Štev. 70.
Posamente Številka 1 Oln
V Uubihni, v petek 20. aprila 1923.
Poštnina paVSaiirana.
Leta
BANJE NOVOJTI
NAROBMO RABIKAa.NI BMSKNIR
vsak dan zjutrai, imetnši pondeilke.	1 lirednlžtvo: WoSfova ulica št 1/L — Telefon št 213
flesecna na.ocntna:	1	Brzojavni naslov: „Novost-Ljubljana“.
v Uubnarti Din 10*—» po poiti Dir. 12*—. Inozemstvo Din 20«— j Upravnlštvo: Marijin trs št 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č«k. uradu št 13.238.
Protfdržavna
„opozicija".
Zadnja. Radičeva poteza ni vzbudila •presenečenja, kajti ta poteza je pokazala vso politično ignoranco tega junaka, ki se mu da ves hrvatski narod voditi za nos na majhni vrvici, kakor mlad kužek. ki še samostojno stati ne more. Začudenje je vzbudilo le to, da se namreč med hrvatsko intel geneo ne najde par mož, ki bi svojemu narodu pojasnili njegov položaj, ki bi mu povedali, kako je igračka v rokah človeka, ki se ga more smatrati v političnem življenju vse prej, kakor pa pametnega, kaj šele uvidevnega.
Kaj pa hoče Radič in njegovi revizi-Jonistični prijatelji s svojim čudnim ravsanjem? Odgovor je možen samo eden: Razbiti našo državo, zgrajeno s tolikim trudom, osvobojeno s toliko krvjo in s tolikimi žrtvami. Kaj drugega Je nemogoče misliti; najsi še tako iščemo vzroke in motive njegovega ravnanja in naj St še tako izčrpno analiziramo vse možnosti, s katerimi more Radič računati. Edino še en zaključek bi bil mogoč, da namreč Radič sploh ni pri zdravi pameti, Vendar bi si tega skoro ne upali trditi, kajti nemogoče še nam zdi, da bi se pustil hrvatski narod voditi po potih, id vodijo v blaznico, v Stenjevec.
Radikalna stranka je pokazala toliko rzumevanja za sedanji položaj, da se je »delo, da mora priti brezpogojno do likvidacije takozvanega »srbsko - hrvat-«kega spora«, ki ga je zakrivil In poostril le Radič in revizijonisti- Kam je ta spor privedel državo, vidimo in občutimo vsi, in vsakdo, tudi če ni bil patri-jjot, je želel, da se ta spor čimpreje re» ». Prilika je bila več kot ugodna, vse Je pričakovalo preokreta dosedanje smeri — tu naenkrat Radič prepreči z eno samo potezo vsako možnost zbližanja in likvidacije.
Ce bi bil Radič vsaj malce državnika — in to bi kot voditelj velike stranke moral biti — gotovo ne bi storil tega koraka. Vsak ve, da je opozicija za vsako vlado nujno potrebna. Opozicija pa mora seveda biti predvsem stvarna, ona mora ustvarjat! pozitivne vrednote, ne pa razdirati tega, kar so drugi s trudom zgradili Kratkomalo. opozicija se ne sme izčrpavati v samem opozicijonaliz-mu. Kakor smo tega vajeni pri hrvatskih in slovenskih opozicijonalcih. Dokler pa opozicija nima nobenih stikov z državo, doöej pa morajo vzajemno delovati oni državljani, ki imajo državljanski čut» ter se jim ni treba — to se tudi ne smelo ™ ozirati na tako opozicijo.
Radičeva opozicija v parlamentu bi bila koristna in tudi upoštevana. S svojim sedanjim nastopom pa le Radič pokazal, da nima potrebnega državnega čuta, on nima in noče imeti z našo državo nobenih stikov. Take opozicije si seveda nihče ne želi, pa tudi ne upošteva in je r,e sme upoštevati. Radič je s tem pokazal, da je proti državi. Toda vsak, kj. zavzema pozo opozicijonalea Oi pač lahko vedel, da oni, ki so to našo domovino želeli, ki so za njo trpeli in jo končno z nadčloveškimi napori pribori-&, đa vsi ti ne bodo trpeli nikakega rovarjenja proti nji, da so pripravljeni to svojo domovino tudi braniti ter brezobzirno uničiti vsakogar, ki bi si drznil rovariti proti nji* Delo za domovino je državljanska dolžnost; silili ne bomo nikogar, kdor noče, naj pusti. Delovati proti naši državi pa ne dopuščamo to ne bomo dopuščali. Ce gotovi ljudje nočejo, da se uredi skupna država s sporazumnim delom vseh treh bratov, nam tudi prav. Uredila bosta domovino samo dva. in največ sadov te ureditve gotovo ae bo dobil oni. ki ni sodeloval
Slava „Zelezne<ia polka“.
Zagreb. 19. aprila. (Z) »^eć jav-!>ia iz Beograda. V beograjski trdnjavi
se je praznovala danes slava H. »Železnega* poJka. Rezanje kolača se je izvršilo o pol n. Urj v prisotnosti Ni. Vel krača ter nekaterih ministrov in narodnih poslancev vseh strank. Prisostvovalo je nada.je veliko število meščanov ter vojašKih m civilnih dostojanstvenikov. Po cerkvenem obredu je Nj Vel kralj imel kratek nagovor. v katerem je vojakom čestital na slavi ter jih naziva! junake, cd katerih pričakuje, da bodo Uidi sedaj vedno na razpolago, kakor so so že prej junaško borili in da bodo hranili ediastvo, celoto In notranjo Varnost države, Te besede so vzbujale i$c§v gggabao pozornost prisotnih*
Razvoj krize.
POSVETOVANJA KRONE. — KRALJ FN NASI KMETJE. — KOROŠEC IN SPAI10 V STIKU Z RADIĆEM. — MINISTRSKA SEJA.
Beograd, 19. aprila. (Z) Včeraj je bn ptrovno v avdienci pri Nj. Vel. kralju g. Ljuba Davidovič, za njim pa načelnik z'imijoradniške stranke g. Vojislav Läi'6.
Q. Da.idovič je odšel s seje demokratskega kluba ob č.45 uri na dvor. V razgovoru z Nj. Vel. kraljem je Davidovič ostal do 8.15 ure ter seznanil kralja z mnenji, katera so se čula v demokratskem klubu. Posebno je nagkšal, da bi demokrati želeli, da radikali točno navedejo svoje želje. Postopanja demokratov se bo ravnalo po tem, kdo dobi mandat za sestavo vlado in za kako vlado.
Krona je želela slišati tudi mnenje zemljoradnikov, vsled česar je bil pozvan na dvor sinoči Vojislav Lazič, ki je bil sprejet takoj po odhodu Davido-viča. Razgovor z g. Lazičem je trajal do 9.30 ure. Kralj je izrazil željo, da se sestavi širša radialno . demokratsko » zemljoradniška vlada» pa je hotel slišati tudi mnenje g. Laziča. Kralj bi posebno žele!» da se ustvari možnost» da vstopijo v to koalicijo tudi zemijoradnikl ker bi taka vlada imela največ avtoritete v zemljoradniških masah. G, Lazič se o tem vprašanju ni bil posvetoval s svojim klubom» njegov odgovor pa bo odvisen tudi od tega, kdo bo mandatar krone, kakšni pogoji se bodo postavili za vstop v vlado in kakšna bo vlada. O vsem tem je razpravlja! zemljorad. klub danes dopoldne, tako, da bo g. La-sđč, ako bo zopet pozvan na dvor mogel javiti kroni točno naziranje zemljo-radnikbv.
KraiJ se jo želel podrobno seznaniti z vprašanjem naših Seljakov. Pri tej priliki je g. Lazič obvestil Nj. Vel kralja o razmerah, v katerih žive naši Seljaki v Bosni Hercegovini Dalmaciji in CrnL gori.
Zanimivo je» da so se razširile vesti da sta dr. Korošec in dr. Spaho poslala vsak po 1 delegata v Zagreb, da dobita od Radića instrukcija za nadaijno delovanje. Te vesti sta takoj demantirala i Spaho 1 Korošec. Pri vsem tem demantiranju pa je čudno, da se mudi neki klerikalni poslanec v Zagrebu. Po današnji seji klerikalnega kluba in po sinočnjem daljšem posvetovanju z radikali, je odpotoval v Zagreb dr. Dežman, ki je bil ostal v Beogradu 3 dni Dr. Spaho in njegovi tovariši se drže popolnoma v ozadju in delajo vtis, da se nahajajo v zelo težkem položaju. Posebno jih draži to, da se trdi da so radikali o priliki svojih pogajanj z dr, Korošcem zahtevali» da se iz bloka izključijo predvsem bunjevcl in muslimani. Njihovim konferencam je nekolikokrat prisostvoval tudi dr, Korošec. V slučaju» da se sestavi koalicijska vlada» bodo muslimani na vsak način zapustiti skupščino obenem s klerikalci
Po seji radikalnega kluba so prišli člani vlade v predsedništvo vlade, kjer se je vršila konferenca. Ker pa se nahaja vlada v ostavki, so bila rešena samo nekatera nujna resori vprašanja manjše važnosti. Odobrili so se tudi neki manjši krediti. V pariamentarn'h krogih se smatra, dä kriza ne bo rešena pred enim tednom, ker je treba za razgovore, ki jih bo mandatar krone vodil, vsekakor nekaj dni
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 19. aprila. (Z) Danes popoldne je imel radikalski poslanski klub sejo, na kateri so se izvolili kandidati za verifikacijski odbor in pretresala razna vprašanja v zvezi z notranjo situacijo.
Beograd. 19. aprila. (S) Vesti da sta v radikalnem klubu dve struji, da odločno dementuje kot neresnične. Radikalni klub je v svoji taktiki popolnoma enodušen.
DŽEMUET IN RADIKALE
Beograd, 19. prha. (Z) »Pravda« javlja» da so včeraj popoldne džemijet-ski poslanci izdali komunike, v katerem izjavljajo» da bodo sodelovali z radikalno stranko ter jo podpirali in da so neresnične vesti, ki so se v nasprotju s to izjavo razširile.
IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 19. aprila. (Z) Demokratski klub je Imel danes ob 10. uri dapoldne sejo, na kateri je g. Davidovič poročal o avdijenci Nj. Vel. kralja. Poročilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom. Po tern poročilu so posamezni poslanci stavili razna vprašanja, na kar je bila seja zaključena. Po seji je večina članov demokratskega kluba odšla na zabavo drugega pešadijskega polka.
AVTONOMISTIČNI BLOK V VOJVODINI
Subotica, 19. aprila. (Z) Bunje-vačko-šokačka stranka vodi pogajanja z Madžari in Nemci radi ustanovitve avtonomističnega bloka v Vojvodini v katerega bi stopili tudi Madžari in Nemci. Blok bi zahteval avtonomijo Vojvodine s sedežem v Subotici. Kakor se doznava, so Nemci ta predlog odbili
CINIZEM DR» KOROŠCA.
Beograd» 19. aprila. (Z) »Beogradski Dnevnik« javlja» da je eden njegovih sotrudnikov se razgovarjal z dr. Korošcem in ga vprašal, dali bo tudi dr. Korošec dobil poziv za avdi-jenco pri Nj. Vel. kralju, na kar mu Je dr» Korošec cinično In zastnehljlvo odgovoril: Mislim» da srbski kralj nima nikakega razloga, da zove Slovence in Hrvate aa posvetovanja.
»Mesto sporazuma — kri".
SLUŽBENO POROČILO O POSLEDICAH RADIČEVEGA HUJSKANJA,
Zagreb, 19. aprila. (Z) Po dogodku, o katerem sem vas včeraj obvestil, je bilo izdano danes sledeče službeno poročilo:
V »SJobodnem Domu« z dne 18 t. m. je bilo priobčeno v članku pod naslovom »Mesto sporazuma krv«, da so dne 16. t. m. prišli v Šagudovac orožniki, da primejo dva rekruta, ki sta bila pozvana k nastopu vojne službe za 17. t m. Orožniki so svoj prihod utemeljili s tem, da vedo dobro, da oba rekruta ne bosta prišla dobrovoljno ter je vsled njihovega protizakonitega nastopa prišlo do prepira s Seljaki, v katerem so orožniki smatrajoč se za bogove, a svoje puške za grom, streljali na ljudstvo. Pri čemer so dve osebi na mestu ubili ranili smrtno, a več oseb lahko. Uradno se to ugotavlja, da je to porotno Popolnoma netočno in teadend-jozno.
Dogodki y Šagudovcu so bili glasom izida poizvedb sledeči; Komanda zagrebškega vojnega okruga je priobčila okrajni omasti z dopisom br. 2700, da se rekruta Franjo Kencelja in Friderik Dominkuš iz Sagudovca, ki sta imela nastopiti vojno službo dne 5. februarja t. L nista odzvala pozivu, vsled česar i je komanda zaprosila, da se Privedeta, i Patrola sesiojbča id f orožnikov» se j®
napotila dne 16. t m. v Šagudovac, da ta vojna neubogljivca izsledi. Med tem ko je patrola iskala Franja Kencelja, je nastal v okolici krik, nakar se je zbrala velika množica Seljakov, ki so takoj navalili na orožnike. Orožniki so se najprej umaknili da se izognejo krvopre-litju; ker pa so jih seljaki preganjali in obkolili, so uporabili orožje v svojo obrambo ter je pri tem en seljak ubit, eden težko in nekoliko lahko ranjenih. Na lice mesta je bil poklican preiskovalni sodnik sudbenega stola v Zagrebu in državni pravdnih.
Čudna konkurenca.
Novi Sad, dne 19. aprila (Z) Včeraj je nacionalistična omladina tukaj razbila in snela vse nemške napise firm, nato pa so Nemci to noč pomazali vse firme, ki so pisane v cirilici ali latinici, tako da je bilo mesto, ko je napočil dan, brez vsakih timskih napisov.
BOLJšEVIŠKA JUSTICA.
