Slev. 158.
V LIOMlani, V peleK dne 11. loma 1924. Posamezna Številka stane 1 "50 Din. LelO LH.
Naročnina
za državo SHS:
fla mesec ...... Din 20
s« pol leta ..... .120
sa celo leto .... .240
za Inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva.... , 60
Cene fnseratom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50. veliki po Din 5-— in 4-—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj,
Pošlaiflfl Diačana v ooloviat
Uredništvo j« v Kopitarjevi nlici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. apravništva 528.		P	olititen list za slovenski narod	■	Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun i Ljubljana 10.650 in 10.349 (za tnserate) Sarajevo 7.565. Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24.797.
Zadnji tedni so povzročili med slovenskim ljudstvom velik notranji preokret. Mirni in tihi slovenski ljudje so začutili instinktivno, da nekaj ni tako, kakor bi moralo biti, in so začeli misliti.
Slovenski ljudje so vajeni javnega reda in javnega miru. Oni so vajeni, da jim javna oblast varuje njihovo življenje in imetje po svojih zakonitih zastopnikih, ki jih ljudstvo s svojimi težkimi davki v ta namen tudi plačuje in vzdržuje. Sicer policija in žendarmerija ne bi bili potrebni. Slovensko ljudstvo je dalje vajeno, da se zločinci zasledujejo in da oblast krivce po zakonu kaznuje. Na ta način je slovensko ljudstvo vajeno živeti že nekaj sto let.
Po trboveljskih dogodkih pa se je slovensko ljudstvo znašlo naenkrat v nekem čudnem, njemu doslej čisto novem in nepojmljivem položaju.
Razna društva so imela že od nekdaj navado prirejati izlete, veselice in zabave. Tudi razna slovenska narodna društva. Pri takih prilikah ni redko prišlo do izgredov, zlasti v obmejnih krajih, kjer sta navadno trčila skupaj Slovenec in Nemec ali pa Slovenec in Italijan. Razni taki narodnostni izgredi tudi niso ostali brez žrtev. Vse lake izgrede pa je javna oblast taksirala kot to, za kar jih je morala taksirati, namreč za kazniva dejanja, ker se je javna oblast zavedala, da je njena prva naloga varovati po svojih organih življenje in imetje državljanov. In ker se je javna oblast tega zavedala, je vedno skrbela, da izgrednike izsledi in po zakonu kaznuje.
Po savski dolini in preko Trbovelj pa Je naenkrat zapihal drug veter. Izgredniki niso bili več izgredniki, ampak so se začeli imenovati --narodni junaki«. Ljudje so zvedeli, kaj se je v Trbovljah zgodilo, da so namreč tam oboroženi ljudje, ki nimajo te pravice, ustrelili nedolžnega človeka in zažgali hišo, niso pa zvedeli do danes še ničesar, kaj se je pozneje zgodilo, in tudi ne, če se je sploh kaj zgodilo. Ljudje so nato začeli zmajevati z glavami, rekii pa niso nič. Samo misliti so začeli. Ali veste, kaj to pomeni, če začne ljudska masa misliti? »Ljudje, ki mislijo, so nevarni,« pravi Shakespeare.
Trboveljskim dogodkom so sledili drugi dogodki. V Ljubljani so začeli razni ljudje hoditi od hiše do hiše in zahtevali z orožjem v roki, da morajo ljudje razobesiti zastave. Ravno tako bi bili lahko z orožjem v roki zahtevali tudi, naj jim trgovci izroče ključe svojih blagajn. Ali pa obleke, ali pa kaj druzega. Vse se da od neoboroženih ljudi z orožjem v roki izsiliti. In ker se ni slišalo, da bi bili morali izsiljevalci dati za svoja dejanja odgovor, so ljudje začeli misliti. Kaj, tega na glas ne povedo, toda ni težko ugeniti.
Nato pa se je vsul nad mirne ljudi kar cel plaz izzivanj, nasilnosti in barbarskih brutalnosti. Pretep je sledil pretepu, klofut je kar deževalo, streljanja z revolverji ni bilo ne konca ne kraja. Žerjavovi plačanci so v imenu »nacije« pretepali mirne ljubljanske meščane, pretepali so mirne delavce, pretepali neljube jim osebe po javnih prostorih. Z orožjem v roki so naska-kovali v gručah mirne ljudi kar na cesti in jih trpinčili tako, da morajo danes delavni rodbinski očetje iskati pomoči v bolnišnicah. Vse to se je godilo do zadnjih dni sredi Ljubljane in sredi najbolj obljudenih krajev Slovenije. Ljudje, ki so vse to gledali, so se zgražali nad barbarstvom onih, ki io pretepače in strelce najeli, da bijejo in streljajo lastno domačo kri. Ker pa nasilneži rogovilijo naprej, so ljudje zopet začeli misliti, mnogo misliti!
Kedar pa začno ljudje misliti, je hudo. Če človeka kdo udari, so v udarjenem človeku rodi misel na obrambo in odpor. To je navaden proces, ki se ga ne da izbrisati. V »dobro vzgojenih« možganih se ta odpor včasih še da brzdati z mislijo na pravico ali bolje rečeno: z mislijo na zadoščenje pred sodiščem. To pa se ne zgodi vedno. Že celo pa takrat ne, če prihaja javna oblast nekoliko pozno. V takem slučaju rodi udarec protindarec, oziroma odpor v meni roui tisti, ki je udaril prvi.
Kakor hitro pa se rodi vsled prejetih (lda. cev v ljudstvu misel na odpor iz lastno moči, brez sodelovanja javne v zaščito življenja ixi imetja postavljene in od ljudstva
tudi za to plačane in vzdrževane oblasti | takrat že lahko govorimo o državljanski vojni. Začetnik take vojne pa ni tisti,' v če-gar glavi se je taka misel rodila, ampak Usti, ki jo je z nasilstvi, proti katerim ni druge zaščite, izzval. Zato pa očitanje, ki ga je včeraj izrekel »Slovenski narod« na naslov dr. Korošca, češ da on kot šef parlamentarnega kluba napoveduje meščansko vojno, ne moremo imenovati drugače kot zavestno laž in brezmejno hinavstvo.
»Narod« pravi, »da siuo doživeli nekaj neverjetnega, v pravno urejeni državi, kjer imajo oblasti količkaj avtoritete«.
To je popolnoma res. Doživeli smo v j naši pravni državi celo vrsto neverjetnosti. Toda »Narod« ne šteje teh neštetih po vseh zakonih vseh civiliziranih držav kaznivih dejanj in zločinov — umor, napade, mučenja, _ oviranje železniškega prometa, izsiljevanja, požig in demoliranja stanovanj — med neverjetnosti, ampak šteje med neverjetnosti — izjavo dr. Korošca o možnosti in preteči nevarnosti meščanske vojne! Torej kriv ni tisti, ki udari prvi, ampak oni, ki udarce prejema. Kriv pa je zato. ker jih noče več prejemati, ampak še I>red izvršeno dejanjsko obrambo napoveduje, da se bo branil!
»Narodovo« hinavstvo ie že samonase-bi gnusna zadeva. Še gnusnejša pa poslane stvar, če pogledamo izvor njegovega hinavstva in njegovega nedolžnega zavijanja oči. To hinavstvo izvira namreč iz straho-petnosti. Dokler se je zdelo žerjavovcem,
Belgrad, 10. julija. (Izv. Vlada ima poročilo, da je kralj odpotoval z Bleda. To poročilo ni ugodno za vlado, ki danes še nekaj predstavlja, jutri pa je ne bo več. Čim se bo uveljavil ustavni princip, bo izginila njena moč. Težke misli misli g. Pašič in da bi ga v tem nihče ne motil, je opustil svoje navade in ne sklicuje ministrskih sej in ne sprejema ministrov. Po sklepu vlade, naj se poda demisija, ni smatral za potrebno sklicati ministrov, ker bi se lahko še premislili in hoteli še par dni ostati na vladi. Pribičevič je prišel zopet v predsedništvo, da prosi Pašiča, naj nikar še ne poda ostavke. A Pašič ga ni sprejel. Tudi Vilder in Krizman sta le popila čašo črne kavo v predsobi, do seje pa ni prišlo. Ostavka je gotova stvar in z njo je zapečatena politika i-jaLa roke-".
Belgrad, 10. julija (Izv.) Neposredno pred demisijo je vlada opustila vsako širše delo v smislu državne politike. V ministrstvih sprejemajo le akte, rešujejo jih pa ne. Zanimivo je tudi dejstvo, da vlada kljub pozivu na londonsko konferenco ni pripravila niti najmanjšega materiala za to konferenco, kjer se bodo reševala naravnost življenjska vprašanja za Jugoslavijo. Vprašanje razmerja do Nemčije je tako važno za druge države kakor za našo, ker se ie velik del budžetnih izdatkov kril iz reparacij, ki so odvisne od konference. Pred vsem pa pride v poštev vprašanje svetovnega miru, kjer moramo sodelovati, če hočemo ohraniti svoj prestiž v situaciji. Vse vlade vseh držav pripravljajo, kar je potrebno za to konferenco, le v Belgradu je opažati mrtvilo in
Belgrad, 10. jul. (Izv.) Poročila o nemirih in neredih, ki jih dan za dnem povzroča Žerjavova Orjuna v Sloveniji, vzbujajo tudi v radikalnih vladnih krogih veliko vznemirjenje in v vladi sami neprestane nemire. Posebno slučaj na Viču in Pod-nartn sta vzbudila zgražanje nad talnimi demokrati v Sloveniji, ki zlorabljajo nacionalno mladino za politične zločine. Zato je sedaj uspelo, da je dobil minister dr. Srskič pooblastilo, da energično nastopi proti nadaljnim nasiljem od strani organiziranih razgrajačev in da se evenluel-no postopa proti njim ludi po zakonu o zaščiti države. Minister Srskič je danes po vladnem naročilu izdelal nalog, ki bo razposlan vsem policijskim oblastem po državi. Glede sodnega postopanja je dobil minister Grisogono nalog, da se morajo takoj zapooeti procesi proti vsem naciouali-
da imajo za dolgo dobo let zasigurano neomejeno državno moč in silo v svojih rokah, so se trkali korajžno po prsih in proglašali princip, da so oni država, da smejo in morejo torej početi na račun državne moči in sile, kar se jim zljubi, da smejo ubijati ljudi, požigati domove, udirati v stanovanja in jih uničevati, pretepati ljudi in ustavljati vlake. Kakor hitro pa se je pokazalo, da jim državna moč le ni tako za večno zajamčena kot bi si sami želeli, in kakor hitro so opazili, da je začelo ljudstvo misliti in med tem ljudstvom tudi lastni njihovi pametni pristaši, takrat je žer-javska družba vrgla puško v koruzo in da bi se oprala, proglaša na eni strani svoje dosedanje borce za nacijo za zločince (glej včerajšnje »Jutro«), na drugi strani pa hoče v »Narodu« natvezti ljudem, da izziva dr. Korošec na meščansko vojno s svojim svarilom, ne pa oni sami s svojimi zločini!
Z »Narodom« vred verujemo tudi mi v -treznost in razsodnost našega ljudstva«, da žerjavovskim iz gole strahopetnosti iz-virajočim hinavščinam in farbarijam ne bo nasedlo. Verujemo pa v treznost in razsodnost našega ljudstva tudi toliko, da bo z nami vred vsak dan odločno zahtevalo, da se vzpostavi avtoriteta državne oblasti, pa ue samo proti nam ali za nas, ampak v prvi vrsti proti dr. Žerjavu in njegovi kliki, ki nosi moralno odgovornost za vse zločine, s katerimi so njegovi plačanci oblatili slovensko ljudstvo pred vsem svetom. Dr. Žerjav je doigral, dr. Žerjav naj gre!
malomarnost. Javnost pričakuje, da bo nova vlada znala storiti vse, česar dosedanja vla<'a ni storila.
Belgrad, 10. julija. (Izv.). Tudi danes ni bilo ministrske seje. Vlada smatra, da je v demisiji in čaka trenutka, da tudi formalno poda ostavko. O Pribičevičevi stranki so računi že sklenjeni. On po splošnem prepričanju ne pride več v poštev, ker tudi radikalni klub noče nobenega sodelovanja s Pribičevičem, ki ga smatra za glavnega krivca sedanjega stanja v državi.
Opazilo se je, da se je na včerajšnji konferenci zopet trdno sklenila vsa opozicija in nastopila kot enotna organizacija v krizi. Naredila je še en korak dalje s tem, da je nagi asi la, da razpolaga z večino v parlamentu in da je voljna s točno opredeljenim programom nastopiti pot delovne vlade, ki bi vpeljala v državo red, mir in zakonitost. Ta izjava opozicije je odgovor na Pašičevo trditev, da je iz sedanje situacije edini izhod volivne vlade. Splošno prevladuje prepričanje, da Pašič-Pribiče-vic ne bosta dobila niti poslovnega, še manj pa volivni mandat.
O položaju pišejo «Novosti»: Pribičevič se zelo boji ponovne otvoritve krize in se boji, da bi bil njen izhod nepovoljen. Pribičevič smatra, da ni moment ugoden in da bi se morala kriza otvoriti šele v oktobru. Do takrat bi on in Pašič dobro pripravila teren in izključila vsa presenečenja. Tako s strahom pričakuje kraljevega prihoda in nima več zaupanja v zmago teze, ki jo je koalicija zastopala pri drugem ustavnem faktorju.
stom, za katere trdi javno mnenje, da so se udeležili raznih zločinov. Temu odloku se je protivil zlasti Svetozar Pribičevič.
Korupcijski fondi za »Jutro«, »Narod« in »Orjuno«,
Belgrad, 10. jul. (Izv.) -Novosti« prinašajo dan za dnem nove slučaju o korup-cijah, kjer je udeležen Rade Pašič. Kot po-magače pri njegovih trgovinah se imenujeta tudi radikalni poslanec Velja Popovič, član upravnega odbora Žerjav—Praprotni-kove Slavonske banke, in Krstulovič, direktor iste. Ta banka financira preko slovenske samostojne demokratske stranke slovensko liberalno časopisje in nacionalistične organizacije.
Fiasko žerjavovske politike.
Belgrad, 10. jul. (Izv.) Listi Pašič— Pribičevičeve stranke so v zadnjem času ustavili poročila o »sijajnih zmagah« Žer-javovcev v Sloveniji. Radikalni poslanci javno govore, da se zmaga SLS pri občinskih volitvah v Sloveniji ne da utajiti in je treba s tem računati. Zato je začela tudi pojemati politika »jake roke« v Sloveniji, ki je samo okrepila SLS. Pojavljajo se zopet želje, da bi vendar našla radikalna stranka način, kako bi mogla sodelovati z najmočnejšo stranko na Slovenskem.
PAŠIČ SE OTRESA TUDI RUSKIH CARIST0V.
