8 5 5 4 A A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PK.muASKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	..... ,,
Abb. postale 1 gruppo VjtJIlii OUU IIT
Leto XXXVIII. Št. 270 (11.398)
TRST, sreda, 8. decembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1644 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v vdovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja L945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MEDTEM KO SE FANFANI PRIPRAVLJA NA RAZPRAVO 0 ZAUPNICI
V KD POLEMIKE IN NEZADOVOLJSTVO ZARADI ZADRŽANJA TAJNIKA DE MIT
Manj italijanskih E obiskov čez mejo
Tommaso Morlino kandidat za predsednika senata - Tudi Fanfani v težavah pri usklajevanju programskega govora
RIM — Včeraj je zapriseglo 51 podtajnikov; naslednja preizkušnja za Kanfanijcvo vlado je razprava o zaupnici in v Rimu vlada že veliko pričakovanje na govor, ki ga bo imel v petek Fanfani v senatu in o katerem bodo govorili jutri na seji vlade. Baje bo Fanfani začel z med-
narodnimi vprašanji in šušlja se, Fanfanijevimi in De Mitovimi stališči kar zadeva atlantsko zavezništvo. Fanfani naj bi poudaril svojo tradicionalno Unijo relativne avtonomije Italije tudi v zvezi z vojaškimi obveznostmi v okviru NATO, kot na primer v zvezi z namestitvijo raket v Comisu; De Mita in z njim večina KD pa je usmerjena k popolni zvestobi zaveznikom. Videli bomo, kakšne bodo kompromisne rešitve. Vsekakor ostaja dejstvo, da so republikanci utemeljili svojo odlo-
da obstajajo različni poudarki med
čitev, da ne stopijo v vlado, tudi z
nezadostnimi jamstvi, ki naj bi jih v zunanji politiki predstavljala Fan-lanijeva osebnost.
Druga pomembna točka Fanfa nijevega govora bo seveda gospodarska politika. Takoj se bo treba spoprijeti z vprašanjem pre mične lestvice, saj bo 31. januarja prihodnjega leta zapadel rok zveze industrijcev in bo s februarjem ponovno začelo veljati staro ob

SKLEP VODSTVA ZVEZE CG1L-CISL-UIL
Več sindikalnih akcij kot pritisk na vlado
Zahteva po davčni reformi in pospešenih pogajanjih za obnovitev delovnih pogodb
RIM — Preden izrazi uradno oceno o novi vladi hoče sindikat preveriti njene prave namene glede treh temeljnih vprašanj: davčne politike, obnove delovnih pogodb za državno osebje in ba premaknitve pogajanj za državna podjetja z mrtve točke. Z odločitvami pa ni mogoče odlašati prek konca leta, zato se namerava vodstvo enotne zveze srečati s Fan-fanijem takoj po parlamentarni zaupnici, hkrati pa pripraviti vrsto pobud, ki naj pritiskajo na vlado in delodajalce: splošno stavko v državnih podjetjih, splošno stavko vsega državnega osebja, teden mobilizacije za davčno reformo, morda tudi pohod na Rim proti brezposelnosti in dopolnilni blagajni.
To so bili osrednji poudarki uvodnega poročila, s katerim je Mili-tello (CGIL) odprl včeraj zasedanje vsedržavnega vodstva enotne sindikalne zveze, ki se je sestal z namenom, da «mah sindikalni parlament* izrazi nova pooblastila za nadaljnje težko delo Lame, Carnitija in Bcnve-nuta v pogajanjih z vlado in delo dajalci glede delovnih pogodb in stroškov za delovno silo. Čeprav torej sindikalna zveza še ne izraža mnenja o novi vladi in njenem ges spodarsko-družbenem programu, ji postavlja zelo jasne zahteve v zvezi s smernicami Fanfanijeve «šok terapije* za izhod iz krize.
Glede politike dohodkov poudarja potrebo po obdavčevanju premoženj, ne le delovnih dohodkov, in pristaja na višanje tarif za javne storitve, toda do meje dogovorjene rasti inflacije. Glede državnih izdatkov sindikat zahteva njihovo kvalifikacijo in strogost pri javnih investicijah. V zvezi s pokojninami je treba odpraviti omejitve, ki jili vsebuje finančni zakon, glede zdravstva pa sindikat pristaja na povišanje dajatev neodvisnih delavcev, a zavrača višje samoprispevke za zdravila in ukinitev podpore za prvi dan bolezni. Sindikat zahteva tudi nujne posege za industrijske sektorje, ki preživljajo krizo ter izredni načrt za zaposlovanje, glede stroškov za delovno silo in pogodb pa potrebuje pripravljenost omejiti zahtevke pod dogovorjeno ravnijo inflacije, toda s pogojem, da vetja enako tudi za tarife in za nadzorovane cene. Obenem pa zahteva od vlade, naj pospeši pogajanja za državno osebje
?_	_____II-	19 Hm fl-
za omiljenje «davčnega grabeža*, ki ga opravlja na plačah inflacija.
Sodna preiskava o stavkah v bankah
RIM — Pogajanja za obnovitev delovnih pogodb bančnih uslužbencev so se nadaljevala tudi včeraj. a še ne kaže, da bi se bližala ugodnemu zaključku. Potem ko so se zastopniki zavodov in sindikati dogovorili, da reševanje vprašanj draginjske doklade in dopolnilnih pogodi) odložijo na prihodnje leto, so se pogajanja zataknila pri vprašanju delovnega urnika. Medtem je rimsko sodstvo začelo preiskavo o morebitnih odgovornostih pri prekinitvi javne službe, kar so sindikati označili za nesprejemljiv pritisk in kršenje ustavne pravice do stavke.	'
ISLAMABAD — Sto pet oseb, med njimi otroci in starci, ki so se zatekle v nek podzemni namakalni kanal v Afganistanu, je na grozljiv način umrlo v plamenih, ki naj bi jih, po pričevanjih, povzročili sovjetski vojaki, ki so v kanal nalili vnetljivo tekočino.
računavanje premične lestvice. Časa za rešitev, ki oi zadovoljila vse. predvsem pa sindikate, je
torej zelo malo. Sicei pa novi minister za delo Scotti ne skriva zaskrbljenosti. Prav tako mora Fanfani preveriti polemiko v zvezi s politiko trde roke, skratka, iz njegovih izjav bo šele razvidno, koliko so uspeli socialisti in socialdemokrati izboljšati prvotni Fan-tani jev predlog, ki je bil ves na strani zveze industrijcev.
Sicer pa v splošnem nemirnem vzdušju prednjačijo demokristjani, saj so se v stranki vse od sestave nove vlade nojavile številne polemike in pravi val nezadovoljstva. Včeraj so, na primer, demo-kristjanski senatorji mnogokrat glasovali, preden so določili ime svojega kandidata za predsednika senata; ob koncu je zmagal Tommaso Morlino, morotejec, zelo blizu tajniku De Miti. Vendar so Sterilni senatorji glasovali za bivšega ministra za kmetijstvo Bar-tolomeija. odločnega Fanfanijeve-ga pristaša. V večernih urah je celo strankino vodstvo demonstriralo, da bi bilo kakorkoli vph valo na izbiro in izjavilo, da je prepustilo odločitev izključno senatorjem. Vendar pa problemi ob sta.jajo, saj rase moč notranje n-pozicije, ki jo vodi Donat Cattino-va skupina forze nuove. ki oblo žuje De Mito, da samovoljno vodi stranko. Prav tako polemični so Andreotti jeri pristaši, očitno zato, ker je bil bivši predsednik vlade v zadnjem trenutku črtan j seznama ministrov, potem ko je bilo že gotovo njegovo imenovanje za zunanjega ministra. Andreotti jevci, a tudi nekateri drugi pred stavniki levice, kot na primer senator GraneJli. so obnovili svoja stališča o dialogu s komunistično partijo in kritizirajo De Mitov« politiko ostrega spopada z levico. 0 vsem tem pa bo gojor verjetno sredi meseca, ko do nonovno zasedal vsedržavni svet KD.
R. G.
PO ZADNJIH UKREPIH JUGOSLOVANSKE VLADE
LJUBLJANA — Po pogovorih v Kopru in Sežani ter s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, se je delovna skupščina Jugoslavije, ki spremlja sodelovanje s sosednjimi državami in uresničevanje osimskega sporazuma popoldne se-šla tudi s predstavniki slovenske skupščine in izvršnega sveta. Sogovorniki so ugotovili, da je bilo za zaščito dinarja treba ukrepati, da pa so ukrepi zvezne vlade negativno vplivali na maloobmejno s odelo vanje.
Tako se je promet na zahodni me ji zmanjšal kar '/a 86 odstotkov, zmanjšanje na maloobmejnih območjih pa je znašalo 38 odstotkov. Zlasti zanimiv je bil podatek, da se je kar za 61 odstotkov zmanjšalo tudi število italijanskih državljanov, ki so obiskali Jugoslavijo.
Člani delovne skupine skupščine Jugoslavije so priznali, da so bili
doslej slabo seznanjeni z dejanskim stanjem obmejnega življenja in so po tem obisku ugotovili kolikšno škoda so ukrepi prizadeli gospodarskemu sodelovanju in slovenski manjšini. Ugotovili so. da bi mnoge probleme, zlasti vprašanja maloobmejnega sodelovanja, lahko rešili z nekaterimi spremembami uredbe zveznega izvršnega sveta. Slovenski izvršni svet je v tem smislu zveznemu izvršnemu svetu že predlagal konkretne rešitve.
O teh vprašanjih je tekla beseda tudi na pogovorih člana centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije, Miloša Minica s predstavniki koprske občine. Miloš Minič je zlasti poudaril dolgoročni pomen osimskih sporazumov, katerih vsebino in težnjo ne bi smeli omajati s sprejemanjem kratkoročnih ukrepov.
JURE PENGOV
PO UVEDBI RESTRIKTIVNIH UKREPOV IZVRŠNEGA SVETA
Delovna skupina skupščine SFRJ preučuje posledice ukrepov ob meji
Včeraj se je skupina pod predsedstvom Borisa Šnuderla sestala s predstavniki SKGZ

ULSTRSKI SEPARATISTI STOPNJUJEJO TERORISTIČNA DEJANJA
Sedemnajst mitvih na Severnem Irskem v enem najhujših dosedanjih atentatov
Veliko število ranjenih - Med žrtvami največ britanskih vojakov - Očetovstvo nad atentatom je prevzela INLA
Danski parlament «zamrznil» prispevke za evroizstrelke
KOPENHAGEN - Danski parlament je včeraj izglasoval zamrznite v* vseh bodočih danskih prispevkov pri modernizaciji evropskega raketnega sistema. Odločili so se praktično za kompromis, saj bo tako Danska letos plačala 26 milijonov kron.
bilo takoj jasno, da bo končni obračun atentata hud. Zgolj z golimi rokami in priročnimi pripomočki (dvigala in druga mehanizacija je prispela šele zjutraj) so potegnili izpod ruševin 17 mrtvih in 66 ranjenih. Med mrtvimi je bilo 12 vojakov, med petimi civilisti pa štiri ženske. Mnogi so bili tako razmesarjeni, da jih ni bilo mogoče prepoznati. Med ranjenci je ceU vrsta ta kih* ki so ostali brez Mg,1fbrez rok ali pa so drugače iznakaženi. Helikopterji so vso noč odvažali ranjen-iz uničenega lokala »Droppin
..........................................................m.........mini.....................................................................
V AVTOBUSU PRED RIMSKO BOLNIŠNICO «SAN CAMILLO»
in prepriča državna podjetja, da o
____n—u njeni LIG-
KARABINJERJI VČERAJ ARETIRALI ČLANA STRATEŠKEGA VODSTVA RDEČIH BRIGAD
Trenutno so na begu le še štirje obtoženci na procesu Moro
RIM — Karabinjerji so včeraj na
samijo Confindustrio v popustljivosti.
Po izčrpni razpravi je vsedržavno vodstvo zveze CGIL - CISL - UIL soglasno odobrilo ta stališča in jih vključilo v sklepno resolucijo. V njej so tudi pooblastili tajništvo, da priredi od 13. do 18. t.m. vrsto manifestacij in skupščin na delovnih mestih v podporo sindikalne platforme, da okliče splošno stavko državnih uslužbencev, da zaostri sindikalne pobude v državnih podjetjih. Od 10. do 15.' januarja bo sindikat priredil teden mobilizacije za davčno reformo, v drugi polovici januarja pa vsedržavno pobudo za zaposlova-nje. Glavni sveti vseh treh sindikatov bodo nato na skupni seji ocenili uspeh teh pobud in sprejeli ustrezne sklepe.
Odločilno bo torej zadržanje vlade, tako glede temeljne sindikalne za-hteve o davčni reformi, oziroma razbremenitvi delovnih prejemkov, ki pogojuje pristanek zveze CGIL CISL - UIL na omejitev stroškov za delovno silo (z »ohladitvijo* draginjske doklade), kot glede neposrednega pritiska na državna podjetja in vsaj posrednega (prek pogojevanja pn razbremenitvi socialnih dajatev) na Confindustrio za pospeševanje pogajanj Prvo znamenje bo vlada dala že 15. t.m.. ko bo odločala o dodelitvi nadaljnjih 2.850 milijard lir
nekem mestnem avtobusu pred rimsko bolnišnico San Camillo aretirali člane strateškega vodstva rdečih brigad Luigija Novellija in njegovo ženo Marino Petrello. Dvojica se je žilavo upirala aretaciji. Pred časom si je Noveili z orožjem izbojeval prostost ob podobnem primeru. Tokrat pa je bila past skrbno pripravljena. Na avtobusu je bilo namreč kar deset karabinjerjev, ki so dvojici preprečili, da bi segla po orožju.
Z včerajšnjo aretacijo so trenutno na begu samo še štiri rdeči briga-
disti vpleteni v ugrabitev in usmrti-
tev Alda Mora, in sicer: Barbara Balzerani, Pietro Vanzi, Alvaro Lo-jacono in Stefano Ceriani. Kot rečeno, je Noveili član strateškega vod stva in pripada ortodoksnemu militarističnemu krilu rdečih brigad. Med drugim ga obtožujejo sodelova nja pri umoru generala Galvaligija in pri ugrabitvi ameriškega generala Doziera. Zaradi te ugrabitve je bil Noveili v odsotnosti obsojen na 26 let zapora.
Zakonca Noveili sta bila oa begu od avgusta 1930, ko sta zapustila Montereale, vasico v pokrajini A-
1IIIIIIIIIIIIIIIIIIII lili HIIIHIIItllHHIIIIIIIII Ulili It IIIIIIIMHIIIIIIIIHIIIIIIHIIIHIIII11111111111111111111111111111111111111
TAKOJŠNJI ODMEVI PREKO OCEANA
Član komisije Teodori o zaslišanju vdove Calvi
VVASHINGTON - Komaj je italijanska parlamentarna komisija za preiskavo o skrivni loži P2 zaključila — po več kot šestih urah — zasliševanje vdove in sina pokojnega bankirja Calvija, v Italiji že odmevajo izjave, ki jih je po zaslišanju dal član preiskovalne komisije, ra dikalec Massimo Teodori.
Po njegovem mnenju sta člana družine Calvi pričela verodostojno, njune izjave pa postajajo vse pomembnejše za preiskavo o P2. Prvi podatek, ki izstopa, je zelo tesen odnos med Andreottijem in Calvi-jem v letih 1981 in 1982: Andreotti je, po Teodorijevem mnenju, vple-
ten v vso zadevo ambrozijanskega zavoda: uvedbo komiske uprave, zaščito ali nezaščito Calvija ter v boj med vatikanskimi strujami pri odnosih TOR - Ambrosiano. Naslednji podatek zadeva tajnika PSI Cra-xija: le ta naj bi bil s Calvijem v odnosih medsebojnega izsiljevanja, tako pred kot po njegovem zaprtju. In tretjič, iz zaslišanj izhajajo hudo kompromitirani tudi nekateri vrhovi Bance dTtalia, posebno Lam-berto Dini, pa tudi guverner Ciam-pi. ki pa so Teodorijeve trditve nemudoma zavrnili. Končno Teodori obtožuje še framasonstvo, da je bilo t vseskozi v središču spletk.
gnila, kjer sta bila v konfinacijl, potem ko jima je zapadel rok preventivnega pripora. Marina Petrel-la je sestra brigadista Stefana Pe-trella, ki so ga aretirali januarja lani. Za razliko od Novellija je Ste fano Petrella pristaš Senzanijevega oporečniškega krila «fronte zaporov*. Preiskovalci ne izključujejo, da se je _ Noveili jeva v zadnjem obdobju pridružila Senzanijevim »oporečnikom* bržkone v upanju, da bi dosegli akcijsko enotnost po porazih, ki so jim jih zadale varnostne sile.
Pio Sacchi in že omenjene Federice Meroni, ki po vsem sodeč vodijo to skupino.
V MILANU IN TURINU
Karabinjerji aretirali 14 teroristov
MILAN — Karabinjerji so včeraj priznali, da so v Milanu in v Turinu v zadnjih dneh aretiraLi 14 teroristov pripadnikov skupine CO LP (Comunistj organizzati per la liberazione proletariat ki je le neke vrste "podružnica* teroristične organizacije «Prima linea*. Med aretiranimi so tudi domnevni udeleženci atentata na sedež židovske skupnosti v Milanu septembra letos, ko je eksplozija peklenskega stroja povzročila le materialno škodo. V glavnem pa so se pripadniki te skupine v zadnjem obdobju omejevali le «na ramofinancijske* rope.
Prvič se je ta sigla pojavila po begu Susanne Ronconi. Imreriane Biancamano, Marine Premoli in Fe-deriche Meroni iz zapora v Rovigu. Od četverice je trenutno na begu le Meronijeva, kar v bistvu pomeni, da je bila skupina brez vodstva, kar je tudi preprečilo, da bi iz pripadnikov COLP obnovili «Primo linea*. Vsekakor pa karabinjerjem nj uspelo izslediti Franca. Farine,
RIM — Iz protesta proti aretaciji dveh strojnikov ob iztirjenju pri San Benedettu de) Trento bedo železničarji, ki so člani avtonomnega sindikata FISAFS, stavkali jutri od 10. do U. ure.
RIM — Tečaj ameriškega dolarja je tudi včeraj zdrknil nekoliko navzdol in je dosegel 1.391,75 lire. Vrednost zlata se je pa povzpela na 20.400 lir gram.
BELFAST — 17 mrtvih in 66 ra njenih, to je rezultat enega najhujših atentatov v zadnjem desetletju v Severni Irski, do katerega je prišlo v ponedeljek ponoči ob 23.13 v BallykeRyju, od Londonderryja približno 16 km oddaljenem naselju.
Tu je bil značilni anglosaški «pub», katerega so ob ponedeljkih in sredah spremenili v disko klub. Vanj so zahajali ob svojem prostem času predvsem britanski vojaki iz bližnje letalske garnizije «Cheshire» v Shackletonu. Ta lokal je že v preteklosti večkrat dobil telefonsko o-pozorilo, da je podstavljena v njem bomba, toda vedno se je izkazalo, da je bilo iako sporočilo lažno. V ponedeljek zvečer, kakih dvajset minut preden so lokal zaprli, pa je prišlo do strahovite eksplozije, ka tore ni napovedalo nobeno sporočilo.
