dobrega takoj sprejme za stalno k samici J. Hmelak, Opiotniea. 84924 Brivskega pomočnika veščega popolnoma tudi bubi frizur, iiče za takoj ali december Tine Oblak, gkofja Loka 26. 34958 Brivskega pomočnika samo dobrega delavca ter perfektnega andulerja sprejme z dobro plačo Fran Novak v Mariboru. 35066 Gospodinjo samostojno in pridno, sprejme trgovska rodbina v Srbiji proti dobri plači Ponudi« n* oglasni oddelek »Jutra« pod šifro «Poifcjga» Prodajalko ra delikatesno trgovino — Izurjeno posebno * kreka-jenlnah in narezkih, sprejmem takol ali s 1. decembrom preti zelo dobri pWSi Prosim samo za poaudbes pi ru vrstnim! Spričevali pod •Delikatesna« na oglaeai i oddelek »Jutra«. Istotam j sprejmem vajenko. 35022 Brivskega pomočnika mladega in dobrega delav-pa. sprejme po dogovor* takoj v stalno službo Jos. Ho!?, brivec i» lasnlčar r Brežicah, 84983 Izurjeno pletiljo sprejmem takoi. Našlo* i orlaenem oddelku «Ju*ra*. 3501T Pekovskega vajienca W bi imel stanovanje pri stalnih, »prejme pekarfia ui TrSaSki cesti 4. SS0I1 Tapetniškega pomočnika takoj sprejme Rudolf Ra-dovan. Krekov trg 5t. 7. S5M1 Žensko 35—45 let staro, polteno fn Hedljivo. ki zna kuhati hi opravliatl vsa hBna del«, sprejmem tO. t. m. v trajno sMfco. Naslov v vrha. oddelku , Za kolodvorsko restavracijo n« železniški progi /:agreb-S iSak potrebujem ooslovodio na procente. Prednost imajo oženjeni, ki sa it >ili v tokSiiem nameščenju. Potrebna kavcija v gotovini Din 15,00J-— Pismene ponudbe na naslov: Zagreb I, poštni predat štev 244. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aiaMiuuun Kontorista samskega, s perfektnim znanjem srbohrvaškega in nemškega jezika, stenografije in Strojepisja, sprejmem v tovarno. Oferte z navedbo mesečne plače pod •Vesten« ua oglasni oddelek cjutra«. 34930 Okrajne zastopnike sprejmemo za že vpeljan, vsakemu kmetovalcu potreben predmet Pri primerni marljivosti lep zaslužek. — Dopise na oglasni oddelek •Jutra« pod .Sadjarstvo*. 34786 Prepisujem in korespoudiram na lastnem stroju perfektno v hrv., nemškem in italijanskem jeziku Ponudbe pod •Uspešna pisma« na oglas, oddelek »Jutra«. Šivilja ki popravlja tudi stare oN leke, se priporoča cenjenim damam. Cene nizke. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra 3497® Šiviljo boljSo, sprejmem za daljšo dobo na deželi. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» So067 Potnike agilne in inteligentne, za prodajo modernih pisarniških potrebščin, sprejmem v raznih krajih države. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Izredna marljivost pogoj«. 35052 Prvovrstna šivilja se ponuje cenjenim damam — tudi na dom ali izven Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34997 Boljše konfekcije bi prevzel v delo večjo množino. Imam moderno delavnico in prvovrstne pomočnike. Za fino izvrSitev jamčim, delal sem v Parizu in bil tam odlikovan. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 34858 Boljša šivilja za perilo ln obleke, gre šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S5013 Trg. poslovodja želi premeniti ilužbo — najraje na deželo Ponudbe je poslati na oglasni oddelek pod šifro »Na dobrem kraju>. 