London, 19. aprila. (K) Reuterjev urad poroča iz Helsingiorsa, da je bilo pet častnikov sovjetskega generalnega štaba obdolženih vohunstva in obsojenih na smri»
Izgon nemškega komisarja Iz Poruhrja
ZOPET ŽRTVE NEMŠKIH DEMONSTRACIJ.
Pariz, 19. aprila. (D) Na podlagi svoječasnega sklepa medzavezniške okupacijske komisije, da ne more priznati imenovanja princa Hatzfelda za komisarja nemške vlade, je izročila komisija Hatzfeldu potne listine z uradno objavo, da bi morala smatrati njegovo nadaljne bivanje v Poruhrju kot protizakonito'.
Bern, 19. aprila. (D) Iz Berlina poročajo, da je nemški komisar za zasedeno Poruhrje princ Hatzfeld-Wildcn-burg skupno s prideljenim mu osebjem davi odpotoval iz zasedenega ozemlja.
NOVE NEMŠKE DEMONSTRACIJE.
Berlin, 19. aprila. (O) Iz Foruhr-ja so došla poročila o novih demonstracijah brezposelnih v Mülheimu. Francosko orožništvo je oddalo več strelov. Tudi iz Diisseldorfa poročajo o ponovnih nemirih. Število žrtev še ni znano.
Mülheim, 19. aprila. (K) Brezposelni iz Oberhausna in Mülheima so odkorakali včeraj predpoldne v velikem številu pod vodstvom komunistov in sindikalistov, ki so nosili črno zastavo, pred mestno hišo, da bi pri mestni upravi zahtevali nove tarifarične mezde. Demonstranti so izruvali tlak in pobili s kamenjem okna mestne hiše. Nazadnje je morala policija rabiti orožje. Nekaj demonstrantov je bilo s streli ranjenih. V teku noči je bil mir splošno zopet vzpostavljen.
POROČILO ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE.
Pariz, 19. aprila. (Agence Havas.) Kakor javlja »Journal« iz Londona, je
Vpralanie resko era
konzorcij?.
Rim» 19. aprila. (T) Prihod jugoslo-venskih delegatov za nadaljevanje pogajanj v okrilju reške paritetne komisije je naznanjen za soboto 21. t. m. zjutraj. Isti dan se obnovi delovanje komisije.
Zasedanje Društva
narodov.
ženeva, 19. aprila. (K) Na seji, ki se je vršila danes predpoldne, je poslušal svet društva narodov pritožbe bolgarskega zastopnika T o d o r o -v a, ki je v imenu svoje vlade prosil za varstvo bolgarskih rojakov v zapadni Traciji proti zatiranju grških oblastev. Grški poslanik v Londonu je pobijal prednešene pritožbe najodločneje in je s svoje strani opozoril na vpade bolgarskih komitašev v te kraje. Svet društva narodov je sklenil, da odgodi svojo odločitev na poznejšo sejo in da še prej posluša izjavo profesorja Undena.
Ženeva» 19. aprila. (K) Svet društva narodov je na svoji današnji popoldanski seji sprejel poročilo komisije za zatiranje trgovine z dekleti Poročilo je poda! belgijski delegat Hi-mens. Svet društva narodov je sklenil predočiti vsem vladam potrebo, da pristopijo k dogovoru za zatiranje trgovine z dekleti iz leta 1921, oziroma da ta dogovor, ako so že pristopile, odobre. Svet društva narodov je nadalje pozdravil namero komisije, da v sodelovanju z mednarodnim uradom dela, da točne informacije o odredbah, ki bi bile pripravne zagotoviti zaščito vseh ženskih izseljencev. Svet društva narodov je končno sklenil povabiti vse vlade, da naznanijo društvu narodov vse kar je potrebno in pripravljeno, da se olajša naloga komisije.
D u n a j, 19. aprila. (K) Zvezni kancelar dr. Seipel je danes zvečer v spremstvu odpotoval v Ženevo.
Ženeva, 19. aprila. (K) Sklep zveznega koncelarja dr. Seipla, da se udeleži sej avstrijskega komiteja in sveta društva narodov, je bil tu sprejet z živahnim zadoščenjem.
Kongres rde£e cerkve.
London, 19. aprila. (D) Iz Rige poročajo, da je dobila sovjetska vlada sporočilo, da pošljeta carigrajski in aleksandrijski patrijarh svoje zastopnike na kongres rdeče cerkve. Baje bo zastopanih 62 škofov. Papež rdeče cerkve, škof Antonin, zahteva izobčenje patrijarha ! Tihona kot sovražnika boljševiške via-I &
rečeno v poročilu odposlanstva angleške delavske stranke, ki je prepotovalo Poruhrje, da težka industrija vziic občutnim oviram v produkciji počasi zboljšuje svoje obrate in zadržuje znatne zaloge. Poročilo pravi dalje, da je dovolj živil in da njih cene padajo. Delavci, ki pripadajo v splošnem zmerni smeri, zavračajo misel ločitve države, priznavajo pa, da mora Nemčija plačati reparacije. Poročilo zaključuje s pozivom na Anglijo, da svbjo politiko jasno precizira in da Franciji in Nemčiji nasvetuje, da predložita svoje predloge mednarodnemu sodišču.
NEMŠKA PLAČILNA ZMOŽNOST.
London, 19. aprila. (Z) Odgovarjajoč na neko vprašanje v spodnji zbornici, je izjavil kancelar Baldwin, da skli cevanje kakršnekoli mednarodne konference za reguliranje medsebojnih dolgov pred rešitvijo reparacijskega vpra-šanja nima smisla. Vsota reparacij, ki se bo zahtevala od Nemčije, bo tako velika, kolikoršna se more zahtevati od te države, ta vsota pa je popolnoma neodvisna od reguliranja medzavezmškifi dolgov.
London, 19. aprila. (Z) Letna skupščina angleških trgovskih zbornic, ki je bila otvorjena dne 18, t. m. v Londonu, je zagovarjala internacijonalne finančne konference, da se ugotovi nemška plačilna sposobnost, zagovarjala pa je tudi ustvarjanje vedno tesnejših trgovskih odnošajev znotraj britanskega imperija, pri stanovitnem odvračanju od-Evrope.
UsM cona v Solunu.
Beograd, 19. aprila. (Z) G. Aleksandri?, grški minister 'zunanjih del, je sprejel včeraj g. Balugdžiča, našega' poslanika v Atenah. Vprašanje naše cone v Solunu se bliža koncu ter se lahko-njegove rešitve pričakuje v najkrajšem' oasu.
Mednarodno poseko
Avstriji.
Bern, 19. aprila. (K) Kontrolni odbor sveta Društva narodov je izdelal poročilo, iz katerega je razvidno, da se bo avstrijsko posojilo zopet založilo pri švicarski Narodni banki, kakor se je to bilo zgodilo že pri zadnjem posojilu na kratek rok. Izgledi tega posojila se presojajo zelo ugodno.
Eksplozija v Budimpešti
Budimpešta, 19. aprila, (K) Danes dopoldne se je dogodila v tvornici za gumbe »Ferolit« težka eksplozija, k) je bila najbrž povzročena s tem, da se je vnela večja množina celuloida, iz katerega bi se naj izdelali gumbi. Takoj nato se je videlo, kako so delavci in delavke s plamenom gorečo obleko drli na prosto, kjer so se zgrudili. Požarna bramba, ki je kmalu prihitela na pomoč, je mogla le počasi stopiti v ak* cijo, ker je bilo že vse v plamenu in so se vedno iznova ponavljale eksplozije; V teku pol ure so izvlekli 11 trupel, ki šobila tako ožgana, da jih ni bilo mogoče spoznati Nadalje je zadobilo osem delavcev smrtnonevarne opekline. Mrtva trupla skušajo agnoscirati. Uvedena je stroga sodna preiskava.
Budimpešta, 19. aprila. (K) Identiteta osem ženskih in treh moških žrtev, ki so pri eksploziji v tvornici gumbov »Ferolit« izgubili svoje življenje, se dosedaj ni mogla dognati. Posle vodečega ravnatelja tvornice Scimella je policija aretirala.
Daetaira!® priredita»
V	Ljubljani:
Drama: »Hasanaginiea«. Reti D.
Opera: »Jenufa«. Red E.
Kino Tivoli: »Velikomestni vampirji..
Kino Ideal: »Marquis Der«.
Kino Matice: »Vražje mesto*.
V	Mariboru:
Narodno gledališče: Zaprtu.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden:	lekarna Trnkoci t>..
Mestnem trgu in Ra mor pri glav. kolodvoru. ________
Ali ste že obnovIH naroš-nino za J «tranieüojfcjstll

Odnošali Rusije ds velesil.
Madžarska politika.
K izjavam Zinovjeva na moskovskem kongresu.
Budimpešta, sredi aprila.
Sovjetska vlada se silno trudi, da bi dosegla priznanje de iure pri evropskih in ameriških državah, a to se ji do sedaj ni posrečilo. De facto se jo sicer deloma priznava, in dopušča, da ima svoja »poslanstva«, a vsega tega nihče — razen Nemcev — ne vzame resno. Vprašanje odnošajev do sovjetov Je ena tistih zadev, ki se je že mnogokrat stavila vladi in občinstvu. Če se tudi morda kdaj na to pozabi, se to nikdar ne zgodi za dolgo časa. vprašanje je danes bolj pereče kot morda kdaj prej.
Kako bi se pač temu čudili? Marsikdo je pričakoval, da je sovjetska vlada enodnevna muha, ki bo hitro izginila. Toda meseci in leta so pretekla in ta vlada še ni padla. In čem dalje časa traja, tem neprijetneje postaja to negativno pričakovanje, to rezervirano stališče na-pram boljševiški Rusiji, v katerem čakajo nekatere države.
Ne samo naša država, temveč tudi med drugimi Francija, Anglija in Zedinjene države so v tem precej istega mišljenja, čeravno imajo prav različen interes na tem, da se v Rusiji vzpostavi normalna vlada, s katero bo mogoče spet stopiti v stike.
Ali je treba prenehati s tem pričakovanjem in ne da bi prišlo do oficijelnega pripoznanja, skušati postaviti nekaj pozitivnega na mesto te čiste negacije, na primer začeti s trgovskimi odnošaji? Kakšen dobiček bi imela država, ki bi na ta način spremenila svojo politiko?
To je eno mnogih vprašanj, ki ga stavi ruski problem. Se bolj kot nemški problem vzdržuje ta ruski problem, dokler se ne reši, Evropo v stanju negotovosti in nestalnosti, in vsak dan se to bolj občuti.
Odgovor na ta vprašanja nam morejo dati le dejstva in nikakor ne doktrina in premišljevanje. La Revue de France je v svoji zadnji (aprilski) številki priobčila zelo bogato anketo od g. Andreja Langa, ki se je obrnil na najbolj kompetentne ljudi, na Ruse, ki so bili prej na vodilnih mestih, kot je na pr. prejšnji ministrski predsednik, poslanec Maklakov, ali pa veliki industrijalce Putilov; in pa Francozi, ki so dolgo živeli v deželi ali jo pa pred kratkim obiskali.
Izvajanja Maklakova so posebno zanimiva: Boljševik! so navadni uzurpa-torji. njh vlada je nastala nasiloma. Nobene volitve, nobena ratifikacija naroda jih ni nikoli potrdila. Pripomniti je treba, da so ravno radi tega mnogi Rusi, ki so bili prej stari sovražniki carizma, sedaj najneizprosnejši nasprotniki bolj-
Nefasen položaj v Pus!]i.
Vse vesti, ki prihajajo Iz Rusije, na-glašajo, da so boljševild postali v zadnjem času nekako zmedeni
Te zmede sta povzročila dva dogodka. Prvo Je Ljeninovo zdravstveno stanje. Ljenin leži baje v agoniji. Navadno izbruhejo v vsaki državi po smrti vladarja prepiri za oblast. Rusija sedaj nima nikogar, ki bi užival tak ugled in vpliv, kakor Ljenin. Poleg tega Je večina pretendentov za boljševiško samo-drštvo Židov. Vsled vedno ostrejšega antisemitskega gibanja, Id se vedno bolj širi, pa je večina mnenja; da sedaj ne bi bilo priporočljivo, postaviti na čelo Rusije Zida.
Drugo je preganjanje cerkva. Usmr-čenje prelata Budkiewiza Je povzročilo ogorčenost ne samo v celi Evropi, temveč tudi izven nje. Zmernejši komunisti so v zadnjem času začeli zahtevati, da se razveljavi obsodba nad patrijarhom Tihonom. Toda ekstremisti se ne menijo za mnenje buržoazije ter vztrajajo na obsodbi. To bi moglo postati za boljševiško vlado usodepolno, kajti ogorčenje
ševizma. Nasprotno pa paktirajo z njimi mnogi stari caristi. Res je sicer, da morda niso mogli drugače.
Bojševiška vlada nima ničesar na sebi kar karakterizira vlado vseh drugih civiliziranih držav. Začela je s tem, da je vse pogodbe, ki jih je sklenila prejšnja vlada, kratkomalo odpovedala In se izjavila, da jo prav nič ne brigajo. Neprestano se umešava v notranjo politiko drugih držav in čisto odkrito dela propagando, da podre vse takozvane »buržujske« vlade.
Kako bi torej mogli pod temi pogoji predstavniki teh vlad imeti normalne in redne odnošaje z njo? Vsak normalen odnošaj mora imeti za podlago skupnost vsaj nekaterih principov. Tega pa v tem slučaju nikakor ni.
To je filozofska stran vprašanja, oglejmo si pa sedaj pozitivno, gospodarsko stran. Kar se tiče industrije, pravi Maklakov, je to zadeva posameznikov, če ima kak industrijec ali kapitalist dovolj trdo kožo, lahko prevzame v Rusiji kako tovarno in jo skuša spraviti v tek. Toda imeti bi moral v resnici zelo trdo kožo, kajti principi boljševizma so naravnost nasprotni razvoju in uspeva-nju kapitalizma. Vse takozvane koncesije, ki so jih pod pritiskom potrebe, dali v zadnjem času boljševiki kapitalizmu, da ga privabijo, nikakor niso iskreno mišljene. Na tako slabo podlago se ne da zidati trajnih podjetij.