Belgrad, 10. jul. (Izv.) Danes se je vr. šil parastos za pokojnim ruskim poslanikom na srbskem dvoru Hartwigom. Na dan, ko je Avstrija izročila Srbiji ultimatum, je nenadoma umrl na avstrijskem poslaništvu v Belgradu. Raznesle so se govorice, da so ga Avstrijci zastrupili. Harhvig je bil velik prijatelj Srbov, imel je tudi mnogo zaslug, da je prišel Pašič do one veljave, ki jo je pozneje užival. Zato je v tukajšnjih" diplomatskih in domačih političnih krogih vzbudilo veliko pozornosti dejstvo, da se g. Pašič ni udeležil parastosa, kar bi se smelo pričakovati z ozirom na intimne osebne in politične stike med njim in pokojnim Hartvvigom. Ker se te žalnice ni udeležil tudi noben vladin član, niti kak zastopnik predsedstva narodne skupščine, niti poslanci vladnih strank ali kaka druga oficielna osebnost razen dvornega maršala iDamjanoviča, smatrajo tukajšnii diplomatski krogi, da je hotela vlada dokumentirali, da si hoče ohraniti napram sovjetski Rusiji svobodne roke. Sicer bi se lahko smatrala udeležba kot manifestaci ja za čari stično
Dalje na drugi strani.
Borzna poročila.
10. julija J924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Na deviznem in efektnem trgu je bil da« nes promet zelo velik. Narodna banka je zelo veliko intervenirala. Tendenca je ostala čvrsta. V Curihu je padel dinar od 6.60 na 6.55. — V efektih je bila tendenca danes nekoliko prijaznejša.
Devize in valuto.
(V oklepaju tečaji z dne 9. julija.) '
Dunaj 0.1204-0.1224 (0.1199 do 0.1219)', Italija 3.631-3.661 (3.6215-3.6515), London 370.73—373.73 (368.80-371.80), New york 85.40-86.40 (84.65—85.65), Pariz 4.349—4.399 (4.35—4.40), Praga 2.509-2.539 (2.4925 do 2.5225), Curili 15.30-15.40 (15.20-15.30), — efekt, dolarji 84.25—85.25 (83.75—84.75).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 125.50 do 126, Jugoslovanska banka. Zagreb 114 do 116, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, 225 do 250, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 119—120, Hrv. slav. d. d. za ind. še-čera, Zagreb .1050—1065, Narodna šumska industrija, Zagreb 80—82, Našica 90, Guttman 780—800, Slavonija 99—100, Združene papirnice, Vevče 150,' 7 odstot. inv. posojilo 66.50 do 68, Vojna odškodnina 123 do 124.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 9. julija.)
Belgrad 6.55 (6.60), Berlin 1.33 (1.335), Budimpešta 0.0069 (0.0068), Bukarešta 2.25 (2.20), Italija 23.60 (23.80), London 24.08 (24.23, Newvork 555 (559), Pariz 28.75 (28.15), Praga 16.35 (16.40), Dunaj 0.0079 (0.0079), So-fija 4.10 (4.10).
DUNAJSKA BORZA.
Dunnj, 10. julija. (Izv.) Devize: Belgrad 825—829, Budimpešta 0.845—0.865, Kodanj 10980—11020, London 308.200-309.000, Milan 3032-3044, Ne\vyork 70.935—71.185, Pariz 3625—3634. Varšava 13.550—13.650. — Valute: dolarji 70.460 do 70.860, angleški funt 306.400-308.000, Franc, frank 3605-3635, lira 3045—3065, dinar 819—825, češkoslovaška krona 2083-2099.
PRASKA BORZA.
Praga, 10. julija. (Izv.) — Devuo: Lira 145.75, Zagreb 40.25. Pariz 175, London 117.30. Nevvork 34.
¥tacta v demisiji.
VLADA NE POSLUJE VEČ. - ENOTNOST IS DELAVOLJNOST OPOZICIJE. - PRIBIČEVIČ V SKRBEH.
Vlada nastopi proti orjunaškhi zločlnsfvom.
Rusijo zlasti, ker se je svečanosti udeležil tudi dosedanji ruski poslanik v BelgTadu Strandmann na čelu tukajšnjih caristov.
Jugoslovansko-mažarska trgovinska pogajanja.
Belgrad. 10. julija. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja plen um a madžarsko-jugoslovanske delegacije za trgovinska pogajanja. Oba predsednika delegacij dr. Peric in dr. Vodyaner sta podpisala doslej sklenjene konvencije o železniškem prometu, o prometu na rekah in dvojnem obdavčenju. Podpisan je tudi končni protokol o dosedanjem delu. Pogajanja se bodo do septembra prekinila. Na koncu se je dr. Peric zahvalil madžarskim delegatom za požrtvovalno delo. Dr. Vodyaner se je zahvalil naši delegaciji in izrazil nado, da se bodo še ostala vprašanja rešila. Madžarska delegacija bo jutri odpotovala.
JUG OSLOV A NS KO-ITA LIJ ANSKA TRGO -VINSKA POGAJANJA.
Belgrad, 10. jul. (Izv.) Danes popol-rfne so sc nadaljevala pogajanja z Italijani. Pretresali so še nerešena vprašanja glede uvoznih tarif. Predvsem vlada sporazum glede vinskega uvoza. Na pritisk krogov iz Slovenije je stala naša delegacija na stališču, da se ne sme dovoliti uvoz vina pod nobenimi pogoji. Ker dosedaj niso Italijani na to pristali, so sejo prekinili in se bo jutri vršila konferenca naše delegacije, kjer se bo raizpravljalo o italijanskih predlogih.
ANGLEŠKI PARLAMENT IN DAWES0V NAČRT.
London, 10. julija. (Izv.) Sp. zbornica T)o razpravljala o rezultatih Mac Donaldo-vega pota v Pariz in o Dawesovem načrtu v pondeljek. Izključeno pa ni, da ne bi (iajal že Mac Donald že danes gotovih pojasnil o svojih razgovorih s'Herriotom.
DELOKROG LONDONSKE KONFERENCE.
Pariz, 10. jul. (Izv.) O sestanku med Mac Dorialdom in Herriotom poročajo, da sta se zedinila v tem, naj londonska konferenca razpravlja o Dawesovem načrtu, dalje naj odloči konferenca, kdaj mora Francija izprazniti Poruhrje, posebna komisija pa naj ugotovi, ali Nemčija izpolnjuje svoje obveznosti ali ne.
AMERIŠKI PROTEST.
London, 10. julija. (Izv. Ameriški zastopniki izjavljajo, da ameriška vlada ne more sprejeti na' znanje dejstva, da sta se Mac Donald in Herriot dogovarjala o povabilu Amerike na konferenco.
AMERIŠKI POSLANIK V BERLINU.
London, 10. julija. (Izv.) Iz Washing-tona poročajo, da je ameriška vlada z ozi-rom na londonsko konferenco naročila svojemu zastopniku v Berlinu, naj se takoj vrne z dopusta na svoje mesto, ker hoče biti točno informirana v stališču nemške vlade.
KONEC UPORA V BRAZILIJI.
Rio de Janeiro, 10. julija. (Izv.) Vlada pričakuje predajo upornikov v San Paolo
vsak trenutek.
ATENTAT NA ROMUNSKEGA KONZULA V LONDONU.
London, 10. julija. (Izv.) Neki romunski dijak je streljal na romunskega konzula. Konzul je nepoškodovan, dijaka so zaprli.
Vestfalska pisma
v drugi izdaji. XIII.
2. Kako je z našimi rojaki na Nemškem v narodnem oziru? Nekateri so narodno zavedni, drugi so brezbrižni, nekateri so se dali tudi že zapisati za Nemce. Smem reči: Oni, ki so verni, so tudi narodni. Da se je toliko narodne zavesti med njimi ohranilo, za to imajo največ zasluge društva sv. Barbare, ki so ustanovljena na 17 krajih, in ki so poleg verske zavesti gojila tudi narodno. Nem- j ški duhovniki, ki so ta društva ustanovili in vodili, so vedno poudarjali tudi slovensko narodno misel ter klicali našim ljudem v spomin, naj ne pozabijo, da so Slovenci.
Velike važnosti je, da so ta društva tako gojila slovensko pesem. Nabožno in narodno. Pojejo naši ljudje na Nemškem radi, bolj kakor pojete doma. Pojejo v društvu in v cerkvi. Celo po ulicah in cestah se razlega slovenska pesem: pri sprevodih in procesijah. Rektor Koster je izda! tri male zbirke slovenskih pesmi: eno nabožnih, eno narodnih in eno rudarskih pesmi. Iz teh pesmaric pojejo Slovenci še danes. Sam je ž njimi popeval «Slovenec sem, tako je mati djala ...« in celo vrsto drugih podobnih. Nemci slovensko petje zelo radi poslušajo. Marsikateri župnik mi je rekel: Hvala Bogu, da sem danes spet slišal krasno slovensko petje! Naši ljudje kajpada pojejo vedno mnogoglasno, kar Nemcem zelo ugaja, sami pri svojem
BREZPOSELNOST V ANGLIJI POJEMA.
London, 10. julija. (Izv.) Število brezposelnih se je znižalo pretekli teden za 4000 oseb. Brezposelnih je še 1,905.000.
Občinske volitve.
Občinske volitve v Bnfki 7. julija: SLS 54 (+ 9), odborn. 7; SKS 50 (— 7), odboru. 6; «Glas Naroda» 37 (—), odbornikov 4. — JDS ni mogla sestaviti liste, nazadovala je torej od zadnjih občinskih volitev za 59 glasov. Občina je bila že od davnih časov v nasprotnih rokah. SLS je pri teh volitvah napredovala.
Volitev župana v občini Podgorica. Za občino Podgorico je bil dne 8. julija t. 1. izvoljen za župana dosedanji župan Ivan Sojer, pristaš SLS.
V Višnji gori je bil izvoljen 8. julija posestnik Franc K o r i c k i za mestnega župana. On in vsi izvoljeni svetovalci so zavedni pristaši SLS. Znani Žerjavov plačani agitator, mesarjev Lojze bo moral še zopetna tri leta hraniti v predalu že tiskane vizitke: Alojz Turk, župan, Višnjagora. Take si je nabavil že pred tremi leti. Liberalcem je pri nas odklenkalo.
Na Trati v Poljanski dolini je bil izvoljen za župana v nedeljo dne 6. julija Franc U r š i č , posestnik na Hotavljah št. 25, odličen pristaš in organizator SLS v Poljanski dolini. Za občinske svetovalce so bili izvoljeni: Martin Vodnik, Fr. Šraj, Josip Šubic, Ivan Dolinar, Janez Bogataj in Martin Božnar, vsi navdušeni naši možje. Občina Trata jo dobila v teh vrlih možeh občinsko predstojništvo, s katerim ie zasiguran gospodarski in kulturni napredek občine.
Velika letalska nesreča v Oružu.
Dne 7. julija ob 8 zjutraj so nad Dubrovnikom in Gružom leteli štirje mornariški aero-plani. Eden od njih je v višini 500 m nad Gružom zaostal. Ljudje, ki so gledali prizor, so Culi nenadoma pok in plamenčke, ki so sikali iz aeroplana. V tem je že skočil iz ogroženega aeroplana človek in padal 500 m globoko na zemljo. Za njim je padel drugi in nato tretji, ko je aeroplan že, začel padati. Aeroplan je padel par metrov proč od morja, medtem ko so ljudje popadali na zemljo kakih '20 do 60 metrov daleč od morja. Očividno so reveži upali, da padejo v morje in se tako rešijo. Aeroplan je bil ves razbit. Še bolj razbita pa so bila trupla nesrečnih letalcev. Poveljnik-pilot letala poročnik bojne ladie T. razreda (kapetan) N. R e s m a n iz Zagreba je priletel v vejevje nekega drevesa. Veja je predrla celo njegovo telo do vrha glave, oči so skočile iz jamic, možgani so se razlili okrog, kri je tekla po listju in kapala na zemljo. Ena noga je visela na telesu le še za košček kože. Nič manj nista bili razmesarjeni trupli ostalih dveh nesrečnežev. Bila sta to: Sima M u n j a k mornar 1. razreda, doma iz Belgrada, in Ivan B u j a s, mornar 1. razreda iz Šibeuika.
Ta grozna nesreča je strašno potrla vse prebivalstvo. Mesto se je takoj odelo v črnino, dubrovniška občina je izdala poseben oklic na prebivalstvo.
Dne 8. julija so trupla ponesrečenih letalcev v slovesnem sprevodu prepeljali na vojno ladjo, ki jih je odpeljala v Kotor, kjer so jih pokopali.
Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite »Zvonoglas.«
petju pa tega nočejo ali ne znajo. Zdaj bodo dobili na Nemškem tudi naši dve zbirki »Pojte« in «Prepevajte« in bodo še bolj peli.
Pri nas doma pa ljudskega petja nočete in nočete vpeljali. Če taka stvar, ki je tako koristna, prijetna in lahka obenem, gre s tako velikansko težavo, oziroma sploh ne gre, kako naj potem kaj napredujemo!
Kaj pa zarod slovenski — se bo li ta ohranil slovenskemu narodu? Kako jc v narodnem oziru z otroci slovenskih staršev, to je zanimivo vprašanje, Toda | kaj bi mnogo vpraševali, ko je pa jasno, da se slovenski živelj v nemškem morju trajno ne da vzdržati. Ko bi Slovenci stanovali kompaktno, bi šlo še nekaj časa. Kaj, ko so naši ljudje vsi razpršeni! Dvakrat razpršeni. Najprej po toliko raznih krajih: rudnikih, oziroma župnijah. Potem pa v enem in istem kraju stanuje ena slovenska družina v eni ulici, druga v drugi. Ko bi stanovali ljudje enega rodu skupaj, bi bilo tudi v verskem in moralnem pogledu bolje. A na to ni nihče gledal. Tako pa pridejo otroci slovenskih staršev — ker so delavske hiše druga pri drugi — komaj da začnejo kobacati, v clotiko z drugimi otroci in se naučijo orl njih nemško čebljati. In končni rezultat tega je, da otroci slovenskih staršev ne znajo slovensko govoriti. Razumejo pač, govoriti pa ne znajo. Meni se je to zdelo neverjetno, a imel sem predosti prilike prepričati se, da je res tako. Z otroci slov. staršev večinoma nisem mogel slovensko govoriti. Če sem jih slovensko nagovarjal,
Beležke,
Dr. Žerjav se otresa «Orj«ne«I Dr. Žerjav je dal v «Jutro« napisati: «Spada pač v kapitelj krščanske vsečlovečanske morale, ako škofov list neprestano psuje dr. Žerjava kol »nezakonskega očeta«, ki nosi odgovornost za izmišljena in resnična (torej vendarle resnična! — op. ur.), vsekakor pa splošno obsojena dejanja nepremišljenih ali zločinskih ljudi.« — Orjunaše imenuje torej njihov duševni «nezakoiiski oče« danes zločince! Škoda, da ne pove šc tega, katere orjunaše osebno smatra on za zločince, kajti vsi gotovo niso zločinci! Zločince jih pa imenuje dr. Žerjav šele danes, ko vidi, kako je vsa slovenska javnost od njega započeto delo soglasno odklonila. Če bo Žerjavu kazala politika, se ne bo pomišljal vso Orjuno z njenim predsednikom vred izročiti državnemu pravdniku. Take perfidne politike je zmožen le ta mož, kateremu so se dali Orju-naši zapeljati, da jih je vpregel v voz svoje častihlepne in nečedne politike.