34763 Enonadstropno hišo novo, med sadjem ia vinogradom, v aajprometaejiera zdravem ia solninem kraja, tik kolodvora Dolenjskih Toplic, radi odhcda prodam za 40.000 Dia. Naslov v oclasnem oddelku Jutra 84954 Prostor primeren ta skladišče ali delavnico, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra Trgovino s špecerijskim blagom, dobro vpeljano, v eredini mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35047 Gostilno v manjšem mestu, na najlepšem prostoru, ob glavni eesti, pri cerkvi oddam s 1. decembrom. Stavba na novo renovirana, elektrika-Potrebna osebna pravica. Resni, kavcije zmožni re-flektanti brez otrok naj ee javijo pod »Gostilna 28« na oglasni oddelek »Jutra« 34988 Opremljeno sobico s posebnim vhodom la električno razsvetljavo takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84944 Sobo v visokem pritličju, s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84957 Sostanovalca sprejmem na Krakovskem nasipu št. 16. 35058 Sobo čisto in lepo, s posebnim vhodom, v bližini bolnice oddam solidnemu gospoda Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. S5068 Snažno sobico preprosto, separirano z 2 posteljama oddam s 1. decembrom, z dobro domačo hrano, najraje dvema gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35050-a Sobo z 2 posteljama oddam. Istotam •prejmem sostanovalca. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34994 Veliko prazno sobo takoj oddam r lini VH/11. 34995 Prazno sobo želim v sredini meeta. — Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 81978 2 opremljeni sobi • posebnim vhodom, elektriko. tudi z vso domačo oskrbo oddam za takoj blizu Tabora sO kolodvora Naslov V oglasnem oddelkb »Jutra«. Stflf Na Taboru oddam sobo s 15. novem-Vtom 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35020 Gospoda sprejmem na stanovanje ia hrano aa Starem trgu S6/HI 85028 Sobico s štedilnikom iščem proti dobri plači. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli«. 35025 Prazno sobo veliko in' svetlo takoj oddam ua Sv. Petra nasipu št. 39. 35024 Opremljeno sobo z dvema posteljama, oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32023 Sobo prazno ali opremljeno oddam samo boljšemu gospodu ali stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35039 Opremljeno sobo lepo, poleg univerze oddam s 15. aovembrom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35044 Ooremljen sobo prijetno, odda sottdaemu gospoda s 15. Brežnik — Lovetikore 19911' Opremljeno sobo zračno In lepo, z električno razsvetljavo oddam i 1. decembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 85033 Stanovanje S »ob iiSe • februarjem mirna ttraake S oeeb. v sredini mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zračno 49«. 34749 Stanovanje v sredini mesta, 8 ali več »ob s kopalnico želi samski trgovec za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec 347«. 34776 Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj oddam. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra«. 34941 Stanovanje 3 sobi, kuhinja, kabinet, predsoba, vodovod v hiši, v vseh prostorih električna razsvetljava, klet ia košček vrta takoj oddam. Nttlov v oglasnem oddelku Jutra 85003 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin zamenjam z enakluT ali večjim. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra«. 83007 Opremljeno stanovanje t—l sob!, s souporabo kuhinje, elektr raavetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Kuhinjo pripravno za bivanje s sobo ali brez oddam mali družini. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 35042 Moderen gramofon fino Izdelan — v obliki kovčka, skoraj nov, zelo ugodno naprodaj. K ulov v oglasnem oddelku Jutra. 