Dokaz temu je, da se vsem onim, ki so dosedaj dobili koncesije v Rusiji, nikakor ne mudi jih eksploatirati. Spravili so jih za boljše čase, kajti dobro vedo, da je eksploatacija sedaj popolnoma nemogoča.
To je resna kritika Maklakova in te. žko bi bilo, jo s protidokazi ovreči Za enkrat pač nima nobenega zmisla, pošiljati oficijelnih misij v Rusijo, popolnoma zadostuje, če potujejo tja posamezniki, ki so zmožni, študirati položaj in pošiljati domov objektivna poročila. To delajo na pr. Amerikanci.
Čisto istega mnenja je francoski industrijec Mimeur, ki vsled dolgoletnega bivanja in delovanja v Rusiji (do poletja 1920) dobro pozna deželo. Seveda kdor gre danes v Rusijo, gre na svojo odgovornost in nevarnost, kakor če bi odhajal v zlate rudokope v Klondike.
In kakšen dobiček bi imela država, ki bi stopila oficijelno v stik z boljševiško Rusijo? Trgovina in industrija je praktično nemogoča. Rusi nimajo ničesar, kar bi mogli oddajati, nasprotno bi pa rabili vse. Za enkrat ni nič drugega mogoče, kot čakati in opazovati.
ljudstva proti zatiralcem vere in proti tiranom se bliža svojemu vrhuncu. Zdi se, da ni izključeno, da izbruhne v Rusiji ponovno močan upor.
Zapiske.
»Če nočete, pa nas amputirajte«, je Izjavil dr. Korošec v političnih razgovorih z radikalci. Ta izjava šefa SLS je karakteristična za skrajno neresno mišljenje nekaterih klerikalnih vodilnih krogov. Vprašanje v slučaju amputacije je samo to, iz katerih dohodkov misli g. Korošec vzdrževati upravni aprat slovenske države, ko je danes dokazano hi Jasno, da smo pasivna zemlja in da smo gospodarsko vezani na vojvodinske in sremske žitnice. Pa ako g. Korošec to ve, vendar ne misli iti hav-zirati s Slovenijo k don Sturzu v Italijo! Pri neresnih pa Je tudi to mogoče.
V škripcih so danes slovenski klerikalci, ki so v pohlepu za mandati se posluževal! radikalne taktika. Stiplca Radič jih je potegnil dobro za nos In jih diskreditiral pred Srbi. Na drugi strani ne more imeti radikalna stranka v ljudi, ki pregovarjajo na dve strani pravega paupanja. Njihova taktika, ki so jo vodili v stari Avstriji, se bo izkazala v edinstveni državi Slovencev, Srbov in Hrvatov kot neprimerna in za stranko katastrofalna.
Madžarsko javnost zanimajo vprašanja, ki danes drugod nimajo nobene aktualnosti. Na primer vprašanje habs-burgovske propagande. Na Dunaju se zanjo nihče več ne zmeni. V državah Male antante so se pred to možnostjo (ki je — mimogrede omenjeno — nemogoča, zavarovali s posebnimi zakoni) V Budimpešti še habsbugovski strahovi plašijo po parlamentu. Te dni je stavil poslanec Sakaczy, pristaš reformistov, obširno interpelacijo, ki je vzbudila mnogo pozornosti. Opozoril je na širjenje habsburgovske agitacije, ki je tar ko narasla, da predstavlja Madžarsko tako, kakor da je nadvojvoda Oton na prestolu — naslednik madžarske krone. Ker je Sakoczy izjavil da narod te politike — vlada se je oficijelno udeležila parastosa za ekskraljem Karlom — ne odobrava, so legitlmlsti kričali: »Živel Oton, drugi kralj Madžarske!...« Odgovor min. predsednika Betlena je bil silno dvoličen. Rekel je, da so se posamezni člani le iz »pijetete« udeležili rekvijema za pokojnim Karlom. Mrtveci ne delajo politike...
Vladna stranka je »zaenkrat še« enotna. Bile so pa hude borbe za to edinstvo. Zdi se, da kriza še ni rešena. Kompromis je, kakor zatrjuje »Az Est«, dosežen na ta način, da je Nagyatad — Szabo po predhodnem sporazumu z grupo Szandl — Erfy — Varady združil obe krili stranke malih posestnikov, ki tvorita kader vladne stranke. Tako je zravnal dva ekstrema: Bethlena in Gömbösa. Vladno stranko tvorijo sedaj štiri frakcije: 1. Bethlenova skupina, 2. Nagyatadova skupina, 3. Szandl — Erfy — Varady (to je centrum stranke, 4. skupina Gömbös — Wolf, 90 odstotkov vseh poslancev v vladnem taboru sledi brezpogojno Bethlenu.
Te dni je »Budapest! Hlrlap« komentiral dolg članek, ki ga je napisal grof Albert Apponyi za »Revue de Geneve«. Apponyi pravi v svojem članku, da je to leto pričelo za Madžarsko y znamenju
Berlin, 16. aprila.
Nemčija pozna samo tri glavna vprašanja, ki ji dajejo največ upravičenih skrbi: reparacijski problem, ruhrsko akcijo Francije in — bavarsko vprašanje. Danes je voditelj narodnih socijali-stov, znani Hitler, nekako neomejeni gospodar po vsej Bavarski. V tej deželi se dela vsa politika v znamenju tako-zvanega »Hokenkreuza«. Sodišča, uradi, oblasti, vse to stoji pod terorjem, ki ga na prav umeten način Izvaja absolutist Hitler. Nemčija preživlja težke trenutke, a zavest, da Izhajajo vse težave ravno iz Bavarske, navdaja sleher-neg patrijotičnega republikanca z žalostjo. Komaj so bile premagane težave komunizma, že se pojavlja druga nevarnost: narodno - socialistična hidra, ki ni v stvari nič drugega nego reakcija najhujše vrste. Najbolj razumljivo je, da ta latentni konflikt, ki ogroža narodno, in bolje povedano državno edinstvo Nemčije, prihaja Iz Bavarske tudi v teh trenutkih, ko je spričo francoske akcije v Poruhrju treba resne zbranosti nemškega naroda. Ta narodno - socijalistič-ni boljševizem je privedel že tako daleč, da se uredniki hujskaških organov branijo, priznavati pravomoćne obsodbe državnega sodišča. Oni kratkomalo ne priznavajo kompetence državnega sodišča. To je isto anarhistično mišljenje, ki je prevladovalo v monakovski bohemski revoluciji z 1. 191.9 in Id ni mirovalo niti L 1922, ko mu je dajalo bavarsko državno ministrstvo vso izdatno potuho.
krize. Spominjajoč na demaršo, ki so jo odvzele d' Zave Male antante radi incidentov n . madžarsko - romunski meji, nadaljuje člankar, da je Mala antanta storila s svoje strani vse, da diskvalificira Mg ižarsko pred vsem svetom. Tu so igra/i — piše Apponyi — politični motivi posebno vlogo. Romunija bi se hotela razširiti do Tise, Češkoslovaška ima svoje aspiracije ob slovaški meji država SHS bi rada eksploatirala pe-čujske rudnike, da ne govorimo o koridorju, ki bi imel spajati češkoslovaško in Jugoslavijo. Apponyi dokazuje, da hočejo države Male antante uničiti današnjo Madžarsko, ki se ne more braniti. Člankar pa kljub temu svetuje vodilnim krogom korektnost, ki. da je najboljši odgovor na vse »provokacije«. Zanimiva pa je njegova sklepčna konstatacija: Odnošaji med Madžarsko in cTžavami Male antante se vidno boljšajo...
Kdor bi hotel zamotane politične razmere na Madžarskem natančneje proučiti, bi rabil za to precej časa in bivanja v Budimpešti, ki je središče vsega političnega življenja. Dejansko obstojate v madžarski politiki dve veliki skupini: konstruktivna in destruktivna skupina. Med obema se nahaja manjša skupina legitimistov z Andrassyjem na čelu, Tej srednji skupini je grof Apponyi zelo blizu. Konstruktivno skupino tvorijo: Bethlen, stranka malih posestnikov, skupina »Probujajočih se Madžarov« in skupina takozvanih liberalnih konstruktivcev, ki ji načeluje Klebels-berg. Destruktivno skupino sestavljajo: liberalci, Vaszony, Raszaj, reformisti, socijalisti in oktobristl Slednji vzdržuje jo zveze z emigracijo, deloma s Karo-lyijem in socijalisti, pa tudi z Moskvo...
V zadnjih tednih se je kruh zelo podražil To se v Budimpešti zelo občuti Kilogram kruha se je podražil za 30 K. Sedaj stane kg moke 344 do 356 madj. kron. Pšenica se ie podražila že tako, da stane meterski stot 8400 K.
V tej zastrupljeni atmosferi korenini danes vsa bavarska vlada. Ludendorffo-ve garde se vežbajo mirno okoli glavnega mesta Bavarske in pokrajinska vlada nima toliko moči, odnosno je noče uporabiti da bi zatrla tendence, Uri so v oči-tem protislovju z določbami weimarske ustave in proti državnemu edinstvu. Monakovo je danes zatočišče najtemnejših reakcijonarnih elementov. Bavarska vlada še do danes, pod Knlllingo-vim sistemom, ni storila ničesar, da se ukloni ta velika opasnost nemške republike. Ni vseeno, kako se presoja bavarski problem. Evropa ima interes na tem, da ie Nemčija demokratska republika. To si danes želijo vsi zavezniki brez razlike. Demokratska republika Nemčija le najboljši jez proti monarhistični reakciji, ki dobiva med junkerji vedno več opore. Nemška republika je garancija, da se bodo reparacije dejansko plačevale. Če imajo »Hakenkreuzlerji« med ljudstvom zaslombo, je temu krivo dejstvo, da demagoško hujskajo na odpor proti Franciji, proti plačevanju reparacij. Narodno - socijalistična kuga razsaja danes po vsej Bavarski, in če državna vlada ne bo posegla po drakoničnlh sredstvih, je pričakovati nepredvidenih dogodkov.	—tz-
Vsi vol Jel ki so glasovali za Narodno radikalno stranko, naj prijavijo v organizacijske svrhe svoje naslove glavnemu tajništvu NRS, Ljubljana, Woifova ulica 1., I. nad. Krajevnim organizacijam, ki so to že storile, ni treba.	01. tajništvo NRS.
Bavarska — nliif® raeraiike reakcij®.
Iz Italijanskih revt].
»La Vita ItaUana« je mnenja, da Je Turčija, čeravno je premagana, sedaj v stanu, ne izpolniti podpisane mirovne po* godbe in ukaniti celo Francijo, ki ji je naklonjena. S tem, da grozi z vojno ali z boljševizmom, si skuša Turčija pridobiti posojil od britanskih bankirjev. Pogojev teh posojil se ne bo nikoli držala, njih obresti ne bo nikoli plačevala in bo pustila zapadni plutokraciji komaj »peščico muh«. Vsled mnogih potovanj francoskega poslanika po slabih gorskih cestah v Anatoliji samo peša vpliv Francije. Francozom se bo nazadnje Posrečilo, da bo položaj Angležev v Palestini nevzdržljiv.
Komedija se bo pa morda končala s tragedijo — na Balkanu vre. Madžarska se oborožuje. Bolgarska vedno zahrbtno napada Jugoslovene in Grke s svojimi ustaši in makedonskimi avtonomisti. Madžarska in Romunija imata še poravnati stare tar čune. Bolgarska hoče pri prvi priliki s silo udreti do Egejskega morja, med tem ko bo en milijon muslimanov, Id so posejani po vseh balkanskih državah, sledil Kemalu, katerega podpira Rusija. Spavajoči Turek je pazno bedel, med tem ko so se evropski zmagalci, vodniki in ljudstvo, po sklepu mirovnih pogodb, vsedli k počitku in se veselili svojega umetno ustvarjenega pro-spevanja. Čas je že, otresti se tega duševnega zastrupijenj a, vzbuditi se in slediti turškemu vzgledu. (Vse laške pobožne želje!)
O Trstu piše »Rassegna Italiana«: če gleda Rim na Trst, občuti nekako iste težave, kot Angleži, ki gledajo na Irsko. Pod vlado Habsburžanov so si tržaški Italijanski nacijonalisti predstavljali da so nekaka mala avtonomna država brez vsakega zanimanja za avstrijsko cesarstvo. Navduševali so se na ta način, da so se neprestano pritoževali in bili vedno zoper vlado. Sedaj pa, ko je Trst odrešen, nadaljuje svoje egoistično in kritikujoče počenjanje, kajti pritožbe so bile toliko časa sol vseh njego-govih jedi da so mu prešle v kri
Kar se tiče zasedbe Poruhrja, je »Rassegna« optimistična, vendar je mnenja, da bi bil Mussolinijev predlog — moratorij h» stabilizacija marke — boljši, da se dosežejo isti rezultati	—ža—
Iz Češkoslovaške.