SLS in komunizem. Tako se glasi naslov «Narodovega» uvodnika, ki dokazuje ponovno, da ata ne poznajo ne SLS in nte komunizma. <Narod» šari po nekih svetovnih programih, pa še tukaj je zajadral srečno na luno. Pravi, da je SLS kapitalistična stranka, ki ne more in ne sme sodelovati s komunisti. «Narod» pa dobro ve da je SLS ljudska in ne kapitalistična slranka. SLS pa je tudi čisto neodvisna stranka, ki ne rabi absolutno nobene zveze s komunisti in je ni nikoli imela niti jo ima. Zato pa pri nas danes sploh ne gre, ampak danes gre pri nas v prvi vrsti zato, ali bo pri nas vladalo slovensko domače ljudstvo ali pa sovražniki slovenstva in slovenskega ljudstva. Mi pravimo, da morajo v Sloveniji vladati Slovenci, ne pa nasprotniki našega jezika in kulture, mednarodni kapital cSlavenske banko in zatiralci našega slovenskega delovnega ljudstva. Zato pa slovensko delovno ljudstvo vidi v SLS svojo naravno oporo. Šele potem, ko zmaga v Sloveniji domačin, se bomo med seboj zmenili, kdo bo imel večino. Če jo bo imela SLS, bo vladala SLS, če ne, pa kaka druga domača slovenska stranka — po načelu demokracije. Tako izgleda ves politični problem slovenskega ljudstva za bodočnost. Različne filozofije so lepa stvar za univerzo, za našo politično prakso so popolnoma odveč. Praksa nam pa kaže, da Žerjav ubija naše domačinstvo. On nam ubija naš jezik — berite samo «jugoslovanščino» v cJulru;> —-, on nam ubija naše gospodarstvo, on ubija sploh vse, kar je slovenskega in domačega. Zato je naravno, da se druži v boju proti njemu vse, kar je rodila slovenska mati. Obenem pa gre za danes pri nas za to, ali bo vladal zakon, demokracija in načela mirnega so-življenja ali pa bo vladalo brezzakonje, fizično nasilje in teror, ki ga je za denar «Slavenske banko najel Žerjav, da se ubijajo slovenski delavci in ropajo ter demolirajo slovenski domovi. Ko bodo rešena ta vprašanja, pa bomo filozo-firali na nadaljnji socialni uredbi človeške družbe in sicer — brez Žerjava.
Pišite pošteno in dostojno! Tako je svetovalo «Jutro« pred dvema dnevoma nam v uvodniku. Včeraj pa je objavilo dopis iz Vevč pri Ljubljani, kjer beremo stavek: «Gnusni brezdomovinski izmeček — (tako imenuje «Jutrov« dopisnik »Slovcn-čevega« dopisnika, opr. ur.) ... naj vč, da bo slovenski narod močan, krepak in
so se mi ali smehljali ali me debelo gledali ali odgovarjali nemško. Jaz sem mislil, da se otrok predvsem nauči govorili od staršev, Pa ne, nauči se govoriti od drugih otrok; vsaj tam, kjer je toliko otrok skupaj, kakor po industrijskih krajih. Potem pa pride šc šola, kjer je seveda vse izključno nemško. In tako se v družini govori oboje: oče in mati navadno govorita slovensko, otroci odgovarjajo nemško. Le nekateri otroci, katerih starši na to posebno strogo pazijo in zahtevajo, da jim otroci slovensko odgovarjajo, zlasti pa tisti, ki so bili morda — zlasti med vojsko — po par let na Slovenskem, tisti znajo dobro slovensko,
Četudi pa otroci slovenskih staršev slovensko ne znajo, se vendar nekoliko čutijo Slovence. Čc ne vsi, vsaj nekateri. Tega se zavedajo, da je v njih slovenska kri. K slovenski pridigi sicer niso prišli, ker imajo nemških dosti, če jih hočejo poslušati, pač pa nekateri prihajajo v slovensko društvo in na veselice. V nekem kraju sem naletel na izvrstne fante, ki zahajajo v društvo sv. Barbare, pojejo slovensko, čutijo slovensko, ustanavljajo celo Orla, samo — govoriti slovensko nc znajo (!)
Da bi se otroci slovenskih staršev ne ponemčili, to se ne da nikakor ubraniti, •— razen če pridejo na Slovensko. Zato sem našim ljudem, ki so mc vpraševali, kako je na Slovenskem in čc kaj kaže vrniti se v domovino, časih rekel: Če bi mogel, bi vas — najbolj zaradi vaših otrok — najraje vse v žakeij pobasal in s seboj domu odnesel,	S. V.
zdrav, ko klerikalnih cuckov ne bo več.« — «Jutru« čestitamo!
Cavour. Stara liberalna tržaška «Edi-nost« se čuti poklicano, da v teh kritičnih časih ne vodi samo krhkega čolnička slovanske narod ie manjšine v Italiji, ampak da daje s svojega visokega rargledišča direktive tudi jugoslovanski politiki. Priobčila je neko Cavourjevo pismo iz 1. 1860., v katerem se Cavour z zagrizeno trmoglavostjo izreka za centralistični sistem in pravi, da je pripravljen ta sistem braniti s skrajnimi sredstvi, z zadnjim glasom večine v parlamentu in z zadnjim bataljonom vojske. «Edinost« z dvignjenim kazalcem opozarja na to pismo jugoslovanske «državnike separatiste« in vse tiste, «ki toliko kričijo o krutosti režima,« češ to je lekcija za vas! Ali zlepa ali zgrda — ta je bilo geslo Cavourja in zmagal je, veli »Edinost«. Da, Cavour je zmagal in ujedinjena Italija je dobila centralistično ustavo. Vprašanje je le, kako se jc centralizem obnesel? Tako slabo, da Italija vsa ta leta ni prišla do trajnega notranjega miru in je po dolgih 60 letih na tem — ne da razpade, ker tako italijanski kakor jugoslovanski »separatisti* in republikanci hočejo skupno in enotno državo — ampak da si pribori za jako drago ceno primernejšo, boljšo obliko notranje ureditve države. Centralistično urejena Italija jc imela in ima med zapadnimi in srednjeevropskimi državami najzaosta-lejšc osnovno in srednje šolstvo, najslabše, najreakcionarnejše gospodarsko - socialne razmere, živela je in še živi v veliki meri kot parasit od pridobitev latinstva iz prejšnjih vekov. Moderna, centralistična Italija ni sama ničesar velikega ustvarila, ako odštejemo dvomljive uspehe na di-plomatičnem polju. Razvijala so se in kolikor toliko cvetela le stara kulturna središča in Zgornja Italija s svojim neposrednim stikom s srednjo in zapadno Evropo in s svojo industrijo. Vsi ostali deli dežele pa so životarili v kulturni in gospodarski zapuščenosti, ki ji v ostali zapadni in srednji Evropi ni bilo para. Italijanska uprava je bila proshda po svoji nesposobnosti in koruptnosti. Zato so pa ostali Sicilijanci, Sardinci in široki ljudski sloji sploh do današnjega dne avtonomisti ali kakor pravi «Edinost« separatisti in ne bo drugače, nego da se bodo morali nasledniki Cavourja končno udati in pristati na uredtiev države po ljudski volji, ne pa po svojih sistemih. To bi bilo eno. Drugo pa je to: Kdor se v politiki izreka za načelo: zlepa aH zgrda, tq mora to storiti dosledno. Ako se sme Cavour boriti s «&krajnimi sredstvi«, z »zadnjim bataljonom« za svoj politični ideal, sme to storiti tudi Mussolini za svojega in nič drugače komunisti za njihovega. Ali «Edinost« ni pomislila, da s Cavourjem pobija samo sebe in politiko, ki jo vodi in mora voditi slovanska narodna manjšina v Italiji, ako se noče prostovoljno zapisati poginu? Liberalizem je pač povsodi senilen, nesposoben za resno mišljenje, brez načel in brez doslednosti. Samo enega se drži: Pobijati vselej tisto, kar zahtevajo široke ljudske mase. »Edinost« je hotela s Cavourjevim naukom podpreti svoje liberalno sorodstvo v Jugoslaviji, na drugo ni pomislila. In to sorodstvo je podporo hvaležno sprejelo — stari »Narod« je «Edinost« slovesno ponatisnil. Cavour se vsled tega v grobu ni obrnil, pač pa bi se nad »Edinostino« «politiko« utegnil njenim čitateljem obrniti želodec. Kajti če se glasilo slovanske narodne manjšine v Italiji vleče za centralizem, ne pomeni to nič manj in nič več, kakor da odobrava nasilno pogolinjcnje primorskih Slovanov po italijanstvu, kajti to je nujna posledica cnonacionalnega centralizma! «Edinost, Edinost«, ostala si tista neumna star? teta, kakor si bila.
Dopisi.
Žužemberk. Obsojanje nasilnega divjaškega nastopa žužernberške Orjune na dan občinskih volitev je tako splošno, da se je celo znani naš »odlični človek« in njegova družba ustrašila rezultata svojega junaštva in se gospodje sedaj perejo. — Gosp. »odličen človek«, se je kmalu zavedel, da je to po pričah sijajno izpričano ravnanje vse prej kot »odlično« ter da bi to znalo imeti neprijetne posledice. Zato skuša blato, s katerim je sebe oblatil, zmetati na dmge in potlej klicati: »Primite tatu!« Gospodom, katerim je poverjena preiskava dogodka, je treba z lažmi peska v oči nametati; državne organe, ki nepristransko in vestno vr-še svoj posel, da si upajo tudi »odličnega člo-veka« vprašati po gotovih lepih rečeh pa je treba sumničiti. Gospodje, le perilo se! Dovelj ste umazani. Toda zastonj se trudite zaviti svoja slaba dejanja v temo noči, ker vas predobro poznamo in so priče izpovedale, jasno izključevaje vsak dvom. To bo merodajno za one, katerim bi vi tako radi peska v oči nametati. Mar meni dopisnik »Jutra«, da bo odslej orožništvo samo zločince zasliševalo o njihovih junaštvih, napadane, izzivane in varstva potrebne bo na on podlagi takih izjav vklenjene vodilo v ječe? Ne, tako daleč pa vseeno še nismo, da bi se cel svet pustil sleparili in bi sam sleparil na mig in povelje nekoga, ki je same-
ga sebe povišal za »odličnega voditelja«, kar je vso res, če pridenemo temu visokemu imenovanju pristavek: »pretepačev.«
Laško. Ko so se dne 1. junija 1924 vrnili od slavnosti udeleženci iz Trbovelj, vidim na laškem kolodvoru neko malo črno žensko, ki je na vse pretege mahala s svojo rdečo marelo in kakor besna kričala: »Živijo Orjuna, živijo Orjuna.« Zraven stoječi gospod pa tolaži svojo ženico: »Aber Lina sei doch stili und schrei nicht so.« Na to pa slišim: »Du siehst ja doch, Ha trns, dass sie niemand grtisst; živijo Orjuna, zivjo Orjuna!«
Skofja Loka. Teden je že pretekel, kar so bile v Loki volitve — v tem času so se, mislim, loški liberalci že oddahnili od svoje »zmage«, ki jo je Tone Žeieznikarjev s kolesom vozil na Trato in okrog. »Jutro« se jim je že zahvalilo, tudi mi se jim zdaj zahvalimo, ker to zahteva olika. Predvsem se pa zahvaljujem še dopisniku »Jutra« že na dvakratno opozorilo, tudi to zahteva olika. Tako so nas učili v šoli: za izkazano uslugo se zahvali! Ali ne, gospodje učitelji? Zal nam je samo, da se je gospod Za-hrastaik na dan volitev tako trudil — za prazen nič. Nič ni pomagalo, niti podkupovanje po »dva kovača za šiht« in še pijača po vrhu in obljube. In tudi Vaše pobiranje podpisov za g. Fleša bo prazen nič. — Tudi Vaše grožnje radi odstranitve plakatov — so prazen nič in v »ričetu« ste zdaj vi, naprednjaki, ne župan. — Ah, saj res: župana imamo. V torek je bil izvoljen ponovno naš g. Jožef Hafner, podomače Pepe in za vse štiri svetovalce odborniki SLS: gg. Sušnih, Babič, Planina in Ziherl. Niti za enega se niso potrudili, ki bi ga jim morda po milosti dali. — Zvečer pa so napravili svojemu priljubljenemu županu bakljado in podoknico, nakar se ji je lepo zahvalil s klici na kralja in državo. Tako se je torej končal naš volivni boj — in so utihnili tisti, ki so prej lajali: hov, hov, hov. —
Iz Rajhenbnrga. V «Jutru» z dme 3, t. m. se je zagnal nek Rajhenburžan, ki mu žilica na dala miru, v svojem prekipevajočem navdušenju za demokratsko idejo v naše županstvo, v trapiste, ki ga očividno zelo bodejo v oči in v našo požarno brambo, posebno pa v njenega načelnika, kair je gotovo jako <rple-meawtro. Ob škofovem prihodu je bil ves trg v zastavah, proti čemur naši Žerjavovci baje nimajo ničesar, Iker ga neki spoštujejo kot narodnega moža. Kdor ne spozna v tem zastonj prikrivam ega licemerstva, ki je privilegij našega demokratarstva, mora imeti zavezane oči ta zamašeoa ušesa. Da niso bile zastave 28. junija tako številne je pripisovati individualnemu čuvstvov&nju. Dopisnik naj j se potrudi in povpraša vsakega, kdor ni razobesil zastatve, pa bo zvedel. Očitati isto tra-pfetom, je netaktno, ker nimajo ti s svetom ničesar opraviti, na drugi strani pa neusmiljeno osmeši dopisnika samega, ki pa tega menda ne spozna, ker je zaverovan v Žerjavov evangelij, kakor divji petelin v svoje petje. —• Kar se tiče absolutne večine SLS v našem trgu, p »varno, da jo dosežemo tudi brez trapdstov, ki bi jih naš ultrademokrai v svojem fanatizmu rad poslal tja, kjer ni muh. Nazadnje kliče ogenj in žveplo nad naše uboge glave ter roti oblast, naj se malo bolj zanima za nas. Gospodje, pobrigajte se, da bo najprej pred vašim pragom vse čisto, izderite najprej bruno iz svojega očesa, potem šele odprite svoja usta in pokličite oblast, da tudi drugod napravi red. Poskrbite najprej, da ne bodo nezreli mladiči z orožjem v roki ogrožali življenja mirnih sodržavljanov, kakor se to opetovauio dogaja drugod po Sloveniji in že tudi v naši okolici. Saj ste «čuvarji jugoslovanski. H koncu povemo samo še to-le: Če že hočete sklofoasati še kak članek za * Jutro », vaim blagohotno svetujemo, da prc-dueirate kaj drugega, ki bo imelo vsaj malo <rvka», ker k vašemu zadnjemu dopisu moremo reči samo, da «te pesmi nimajo nobene ceoe in da so pesmi vaše brez sOlib
Rajhenburžan.
—	Shod SLS v Doba preteklo nedeljo Je bil dobro obiskan. Poročal je poslanec Strcin. Zborovalci so odobrili politiko Jugoslovanskega kluba.