36055-a Mlada gospodična Seli korespondirati s finim gospodom. Dopise, če mogoče s sliko na oglasni oddelek ~ »Jutra« pod šifro »Diskretno«. 35054 Fantiček mlad dekliča U radi - Naslov a« oglasni oddelek »Jetra« pod Ifro »Ero«. 35006 Tihega družabnika za osnovanje koncesijo ai-ranega prvovrstnega podjetja v brezkonkurenčnem kraju, s 150—900.000 Dia sprejmem Cenjene ponudbe pod »Rentabilnost 25« aa podružnico »Jutra« v Celju 34980 Družabnika z gotovino 30—50.000 Din sprejmem v železno industrijo Stanovanje takoj na razpolago. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 84841 Inženjer z večjim kapitalom želi sondeležbe pri solidnem in rentabilnem industrijskem podjetju, kjer bi aktivno sodeloval. Dobro stoječa in za povečanje sposobna podjetja naj se javijo na ogL oddelek »Jutra« pod šifro »Inženjer M«. Nemškega ovčarja čistokrvnega, starega tO meeeeev, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 84991 4 mlade dobermane z rodovnikom, proda Ivau Grilc, gojitelj, Ljubljana. Grajska planota. Pes 2 meseca star, z dolgo svetlorjavo dlako, se je aeznamo kam patekel. Najditelj naj ga vrne na naslov: Puh, Ljubljena, Gra-daSka ulica. 35000 Lovski pes bele barve se j e zatekel v Bizovik št. 47 pod Ljub- Ijano. 35048 KZS2 SI Športnikom zmanjšuje moč kofein, ki uničuje mišice s proizvajanjem kislin in kontraktur — pravi prof. NeusoUoss. Športniki naj pijejo samo pravo in neškodljivo kavo Hag. 231 CM AVTO RENAULT najnovejši Scilinderski model »Monasis« 18/27 HP.. 4sedežea, torpedo, hitrost preko 90 km. poraba bencina 9 litTOv na 100 kn*. Najpripravnejši voz z« oaše ceste! V luksuzni Izdelavi Dia 66.090. Limosina Luxe Din 69.000. Priporočljive in najbolj vpeljane ostale tipe: 12/18 2sedežni. osebni. 12/18 4sedežni osebni, 12/18 2sedežni pol tovorni za 400—500 kg. 22/36 4—5sedežni torpedo in 22/36 2sedežni poltovorni za 600—800 kg. TOVORNI za 1200—1400 kg in za 2000 kg. AVTOBUSI vseh vrst. MOTORNE BRIZGALNE ZA GASILSKA DRUŠTVA STUDEBAKER It 6cfttoderski, 4—5sedežni. najelegantnejši soortni voz. Pneumatika »Firestone" „Michelin" Zahtevajte ponudbe pri tvrdKi A. lampret, Ljubljana, Dunajska cesta 22 Telefon 2247. iMMMHIMIIHIIIUIIIII _ ar -1 " o c 2.= £ o 3 ta < ^s 3C* a* — # Oa <©«£ 55* O »3 2. E. S m* 2. ~ c 5. S • M » B s S (D P ST Cfl tovmmmc zalogo POHIŠTVA priporoča za nakup in vabi na ogled ANDREJ KREGAR ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarie. Zahtevajte ceniK: St. 31.247/27. rel. IX. Razpis dobave. Mestna občina ljubljanska razpisuje za mestne režijske vožnje dobavo sledečih krmil; (franko skladišče Povšetova cesta št 8) in sicer: 50 0t 0 kg prvovrstnega ovsa ozir. zdrave koruze. 45.000 „ prvovrstnih suhih pšeničnih otrobov, 50.000 , pšenične slame. Dobave naj se vrše sukcesivno in tako, da bode oves in otrobe dobavljati vsaki drugi mesec po en vagon. Izplačevalo se bo isto tako, sukcesivno kadar se vrši dobava. Odtegljaji se upoštevajo kot pri dobavah za državo. Ponudbe z vzorci in navedbo cen je vposlati dO 16. novembra 1927. popoldne mestni pristavi Povšetova cesta štev. 8. Mestni magistrat ljubljanski dne 5. novembra 192'/. NA OBROKE Kup te lahko v Ijubhanskih tr?ov nah GRAMOFONE, RADIO in FOTOGRAFlCNE aparate. domaČi kino im. ako se poslužite novega kreditnega s stema ki ga je upehal? Poiasnila fn prosaekti ridevolje na razpolago. kreditna zadruga n 1 ■ . . ' . s DETAJLNIH TRGOVCEV Poslovanje strogo d sktetno. v Vprašan a iz province se rešujejo z obratno pošto Seunturgova ulica