— Na Slovaškem Je odzvonilo komori-
stom. Kakor poroča »Slov. Vychod«, bo sedaj skupno zapustilo delavstvo v vzhodni Slovaški komunistično stranko. V Košicah je n. pr. izstopilo minule dni več ko 150 delavcev iz komunistične stranke ter se je priglasilo k drugim delavskim strankam. Celo oni delavci, ki so bili s terorjem nagnani v komunistične čerkeške organizacije, prestopajo v telovadne sokolske enote. To zapuščanje ^komunističnih vrst poizkušajo komunistovski voditelji preprečiti zopet s terorjem. Ali delavstvo se komunističnih groženj nič več ne boji, kar izpričuje dejstvo, da samo naznanja slučaje terorja. Tako je n. pr. delavstvo, nameščene v mestni službi v Košicah, ovadilo oblasti; komunistične člane mestnega sveta košt-škega, W so pretili mestnim delavcem, da’ bodo poskrbeli za to, da bodo delavci kateri izstopijo iz komunistične stranke, i« mestne službe odslovljeni. Navedena dejstva pričajo jasno in glasno, da je komuni-1 zem na Slovaškem že v zadnjih izdlhilajlh,1
— Časopisna statistika. Na 23.49» Nemcev pride 29.1% od vseh v republiki izhajajočih časopisov. Na 65.5% Cehoslo» vakov je prišlo 65.5% čeških in slovaških časopisov. Povprečno razdeljeno pride en nemški časopis na 5214 Nemcev, dočim en češki aii slovaški list na 6458 Cehoslova-kov. Političnih dnevnikov čeških in slovaških je izhajalo 49 (na češkem 25, na Moravi in v šlezljl 18, na Slovaškem 6), nemških pa 67 (na češkem 47, na Moravi in v Šleziji 14, na Slovaškem pa 6). — Kakor ie videti, drže Nemci dosti na časopisje. Pad dobro vedo zakaj. Skoda, da smo Slovani tako daleč za njimi.
— Apel na slovansko gostoljubnosti Pevski zbor poljskih akademikov Is Lwowa priredi v soboto dne 28. aprila koncert s bogatim sporedom poljskih narodnih pesmi Poljaki potujejo po ceH Jugoslaviji in sl hočejo ogledati tudi Ljubljano, da spoznajo na svojem poučnem potovanju ves naš narod pobliže. Beograd jim pripravlja prisrčen sprejem kakor se spodobi slovanskim gostom-bratom. Ljubljanska aleademska omladina apelira na našo zavedno javnost, da ne zaostane v nobenem oziru za Beogradom in da jim priredi kar najbolj pnt srčen sprejem. Prosimo vse one. ki bi mogli sprejeti vsaj po enega ati dva poljska akademika za dva večera na stanovanje, eventualno tudi na hrano, da blagovolilo to javiti na naslov »Društva prfiateljev poljskega naroda« (Slomškova utica št 7). Natančnejši program še objavimo. Naša »Glasbena Matica* jfm aranžira koncert In upamo, da bo poziv omenjenih društev našel prijazen odmev v naši javnosti.
„lira v bojni srom“l
»Slovenec« je napovedal vojno — — Kalo se hoče bojevati, je zaenkrat še njegova skrivnost. Ne vemo, ali bo oborožil svoje čete s smrdljivimi bombami s lopovi s cepci ali z metlami ali pa samo z ragljami... Noben vojskovodja ne mara izdati svoje strategije. Samo toliko je gotovo, da bo vojna in da pojdejo vitezi Radič, Korošec, Spaho s svojimi polki nad Beograd. Ne vemo, kako bo izgledalo to novo Kosovo polje, na katerem se bodo borili vitezi »brez straha in trepeta« »za krst častni in slobodu Zlatnu«. Kakor pravijo reporterji bo nastopil Spaho kot Musa Kesedžija, slavni pocestni razbojnik amavtskl Korošec kot Lombergar, ki rešuje carski Dunaj in čarovnico Marjetico, a Radič kot Mu-romec lija, ki »sedč sedel je sedemindvajset let«. Potem mu je pa Bog dal tako »junaško silico«, da je s svojim kričanjem podiral sovražne trdnjave in metal ob tla sovražne j?olke.
Vsak veliki zgodovinski dogodek najde svojega rapsoda in tudi ta pohod na Beograd bo ostal človeštvu ovekovečen v junaški pesmi Morda se najde moderni Homer, ki bo zapel novo »Ba-trahomijomahijo«, ali pa vstane iz groba Pavel Višnjič, ter bo travestiral svoj
legel nov spev v moderni obliki Novi Mazepa bo pripeljal svoje čete v Beograd in novi Byron bo opeval njegov pohod. V ušesih mi že zvene akordi njegove pesmi, vredni škotskega barda:
»U skupščini le boj končan.
Bila je Srbu sreča kriva; pri možu mož leži zaklan, ca kralja zadnjič kri preliva.
Ob ljudstvo, slavo je Pašič, prišli so gospodarji novi; nezvestim vlada zdaj Radič, vse klanja bradi se njegovi«
Morebiti bo pa ta pohod podoben pohodu hrabrega Igom na divje Polov-ce In novi Bojan bo udaril na strune in zopel novo »Slovo v polku Igorjevem« — oziroma Radičevem:
»Od blede zore do noči in od noči do svita kaljenih strel oblak leti in meč zveni od ščita; se lomi kopje ob čeladah tam sredi tujega poljä na donavskih Uvađah.
črna zemlja je razrita od kopit, pobeljena s kostmi vsa s krvjo oblita; po srbski zemlji bolesti jek šumi.
Kaj ml šumi kaj mi ječi
v rožnem jutru daleč vstran?
Radič kliče polke svoje;
po milem bratcu Korošcu mu hudo iß*
Bijejo se dan, bijejo se drugi,
ko tretjič je najvišje solnce stalo, pri motne Save strugi je Radiča zastava omahnila, sta brata se ločila, se klanje je končalo.
Tu zmanjkalo krvavega Je vina, zdaj plr sta dovršila Junaška domovine sina, in svate napojila in sama padla še na to, na sveto kajkavsko zemlj
Trava vene in žaluje in drevo toguje sklonjeno do tal ker mu je Junaloov žal. • •«
Tako se bo morda glasil v novi obleki spev o polku Igorjevem, to se pravi spev o polku radičevem.
Ne vemo, kaj prinese prihodnjost, toda eno je gotovo; Prisegel se je boj in »Prisega grozna Je, pa sveta.« Razvnel se bo boj, »ne boj, mesarsko klanje« In videli bomo prizor, kako Črtomir, naj-mlajši med junaki »bojuje boj, brez upa zmage«
»za črte. za bogove ozd oblaki«.
Zatajit g gscli jagnOi Igklib
JUTRANJE NOVOST!! Ä“
Čehi in Slovaki
V Pragi Je predaval minister dr. Markovič o Slovakih in inozemski revoluciji Njegovo predavanje je bilo sestavni del predavanj o češkoslovaški revoluciji ia dr. Markovič, ki se je tudi sam aktivno udeležil vojaških in diplomaticnih bojev v Rusiji, je s tem svojim predavanjem v obilni meri prispeval k zgodovini češkoslovaške revolucije.
Udeležba Slovakov na gibanju v Inozemstvu je bila merodajna za bodoči razvoj češkoslovaške revolucije in pa za iz-gradbo republike. Dr. Markovič je potrdil, da so si mogli Slovaki priboriti svobodo edino na ta način, da so se priključili povzročiteljem boja In gibanja v inozemstvu ter da so sprejeli idejo enotnosti češkoslovaške republike.
Že v začetku svetovne vojne je bila ideja združitve češkega in slovaškega naroda v eno enotno državo zelo močna. Najnovejša struja, Id je bila nasprotna tej ideji 3e bila ona za združitev Slovaške z Rusijo pod rusko carsko dinastijo. Ta struja pa je propadla sama od sebe, ko se je zrušil zarskl režim.
Drugi del svojega predavanja je predavatelj, posvetil udeležbi Slovakov na revolucionarnem gibanju v Inozemstvu, organizacijskemu in propagandnemu delovanju v vojski in na financiranju gibanja-Ta udeležba sicer ni bila tako številna in močna, kakor s strani Cehov, ker Slovaki na revolucijo niso bili tako dobro pripravljeni, kakor Cehi. Zato je bilo treba mnogo več in previdnega prizadevanja, da so se iridobile slovaške mase na aktivno sode-pri tem gibanj», Vendar pa so se
tudi Slovaki udeležili tako v vojaškem, kakor tudi v propagandnem odru delovanja za osamosvojitev v tako Častnem številu, da se le lahko mirno govorilo o češkoslovaškem gibanju. Glede financiranja so bili Slovaki na prvem mestu v Ameriki.
Govornik ie končno povdarial, da se le velika večina Slovakov, ki so bivati v Inozemstvu, takoj zavzela ca ureditev skupne češkoslovaške države, torej za idejo skupnosti. Omenjal pa Je, da Je bil v inozemstvu tud! del Slovakov, k! so ozkosrčno gledali ta razvoj in izražati svoj Strah, da bi z udejstitvijo češkoslovaške države moglo priti do nadvladanja slabei-šega po močnejšemu. Ta skrb se je pojavila tudi pri onih Slovakih, ki so sicer sprejeti idejo politične in narodne enotnosti
Govornik je povdarjal, da bi ne bilo prav, zatisniti oči pred tem dejstvom. Skrb se je pojavila In je ostala. To skrb razumeti psihologično in zgodovinsko, ter z njo računati, pomenja češkoslovaško enotnost utrditi in poglobiti. Ako pa bi se ta pojav prezrl in skušalo izvesti ujedinjenje stoletja ločenih plasti in dežel na tak način, ki bi utrjeval opravičenost te bojazni, bi to značilo gladiti pot avtonomizmu in separatizmu.
Končno je govornik nagiasfl, da so sl Čehoslovaki priborili svojo svobodo in državo v znamenju češkoslovaške enotnosti, v tem znamenju so dosegli vse svoje uspehe. Samo s pravilnim razumevanjem te enotnosti si bodo ohranili svojo državo. Edino v češkoslovaški republiki bo Slovaška svobodna la sposobna za kulturni» socijalni in gospodarski razvoj, ki bo pripeljal slovaški del češkoslovaškega naroda v vrste naprednih svetovnih naroaov.
Df*©*#n® nmmtL
— Kraljev dar. Kralj Aleksander je daroval udruženju Ferijalnega Saveza kot svoj prinos cvetličnemu dnevu 2000 Din.
— Potovanje kraljice Marije v Dalmacijo in italijansko časopisje. Italijanski listi poročajo o potovanju naše in romunske kraljice po našem morju ter nikakor ne morejo razumeti, kako je mogoče, da je poveljnik ladje, na kateri se vozita obe kraljici ravno — Slovenec. To se jim zdi čudno in neprijetno, fa se bodo morali počasi privaditi še marsičemu, kar jim bo še bolj neprijetno!
— Občni zbor ljubljanske sekcije »Jugoslovenskega novinarskega udruženja« se vrši v nedeljo 22. t. m. ob pol 11. uri pri »Mraku« na Rimski cesti.
— Gostovanje g. Mihajla Markoviča. G. Mihajlo Markovič, član Narodnega gledališča v Zagrebu, ki je dosegel na ljubljanskem dramskem odru nedavno popoln uspeh, gostuje zopet v Ljubljani 20., 21., 22. in 23. t m. V petek dne 20- t. m., v soboto 21. t m. in v pondeljek 23. t m. nastopi v Ogrizovičevi drami »Hasanagini-ca« v vlogi Hasanage, v nedeljo 22. t. ra. v Gogoljevem »Revizorju« kot mestni poglavar. Pri tej predstavi igra Hlestakova na našem odru prvič g. Putjata.
— Češkoslovaški minister v Splitu. V torek Je prišel v Split češkoslovaški minister za prehrano g. Johannis.
,	— Zborovanje JugosL Matice v Splitu.
V nedeljo se je vršil v Splitu pokrajinski sbor Jugosl. Matice. Na zboru so bile sprejete resolucije, ki zahtevajo brezpogojno izvedbo rapallske pogodbe in protestirajo proti otvoritvi italijanske šole v Splitu.
— Nedopustni pisemski naslovi Občinstvo opozarjamo, da se ne poslužuje več takih pisemskih naslovov, ki obstoje iz posamičnih pismenk ali številk, ker po novem poštnem pravilniku šifrirani naslovi niso več dovoljeni.
— Instalacija apostolskega vikarja za Banat V nedeljo je bil v Vel. Bečkereku svečano instaliran novoimenovani apostolski administrator pater Rafael Rodič.
— Razmejitev z Madžarsko končana. Iz Novega Sada poročajo: Komisija za razmejitev z Madžarsko je dovršila v okolici Segedina svoje delo, tako da je razmejitev t Madžarsko popolnoma končana.
— Nov priseljeniški zakon v Ameriki. Is Washingtona poročajo, da je predsednik Harding prepričan, da bo sedanji zakon o omejitvi priseljevanja v kratkem času povzročil pomanjkanje ročnih delavcev. Tajnik delovnega urada Davis je predsedniku Izročil poročilo, po katerem je tako pomanjkanje že nastopilo. Pripravlja se nov zakon o priseljevanju.
— Letovišče predsednika g. Masaryka. Praški Usti poročajo, da bo preživel predsednik češkoslovaške republike g. T- G. Masaryk poletne mesece junij in julij, mogoče tudi avgust na posestvu Topolice pri Njitrah v Tatrah. Tam se bo nekaj časa mudil tudi minister zunanjih zadev g. Ur Benež.
— Tattosk! gonjač. V hlevu gostilne
C.U‘ n,a černu2ah ie zmanjkala trgovcu z živino Josipu Pravu črna usnjata listnica, v kateri je imel mož 15.000 Din. aenarja. Zadevo je takoj ovadil policiji in posrečilo se je, da so našli že drugi dan
n* ne*cem seniku v Stepanji vasi. — S**- .e£eIiJz Britofa pri Podbrezju, go-T-t JSfke, brez stalnega mesta, je ukra-
DO Ježici nan+C0,	in Popival nato
po Jezici. Od tam je kolovratil v Štepanjo
vas. Kjer je zaspal pijan na nekem seniku. Dobili so pri njem še večjo vsoto ukradenega denarja.
— Tatvine v Ljubljani Iz hleva Kmetijske družbe so bile ukradene oskrbniku drevesnice Jos. Urbančiču tri kure vredne 600 kron. — Posestniku Jakobu Trpfncu na Tržaški cesti je bila ukradena iz hleva 600 kron vredna vozna plahta. — V neki hotelski restavraciji je bila ukradena iz mize čr-ha, srebrno okovana ročna torbica, last Ide Körblerjeve iz Maribora. V torbici je bilo nekaj denarja in toaletne potrebščine.