—	Razmere na orožniskem poveljstvu. Sedanji poveljnik ljubljanskega orožniškega prifcka je polkovnik Hurkijevič, po rodu Poljak. Ta mož je neizprosen sovražnik vsega, kar je slovensko. S častniki in moštvom, ki so skoraj izključno Slovenci in Hrvati, ravna tako brezobzirno, da mora ubili v ljudeh vsako vesolje do dela in službe. Nekega častnika je brez razloga vrgel iz stanovanja, več ože-njenih orožnikov je premestil v Macedonijo, drugim grozi, da jim slede, za kar si je iz-pos/lovai polnomocje. Tako hoče iztrebiti vse ^nezanesljive* elemente. Na orožniške postaje je kdal povelje, da morajo nradovati v cirilici in bo poslej naše orožništvo uradovalo tako, kakor bi službovalo v šuunadijii ali pa Čmi gori, ne pa v Sloveniji. — Dne 15. junija t 1., to je na dan orožniške slave je izdal pismeno povelje, da morajo vsi njegovi podložni v pravoslavno kapelo k pravoslavni službi božji, d asi med njimi ni niti enega, ki bi bH pravoslavne vere. Nekaj dni na to je izdsal ustno povelje, da brez njegovega dovo-1.1 Gaja ne sme nihče biti bolan, drugače ga | pošlje v Macedonijo. Ravnoiako smejo usluž- ! benci zaprositi in nastopiti svoj po zakonu !
pripadajoči dopust le tedaj, kadar ie to
njegova milosti po volji. Dne 27. junija t- 1. je izšlo povelje, ki naroča orožnikom nakup srbske knjige «Moj život», ki je izšla v Belgradu v neki zasebni založbi in nima za orož-ništvo nobene važnosti. Pa vendar ne bo tu po sredi «zarada»? — Pri komandi leži že od prevrata neki denar, ki je last moštva: zakaj se ta denar ne razdeli med lastnike? OromištvO tišči mnogo perečih gospodarskih in socialnih vprašanj; kaj je storil doslej g. poveljnik, da se izboljša gmotno stanje otož-ništva in uredi pokojnina? Ali je g. poveljnik že kdaj primerjal veliko razliko med težkimi denarji, ki jih dobiva on za potne stroške in dnevnice in borimi parami, ki jih za svoj veliki trud dobi ubogi orožnik? To je nekaj pritožb in vprašanj, ki jih priporočamo gcsp. polkovniku Hurkijeviču v premislek. Naj ve, da s svojimi dosedanjimi metodami v Sloveniji ne bo uspel, kajti mi nismo kakšna Galicija. Sicer pa imamo veliko gradiva, zlasti iz zadnjih časov, ki bo prišlo še vse na vrsto.
—	Kultura srca. Iz Zagorja nam poročajo: Pri aipnencah v obratu pri ramupah sta zaposlena dva delavca — Orjunaša PJevnik in Dežman. Ta dva sta se nasproti svojemu sodelavcu Brezovarjm hvalila, češ da sta bila 1. junija v Trbovljah in da sto tam po znanih dogodkih obrcala dva ranjenca, ki sta ležala na tleh, iai sicer: «Eno staro babo>, kakor sta se izrazila, «in še enega». Bila je to ona stara ženica, ki leži v ljubljanski bolnici in pa rudar Fajn, katera sta ležala drug blizu drugega.
—	Nove namere Orjune med rudarji. Iz
Zagorja nam poročajo : Zanesljive vesti iz Ljubljane in tudi iz Zagreba se glase, da namerava Orjuna še ta mesec razviti svoj prapor v Zagorju. Kako bo to izgledalo, je na.m Orjuna pokazala že v Trbovljah in pa v Lescah.
—	«Če bo treba iti na ministre...» Ko je v nedeljo v Lescah Orjuna žegnala svoje bandero ali prapor ali barjak, je obred po lastni formuli brez obrednika izvršil bivši mornariški superior g. Ambrož. Za njim pa je imel slavnostno pridigo g. Franc Grafen-auer, ki je med drugim dejal: «Če bo treba iti na ministre, kdo pojde? Ali žandarji ali vojaki? Ne! Vi, vi, pojdete, vi Orjunaši!* In res! Drugi dan je šel predsednik inž. Kranjc kot predsednik vseh Orjunašev na ministra dr. Žerjava. Orjuna pa je dobila novih nasvetov in navodil in novega denarja. Tako Orjunaši hodijo na ministre, kakor je lepo povedal šaljivi gospod Grafenauer.
—	Kako so v Lescah pričakovali incidenta. V soboto zjutraj se je zvedelo iz ust leškega orjunaša: Če pride jutri incident, bodo Lesce na, štirih krajih zažgane, gorele bodo hiše in tovarna! V strahu smo zato v nedeljo zjutraj čakali, pa s prvimi vlaki incidenta ni bilo. Po vseh štirih cestah smo se ozirali, ali pride ali se pripelje, pa ga ni bilo. Dan je. minil brez nesreče, razen male neprilike mousinjora Ambroža. Hotel je blagosloviti
prapor Orjune civilno, pa so ga Orjunaši prisilili, da je moral iti in obleči koretelj in što-lo, ker naši Orjunaši so kristjani in vedo, da je civilna poroka in civilni žegen zanič. — Ob treh so povorkaii v črnih in belih srajcah, skupaj 366, v Radovljico. Mi smo si oddahnili in rekli, zdaj pa incident ne bo prišel v Lešce, če bo, bo v Radovljico. Pa tudi v Radovljico ni bilo incidenta. Pa ljudi tudi ni bilo gledat. Po praznem trgu je povorkala Orjuna z radovljiško JDS-gospodo v Sokolski dom, ljudje so bili v cerkvi, incidenta pa ni bilo od nikoder. Ob 10 zvečer pa pridejo orožniki v vse gostilne v Radovljici, Predtrgu in Lescah in nas gonijo ven: »Plačat, izpit in spat!« — »Zakaj tako zgodaj?« — »Incident je prišel« — »Kje, odkod?« — »S Podnarta.«
—	Politika v šoli. Iz Lesc nam pišejo: »Otroci, tam na oni strani so ljudje, ki mijav-kajo, ti so nam požrli Trst in Gorico. Tam gori pa lajajo, ti so nam ukradli Koroško. Pri nas pa imamo ljudi, ki pojejo, lepše kot najlepši ptički, to je Orjuna.«' Ali je resnična? Otroci jo pripovedujejo doma, in ni mogoče, da bi si otrok tako izmislil. Od tega učitelja pa smo jih že toliko slišali, da je gotovo tudi ta njegova. Edino to je dobro, da ugleda pri otrocih in stariših že dolgo nima. — Kje se je anarhija v Jugoslaviji prav za prav začela? — V šoli! Mislili so, da pojde z azbuko, zdaj pa mislijo, da pojde z revolverji
—	V nedeljo na Ig! Vsi bratski odseki, ki morejo, naj se v nedeljo udeleže javne telovadbe in veselice Orla na Igu. Vsak, kdor le more, naj pripomore do kar najveličastnejše manifestacije. Vozovi bodo čakali do 12. na ižanski cesti.
—	Delegate Jugaslovensko Matice opozar jamo, da se vrši pokrajinski zbor v nedeljo, dne 13. ob 10. uri dop. v Filharmoničm dvorani na Kongresnem trgu. Vsi delegati imajo polovično vožnjo in sicer morajo kupiti pri nastopu vožnje cel listek, ki velja tudi za pot domov. Izkaznico, katero so dobili od pokrajinskega odbora, morajo dati žigosati pri zborovanju. Vozna olajšava velja od 10. do 16. t. m. Ljubljanske člane, ki se zanimajo za Matično delovanje, vabimo da dvignejo izkaznice danes v soboto od 2.-3. v pisarni Jugoslovenske Matice. Brez izkaznice ni dovoljen vstop v zboro-valni prostor.
—	Kako se briga ilržavaa uprava, m no-vzriigo domače industrije. 2 Jesenic na Gorenjskem nam pišejo: Poštna uprava potrebuje velike množine žice za brzojavne in pa telefonske napeljave. Lahko bi bila današnje
slabe železne žice zamenjala z bakrenimi, ki so mnogo trpežnejše in neprimerno boli ustrezajo dobrim brzojavnim in telefonskim zvezam. A na račun reparacij ni zahtevala drž. uprava bakrene žice, ampak je sprejela od Nemčije 70 vagonov železne pocinkane žace, kakršna se izdeluje na Jesenicah. Tako je oškodovano domače podjetje, v katerem se preživlja več sto delavskih moči in njihove družine. Ako pojde tako naprej, se naša domača industrija ne bo mogla nikoli tako povzpeli, da bi z lahkoto tekmovala s tujimi tvorniškimi izdelki.
—	Raspis nagrado 5?03 Din za članek o morali. Uredništvo sarajevskega »Uzgajate-Ija«, časopisa za moralno in etično poboljšauje družbe, ie razpisalo natečaj za nagrado v znesku pet tisoč dinarjev za najboljši članek o temi »Morala in družba«. Pravico do natečaja ima vsak članek v tej temi, ki izide v katerem koli časniku ali reviji v času od 15. julija do 15, avgusta t. 1. Vsak udeležnik natečaja mora svoje tiskano delo poslati uredništvu »Uzga-jatelia«. Članke bo presodil odbor devetorice književnikov in pedagogov in dne 1. septembra 1.1. se objavi irne dobitnika. V september-ski številki »Uzgajatelja« pa izide kratka kritika vseh člankov, posebno za onega, ki dobi nagrado.
—	Veniant! docendi na zogrcbšlri gospo-darsko-šumarski fakulteti sta dobila dr. Albert Ogrizek za živinorejo in dr. Alojzij Tavčar za rastlinogoi3tvo.
—	Strela. V sredo ob 4 .uri popoldne je v Bevka h pri Vrhniki ob veliki nevihti t reščilo v kozolec posestnika Lenarčiča Janeza št. 31. Kozoisc je pogorel popolnoma do tal. Uničenih je več stotov ječmena in sena, škoda ie le deloma pokrita z zavarovalnino. Domači gasilci so takoj prihiteli iz daljnih travnikov domov. Istočasno je prihitela z Vrhnike požarna hramba. Le neumornemu delovanju gasilcev se je zahvaliti, da ni plamen zajel tudi bližnjih kozolcev ter hišnih objektov, kar bi bilo za posestnike ogromna škoda.
—	Službeno razmerje gledaliških igralcev. V Belgradu ie začela svoje delo komisija, ki ima nalogo, da razvrsti gledališke igralce po novem uradniškem zakonu. Kot strokovnjaki sodelujejo voditelji narodnih gledališč v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani.
—	Za trs t jo telefonsko rvezo med Belgra-dom in Zagrebom. Ministrstvo za pošto in br-zojav zahteva kredit v znesku 6 milijonov dinarjev za novo, tretjo, telefonsko zvezo med Belgradom in Zagrebom.
—	Vprašanje pravoslavnega kslodarja. Glasom belgrajskih listov ss reši vprašanje o izenačenju koledarja končnoveljavno šele na vesoljnem zboru pravoslavne cerkve, ki se vrši meseca maja 1925. v Nišu.
—	Železniške sveže. Železniška zveza med Zagrebom in Subotico, ki je bila vsled poškodb na progi prekinjena, je zopet upostav-Ijena. — Obnovljena je direkina zveza Buka-rešt—Sušak.
—	Iz belgrajske policijo. Belgrajsko »Vreme« poroča: Od 1. 1921. služi v mestni policiji kot agent in telefonist bivši orožniški narednik Ilija AntoDijevič. Ta mož ima dve živi ženi, eno nekje na deželi, druga je pisarica v mestni upravi, z vsako enega otroka. Razen tega ima v Belgradu več »prijateljic«, s katerimi živi kot mcž. Poleg tega si je bil znal pridobiti zaupanje poštene vdove Marije Juzbašič, izdajajoč se za vdovca in obetajoč ji zakon. Vdova je pa odkrila skrivnosti Antonijevičevega življenja in nato prekinila z njim vse zveze. An-tonijevič pa s tem ni bil zadovoljen ter opeto-vano grozil, da jo ustreli in jo pretepal. Te dni je gospa Juzbašič odšla na policijo in zahtevala zaščite. Toda naletela je na slabo: Na policiji so bili z njo skrajno surovi in jo celo pretepali! Gospa trdi, da vedo za to tudi višji policijski uradniki. Ne dovolj tega, je policija predsinočnjem gospo Juzbašič aretirala, češ da je brez dovoljenja izvrševala obrt za izdelovanje vojaškega perila, ter ji delavnico zaprla. Goljuf in biganiist Antonije™ je pa še vedno v svoji službi. Kakor piše »Vreme«, Antonije-vic ni edini tip svoje vrste v belgrajski policiji.
—	Pravilnik o privatnih radio - telegrafskih in radio-telefonskih aparatih priobčuje «Uradni liet> ljubljanske in mariborske oblasti dne 10. t. m. št. 62.
—	Nove poštne znamke, ki so bile naročene v Angliji za mesec januar, so bile razposlane postnim uradom šele te dni ter se je dobava potemtakem zakesnila za štiri mesece in več, kar je bilo občinstvu in poštnemu uradni šivu zelo neljubo. Kdaj se bodo \endar naši odločilni krogi toliko kp a me t orali, da ne bedo raznih državnih potrebščin, katere bi lahko boljše in ceneje dobavljala domača obrt ilaročali v drugih državah z dobro valuto za silno drag denar?
—	Ncvročljivc poštne pošiljke. Seznam nevračljivih poštnih pošiljk za mesec maj t. 1. je bil te dni razposlan na vse poste v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva in je na vsaki poŠti v prestoru za stranke cbe-i en občinstvu na vpogled. Naslovniki oziroma pošiljatelji teh pošiljk se opozarjajo, da jih v roku enega leta od dne tega razglasa dvignejo, ker to sicer pogina uprava po preteku omenjene dobe te pošiljke na javni dražbi prodala, če so brez vrednostne vsebine, pa uničila. Izkupiček za pirdane pošiljke erir. i gotovini, ki bi se našla v pošiljkah, .je. na j razpolago upravičenim osebam še za dobo j nadaljnih dveh let, potem pa zapade v nrid ! no-stni upravi.	*
—	Izprememba poštnih okolišev. S J. julijem 1.1. so se izločili iz okoliša sevniške pošte naslednji krajevni deli popisnega kraja Podgorice: Cerje, Dolgert, Drenovec, Hrastje, Orehovec, Podgorica, Žarke in Zdole in se pridelili okolišni pošti v Razboru, ki je podrejena loški pošti pri Zidanem mostu.
—	Otvoritev pomožne pošte v Šmihelu. S. 1. julijem t. 1. se je ponovno otvorila Smi-helska pomožna pošta. Podrejena je pošti v Mozirju.
—	Sprla sta se delavca v opekarni n& Glincah Kolar Josip in Albin Jager. Med prepirom je udaril Jager Kolarja z lopato in ga je precej poškodoval ter mu strgal vrh tega 300 Din vredno srajco. — V gostilni pri »Ame-rikancu« na Glincah pa sta se sprla dva bali-narja in sicer delavca Luuar Martin in Kranjc Jakob. Mesto, da bi merila kroglje s pasom ali palico, sta jih pobrala in sta se začela obdelam vati z njima po glavah. Zbralo se je precej občinstva, ki je huda balinarja končno pomirila.
—	Nevarni cigani. V vlaku od Semiča do Novega mesta se je vozila tolpa ciganov okrog 30 oseb. Uganjali so razne ciganske umetnosti pri čemur so izvršili več tatvin in ogoljufali na zvit način nekega Antona Derganca za 450 dinarjev.
—	Tat v cerkvi. V Črenšovcih pri DoL Lendavi je bilo vlomljeno v domačo cerkev. Tat je ukradel pozlačeno monštranco in srebrn kelih v skupni vrednosti 20.000 Din in je napravil pri vlomu tudi precejšno škodo.
