,Dajte nam kmetijsko naobraženega učiteljstva'* Z neuTionio in vzjfledno požrtvovajnostjo je cielovalo in še deluie naše starejše uoiteljstvo med kmetskiin liudstvom za njesov napredek. Ne osta;a le v za^prašen.h sobah, med štirimi stenaim, temveč zave^da se da ie kinetijstvo steber države, od katsrega ie odvisen vsak posarneznik in vsa država in zato dela zani. Ce je blasostanje pri kmetu. potem ni ponianjkaira pri nikomur. Glavni viri dohodkov našesia kmeta  pa izvirajo iz obdelovanja polj. živinoreie, vino^radništva. sadjarsvta in čebelarstva. S tem se :e naš kmct že od nekdai pcčal in najbolj se mu prikuoiš. ako kramljas ž njiin o nje.trovcni delu -in mu da:eš navodila kako si s nairnetnim ^ospodarstvom Romnoži in zboliša svoje dohodke. To je prav dobrc razumelo naše stareiše utitelistvo \n za to si ie tudi znalo pridobiti med našim ijudstvom uuled, spoštovanje in hvaležnost. Le vorašajte naše.ija kmeta. kdo sa je naučil oplemeniti sadje, vrtnice, to ii1 druRO'. in ody:ovoril vam bo kratko in odločno: šola, sosp. učitelj. Da. takrat, ko ie bil pri nas še prejšnji kosp. učitelj. takrat smo se res učili v šoli nekaj, kar je kmetu_koristi;lo. Le škoda, da ni danes več tako. Še danes se rad spominjam. s kakim ve.seljem smo hodili na šolski vrt. kjer stno pod skrbnim vodstvom našejja učiteJja cnravliali vsa čebelarska in sadjarska dela. Znal nas ie ne le navaditi. temv.eč tudi navdušiti, da ie postal vsak res dober sadjar in čebelar. Vedno nam ie povdarja-1, da nauči ena ura praktičnega dela so.ienca več kakor več dni ¦traja;oče samo ustno razlaffanje. S tem je pridobil učitelj srca nas vseh in šola nam je bila naš drusi * Ta članek prinaša »K m e t i j s k i 1 i s t« v svoji 51. štev. z dne 20. decembra 1922. Vsebuje poleg druge, tudi mnoso p o z i t i v n e k r it i k e. Izvedba te zahteve, pa ni v rokah učiteljstva, ki je že zdavna zahtevalo reformo učiteliišč, temveč v prvi vrsti je to v rokah kmetskih poslanccv in ministrov, da pospešijo to vprašanje. Veseli nas. da se ljudstvu objektivno pojasn.iuje taka vprašanja, da se na sbodib in v tisku ob tktivno sovori o šolskih vprašanjih, ker s tem se narodu koristi. Za pozitivno kritiko smo vedno vsprejeml.iivi in se ie ne bojimo. — Uredništvo. dc-in, učiteli pa naš dru^i oče. Še po dok( nčanih šolskih letih smo prav radi zahaali k njemu ali ffa na vabili v naš sadovn ak ali vino^rad ter mu z veseljem razkazovali sad nje«:ove,e:a truda in nauka, kar mu je bilo v veliko zadovoljstvo in nlačilo. Skratka: Bil jc naš in mi nje.isovi i.n Bog obvaruj. da bi kdo slabo govorl o ir-em a'.i o šoli. To so bili res idealni delavci ined našim narodotn k; jim ohrani vcčno svojo hvaležnost. ker ve ceniti lijih delo Tako je bilo v bivši neajirarni Avstriji Danes temu ni več tako, dasi ravno sino pričakovaM v affrarni državi podvo>:eno delo in navdušen'e. Starejše učitcljstvo ie delonia pomrlo ali stopilo v pokoj, delorna pa odšlo radi štud ranja svo.iih otrok v mesta. Mlajša ffeneracija pa žal daleč zaostara za stareišo in dostikrai nima poinia. zmožnosti niti veselja do kmetijskejra pouka. Vsi bi bili najrajši v mcstu in tako ;'e nastal med narodom in uč'tc,t'stvom prenad, ki y:rozi da postane lahko nepremostljiv. Pogubne posledice so že tu. — Včasih so klicali kmetje: »Dajte nam šol, dajte nam učiteljev!« Danes pa slišimo: »Preveč ie šol, proč ž njimi!« In kdo je teinu kriv? Učitelistvo? Dvomiim: Po* znam iih dosti ^n vem, da so požrtvovalni in bi tud; radi delali, tcda manjka jlm strokovne naobrazbe ker te bil pouk na učiteltlšču neolcden iormalizem, njih prakfčna izvežbanost ca ocd vsako kritiko. Vsai prihaiajo še danes iz učiteljišča učitelji. ki ne znaio razločevati niti navadnet'"a žita, kai še, da bi bili izvežbani v razinnoževaniu in požlahtnjevanju dreves, čebeloreji umnem kmetiistvu, naprednem vinoeradništvu itd. Vse to pa ie neobhodno ootrebno za vsakega Rodeželne'j'a učitelva. Med tem. ko se jili muči z raznimi vrstami cvetlic in trav, ne znajo svetovati kmetu. kako pridela več krme, kasko po zobeh snozna starost živine, kako se obvaruie škode po divjačini kako ie treba obrezati vrtnice. trte ali drevasa in zatirati razne poljske in sjozdne škodijivce. Na učiteljiščih se podaja vse poilno nebrstvenejra. a veliko premalo bistvenega. Učiteljiščnikom manjka strokovnjaka, vodnika, ki bi iih znal navdušiti za kmelljski oouk in to ie glavni vzrok, da iniaio miaiši učitelji žal tako malo veselja za sadjarski in kmetijski pouk. Tako žalostne so v tem oziru razmere, da se v minulih počitnicah ni priglasilo niti toliko učiteljev, da bi se mogel prirediti za nie kmeti;'sko nadaljevalni tečai na Grmu. — Žalostno toda resnično! Kam jadramo! Ali sme iti tako naprej? Ne in ne! V kratkem bodo naši vrtovi propadli. Kai torei storiti? Kai nam koristijo razni sadjarski in vrtnarski nadzorniki, če ne bodo imeli kai in koga nadzirati? Kličenio niim in merodajnim oblastem: S kmetijskimi strokovnjaki naprej na nčitelilšča, kier nai vzgajajo kmetijsko naobraženo učitel;'stvo. Šele potein se naj jih Rošilja po deželi ustanavljat in nadzirat šolske vrtove. Le strokovno naobražen specialist more strokovno naobraziti druge. Ce se priznava da je za pouk edravstva potreben zdravnik. potem se mora tudi nriznati, da ie za kmeti.iski pouk na mestn edino izprašan agronomstrokovn;ak. — Nihče ne more vse znati, vsako polovičarstvo na vze;ojnem zavodu ie Pa skrajno škodljivo. Naš klic in naša zahteva je in bo: Dodelite takoi nočetkom II. semestra učiteliiščem kmetiiske in vrtnarske strokovnjake. ki bo'do znali vcepiti učiteljiščnikom veselie do kmetiiskeea pouka. Samo tako dobimo kmalu kmetiisko naobražene učitelie ki bodo res nrava in pa trdna opora našemu kmetu.