— Pobegnil je iz blaznice-hiralnice v I-iubljani 451etni umobolni Matevž Zakov-
z Vrhnike.
— Ujela se Je... Pred kratkem smo Poročali, da je zalotila policija mlado komaj Wtetno tatico Alojzijo Godec, ki je izvršila aebroJ tatvin po raznih stanovanjih in Oškodovala po dosedanjem priznanju razne strmike za preko četrt milijona kron. — Na 5°riv v časopisih, da naj se morebitni na-oškodovanci javijo na ljublj. policiji, ShVvL*® ®es* nadaljnih ovadb sličnih tat-vm, Katere ima tudi bržkone Godčeva na Tr™, ._,av*Ip Pa se je tudi več strank, ki da ]ih. 1® obiskalo slično dekle „v.110 nesmiselnimi pretvezami, se m vf. stanovanju, ni pa našlo pri-i ,0^es!?- Ve£b del ukradenih stavUtdnid MStavila tatica v mestni za-V cerkvi v Št. Vidu pri Lukovel sta
«• "k™*“»; «s*
Prte In pa 4 m dolga beio-rdeče-modra za-stctra.
— Vlom na Otovcu hi Dragi. V noči I& aprila le vlomil neznan tat v hišo no «tetnika Joža Kukmana na Selu pri otovcu y Črnomeljskem okraju in odnesel več raz obleke in 4000 kron denarja. — pri pra_ Uhanu na Dragi pa so pokradli tuđi nemani vlomilci razno perilo, moško m žen-j£0 obleko, nekaj sladkorja, kave in doma-~eita medu v skupni vrednosti 30.000 kron.
stPrilcih nimajo nobene sledi.
Prpa" T^nsivena odsotnost uradnika. — rinn	dnevi je na tajinstven način iz-
zadr-vp n .v^dja pri ministrstvu za zunanje
Zagroba ro“ stÄ
ua nekem drevesu. Pokii^11130** k?Je ia, ki je ugotovila, da a^a 16	^ 01'
Hrastnika, rojenega leta fsl«23 X[n jenCa priboru. Vendar pa ni nje^VideStetl
sigurna.
fko gostilnolfSriše^kmet	^
Griča in prisedel k nekemu tujcu R^n se je živahen pogovor, med katerim m,,/! 'ujec povedal, da se bavi s preÄv rn.m eotnih listov za Ameriko. Kmet mu ie vp?1 ‘f1, in ker bi šel rad sam v Ameriko, m^ 3l 800 Din, da preskrbi potni list tudi nje-‘«u. Nato je odšel domov in nestrpno uri-,, tova! _ tujca s 'potnim listom. Ko ga pa le tin,?110’ i® še' v Zagreb in naznanil celo za-Qevo policiji.
— Darujte knijge naši šolski mladini onstran državnih mej'. Kaj bi bilo iz otrok brez dobrih knjig? Ta misel sili v glavo vsem, ki se živo zanimajo za nadčloveški kulturni boj naših bratov in sester za mejami, zlasti na Koroškem ter tudi na Goriškem in Primorskem. S takimi darovi se goji narodna zavest med slovensko mladino tostran in onstran državnih mej, kar je vsekako tem večjega pomena, ker sta tako Lah kakor tudi Nemec naši narodnosti nevarna soseda.
— Parna kopeli v Beogradu. Beograjska občina je prejela iz Nemčije na račun vojne odškodnine popolno napravo za parno kopel j, ki bo po prejšnjih načrtih nameščena v Mišarski ulici.
— Poset jadranske rivijere. Dubrovnik je od začetka tega leta do 5. t m. posetiio 5230 oseb. Lanskega leta je posetiio dubrovniško rivijero veliko število 28.172 gostov. To znači gotovo velik dohodek, ker mora vsak tujec plačati 2 in pol dinarja dnevne takse.
— Nenavadno maščevanje. Zofija Pinjo v Sarajevu se je skregala s svojim zetom. Ker se ni mogla drugače maščevati je splezala v njegovo stanovanje, ukrada otroka in neznano kam pobegla.
— Vodno sesalko je ukradel neznan tat posestniku Antonu Trškanu na Vevčah. Sesalka ma obliko levje glave.
— Radi zaušnice, ki jo je priselil hlapec pri Ekarju vajencu Francu Lenarčiču, je udaril Franc Rihar tudi uslužbenec pri Ekarju tovariša s topim orodjem po glavi in ga teško poškodoval.
— Celjske novosti. V mestnem gledališču gostuje v torek 24. aprila ljubljanska drama z Ogrizovičevo dramo >Ha-sanaginica«. Igra se je igrala v Ljubljani s popolnim uspehom. Režijo vodi g. Rogoz-V vlogi Hasanage gostuje član zagrebškega nar. gledališča g. Markovič. — Na gosp o d i n j sl k i šoli se Je radi odselitve strokovne učiteljice za tekoče šolsko leto ukinil pouk. Za prihodnje šolsko leto je ministrstvo trgovine In industrije zagotovilo šoli dve učni moči — Podružnica Slovenskega lovskega društva v Celju ima v nedeljo 22. t m- ob 10. url dop. v hotelu »Balkan« v Celju svoj občni zbor. — Predavanje o skautstvu. Prof. M. Agapov Zaganskij iz Ogulina predava v nedeljo dne 22. t. m- ob 4. url pop. v mali dvorani Narodnega doma »o skautstvu«. Ljubitelji skavtske ideje se vabijo k udeležbi.
— Mariborske vesti Meso je na mariborskem trgu poskočilo na 92 kron za en kilograim Mesarji se izgovarjajo s tem, da je draginja mesu zaradi tega tako narastla, ker je vsled izvoza težko dobiti klavno živino. — V četrtek je umrla ga. Alojzija Pihlarjeva, roj. Ahčin, žena trgovca v Gosposki ulici. Pogreb bo v petek jx)poldne-— 12krat zaradi tatvine predkaznovana Marija Srnigoc iz ptujskega okraja je te dni obiskala svojo znanko v Studencih. Izrabila je ugodno priliko, da ji je ukradla žensk o obleko, nakar jo je popihala. Policija jo je Izsledila in izročila sodišču. — Trgovskega pomočnika Franca L. je na povratku proti svojemu domu v Radvanje napadel mariborski gostilničar Jurič in ga pričel s svojim spremljevalcem pretepati. Pri tem je upil, da bo »Orjuncu« že pokazal. Ker sta se končno napadalca zbala posledic, sta zvlekla Franca L, še na voz in ga zapeljala na polcijsko stražnico, kjer Sta ga skušala ovaditi, da ju je napadel Pri telesni preiskavi pa niso našli pri Francu L. nikakšnega orožja ali predmetov, ki bi mu naj bili služili pri namišljenem napadu. Vsled tega je bil L. izpuščen na svobodo, pač pa je bila proti njegovima napadalcema uvedena preiskava. — Mestni magistrat naznanja, da morajo lastniki svinj, ki žele dati cepiti svoje svinje proti rdečici, to prijaviti najkasneje do 1. maja mestnemu žlvinozdravniškemu uradu. — 151etni Franc Murkovič se je več dni brez posla potepal po mestu. Oče, ki živi z neko žensko v skupnem gospodinjstvu, se uiti najmanj ni brigal za svojega otroka. Deček je bil izročen državni zaščiti za deco.
Velika tatvina draguljev na Dunaju-m vzhodnem kolodvoru na Dunaju so one ukradene iz ročne torbice grofici Hildi riateo sledeče dragocenosti: 85 lepih bise-na nitI 2 mak) platin-zapon-K), cizelirana zapestnica iz platina z briljanti (150 mil. a. K), dve vlasnici iz Platina posejani z biseri (80 mil. a. K), manjša vlasnica (5 mil. a. K). Poleg te-ga je imela v torbici še nekaj denarja in manjših vrednosti Pripeljala se je iz Budimpešte in sumi, da sta jo tatova izsledila že tam, ali pa postala na njo pozorna med vožnjo. Sumi dva gospoda nekega Francoza in Romunca, ki sta na Dunaju izginila-
„T,, DeP.ar “I sf®č® gospodar. Sledeča statistika bi utegnila komu pristuditi bogastvo. Leta 1922 se je v Ameriki izvršilo 12.000 samoubojstev. Med samomorilci je znanih 79 milijonarjev. Enemu izmed njih, predsedniku velike banke, se je stoprav po desetih brezuspešnih poskusih posrečilo zapustiti dolino solz.
— Težak pravopis. Kneginja Metternich je izdala v Parizu »Spomine«, kjer omenja zgodbico v Mčrhnčejevem diktatu. Ko je slavni romanopisec popravil besedilo svojih visokih učencev, je bil uspeh naslednji: prvo mesto je dosegel princ Metternich! Njegova Cesarost je napravila 45 pravopisnih napak, Njeno veličanstvo avstrijska cesarica 62, princesa Metternich 42, znani pisatelj Aleksander Dumas 24, drug pisatelj Oktav Feuillet 19 itd. In princ Metternich pa 3 pogreške. Oba francoska akademika sta bila poparjena. Vse se je krohotalo in Dumas se je obrnfl k mlademu metternichu: »Princ, kdaj postavite svojo kandidaturo za Akademijo, da nas boste “«u Pravopisa?«
n>*,Zli.PouPorao društvo slepih je založilo «nn- bloke za restavracije in kavarne nri d1!» natakarji dobe popust. Dobivajo Hanf V Ärnem društvu slepih v Ljub-M. p7p5W, fovo ulicf 12 a» v trafiki inva-if nrosimo na?V' Petra ccst' 8- Učiteljstvo ? i	navaia mladino, da !■ e j
šolske zvezke z napisom: »v koriš- y ž-pornemu društvu slepih.« —	!•
po blokih in zvezkih, da vsaj deD V f-šate bedo najbednejših — slepce'-
- Našla se Je dne is. t. nT^brna ura s športno verižico na frančiškanskem mostu. Lastnik jo dobi nazaj pri mestnem tržnem nadzorstvu, Vodnikov trg št. s od 1L do 12. ure-
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v. Ljubljani. Breg 20 in AlaHandrova cesta J,.
Sokolski vestnik.
— Kralj za Sokole, V znak priznanja za uspešno delo stipskih Sokolov, ki so te dni obiska o Beograd, je kralj ukazal, da se jim leupi vsa telovadna oprema iz njegove privatne blagajne.
— Zrinisko-Frankopanska proslava za<. grebškega Sokola. Zagrebški Sokol bo tud J letos proslavil dan tragedije Zrinjskega inj Frankopana. Natančen razpored zaenkrat še ni določen. Zna se še samo to, da se 1 29. t m. vršila slavnostna akademija v zagrebškem gledališču. 30. t. m. praznuje zagrebški domači polk 35. svojo slavo »Zrinjski«, katere se bodo udeležili tudi zagr b-ški Sokoli. V pondeljek se bo radi tega Vršila na dvorišču vojašnice javna telovadba.
Iz društvenega življenj n.
— Del. Logatec. V dvorani Društ venega doma uprizori v nedeljo dne 22. tprtla t. I. točno ob pol 8. uri »večer prosto oljno gasilno društvo iz Stare Vrhnike burko v treh dejanjih: »Veleturlst«. — Ker e čisti dobiček namenjen v podporo gasi! tvu in ker igra vzbuja salve smeha, vabir o slavno občinstvo iz Logatca in okolic i, da » velikem številu poseti to predstavo.
— Osrednje društvo poštnih in brzojavnih nižjih uslužbencev za Slovenijo podružnica Celje priredi v prid po mmiih osirotelim in bolnim članom dne 6. maja t 1. ob 15. uri na Dečkovem trgu v čjelju javno tombolo z okrog 200 dobitki v/ sledečem sporedu: Amb: 98; tern:50; kvatern: 22; cinkvin: 16: tombol: 4. Dobitki so krasni in dragoceni, n. pr. kuhinjska oprava, šivalni stroj itd. Po končani tombol j1 se priredi v isti namen velika ljudska veselica v vseh gornjih prostorih Narodnega d- nia s sledečim sporedom: Koncert, ples In prosta zabava, telefon šaljivi amerika iška ženitev, šaljiva pošta, elektrizacija, šaljivi slikar itd. Pri veselici kakor tudi pri tomboli svira polnoštevilna železničarska fjodba iz Celja. Vstopnina 5 Din za oseb ). Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene* se preplačila hvaležno spre emajo.
Socilaš^g rentni k,
— Vprašanje ukinitve nočnega dela v pekarnah. Minister za socijalno politiko razmišlja o možnosti ukinitve nočnega dela v pekarnah. V to svrho se bodo ustanovile posebne komisije sestavljene iz po dveh zastopnikov lastnikov in delavcev, delegiranih od prizadetih organizacij, ki bodo imele anketo na sedežu inšpektoratov dela pod njihovim nadzorstvom.
— Preselitev ortopedskega zavoda. Po naredbi ministrstva za socijalno politiko se preseli ortopedski zavod v Banjaluki v Tre-binje. Vzrok preselitve obstoja v tem, ker se nahaja Trebinje na križišču potov iz Hercegovine, Dalmacije in Črnegore.
— Zdravljenje invalidov v toplicah. Ministrstvo za socijalno jxditiko bo poslalo tudi letos v toplice številne invalide. Invalidi imajo brezplačno vožnjo do toplic ha nazaj, za čas zdravljenja pa imajo v toplicah brezplačno stanovanje in hrano. Te dni odpotuje odposlanec ministrstva za socijalno politiko v razne toplice, da pripravi vse potrebno. Kopališka sezona prične s 1. junijem.