—	Pobegnil js stanovalec Marije Lamov-šek v Retju, delavec Rudolf Dolenc, ki je bil zaposlen v Trbovljah. Fant je odšel neznano kam in je ostal gospodinji dolžan 300 Din za hrano in stanovanje.
—	Razne tatvine in vlomi. Francu Vran-karju v Marijireki pri sv. Pavlu sta ukradla dva postopača moško obleko, klobuk, nekaj perila in par čevljev v skupni vrednosti do 3000 Din. — Wolf Ignac, ki se izdaja tudi za Ignaca Stavsa, je ukradel na Poljanskem Marofu pri Črenševcih svoji teti Tereziji Wolf moško obleko in suknjo, usnjato denarnico z manjšim zneskom denarja, orožni list na ime Franc Wolf, nekaj ženskega in moškega perila in pa 2 britvi, in je neznanokam pobegnil. — Nevaren tat je neki Cotman Jože, delavec, doma z Iga, ki je bil že večkrat kaznovan. Do sedaj so ugotovili, da je ukradel Antonu Folkarju v Sanišah, kjer je nekaj časa služil, koso s kosiščem in ščipalne klešče v vrednosti 120 Din. Na potu je ukradel Petru Žuniču na Škofeljci brusilni kamen, vreden 20 Din. Na pohodu proii Ljubljani se je zadržal nato nekaj časa pri kovaču Ivanu Medenu v Rudniku, kateremu je ukradel pri odhodu klešče za ščipanje kopitov, sveder, gekiro in francoza v, skupni vrednosti 350 Din in je izginil. Kam je odpotoval ne vedo, bržkone pa se bo kmalu zopet kje oglasil. — V Gradacu se je vdinjal pri gostilničarju Pancetu za hlapca neki Janez Krstinc, baje doma iz Božičvrha pri Suhorju. Služil pa je samo en dan, nakar je pobegnil ter je odnesel gospodarju suknjo, kladivo a kleparskim železom v vrednosti 250 Din, delavcu Antonu Čadežu pa britev, žepni nož in nekaj drobiža. — V Savinku pri Škocjanu je bila ukradena posestniku Jožefu Kaplarju obleka, čepica in čevlji ter denarnica k* okroglo 60 Din gotovine. — V Zgornjem Bitnju pri Kranju je bilo ukradeno Josipu Dolencu: zlata zapestnica z uro, zlata zapestnica brez ure, zlata ovratna verižica s srebrno uro, 3 zlati prstani, zlata ovratna verižica, zapestnica za uro, nekaj fotografij, klobuk in žepni nož v skupni vrednosti do 10.000 Din. — Na Vrhniki je bilo ukradenih iz zaklenjene sobe Antonu Staniču 1250 Din in 50.000 naK, potni list za Avstrijo št. 2601 in železniška legitimacija Nemške Avstrije št. 3,539.256.
—	Zvonarna Strojnih tovaren in livarcn d. d. v Ljubljani ,ie ulila za veliko gornjegrad-sko župno cerkev v Osijeku štiri krasne bronaste zvonove, ta sicer B od 2589, Des od 1479.5, F od 729.5 in As od 437.5 kg, skupaj 5244.5 kg. Zvonove, ki so bili naročeni začetkom maja in bedo za osiješki evharistični shod sredi avgusta že v zvoniku, je te dni glasovno preizkusil č. g. svetnik P. Hugdin Sattner in našel, da so izvrstno ubrani in da bi se kaj bolpega sploh,ne moglo dobiti.

Da ohladi svojo jezo radi izpodletelega načrta, v glavnem pa, da odvrne pozornost naprednega občinstva od kritike orjunskih divjaštev, ki presedajo tudi demokratom, je znani veliki politik ukazal >Jutru« in »Narodu« vsakodnevno napadanje >Jugoslovan-ske tiskarnein časopisov, ki se tam tiskajo. Lastniki obeh tiska ren te napade dopuščajo, dasi se je svoječasno v »Društvu tiskarnarjev< stvoril za vse člane obvezen sklep, da se tiskarno kot strogo gospodarska podjetja medsebojno in tudi indirektno ne napadajo.
Plod naravnost orientalske fantazije pa je zadnji obširni napad v »Jutru« z dne 10. julija, kjer se »Jugoslovanski tiskarni« očita nemoralnosf in mafrrijelna podpora s strani državnih uradov. Kje je moralnost, utegne največ povedati prejšnji lastnik »Delniške ti^ skame«, gospod Bamberg sin. Gospodje, ki odločajo prt »Jutru« lahko pojasnijo, s kako ceno in s kakimi visoko moralnimi sredstvi so prišli v posest druge največje tiskarne v Sloveniji! Kar se tiče državnih naročil, ima
po našem mnenju »Jugoslovanska tiskarna« do njih ravno tako pravico, kakor vsaka druga. O državnih naročilih smo prejeli nekaj pojasnil od tiskarne in jih izročamo javnosti, da se spozna neosnovanost »Jutrovih« napadov. Za pokrajinsko upravo ni tiskala in ne tiska »Jugoslovanska tiskarna« ničesar, isto-tako tudi ne za finančno delegacijo. Za tobačno tovarno je dobila ona dela, ki so ostala »Delniški tiskarni«, enako se je godilo z naročili za čekovni urad, kjer je imela »Delniška« takorekoč monopol. Iz Belgradu ni prejela »Jugoslovanska tiskarna« nobenega državnega naročila, niti takrat ne, ko je bila SLS zastopana v vladi! »Jutro« je gotovo imelo v mislih svojo tiskarno, ki je prejemala iz Belgrada s posredovanjem svojega poslanca in svojih zaupnikov znatna državna naročila brez vsakega razpisa in je lahko računala poljubno vsoto ter tako krila z denarjem jugoslovanskih davkoplačevalcev deficite »Jutra«.
Nadaljni očitki >Jutra« zadevajo tiskovine za »Južno železnico«, poštne znamke iu menda denar (tega bi tam zelo rabili!). Južna železnica je bila do oktobra 1923 zasebno podjetje in je »Jugoslovanska tiskarna« sprejela naročila v času, ko so bile vse tiskarne preobložene z naročili ter so jih celo odklanjale. Ako je Južna železnica ostala tudi v poznejših letih zvesta »Jugoslovanski tiskarni« je to le priznanje zmožnosti ter dokaz o točni in vestni postrežbi. Pozneje seveda se je gospodom okoli »Jutr«« naenkrat zahotelo po železniških tiskovinah ... Poštne znamko so bile tiskane v »Jugoslovanski tiskarni«, ker razun nje in dveh drugih tiskaren v Zagrebu nobeua ni bila za tako precizno delo sposobna. Po izvedeni centralizaciji poštnih uradov (demokratska zasluga!) so pi bile znamke naročene v Ameriki in Angliji ter je bilo s tem prihranjeno mnogo denarja, ker stane sedaj ena znamka več, kakor je računala »Jugoslovanska tiskarna« za sto komadov! Tiskovin za poštno ravnateljstvo se je tiskalo v drugih tiskarnah več, kakor v »Jugoslovanski«, pozneje je pa direkcija ustanovila svojo tiskarno. Tisk bankovcev je prevzela »Jugoslovanska tiskarna« največ na prigovarjanje tukajšnje finančne delegacije, dasi se za to delo nikakor ni potegovala. Poleg te sta bili v celi državi le še dve drugi tiskarni (v Zagrebu in Belgradu) urejeni za tako obsežno delo. Za ves trud, delo in odgovornost, kakor tudi za škodo, povzročeno po vojaškem varnostnem oddelku, se je pa država zahvalila i;-Varni na ta način, da ji je cd računske vso-1' ibila celo četrtino ter je tiskarna prejela za pretisk bankovcev toliko kron, kolikor bel-
grajska dinarjev. To je seveda jako sijajen zaslužek in gotovo najboljši dokaz o proteži-ranjn »Jugoslovanske tiskarne« s strani državnih oblasti. Tiskarna ni bila protežirana niti v času, ko so bili naši možje v vladi, ker ti vodijo narodno politiko, ne pa poslovno. Ker že razpravljamo o državnih naročilih, pa še mi prosimo pojasnila od »Jutra«, zakaj se ne razpiše tisk »Uradnega lista pokrajinske uprave«, temveč tiska istega »Delniška tiskarna« že šest let brez vsakega razpisa in brez vsake kontrole o stroških? Vlada je dolžna razpisati tisk svojega uradnega glasila, ker bo sicer vsak lahko domneval, da se na račun »Uradnega lista« pokrivajo deficiii »Jutra*, »Domovine« in drugih globoko pasivnih časopisov »Delniške tiskarne«. Naj še pristavimo »Jutru« v tolažbo, da je 3 Jugoslovanska tiskarna« plačevala davke (ne porez, ker nam še ne režejo vratov!) točno in v predpisani višini. V ostalem smo pa mnenja, da »Jutro« in »Slovenski narod« s političnimi napadi na »Jugoslovansko tiskarno« nikakor ne bosta utrdila renomeja svojih tiskaren, niti jima pridobila novih naročnikov. Z opetova-nimi napadi na naša podjetja izpričuje znani politični veleum, da se pri nas porajajo cekini, pri »Delniški tiskarni« se pa udejstvuje dr. Tavčarjeva prorokba o tem politiku in narodnem gospodarju. Gosoodje so pili zgolj na medvedovo in žerjavovo kožo, ko se jim je zahotelo po najvzorneje urejenem grafičnem podjetju v Sloveniji, ki razpolaga danes s lastno kli&arno, litografijo, offset-oddelkom in ureja pravkar poleg druge najmodernejše grafike lastno črkolivnico. S tem, da očitate oblastem, ki se poslužujejo izdelkov »Jugoslovanske tiskarne«, le priznavate, da je baš »Jugoslovanska tiskarna« edina kos današnjim zahtevam in da mora celo »Jutro« — dasi gotovo ne iz simpatije — večkrat poseči po izdelkih te preklicano »Jugoslovanske tiskarne«.
Kar se tiče napada na gospoda knezo-škofa, je ta menda zagrešil največjo nemo-ralnost takrat, ko je — še pod avstrijskim režimom — svoje premoženje razdal za spi-sovanje in založbo slovenskih učnih knjig, za grški slovar itd., in tako omogočil našim dijakom pouk v materinem jeziku. Tudi založba latinskega slovarja, ki bo izkazal več milijonov deficita, je najbrže zelo nemoralen čin. Enako se je pregrešila zoper moralo tudi »Jugoslovanska knjigarna«, ko je z minimalnim dobičkom zalagala slovenske srednješolske knjige ter investirala znatne zneske v kulturne namene, mesto da bi po vzorcu demokratskih knjigaren zalagala roparske romane in drugo cafizeljsko »literaturo«.
Program zborovanja slov, fcat. dijaštva.
Duhovne vaje v Št. Vidu nad Ljubljano se prično 18. jidija in trajajo do 22. julija. Zborovanje v Ljubljani se prične ! 24. julija. Ker je 22. in 23. julij prost, napravijo udeleženci duh. vaj morda kak izlet po dogovoru,
24.	julija dopoldne zborovanje srednješolcev v Ljudskem domu ob 9. uri. — Referati:
1.	Razor, dijaška organizacija ■— kongre-gregacija — dij. Orel. O tem razmerju referira g. prof. Capuder;
2.	Organizacija Orla, referira g. nniv. prof. dr. Rozman.
Popoldne ob 2 v Ljudskem domu:
3.	Stanje organizacije danes:
4.	praktično udejstvovanje glede dela v bodočnosti. Referira g. dr. J, Kotnik.
Zborovanje »Akademske zveze« v Akademskem domu ali škofijskem dvorcu ob 2. uri. Referati:
1.	Akademik in politično udejstvovanje, referira tov. Aleš Stanonik;
2.	inteligenca — religijoznost, referira tov. bogcslovec J. Okoren.
Ob 5 popoldne v Ljudskem domu zborovanje abiturijentov. Referira g. prof. Dolenc.
25,	julija skupno zborovanje v Unionu ali Ljudskem domu ob 9. Referati:
1. Slovenstvo — Jugoslovenstvo, referira tov. St. Gogala; 2- dijak in kat. prosvetne organizacije: referira tov. Lojze Hartman. Popoldne ob 3 referati:
3.	Orientacija v socialnem vprašanju; ref. tov. Tomaž Furlan;
4.	slovensko dijaštvo Li Cirilo-metodij-sko delovanje; ref. tov. Šedivy.
26,	julija: V Ljudskem domu ob 9. uri Občni zbor Slov, Dij. Zveze, Spored:
1.	Poročila Akad. Zveze, srednješolskega sekretarijata in Ženskega sekretariata;
2.	sprejem pravil in dela poslovnika;
3.	Volitve odbora; '4. slučajnosti.
Popoldne ob 3 v Ljudskemu domu Ustanovni občni zbor Dij. počitniške organizacije. Program:
1.	Poročila podružnic;
2.	pravila;
3.	poslovnik;
4.	volitve;
5.	slučajnosti.
27.	julija ob 9 skupna maša v Marja-nišču. Cerkven govor g. Fr. Sal. Finžgar,
— Ob 10 skušnja za telovadni nastop na Medijatovem dvorišču, — Ob 4 pop. telovadni nastop dij. orl. okrožja.
* * *
Odgovora na prošnjo za polovično vožnjo še nismo dobili, vendar ga vsak dan pričakujemo. Ker pa je že zadnji čas za priglaševanje, zato naj se posebno udeleženci duhovnih vaj takoj priglasijo na naslov: Lojze Hartman, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, če reflektirajo na polovično vožnjo, da jim takoj dopošljemo izkaznice, ko dobimo prošnjo ugodno rešeno. Hrana bo stala 10 Din dnevno v Akad. menzi, mora pa se vsak priglasiti naprej. Stanovanja bodo brezplačna.
Za pripravljalni odbor: Milan Valand,	Lojze Hartman,
tajnik,	preds.
š Uprava »Slovenca«, podružnica v Celju, je pričela s svojim poslovanjem z 10. julijem t 1. in ima svoje prostore pri »Belem volu«, I nadstr. Podružnica sprejema naročnino za list, mserate, mala naznanila, reklamacije itd.
š Na željo naročnikov »Slovenca« v mestu Celje se bo list dostavljal takoj po prihodu vlaka na dom, za kar naj se p. n. naročniki izjavijo z dopisnico na: Uprr^a Slovenca, podružnica Celje Beli vol, ali osebno med uradnimi urami, ki so vsak delavnik od 9 do 12 dopoldne in od B do 6 popoldne.
š Ukraden voz. Izpod kozolca posestnika U. Žagarja v Lcžnici pri Celju je bil ukraden na novo okovan, rjavo pleskan ročni voz, vreden 500 Din.
š Okraden godbenik. Vojaškemu godbeniku Francetu Sladeku je bil ukraden izpred veznih vrat v Orožnovi ul. 2 v Mariboru godbe-ni instrument »Posaun«, vreden 1750 Din. Imel je znamko »Zelenka, Praha«, shranjen je bil v beli vreči. —
lj Kralj Aleksander se je včeraj peljal skozi Ljubljano proti Belgradu.
j j Nocoj točno ob 8. uri se vrši v Filhanno-nični dvorani koncert gojencev gimnazije iz Banjaluke. Nastopijo z raznimi moškimi zbori in samospevi, sodeluje pa tudi tamburaški zbor. Občinstvo vabimo, da poseti v največjem številu ta koncert mladih bosancev in Bosank, ki si pri tej priliki ogledajo tudi Slovenijo.
lj Za žrtev orjunaškega divjnštva. — Za delavra Rudolfa Juvana so dalje darovali: Delavci pri Zabfcarju 222 Din; kaplan Kom-lanec 100 Din; neimenovana gospa 100 Din; neimenovana gospa krompirja in moke. Vsem darovalcem se Juvanovi is-reuo zahvaljujejo!