Atentatorji so podstavili izredno močno razstrelivo v kot plesišča. Eksplozija je bila tako močna, da je podrla steno lokala, povsem zrušila strop in trgovske lokale v prvem nadstropju ter razkrila stavbo. Na več kot 120 oseb. ki so se gnetle v tistem trenutku na plesišču, so se vsule tone in tone materiala.
Reševalcem, ki so se ob soju svetilk takoj lotili žalostnega posla, je
\Vell* v bolnišnice v Londonderryju in Belfastu. Pred ruševinami so se zbrali mnogi sorodniki žrtev, ki so molče opazovali delo reševalcev. V naselju, v katerem doslej še nikoli ni prišlo do nobenega nasilnega dejanja, je atentat zapustil globok vtis.
Očetovstvo nad tem krvavim deja njem si je (s telefonskim sporočilom neki televizijski postaji v Belfastu) prevzela INLA (irska nacionalna o-svobodilna armada), ki je že pred dvema mesecema zagrozila, da bo podtaknila peklenske stroje v lokale, kjer se zbirajo britanski vojaki. Ta organizacija je v zadnjih dveh mesecih pripravila skoraj vse atentate na področju Ulstra. Nobenega dvoma ni, da bo atentat vplival na razpravo, ki teče trenutno v britanskem parlamentu v zvezi z varnostnimi razmerami v Ulstru. Vlada v Belfastu pa je zahtevala po seg posebnih enot SASa, slišala pa se je tudi zahteva po uvedbi smrtne kazni. Nujno so sklicali severnoirski parlament, ki bo moral odločita o tem, kako ukrepati ob hudem naraščanju terorističnih dejanj v zadnjih dveh mesecih, saj jih je bilo več kot štirideset, torej toliko, kot prej v vsem letu skupaj.
Na sliki (Telefoto AP): reševalci med ruševinami disko kluba.
Clarkovo zdravje se je poslabšalo
SALT LAKE CITY - Pet dni po tem. ko so mu vstavili umetno srce, se je zdravstveno stanje 61-letnega Barneja Clarka spet poslabšalo. Zdravniki še ne vedo natančno, kaj je povzročilo to poslabšanje, predvidevajo pa, da je pacient dobil preveč antibiotikov ter je prišlo do disfunkcije ledvic.
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii'iiHM«»fiiiHuii|tiiiiHiiiiiiiirniiiaiiiiiiiiiiiiiimtiiufiiimiiHiiMHiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii|iiiii||||„,il|,M|,lll|l|llllll||li|Vj||^.lllll|t||l|in|||||B
POGOVOR Z JUGOSLOVANSKIM NOTRANJIM MINISTROM
Dolanc o gospodarskem kriminalu
BEOGRAD — Ocene, ki jih posamezniki dajejo o širjenju kriminala v gospodarstvu na podlagi ne katerih nepravilnosti, so napačne. S temi besedami je zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc začel včerajšnji pogovor z novinarji o gospodar skem kriminalu v državi in o de.iavnosti za prepre čevanje kriminala. Vzrokov kriminala, je dejal Do lanc, ne moremo iskati v slabostih samoupravne ureditve. Povečano število odkritih primerov v mi nulem obdobju .je rezultat širše in večje družbene akcije pri preprečevanju napak, ki so se pojavljale med dinamičnim razvojem družbe.
Napade na družbeno lastnino po besedah Do lanca odkrivajo na vseh področjih gospodarskega poslovanja, posebej pa na področju blagovnega prometa, trgovini in bančništvu. Povečuje se število dejanj organiziranega velikega kriminala, v katerem sodelujejo posamezniki iz več organizacij z območja cele države. V teh skupinah so najpogosteje odgovorni posamezniki, ki delajo kot vodje prodajaln, v blagajnah, ali so člani poslovodnih or-
ganov. V takšnem kriminalu je zelo malo neposrednih proizvajalcev, je dejal Dolanc.
Zunanjetrgovinska dejavnost je v številnih delovnih organizacijah zunaj nadzora samoupravnih organov in je zato prav na tem področju veliko kaznivih dejanj z veliko gmotno škodo. Napake se pojavljajo že pri izbiri poslovnih partnerjev, ki imajo pogosto sumljivo preteklost, včasih pa so to celo emigranti, ki so upravljali podjetja v času, ko so delali v jugoslovanskih predstavništvih. Prav tako so primeri sodelovanja s podjetji, ki obstojijo samo na papirju ln od katerih dolgov ni mogoče izterjati.
Stane Dolanc je dejal, da pomanjkanje posameznih proizvodov v državi, na primer moke in sladkorja, ni mogoče pojasniti drugače, kot da je to težja oblika slabega poslovanja, saj ni nobenega razloga, da teh proizvodov ne bi bilo na tržišču. Dolanc je posebej poudaril pomen dela vseh inšpekcijskih služb, ki pa ne delajo tako kot bi morale in veliko vlogo delavskega nadzora, (dd)
SEŽANA — Delovna skupina skupščine SFRJ, ki .je stalen organ in ki jo sestavljajo člani odbora za zunanjo politiko in odbora za gospodarsko sodelovanje z inozemstvom, zadolžena pa je za spremljanje sodelovanja s sosednimi državami ter za izvajanje osimskega sporazuma, se je med svojim dvodnevnim obiskom na mejnem področju z Italijo, srečala včeraj v Sežani s predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze in njenih članic. Namen obiska delovne skupine skupščine SFRJ pod predsedstvom Borisa Žnuderla je bil. da bi se podrobneje seznanila z učinki in posledicami uvedbe jugoslovanskih stabilizacijskih ukrepov.
Predsednik SKGZ Boris Race, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vito Svetina in drugi predstavniki SKGZ so člane skupščinske delovne skupine podrobno seznanili po eni strani s položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v pričakovanju globalnega zaščitnega zakona in * njenim delovanjem, po drugi strani pa s hudimi posledicami restriktivnih ukrepov tako za življenje slovenske manjšine, kot za splošno vzdušje obmejnega sodelovanja, zlasti sodelovanja v okviru maloobmejnega prometa ter gospodarske kooperacije. Predstavniki SKGZ so poudarili, da slovenska manjšina z velikim razumevanjem gleda na omejitvene ukrepe za saniranje jugoslovanskega gospodarstva, poudarili pa so tudi, da ti ukrepi ne bi smeli prizadeti vseh tistih vsakodnevnih vezi, ki so se ustvarile ob odprti meji. Ko je bil govor o možno-, stih gospodarskega sodelovanja med mejnima področjema in njunim širšim državnim zaledjem na višji in kvalitetnejši ravni, so predstavniki SKGZ izrazili vso pripravljenost in interes tudi slovenske narodnostne skupnosti in njenih gospodarskih organizacij. da dajo svoj prispevek v iskanju novih možnosti takega gospodarskega sodelovanja. Na koncu so predstavniki SKGZ apelirali na člane delovne skupine naj se na osnovi svojih ugotovitev zavzame tako v skupščini kot pri izvršnem svetu, da se obmejno področje in sodetovanje v okviru videmskega sporazuma m-zame iz restriktivnih ukrepov in da se ublažijo tudi ostali ukrepi za prehajanje meje.
Članj stalne delovne skupine skupščine SFRJ s predsednikom Borisom Šnuderlom na čelu. so s svoje strani poudarili, da so vsi restriktivni ukrepi izključnega ekonomskega značaja in da njihov namen nikakor ni bil prizadeti politike odprte meje, obmejnega sodelovanja in življenjskih interesov narodnostnih manjšin. Poudarili so, da so bili ukrepi izvršnega sveta neizbežni in nujni in da jih je kot take skupščina tudi odobrila, da pa je treba zdaj na podlagi izkušenj in ugotovitev odstraniti iz njih tisto, kar je že in lahko še bolj kvarno vpliva na odnose ob meji in na krepitev gospodarskega sodelovanja predvsem v okviru maloobmejnega prometa.
Pogovor, v katerem je sodeloval tudi gen. konzul SFRJ Drago Milošič, je tekel nato o možnostih razvijanja novih pebud in oblik gospodarskega sodelovanja ob ugotavljanju. da je v sedanjem položaju na obeh straneh čutiti pripravljenost v tej smeri v okviru videmskega sporazuma, avtonomnih računov in v okviru osimskih sporazumov.
Srečanja, ki jih je imela delovna skupina skupščine SFRJ predvčerajšnjim v Kopru in tokrat s SKGZ, so bila po izjavah njenih članov samih zelo koristna za poznavanje nastalega položaja ob meji in bedo skupini služila za podporo stališčem, ki jih bo zagovarjala, da restriktivni ukrepi ne smejo ovirati vsestranskega sodelovanja ob meji in da je treba zato tudi sprejeti spre-nienjevalne ukrepe. Predsednik SK GZ Boris Race pa je izrazil ob tem željo, da bi do ukrepov, ki bi odpravili restrikcije v maloobmejnem prometu, prišlo čim hitreje.
Stalna delovna skupina skupščine SFRJ si je nato ogledala še mejni prehod pri Fernetičih in se pogovarjala z vodjem carinske službe. Pod večer je odpotovala v Ljubljano, danes pa bo z istim namenom obiskala mejna področja na severni slovenski meji. (jk)
SINDIKALNA TAJNIŠTVA ZAHTEVAJO SESTANEK Z DEŽELNO UPRAVO
Globoka zaskrbljenost sindikatov zaradi krize v zdravstveni enoti
Obsodba predvolilnih obljub ministra Aitissima - Nedopustno je, da ostane katinarska bolnica še naprej neuporabna
V	ponedeljek so se sestala tajništva Enotne {»krajinske federacije CGIL, CISL in UIL, federacije zdravstva in zdravniških združenj ANA AO, ANPO in CIMO, da bi proučila sedanji položaj v tržaški krajevni zdravstveni enoti, tudi v zvezi z vestmi iz ministrstva za zdravstvo o problemih organika nove bolnice na Katinari.
V	tej zvezi so tajništva izrazila globoko zaskrbljenost, ker ni bila rešena kriza v KZE, kar povzroča nevarno pomanjkanje političnega vodstva in še stopnjuje neupravljivost tržaške zdravstvene ustanove. Po mnenju sindikalnih tajništev je nujno, da se najde izhod iz sedanje slepe ulice in da se obnovijo vodstveni organizmi KZE, ki naj bodo sposobni lotiti se kočljivih in zapletenih problemov na dnevnem redu. Pri tem pa je treba dati prednost programom in nujnim političnim izbiram, ne pa vprašanjem političnih zavezništev ali lotizacij, kot skušajo delati nekatere politične sile. Upravni odbor in skupščina KZE naj zato osvojijo predloge sindikata glede programov in organizacije struktur KZE. To pomeni osvojiti program, ki naj da prednost problemom ostarelih, reorganizacij bolnišniških struktur, ustanovitvi zdravstvenih o-krožij (distriktov) ter izpopolnitev organizacijske strukture KZE (tudi z imenovanjem odgovornih za posa mezne sektorje).
Da bi pospešila reševanje teh problemov, so sindikalna tajništva sklenila sprožiti vrsto sestankov z župa ni zainteresiranih občin, pa tudi pobude mobilizacije in boja celotne kategorije.
Glede vprašanja organika nove bolnice na Katinari sindikalna tajništva potrjujejo oceno do delovanja predsednika KZE in deželnega odbornika za zdravstvo, izrekajo pa tudi strogo kritično oceno do ministrstva za zdravstvo in samega ministra Aitissima: ko gre za tako delikatne probleme, niso dopustne zgolj predvolilne obljube, ki se potem ne izpolnijo. Nedopustno je, da bi tako važna in tako draga struktura, kot je katinarska bolnica, ostala še naprej neuporabna. Prav zato sindikalna tajništva pozivajo politične in družbene sile ter krajevne ustanove, naj izvedejo maksimalen pritisk, da se vsa ta vprašanja končno rešijo.
V	kratkem roku pa sindikalna tajništva zahtevajo o upravnega odbora KZE, naj pripravi načrt, na o-snovi dokumenta upravnega sveta bolnišniške ustanove iz leta 1979, za vsaj delen prehod oddelkov na Katina TO. V tej zvezi so tajništva sklenila tudi zahtevali čim prejirtje sreča nje z deželnim odborom.
ki bo predvidoma konec januarja ali v začetku februarja, imajo razne sekcije v teh dneh javna zborovanja. Za jutri so predvidena tri takšna zborovanja. Pristaniška sekcija bo imela svoje zborovanje ob 30.30 o temi »Vloga delavskega razreda za razvoj tržaškega gospodarstva in pristanišča*. Uvodno poročilo bo imel tajnik sekcije Claudio Sibelia, posegel pa bo tudi član pokrajinskega tajništva Ugo Poli. Sekcija »Zoll* s Pončane prireja svoje predkongresno zborovanje ob 18. uri v Ljudskem domu na Pončani št. 14. O kulturnih vprašanjih bo govoril član federacije Fabio Imvinkl. Ob 20. uri bo zborovanje na Greti (Ul. Baseggio 75). Tema zborovanja bo »Gospodarski položaj v Trstu in v državi*.
• V torek, 14. decembra bo v Trstu na sedežu ANCIFAP, drevored Val-maura, posvet na temo »Ostareli — aktivni subjekti v družbi*, ki ga prireja enotna deželna federacija CGIL - CISL - UIL.
Sestanek na deželi o obratu ININCO
Načrt za realizacijo novega obrata ININCO v tržaški industrijski coni je bil včeraj predmet obravnave na sedežu deželnega ravnateljstva za industrijo med predstavniki družbe, FRIE, Friulie in pokrajinske federacije CGIL, CISL in UIL ob sodelovanju sindikata tekstilcev in tovarniškega sveta tovarne Calza Bloch. Kot je znano, naj bi nova tovarna izdelovala oblačila ter naj bi se poslužila delavcev bivše Calza Bloch.
Na srečanju so proučili težave, ki so doslej zavirale uresničevanje te pobude, medtem ko je predsednik ININCO Paticchio obljubil, da bo že v teku tedna predložil ustrezno dokumentacijo in jamstva glede u-stanovitve novega podjetja, ki naj bi vzelo v službo 337 oseb.
PROTI ODPUSTOM V ŠTIVANSKI PAPIRNICI
Sindikati zahtevajo srečanje s prefektom in deželno vlado
Na namero vodstva, da bi 1. januarja odpustilo 103 ljudi, bo delavstvo reagiralo z vrsto stavk
Enotna sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL je včeraj brzojavno zahtevala sklic nujnih sestankov s predstavnikom vlade v naši deželi prefektom Marrosujem in z deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem v zvezi z napovedanim odpustom, 1. januarja prihodnjega leta, 103 delavcev v štivanski papirnici.
Namero vodstva tovarne, ki pripada de facto znani grupi Burgo, je delegirani upravitelj Bcnelli sporočil sindikalnim predstavnikom na posebni seji, na kateri je med drugim dejal, da namerava grupa odpustiti 1200 delavcev od skupnega števila 6.500 zaposlenih v njenih obratih. Za štivansko papirnico, je naglasil Bonelli, je skrčenje osebja (v tovarni je danes zaposlenih okrog 800 delavcev) nujno potrebno, če se naj tovarna preustroji in posodobi tako, da bo lahko vzdržala konkurenco drugih proizvajalcev papirja v državi in v tujini.
To stališče tovarniškega vodstva je v precejšnji meri presenetilo tako prizadeto delavstvo kakor tudi sindikalne organizacije, saj se je
S SINOČNJEGA SESTANKA V ŽENJANU
Vrtnarji s Kolonkovca zahtevajo večjo pažnjo za svoje probleme
Pobudo za sestanek je dal odbornik za kmetijstvo tržaške pokrajine Čok • Proučili možnost za ustanovitev zadruge
V	dvorani PD Kolonkovec so se sinoči sestali krajevni vrtnarji z namenom, da se pogovorijo o najbolj perečih težavah, ki pestijo to kmetijsko stroko in tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki neposredno zadevajo njihovo vsakdanje delo v občinski tržnici na debelo. Pobudo za koristno srečanje je dal odbornik za kmetijstvo tržaške pokrajine Marčeto Čok. ki .je tudi sam po poklicu vrtnar, udeležila pa sta se ga tudi podpredsednik Kmečke zveze Debeliš in tajnik te organizacije Bukavec.
Čok, ki je član občinske posvetovalne komisije za upravljanje tržnice, je uvodoma poročal o predlogih uprave glede preureditve nekaterih struktur v tržni Hmzlasji njenega središčnega pločnika. -V razprav, ki je temu slep?, je prišla na dan potreba, da .bi morah, odgovorni organi nameniti dosti več pozornosti in skrbi specifičnim problemom krajevnih vrtnarjev, saj je znano, v kakšnih objektivnih težavah le ti o-pravl.ia’o ta poklic.
V	drugem delu srečanja pa so vrtnarji, ki prodaja,jo svoje pridelke v občinski tržnici, proučili mo žnost za ustanovitev zadruge med vsemi, ki delajo na tem področju.
Predkongresna zborovanja sekcij KPI
V pripravah na sekcijske kongrese in na pokrajinski kongres KPI,
HMiiiiiii»wiiiinimnmiitmmniiintTiT—tttt...■ «««..*».»mimunimium-
NA PREDSINOČNJEM SREČANJU NA DEŽELI
Soočenje okrog zakona o obnovi potrdilo soglasje v deželni večini
Med včerajšnjo sejo deželne skupščine pozitivno ocenili izid soočenja - Poročilo o gradnji soškega vodovoda
V deželni večini, ki so jo vselej pretresale bolj ali manj glasne polemike, končno vlada popolno soglasje. Tako vsaj lahko sklepamo po raznih izjavah, ki smo jih lahko slišali med včerajšnjim zasedanjem deželne skupščine. Vsa pozornost deželnih svetovalcev je bila namreč namenjena izidu predsinočnjega srečanja med deželnim odborom in predstavniki strank, ki tvorijo deželno večino. Predmet srečanja je bil državni zakon 828 o obnovi dežele. Stranke večine so bile pokli cane, da izrazijo svoja mnenja s tem v zvezi. Dejansko je srečanje pokazalo, da se je okrog tega problema stvorilo soglasje, ki je preglasilo tudi nekatere polemične spopade med krščansko demokracijo in ■ socialistično stranko v preteklih , dneh. V splošnem je bilo izraženo zadovoljstvo, da je vlada spreje-- la zakon in splošno mnenje je tudi ; bilo, da mora imeti pri nadaljnji j obnovi absolutno prednost dograditev hiš za tiste, ki jih je prizadel potres, da se skratka odpravi vse j nadaljnje možne zamude. Prav tako je bilo soglasno potrjeno, da je treba na podlagi omenjenega za kona zagotoviti razvoj produktivnih sektorjev in zaposlovanje, pa ne samo v videmski in pordenonski. 'temveč tudi v tržaški in goriški pokrajini.