— Ponovni pregled invalidov. Ministrstvo za socijalno politiko je pripravilo predlog za ministrski svet, s katerim prosi da bi se s pomočjo specijalnih komisij ponovno pregledali invalidi, da bi se na podlagi tega izvida zamogle rešiti invalidske podpore. Revizija se izvede vsled tega, ker se je dognalo, da so se izvrševale pri nakazovanju podpor razne nerednostL
Sport in turistike.
SVETOVNI VIŠINSKI REKORD-
Pariz, 19. aprila. (Agence Havas.) Kakor poročajo listi iz New Yorka, si je priboril letalski poročnik Irwing, ki je s svojim letalom dosegel višino 11.300 metrov, svetovni višinski rekord.

— Ustanovitev gospodinjskih šol v Srbiji Glasom sklepa poljedelskega ministrstva se bodo osnovale v celi državi gospodinjske šole. Prva šola te vrste se je ustanovila v nedeljo v Vlaški in jo vodi Slovenka gdč- Premru iz Ljubljane.
Držsrai sanatorij za otroke v Topolšiki.
Sprejemni pogoji
L V sanatorij se sprejemajo otroci od 7r~14. leta, ki bolehajo na lahki obliki tuberkuloze kosti, členkov, žlez, mrene in Pljuč.
2.	Oskrbni stroški, ki se morajo plačevati 14 dni vnaprej, znašajo dnevno 40 dinarjev in režijski stroški za zdravila in obvozila zvišani za 20%.
3.	Sobe odkazuje zdravnik z ozirom na stanje bolnika. Hrana Je za vse enaka; potrebne spremembe odreja zdravnik v vsakem posameznem slučaju- Vsak otrok mora prinesti s seboj dve garnituri belega perila, gorak suknjič, glavnik, krtačko za prah, mik», krtačko za »obe, najmanj šest Žepnih robcev, čevlje v dobrem stanju in Vrečico za umazano perilo.
4.	Prošnje za sprejem ie * zdravniškim spričevalom vlagati na vodstvo državnega sanatorija za otroke v Topolšici pri Šoštanju, Slovenija.
5.	Ako se želi znižanje oskrbnine, naj se prošnja s potrebnim uradnim potrdilom o premoženjskem stanju vloži pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani
6.	Na podlagi prošnje obvešča vodstvo sanatorija starše ali varuhe, če je otrok sprejet to kdaj ima nastopiti zdravljenje v sanatoriju. Ker je zavod oddaljen 4 km od železniške postaje Šoštanj (proga drž. železnice Celje—Spod. Dravograd) je treba točno Javiti vodstvu dan ta uro Prihoda, da se more dostaviti voz na postaja
7.	Otrok zgubi pravico na dodeljeno mesto, ako ne pride v sanatorij na napovedani dan In če starši an varuhi pravočasno ne javilo In opravičijo zadržka.
8.	Definitiven spreleta ie savlsen od mnenja šefzdravnika, M I® Pooblaščen otroke odkloniti odnosno odpustiti ako ne odgovarja namenom sanatorija.
9.	Neupoklicanl se m »prejemajo V zavod.
10.	Drž. sanatorij za otrokov Topolšici je otvorj en od maja do oktobra vsakega leta.
11.	Vse nadaiine informacije daje vodstvo sanatorija.	h
Zapostavljanje domačega delavstva.
Ljubljana, 19- aprDa.
Jugoslovansko delavstvo v Ljubljani se je zbralo nocoj v dvorani Mestnega doma, da odločno manifestira prod importi-ranju tujega in posebno proti zapostavljanju domačega delavstva. To gibanje med vsemi delavskimi sloji je izzval prehudi, večkrat tudi umetno gojeni pritisk tujega delavstva, predvsem Nemcev, Madžarov in pa Italijanov, ki izpodrivajo domačine na cesta Pii tem pa se jim objestno smejejo to rogajo.
Zborovanje je otvoril g. Juvan, ki je poudarjal uvodoma omenjeno in obrazložil tudi nujno potrebo, da se naše delavstvo v vseh strokah res strokovno izobrazi, da s tem izvije nasprotnikom iz rok orožje, ker pravijo, da mi nimamo zadosti kvalificiranih delavcev. V to svrho pa ie v prvi vrsti poklicana vlada sama, kajti njena prva briga je, da vzgoji svoje delavstvo to ne uvaža tujih delavcev v propast in pogin domačih ljudi, če so vedeli Nemci v Avstriji, kako nujno hm je treba strokovnega šolstva. se morajo tega zavedati tudi naši merodajni krogi to to tem boli ker mora drugače država odpirati vrata tujim delavcem np škodo svojo to svojemu državljanu. Z pacbonaliziranjem raznih podjetij naše delavstvo še ni doseglo svojega pravega osvobojenja, ker je v svojem delokrogu še vedno pod vodstvom tujih nemških, madžarskih ali pristnih italijanskih polirjev to delovodij. Da so naši delavci vseh strok dobri to zmožni, če se jim nudi možnost strokovne izobrazbe, nam kaže že dejstvo, kako je spoštovano v inozemstvu, osobito v Franciji In Ameriki kjer pa se kljub temu vedno zaveda to tudi mora zavedati kot gost, ki ima obstanek le dokler je pri svojem delu to primernem kruhu tamošnje domače delavstvo. To bi morala vpoštevati y prvi vrsti naša domača podjetja-
Sprejeta je bila nato sledeča resolucija:
Slovenski delavci ia uslužbenci zbrani na protestnem shodu dne 19. aprila 1923 v Mestnem domu v Ljubljani najodločneje protestiramo proti Jmportfranju tujega delavstva to proti zapostavljanju domačega delavstva to «radništva. Od vseh jugoslo-venskih podjetnikov in družb odločno zahtevama da nemudoma odstranijo vse tuje, neslovansko delavstvo in istega nado-rneste z domačim, Z vso resnostjo ta zadnjikrat opozarjamo vse jugoslovanske delodajalce, da vpoštevajo ta naš protest, ker sicer odklanjamo za posledice vsako odgovornost. Od naše vlade zahtevamo, da z jasnimi ta strogimi naredbaml prepreči naval tujih zagrizenih naših nasprotnikov v jngoslovensko ozemlje to da ščiti vsestransko domače uslužbence. Zakon o zaščiti delavcev naj se brezpogojno izvaja. Ako pa nastane nujna potreba in res pomanjkanje kvalificiranih uslužbencev, pa naj taka mesta zasedejo naši slovanski bratje, predvsem čehostovaki. Zahtevamo, da vlada: nemudoma upostavi obrtno-nadaljevalne šole in iste preosnovi v dobre strokovne šole. Poživljamo slednjič vse delavce in uslužbence, da vstopijo nemudoma v krog socijalnih bojevnikov, ker le v močnih strokovnih organizacijah je mogoče uveljavit! vse socijalne in narodne zahteve-
V smislu zgoraj navedenih misli so govorili še razni govorniki, nakar je bil ofici-jelen shod zaključen.
Nadaljevati so ga hoteli nekateri, ki niso ali niso hoteli «meti za kaj gre in hoteli izrabiti dobro razpoloženje shoda za strankarstvo, kar pa se jim ni posrečilo, ker ie pametna večina pametno zapustila dvorano.
Iz&red sodiiia.
HUD MLEKAR
Je voznik Jože Alegro iz Ljubljane. Nahrulil je vratarja na drž, kolodvoru, ki mu je zabrani!, da bi zapeljal voz na postajo tik pred vlakom, s precej krepkimi besedami in ga pošteno o štel. Za svojo sirovo nehvaležnost je bil obsojen Alegro za enkrat samo na 50 Din globe ta še to le z ozirom na dejstvo, da je vratar Tavčar sam prosil sodnika za milostno sodbo.
ČE NI MOŽA
se včasih pri hiši čudno godi. — Pred sodnika stopi star, siv, sključen mož in pravi: 57. lejta sem rojen, Peter mi je ime, dneva pa ne vem. Vdovec sem, i ka) pak užitkar, oče je bfv Janez, mat' pa Jera. Ne brat pa ne pisat na znam, pa nimam toč, boldat nisem biv, potrdil so me, pa so me mat sfrajal. Skrbim pa za vse kar je treba» i kaj pak če ne bi, pa b’ vsi pomrl — Kot sodbtožnica tega starčka je nastopila žena njegovega sina Jurja, ki pa Je že preči 12. leti izginil in niso še do sedaj o njem ničesar čuli. Mož, stari užitkar, je pazil na hišo in žena Pred dvema leti pa se Uma je rodil sin to starček je bil že takrat obsojen, ker je zlorabil varuške pravice na» pram ženi svojega izgubljenega sina. — Dne 3. februarja letos pa Je ta žena zopet' rodila. Mož pravi ta otrok pa »za permaj-dtišf« ni moj. kar potrdi tudi žena to pravi da je oče otroka nekj hlapec, ki je pr! njej služil. Kje pa je ta hlapec, vpraša sodnik. O gospod, pravi obtoženec, ta fant je Iz Notranjskega, dobili pa ga ne boste, ker sem zvedel da je že umri. In sodniku ni preostalo drugega, da je obravnavo preložil.
PISMO IZ CELICE.
»Reci ti, da sem imel bei rekele, črne hlače pa klobuk. Vse bo dobro. Troštam se dva meseca preiskave, če bomo tiho, bo vse dobro, če ne, pa bo že 1 leto. V jeseni bova zunaj, potem pa gremo k ma-rinarjera. Ko pridem ven, bom kaj ukradel pa greva. Taji! Ne ta ne, nisem pa nisem, pa bo dobro! Živfo, adijo!«
Dne 19. maja 1. 1. so zaprli dva mlada tatova V tako Hrovata to Stanko Luznarja iz Zelene jame pri Ljubljani, ker sta bila osumljena, da sta ukradla pri Martinovem mostu iz železniškega voza 3 bale raznega finega usnja za čevlje. Prefrigana lopova sta tajila v smislu pisma, ki ga je pisal Luznar Horvatu v celic! in ker ni bilo zadostnih prič sta bfla 23. avgusta I. L tttdi vsled pomanjkanja dokazov oproščena. — Proti tej sodbi je bila ugotovljena ničnost in se Je vršila nova razprava. Oba sta mlada nevarna tatova, ki sta izvršila ie 16—18 tatvin la vlomov. Železniška policija, ki je imela z njima že sijao posla, pravi, da Je takrat, kadar »ta ta dva v zaporu, precej mir, kakor pa Uh spuste, se prično tatvina pri čemer hna železnica ogromno škodo. Kljub predrznemu tajenju Je današnja obravnava končno le ugotovila, da sta obtoženca res vdrla v vpz ta poskusila ukrasti omenjeno usnje, tu zopet bo 4	prad
Gospodarstvo
Obrtna banka
je Imela dne 16. t m. v dvorani Mestnega magistrata od strani -delničarjev izredno dobro obiskani IL redni obeta zbor. Po. kratkem uvodnem pozdravu g. predsednika Fran Kavčiča je podal g. predsednik nadzorstvenega sveta Ivan Mikuž revizijsko poročila ter predlagal da se tako upravnemu kakor tudi nadzorstvenemu svetu izreče absolutorij. kar je bdo enoglasno-sprejeto.
Istotako se je enoglasno sprejel v celoti predlog upravnega sveta za razdelitev čistega dobička za leto 1922. Od doseženega Čistega dobička od L157347 kron 60 vin. sp je dodelilo rednemu rezervnemu: zakladu 57367 kron 38 vin., nadalje voti-ralo kot tantiema upravnemu svetu 84.948 kron 2 vin. in kot nagrada nadzorstvenemu svetu 20300 kron, dotira! se je rezervni fond za kto-ktne izgube a. 300.000 kron in pokojninski zaklad za urad-ništvo s 100.000 kron, v dobrodelne namene se je naklonilo 60.000 kron, v izplačilo 10% dividende odpade 500.000 kron dočkn se Je ostanek od 34.532 kron 20 vin, pre- i nesel na novi račun.
Kupon St. 2 za leto 1922 se izplačujt; prt zavodovi blagajni odn. njegove podružnice v Ljutomeru ter Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in vseh njenih podružnicah s 20 kronami za kupom
Kakor te poročila posnemamo, je Obrtna banka v svojem drugem poslov-, nem letu odlično napredovala. Velik porast zaznamujejo zlasti vloge na vložne knjižice, ki so od 3,777.008 kron 1 vin. lanskega leta narasle na 13,056.195 kron 96 vin. Napredek je razviden tudi med dolžniki ki-so narasli od 22,482.153 kron 93 vin. preteklega leta na 57,827.932 kron 64 vin. Celoten promet zavoda je znašal 1.158,350.598 kron in iznosilo rezerve vpoštevaje letoš-, nje dotacije L148.339 kron 38 vin.
Pri nato se vršečih volitvah upravnega odn. nadzorstvenega sveta so se poleg dosedanjih članov upravnega in nadzorstvenega sveta na novo Izvolili v upravni svet gg. Alojzij JankovRL kamnoseški mojster v Ljubljani n Prič Zemljič, veleposestnik v Ljutomera, v nadzorstveni svet pa g. Janko Horvat, sobni slikar v Ljutomera.