Ij Jugoslovansko državljanstvo je pridolbil ruski begunec Aleksander Višnevski, prakti-kant na deželnem sodišču v Ljubljani, skupno z ženo Katarino in otrokoma Evgenijo in Vladimirom.
lj Pozor kopalci! V sedanji kopalni sezoni se vedno bolj množe slučaji, da se hodijo kopalci, posebno mladina kopat na prepovedana mesta, ki so za kopalce nevarna. Proste vode razun Save so Mali Graben, GradaŠca od Ko-le/.ije in mestno kopališče v Ljubljanici. Posebno nevarno meRto je na takozvani »Spici«, ki je se zahtevala veliko žrtev, vendar pa še kljub temu silijo kopalci tj i.
lj Umrli so v Ljubljani: Karel Biirger, zasebnik, 58 let. — Angela Humar, trgovka, prodajalka slaščic, 41; let. — Katarina Lončar, šivilja, 44 let. — Marjana Rahne, dninarica, 40 let — Alojzij Šorli, posestnik, 52 let — Ivan Dolher, delavec, 50 let.
lj Aretacije. Poleg par Orjunašev je policija v torek popoldne aretirala in pridržala v zaporih tudi g. Alberta Hlebca, češ da je delil letake, ki so vsebovali opise zadnjih zločinov Orjune. Zločincev samih pa policij« še nima.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 29 ovadb in sicer radi tatvine2, radi pijanosti 1, radi kaljenja nočnega miru 2. radi prestopka cestno policijskega reda 9, radi pasjega kontumaca 1, radi nedostojnega vedenja 2, radi lahke telesne poškodbe 1, radi pretepa 1, radi posestva orožja brez dovoljenja 1, radi zglaševalnih predpisov ;1, radi sum-ljivosti 1, radi kopanja na prepovedanem prostoru 1, in radi tajne prostitucije 1.
Poskusite!
šolski vestnik.
Trgovska gremijalna nadaljevalna Šola v Kranju je zaključila dne 29. junija tretje leto svojega obstanka im dokazala z živahnim razmahom svojim ustanoviteljem, kako potrebna je bila v Kranju panoga nadaljevalnega šolstva. Trgovski vajenci, M so pohajali do š. L 1921-22 skupno z obrtnimi tukajšnjo obrtno nadaljevalno šolo v itak prenapolnjenih razredih niso mogli dobiti vkljub najboljši volji učiteljistva potrebnega strokovnega znanja, trgovske vajenke pa so bile sploh izključene od vsake nadaljne izobraizbe. Da od po more tem nedostatikoim, je sklenil trgovski gremij za pol. okraj Kranj, da osnuje po vzoru drugih trgovskih grem. nad. šol enak zavod tudi v Kranju in sioer postopoma prvi in drugi razred. V š. 1. 1921-22 se je vpisalo 35 učencev in učenk, njih število pa se je vedno zviševalo. Raizstava izdelkov koncem drugega šol. leta .je dokazala, da učenci pravilno pojmujejo pomen in namen ustanove ter njihovo stremljenje po čim višjem trgovskem znanju. Da nudi torej učencem po možnosti zaokroženo- znanje v najvažnejših trgovskih poslih, je osnoval gremij v a. 1. 1923-24 še tretji nadaljevalni razred in uspeh ni izostal. Dočim so učenci in učenke tretjega razreda z jako vztrajno marljivostjo in intenzivno pokornostjo sledili pouku in izvrševali svoje izdelke, da ča&tno zaipu&le kot prvi absolventi zavod, so se oni v prvem in drugean trudili, da dosežejo koncem leta ugoden izid in dovrše tako še pred potekom učne dobe tudi zaključni tretji razred. Najboljši dokaz živahnega delovanja je ugoden končni izdd, zlasti ako se upošteva najrazličnejša predizoibraizba gojencev in gojenk. Izmed 62 vpisanih učencev in učenk je dovršilo svoje razrede 86 odst. — zaključni raizred pa zapušča 8 odličnih absolventov in absolventk, ki so si v triletnem marljivem delu pridobili po lastni ambiciji mnogo več znanja, kot ga predpisuje tozadevni uferi načrt. Zanimanje ea tule. trgovsko gremijaluo nadaljevalno šolo pa se je razširilo v zadnjem letu tudi izven Kranja, kar dokazuje dejstvo, da so obiskovali pouk na tej soli redno tudi učenci iz Škofje Loke, iz Kranja samega pa se je vpisalo ve* priviati-stov in privatistk. Ugoden razvoj trgovske gremijalna nadaljevalne šole naj služi trgovskemu grom i ju v zadoščenje za trud in obile gmotne žrtve, ki jih ima z vzdrževanjem te Me.
Dijaški vestnik.
Redni letni občili zbor Pevske zveze se
bo vršil 27. jul. 1924 v Cerkljah pri Krškem s sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje (Fr. Zabret), 2. Poročila odbornikov in revizorjev, 3. Volitev novega odbora in revizorjev, 4. Določitev kraja in časa prihodnjega občnega zboira, 5. Slučajnosti. — Opozarjamo zbore na društvena praviila, ki so v Pevcu I. št 7-8. Za polovično vožnjo smo prosili. Kdor želi prostor na vozu od kolodvora in naizaj, naj se priglasi g. Jakljiču, org. v Cerkljah pri Krškem. Prav tako naj se .javijo istemu vsi oni: ki žele kosilo, in pošljejo na račun 10 dinarjev. Zbori, ki še niso javili zvezi svojih pesmi v smislu okrožnice, naj to takoj store, da ne bodo priprav po nepotrebnem zadrževali. Za skupno petje so določene
tele pesmi- Saltner: Nazaj v planinski raj; Foerster: Žalost; Laharnar: Mladosti ni. Pripravite se dobro! Skupna vaja bo ob 9. Vsi zbori naj so gotovo ob pol 9. tam radi nujnih obvestil. Zastopniki društev, javite v Cerklje ali P. Z. v Ljubljano radi evid. in polovične vožnje- _ odbor.
Prosveta.
pr Štajerska številka »Socialne Mislih Sredi avgusta se vrše v Mariboru mladinski dnevi, na katerih se bodo dale vsemu krščanskemu mladinskemu pokretu moderne smernice. Z ozirom na te dneve izide »Socialna Misel« za juni iu juli kot dvojna številka, ki bo izključno posvečena štajerskim Slovencem, to je njihovemu političnemu, kulturnemu, znanstvenemu, verskemu razvoju in delu za slovenstvo v zgodovini. Prispevke so poslali najboljši štajerski kulturni delavci. Vsled tega' bo ta številka splošno zanimiva. — Izide v kratkem.
1. junija so bile zaključene borbe s flore-tom z zmago Francozov pred Belgijo, Madžarsko in Italijo. Italiji je bilo sigurno drugo mesto, toda ker so provzročili oster konflikt s francoskim moštvom in z razsodiščem, so bili diskvalificirani in postavljeni na zadnje mesto. Zaključne borbe so izpadle sledeče: Francija : Italija 4 :1 (Italija je pri tem stanju odstopila), Francija : Belgija 10 : 3, Francija : Madžarska 15 : g, Belgija : Madžarska 9 :7. Najboljši borilec turnirja je Francoz Gaudin. Sabljaške tekme drugih kategorij so še v teku.
5.	junija, prvi dan lahkoatletskih tekem, katere tvorijo bistven del Olimpijskih iger, je bil obenem dan sijajne oficijelne otvoritve 8. Olimpijade. Stadion v Colombesu je napolnilo 25.000 gledalcev, med njimi športne reprezentance vseh narodov sveta. Na nogometnem polju sredi stadiona so koncerti rale štiri polkov-ne godbe, pevski zbor čeških učiteljev in franc. zbor iz Tourcoinga. Oficijelne otvoritvene ceremonije, ki so natanko predpisane in na vseh Olimpijadah enake, so se pričele ob 3. uri 10 min. s prihodom predsednika francoske republike Doumerguea. ,V častni loži so prisostvovali slavnostni otvoritvi angleški prestolonaslednik princ of Wales, švedski princ Gustav Adolf, princ Karol romunski, abesinski princ Ras Tafari. Ob 3.13 se je pričel veličasten defile lahkoatletskih reprezentanc 45 tekmujočih držav, razporeden po franc. abecedi. Kot prva koraka Južna Afrika, nato Argenti-nija, Avstralija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Bolgarska, Kitajska, Kuba, Danska, Egipt, Španija, Estonska, Amerika, Finska, Francija, Angleška, Grška, Haiti, Indija, Irska, Italija, Japonska, Norveška, Mehika, Nova Zelandija, Filipini, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Turčija, Uruguay, zadnja v obhodu je Jugoslavija (Yugoslavie).
Po končanem defiliranju se zberejo zastavonoše državnih reprezentanc v polkrogu pred' predsednikovo tribino, predsednik francoske republike otvarja Olimpijske igre in Geo An-dree, francoski zastavonoša izreka v imenu vseh tekmovalcev prisego, da se bodo častno borili, spoštovali pravila in športno zavest na čast svojega naroda in v slavo športu. 45 zastav se nagne, pozdravi, reprezentance odkorakajo. Največja Olimpijada sveta, mirovna borba 45 držav in narodov se je pričela.
6.	t. m. in 7. t. m. so se vršile prve tekme pred pribl. 15.000 gledalci. V teku na 100 m je zmagal po štestih izločilnih tekih Abra-liarns (Anglija), v času 10.6 sek. (svetovni rekord znaša 10.4) pred Amerikancem Scholzem in Porrittom (J. Afrika). Za finale so se kvalificirali: Murchison, Browman, Padock, Scholz (Amerika), Abrahams (Anglija) in Coaffee. (Kanada). — V skoku v višino so prevladovali Amerikanci; prvi, Osborne je preskočil 198 cm, dragi Brown (Am.) 195, tretji Lewden (Franc.) 192. — V metu kopja so se izkazali mojstre Finci. Rezultati se glasijo: 1. Myrrhae (Fin.) 62.96 m, 2. Lindstrom (Šved.) 60.92 m, 3. Oberst (Am.) 58.35, 4. Ekvist (Fin.) 57.7& — V teku preko zaprek na 400 m so se kvalificirali za finale 4 Amerikanci in flj Francoz. Rezultati: 1. Taylor (Am.) 52.6 (svet. rekord), 2. Viel (Franc.), 3. Rilley (Am.). — Za 800 m je dospelo v finale po 1 Švicar, Južnoafričan, Francoz, Holandec, Danec, Amerikanec in Anglež. Rezultat: jI. Lowe (Angl.) 1 min 52.4, 2. Martin (Švica). 3. Elok (Am.). — Na daljavo 10.000 m je dosegla izredno popularno zmago Finska (Ritola) v času novega svet. rekorda 30 :23.2, 2. Wide (Šved.), 3. Berg (Fin.), 4. Si-pila (Fin.). — V skoku v daljavo so prevladovali Amerikanci; doseženi so bajni rezultati: 1. Hubbard (Am.) 744 cm, 2. Hansen (Norv.); 726, 3. Tunlos (Fin.). — V metu krogle so dosegli vsa tri prva mesta zopet Amerikanci: Houser 14 m 99.5 cm, Hartranft 14.98.5, Hilla 14.64. — V petoboju (skok v dalj., kopje, Hiskos, 200 m, 1500 m) je dosegel prvo mesto Fiuec Lethonen s 16 točkami, drugo mesto Madžar Somfay s jI8 točkami, tretje Amerikanec Le Gendre z 20 točkami. — V skoku v daljavo je pri tem dosegel Le Gendre nov rekord 776.5 cm. — O nadaljnem poteku tekmovanj, ki dosežejo višek z maratonskim tekom na daljavo 42 km 167 m, bomo poročali. Za lahkoalletskimi tekmami so na programu plavalne in telovadne, tekme, obeh se udeleži tudi Jugoslavija,
Gospodarstvo.
'Anton Pevc:
živinorejske zadruge.
Pokojni Gustav Pire je leta 1913 napisal v brošuriei »Nektera živinorejska vprašanja«, ponatis iz Kmetovalca, priobčeno tudi v >Članski knjižici živinorejske zveze v Kamniku«, >da oče kakor mati v enaki mori prenašata svoje lastnosti na zarod«. Islotako sicer opozarja da to velja le v velikih potezah in se mora razumeti, da govedo rodi govedo, konj konja, koza kozo itd., vendar pa v vseh nadalj-nih izvajanjih 'tozadevno sam sebe pobija odnosno potrjuje, da to ne velja le v velikih potezah, marveč za vsako lastnost obeh roditeljev v kolikor je ista podedljiva, — toraj povsem v soglasju z modernimi nauki biologije. Načelne važnosti je toraj ugotovitev, ali stojijo naši veščaki na staroindijskem stališču, da je žena le dojilja moževega semena, — ali stojijo na stališču moderne biologije, da sta oče in mati enako vredna, ker se podedujejo na zarod vse očetove in vse materine lastnosti, — ali stojijo celo na stališču ljudskega rekla, da žena pri hiši 3 vogle podpira in tako seveda tudi krava pri govedoreji.
Vse delo »od zgoraj doli« na polju živinoreje se je v bivši Avstriji vršilo iu se iz navade skuša vršiti odnosno nadaljevati v Jugoslaviji v znamenju staroindijskega, že pred tisočletji veljavnega zakonika. Dejstva govore, da razun krajevno elitne — ne morebiti svetovno elitne — pitovne pinegavske živine nismo imeli v bivši Avstriji nobenih znamenitosti lastne reje, da smo uvažali bike in živino v rejske svrhe iz vseh delov sveta, da je bilo toraj delo od zgoraj doli povprečno brezplodno, — zato ne upeljujmo v Jugoslavijo avstrijskih metod za pospeševanje živinoreje, marveč idimo se učit te panoge k Angležem kot najboljšim živinorejcem sveta. Licencujemo bike po istem, deloma celo slabšem kopitu kakor konje. Njih licencovanje se je vpeljalo raz vidika, da bik zaskoči v enem letu 80 ali več krav, dober bik napravi zato 80 dobrih telet in slab bik 80 slabih, da je njegov pomen toraj 80 krat večji kakor pomen krave, — če bi le stari Indijci in Arabci imeli prav, in bi ne bilo te preklicane moderne biologije in teh 80 slabih krav. Vrhtega kaj licencujemo pri biku? Bikova gospodarska vrednost je zavisna od njegovega želodca in bikova plemenska vrednost pa od plodovitosti in podedovalne potence njegove semenske tekočine; obojno moreš presoditi le indirektno, na podlagi rodovnikov, zapisnikov kontrolnih društev in z ogledom njegovih potomcev, — vse delo, ki ga vršijo živinorejska in kontrolna združenja ah pa večji živinorejci sami. Brez dvoma ima tudi bikova zunanjost (velikost, ustroj in pa-semski izraz) svoj pomen in se po njej tudi kolikortoliko precenjuje njegova notranja vrednost — toda le pri popolnoma doraslih živalih; na danske državne oglede odnosno premovanja (licencovanja Danci ne poznajo) bikov imajo dostop le nad 3 leta stare živali.