m. Nizke cene. Piepričajte st Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano vsakovrstno pohištvo raj sl ogleda zalogo pri Egidij in Karlu Erjavec, BftOO (poleg tacenski ga mostui St. Vid nad LjuBljsno. Ogled ludi ob uedeljab Za delo se jamtf. Daje tetnd u Foto ci n k og r a f i ja KtINOV ZAVOD KL1ŠEIN BEOGRAD, Ppiz:** nska ul 15. izdeluje najfinejše klišeje, najceneje in hitro Nai očila. oa — cjtrtro* 2SS , C. Phillips Oppenheim: >21 Milijonar brez denarja »Vsak ima svoje skrbi,« je vzdihnila ona. »Ne, kave pa nič nocoj, hvala lepa! Dobro veste, da si ne moreva privoščiti takega razkošja.« Vdal se je v njeno voljo. Plačal je račun in šla sta. »To je bil poslednji večer, ko sva še smela zapravljati,« je rekla zunaj. »Nočem, da bi potrosili zame le belič, dokler ne najdete druge službe. Koliko denarja pa še imate?« »Enajst šiilngov in en penny in moja soba je plačana do prihodnje sobote.« Zlezla sta na streho omnibusa, ki je vozil po Strandu na zapad. Nad njima se je sinjilo zvezdnato pomladno nebo in zrak je bil mil in mehak. Zdaj pa zdaj ju je dosegel val vonjave s cvetnih stojnic ob pločnikih. Peljala sta se mimo živo razsvetljenega luksuznega restorana. v katerem so veselo obedovale elegantne dvojice. Frances je zdajci prijela spremljevalca za komolec. Njen obraz je postal trd. »Le kako je to, da smejo nemoteno uživati takšno življenje?« ie vprašala malone srdito. Ta izbruh ga je osupil. Zvedavo ji je pogledal v oči. »Bržkone se jim godi zato tako dobro, ker so si izbrale ženske prave može, možje pa prave očete. Življenje je loterija, kaj hočemo!« »Huiše od loterije — krivična haMoj šef išče zasebnega šoferja — pravkar sem napisala oglas. Misel, da naj bi baš vi sprejeli to službo, mi ni prijetna, a vaših enajst šilingov bo kmalu porabljenih, kaj ne? Ime mojega šefa je Montague, njegova pisarna je na Norfolški cesti štev. 17. Morda se dogovorite z njim.« 2e ob desetih je bil Bliss na licu mesta. V predsobju je našel dečaka, ki ga je nesramno premeril z očmi. »Mr. Montague ne utegne,« mu je dejal. »Kdo ste in kaj bi radi?« Bliss je zapisal svoje ime na listek in je počakal. Stene predsobja so bile pokrite z gledališkimi listi in oglasi. Po nekaterih izmed njih je uganil, da je tvrdka Montague & Flibbert gledališka agencija. Tedajci so se odprla vrata. »Stopite noter, mladi mož!« je rekel nesramni dečak z milostljivim glasom. Trenutek nato je stal Bliss pred svojim bodočim gospodarjem in i n i f...........— Sobota, 13. XI. 1927. , je z nezadovoljstvom opazil, da mn sedi Frances z odprto beležnico baš naproti. Montague je imel zaripel obraz, črne lase in črne obrvi. Oblečen je bi! po najnovejši modi in ne brez okusa. »Aha,« je dejal ljudmilo, »to je naš mladi človek, kaj?« Frances je pokimala Blissu. »Da. Moj prijatelj, ki sem vam pripovedovala o njem.« Montague se je nasmehnil in blisnil z belimi zobmi. »Priporočilo gospodične Claytonove mi je zelo dragoceno. Nastavim vas za po-izkušnjo. Dober gospodar vam bom in vaša plača bo obilna. Imel boste tri funte na mesec, a dajali mi boste račun. Evo vam moje posetnice! Pojdite z njo v Ellrmanovo garažo na Endellovi cesti, spravite voz v red in bodite točno ob eni tukaj. Popeljete me na luneh in me nato počakate.