Med včerajšnjim zasedanjem deželne skupščine je bilo predsinoč-'nje srečanje skratka ocenjeno kot zelo pozitivno iz vseh vidikov. Tako je soglasje strank deželne večine označil predsednik Comelli v svojem krajšem poročilu in v tem smislu se je izrazil tudi socialist Zanfagnini. ki je dejal, da je de želna večina izšla iz predsinočnjega i:soočanja še utrjena.
Kot vemo, so sporazumi med strankami na deželni ravni poveza 'ni s političnimi sporazumi v Tr-;stu. Predsinočniim so se deželni od-"borniki in ta miki strank deželne večine dotaknili tudi tega delikatnega problema in potrdili zahtevo po 'Izvajanju sporazumov za tržaški 'kraievni uoravi
Dopoldanski del zasedanja deželnega sveta je bil posvečen vpra-
šanjem in interpelacijam. Posebej velja omeniti odgovor odbornika za javna dela Biasuttija komunističnima svetovalcema Battellu in Tone lu v zvezi s soškim vodovodom, ki bi moral dobavljati vodo Trstu in katerega dela so v znatni zamudi. Biasiutti je povedal, da je bilo v ta namen žc potrošenih 23 milijard lir in da je za dovršitev del, ki jih predvideva načrt iz leta 1976, potrebnih še 30 milijard lir, katerim bi bilo treba dodati še pet milijard za restrukturacijo obstoječih vodovodnih naprav. Odbornik je tudi dejal, da vlada ni vključila teh del med finansiranja iz investicijskega sklada, zato bo dežela za leto 1983 obnovila prošnjo. Deželni odbor je vsekakor predlagal, da se za nadaljevanje del dodeli pet milijard lir iz proračuna za leta 1983-85.
I ^ ^
Posnetek s srečanja v dvorani PD Kolonkovec
Š tako organizacijo bi namreč e-notneje in s tem nedvomno tudi učinkoviteje ščitili lastne interese in potrebe zlasti v pokriti tržnici na debelo kot tudi v odnosu do drugih gospodarskih dejavnikov ter tudi do javnih ustanov, ki žal, razen redkih izjem, ne kažejo prevelikega zanimanja in razumevanja do problemov krajevnega vrtnarstva in tudi kmetijstva na sploh. Nova zadruga naj bi po mnenju prisotnih združevala le vrtnarje, ki prodajajo svoje pridelke na tržnici na debelo in bi zato delovala v tesnem sodelovanju z vrtnarsko in cvetličarsko zadrugo, ki že več let deluje na celem področju tržaške pokrajine. V ta namen so sinoči tudi ustanovili koordinacijski odbor, ki bo od blizu sledil problemom vrtnarjev na tržnici na debelo ter bo tudi proučil možnost ustanovitve zadruge.
točneje vsako zadnjo soboto v mesecu, bodo za poročne obrede dali na razpolago dvorano v drugem nadstropju muzeja Revoltella. Tako se bodo tudi civilne poroke lahko odvijale v primernejših prostorih, kjer se sorodnikom in znancem no-voporočencev ne bo treba stiskati v pretesni sobici anagrafskega u-rada.
do nedavnega govorilo, da bo tovarna v skrajnem primeru, to je v primeru, da bi njena proizvodnja ne prodirala na tržišče ter se kopičila na zalogi, vpisala nekaj delavcev v dopolnilno blagajno, ni se pa omenjala možnost odpustov. Na nepričakovano potezo vodstva bo delavstvo reagiralo z vrsto stavk: jutri se bodo vzdržali dela zadnji dve uri vsake delovne izmene delavci zaposleni pri strojih, delavci, ki skrbijo za vzdrževanje tehničnih naprav pa bodo stavkali 4 ure. Delovna sila, zaposlena v drugih oddelkih papirnice, pa bo stavkala v naslednjih dneh. Prihodnji ponedeljek bo tovarna stala, saj bodo delavci stavkali ves dan, da podprejo nastop sindikalnih predstavnikov vsega delavstva grupe Burgo, ki se bodo sestali na posebnem posvetu v Milanu. V petek, 17. decembra, pa bo spet v papirnici celodnevna stavka, s katero se bodo delavci iz štivanskega obrata pridružili vsedržavni stavki delavcev papirne industrije, v okviru katere bo tudi posebna sindikalna manifestacija v Rimu.
V zvezi s tem problemom je tržaška avtonomna federacija KPI sinoči izdala tiskovno poročilo, v katerem obsoja brezbrižnost osrednje in deželne vlade do krize, ki je' zajela papirno industrijo v Italiji. Poročilo tudi naglaša, da se šti-vanska papirnica ne uvršča med obrate v resni krizi, saj je letos do konca septembra prodala več papirja kakor v vsem lanskem letu. Zaradi tega je nesprejemljiva namera o odpustu 103 delavcev. Poročilo na koncu omenja, da je KPI za petek sklicala v Mantovi vsedržavni posvet o problemih papirne industrije.
Kulturno življenje na Rppentabru
Repentabrsko kulturno društvo »Kraški dom* je v nedeljo imelo v gosteh godbeno društvo iz Nabrežine. V občinski telovadnici v Repnu je goste najprej v imenu društva pozdravila Loredana Guštin, nakar so nabrežinski instrumentalisti pod taktirko Stanka Misleja uprizorili enourni koncert, ki je navdušil še kar številne poslušalce.
Na nastope v novi sezoni se pripravlja tudi moški pevski zbor »Sre- ’ čko Kumar*, ki se je nekoliko obno- i vil in je pristopilo nekaj mladih grl, I tako da se ni treba bati za obstoj j. vokalne skupine v repentabrski ob čini.
. B..S.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Prijeten večer posvečen delu in fotografijam Maria Magajne
Marko Kravos je govoril o Magajnovi knjigi «Trst v črno-belem», ki bo kmalu izšla pri Založništvu tržaškega tiska
Sinoči je bil v Slovenskem klubu večer posvečen delu in knjigi, ki bo v kratkem izšla fotografa Maria Magajne.
Naj takoj povemo, da je Magaj-novo knjigo <cTrst v črnobelem» predstavil urednik knjižnjih izdaj pri ZTT Marko Kravos, ki je de jal, da žal knjga še ni dotiskana, bo pa v kratkem. Kravos je tu poudaril, da pomeni knjiga zahtevno založniško dejanje, saj je bilo potrebno izbrati iz obsežnega gradiva fotografij, ki jih je od leta 1945 dalje posnel fotograf Mario Magajna. Izbrati je bilo torej treba tiste posnetke, ki najbolj označujejo našo polpreteklo zgodovino in jih potem primerno urediti, kar pomeni tudi marsikatero tehnično težavo (pri tisku). Nadalje je Kravos dejal, da pomeni delo važen dokument časa, hkrati pa izpričuje Magajnovo prisotnost v polpretekli in sedanji tržaški stvarnosti. V fotografijah so posneti bistveni dogodki, ki so moč-
no vplivali na življenje naše narodnostne skupnosti na Tržaškem; v teh dogodkih pa so bistveni protagonist ljudje.
Knjiga «Trst v črno belem» bo izšla v zbirki Jadranskega koledarja, kmalu pa bo izšla tudi v izdaji z italijanskimi teksti.
Po tej predstavitvi je fotograf Primorskega dnevnika Magajna prikazal serijo barvnih diapozitivov o Trstu in okolici, med predvajanjem slik pa so gojenci gledališke šole Slovenskega stalnega gledališča (Marinka in Lučka Počkaj, Melita Malalan, L oris Tavčar, Alda Sosič in Tanja Smotlak) recitirali pesniška besedila naših domačih avtorjev (brali so pesmi Aceta Mermolje, Brune Pertot. Irene Žerjal. Filiberta Benedetiča, Miroslava Košute, Borisa Pangerca in Marka Kravosa).
Večer se je zaključil v prijetni družabnosti, ki želi biti ena izmed značilnosti klubovske dejavnosti in seveda torkovih večerov
Gostovanje Jožeta Zupana s «Sokratovim zagovorom»
• LIPU (iti. zveza za zaščito ptic) organizira za ljubitelje bird-watch-1 ing-a v nedeljo, 12. decembra, voden' omitološki izlet v 'zaščiteno območje Val Cavanate. Zbirališče je na Ober-dankovem trgu pri SIP ob 8.30. Vpisovanje in informacije dobite od 15. do 16. ure na tel. številko 828709.
V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Imeniten čelist mlade generacije
Gosta Tržaškega koncertnega društva v gledališču Rossetti sta bila v ponedeljek čelist Antonio Mene-ses in pianist Franz Massinger. Komaj 25-letni brazilski čelist je v svoji kratki karieri požel že vrsto prvih in drugih nagrad na raznih mednarodnih tekmovanjih in si pridobil sloves enega najboljših čelistov mlade generacije na svetu. Dobrih deset let starejši nemški pianist je prav tako svetovno uveljavljen koncertant. Skupaj sestavljata duo, ki ga odlikuje očitna muzika-ličnost in interpretativna poglobljenost, pri čemer znata biti mojstra tudi zelo uravnovešena v njuni vlogi.
Pri Menesesu smo lahko že v uvodni Boccherinijevi Somti v A-duru zaznali mojstrskega oblikovalca zvoka, ki ga plemeniti z nadrobnim vibriranjem in suvereno prstno igro. Morda bi mu v fortis-simih lahko pripisali manj zvočne čistosti in nekoliko preostrih pote-zov z lokom, toda to sodi očitno v okvir njegovega močnega temperamenta, ki teži bolj k vsebinskemu prednašanju kot pa lepotnosti zvočnega učinka. Toda ko se mu v spevnih pasažah, kot na primer pri Schumannovih skladbicah v ljudskem stilu ali pri drugem in tretjem stavku (Adagio affettuoso in Allegro appassionato) Brahmsove Sonate v A-duru op. 99 ponudi priložnost za izrazito mehko in čustveno muziciranje, takrat mu glasbilo (med drugim gre za dragoceni inštrument iz leta 1698) zapoje v enkratni tonaliteti. V Debussg-jevi Sonati za čelo in klavir srno spoznali v njem natančnega oblikovalca pestrosti avtorjevih izraznih načinov, v Chopinovi Introduk-ciji in Briljantni polonesi v C-duru pa ritmično melodično prepričljivo interpretacijo, kar velja tudi za lahkotno suvereno izvedbo Ravelo-ve Habanere v. dodatku.
V pianistu Massinger ju je imel čelist povsem enakovrednega partnerja bodisi kot tenkočutnega spremljevalca, bodisi kot soizvajal-ca in od časa do časa nosilca tematike izvajanih del. (jk)
ivot sino že poročali, gostuje v Trstu igralec Jože Zupan s Platonovim delom «Sokratov zagovor*. Predstava je uvrščena v program, ki ga Slovensko stalno gledališče namenja šolam in društvom.
Najprej nekaj podatkov o tem,

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Tudi civilne poroke odslej v primernejših prostorih
Vsako zadnjo soboto v mesecu bo na razpolago novoporočencem dvorana v muzeju Revoltella
Statistike kažejo, da se ob stalnem manjšanju števila porok sorazmerno čedalje več ljudi odloča samo za civilno poroko. Te so se doslej v Trstu odvijale v manjši dvoranici v palači, kjer je anagrafski urad, ki so jo posebej opremili za te priložnosti. Vendar je dvorana premajhna v primeru, da novoporočen-ca povabita večje število ljudi. In tako je občinska uprava na predlog podžupana Pacorja sprejela zanimivo pobudo, ki bo prav gotovo naletela na ugoden spre,jem pri vseh zainteresiranih. Enkrat na mesec,

Po burji megla in vlaga


n
Skoraj pet let ječe punkovcem> ki so pretepli mestnega redarja
Trem so izdali sodniki pogojno kazen, za enega odredili izpustitev na začasno svobodo • Zaradi pomanjkanja dokazov oprostili zdravnika psihiatrične bolnišnice
kje bodo v naslednjih dneh predstave. Danes bo Zupan gost Slomškovega doma v Bazovici in sicer ob 17. uri, jutri bo predstava ob 10.40 na učiteljišču »A. M. Slomšek*, ob 20.30 pa v Domu »Albert Sirk* v Križu: v petek si bodo »Sokratov zagovor* ogledali dijaki Trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois* in sicer ob 8.45, zvečer pa bo predstava v Ljudskem domu v Trebčah, in sicer ob 20.30.
Ob podatkih si dovolimo nasvet, ki seveda velja predvsem šolam. Dijake naj bi j ofesorji nekoliko pripravili r.a predstavo, saj bodo tako i bolje sledili Zupanovemu izvajanju. ! Pa tudi osvežitev o tem. kaj je Sokrat pomenil, nikoli ne škoduje...
Na sliki Jože Zupan v vlogi Sokrata.
Gosta megla je včeraj zajela dober del naše dežele in tudi predele kraške planote. Burji je tako sledilo vlažno vreme z rahlim dežjem in, kot smo že zapisali, meglo. Avtomobilisti bodo morali biti pazljivi, saj so ob takem vremenu nesreče pogoste. »Pazljivi* bodo morali
biti tudi drugi potniki, oziroma L sti, ki nameravajo na letalo. Včeraj je bilo namreč letališče v Ron kah zaradi megle zaprto, tako da je letalo, ki pride zjutraj iz Rima, moralo pristati v Benetkah.
(Na sliki: megla na Krasa)
Tržaško kazensko sodišče je včeraj obsodilo na skupno 4 leta in 10 mesecev ječe štiri mladeniče, ki so v noči med 2. in 3. septembrom na Trgu Unita pred občinsko palačo hudo pretepli 39-letnega mestnega redarja Gina Canettija, potem ko jih je ta zaman skušal prepričati, naj utišijo kasetofon, da ne bi tako kalili nočnega miru. Sodniki so obsodili 20-letnega Fran-cesca Carboneja iz Ul. Gorizia 32 na leto in 4 mesece zapora in na 550 tisoč lir globe, preostale tri, 20-letnega Alessandra Floridio iz Ul. D’Alviano 80, 19-letnega Sandra Si-monuttija iz Ul. Politi 5 in prav toliko starega Stefana Pettirossa iz Ul. Milano 7, pa vsakega na leto in 2 meseca zapora. Carboneju,, Si-monettiju in Pettirossu so izrekli pogojno kazen, za Floridio, ki se je bil že enkrat prej okoristil s pogojno kaznijo, so sodniki odredili izpustitev na začasno svobodo, tako da so lahko vsi štirje obtoženci zapustili koronejske zapore.
Dogodek, ki je privedel četverico pred sodnike, je izzval v začetku septembra mnogo zanimanja med tržaško javnostjo. Pretep mestnega redarja Canettija je sprožil tudi stavkovno akcijo redarjev, ki niso hoteli opravljati nočnega izvidniške-ga dela prav zaradi nevarnosti in zaradi bojazni pred takimi in podobnimi izpadi. Preiskovalci so že nekaj dni po pretepu izsledili skupino mladih »punkovcev*. ki naj bi | napadli Canettija (zlomili so mu dve rebri, za poškodbami se je moral zdraviti mesec dni). Poleg četverice so priprli še mladoletnika, ki so ga nato zaradi njegove mladosti izpustili.
Na včerajšnji obravnavi so vsi štirje zanikali obtožbe, sodniki pa jim očitno niso verjeli: Carboneja so obsodili na kazen, ki jo je bil predlagal javni tožilec Grohmann, s preostalimi tremi pa so bili za par mesecev milejši.
Tržaško prizivno sodišče je včeraj sodilo dvema tržaškima psihiatroma, 38-letnemu primariju Vincenzu Pa-
storeju in 36-letnemu Lorenzu Tore-siniju, ki ju je obtožnica bremenila soodgovornosti pri nenamernem u-moru 4-letnega Fabia Tranija, ki ga je pred 6 leti v kopalni kadi utopila mati Maria Letizia Trani. Tranijeva je bila duševno neuravnovešena in je bila na procesu obsojena na deset let lunminalistične bolnišnice (septembra letos si je vzela življenje v kraju Castiglione delle Stiviere, kjer je bila zaprta). Zdravnika sta se znašla na zatožni klopi, ker naj bi tri dni pred umorom malega Fabia odrekla pomoč
Tranijevi.
Prvostopenjski sodniki so ju popolnoma oprostili, ker dejanje ni bilo kaznivo; na včerajšnji, prizivni obravnavi pa je sodni zbor del-
no spremenil razsodbo ter ju oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Z vespo v avtomobil finančnih stražnikov
Trčenje z vespo v avtomobil finančnih stražnikov bo drago stalo 46-letnega Dauieleja Kovacicia iz Ul. S. Cilino 24. Moški si je v nesreči zlomil desno koleno in se bo moral zaradi tega zdraviti 40 dni. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice. Nesreča se je pripetila popoldne v Ul. Solata, kjer je Kovačič od zadaj treščil z vespo 200 v fiat 127 z evidenčno tablico finančnih stražnikov, ki ga je upravljal stražnik Antonio Ciardo.
Avgust Černigoj razstavlja v tržaški galeriji Tommaseo
Razstavljene so intarzije, ki jih je po Černigojevih skicah izdelala tržaška umetnica Emanuela Marassi
Prof. Avgust Černigoj, ki je nekako sredi poti med osmim in devetim križem, je zadnje čase bolj živ in dejaven, kot .v mnogo mlajših letih. Po več javnih predstavitvah v letošnjem poletju, je sedaj pripravil kar dve razstavi hkrati. Pred dnevi je odprl veliko antološko razstavo v Ajdovščini, sinoči pa smo prisostvovali odprtju njegove razstave v tržaški galeriji «Tom-maseo» v Ulici Canal Piccolo.
Černigojeva tržaška razstava pa pravzaprav ni samo Černigojeva. Galerija «Tommaseo» je tržaško likovno razstavišče, ki po navadi odpira pot v javnost tistim domačim in tujim likovnikom, ki se s svojo drzno likovno izraznostjo ne morejo preriniti v ospredje ali se celo sploh ne morejb uveljaviti. Sedanja Černigojeva predstavitev v tej galeriji
pa ne spada v to zvrst razstav, kaj ti tokrat so na ogled v galeriji Tommaseo njegove intarzije. Ker pa Černigoja dobro poznamo, vemo, da se naš znani tržaški likovni mojster ni nikoli ukvarjal z intarzijo neposredno in že prej smo rekli, da ne gre za izključno Černigojevo razstavo. In v mali, a zahtevni galeriji, visi od sinoči dober ducat Černigojevih skic, ki jih je znana tržaška umetnica Emanuela Marassi prenesla v intarzijo, tako da gre pravzaprav za razstavo dveh likovnih mojstrov. In ker gre za sodelovanje dveh tržaških odličnih likovnih ustvarjalcev, smemo reči, da je sicer zelo zahtevna galerija pripravila res lepo in zanimivo razstavo, ki bo prav gotovo privabljala veliko občinstva vse do 19. t.m., dokler bo razstava odprta,	(fre)
Smrt v stanovanju
Na njegovem domu v Ul. Molino a vento 146 so v ponedeljek našli mrtvega 47-letnega Luciana Petroma. Dežurni zdravnik Rdečega križa dr. Giassi je izdal sporočilo o smrti, iz katerega izhaja, da je Pe-tronio umrl približno dva dni prej. V ponedeljek zjutraj je prišel Petroma obiskat njegov prijatelj, 59-letni Dante Rizzo iz Ul. Corridoni 5, ki je zaman čakal, da bi mu Petro-nio odprl. Potem ko je sam odprl vrata, je našel truplo prijatelja na postelji.