Ker da 80 slabih krav in 1 dober bik 80 slabih, ne pa dobri telet, je treba upeljati od zgoraj doli ali od spodaj gori tudi licencovanje krav, da se bo odbirala dobra celota, iz katere še-le smo opravičeni pričakovati dober zarod — drugače gojimo brezplodno polovičarstvo in imajo Srbi prav, če brijejo norce iz nas z vprašanjem, kedaj uvedemo tudi licencovanje petelinov. Krava vrhtega podpira 3 vogle pri živinoreji; od dobre krave pričakujemo dobrega bika, če ni oče kaj pokvaril; potom poizkusne molže in kontrolnega individualnega krmljenja ugotovimo najlažje vrednost
Hagarin sin.
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	5
»Ne čvekajte, Pohl! Vaša zadeva je urejena. Zdaj pa Vi, Steiner! Vi ste otrok bolečin! Kaj naj storim z Vami? Vojske narediti in Vas poslati v Kraljevi gradeč ne morem, kočijaža pri gospodi ne potrebujem, pa tudi za sleparja niste. Zazdaj Vas bom vzel v svoje gospodarstvo, da boste moj faktotum.«
»Gospod poglavar, prosim, jaz nisem nikak faktotum," pravi užaljeno Steiner.
»Niste ne, ampak neumno tele! Člove-če, bodite veseli, če Vas vzamem. Mislite li, da je to tako lahko? Ne, dragi moj, tukaj je še moja setra in soposestnica Ivanka, pri kateri Vas moram šele takorekoč preriniti, ker ne bo hotela nič o tem slišati. Splela Vam bo lcvečem nekaj nogavic in prebrala kako poglavje iz ,Krščanske device'. Od tega ne bi imeli mnogo. Toda zmagal bom. Do nadaljnjega ostaneta pri meni. Basta!«---
Med pogajanji dr. Friedlieba z godci Je pospravila Kristina Hartman mizo in se usedla k očetu in staremu Gotliebu Pen-kerju, ki sta posluškovala sedeč na klopi okrog velike peči.
Kristina Hartman je bila vitka deklica malo bledega obraza. Velike, globokožare-če oči so jo delale lepo. Lahen nasmešek se Ji j© igral okrog majhnih usten, ko je videla, kako sc trudi dr. Friedlieb za blagor godcev. Oče jo je večkrat sunil po strani. Zabavo je imel z doktorjem. Celo Gottlieb je pozabil na urico spanja, katerega si ie
želodca ne-le krave, marveč tudi njenih potomcev; potom telet, ki jih krave povržejo presojamo bikovo plemensko vrednost — na kratko bi mogli reči, da je krava zrcalo, s katerim edino je mogoče presojati dobroto bika in odtehta s tem letnih 80 bikovih skokov v toliko, da zasluži biti pregledana in pohvaljena od hcencovalnih komisij. Po vzorcu licencovanja bikov je seveda licencovanje krav vsako leto tehnično neizvedljivo, ker je krav preveč, — kljub temu pa je enako ali celo bolj potrebno kakor licencovanje bikov. Če uničujemo na polju dva enako nevarna plevela, se bomo gotovo vsikdar lotih najprvo onega katerega je največ, čim ne moremo oba istočasno — uničujmo toraj najprvo preštevilne zakotne krave ali pa slednje, ter maloštevilne zakotne bike istočasno. Ta namen imajo doslej le živinorejske zadruge, ne pa glasom pravilnika okrajni in občinski odbori.
Nesolldnost italijanske Industrije.
Italijanska industrija se na vse pretege trudi, da bi izpodrinila ne samo v Jugoslaviji temveč tudi po drugod dobro vpeljano blago tujih držav. Pri tem zadeva povsod na velike težave, ker so italijanski izdelki znani kot kvalitativno manj vredni in je tudi italijanska klijentela po večini od daleč manj reelna kakor ona drugih zapadno evropskih držav.
Pri nas si prizadevajo zlasti italijanske tekstilne tvornice, da bi izpodrinilo s svojim blagom solidne češke in angleške izdelke. Prihajajo pa tudi v vedno večji meri izdelki italijanske železne, kosmetične in tudi kemične industrije. Ze v lanski sezoni so italijanski izdelki, ki so potrebni za vinogradništvo, zlasti pa umetna gnojila, skoro popolnoma izpodrinila avstrijsko in nemško blago, to pa s svojimi cenami, ki so bile izdatno nižje n. pr. od nemških cen. Nezaupljivost naših odjemalcev o kakovosti teh izdelkov so skušali italijanski zastopniki odstraniti z različnimi certifikati, ki naj bi dokazali, da italijansko blago ni manj vredno.
Kar se tiče superfosfata, so se opetovano shšale od poljedelcev pritožbe, da uspeh gnojenja nikakor ne odgovarja vsebini v vodi raz-topljive fosforne kisline, kakor je bila ta na-značena na kupoprodajnih zaključkih. Da je to istina, je bilo nedavno uradno dokazano v Avstriji. Preizkušnja je namreč dokazala, da je imel italijanski uvoženi rudninski superfosfat samo 14.69 odstot. v vodi raztopljive fosforne kisline, dočim bi bil moral imeti po italijanski navedbi 16.18 odstot Primanjkljaj je bil uradno dokazan pri ,16 vagonih uvoženega superfosfata, ki bi moral vsebovati glasom navedbe 28.800 kg fosforne kisline, jo je pa izkazoval pri preizkušnji le 23.504 kg. Tedaj manjka pri tej količini 5.296 kg v vodi raztopljive fosforove kisline ah okroglo 3 vagone, to je nad 8 odstot., kar je seveda izguba za kupca in očividna prevara.
Ta primer opominja v zvezi z drugimi slučaji, ki sicer niso tako točno dognani, k največji previdnosti pri nakupu italijanskih izdelkov.
• • *
g Novosadska borsa. Nova pšenica avgust, september duplikat kasa Din 317.50—320, koruza Din 235—237.50, oves Din 285, moka ba-zis nulerca Din 470, otrobi Din 180.
g Tržne cene v Trbovljah. (Cene v dinarjih za kg, odnos, liter ali komad.) Dne 9. julija 1924. Govedina: v mesnicah in na trgu 23
sicer privoščil, preden je šel na stražo, in se je vedno in vedno muzal.
Dr. Friedlieb si je mel roke.
»Trije so torej že pod streho! Seveda, gospod deželni svetnik, tudi tako se lahko naredi! Vohati, zapreti in nato uradno prijazen biti, to da malo kruha. Kaj pa — kaj pa s četrtim? Čujte, mladi mož, zdaj ste Vi na vrsti. Kaj ste?«
Mladi hornist. se melanholično nasmehne.
»Jaz, gospod poglavar? Človek sem, ki se ga drži smola.«
»Smola? Tako! — Prav mnogo niste dosegli. Moram torej dalje vprašati. Kaj ste bil prej, preden se vas je prejela smola?«
»S smolo sem prišel že na svete
»Ali ste slišali, Hartman? S smolo prišel na svet! Neumni lopovi ti godci! In prav najmlajši, ki je videti najbolj pošten! To je zanimivo! Povejte torej, kako in zakaj ste prišli s smolo na svetk
»Gospod poglavar, tega pač ne bom povedal kar tako pred vsemi ljudmi To ni prav nič vesela zgodba.«
»Vesela zgodba! Kaj se pravi to: vesela zgodba! Mislite, da sem za vesele zgodbe? Morda mislite, da zbijam šale pred Vami. Ne, jaz smatram zadevo za resno, zlasti Vašo. Poglejte torej, dragi prijatelj, zakaj hočete to prikrivati? Saj smo sami; pred onimi tremi malovrodneži krog peči in pred menoj Vas ni treba biti nič sram. Drugi so pač Vaši prijatelji.«
»Gospod poglavar, z mojimi doživljaji res ni mnogo dobrega. Preden sem prišel k tej godbi, sem presedel pri vojakih štiri leta ječe.«
do 24; teletina: na trgu 25, v mesnicah 30, je-ra 22—23, pluča 12; svinjina: meso na trgu 32—33, jetra 35, meso v mesnicah 33—35, slanina na trgu 32—35, salo 37, v mesnicah I. 35, II. 33, sveža mast 38—40, prekajeno meso: na trgu 40—45, v mesnicah 40—55, soljena slanina 33. — Salama fina 50, slabša 30. Perutnina kokoš 50—65, puran 140—150, piščanci 25 do 30. Jajca 1.25-1.50 komad. Mleko 4-4.50 liter; surovo maslo 50; čajno maslo 88.. Kruh beli 6.50—7, črni 5.75. Moka št. 00 5.50, št. I. 5.25, krušna 5, ajdova 6.25, koruzna 3.50, koruzni zdrob 4.75; pšenični zdrob 6.50. Sladkor sipa 25, v kockah 22, moka 22. Druge življon-ske potrebščine: Fižol 6.50, v stročju 8—10, ječmenček 6—6.25, ječmenček drobni 8—11.50, krompir 1.50, krompir novi 3, sol 4 olje namizno 26, bučno 34, petrolej 7—7.50, milo 15.50 do 17, kava 48—56, žitna kava 10—16, riž 7.50 do 11, makaroni 12, vžigalice 0.95—1 šlcatlja; leča 9—1.1, grah 9—10, grah v stročju 8, orehi 10, orehova jederca 40, čebula 8—5, česen 10, salata 30, kumarce 10, črešnje 8—9, ohrovt glava 2—4, koleraba, komad 0.25—1, karfi-jola, komad 3—6. — Kakor vidimo, je življenje v Trbovljah še dražje nego v Ljubljani.
g Občni zbori. Jugoslovanska industrija olja in barv d. d. v Ljubljani dne 24. julija. — Ekonomska Orjuna, osrednja reg. zadruga z o. z. dne 23. julija (izredni občni zbor).
g Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Vavpotiča, posestnika, mesarja in trgovca z živino v Gornji Radgoni.
g Hmelj. Savinjska dolina, 1. julija. O sedanjem stanju hmelja moremo podati le ugodno poročilo. Delo po hmeljnikih je dovršeno. Do malega je hmeljeva rastlina sedaj v najlepšem cvetju, ki deloma že prehaja v glavice. Vreme je splošno tako, da si ugodnejšega ne moremo želeti. — Zatec, 5. julija. V minulem tednu je vladal na tukajšnjem trgu popoln mir. Povpraševanja po hmelju ni bilo. Zaloge žateškega hmelja so skoraj izčrpane. Cene hmelju so 6900 do 7050 Kč za 50 kg. Vreme je bilo pretekli teden vobče ugodno hme-ljevim sadikam, ki so že dosegle žico ter imajo spodaj obilo pogankov. Koncem minulega tedna je ponekod toča hmeljnike poškodovala. Vendar se more reči po dosedanjih znakih, da bo letos dobra hmeljeva letina. — Niim-berg, 2. julija. Ker ni opaziti hmeljevih kupcev, kažejo hmeljeve cene padajočo tendenco ter se plačuje po 490—500 zlatih mark za 50 kg. Iz vse Bavarske prihajajo ugodna poročila o hmeljevi rasti in razvoju. Po številnih hmeljnikih je dosegel hmelj višino prekel. V nekaterih krajih je mokro vreme oviralo razvoj, splošno pa se mora priznati, da hmelj lepo kaže. — Hagenau (Alzacija) 1.. jul. Zadnji čas imamo prijazno vreme, ob katerem hmeljniki lepo uspevajo. Ako bo tudi naprej tako ugodno vreme, bo letošnja hmeljeva letina jako bogata. — Olost (Belgija), 80. junija. Hmelj ni več tako zdrav in čvrst kakor pretekli teden, kajti zadnji čas se je v veliki množini pojavil mrčes, ker se je temperatura preveč menjavala. V veliki večini hmeljnikov sega hmelj že do žičnih konstrukcij.
g Obtok bankovcev t Avstriji. Iz Dunaju poročajo: 30. junija je znašal obtok bankovcev v Avstriji 775 milijard kro, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu zvečanje za 766 milijonov.
g Nova carinska tarifa na Poljskem. Kakor poročajo iz Varšave, stopi dne 14. julija v veljaw> nova carinska tarifa. Cela vrsta postavk za izvoz se je znatno zmanjšala.
g Slaba gospodarska situacija v Nemčiji. Nemško gospodarstvo se nahaja v težki krizi. 2e zadnjič smo poročali o konkurzih v prvi polovici t. 1. Situacija se vedno bolj slabša. Samo prošlo soboto je bilo po oficijelnih po-
Dr. Friedlieb se je zasukal sunkoma krog svoje osi.
»Štiri — štiri leta, pravite? No, potem ste morali — oprostite — kaj lepega narediti.«
»Nekega podčastnika sem zabodel s sabljo.«
»človeče! Zabodel — do smrti?«
»Ne — do smrti ne! Kmalu je bil spet dobre volje.«
»Vi ste — Vi ste pa tudi od vraga! Zakaj pa streljate take kozle?«
Čelo je hornistu zatemnelo.
»Javno je rekel nekaj — nekaj nesramnega o moji materi.«
» O, materi — ah! Tak — tak lopov! Toda vendar zabosti — zabosti je v vsakem slučaju protipostavno. Ali ste morali presedeti vsa štiri leta, ubožec?«
»Ne, zadnje leto mi je cesar odpustil.«
»Tako! — Pa vendar tri leta! Tri dolga leta! In potem naravnost k popotni godbi? Kaj ste pa bili, preden ste šli k vojakom?^
»Kmet. Toda moji ljudje niso hoteli nič več o meni vedeti, ko sem prišel iz
ječe.«
»Vaši starši so imeli torej posestvo?«
Teživa senca je padla mladeniču na obraz. Videlo se je, da se bori, naj li šo več odkrije. Premagal se je in rekel:
»Staršev sploh nimam. Sprejeli so me samo za svojega kot najdenčka, iz milosti in usmiljenja sprejeli in v prvi priložnosti zopet spodili.«
»Ali niste poznali" pravih staršev?«
»Ne! O očetu ne vera nič. Mati mi je umrla, ko — ko sem prišel na svet. Pri neki — neki Dšenici so našli kmetje — ma-
datkih prijavljenih v celi Nemčiji 85 konkur-zov, kar je ogromno vkljub temu, da je znano,
kako izredno trpi sedaj nemško gospodarstvo.
g Madžarska zunanja trgovina. V teku prvih petih mesecev t. 1. je Madžarska uvozila za 250 milijonov zlatih kron, izvozila pa za 205 milijonov zlatih kron. Tako uvoz kakor izvoz izkazujeta napram isti dobi lanskega leta znatno povečanje.
g Češkoslovaško skladišče v Novem Sada. V Novem Sadu se je zgradilo veliko skladišče za blago češkoslovaškega izvora, ki pa sedaj radi zastoja v trgovini stoji prazno.
g Novosadska borza za efekte. Predsedstvo novosadske borze je sklenilo otvoriti dne 1. oktobra t 1. borzo za vrednostne papirje in poživlja banke in delniške družbe, da prijavijo svoje papirje za kotiranje.
g Tujski promet v Dalmaciji. Split je v prvi polovici t. 1. posetilo ca. 11.855 tujcev, kar pomeni napram isti dobi pr. 1. občutno zmanjšanje. Tujski promet je izredne važnosti za dalmatinsko gospodarstvo in je kriza v Dalmaciji zelo občutna radi slabega tujskega prometa.
g Organizacija lesne industrije in trgovine r Italiji. V Milanu se je 28. maja t 1. konstituirala Assoziazione generale italiana le-gnami. Oficijelni organ je »II Legno«, polme-sečnik.
g Znižanje con nemškemu litemu železa.