« Bliss je nastopil službo, čeprav s togoto v srcu. Že v prvem trenutku je bil opazil nekaj takega, da se je komaj krotil. Mr. Montague, naveličan zajetnejših mikov svojih ostalih ženskih znanj, se je očividno poteza! za naklonjenost drobcene strojepiske. Nekega večera, ko je bil svoboden, je Bliss odkrito govoril s Frances Claytonovo. »Ko sem prišel davi po naročila,« je za-godrnial, »vas je nesramnež lovil za roko. Najbolje bi bilo, da mu oba odpoveva službo.« »To je lahko reči, prijatelj, a na žalost se poteza na tucate kiet za vsako službico, ki jih more le količkaj preživiti. Sami ste izkusili, kako je.« »Če je taka, ostanem rajši brez službe. Kar gledati ne morem, kako vam ta razuzdanec vpričo mene nastavlja zanke. Ali ni danes besedičil o nekakšnem nedeljskem izletu?« »Oh, vsako nedeljo, odkar sem pri njem, me spravlja s seboj na izlet v Brightoen.« Doma I V delavnici in pisarni odpočijete noge edino v obutvi Iz tkanine. Za fesensko sezijo smo izgotovili nase čevlje iz žameta in lastina. Ugodno se počutite le v taki obutvi, v kateri so kosti, mišice in živci pri vsakem gibu obvarovane pred utrujenjem. DAME! nosite doma, v delavnici in pisarni edino obutev iz žameta ali lastina, katero še nadalje prodajamo za ceno Din 89- Trgovci zahtevajte engros cene. JUNIPER" zeleno francosko žganje z brinjevim eks. traktom je najboljšo sredstvo proti revni a« tizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želod« čnim 1 leznim itd Dobi se v vsaki apoteki, drr ,-iji in trgovini. G,a zaloga = Vitomir Dolinšek AGENTURA »JUNEPER« Celje. Gosposka uiics št. 2S Rudarskega inženjerja potrebuje premogovnik ..JERMA' za pomočnika direktorja. Prednost imajo oni, ki so prakticirali v rudnikih iz lijaske formacije. Ponudbe na naslov: „JEflMA" d. d., Beograd, Skc pijanska ulica br. 3 Heinrich Wagner import in eksport Trieste surovin in kemikalij raznih vrst za papirnice, milarne, steklarne, usnjarne, barvarne, tekst.lne tvornice in tvornice bar/. Posebne Teiegr.: Chimiwag. geg.. I8vv produkte: benzole, touol, xulol, solventnaphta, k e olje, surov in Telet. N. 22 — 86. luskinasti n?phtalin, karbolovo kislino, smole, lo e itd. itd. HELLESEHS baterije za žepne svetilke Dvojna cena : i-ratni čas gorenja Gen. zas'opstvo VIKINK, Zagreb Ulica Ban Jekč ča br. 2. S55SBHB Mast svinsko. garantirano čisto, oddajam v vrčih od 20 klg. V poedinlh so-dh od :00 — 280 klg, in tudi V. aii v c®1'11 vagonih, /ahtevajie ponudbe. Krajevni zastup niki naj se javijo. Jaša Ws nsteln ?ance«o, Banat. assGSiss PLETILJO prvovrstno moč spreimem za stalno. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov v oglasnem oddelku „Jutra" Kemično, hfSUensKo čisti PUH 20 Moziflč ;n ga tudi najcenejše nabavlja v naši državi edina moderno urejena tovarna perja za posteljino: MOLENDEH A.D. •FABRIKH PEROfl SUBOTIČA •'ahteva le aš cenik Jtev. 1 Underwood" pisalni stroj ima svetovni slo ves, nad 2,000.000 strojev v ¥1 ■ wW prometu, nedosegljiv v trpe- zuust: in vs!ed te»a najcenejši LUD. BARAGA LJUBLJANA, Sesenburgova ulica štev. 6/1. i9 i i cieiori št 2^80 Meftni pogreta! V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš dobri soprog, oče, brat in stric, svak in tast, gospod Ivan Ženko davčni uradnik tO. t. m. ob trioetrt na sedem zvečer po dolgi in mukepolni bolezni boguvdano preminil. Pogreb dragega pokoinika se bo vršil v soboto, 12. t. m. ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani. 11. novembra 1927 Ana i»ko, soproga, ing. Janko Ženko, sin Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutru A doli Ribniku. Z* Narodno tiskarno dd. kot tiakaraerja Fran Jezeršek. Za tnseratnJ del ie »dgovorer An I.Mihl *