Policijski agenti
aretirali narkomana
Agenti tržaškega letečega oddel ka so v ponedeljek aretirali dva tukajšnja narkomana zaradi posesti in razpečevanja mamil, potem ko so na njunih domovih našli skupno približno tri četrt kilograma hašiša. Na domu 27-letnega Sergia Baccovicha v Ul. Filzi 7 so po hišni preiskavi zasegli tri palice mamila za skupnih 220 gramov hašiša. Mladenič jim je povedal, da mu je preskrbela mamilo črnolasa ženska nižje rasti, v kateri so policisti prepoznali 35-letno Giuliano Grassi iz Ul. Cologna 31. V njenem stanovanju so našli pol kilograma hašiša in manjšo količino kokaina. Oba, moškega in žensko, so zatem prepeljali v koronejske zapore.
Predstavitev knjige «Novi dan»
Včeraj so v Trstu uradno predstavili knjigo «11 nuovo giornot, ki jo je ob 200-letnici grške pravoslavne cerkve v Trstu izdal Inštitut za enciklopedijo dežele FJK.
Pisci knjige so italijanski in grški znanstveni delavci, zapise pa bogatijo številne fotografije. Tako lahko iz knjige izvemo vrsto podatkov o zgodovini Grkov, ki jih je v Trst pritegnil razcvet trgovine. Zgodovini se pridružuje oris gospodarskega in družbenega položaja grške skupnosti, ki se je v 200 letih utrdila v našem mestu. Utrdila se je do tolikšne mere, da pomeni tudi jasno kulturno stvarnost. O tem govori dragocena zbirka umetnin in pa knjižnica s približno 8.000 knjig, med katerimi je precej dragocenih in redkih izdaj. Knjiga tNovi dan» prinaša seveda tudi bogato dokumentacijo o teh kulturnih dobrinah, ki so 'širšemu občinstvu večinoma neznane.
Knjigo bodo kmalu izdali tudi V angleškem in grškem jeziku.
f Čestitke
Danes goduje MERI ROJC iz Ka-tinare, G. t.m., pa je slavila svoj 50. rojstni dan. Ob tej priliki ji želijo zdravja, sreče in uspeha polno v nadaljnjem življenju prijatelji iz Boršta in Katinare.
Družino Pavle in Draga Košute je osrečil prihod prvorojenke ERIKE. Srečnima staršema čestita, E-riki pa vošči vse lepo KD Vesna.
Razstave
V Prosvetnem domu na Opčinah bo v soboto, 11. t.m., ob 20.30 odprtje razstave Atilija Kralja - člana Društva zamejskih likovnikov. Razstavljal bo svoja zadnja dela o Grčiji. Slikarja bo predstavil Milko Bambič.
TK Galerija - Ul. sv. Frančiška 20. Klavdij Palčič razstavlja svoje novejše risbe in grafike.
Ob izgubi drage gospe JOŽICE
Izrekata iskreno sožalje Evgenu Dobrih in svojcem Maruška in Kl-ljan.
Zapustil nas je naš dragi oče in nono
JOSIP ZERIAL
(mlinar)
Pogreb bo v petek, 10. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Boljunec.
Žalostno vest sporočajo hči Nives, sinovi Sergio, Boris in Ljubo ter vnuki.
Boljunec, 8. decembra 1982
Gledališča
Kino
VERDI
V sredo, 15. t.m., ob 20. uri premiera opere »Triptih* Antonia Ille-sberga, pod vodstvom Danijela Za-nettovicha, v režiji Luise Crismani. Scene je pripravil Lojze Spacal. Sodeluje tudi otroški pevski zbor »Vo-ci Bianche* iz Trsta pod vodstvom Edde Galvani. Red A/E. V petek začetek prodaje vstopnic pri blagajni gledališča.
ROSSETTI
Danes ob 17. uri (red sreda) gostuje Stalno gledališče iz Bočna s Shakespearovo dramo «Pene d’amor per-dute*. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni — Pasaža Protti za ponovitve do 12. t.m.
AVDITORIJ
Podrekovo lutkovno gledališče ob
11. in 17. uri. «Ostržek. . . tako*. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni.
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu «Sokratov zagovor*, izvaja Jože Zupan. Danes, 7. decembra, ob 11.45 na liceju «F. Prešeren*; ob 20.30 v šoli «1. maj 1945» v Zgoniku; jutri, danes, 8. 12., ob 17. uri v Slomškovem domu v Bazovici; jutri, 9. decembra, ob 10.40 na učiteljišču »A. M. Slomšek*; ob 20.30 v Domu ♦Albert Sirk* v Križu; v petek, 10. decembra, ob 8.45 na Trg. teh. zavodu «žiga Zois*; ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Okrogla dvorana
Danes, 8. t.m., ob 17. uri. Katoli ška cerkev in socializem v svetu.
Mala dvorana
Še danes, 9. 12. ob 18. in 20. uri; Teden sovjetskega filma.
Srednja dvorana
Danes, 8. 12. ob 19.30: Večer ljudskih plesov in pesmi.
Sprejemna dvorana
Danes, 8. in jutri, 9. 12.: Predsta vitev zimskih olimpijskih iger Sarajevo 1984.
II. preddverje
Danes, 8. in jutri. 9. 12., ob 10. in 16. uri: Zimske olimpijske igre Sarajevo '84 — projekciji filmov.
Vstopni« so v prodaji pri Olagaj ni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje od 9 do 14 ure in od 17. do 19 ure oziroma do začetka predstave v snhnto od 9 do 13 ure
Koncerti *
V nedeljo, 12. decembra, ob 16. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert moškega pevskega zbora Vasilij Mirk. Dirigent Evgen Prinčič.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 8. decembra BREZM. SPOČ. D. M.
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8 48 — Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 13.18.
Jutri, ČETRTEK, 9. decembra VALERIJA
Vreme včeraj; Najvišja temperatura 9 stopinj, najnižja 7, ob 18. uri 9 stopinj, zračni tlak 1022.4 mb. pada, vlaga 98-odstotna, dežja je padlo 2 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura mo rja 13,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cristina Jerian, Giacomo Coslovich, Annunziato An-gheloni, Ivan Bertaglia, Marella Sara Garcia Andriani.
UMRLI SO: 66-letna Tea Cher-bavaz, 69-letna Armida Rossi vd. Boscarol, 71-letna Zorka Vončina vd. Grinover, 69-letni Francesco Germani, 72 letni Rudi Gabrielli, 81 letni Girolamo Sisgoreo. 82-letni Giuseppe Galletti, 73-letni Gio-vanni Germanis, 70-letna Caterina Contegiacomo, 80 letni Giacomo Be-nedetti, 81-letni Giuseppe Roseano, 72-letna Amalia Franca vd. Coslovich, 74-letni Mario Rassi, 81-letni Eugenio Funan, 69-letna Žita Stip-covich, 56-letni Bruno Giorgiutti, 81-letna Emilia Valdemarin vd. Dorsim, 811etna Giuseppina Bencich vd. Do-brila, 79 letna Antonia Runtich vd. Cattai. 80-letni Eugenio Petronio, 96-letna Benedetta Bisio vd. Ferrari.
Cappclla Undergiound Zaprto.
Ariston 16.30 «Domani si balla*. Ma riangela Melato in Maurizio Ni-chetti.
Eden 16.00 «La cosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.30 «Summer lovers*.
Ritz 16.30 »Bomber*. Bud Spencer.
Grattacielo 16.00—22.15 «Grease II.»
Fenice 15.30 «Tenebre». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.30 «Pink Floyd: The vvall*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «The luxure story». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Porky’s». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fapitol 16.00 »Io so che tu sai che io so*. Alberto Sordi in Monica Vitti.
Cristallo 16.00 «Grand Hotel Excel-sior*. Adriano Celentano in Enri-co Montesano.
Moderno 16.00 «Blade Runner*.
Radio 15.30 «La čarne erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Viltorio Veneto 16.00 «Per favore non mordermi sul collo*.
Lumiere 15.30 «Hair». Režija Miloš Foreman. Prepovedan mladini pod 14. letom.
.SLOVENSKO
MATJAŽ KMECL
MUTASTI BRATJE
poljudna igra v dveh dejanjih Krstna uprizoritev REŽIJA: JOŽE BABIČ Premiera
v petek, 10. decembra 1982, ob 20.30 - ABONMA RED A -premierski Ponovitve
v soboto, 11. decembra 1982, ob 20.30 - ABONMA RED B -prva sobota po premieri v nedeljo, 12. decembra 1982, ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri v sredo, 15. decembra 1982, ob 20.30 - ABONMA RED D -mladinski v sredo v četrtek, 16. decembra 1982, ob 20.30 - ABONMA RED E — mladinski v četrtek.
Javni natečaj
za eno delovno mesto vratarja - sluge
Kot objavljeno v deželnem u-radnem vestniku št. 105 z dne 25. 11. 82., je TRŽAŠKA AVTONOMNA LETOVIŠČARSKA U-STANOVA razpisala javni natečaj na podlagi naslovov za 1 delovno mesto vratarja - sluge na poskušnjo.
Prošnje bodo morale prispeti na glavni sedež Tržaške avtonomne letoviščarske ustanove (Azienda Autonoma di Soggior-no e Turismo di Trieste e del-la sua Riviera) - Trst - Grad sv. Justa - do 27. decembra 1982.
Razpis o natečaju je na ogled pri uradih ustanove, glavni sedež: Trst - Grad sv. Justa -Trg Katedrale št. 3; sedež v Sesljariu: Šesljan 56/b; sedež v Miljah: Korzo Puccini št. 6; Urad za informacije in statistiko: Trst - Trg Unita št. 4.

mP
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, F.rta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Bol junec, Milje -Lungomare Venezia 3.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Sonnino 4 in Trg Liber ta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Sonnino 4, Trg Liberta 6, Nabrežina. Bol junec, Milje - Lungo mare Venezia 3.
LEKAKi\E V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124 Bazovica tel 226 165; Opčine:	tel. 2110111.
Prosek: tel 225 141. Božje polje Zgonik: tel. 225 596 Nabrežina tel 200 121: Sesljan: tel 209 197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl.UŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel. 732 627. predpraznična od H do 21. ure in praznična od 8. do ZU ure. tel. 68 441.

PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA
(skrinje, šUefTfiiki,,' vftvflč" in kuhinjske kredence) . a.
Bogata ižbirVTŠ&TroV----
iz lesa in ker amike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo.
Cesta
NABREŽINA - ŠEMPOLAJ (100 m po železniškem prehodu) tel. 200282
Obiščite nas na razstavi tržaškega obrtništva na pomorski postaji od 11. do 13. decembra.
Šolske vesti
IZDELALI SO JO V NOVI GORICI OB SODELOVANJU OBMEJNIH OBČIM
Študija o pomembni politični vlogi maloobmejnega prometa na našem območju
Jugoslovanska vlada naj bi tudi na osnovi tega dokumenta ponovno preučila primernost omejitve pot&anj čez mejo v okviru videmskega sporazuma
V soboto, 11. t.m., bo ob 15.30 v osnovni šoli France Bevk na Opčinah srečanje mentorjev bralnih značk osnovnih in srednjih šol za Tržaško. Prisotni bodo Jože Zupan. predsednik bralnih značk Slovenije ter pisatelja Miha Mate in Janez Kajzer iz Ljubljane. Vabljeni učitelji in profesorji srednjih šol.
Razna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira brezplačni tečaj iz strojepisja. Vpisovanje do 17. decembra, vsak dan od 16.30 do 17.30 na sedežu zavoda -Ul. Carducci 8, tel. 730210.
Danes, 8. t.m., ob 15.30 bo v Domu J. Ukmarja v Skednju srečanje ostarelih ljudi. Nastopili bodo mačko-ljanski otroci s spevoigro »Rdeča kapica* in petjem ter škedenjski skavti z zabavnimi točkami.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
Prireditve in sporočila:
kulturnih društev
in organizacij
KD Primorsko Mafkolje vabi v nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah na gostovanje ženskega pevskega zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki se bo v kulturnem programu «Slovenska žena v pesmi in besedi* predstavil s petjem, recitacijami in prizorom v škedenjskem narečju. Zbor vodi Marta Werk - Volk.
KD Fran Venturini vabi na predavanje tov. Borisa Raceta o globalni zaščiti in političnem položaju v zamejstvu jutri. 9. decembra, ob 20.30 v prostorih osnovne šole «Mara Samsa* pri Domju.
HSSH—
Ob obletnici smrti nepozabne žene in mame Frančiške Rapotec darujeta mož in hčerka Zorka 10.000 za PD Slovenec in 10.000 lir za spomenik padlim NOB v Borštu,
Izleti
Mladinski krožek Prosek Konlovel priredi danes, 8. t.m., smučarski izlet na Krvavec (Jugoslavija). Vpisovanje in informacije pri Saši Ban. Tel. 22-54 24.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 15. decembra, izlet v Goriška Brda s kosilom na Kekcu. Sledi ogled giadu Kromberk. Vpisovanje v četrtek, 9. decembra, od 10. do 11. ure v društvenih prostorih.
PRODAM novo ape P 601. Informacije na tel. 040/229246
ZAKONCA sama iščeta 30—40-letno gospodinjo z večletno prakso za 7—8 ur dnevno. Družinski odnos, 5.000 lir na uro, hrana vključena. Telefonirati na št. 040/77724.
PRODAM fiat 131 1300, letnik 75 v dobrem stanju. Tel. 040/227284.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
TVRDKA nudi takojšnjo zaposlitev kemijskemu tehniku z znanjem slovenskega jezika na št. 568233 do vključno četrtka, 9. decembra.
ZLATARNA' Nivea Tul ntidi po ugodnih cenah..zlate in srebrna predmete. Odkupuje tudi vaše zlate predmete. Mačkolje 130, telefon 231887.
KUPIM malo črpalko za pretakanje vina. Telefon 040/753838.
KUPIM ali vzamem v najem večjo hišo z vrtom v predmestju ali na zapadnem Krasu. Telefon (040) 794672 interna 54.
IZREDNA PRILIKA žaga cirkular ka, gladilni in spahalni skobelj, kompresor, mali sveder — Bevi-lacqua. Ul. Conti 9/1 — Trst.
20-LETNO dekle z višjo šolsko izobrazbo in osemmesečno uradniško prakso išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/274978.
PRODAM vinograd 4500 kv.m. Giuseppe Canciani Dolina 104.
PRODAMO tipično kraško hišo. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/751684.
CVETLIČARKO z večletno prakso i-šremo. Telefon 040/62200 ali 630481.
ZADRUŽNA Kraška mlekarna zaposli pomočnika/co sirarja. Prednost imajo člani zadruge. Informacije v uradih Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/b od 8. do 17. uro, tel. 040/62754.
PRODAM kole za trte in drva (aka-ciia) - Tzidor Sirk, Podgora tel 0481 /391338.
STILNO pohištvo (800) prodam po usodni ceni. Telefon 040/54390.
PRODAM smučarske hlače gigi riz-zi št,. 50 malo rabljene. Telefon 040/200617.
Kot smo že na kratko poročali so v Novi Gorici na ravni občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter ob sodelovanju drugih obmsjnih občin na Primorskem izdelali posebno študijo o izvajanju in pomenu tako imenovanega videmskega sporazuma o maloobmejnem potniškem prometu med Jugoslavijo in Italijo. Poslali so jo raznim organom Zvezne skupščine (jugoslovanskega parlamenta) ter pristojnim telesom in družbenopolitičnim predstavnikom republike Slovenije. Tudi na osnovi tega dokumenta, ki je obsežen in celovit ter bogato dokumentiran, naj bi ponovno preučili primernost omejitve potovanj čez jugoslovansko - italijansko mejo v okviru videmskega sporazuma.
Iz dokumenta predvsem izhaja sicer znano dejstvo, da se čez jugoslovansko - italijansko mejo odvijajo najrazličnejše oblike stikov in sodelovanje zlasti med pripadniki o-beh manjšin — slovfenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji — z njihovim matičnim narodom, pa tudi mnogi stiki med družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi oblastmi vzdolž obeh strani meje. Takšni stiki oziroma različne oblike sodelovanja v okviru maloobmejnega potniškega prometa so v preteklosti dali in še dajejo važen prispevek splošnim meddržavnim odnosom in sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. Videmski sporazum o-staja zato dragocen dejavnik pri spodbujanju in krepitvi omenjenih odnosov in sodelovanja.
Študija nadalje na osnovi podatkov, ugotovitev in primerjav o ob segu in značilnostih maloobmejnega prometa zavrača naziranja, ki so razširjena ponekod v Jugoslaviji, češ, da je videmski sporazum le v interesu privilegiranih prebivalcev ob meji, ki da se ukvarjajo z legali-
ziranim (uzakonjenim) tihotapstvom. V dokumentu je o tem poudarjeno naslednje: «podatki o zlorabah, ki na osnovi 19. člena videmskega sporazuma povzročajo odvzem prepust nic za potovanje čez mejo, kot tudi podatki o carinskih in deviznih prekrških iz evidence carinskih organov v bistvu dokazujejo, da občani ob meji disciplinirano uživajo dogovorjene olajšave, v skladu z nameni in cilji maloobmejnega potniškega prometa med Jugoslavijo in Italijo.* Za naše območje je to v zadnjem času v svojih izjavah časnikarjem potrdil ravnatelj novogoriške Carinarnice Bogomir Smodiš. Število odvzetih listin za prehod meje zaradi zlorab posameznikov je na primer lani predstavljalo le eno pro-milo glede na skupno število imetnikov prepustnic. Po podatkih carinarnic v Novi Gorici, Sežani in v Kopru je bilo v razdobju od leta 1979 do konca oktobra 1982 na območju maloobmejnega prometa u-gotovljenih skupaj 1.476 carinskih o-
_____ J_____:__rT,-«
meni, da je bil le pri treh promilah odstotka prehodov s prepustnicami ugotovljen prekršek. »Kaže še poudariti — beremo nadalje v študiji —, da je le dobra polovica odvzemov prepustnic povezanih s kršitvijo 19. člena videmskega sporazuma ter da se večina odvzetih listin nanaša na osebe, ki so se priselile na obmejno območje, med katerimi so verjetno tudi primeri oseb, ki so si s priselitvijo namerno želeli zagotoviti olajšave obmejnega osebnega prometa, tako da bi jih izrabljali * Dokument izdelan v Novi Gorici še z drugimi dejstvi in podatki ugotavlja. da videmski sporazum ni povzročil kritičnega prenašanja dinarjev v Italijo oziroma kako drugače priznal jugoslovanskega gospodarstva. Zaradi tega naj bi Zvezni izvršni svet (osrednje vlade v Beogradu) maloobmejni promet, predvsem zaradi njegove velike politične vloge pri zagotavljanju sožitja in sodelovanja v obmejnih krajih obeh držav, izuzel iz omejevalnih ukrepov za prehod meje.