Nemške livarne so znižale cene pri strojnem in gradbenem litem železu za 4 odstot., a pri trgovskem litem železu za 10 odstot.
Oriovski vestnik.
Krekovo orlovsko okrožje priredi dne 1& julija na Trati v Poljanski dolini okrožno te< lovadbo. Dopoldne ob desetih se vrši pred župno cerkvijo na Trati sv. maša, zatem pa oriovski tabor. Popoldne ob treh se prične pred tratarskim »Društvenim domom« javna telovadba, pri kateri nastopijo Orli celega okrožja, Orlice škofjeloške srenje in naraščaj tratarske srenje. Cel dan sodeluje godba Mladinskega doma iz Ljubljane pod vodstvom našega rojaka g. Franca Dolinarja. Vljudno vabimo vse naše prijatelje, da posetijo to prireditev ter dajo s tem po sijajni politični zmagi v Poljanski dolini tudi našemu orlovskemu pokretu novega ognja.
Horjul. Horjulski odsek priredi letos svo> jo javno telovadbo v nedeljo 13. t. m. Po telovadbi zabava na Turnišarjevem vrtu. Začetek pop. ob 3. uri. Ker pride na Marjetino nedeljo že itak mnogo tujcev v Horjul ter so zveze z vlaki zelo ugodne, vabimo zlasti ljubljanske izletnike in prijatelje Orlovstva, da si ogledajo delo našega odseka ter v naši dolini preživijo prijeten popoldan.
Naznanila.
Ustanovna glavna skupščina tZveze društe* privatnih nameščencev Slovenijo t Ljubljani* se
vrši v nedeljo, dne 18. julija 1924 ob 11. dopoldne v Ljubljani v dvorani mestnega magistrata. Društva, ki še mso prijavila svojega pristopa, se vabijo, da prijavijo svoj pristop, ali pa, da se udeleže skupščine po svojih zastopnikih kot gostje. Eveot. dorpise je nasloviti na: Val. A. Urbančič, Ljubljana, Gradišče 17.-I.
Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glinee pri« redi v nedeljo 18. t. m. veliko vrtno veselico z običajnim sporedom. Prijatelji gasilcev v nedeljo vsi na Vič.
Poizvedovanja.
Ušel je v sredo 9. t. m. kanarček, iz Sodne ulice proli Dunajski časti. Najditelj naj ga Tine proti nagradi, Sodna ulica 8.-III. vrata 8.
ter mrtvo — in mene — novorojenčka — tudi že — umirajočega.*'
Smrtna tišina je bila v pivnici. Samo nočna sapa je lahno trkala na okno in sve-tiljka je enkrat zaplapolala. Leno je nihala ura.
Dr. Friedlieb je požrl nekolikokrat slino in rdečica ga je polila.
»Da, glejte, če bi bil kaj takega slutil, Vas ne bi bil vprašal. Resnično ne! Ne bodite hudi name!«
Od peči se je slišalo težko dihanje.
Hornist dvigne glavo.
»Ah, gospod poglavar, vidim, da ste dober gospod, sicer Vam ne bi bil tega povedal. In potem — že od svoje mladosti sem jih moral toliko slišati, da otopi čut sramežljivosti. Samo takrat, ko je podčastnik tako surovo zavpil v pivnico, sem se spozabil.«
Dr. Friedlieb pomoli hornistu roko.
»Vi! — Jaz sem kraljevski pruski uradnik, toda tega — tega bi bil tudi jaz — nočem vas hujskati. Da ste mi to povedali, da ste imeli zaupanje do mene, Vam ne bo žal. Bogme, ničvrednež bi moral biti, če se ne bi pobrigal za to, če ne bi skušal vse zopet spraviti v pravi tir. Vrag naj vzame vse volnene nogavice!«
Čisto prijazno se obrne zopet k mlademu godcu.
»Torej kmet? Se razumete dobrina kmetijstvo?«
>Seveda! Saj sem zrastel pri tero.c
2e nad 60 let najljubše hišno sredstvo proti boleznim prebave so Markove kapljice iz Mestne lekarne v Zagrebu, ki «e dobe za oijdiaaloo eeno r lekarni Lcustck,
mmrn


Ljubljana 30G m n. m. vlš.
Normalna barometerska višina 736 mm.
od voza že odprta, tako da se je lahko segalo v voz, nekaj blaga pa da je bilo že na tleh pod vosom. (Mali obtoženci pa so bili obtoženi radi soudeležbe tatvine, deloma pa da so ukradeno blago sprejeli, oziroma pod ceno kupili. Kljub spretnemu zagovoru obtožencev in zagovornikov obtoženci krivde niso mogli utajiti in so bili obsojeni glavni obtoženci Jankovi« na 6 mesecev, Robida na 5 mesecev, Pajnič na 4 mesece, Mihevc na 3 in pol meseca in Luka« na 3 mesece težke ječe. Radi soudeležbe pa sla dobila: Brnjda 1 mesec, Marija Mara pa 3 mesece ječe. Ostali so bili oproščeni.
$ 101 s. k. s. Neki Ivan Bodla j je imel spor z neko žensko in ker se cela zadeva ni končala tako, kakor si je cti želel, je pisal jezen na deželno sodišče pismo, v katerem je izrazil svoje ogorčenje proti sodniku Galetu,
•rKatra, ti se hvališ, da imaš po noči okna zaprtax Poskusil je prvo in drago okno in ko se je uveri.l, da sta obe okni res zaprti, je stopil k tretjemu, po katerem pa udaril v jezi tako neredno ali hudobno, da je razbil kar tri šipe. Za ta nedostojen način ponesrečenega vasovanja je bil obsojen za vsako razbito šipo na en dan zapora in bo moral plačali za šipe 50 dinarjev gospodarju Kadiuicu.
Žaljonje priče. Janez Ravnik je žalil v Tržiču pričo Ferdinand Poharja. Žalil ga je z očitkom nesramnež in mu jc očital, da se tudi napram ženskam ne obnaša povsem dostojno, Obsojen je bil po znanem § 104 s. k. z. na tri Au.i zapora in bo moral plačati vse stroške in pa takso.
Nesrečen slučaj. Svoječasno smo poročali da sta trčila na Karlovski cesti kolesarja Orel in Počivavnik. Mladi Počivavnik, ki je peljal
Občiiiarjem občine Vir - Glince!
Gospodu Josipu Lojku. poslovodji s o c i -Jalistične mizarske zadruge v n a š i občini in poleg lega še obč. odborniku naše občine se je zdelo potrebno iti po kostanj v žerjavico za drage. To je njegova osebna ambicija, ki me ne zanima. Smatram pa za svojo dolžnost, da sporočim občanom, da je povsem zasebna zadeva, ki se je med nama razvila, oddana pristojnemu mestu v razčiščenje in bom svoje-časno občane primerno o uspehu obvestil.
,Vič - Glince, 10. julija .1924.
1- ati Gale, župan.
Baiu-T mm
'iormo-meter v 0
(Jas opaEO-vanja
fmhroui (liierenoii v C
tadavm
T mm
.sebu, otrov'
jc poceni naprodaj. Naslov v upravi pod številko 3921.
Kupujem vsako količino sladkega prešanega
tudi v barvah in se plisira na Bregu št. 2, II. nadstr.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki sc delajo brez mojega dovoljenja. — Leo Justin, železničar.	3925
ki je vešč montaže Fran-cisovih turbin, generatorjev, transformatorjev, daljnovodov visoke napetosti in motorjev, išče 7.a centralo v Žireh ing.
A. ŠTEBI, Ljubljana, Dunajska cesta 1, IV. n«<3.
Sprejmem takoj izurjeno KUHARICO in spretno NATAKARICO
Predstaviti se jc osebno. — Gostilna AMBROŽIČ, Gor. Logatec.	3912
15-letr.o, SE ODDA v pouk ŠIVILJI, proti popol. oskrbi tudi na daljšo učno dobo. Ccnj. ponudbe na upravni-štvo .Slovenca« pod šifro: «5IROTA« St. 3909.
EKONOM in KUHAR
z dobrimi spričevali, IŠČE mesta, dobro izurjen v vseh poslih. Ccnj. dopisi na upravo pod «Dobra moč.«
Ponudbe na Lippert, trgo-vcc, Gsijek I, Beogradska ulica. — 3806
vsako množino Srečko Potnik in drug, Ljubljana Metelkova ulica 13.
DOBI, kdor posodi 10.000 Din. Več pove uprava lista pod števiiko 3S87.
kupi vsako množino po
najvišji ceni FRUCTCS, Ljubljana, Tabor 2.
NADOMESTI IN PREKOSI OKUS IN REBILNOST MESA V HRANI J
KUPIM TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM na deželi, takoj ali s 1. avgustom. Ponudbe na upravo lista pod «1. V.« Štev. 3922.
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
NAPRODAJ JE
Naslov pri upravi «Sloven ca« pod številko 3927.
Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Oreal Hene«, tudi v modn. barvah.
M. Podkrajšek
frizer dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
z vrtom ali dvoriščem kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Ljubljana — okolica«.
Iztrgala nam je neizprosna smrt iz naše srede vrlega tovariša, gospoda
Ker nain je bilo doslej vsled neizmerne bolesti nemogoče izreči zahvalo posameznikom, izrekamo tem potom zahvalo tisočerim, ki so spremili na zadnji poti našega nepozabnega tovariša, gospoda
asistenta zagrebške očesne klinike,
Ostaneš nam, dragi tovariš, v trajnem spominu! Ljubljana, dne 10. julija 1924. Organizacija pomožnih zdravnikov za Slovenijo
pripravnika finančne kontrole na Jeieclcah
ki jc bil dne 6. t. m. zavratno umorjen na Golici (1813 m) v izvrševanju svojega nevarnega poklica. Zlasti se zahvaljujemo vrli podružnici Slov. planinskega društva na Jesenicah, ki je pod vodstvom g. Koritnika omogočila prenos trupla v nižino, godbenemu odseku društva Sokol na Jesenicah, pevskemu društvu *Sava«, prostovoljnemu gasilnemu društvu na Jesenicah ia na Savi, gospodom doktorju Obcrsnelu, Rudolfu Osvaldu, inženerju Zilenku, uradnikom glavne carinarnice, orožni-štvu, in vsem drugim, ki so nam šli r. vso požrtvovalnostjo na roko. Bog povrni!
Za poduradnike oddelka finančne kontrole na Jesenicah: Starejšina oddelka.
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1.
Zahvala
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega brata, prečastitega gospoda
barve, Srnila, lake, kit, emajle, £opf£e ia zajamčeno čisti firnež najboljše kakovosti nudi
3 J _ T m, 5U 53 druiba
župnika
izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, nadalje čč. duhovščini, zastopnikom oblasti, Orlom in Orlicam in vsem, ki so dragega nam ranjkega spremili k zadnjemu počitku. Prav posebno se zahvaljujemo preč. g. stol. kanoniku Nadrahu in preč. g. dekanu Znbrctu.
Najlepša hvala tudi g. dr. Volavšku, g. dr. Krajcu in čast. sestram v Leonišču za lajšanje bolezni pokojnikove. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja.
Hvala Vam vsem tisočera!
Ig Ljubljana, 9. julij« 1924.
Žalujoči ostali.
MacSLor Ljubljana flovi Sati
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana - Medvode.
50 komadov
v večjem mestu Slovenije sc proda radi bolezni. Zelo dobičkanosno podjetje, kajti mesečno se iz-
»ggj 120_1-50 bi Wina! Potreben kapital okrog
250,000 Din. Pojasnila dajo: Oglasni in reklamni zavod Fr. Vorsič naslednik, Maribor, Slomškov trč štev. 16.	3915
220/380 voltov 3, 4, 5 P. S. najboljši izdelek, 2 letno jamstvo. Globoko pod dnevno ceno.
ELEKTRO - COMPANY, d. z o. zi, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,
Odgovorni urednik: Frauc Krcmžar v Liubliani
fzdaia konzorcii »Slovenca«
Odgovor na »Poslano«.4,
Na >Poslanor g. občinskega odbornika •ložefa Lojka v »Slovenskem narodu« z dne P. 7. 1924 št. 154 podajam glede omembe moje osebe tole izjavo: Če je kedo izgovoril v >Po_ slanem« navedene besede o meni, je grdo lagal in me podlo obrekoval, pa naj je bil to ali viški g. župan ali občinski odbornik g. lx>jk ali kdorkoli. Moji farnnl, ki me poznajo, naziv-Ijejo tistega, ki se je lo izmislil navadno pocestno barabo, jaz pa pravim: Gospod odpusti!
Vič, 9. 7. 1924.
P. Teodor Tavčar župni upravitelj.
Izpred sodišča.
Železniška tatvina. Glasom neke anonimne ovadbe se je vršila v znani sodni dvorani št. 79 obravnava, pri kateri je nastopilo kar 12 obtožencev, tako da je zmanjkalo na obtožnih klopeh prostora in so se posedli nekateri obtoženci odnosno obtoženke kar v ozadju. Obtoženi so bili, in sicer prvih 5 obtožencev, da so vdrli v Zalogu v neki železu, voz, iz katerega so pokradli nekaj ševijota, barhonta, sira, Sunke, riža in sladkorja. Iz sosednega praznega voza pa so vzeli 20 brusilnih kamnov. Za odškodnino je zahtevala železnica 25.000 Din. Prvi obtoženci so priznali, da so si res prilastili nekaj blaga iz tega voza, ugotavljali pa so, da so bila vrata
češ da drži ta s takimi babami in da njemu nič ne verjame. Za to nerodno predrznost je bil obsojen po g 104 s. k. z. na 200 dinarjev globe in stroške.
Radi beračenja po Ljubljani je bil obtožen neki Albreht Matevž iz ljubljanske okolice. Prijela ga je policija pri beračenju na Celovški cesti. K obravnavi, ki se je vršila v četrtek, mož kljub temu, da je prejel vabilo ni prišel in je bil obsojen v odsotnosti radi beračenja in vlačuganja brez posla na 3 dni strogega zapora.
Nasilen vasovalec. France Ka&telic, doma od Grosuplja, je prišel v noči dne 16. junija med 10. in 11. uro pred Kadunčevo hišo na Selu 6. Stopil je pod okna, kjer spi Kadun-čeva dekla Katrca Finkova in je zaklical:
po tint električne cestne železnice, se je ho«-
tel ogniti vozu, napravil je oster ovinek in izpeljal preko voza. V tem hipu pa je pripeljal nasproti in tik ob vozu Janez Orel in je trčil v Počivavnika tako silno, da je ta odletel s kolesa in obležal nezavesten na tleh. Odpeljali so ga v bolnico. Počivavnik je pri obravnavi izjavil, da ve samo, da se je izognil tramvaju, v tistem hipu pa je že padel in se ničesar več ne zaveda, kako se je cel prigo-dek dovršil. Zahteval je za bolečine in za poškodbo kolesa 500 dinarjev. Po zaslišanju prič, se je ugotovilo, da je bil to res nesrečen slučaj, vsled česar je bil Orel oproščen.