X Tečaji n» novosadski produktni borzi dne 18. aprila 1923, Cene za 100 kg: pšenica bačka 45, ječmen bački' 3l0, koruza bačka 255, koruza za maj 262.50, fižol beli novi 465, otoka št. 0 670, pšenični otrobi 152.501
X Trgovska propaganda. Naša trgovska zbornica v Solunu, ki je nedavno otvorila svoj trgovski muzej, v katerem lahko, razstavijo vsi trgovski krogi svoje proizvode, se je obrnila na gospodarske to industrijske kroge s pozivom, da v čira večjem številu pošljejo svoje vzorca
X Izmenjava denarja v tretji coni Po> izpraznitvi treitje dalmatinske cona je zamenjala naša država ie 105 milijonov kroo v dinarje. V to vsoto niso vračunjenl otoki
X Pošiljatev sena to slama Ker so v zadnjem času zgoreli številni vagoni natovorjeni s slamo to senom ta ker se ie ugotovila da leži vzrok tem požarom na. slabili plahtah, ki redkokdaj pokrijejo cet; tovor. Naredba določnJa da se mora vsak vagon, ki Je natovorjen s senom ali slamo pokriti s plahto, ki sega do lesenega roba vagona. V nasprotnem slučaju se pošiljatev ne bo sprejela. Nadalje se morajo vagoni uvrstiti čim dalje od stroja In končno je treba paziti, da se stroji pri premikanju preveč ne približajo tem vagonom. V slučaju nesreče bo klican na odgovor strojevodja in ostalo osobje,
X Težave z novim avstr, deviznim redom, Dunaj, 19. aprila. 00 Danes se jo pod predsedstvom predsednika Narodne banke dr. Reicha vršila anketa o izvrševanju deviznega reda v posameznih narod»! nlh državah. Po poročilu »Wiener All ge-, meine Zeitung« je dala povod za to anketo« omejitev deviznega prometa, kl Je baš v j zadnjem času avstrijskemu gospodarstvu jako škodila Kakor poročajo listi je bila hkrati obveščena vlada o škodi, ki je s tem nastala za avstrijsko gospodarstvo. Vlože-! nih Je bilo dalje več predlogov za olajšanje te situacija ki se pri izvozu jako mučno občuti.
X Dobava drv. V pisarnj intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 28. aprila t, L ob U. uri dopoldne ofertaina licitacija glede dobave 900rrt* trdih drv za potrebo ljubljanske garnizije v času od 1. junija do 31. decembra 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtnike zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročita.
Beograd, 19. aprila. (Z) Devize; Bukarešta 47.50—47.50, Berita 0.345.—0.355, Dunaj, 0,1405-0.1405, Budimpešta 2.215— 2^20, Sofija 73—73.25, praga 297—298, Park 655—660, Milan 490—494. Ženeva 1800, —1810, Amsterdam 3875—3950, London 462.75—463, New York 99—99.20.
Zagreb, 19. aprila (Z) Davlzez Amsterdam 3875—3900, Dunaj 0.1395— 0.1475, Beriin 034-0.355, Budimpešta 2.10 —2.175* Bukarešta 4730-48. Italija 491.50 —494, London 462—464, New York, ček 98-99' Pariz 657.50-660, Praga 297.50— 298, Švica 1805—181230, Varšava 0313— 0317. — Valute: Dolarji 97—98, avstrijske krone 0.1395—0,1405, češkoslovaške krone 2.90—2.93, 20 kron v zlatu 355—0, francoski franki 645—650, napoleondori 350—0, nemško marke 0.365—6374, švicarski franki 1790—0, italijanske lire 485—488, holandski goldinarji 0—3800.
Zagreb, 19. aprfla. (Priv.) Devize: New York 98—99, Parte 6.575— 660. Švica 18.05—18.125, London 462-464. Dunaj 13.95—14.075, Praga 2.975—2.985, Budimpešta 2.15—2.175, Italija 491.50— 494, Berlin 34—3530. — Valute: Dolarji 97—98, Italijanske lire 483—488.
Curih, 19. aprila Otvoritev: Berlin 1.90, Holandija 216, New York 551, London 25.63, Pariz 36.60, Milan 27.25, Praga 16.475, Budimpešta 12, Zagreb 5.575, Sofija 430, Varšava 130, Dunaj 7730. av-»triiške krone 7730.
. Praga. 19. aprila Dunaj 4.55, Benin 10.75, Rim 16735, avstrijske krone 4.50, «albanske lire 16735. Budimpešta 72.125, Pariz 225.7S, London 158.75, New York 3430, Curih 658.75, Beorrad 3S.00,
Berlin, 19. apii Dunaj 4139, Budimpešta 623, Milan 1	1, Praga S9.775,
Pariz 197306. London ..9.650, New York 24.92635, «U&lSfc	316/L.
Trpljenje
ruskih kato ič*nov.
»Lidove Listy«, glavni organ
*ške katoliške krščansko socijalne stranke — so priobčili pod tem naslovom sledeči uvodni članek:
Ruska boljševiška vlada dela vedno ni to, da bi kulturni svet ne prišel iz trajnega ogorčenja in protestiranja vsled njenega zverinskega postopanja. To, kar se vrši v sedanjem času v Rusiji, svet od svojega začetka še ni doživel. Inteligenca in premožni sloji, kolikor niso pravočasno rešili golega življenja, so iztrebljenj, srednji stan je Soklan, a delavstvo stoče pod suženjskim sistemom krvavih tiranov. Nikjer n« svetu ni delavstvo tako zatirano in izkoriščano, kakor pod knuto rdečih »osvoboditeljev«. V nekaj letih boljše-viške vlade je nekdaj tako bogata rus-ka zemlja privedena na rob propada. 1'ovarne so uničene, pota so nemogoča, «Ijedelstvo je opustošeno. Kar ni podala krvava boljševiška roka, to je po-rala strašna smrt lakote. Ko je revno •usko ljudstvo umiralo mraza, bolezni n gladu, ko se je vsled lakote širilo po tmogih ruskih krajih celo odurno Uu-fožrstv© in uživanje mrličev, v času, j» se je evropska dobrodelnost trudila 'f vsemi svojimi močmi, da pomore Stradajočim Rusom, so izvažali ruski Tleči tirani žito iz Rusije. Boljševiški »glavarji so živeli v izobilju, prirejali j» dannadan sijajne pojedine z najiz-tteanejŠiml delikatesami, katere so za-tvall z dragim vinom — a ljudstvo je Bedtem umiralo lakote in jedlo celo «rtiče.
1 NaprariJ veri so se držali boljševlkl 3i začetka nebrižncu Ko je pa vse zla-
to te državnih blagajn is te blagajn pokradenih bank in vse. kar so pokradli zasebnikom, izginilo v brezdanjih žepih občinskih voditeljev, so obrnili svoje poglede na ruske cerkve in njihove blagajne. Ker se je pravoslavna cerkev seveda branila, so začeli proti nji s krvavimi preganjanji Stotine in tisoče ruskih nadškofov, škofov, duhovnikov in redovnikov je bilo pomorjenih ali pa so poginili v strašnih ruskih ječah. Boljševiki ne trpe nobenega odpora. Braniti se proti njihovemu roparstvu ali samo proti njemu protestirati, je v njihovih očeh zločin proti vladi, ki se kaznuje s smrtjo. Pri nas so boljševiki proti smrtni kazni, razburjajo se radi tega, ako je človek, ki ubija s premislekom, obsojen k smrti, a v Rusiji se ubijajo tisoči iu tisoči popolnoma po nedolžnem, samo ker so politični nasprotniki! Žarna« so bili doslej vsi protesti evropskih vlad in odličnih mož posvetnega in duhovnega stanu. Rdeči rabelji boljševiški so vedno brezobzirno izvršili krvava maščevanja nad nedolžnimi žrtvami.
V poslednjih dneh marca je bil ves kulturni svet zopet razburjen nad novim zverinskim činom bol ševiške vlade. Pred boljševiško sodnijo v Moskvi je bil postavljen katoliški nadškof Čeplak, prelat Budkievič In Štirinajst katoliških .duhovnikov, Kaj so zakrivili? Ker so protestirali proti oropanju katoliških cerkev od boljševiške vlade. Pri dokzovanju je trdil državni tožilec Krilcnko, da duhovništvo uporablja cerkvene prireditve, da hujska ljudstvo proti sovjetski vladi, kar je proti-revolucijonarno delo, ki se kaznuje s smrtjo. Nadškof Čeplak s 15 duhovniki je bil zaprt v Petrogradu in pre-
peljan v Moskvo. Tisoče katoličanov iz Petrograda Je šlo na postajo spremit te mučenike. Število katoličanov v Petrogradu gre na petdeset tisoč duš. Sedaj so brez duhovnih pastirjev. Dne 26. marca je bila izrečena nad obtoženimi duhovniki razsodba. Nadškof Čeplak in prelat Budkijevič so bili obsojeni na smrt, drugi duhovniki so dobili od 3—JO let težke ejče.
Ta obsodba je izzvala po vsem kulturnem svetu vihar opravičene jeze in odpora. Prva ie nastopila poljska vlada. Y Poljski vlada ogromno ogorčenje. V Varšavi so se priredile velike manifestacije in poulične demonstracije. Canterburski nadskos je podal interpelacijo v izbi lordov. Nadškof Mer-eier in rimski prelati so izjavili, da se pridružujejo korakom Anglije. Britanski agent v Moskvi je prejel brzojavko od angleške vlade, naj pravočasno stori korake pri moskovski boljševi-ški vladi. On je takoj opozoril Litvl-nova na ogorčenje in mučni utlsk, ki ga je izzvala krvava obsodba nad Čeplakom in drugimi katoliškimi duhovniki Tudi vestminsterski nadškof je objavil oster protest proti obsodbi Istotako je naredil korake sveti oče Pij Xi. potom poljske vlade. Naš češkoslovaški episkopat je poslal ministrskemu predsedniku v Varšavo Sl-korskemu protestno brzojavko. Sovjetska vlada je hotela s svojo krvavo sodbo doseči, da bi za obsojene duhovnike bili zamen-ani boljševiški zločinci, ki so bili v Poljski obsojeni v ječo radi raznih zločinov. Tako velikega odpora pa niso pričakovali. Kakor javljajo najnovejša poročila, je bila izpre-menjena smrtna obsodba nad nadškofom Čeplakom na deseletno ječo. Prelat Budkijevič je pa bil na velikonočno
soboto ubit Ogorčenje vsega civiliziranega sveta je neizmerno. Toda krvavi rabelji odgovarjajo nanj s sarkastičnim škiepetanjem.
Kar se tiče razmerja ruskih sovjetov do vere, je treba podčrtati, da so sovjeti začeli dosledni boj proti vsaki veri Ne samo, da zapirajo cerkve, preganjajo tudi duhovnike in jih zapirajo. Tudi privatna pobožnost je prepovedana. V šolah se smeši vera in pobija, v javnosti se prirejajo razne akcije, s katerimi se vernost smeši in zaničuje. Kljub temu prestopa pa vedno več ljudi od pravoslavja h katoličanstvu. Kakor je v dobi rimskih imperatorjev preganjanje cerkve tej bilo samo v korist, tako se opisuje tudi v Rusiji isti pojav, ki se sedaj tukaj ponavlja čez poldrugo tisočletje. Krvavi boljševizem bo izginil, a Kristova cer-ker bo ostala.«
Tako piše glasilo čeških katoličanov. A naše glasilo »Katoliškega tiskovnega društva« proslavlja te boljševike in zahteva, da se ž njimi prijateljimo!
* Ogromna dedščlna iz starih dobrih časov. Leta 1778 je umri v Harlemu na Holandskem boeat trgovec Peter Tajlor van der Hulst Ob svoll smrti ie zapustil ogromno premoženje 150 milijonov gld. Od teda} naprei so seveda obresti glavnico zelo pomnožile. Na poziv sodišča se dose-daj ni priiavll še noben zakoniti dedič. Nedavno pa fe prišel k sodišču nek! Tajlor in trdil, da je on edini sorodnik že davno imriega prapradeda. Sodišče se nahaia v težkem položaju, ker ne more izsledit! njegove rodovnice. Miltoni pa še vedno čakalo na svojega lastnika.
Glavni urednik: Ivan PodržaL Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Lepota ženske je kot pomladne cvetoča cvetka in kakor se mora cvetka p bujnem cvetju negovati in varovati raznih vremenskih ueprilik itd., iako se mora tudi lep obraz negovati in čuvati, da cvete in se blišči v naravnem čaru, v času, ki uamah opaja.
Krema Zoraida Kajpriljubljenejše mazilo za obraz in telo, napravi obraz nežen in cvetoč, učinek pri prvi porabi-presega vse pričakovanje.
Poleg kreme Zoraida naj se porablja-nenavadno fino dišeče milo Zoraida; one osebe pa, ki imajo zelo občutljivo kozo, naj porabljajo pasta milo Ifigenija.
Kolonska voda Louis XIILv malik, srednjih in velikih steklenicah je nenavadno dišeča tekočina za svezenje obraza in telesa. Posebne vrste je „Ruski Ea» de Cologne“ radi svoje finosii in vonja, ki nadomešča vsak parfum.
Nadalje priporočam: razne vrsti mila tvrdk Kielhanser, Calderara & Bankmann, Roger & Galtet, Piver, Berti» itd., vsakovrstne brilantine, tekoče in kristalizirane, Amerikanski Ha ir Petrol za rasi las, Bay Rutu za izbiranje las, rasne šampone za pranje las, vsakovrstne parfume, samo fine, prvorazredne od prvovrstnih izdelovalcev. Parfumi na dekagrame r vsakem vonju. Steklenice je treba f"> ins sit s seboj.
Priporoča se
URAN, parfumerija
Ljubijana
THestni trg štev. 11.
finil Oaborias:
Akt itev. 113.
Roraaa,
(Nadaljevanje^
»Za vragai in jaz! Tako je torej bilo: Gospa fkuvei se je tresla, Madelajna se je žrtvovala in je »dslovila Prosperja, ko sva nenadoma izvedela za JŽastoncv povratek. Kaj se je od takrat dogodilo? Sedaj si v njenih očeh zopet bel kakor mlad sneg in to* črn kakor noč. Zopet je občudovala tvoja ple-«enita svojstva. V njenih in Madelajninih očeh te 'ji zapeljal samo moj pogubni vpliv.«
»Popolnoma tako je, ljubi stric. Tako daleč sva todaj.«
»Dobro, sedaj se prične peto dejanje. Zopet se «premeni pozorišče. Morda se ti bo zdelo težavno, to ie prav enostavno. Poslušaj; od tvoje spretnosti to odvisna prihodnjost.*
Raoul se je vzravnal in rekel;
»Popolnoma sem pripravljen.*
»Torej ti greš jutri k gospe Fauvei in ji poveš, tar svia si izmislila glede Gastona. Ona tl ne bo verjela, a to je tudi vse eno. Glavna stvar je, da si prepričan o resničnosti svoje pripovedke.«
»Prepričan bom.«
»V štirih ali petih dneh bom govoril i gspodom jtouvelom, da ga prepričam, kar mu je pisal že notar v Olorpnu, da je pri njem ležeči denar moj. Še takrat mu bom natvezi! stvar o postranskem bratu tor ga bom prosil, da shrani denar, ki ga nimam za i»i rabiti Tebi pa, ljubi moj nečak, ki si tako neza-Upe», bo ta depozit dokaz za mojo odkritosrčnost.*
»O tem bova še govorila.«
»In h koncu, lepi moj nečak, bom šel h gospe fauvei in bom govoril nekako takole: »Ko sem bil tol© reven, milostljiva, sem moral vam naprtiti dolžnost, da pomagate sinu mojega brata, ki je tudi vaš «da. To je zanikem človek..