FILMSKA SEZONA
DREVI V KULTURNEM ROMU «VSI SO SE SMEJALI»
Danes zvečer ob 18., 20. in 22. uri, bodo v Kulturnem domu predvajali film »Vsi so se s menjali*. Gre za film izdelan v ZDA leta 1981, v režiji in po scenariju Petra Bogdanovicha. Igrajo Audrej Hepburn, Ben Gazzara, Colleen Čamp in Patti Hansen. Film so predstavili na lanskem filmskem festivalu v Benetkah. Gre za privlačno komedijo, zgodbo treh sodelavcev a-gencije Oddisep Detective Agencp, ki imajo ne prav profesionalno navado, da se zaljubijo ali vsaj »zasledujejo* ženske, o katerih bi bili morali poizvedovati. Premikajo se peš na kotalkah ali pa s taksijem, ki ga vozi najbolj privlačna <ctaxi driver* velikega platna, manekenka Patti Hansen. Prijetno dopolnilo osmemu Bogdanovichevemu delu je čudovita glasbena spremljava, ki so jo dali Frank Sinatra, Bennp Goodman, Art Tatum, Johhnp Casch in Louis Armstrong. Režiser jugoslovanskega porekla je skušal u-stvariti film določene zvrsti, kjer dopolnjuje okus za spektakel in za zabavo s prikupno filmsko fakturo, podano z mojstrsko dodelanostjo, ne da bi kdaj pozabil, da je film poleg spektakla vredvsem »prostor* komunikacije. Film, ki nima pretencioznih umetniških namer, je pa kot nalašč za prijeten filmski večer.
ziroma deviznih prekrškov. To po-
Praznik sovodenjskih 55-letnikov
Ciorgio Bassani jutri v avditoriju
Gost zadnjega letošnjega kulturnega srečanja v goriškem avditoriju bo pisatelj in pesnik Giargio Bassani. Z goriškim občinstvom se bo pogovarjal jutri. 9. t.m., ob 18.30.
Bassani je italijanskemu občinstvu zelo znana osebnost, saj je dobitnik številnih priznani m nagrad na področju literature, številna dela pa so bila prevedana # tuje jezike.
Poleg udejstvovanja na področju literature in poučevanja, se aktivno ukvarja s preučevanjem in zlasti zaščito kulturne in naravne dediščine. V tem svojstvu opravlja tudi funkcijo častnega predsednika združenja Italia nostra.
Ciklus srečanj z avtorji pripravlja goriška občina.
Razstava Milana Rijavca v Kulturnem domu
V	Kulturnem domu se izteka slikarska razstava Demetrija Ceja, ki je imela med goriško publiko velik uspeh. .Odprta bo še danes ter jutri zvečer.
V	petek pa bodo v foperju Kulturnega doma odprli še eno razstavo, tretjo v tej sezoni. Gre za razstavo del Milana Rijavca, pripadnika tiste umetniške generacije in formacije na Slovenskem, ki je dobila pred nekaj leti okvirni naziv «prva generacija študentov akademije za likovno umetnost v Ljubljani — udeležencev NOB*. Mila Rijavec ima šestdeset let, doma je iz Dolenjske. Sodeloval je od vsega začetka v NOB. kjer je tudi risal. Po vojni je večkrat razstavljal v raznih krajih Slovenije.
Odprtje razstave bo v petek ob 20. uri v presledku med popoldansko in večerno filmsko predstavo. Razstavo priredi Z SKD. Napovedan je prihod slovenskega umetniškega kritika Janeza Mesesnela na otvoritev te razstave.
ZLATARNA VRARNA
«Svizzera»
Dijaki trgovske šole »Ivan Cankar* v sodelovanju z mladinskim krožkom - Gorica, priredijo v soboto, 18. t.m., od
20.30 dalje v Kulturnem domu __
v Gorici dijaški ples. Pred- ^	^
prodaja v&if' pri dijakih šo-le in na MK - Ulica Croce, 3 - ipiliifc.’
tel. 84495, vsak torek in petek. 1 Zadnjo soboto v novembru so se
na prijetni družabnosti zbrali 55-letniki iz sovodenjske občine. Pred spomenikom v Sovcdnjah so se po
............................................................................................
SESTANEK MED LUPIERIJEM IN BLASIG0M	j STROKOVNA PREDAVANJA NA SMAG 82
UGODNE RAZVOJNE MOŽNOSTI Neustrezne namakalne
klonili spominu padlih soletnikov, nato pa se podali na izlet v Karnijo.
Praznik so zaključili S skupno večerjo v Jamljah ter si, preden
so se razšli, zaželeli, da bi se čez pet let vsi ponovno srečali.
V objavo so nam seveda poslali gornji posnetek.
ZA PRISTANIŠČE V TRŽIČU
Mar-Consult iz Genove bo v kratkem objavila svojo raziskavo
Tržiško pristanišče ima velike razvojne možnosti. Njegova razširitev je možna zlasti na območju območja Schiavettija in Brancola.
To je ugotovila raziskava, ki jo je po naročilu posebne pristaniške družbe izvedla delniška družba Mar - Consult iz Genove. Raziskavo bodo v kratkem objavili in od javnih ustanov zahtevali njihovo mnenje. Po sodbi te družbe naj bi bilo tržiško pristanišče vabljivo za zasebne finančne naložbe.
O tem sta na včerajšnjem sestanku obširno razpravljala predsednik trgovinske zbornice Dslio Lupieri in župan iz Tržiča Luigi Blasig. Najprej sta se seznanila s stanjem nekaterih kriznih obratov na Goriškem in ugotovila možnost navadnih de-
di A. Sorace
DOXA
-i	11
jmjpumam
TRST
ULICA S. SPIRIDIONE 12 Tel. 60-252
JESEN NI SAMO ČAS KOSTANJEV, VINA IN ŽGANJA LETOŠNJA JESEN JE TUDI ČAS NAŠE IZVIRNE KNJIGE
Marij Čuk: SUHO CVETJE Miroslav Košuta: TRI IGRE ZA GLAS Ace Mermolja: Z ZVEZDAMI V ŽEPU Aleksij Pregare: MOJA POT DO TEBE Irena Žerjal: GLADEŽ
Pet leposlovnih knjig naših avtorjev. Pet knjig, ki izpričujejo ustvarjalnost in življenjskost našega človeka. Pet novih knjig, ki bogatijo slovensko književnost.
PET NOVIH KNJIG NA OGLED IN V PONUDBO V TRŽAŠKI KNJIGARNI — UL. SV. FRANČIŠKA 20
SLOVENSKO
^GLEDAUŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
IVAN SERGEJEVIČ TURGENJEV
MESEC DNI NA KMETIH
i
v nedeljo, 12. decembra 1982. ob 16. uri — ABONMA RED A in C
v ponedeljek, 13. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED B. Zaradi tehničnih ovir smo bili prisiljeni združiti abonmaja A in C. Prosimo za razumevanje.
naprave na Goriškem
Danes dopoldne mednarodni posvet o čebelarstvu
želnih finančnih posegov. Strinjala sta se z možnostjo, da bi na podlagi nedavno od tega v parlamentu odobrenega zakona 828 spodbudili razvoj goriškega gospodarstva. S tsm v zvezi sta predvsem pregledala, kaj ta zakon nudi razvoju trži-škega pristanišča. To pristanišče je s svojimi terciarnimi dejavnosti^ že danes pomemben nosilec gospodar skega razvoja Posočja in bo ob primernem ovrednotenju to še bolj postalo v prihodnosti. Te možnosti nakazuje tudi raziskava genovske specializirane družbe. Predsednik zbornice in župan iz Tržiča sta soglašala da bi okrepitev tržiškega pristanišča ugodno vplivala na gospodarsko rast celotne pokrajine.
Silvestrovanj« v Kulturnem domu
Kakor že lani bo tudi letos Mia dinski krožek v Gorici priredil v Kulturnem domu silvestrovanje 'a «mlade vseh starosti*. Za glasbo bo poskrbel ansambel Ara - Macao, ki je zapustil zelo dober vtis na plesu za obletnico Kulturnega doma. Poskrbljeno bo za dobro za ložen bar in topli prigrizek. Za bave gotovo ne bo manjkalo, saj so v pripravi razne igre in skeči, poleg njih pa bo še kaj drugih zanimivih stvari.
Ker miz ni veliko, se tistim, ki žele na to silvestrovanje, izplača pohiteti z rezervacijo. To sprejemajo na uradu Mladinskega krožka.' v Ul Croce 3 (tel. 84495) vsak torek in petek od 17.30 do 19.30 in ob raznih prireditvah v Kulturnem domu.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. FrateUi Rosselli.
KINOATELJE - PICCOLO CINEFORUM
Danes v Kulturnem domu ob 18., 20. in 22. uri, predvajanja ameriškega filma
VSI SO SE SMEJALI
Režiser Peter Bogdanovich.
Na sejmu kmetijske mehanizacije SMAG 82, ki ga bodo zaprli da nes, sta na programu dve strokovni srečanji. Danes ob 9.30 bodo strokovnjaki iz Italije (Domenico Porri-ni). Jugoslavije (inž. Ludvik Klun iz Ljubljane) in iz Avstrije (Jožef Zmugg) govorili o čebelarstvu. Včeraj pa je beseda tekla o namakalnih konzorcijih. Direktor melioracijskega konzorcija Cellina in Me-duna iz Pordenona inž Giuseppe Viel je rekel, da so težave, ki jih srečujejo kmetje, po vsej deželi enake. Predvsem izhajajo iz prevelike naseljenosti namakane zemlje. Namakalne naprave na območju Tržiča so stare že 80 let in so zaradi tega iztrošene. Po besedah inž. Viela dežela in javne ustanove niso pravi naslov za pošiljanje protestov. ampak morajo za boljše delovanje konzorcija poskrbeti kmetje sami, na samoupravni osnovi organizirani v konzorcije. Govornik je dejal, da mora družba pomagati konzorciju z denarnimi prispevki, kajti voda ne koristi samo kmetovalcem, ampak jo uporabljajo tudi za druge storitve. Govornik se ni posebej dotikal Brancola. ker gre za vprašanje odtoka vode, pač pa je dejal, da je potrebno namakalne kanale na omočju Tržiča v celoti popraviti, naprave na območju Gradišča in Krmina pa dokončati.
tiiiiiiMiiiiiiimiHmmMimmmiiiiiitttiiniiiuimiiin
Včeraj-danes
h goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Paolo Restaino, Stefano Bertos, Ylenia Trevisan, Ni-cola Cecot, Alessandra Tudisco, Marina Olivier.
UMRLI SO: 69-letna Lucia Piani Gerardi, 74-letni Fernando Mauri, 82-letna Angela Podgornik vdova Nemec, 86-letni Giovanni Nanut, 7> letna Karolina Peteani, 82-letni Ri-naldo Puja, 81-letni Tarcisio Gi gante. 70-letna Maria Bossi, 67-let-ni Pietro Rasini, 72-letna Evelina Troncar Taljanut, 65-letni Rdebran-do Liva, 59-letni Arturo Ciuffarin, 77-letni Mirko Kerpan, 80-letna Pa-squa Depicolzuane vdova Cattaro.
OKLICI: Francesco Di Carlo in Agnese Conte, Roberto Vattese in Maria Peric, Alfredo Schito in A-driana Sardone.
POROKE: Alessio Romano in Donatella Demarchi.
Odpustna pisma za delavce Detroit
Ravnateljstvo Detroit bo v potek začelo pošiljati odpustna pisma. Delavci tega podjetja so včeraj na skupščini, ki so jo imeli na sedežu FLM v Tržiču, pisma sklenili zavrniti. Svoj protest proti odpustom bodo v čo-trtek manifestirali pred deželno palačo/'V . Trstu.
Razna obvestila
Ustanovni občni zbor Društva slovenskih upokojencev na Goriškem bo v četrtek, 16. t.m., ob 15.30 v predavalnici v Ulici della Croce 3.
Koncerti
V priredbi združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice bo dane*
popoldne, ob 16. uri. v Katoliškem domu, revija mladinskih zborov »Mala Cecilijanka*. Nastopajo zbori iz vseh krajev Goriške.
V drugem poročilu, ki ga je imel Emilio Monticone, so osvetlili sodoben koncept vloge konzorcijev. Pred vsem se je potrebno zavedati, da bodo konzorciji opravljali svojo nalogo, če bodo spodbujali ljudi k sodelovanju pri varstvu in vrednotenju zemlje. S tem v zvezi morajo konzorciji načrtno skrbeti za dvig kmetijske proizvodnje. V tem načrtovanju imajo svoje mesto država, dežela. komprenzoriji in gorske skupnosti. V tako zasnovano načrtovanje se morajo vključiti tudi krajevne ustanove.
Deželni odbornik Mizzau, ki se je prijavil k besedi v sklepnem delu razprave, je dejal, da omogoča namakanje sodobnejše oblike kmetijstva. prinaša večje stroške, omogoča uvajanje sodobne tehnologije in večji zaslužek. Mizzau je pozval k sodelovanju krajevne ustanove in sodil, da bi z denarnimi sredstvi iz zakona 828 popravili namakalne naprave na območju Tržiča ter dogradili naprave na območju Gradi šča in Krmina.
Predavanja
organizaciji študijskega centra »A. Rizzatti* bo jutri. 9. t.m.. ob 18.30, dr. Vittorio Tava predaval o sedanjih in bodočih možnostih uporabe telematike. Predavanje bo v dvorani goriške trgovinske zbornice.
Kino
Razstava ptic v Novi Gorici
Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Novi Gorici bo priredilo razstavo ptic raznih vrst in lastnosti. Odprta bo od četrtka. 9.. do nedelje, 12. decembra. Ptice med katerimi bodo tudi nekatere zelo redke oziroma dragocene bodo razstavljene v osnovni šoli Korza (v centru mesta), ogledati pa si jih bo mogoče od 9. do 18. ure.
borim
VERDI 15.30—22.00 «11 bersaglio* A-lain Delon.
CORSO 15.30-22.00 «Obiettivo mor-tale. John Kenon.
VITTOR1A 15.15-22.00 »Pirania pa-ura*. Barvni film. Za vsakogar.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22,00 »Arturo*.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Ernesto».
Moro borim in okolim
SOČA 18.00—20.00 »Razseljena oseba*. Jugoslovanska drama.
SVOBODA 18.00—20.00 »Pripravita robce.* Francoski ljubezenski film.
DESKLE 19.30 «Pobesneli bik*. A-meriška drama.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Standrežu, Ul. sv. Mihaela, tel. 85 136.
II IHTI lil—
Namesto cvetja na grob Marija Grilj, daruje družina Mavsar s Kamnika 20.000 lir v sklad za gradnjo Kulturnega doma na Vrhu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubeznive
MARIJE DEVETAK por. GRIU
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru Danica, cerkvenemu pevskemu zboru. g. župniku in gospe Zmagi Cotič.
SVOJCI
Vrh, 8. decembra 1982
1	* '	'	v	j Le dni bodo predstavni zadnji model lurinske lancie. Gre za prismo, ki sodi v razred med del‘o in trevi,
Največ rekordov si je zagotovila alfasud sprint 1500	|	Avto je dolg nekaj čez štiri metre in bo na razpolago s 1300, 1500 in 1600 kubičnim motorjem
...............................................................................................................................................................................■•■■M.......
fjl
lil
1 4 m
ZANIMIVO TEKMOVANJE V ZDRŽLJIVOSTI
18 svetovnih rekordov za 4 alfe
V desetih dnevih prevozili 25.000 milj - Največ lovorov za allasud sprint
N AH DO — Avtomobilska hiša Alfa Rcmeo je s svojimi modeli v sodelovanju s koncerni VM,
AGIP Pirelli in Magneti Marel-li postavala kar 18 svetovnih rekordov v hitrosti in trajnosti. Tekmovanja, ki .je bilo na preskusni progi v Nardoiu. se je Alfa ude lež^a s štirimi modeli: giuRetto 2000 in alfasud sprint veloce 1500 kar zadeva bencinsko motorie ter •/ a’fetto turbo diesel 2°O0 in giu Letto turbo diesel ‘,f”)0 kar zadeva motorje na nafto.
Največ rekordov .ve oos*avila a’fasud sprint veloce 1520. ki si jih ie zagotovda kar 7 (5000 km.
5"00 milj. 10.01)0 km. 10 000 mki,
?5,0'O km. 25.000 milj in 50.000 km).
Pri Alfi so si. ko so oreanizi rali to preizkušnjo, zastavili kot cilj. da prevozim razdaljo, ki ustreza razdalji okrog sveta (pribl ;?no 40.070 km na ekvatorju) v rekordnem času, 25.000 milj je približno 40.225 km. kolikor so šti re modeli tudi prevozili. Naj o-rr.enirr.o še čas in poprečno hitrost s katero so štiri alfe vozke: alfasud sprint 1500 >•-> ore-rorija razdal.jo v 249 h 18’16” s poprečno hitrostjo 161.382 km na uro. kar je za n leno kubaturo izredno ugoden rezultat: giulietta 2000 z bencinskim motorjem 224 h 2’OT’ s poprečno hitrostio 179,586 km ra uro: alfetta turbo diesel 2000 234 h 56T7” s poprečno hitrostjo 171.251 km na uro ter giu-Pet ta turbo diesel 2000 232 h 21 52 s poprečno hitrostjo 173.148 km na uro. Pri tem je zanimivo, da je med dizelskimi različicami boljši rezultat dosegla giulietta. ki pa ima enak motor kot njena večja sestra alfetta.
Vsi štirje avti so obkrožili ekvator v približno 10 dneh (le alfasud sprint je vozila neka; ur več), vozili so dan in noč s hitrostjo, ki se je sukala približno pri 180 krr. na uro. saj je pri poprečni hitrosti treba upoštevati tudi tehnične postanke, ko so se izmenja vali vozniki ko .je bilo ireba avte oskrbeti z gorivom itd. štin alfe so dosegle tudi 50.000 prevoženih milj, kar .je toliko kot 12 24 ur Le Mansa ali kilomctr.ua.. ki jo poprečen italijanski avtomobilist prevozi v 3-4 letih.
Tovarna je to preizkušnjo oči-vidno organizirala, da bi dokaza la vzdržnost in trajnost svojih modelov, pa tudi visoko poprečno hitrost, ki .jo zmorejo. Vsi štirje avti so bili obuti v široke Pirel-lijeve gume serije P3 in PC.
Prisma - nova lancia srednjega razreda
ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK,
Ul. del Bosco 20, tel.: 796348 in Mirainarskj drevored 9, tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALKA ROMEO, Alfetta i0OO 78, 77, 76. Giulietta 1600 78. Alfasud 1200 Tl 77, Alfasud Sprint veloce 1500 80, Duetto 1600 78. FIAT 131 Racing 2000 80, 131 Supermirafiori 1600 79. Panda 45 81. Ritmo 75 CL
81.	Ritmo Abarth 2000 82. RENAULT TL 78, 5 TS 78. MERCEDES Benz 200 80. 280 SE 71. VOLKSVVAGEN Golf Rab bit cabriolet 1500 80. Golf diesel GLD 80. Golf Polo 82. MITSUBISHI Colt GLX 1400 82. FORD Fiesta S 1100 81. INNOCENTI Mini 90 SL 80. JAGUAR XJ 64.281. RANGE ROVER 4 vrata
82.	KAWASAKI 400 80. HONDA Carton 650 82.
NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3 MESEČNO GARANCIJO. OBIŠČITE NAS!
j«*''
rt. W
VRLINE IN NAPAKE V ITALIJI NAJBOLJ RAZŠIRJENIH GLOBINOMEROV
Devet klasičnih eho sonarjev za dopustniške kapitane
Razlike
Po uvodnem članku o eho sonarjih povzemamo danes test, ki ga je oktobra 1981 objavila ita-lijanslca specializirana revija «Velo e motoren. Poleg splošnega opisa glavnih mačilnosti bomo navedli odstopanja od realne globine. in sicer: prva številka pomeni resnično globino, številka v oklepaju pa globino, ki jo navaja sonar. Cene so lanske, letošnje pa so v poprečju za 20 odstotkov višje. Seveda to ne velja za Trst, kjer so bile do nedavnega zaradi jugoslovanskih kupcev skoraj vse cene navtičnih pripomočkov pretirano napihnjene.
V glavnem lahko trdimo, da so skoraj vsi eho sonarji zanesljivi, odstopanja so iz praktičnega vidika skoraj nepomembna, če jih predhodno. poznccmol'\sajiso napa- ! ke konstantne. Kot pri vseh podobnih napravah je treba pri tem o-meniti, da so lahko odstopanja pri istih modelih različna, kar pomeni, da lahko test le okvirno u-poštevamo
Pri izboru smo namerno izpustili globinomere z angleško razdelbo in grafične ter video sonarje, ki so namenjeni ribičem in ne dopustniškim kapitanom.
Surfrider 215
v ceni precejšnje, manjše pa v zanesljivosti posameznih naprav
Semester depth ES 240 - Elcos
Daivva MS 30 A Lemrance Bluevvater
Smotrno grajen globinomer z dvojno razdelbo za globine do 12 in do 120 metrov. Jakost signala lahko popravljamo, da izboljšamo sprejem. Motor je tih in zanesljiv. Poleg priključka za glavni, akumulator lahko sonar deluje tudi s svojo baterijo. Sprejemno in oddajno napravo lahko na . mest ima., tudi na notranji strani ladijskega dna, če je iz plastičnih mas. Možnost nameščanja dvojne sprejemne in oddajne naprave za odpravo napak Odstopanje od realne globine: pri 3 m (3 m), pri 5,3 m (5,4 m), m) in pri 30 m
pri 8 m (7,8 (31 m).
Cena: 194COO
lir + IVA
Shark - Plastimar
H,-
i|!
mm...
1
ES 240 ima trojno razdelbo za globine od 0 do 24. m, od 0 do 120 m in od 0 do 240 m. Preha janje iz ene v drugo razdelbo je preprosto, manjkajo le vmesne vrednosti. Poleg navadne obstaja tudi vodotesna različica, kar pride prav na odprtih in manjših plovilih. Sprejemno in oddajno napravo lahko namestimo.,ha no-, tranji ali zunanji strani dna- Sonar ima tudi alarmno napravo, ki jo lahko uravnamo na zaželeno globino.
Odstopanje od realne globine: pri 3 m (2.8 m), pri 5.3 m (5,1 m), pri 8 m (7,1 m) in pri 30 m (35 m).
Cena: 350)00 lir + IVA
Seafarer 4
■lili jlflftl!
v 'i#?
■vi
Eho sonar z dvojno razdelbo: 0 3Q in 0—60, ki pa nimata vmes niii vrednosti. Sprejemi: > in oddajno napravo lahko namestimo na notranji strani ladijskega dna ali pa na krmi, saj ima naprava hidrodinamičijiO p-obliko.M<^-, torček je tih in zanesljiv, napaja pa ga lahko samo zunanji aku-, mulator. Odčitanjc. vrednosti je ob močni svetlobi pomanjkljivo. Knjižica z napotki za namestitev in vzdrževanie je izčrpna, a sa mo v angleščini.
Odstopanje od realne globine: 3 m (2,5 m), 5.3 m (5 m), 8 m (8 m) in 30 m (33 m).
Cena: 208.000 lir + IVA
Nitto DF 2510
Globinomer z dvojno razdelbo: 0—20 in 0—120, in z vgrajeno a-larmno napravo. Ugotavljanje g o-bine na številčnici je zanesljivo tudi ob močni sončni svetlobi, saj je vrtljiva neonska lučka izredno močna. Motor je tih in zanesljiv. Jokost signala lahko popravljamo ža odphaVo motenj. Od .dajnih in sprejemnih naprav jc več vrst, kupimo pa jih posebej.
Odstopanje od rea'ne globine: 3 m (3 m). 5.3 m (5,1 m). 8 m (7,8 m) in 30 m (32 m).
Cena brez spre!emne in odda ine naprave:	1.12.000 lir +
IVA	.	'
Mariin Dl 30
Surfrider 215 ima trojno metrsko razdelbo: 0-12, 0-24 in 0-120. Prehajanje iz ene v drugo razdelbo je preprosto. Motor je tih, poganja pa ga lahko lastna baterija. Sprejemno in oddajno napravo lahko namestimo na notranji ali zunanji strani dna. Globinomeru lahko dodamo napravo za odpravo napak, ko se zaradi bočnega vetra jadrnica nagne.
Odstopanje od realne globine: 3 m (2,5 m), 5,3 m (5,1 m), 8 (7.5 m) in 30 m (34 m).
Cena: 185.000 lir.
Globinomer francoske izdelave z dvojno razdelbo: 0—24 in 0—120. To je eden redkih eho sonarjev, kjer je ničla na spodnji strani, kot pri večini pa se lučka vrti v smeri urinega kazalca. Na soncu bomo vrednosti s težavo odčitali. Proizvajalec odsvetuje nameščanje oddajne in sprejemne naprave na notranji strani dna, lahko pa jo snamemo tudi. če je nameščena na zunanji strani, ne da bi v podkrovje vdirala voda.
Odstopanja od realne globine: 3 m (3 m), 5,3 m (5,2 m), 8 m (7.5 m), in 30 m (32 m).
Cena: 260.000 Ur.
Najbolj razširjeni globinomer med dopustniškimi kapitani ima dvojno razdelbo: 0—20 in 0—120, ki je zelo natančna, le številke so nekoliko premajhne. Lučka je prešibka, da jo ob neposredni sončni svetlobi težje opazimo. Motorček je še kar tih. napaja pa ga lahko zunanji akumulator kot tudi notranja baterija. Možnost notranje in zunanje namestitve sprejemne in oddajne naprave.
Odstopanja od realne globine: 3 m (2,8 m), 5,3 m (5.3 m), 8 m (7,6 m) in 30 m (31 m).
Cena: 280.000 lir + IVA
Klasičen eho sonar kljub japonskemu poreklu, ki ima dvojnb razdelbo: 0—25 in 0—100. in a-larmno napravo, številčnici bi lahko izboljšali, če bi vnesU tudi vmesne vrednosti .Neonska lučka je močna, da jo opazimo tudi ob močni sončni svetlobi. Sprejemno in oddajno napravo lahko namestimo na notranji ali pa na zunanji strani dna, a le v krmi.
Odstopanje od realne globine: 3 m (3,5 m), 5,3 (5,3 m), 8 m (8.5 m) in 30 m (33 m).
Cena: 235.000 lir + IVA.
Mariin Dl 30 je eden najcenejših eho sonarjev, ki je skrajno preprosto grajen, saj nima motorčka z gibljivo lučko, globino odčitavamo na navadnem am-perometru. kar je vse prej kot enostavno in zanesljivo. Povsem razumljivo ima zato samo eno razdelbo, in sicer od 0 do 30 m, ki pa je nepregledna za večje globine
Odstopanje od realne globine: 3 m (2,5 m), 5,3 m (4.8 m), 8 m (7,5 m) in 30 m (25 m).
Cena: 95.000 lir z vključenim davkom IVA.
V Uš VštEMEi'
\
7.

ANICA SOSIČEVA V IZGNANSTVU IN MED SLAVONSKIMI PARTIZANI
Nekega dne sta odšla Anica in oče Živec na italijansko poveljstvo in prosila za odhod iz Korenice. Sluzbuioči kapetan ju je vprašal: «Ali znate teči? Če znate, boste teku za našimi kamionih Molče sta sprejela cinično grožnjo. Pa se vendarle ni zgodilo tako. Slovenski poročnik Uršič je t poskrbel za rojake. Z njihovim bornim imetjem so jih spravili na kamion, med naropano blago. Odpeljali so jih v Otočac, kjer je bil sedež glavnega italijanskega poveljstva. Poveljeval mu je general Cesaretti, ki so ga fašisti ime i za anglofila. Bil je prijazen z ignanci. Celp zanimal se )e 1 za njihovo odisejado in naročil karabinjerjem, naj jim dajo hrano.
Otočac je bil ograjen z bodečo žičo in močno utrjen.
: Novodošle so porazdelili po hišah. Spletla so se nova po-( znanstva. Med italijanskimi vojaki so bili tudi primorski , Slovenci Živo so se zanimali za dogodke doma in v tujini. ■ Iskali so priložnosti, da bi se pridružili partizanom.
General Cesaretti je bil, kot smo rekli, dober človek. '■ Rekli bi lahko naklonjen našim ljudem; nekdo je ovadil J Borisa Živca, da je komunist. Borisova mati je prosila Ani-'ico, naj gre prosit na italijansko poveljstvo zanj. Romala
je zaman od poveljstva do poveljstva, dokler ni prišla do generala. Na njegovo intervencijo so ga osvobodili. V zaporu je bil mesec dni.
Izgnanci so nadaljevali pot v novi kraj. Na lastno željo so odšli v Slavonijo. Bilo je pet družin, med njimi tudi Sosičeva. Na kamionu so se odpeljali 15. avgusta 1942. Ustaši so jih v Osijeku namestili v zbirno taborišče. Aničinega bratranca Vladka Vidaua. enega od prvih organizatorjev OF, so v Mariboru ustrelili novembra leta 1941, Stanka pa odvedli v Auschwitz, kjer so ga tudi umorili.
Njen brat Karlo je živel z družino s Slavoniji. Bil je član narodnoosvobodilnega odbora v občinskem merilu. Njegova žena pa je zbirala hrano za partizanske bolnišnice.
Anica je že do tedaj dajala partizanom razne obveščevalne podatke. Toda redno in organizirano sodelovanje je začela od septembra 1942, ko jo je brat najprej povezal s kmetom Čutičem, spretnim obveščevalcem; dali so ji njeno prvo ilegalno ime: Slovenka. V kratkem se je povezala tudi z glavnim obveščevalnim oficirjem psunjskega vojnega področja Jovom Lončarjem - Volodjem. Daiali so ji iz dneva v dan vse bolj tvegane naloge. V svojem delu je potrebovala zanesljive ljudi. Take, ki so lahko prodrli v objekte, v katerih je bil nastanjen in deloval sovražnik.
Prek brata je v Ogulinu spoznala učiteljico, pribežnico z dvema otrokoma iz Like k staršem v Lipnik. Ljudem je pripovedovala, da je njen mož pobegnil v Italijo zaradi kritja pred oblastmi. Pozneje, ko sta se sprijateljili, ji je zaupala, da je njen mož odšel januarja 1942 k partizanom. V Lipniku je poznala veliko domačinov, deloma tudi v Pa-kracu. Na ta način ji je precej pomagala za vzpostavitev obveščevalnih zvez. čutiču je povedala, da je njen mož v
partizanih. In res, čez nekaj časa ji je Čutič prinesel pismo za učiteljičino družino. S tem se je okrepilo njuno prijateljstvo in jamstvo za nadaljnje sodelovanje s partizani.
Anici je v kratkem uspelo dobiti zvezo s tremi učite-' ljiščniki. Od njih je prejemala dobre podatke o številu, oborožitvi, gibanju in bunkerjih ustaške vojske. Posluževala se je javk, gesel in drugih razmeram prilagojenih prijemov. Najboljše podatke ji je dajal učiteljiščnik Sandor, izgnanec iz Maribora. Doživel je družinsko tragedijo. Leta 1942 so mu ustaši v Kukunjevcu zaklali očeta, mater in brata. Tedaj je tekla kri v potokih. Z noži so zaklali 600 ljudi. Med njimi je bilo 5 slovenskih družin.
Drugi učiteljiščnik je bil iz Slavonskega Broda. Imel je mater Slovenko, očeta pa Srba. Tretji je bil nekje od Zerpuna, po narodnosti pa je bil Srb. Nevarno je bilo z njimi vdrževati obveščevalne stike. Morala je uporabljati vedno nove in nove načine, saj so neprestano bili na preži policijski agenti in njihovi domači izdajalci.
Dobivala je razne obveščevalne naloge. Težke in večkrat nevarne. Vodile so jo naravnost v domobransko kasarno v Pakracu. Pred vstopom se je izgovorila, da je teta nekega Krupotiča. Imel je nižji čin. Star je bil 26 let. Pozneje so ga ustrelili zaradi sodelovanja s partizani. Dovolili so ji pogovor z njim. Dal ji je koristne podatke.
Spreten obveščevalec čutič iz vasice Kovačevač je bil tudi pomembna opora za razne partizanske potrebe. Med drugim so se pri njem večkrat ustavljali partizani na krajši počitek. Nekega dne sta bili Anica in partizanska sodelavka Pava Kosanovič pri njem zaradi tekočih nalog. Tedaj sta videli zavezniško vojaško misijo, v spremstvu Rukavine, prvoborca in kasnejšega generalpolkovnika.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
10.00 Srečanje s tiskom
10.00	Maša
12.00	Koncert Placida Dominga
13.25	Vremenska napoved
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Natečaj na nove pevce: prenos iz Castrocara
15.20	«Lažnivi Jacob*
17.00	DNEVNIK - kratke vesti
17.05 Neposredno iz studia
17.10 Risanka
17.30	^Diskoteka Festival* - glasbena oddaja
18.50 «Happy magic* - vmes TV film iz serije <?Fonzie»
19.45 Almanah in vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 1
20.30	«Vroče poletje* - TV film iz serije «Kojak» - igra Telly Savalas
21.25	Filmske zvezde
22.25	DNEVNIK 1
22.35 Srečanje s kinematografijo
22.40	Športna sreda: košarka
PTenos iz Cantuja:	Ford
Cantu - Bevi Billy Milano Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	*Bayanihan» - baletna oddaja
10.25	Svetovno prvenstvo v smučanju
Val d’Isere: ženski veleslalom ■- L tek
11.25	Risanka
12.30	Popoldanski spored Kuharska umetnost
13.00	DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Svetovno prvenstvo v smu Čanju
Val dTsere: ženski veleslalom - 2. tek
14.00	Tandem - neposredno iz studia
14.25	Nogomet - pokal UEFA Roma - Koln
16.15	Tandem - neposredno iz studia
17.15	DNEVNIK - kratke vesti
17.20	«Ambrogino 82» - glasbena oddaja za otroke
18.40	DNEVNIK 2 - Šport
18.50 «Un ladro artista* - TV film iz serije «Le strade di San Francisco*
19.45	DNEVNIK 2
20.30	Zgodovinska dogajanja Slike iz dobe fašizma: «Tut-ti gli uomini del duce*
21.25	TV film iz serije »Marion ne verjame*
22.30	DNEVNIK 2
22.40	Berlin - Alexanderp!atz Po romanu Alfreda Doblina, film Rainerja \Vemerja Fass binderja - 8. nadaljevanje
'13.40 DNEVNIK 2
23.45	Palermo: nogomet Italija - Grčija under 21
16.55 Zasliševanje Marije - TV film.
Tretji kanal
17.55	Milan - Peking - 2. del potopisa
18.30	Glasbene novosti
19.00	TV dnevnik
19.35 Prazniki, tradicije, glasba in okolje:
20.05	Šola in vzgoja
20.40	«Gran Premio* - TV film
22.40	TV dnevnik - Set
23.25	DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.25	Šport: Veleslalom za ženske, prenos L teka
13.25	Šport: Veleslalom za ženske, prenos 2. teka
16.20	Poročila
16.23	Ciciban, dober dan
16.45	Samo Katka
17.20	Veleslalom za ženske - posnetek
18.25	Gorenjski obzornik
18.40	Naša pesem - Srebrni Pri morski
19.05	Risanka
19.15	Cik-cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
19.57 Propagandna oddaja
20.00	Film tedna: «Trije bratje* -italijanski film
21.50 V znamenju
Koper
13.30	- 16.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru Odprte meje med drugim še naslednje vesti:
TRST — Občinski svet o pristanišču
VIDEM — Stranke o obnovi potresnih področij
TRST — Premiera v Slovenskem stalnem gledališču: Mutasti bratje
TRST — Černigojeva razstava
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TVD novice 17.10 TV šola
18.00	Smučanje - veleslalom za
19.30	TVD stičišče
20.00	Nogomet: pokal UEFA
21.45	TVD danes
22.00	^Nenavaden par* - serijski TVD danes
Zagreb
8.35 in 10.35 TV v šoli
15.40	Videostrani 15 50 Poročila
15.55	Nogomet: Sarajevo - An deriecht - prenos
17.45	Radost Evrope
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Karlovac
18.45	Obramba in samozaščita 19.30 TV dnevnik
20.00	Sladka ptica mladosti, amc riški film
TRST A
8.00,	13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
5.30	Dobro jutro po naše; 9. Sv. maša: 9.45 Praznična matineja:
10.30	Mladinski oder: cSrečn* princ*; 11.00 S koncertnega in c nemega repertoarja; 11.30-14.0(1 Poidnevniški razgledi: Beležka:
12.00	Pod Mataiurjan; 12.30 Marijine pesmi, poje zbor Consoriium musieum iz Ljubljane: 13.20 Na cionalno vprašanje v zadnjih de setlet.jih cesarsko-kraljevega Trsta; 14.10 Lučka Susič: .<Srečanie v planinah*; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna: 16.00 Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Druž be sv. Mohorja (ponovitev) • 16.35 Instrumentalni solisti, 17.10 Mi in glasba: 18.00 Na goriškem valu;
18.30	Priljubljeni motivi
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30. 7.12, 13.00. 14.00 Po ročila; 6.15 Obvestila in EP: 6.37 Objave: 6.45 Cestne razmere: 7.00 Nasvet Radia Koper 7.05 Filmski spored: 7.25 Dnevni radijski in TV spored; 7.30 Val 202 - Glasbena zavesa, obiave: 13.15 Kino-spored; 13.30 Zanimivosti: 13.45 Nasvet Radia Koper: 14.10 Pred stavitev oddaj, glasbene žel .je do slušalcev jx> telefonu, glasba:
14.30	Z našimi glasbenimi umet niki: 14.50 EP: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah:
16.00	Primorski dnevnik: 16.15 Aktualna tema; 16.30 Objave in glasba: 16.35 Glasbeni kiosk' 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
Otomanski program)
6.30. 7.30. 8.30. 9.30, 10.30. 11.30.
12.30,	13.30, 14.30.	15.30, 16.30.