»Hvala sric!«
»Silno mnogo skrbi vam je delal, zastrupil vam j» življenje; odpustite mi ter mi verjemite, da to od-krito obžalujem Danes sem bogat in prihajam, da vam «poročim, da bom odslej sam vzel na sebe Ra-SUtiavo življenje in bodočnost.«
»In to Imenuješ načrt?«
»Počakaj, kmalu boš videl. Nato mi bo gospa fauvei najbrže hotela pasti iz same hvaležnosti torog vratu, ali pa tudi ne, ker jo bo zadržala tolsel na njeno nečakinjo. Prosila me bo, da naj se Mdaj odpovem Madelajni, na kar ji bom kratko-malo odgovoril: Ne, In sedaj bom imel celo priliko pokazati se do skrajnosti nesebičnega. Rekel to»®: »Vi ste mislili, da sem se polakomnii njene dote, milostljiva; motili ste se. Vsakemu moškemu bi se moralo goditi kakor meni zapeljala me ie «iena lepota njen duh, njeno srce, — ljubim jo... če bi ne imela niti beliča, bi Vas na kolenih prosil *a njeno roko. Sklenjeno je, da bo Madelajna moja žena; dovolite ml da obstojam na tej edini točki najine pogodbe. To je cena za moje molčanje. In da vam dokažem, da njena dota zame n« pride v poštev, Vam dam svojo častno besedo, 4a bom dal Raoulu dan po poroki dosmrtno rento 25.000 frankov,«
»Sijajno,« je vzkliknil Raoul, ki ga je bil z občudovanjem poslušal; »to lahko odpre prepad med gospo Fauvei in njeno nečakinjo. Ta gotovi izgled na premoženje za mene, bo spravil mojo mater na najino stran.«
»To upam,« je rekel Louis a narejeno skromnostjo, »in to tem boli ker morem dobri gospe predložiti izborne vzroke, da se bo opravičila satna pred seboj. Veš, če hočemo kaki pošteni osebi ponuditi majhno — kako naj že rečem... majhno kupčijo, moramo imeti za njo pripravljeno tudi opravičilo, da pomiri svojo vest. Drugače še vrag ne nastopa. Dokazal bom gospe Fauvei in njeni nečakinji da jih je Prosper nesramno goljufal Naslikal jima bom življenje tega človeka,
I
i*
-
kako je obdolžen z dolgovi kako živi razuzdano, igra, pije in vrh vsega še popolnoma javno živi z vlačugo...«
»2 zelo mično vlačugo, ne pozabi; reci kako mična je sinjora Gypsy, to učinkuje.«
»Ne boj se, govoril bom in se zgražal kakor kak državni pravdnik. Potem bom dal gospe Fau~ vel razumeti, da ne sme želeti Madelajni če jo resnično ljubi blagajnika za moža, nastavljenca brez denarja, marveč da ji mora želeti za moža veljavnega moža, veleindustrijalca, dediča slavnega imena, markija, ki more stremiti za naflep-Simi mesti in ki je dosti bogat, da tudi tebi preskrbi stališče,«
Celo Raoul je bil ves očaran.
»Če je tudi ne boš prepričal, jo boš vendar omajal«
»Seveda ne računam z nenadnim preobratom. To naj bo le kal in tvoia stvar naj bo, da bo rasla in rodila sad.«
»Moja stvar?«
»Prosim, počakaj da izgovorim, Nato bom izginil iri tvoja vloga se zopet prične. Kakor se samo ob sebi razume, ti bo mati povedala, kal sva govorila in iz tega bova lahko sklepala, kako je učinkovalo. Ti boš ogorčen, da bi kaj sprejel od mene. Ti boš izjavil, da rajši živiš v bedi reci da rajši stradaš, predno vzameš kaj od človeka, ki ga sovražiš, od človeka, ki.,., saj si lahko predstavljaš.«
»Vidim jo pred seboj. V takih vlogah sem vedno lep, če imam časa, da se nato pripravim,«
»Dobro, Seveda te ta velikodušna nesebičnost ne bo ovirala, da ne bi zopet takoj pričel s svojim razsipnim življenjem. Več kakor kdaj boš igral stavil in izgubljal. Rabil boš denarja, vedno denarja, silen moraš biti in brezsrčen. In zapomni si, da ne zahtevam od tebe obračuna zato, kar boš dobil. To je vse tvoje.*
»Da, če je stvar taka...«
»Potem bo šlo, kaj ne?«
»In Mtro, to ti obljubljam.*
»Dobro, tako hočem, Raoul Predno mine četrt leta moraš izčrpati sredstva obeh žen, ali slišiš? Ja/ zahtevam, da sta v treh mesecih oskubljeni brez denarja, brez dragocenosti, brez vsega,« Louis de Clameran je govoril živo, strastno, da je bil Raoul preseneten in da ga ni razumel »AÜ tako črtiš obe ženski?«
»črtim?« je vzkliknil Louis in oči so . mu žarele; ali v svoji slepoti ne vidiš, da ljubim Made-lajno, kakor ljubijo samo ljudje mojih let, besno, blazno? Ali ne čutiš, da ne morem misliti ničesar drugega, da me žge in peče že samo njeno ime?« »In vendar ji privoščiš največjo žalost?« »Mora biti tako. AH bi se ml kdaj udala. Se bi je kruto trpljenje in grenko razočaranje ne prisililo k temu? Oni dan, ko jih boš spravil tako daleč, da bosta stali na robu prepada, bora stopil jaz pred nje. Ko bosta mislili, da sta brez milosti izgubljeni jih bom jaz rešil. Prihranil sem si lepo vlogo in toliko plemenitosti bom položil v njo, da bom ganil celo Madeiajno. Ona me sovraži Tem bolje! Če bo videla, da ima dokaze, da ljubim samo njo in ne njenega denarja, me ne bo več zaničevala. Ni je .ženske* katere ne bi ganila velika strast In strast opravičuje vse. Ne rečem, da me bo ljubila, toda brez studa se mi bo udala. To je vse, kar zahtevam.«
Raoul je molčal 1« groza ga Se navdajala spričo te hladno preračuuajoče podlosti Ciameran se je pokazal kot mojster v hudobnosti in njegov učenec ga je občudoval
* »Gotovo bi se ti posrečilo brez oboževanega blagajnika. Toda med teboj in Madeiajno bo stal vedno on, 'm če že ne o» .sam, vendar spomin na njega.*
Louis se je hudobno nasmehnil ter jezno in zaničljivo zamahml z roko,
»Za Prosperja,« Se rekel ter vrgel ugaslo smodko stran, »se brigam toliko kakor za tole...« »Ona ga ljubi«
»Tem slabeje za njega, čez pol leta ga ne bo ved ljubila; on je že na pravi poti, da moralično propade. Kadar mi bo kazalo, se ga bom iznebil.
Na opolzki poti. gre hitro navzdol. Prosper ima drago ljubico, zanjo potrebuje mnogo denarja, on ima bogate prijatelje, on igra. Saj veš, kaj se B? pravi Nekaj noči naj ima smolo in potreboval W denarja; dolgovi pri igri se morajo plačati teka» štiriindvajset ur, in on je pri blagajni*
Raoul je ugovarjal.
»Ti praviš, da je pošten. Dobro, o tem ne dvt»? ! mim. Kak lopov bi bil že zdavnaj iztisnil iz Madrv lajne priznanje in naju dva prisilil, da pobegneva.
Ti praviš, da ga ona ljubi? Ali pa ima on ribjo kri, da si da na ta način ukrasti svojo ljubezen? Če H bil jaz čutil, kako drhti njena roka v moji, če to bil jaz kdaj občutil njen poljub, katera sila na svetu bi mi jo mogla še iztrgati? Gorje mu, ki bi »H hotel zastaviti pot! Prosper mi je na poti, torej ga moram odstraniti. S tvojo pomočjo ga bom speljal v tako blato, da ga Madelajnine misli i* bodo tam iskale.«
Čez nekaj časa je rekel Raoul:
»Tl si mi namenil ostudno vlogo,«
»Ali ima morda moj gospod nečak ihjiu&Ut lee?« je vprašal Ciameran zasmehliivc.
»Pomislekov ravno ne, vendar priznavam. .* »Kaj? Da bi rad že nehal? Malo pozno prih*-jai. Seveda, gospod bi rad vživai bogastvo, bi rad imel žepe polne denarja, lepe konje, vse, kar si 11 in bi rad ostal čednosten. Potem bi bil moral priti z rentami na svet. Prismoda!.. Ali si videl kdaj ljudi naše vrste, da so bili čednostni? Najprej po blatu, potem v zlatu.«
»Jaz nisem bil nikdar zadosti bogat, da H mogel biti čednosten,« je odgovoril Raoul; »samo trdo se mi zdi, mučiti dve ženski, M se ne moreta, braniti, in uničiti ubogega človeka, ki misli da sem njegov prijatelj".«
Ko mu je sedaj začel Louis očitati smešsb sentimentalnost, ga je prekinil Raoul jezno:
»Zadosti! Nikdar nisem mislil na te, ' \ bi bH odstopil. Ugovarjal sem ti samo, da ti pokažem, prvič kake lopovščine zahtevaš od mene. drugič pa, da brez mene ne dosežeš prav ničesar..«
»Jaz nisem trdil nikdar ničesar drugega.*
Preda se posestvo
pok. JOSIPA ROSSI v Zagorju ob Savi, obstoječe iz vile št. 82, z vinskimi Idetmi in hiše št 24, z gospodarskimi poslopji in mlinom z vodno močjo. Pojasnila daje g. Tomo Koprivc, gostilničar v Zagorju- Ponudbe je staviti do 29. t m. zastopniku dedičev notarju dr. Josipu Krevlu v Litiji
za birmance in neveste, rožni venčki, mašne knjižice in denarnice, dalje svilen in kr ep papir sortiran, žica in perje za rože, raznobarvni prašniki, raznobarvne cvetlice, itd. priporoča
VRAN-PAPIRNIC A,
Ljubljana, Mestni trg St. 11.
Vei časopisnega papirja SST na prodal.
ssr Kje, pove uprava lista.
[MU OGLASI
Cena ogiaiom do 20 besed Din 3*—i vsaka oadaiin* beseda 25 para.
s davščino vred. _____
Mapi nili tt.
ki potuj* min® po vssj Sloveniji, i*jj J* kakšno ugodno zastopstvu konsumn» vrste. Ponudb« «e upravo pod „Zastop-nlfe 4'1,
lati.
Inteligenten u točnim c&anjem poleg «lovensčine in nemščine tudi francoskega in srbslco-hrv»-škega jezike, se Išče za. večji sa-vod, Oferte pod „Uradnik*’ upravo Usta,
Fl«!
đo tb 0CÖ dinarjev proti dobrim obrestim išče mati obrtnik. Ponudb« ns uprava Usta pod „Sigurno'*.
to u
dobro ohranjeno, skoro sovo. «® proda. Poisv® s* v deiav-nlct pri Racu. Sp. šiška.
Ml
v ljubljeni ali okolici, brearaz-iično kje. ** i»U vzeti v najeto. Ponudbe s ceno na upravo tista pod „Dobro idočt".
Mi mMn
** že» od 7 V» sjutraj do 3. pop išče manjša družina n« Prulah. Plača po dogovoru. Naslov pri upravi Usta.
M lađi i Mi
prakso, ki pozna slovensko, srbsko, nemško, italijansko, francosko, angleško, amerikaasko knjigovodstvo, ždi večernega zaposlenja. Ponudbe pod „Za-poBlcnje,‘ a« upravo J. N.
lii iu.
srednju, bi 'ntpio na praši Ljubljana-Jesenice. Ponud* o* uprav« J. N.
Mija se lili
S60 m*, na periferiji mesta a» malo hišo-enodružinsko stanovanje. Ponudb® pod „mala hi-ža*‘ na upravo J. N.
Ib tariijtmšOno poučuje gospod po ishki metodi. Ponudbe pod: „Hiter napredek'Vaaupravo lista.
mA m m
ter ga nudimo po znatno znižani ceni. Trgovina st semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wol-fav« ulica 18.
13 rüii
ali nesneblovano soh» a posebnim vhodom ijže za takoj uradnik. Ponudbe ped „Nagrada" na upravo lista.
Kupim
ie rabiieni
otroški
voziček*
Naslov v upravi Usta.
...
Išle se
ena udira sob
meblovani aii nentehlovd^ v sredini mesta za boljše^* gospoda. Ponudbe aa uprtih lista pod „Soba".
Belega vina prima 1921
15 hl belegt vin«, ga okoli SO hi in 20 fcl ' vina 1922 proda g * ** .f. Mirkov.««, p žačret)3* , ■ vatsko.
iiillS,
tri aii štiri sob« in pritiklin« v sredini mest* se Ifei«. Ponudbe s seno a® upravo pod „Stan'
Oglašujte
v
„Jutranjih
Novostih4'-
tatet* te tiri» »Znata* ostat»* te ttetetenM* * iMMaa