17.30,	18.30 Poročila: 6.00 9.30 Jutranji variete: 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Glasba in teksti' 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Glas beni prostor: 10:40 Mozaik; 11.0(1 Kim; 11.32 Pesem tedna: 11.35 Rock glasba: 12.05 Glasba po željah; 13.33 Oddaja za lovce: 14.00 Iz Rima s simpatijo in zanima njem; 14.33 Glasbena oddaja; 15.00 Kje naj še ustavimo?; 15.10 Brez besed; 15.32 Oddaja o akonomiji. 15.35 Crash; 16.00 Znane in nežna ne besede; 16.07 Zig-zag; . 16.15 Glasba ansambla LEdig Gailetti*: 16.45 Glasovi in zvoki: 16.55 Pis mo iz...; 17.00 Pojeta: Joan Su-therland in Carlo Bergonzi; 17.32 Glasbena oddaja: 18.10 Zbori v večeru: 18.45 Slišimo se zopet jutri; 19.00 Zaključek programa
RADIO 1
8.00,	10.12, 13.C0, 17.00, 19-00,
21.00.	23.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranja kronika in glasba. 9.00 Glasbena oddaja: 9.30 Sveta maša: 10.10 Zeleni val; 10.15 Glas bena oddaja: 11.00 Glasba, glasba in besedilo...; 11.34 tl vinti*. radijska priredba; 12.00 Ul Asia go Tenda, glasberio-govomi pro gram: 13.25 <tLa diligenza*; 13.35 Master, glasbena oddaja: 14.25 Športni prenos - nogomet; Ro ma-Koln; 16.25 Italijanske pes mi; 17.30 Master under 18. 18.00 Novosti klasične glasbe; 18.30 Glo betrotter; 19.20 Prisluhni, večen se: 19.25 Radio 1 - jazz glasba;
20.00	Radio 1 - Spektakel; 21.03 «La borsa del gusto»: 21.48 «Dol cedorme*. radijska priredba: 22.22 Avtoradio flash; 22.27 Avdiobox
LJUBLJANA
6.00.	6.30. 8.00. 9.00. 10.00, 11.00,
12.00.	14.00, 21.00. 22.00 Poročita:
5.30	Prva jutranja kronika, obvestila: 6.10 in 6.45 Prometne infor macije: 6.50 Dobro jutro, otroci.
7.00	Druga jutranja kronika; 7.25 Iz naših sporedov: 7.30 Z radiom na poti: 8.05 Pisan svet pravljic m zgodb: 8.30 Govorimo make donsko in srbohrvaško: 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Rezerviram za...: 10.40 Lokalne radijske po staje se vključujejo: 11.05 Ali po znate. .; 11.35 S pesmijo po Ju goslaviji; 12.10 Velik' zabavni or ke.stri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 13.00 Iz naših Krajev; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Pri poročajo vam...: 14.05 Razmišlja mo. ugotavljamo: 14.25 Naši po slušalci čestitajo; 14.55 Minute za EP: 15.00 Dogodki in odmevi:
15.30	Zabavna glasba; (5 50 Ra dio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17. uri: 18.00 Zborovske pesmi Bele Bartoka:
18.15	Naš gost; 18.30 Koncert ob jubilejih glasbenega šolstva na Slovenskem: 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca Miheliča: 20.00 Naj narodi pojo: 20.32 Medigra; 20.35 Violončelist Heinrich Schiff in pianist Aci Bertoncelj; 21.05 Beethoven: odlomki iz opere «Fidelio»;
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini: 22 25 Iz naših sporedov: 22.30 Revija sloven skih pevcev zabavne glasbe: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo.
AVTOODPAD R.M.F.
FERNETIČI
300 m od meje
zraven gradbenega materiala STARC
'\
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
8. decembra 1982
SMUČANJE
SMUK V VAL BISERU
De Agostinijeva najhitrejša
Danes bo na sporedu zenski veleslalom, ki bo veljal tudi za točke v kombinaciji
VAL D'ISERE — Letošnja sezona za smučarke se je začela v znamenju Švice, kar je bilo tudi pričakovati. Švicarka Doris De Agostini je prevzela nasledstvo Therese Nadig in napovedala, da bo med glavnimi favoritinjami za osvojitev naslova svetovne prvakinje v smuku.
De Agostinijeva je imela včeraj dostojno nasprotnico le v Avstrijki Solknerjevi, katero je prehitela samo za 38 stotink sekunde. Na tretje mesto se je uvrstila spet Švicarka, in sicer Walliserjeva. De Agostinijeva je z včerajšnjo zmago zabeležila svoj šesti uspeh v svetovnem pokalu (vsi v smuku).
Močno so razočarale Kanadčanke in predvsem Francozinje, katerim je uspelo osvojiti le peto mesto s Chaudovo, medtem ko je bila glavna favoritinja Gros Gaudenier samo dvajseta, vendar ji je v opra vičilo dejstvo, da si ni še opomogla od poškodbe. Sicer pa so včerajšnjo preizkušnjo v smuku motile vremenske neprilike. Na zgornjem delu proge je snežilo, na cilju pa deževalo, kar je precej vplivalo na končno razvrstitev.
Danes bo na sporedu v Val d’Ise-ru veleslalom, ki bo veljal za točke v kombinaciji. Zaradi tega je včeraj nastopila v smuku tudi Andreja Leskovšek, ki se je uvrstila na 75. mesto, vendar to nič ne pomeni, kajti šlo ji je predvsem za točke v kombinaciji. Danes bo morala mlada Slovenka voziti zelo dobro, če bo hotela doseči zastavljeni cilj. Prvi veleslalom bo na sporedu ob 10.25 in ga bo neposredno prenašala tudi ljubljanska TV.
VRSTNI RED	
De Agostini (Švi.)	1'22"58
Solkner (Av.)	1'22"96
VValliser (Švi.)	r23”61
Sorensen (Kan.)	1'23”88
Chaud (Fr.)	1'23’‘90
Kirchler (Av.)	
Graham (Kan.)	1’23 "93
Waldmeier (Fr.)	
Eder (Av.)	1'23"95
Epple (ZRN)	l'2:r99
mi mmm	
Danes se bo Jugoslavija srečala s Sovjetsko zvezo, ki je prav tako Kot «modre» še nepremagana in je včeraj s 15:14 odpravila NDR. Včeraj so odigrali še eno srečanje, in sicer med Madžarsko in ČSSR. Zmagale so Madžarke z 20:17.
NOGOMET
DANES NA ROJCAH
Gorizia-Udinese
Danes, v sredo bo na Rojcah zanimiva prijateljska nogometna tekma med domačo Gorizio in Udi-nesejem. Tekma sodi v okvir prijateljskih stikov med društvoma, saj so, denimo, Videmčani letos dali na posodo neka.j svojih; igralcev Gorizii (Macri, Marcati).
Srečanje, ki se bo pričelo ob 14.30, bo vsekakor zanimivo, še po sebno za domačine, ki bodo preverili svojo trenutno kondicijo po dveh zaporednih porazih ter pred pomembnim srečanjem, ki jih v so boto čaka proti vodečemu Legnanu.
KOŠARKA
ČETRTFINALE POKALA POKALNIH PRVAKOV
Olimpija in Scavolini čez prvo oviro
Ljubljančani so doma premagali Inter iz Bratislave, Scavolini pa v gosteh izraelski Hapoel Ramat Gan - Danes Ford-BiUy v pokalu prvakov
B SKUPINA
Olimpija LJ - Inter Bratislava 97:90 (53:46)
OLIMPIJA: Brodnik 2, Polanec 22 (2:4), Subotič 24 (8:8), Hauptman 2, Vilfan 35 (1:1). santelj 2, Vujačid 8 (0:1), Mičunovič 2.
INTER: Mašura 10 (2:3), Ke vensky 6 (2:2). Padrta 19 (1:2), Jančura 8, Bojanovsky 2. Raj niak 25 (3:3), Kropdlak 20 (4:5).
LJUBLJANA — Vodilna ekipa novega prvenstva ČSSR. Inter iz Bratislave, je košarkarjem Olim pi.je v prvem kolu pokala poka) nih prvakov povzročil mnogo več preglavic, kot so Ljubljančani lah ko pričakovali. Pomembni sta sicer predvsem točki, vendar .je že na dlani, da bo boj za prvi dve mesti tudi v tej skupini izredno težak.
Olimpija nikakor ni mogla za igrati, kot. .je pričakovala, kajti hitri gostje so odlično zadevali,
igrali preudarno in niti za hip ni šo popustili v obrambi. Prve štiri točke prednosti v prvih minu tah so bile za Olimpijo že opomin, kajti le s težavo si jih je priigrala. Hitro se je tudi izkaza lo, da Kropilak in Rajniak nista bila edina razpoložena, kajti vsako napako domačih je peterka gostov takoj kaznovala. V 12. mi nuti je tako Inter že vodil za deset točk - 32:22!
Vilfan je uvidel, da bo marsikaj moral sam vzeti v roke in res .je z nekaj akcijami in meti zme del goste. Učinkovitega' Kropilaka .je prevzel Subotič, Hauptmana je zamenja! napadalni Mičunovič in v štirih minutah je Olimpija spet vodila za točko. Prav ob znaku sirene je Vilfan zadel s sredine igrišča, iioljša igra ob koncu pa je obetala, da bo drugi polčas drugačen.
Sprva je res kazalo na to, kajti sredi polčasa ,ie razlika v korist Olimpije narastla na 15 točk, toda

NOGOMET
POVRATNE TEKME POKALA UEFA
Najbolj vroče bo v Rimu
Roma in Koln ne skrivata svojih ambicij - Michels v težavah s sestavo enajsterice - Sarajevo hoče popraviti slab vtis
Na svetovnem ženskem prvenstvu
Jugoslavija uspešna v prvem finalnem kolu
V prvem srečanju finalnega dela svetovnega ženskega rokometnega svetovnega prvenstva v Budimpešti je včeraj jugoslovanska vrsta s 27 proti 25 premagala Južno Korejo, ki je doslej pripravila največje presenečenje tega tekmovanja, saj se je v svoji skupini uvrstila celo pred Romunijo in Bolgarijo.
Danes bodo odigrali še povratne tekme osmine finala pokala UEFA. Za današnja srečanje vlada seveda veliko zanimanje, saj je končni izid v domala vseh tekmah negotov, z izjemo «p-redstave» v Sarajevu, kjer bodo domačini vsaj skušali popraviti katastrofalen vtis, ki so ga zapustili proti Anderlechtu v prvi tekmi.
Najbolj zanimivo bo seveda v Rimu, kjer bosta igrala Roma in Koln. Pruzzo, Falcao, Conti in osta li se zavedajo pomembnosti tekme, ki je najbrž med najvažnejšimi dogodki zadnjih let v življenju tega rimskega kluba. Današnja borba, ki jo bo prenašala tudi italijanska TV ob 14.25, bo pravi finale pokala UEFA, kajti zahodni Nemci so znani kot zelo nevarni nasprotniki. Sicer pa ime trener Kolna Rinus Michels velike težave s sestavo enajsterice. Branilca Strack in Steiner ne bosta nastopila, kar se bo verjetno v igri ekipe poznalo. Poleg tega bo poslovilno srečanje odigral Bonhof. ki je'v podpisal za Hertho iz Berlina. Glavni adut bo zaradi
tega nastop Littbarskega, ki bi moral, z dobro igro, vzpostaviti ravnotežje na igrišču.
Sarajevo danes nima kaj izgubiti.
DANAŠNJI SPORED Bnhemians (ČSSR) •	
Servette (Švi.) Sarajevo (Jug.) -	(p. t. 2:2)
Anderlecht (Bel.) Kaiserslautern (ZRN) -	(p.t. 1:6)
Sevilla (Šp.) Benfiea (Pori.) -	(p.t. 0:1)
Ziirich (Švi.) Universitatea (Rom.) -	(p.t. 1:1)
Bordeaux (Fr.) Roma (It.) -	(p.t. 0:1)
Koln (ZRN) Werder (ZRN) -	(p.t. 0:1)
Dundee United (Škot.) Valencia (Šp.) -	(p.t. 1:2)
Spartak Moskva (SZ)	(p.t. 0:0)
Jugoslovani bodo nastopili končno v kompletnem sestavu z izjemo poškodovanega Pašiča in bodo skušali z dobro igro vsaj zmagati ter
se tako dostojno posloviti od evropske scene.
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Legnano - Tricslina
Danes bo na sporedu prva tekma osmine finala za italijanski nogometni pokal. Triestina bo. gostovala v Legnanu pri istoimenskem moštvu, ki nastopa v C-2 ligi. Tekma pa ni tako lahka, kot bi na videz izgle-dala, saj je Legnano tako v prvenstvu kakor v pokalu neporažen. V prejšnjem pokalnem kolu je izločil Padovo. Torej nasprotnik, ki ga Triestina ne sme podcenjevati. Vpraša nje je le. koliko Triestino to tekmovanje zanima.
GENOVA — V prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj Genoa z 2:1 (1:1) zgubila proti nizozemskemu AZ ’67. Gola za goste je dosegel Tik Tak, za Genco pa Anto-nelli.
ob teh so kar osem «prodali» v manj kot dveh minutah.
Tako je bil boj do konca spet izenačen. Olimpiji je tokrat manjkalo predvsem hitrosti in napadal nosti. Subotič je prepozno začel polniti koš, Polanec se je tudi bolj razigral v drugem delu, Mičunovič je poživel igro in pomagal k preobratu, a mu je nato zmanjkalo moči, tako da je o vsem pravzaprav moral odločiti Vilfan, ki je na srečo vsaj v odločilnih obdobjih zadeval z velike razda l.je in obdržal ravnotežje ter pr: peljal ekipo do tesne, a vendarle dragocene zmage.
A SKUPINA
Hapoel — Scavolini 103:105 (58:43, 93:93)
HAPOEL RAMAT GAN: Malovic 36, Schlachter 10, Bussani 14, Pon-dexter 19, Goren 18, Kaplan 6.
SCAVOLINI PESARO: Kičanovič 32, Ponzoni 9, Jerkov 20, Benevelli 1, Boni 4, Zampolini 6, Bini 7, Silvester 26.
Scavolini je uspešno začela svojo pot v četrtfinalu pokala pokalnih prvakov, saj je zmagala kar v gosteh. V Tel Aviv je Skansijevo moštvo odpotovalo šele včeraj zjutraj in je tako imelo le nekaj minut časa, da preizkusi igrišče. V prvem polčasu se je tudi znašlo nekoliko v težavah, v nadaljevanju pa so Kičanovič, Jerkov in Silvester pokazali, da so prava gonilna sila peterke iz Pesara. Najprej so dohiteli domačine in jih v podaljšku, čeprav z enim samim košem razlike, tudi premagali.
Pri Hapoelu sta se najbolje odrezala Pondexter, ki je že igral v italijanski A-l ligi pri Bartoliniju in pa Malovic, ki je nastopal pri Stel li Azzurri iz Rima.
V POKALU PRVAKOV
Danes Ford — Billy
V pokalu prvakov vlada največje zanimanje za današnje srečanje med Fordom in Billyjem. Kaže, da ga nekoliko mirne'e pričakuje trener Billyja Dan Peterson, čigar moštvo ima večje mednarodne izkušnje kot peterka Giancarla Prima. Poleg tega Prima skrbi tudj zdravstveno stanje Marzoratija. ki se bo danes moral poleg drugega meriti z D’An-toni.iem.
Jutri bodo v pokalu prvakov od igrali še dve srečanji, in sicer v Moskvi med Rdečo armado ter Real Madridom in v Tel Avivu med Makabijem in zagrebško Cihnno.
POKAL RONCHETTI
ČETRTFINALE C SKUPINE
Lokomotiva Košiče Crvena zvezda Beograd 89:73 (44:27).
Naše peterke v mladinskih prvenstvih
MLADINCI
Polet - Bor 53:57 (29:28)
POLET: Taučer 19 (3:6), Granier 1 (1:3), Kuk 9 (1:6), Fabčič 4, Malalan 8 (0:2), Feri 4, Košuta 8 (2:12).
BOR: Volk, Covacich 23 (3:6), Poljšak, Devicich, Zupančič, Jan-kovich, Stricca, Furlan 14 (2:4), De-carli 16 (2:4), Tavčar 4.
V slovenskem mladinskem košarkarskem derbiju je v nedeljo na Opčinah Bor tesno premagal Polet. V vrstah Tržačanov je sicer manjkal najboljši igralec Henrik Maver, kljub temu pa je Bor zmagal predvsem po zaslugi visokega Furlana in nezgrešljivega strelca Covacicha. Poletovci so s svoje strani zamudili edinstveno priložnost, da dosežejo svojo prvo prvenstveno zmago zelo netočno so metali na koš, predvsem običajno zelo natančna Feri, poleg tega sta morala predčasno na klop zaradi 5 osebnih napak bolj izkušena Taučer in Kuk. Kljub temu je Polet 2 min. pred koncem le izenačil in nato zapravil enostavna meta pod košem, ki bi Opencem lahko prinesla zmago. Pri poražencih je tako. poleg Taučerja, povsem zadovoljil le Devan Košuta.
Sergij Tavčar
IZIDI: Saba Stella Azzurra 65:58: Inter Milje - Ferroviario 54:77; Inter Milje - Scoglietto 94:80; Inter
1904 - Alabarda 106:98; Polet - Bor 53:57.
LESTVICA: Ferroviario 4; Stella Azzurra, Inter 1904, Inter Milje, Bor, Saba 2; Alabarda, Scoglietto, Polet 0.
PRIHODNJE KOLO: Scoglietto -Saba; Inter Milje - Stella Azzurra; Ferroviario - Inter 1904; Bor - Ala barda (12. 12. ob 11.30).
KADETI
Bor B — Barcolana 65:63
BOR: Parisi 12, Comari, Paoli, šik 2, Decarli 22, Bertocchi, Crapesi, Bradassi 16, Tavčar 10.
V	soboto so borovci odigrali prvo prvenstveno tekmo in dosegli tudi prvo zmago. Klobasovi in Poljaško-vi varovanci so sicer slabo začeli, nato pa so dohiteli in prehiteli nasprotnika.
V	sedmi minuti drugega polčasa so borovci vodili z desetimi točkami prednosti. Barcolana jih je potem z zagrizeno igro dohitela, a ti se niso vdali, borili so se z veliko vnemo in končno zmagali. Med borovci se je izkazal Decarli, dobro igro sta pokazala tudi Tavčar in Bradassi. (Da) Dopolavoro Ferroviario —
Sokol 76:43 ( 33:22)
SOKOL: Caharija, Ušaj 6, Marti-nis. Gruden 2, Busan 6. Devetak 10, Sbogar, Sedmak 8 Pahor 8, N. Per-tot 3.
•IIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIMItllllllllHIIIIIMtlllllltltnMtiiimuHHIIHmtltllHIMIUtllHItttltHIHMHIIHmmimiMmt
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Danes Polet-Kontovel
Borovci pa se bodo pomerili z Grandi Motori, glavnim favoritom za prestop • Danes igrajo tudi kadeti
Promocijsko prvenstvo se nada ljuje brez predaha. Takoj po nedeljskem kolu (negativnim za naše ekipe) bedo že danes nova srečanja, med katerimi izstopa derbi Polet Kontovel. Igrali bodo tudi kadeti.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Polet - Kontovel
Tekma v Repnu bo zanimiva m obenem zelo pomembna v boju za obstanek v ligi. Tako Polet kot Kontovel nista v najboljši for mi. saj obe ekipi sta zmožni kaj več od tega, kar sto pokazali v zadnjih tekmah. Poletovci so mor da favoriti, saj igrajo na domačem terenu. Vendarle bo zelo tež ko teko za domačine kot za goste odnesti drugi par točk.
GMT - Bor Radenska
Težka srečanja si kar sledijo v Bcrovem taboru. Po odlični a ne srečni tekmi s Stello Azzurro bo do naši igrali ponovno v gosteh in sicer proti Grand; Motori. Ita lijanska ekipa. Id je glavni favorit za prestop v Višjo-ligo;--se pooaoi vrača v formo. Njena glavna moč

OB VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V LJUBLJANI
Z0I znatno presegajo meje športa
Olimpijske igre v Sarajevu predvsem priložnost za gospodarski razvoj - Utrditi ugled samoupravne in socialistične Jugoslavije
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA — Že leto pred začetkom 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu so vsi objekti nared in že pripravljeni na zahtevni izpit Sedaj se začenja faza preverjanja zmogljivosti in funkcionalnosti posameznih prostorov, prog, vlečnic, itd. kot tudi preverjanje organizacije, da hi bilo do začetka ZOI vse v najboljšem redu in do potankosti preštudirano.
Tako .je bilo slišati na včeraj šnji tiskovni konferenci v Ljubi a ni v sejni dvorani ČGP De’o. ko so predstavniki organizacijskega oziroma izvršnega komiteja šara ievskih iger predstavili novinarjem sedanje stanje. Delegaciio so sestavljali predsednik izvršnega od bora organizacijskega komiteja An to Sučič, podpredsednik Azis Hari žihasanovič, predsednik izvršnega sveta skupščine Sarajeva Uglješa Uzelac in direktor informacijskega centra iger Pavle Lukač. Poleg niih so bili prisotni še predstavniki sponzorjev, ravnatelja slovenskih podjetij Elan in Alpina ter ostali predstavniki športnih. gospodarskih in družbenih organizacij.
Uvodno besedo je imel Anto Sučič, ki je prisotne seznanil z vse mi pripravami na ve'iki dogodek. Sedaj, ko so vsi objekti dograjeni in pripravljeni, bo treba to dela še finalizirati, zagotoviti si bo tre ba še športno opremo, dograditi do septembra prihodnjega leta olim pijsko in novinarsko naselje Sucic je poudaril, da je imelo velik de lež pri uresničevanju načrta slo vensko gospodarstvo in tudi pri spevek ostalih republik.
V nadaljevanju razprave je bila poudarjeno, da sta bili pri organiziranju 14. ZOI v Sarajevu ved no prisotni dve izhodišči, ki pre segata okvire samega športnega udejstvovanja in sta seveda veliko bolj važni kot šport sam. Tu e predvsem dejstvo, da tako veliko manifestacijo priredi samoupravna in neuvrščena socialistična Jugoslavija. kar bo treba še kako pod črtati. Drugo izhodišče pa je približno tako: ZOI niso nikoli smatrali v sami optiki športa, ampak iz vidika celotnega družbenega in gospodarskega razvoja, kot priložnost za razvoj vseh faktorjev, ki sestavliajo družbeno tkivo SFRJ Gre, skratka, za veliko dalekovid-ne.iše eilie. sai se bo marala zvišati turistična ponudba, razviti ma la industrija, prevozi znanost m umetnost, ob vsem tem pa ne gre
pozabiti niti na novo estetsko ozi> roma urbanistično ureditev Saraie va. Skratka pogledi, ki znatno pre segajo športne okvire
Za ZOI v Sarajevu, ki bodo v začetku leta 1984 in ki bodo trajale dva tedna, vlada veliko zanimanje. že sedaj spremlja priprave okrog 30 držav, veliko .je zanima n.ie tiska, saj bo prišlo v Sarajevo okrog 5 tisoč 590 novinarjev, za katere bo vse preskrbljeno Za časa poteka ZOI bo v organizacijo vključenih nad 12 tisoč ljudi. Poskrbeli so tudi za kulturne ori reditve, ki bodo na 183 različnih točkah v mestu. Gre torej za velik razpon in napor.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so spregovorili nato še zastop niki spozorjev, nakar so prišle na dan tudi manj svetle strani, ki zadevajo predvsem tekmovalni značaj in pripravo jugoslovanskih reprezentantov. Ob tem naj -adošča le podatek, da .je zagotovljena kolikor toliko solidna vadba le čla-
nom obeh smučarskih A reprezentanc, za ostale športnike (pred vsem v klasičnih disciplinah) pa primanjkuje sredstev, tako da ne morejo v redu trenirati in bo nji liova priprava toka, kakršna pač bo (Marij Čuk)
-V'f
OBVESTILO
%.	. 'v 5.'	,	/v
ŠZ Jadran
obvešča svoje zveste navijače, da bo ob pomembni tekmi proti Cis Pordenon v nedeljo, 12. 12. (srečanje se bo pričelo ob 17.30) avtobusni izlet, in sicer z odhodom ob 14.45 iz Trsta (Trg Oberdan), ob 15.00 z Opčin in 15.15 s Proseka.
Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, pri cvetličarni Nadja na Proseku tn v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, in to najpozneje do četrtka, 9.12. Cena je 8.000 lir. Povratek bo takoj po končani tekmi s predvidenim prihodom v Trst okoli 20.30.
NAMIZNI TENIS
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Drugi par točk za Domova dekleta
Brez težav so tokrat odpravile skromno Lego Nazionale
Dom — Lega Nazionala 5:2
Fabbro - Capasso 2:0 (16, 21). Lutman - Nizatti 2:0	(9.	10).
Zaiateu - Fischer 0:2 (-10. —9), Lutman Capasso 2:0 (7, 11). Fabbro - Fischer 1:2 (—12. II, —11,), Zaiateu Ninzattj 2:0 (8. 8), Lutman - Fischer 2:1	(12
-13. 8),
V prvem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva so si v nedeljo domovke priborile druge prvenstveno zmago proti Šinki e-kipi Lega Nazionale Kot v pr vem srečanju so tudi tokrat naše igralke slavile s častnim 5:2. E-dino Fischerjeva je večkrat spra vila v težave naša dekleta, medtem ko sta ostali dve igrali mno go slabše in nista osvojili niti seta.
Domovke so v tem srečanju pokazale, kaj znajo in so vse tri vredne pohvale. Mnogo težja na loga pa .tih čaka v nedeljo, ko se bodo pomerile v slovenskem der-
biju s Krasom, ki je za las klonil proti še nepremaganemu Ital ca”He’i'u (MAL)
AVTOMOBILIZEM
BUJvNOS AIRES - Legendarni avtomobilski as Juan Manuel Fangio, bo moral v prihodnjih dneh prestati težko operacijo na srcu.
NOGOMET
DANES V ZAOSTALIH SREČANJIH
Domio - Kras Brej-Inter S. Sergio
Danes bodo nekatere enajsterice, ki nastopajo v drug' amaterski ligi odigrale zaostale tekme devetega kola. ki so jih odložili zaradi blatnih igrišč. Med temi bo tudi ekipa Krasa, ki se bo ob 14.30 pri Domju pomerila s tam kajšnjim moštvom. Z morebitno zmago imajo varovanci trenerja
Hafnerja možnost, da napravijo lep korak naprej na lestvici.
* * *
V zaostalem srečanju 3. amaterske lige pa bo danes zaposlen tudi Breg. ki bo odigral zaostali) srečan:e proti Interju od Sv. Sergija Tekma bo v Dolini s pričet kom ob 14.30.
V 3. AL NA GORIŠKEM
Mladost - Fojliano
Danes popoldne ob 14.30 bo do v Foljanu odigrali zaostalo tekmo 7. kola med Foglianom in Mladostjo. Srečanje bo vsekakor zani mivo, saj se bosta pomerili ekipi, ki zasedate višjih dej lestvice in sta še v toku za eno od dven mest, ki bi jih popeljalo v višjo ligo.
Kraševci, ki imajo 2 točki pred nosti pred današnjimi nasprotniki merijo tudi na 5. zaporedno zmago, kar bi vsekakor pomenilo velik dosežek za doberdobsko ekipo
.je v tem da ima devet igralcev, ki so vsi na visokem nivoju. Dru gi trd oreh torej za naše, ki seveda ne startajo kot favoriti.
KADETI
Bor A - Inter Milje
To bo najtežja tekma za prvo Borovo postavo. Vatovčevi varovanci se bodo pomerili z miljskim
DANAŠNJI SPORED
PROMOCIJSKO PRVENSTVO: 9 00 v telovadnici Cobolli: Grandi Molori - Bor Radenska; 11.00 v Repnu: Polet - Kontovel.
KADETI:	9.30 na stadionu «1.
ma.j»: Bor A - Inter Milje, 11.00 v Nabrežini: Sokol - Ferroviario, 11.30 na stadionu «1. maju: Bor B • Stella Azzurra, 19.00 telovadnica Cobolli: Barcolana - Kontovel.
Inter jem, ki jih je V’ predprven stvu obakrat premagal. Mličani. ki so skdfaj všf‘leto ' dni mlajši, so zelo homogena ekipa Borovci pa jih lahko premaga,k' s hitro in učinkovito igro.
Sokol - Ferroviario B Pupisovim varovancem se ponuja lepa priložnost, da odnesejo drugi par točk. Nabrežine! bodo gostili drugo postavo Ferroviaria, ki je sicer šibka peterka. Če bodo naši nekoliko bolj odločno zaigrali, .ie upati tudi na lepo in prepnč ljivo zmago.
Bor - Stella Azzurra Druga Borova postava ima lepo možnost, da zmaga Italijansko moštvo .je namreč nekoliko šibkejše kot naše, ki obenem igra do ma. Klobasova in Pol'ša kova pe torka, ki je presenetljivo na višjih mestih lestvice, lahko tako iztrži drugi par točk.
Barcolana - Kontovel Kontovelu se ponuja edinstvena priložnost’ teoretično ie namreč Barcolana najšibkejše moštvo v prvenstvu Lisjakovi varovanci na na žaiost niso v formi m se torej obeta ogorčen boj. Če pa bodo Kontovelci igrali nekoliko bolje kot v zadnjih nastopih, je zmaga vendarle zagotovljena.
IM R.)
NOGOMET:
Žico najboljši
CARACAS — Brazilec Arthur An-tunes Coimbra, bolj znan pod imenom Žico, je bil proglašen za najboljšega letošnjega ameriškega nogometaša. Žico je prejel 78 glasov, njegov rojak Falcao 46, Argentinec Maradona pa 31.
Nabrežinci so prvo letošnjo tekmo v gosteh visoko zgubili in prikazali brezglavo in vse manj kot požrtvovalno igro. V prvem polčasu so sicer vodih do 16. minute, ko pa so Tržačani nekoliko ostreje pritisnili v obrambi, se je zanje začela katastrofa. V drugem delu so se nasprotniki razigrali v napadu in agresivno branili. Proti taki obrami so Nabrežinci res slabo prenašali žogo v napad in zgrešili številne podaje. Veliko je bilo pomanjkljivosti v obrambi kot tudi pri skoku na odbite žoge. Nekateri igralci Ferroviaria niso tehnično nič boljši od naših, na koncu pa je bila razlika med ekipama kar 33 pik. U-pajmo, da se bodo zavedali, da izid srečanja zavisi predvsem od požrtvovalne borbenosti, ne samo na tekmi sami, temveč tudi na treningih.
(Andrej P.)
IZIDI: Kontovel - Libcrtas 67:96; Bor B - Barcolana 65:63; Inter Milje
-	Ferroviario B 86:55; Sokol - Ferroviario A 43:76; Scoglietto - Bor A neodigrana.
LESTVICA: Libertas, Ferroviario A 4: Scoglietto, Sokol. Bor A, Inter Milje, Bor B 2; Barcolana, Ferroviario B. Kontovel, Stella Azzurra 0.
PRIHODNJE KOLO: Bor A - Inter Milje (danes, 8. 12. ob 9.30); Sokol - Ferroviario B (danes, 8. 12. ob 11.00); Bor B . Stella Azzurra (danes, 8. 12 ob 11.30); Libertas -Scoglietto: Bercolana - Kontovel (danes, 8. 12. ob 19.00).
DEČKI
GInnastica - Kontovel A 97:53 (42:26)
KONTOVEL:	Compare 3, Cln-
gerla 6, Dolhar, škerlavaj 2, Sterni 6, Pertot. Ban, Grudenč Terčon 28, Venier 8.
V prvih minutah igre so bili Kontovelci enakovredni Tržačanom. in so se uspešno upirali vse do 15. min., ko so zaostajali ie za 3 točke. V nadaljnjih b min. prvega polčasa pa je slovenska ekipa popolnoma popustila. Prav tu si je Kontovel zapravil tekmo, saj je delni rezultat znašal 18:3 v korist Ginnastice. Po premoru je naša ekipa slabo nadaljevala po slabi poti, vendar pa je to trajalo samo nekaj minut. Zmaga je bila že zapravljena. Kontovel pa je do zadnje sekunde, skušal vsaj preprečiti, da ne bi Tržačani dosegli stotice, kar mu je tudi uspelo. (AŠO)
Bor — Grand! Motori 61:80 (28:39)
BOR: Kovačič 25, Mosetti 2, Žet-ko 6, Lippolos 11, Zgur 1. Civardi 1, Uršič 2, Bertot 12.
Neverjetno! Borovci so nerodno izgubili proti ekipi, proti kateri so teden dni prej zmagali za 30 in več točk razlike.
Preobrat je bil neverjeten. Naši, ki so. očitno pozabili vse kar znajo, so stopili na igrišče brez prav* koncentracije. Kmalu nato je nastopila tudi nervoza, tako da je bila slika popolna. V nobenem elementu se naši niso izkazali, saj bi le s malo truda pregazili nasprotnike. Naj bo to šola za «plave» za naslednja kola, ko bodo lahko popravili slab nastop. (M. R.)
IZIDI:	Bor - Grandi Motori
61:80; Don Bosco - Saba 102:80; SGT - Kontovel A 97:53: Ricreatori
-	Servolana 57:110; počival Kontovel B.
LESTVICA: Don Bosco, Grandi Motori, Servolana. SGT 2; Bor, Kontovel B, Ricreatori, Saba, Kontovel A 0.
NASLEDNJE KOLO: Kontovel B
-	Kontovel A (11. 12. ob 15.30); Grandi Motori - Ricreatori; Servolana - Don Bosco; Saba - SGT.
MINIBASKET
IZIDI: Ferroviario A - Alabarda 130:17; Ferroviario A - Saba 69:19; SGT Alabarda 101:9; Ente Porto
-	Stella Azzurra 12:40; Don Bosco B
-	Inter Milje 56:10; Servolana A -Ente Porto 63:8; CAMB . Stella Azzurra 27:15; Servolana B - Inter 1904 48:67; Libertas B - Libertas A 24:87; Servolana B - Ricreatori C 52:22; Grandi Motori - Ferroviario B 33:26; Bor - Ricreatori A 34:72; Bor - Grandi Motori 28:32; Sokol * Kraški zidar 5:64.
ŽENSKI MINIBASKET
OMA B - Senožeče 80:8.
BUENOS AIRES - Včeraj so se začela pogajanja med argentinsko nogometno zvezo in zveznim trenerjem Menottijem glede njegovega obstanka pri krmilu argentinske državne reprezentance do konca prihodnjega svetovnega prvenstva leta 1986.

< '	..Iv.	,	■.	<	•..<>.	• i. ^
.. .vivlv.	.*'&&&.	...

NARAŠČAJNIKI Primorje — Muggesana 3:2 (2:1)
PRIMORJE: Zetin, Doljak, Na bergoj, Gašperlin, Šuc, Purič, Si-
IŠKIH L	IGflH •	NASI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠ	* ‘ - ,M 1
DANAŠNJI SPORED
ZAČETNIKI: 10.30 v Repnu: Kras - S. Andrea; 9.00 v Dolini: Breg -Chiarbola.
NARAŠČAJNIKI: 8.00 na igrišrif Čampa urile: Campanelle - Primorje.
NAJMLAJŠI: 12.45 na Opčinah: Supcrcaffe - Vesna, 10.30 v Bazovici: Zarja - Primorec.
CICIBANI: 10.00 na igrišču Chlar-bo’a: Chiarbola - Breg, 15.45 na Montebellu: Portuale - Primorje.
mat, Zancolic, Cellea, Terčon, Ca-steUana.
STRELCI za Primorje: Cellea, Si-mat, Castellana.
Na domačih tleh so naraščajniki Primorja končno prišli do zmage in pokazali obenem dobro igro. Bodisi v prvem kot v drugem polčasu so bili Prosečani boljši od gostov in bi z nekoliko več športne sreče lahko zmagali tudi z večjo razliko v golih. (W.H.)
IZIDI 10. KOLA: Chiarbola - O-limpia 0:2, Triestina - S. Vito 2:1, Fortitudo - S. Andrea 6:2. Primorje - Muggesana 3:2, Blue Star -Zaule 0:1, Montebello - Roianese 4:3,
LESTVICA: Triestina 18; Roianese, Montebello 14; Fortitudo 13; Campanelle 12; S. Andrea 10; Olim-pria, Zaule 9; Muggesana, Chiarbola 7; S. Vito, Blue Star 5; Pri morje 2.
ZAČETNIKI
A SKUPINA
Zaule — Breg 2:0 (0:0)
BREG: Turco, Vodopivec, Bandi (Starec), Ražem, Bevk, Marinič, Glavina, Kraljič, Slavec (Sancin), Prašelj, Švara (Krašovec), 12 Cotar.
Tekma se je za Bregove začetnike slabo začela, saj se je Švara takoj poškodoval in moral zapustiti igrišče. To pa je precej oškodovalo napadalno vrsto, kar se je odražalo tudi v obrambi, ki je bila pod pritiskom domačinov. Brežani so imeli tudi nekaj priložnosti a jih niso znali izkoristiti. Najboljši je bil tokrat Kraljič. (M.Š.)
IZIDI 10. KOLA: CGS - Domio 3:1; Zaule Breg 2:0: Fortitudo -S. Luigi 0:2: Ponziana - Libertas 2:0; S. Vito - Muggesana 0:2; Por-
tuale . Giarizzole 3:0; Chiarbola -S. Giovanni 1:2.
LESTVICA: S. Luigi 14; Ponzia na, S. Giovan d 13; Domio 12; Por tuale 11; Giarizzole. CGS, Chiarbo la 10; Breg, Zaule 8; Muggesana 7; S. Vito 3; Fortitudo 2; Libertas 1.
B SKUPINA
Kras — Montebello 1:2 (0:1)
KRAS: M. Tavčar, M. Žagar, Umek, Grmek, L. Škabar, Mesar, Grgič (Marocelli), Tagliaferri, Čer ne. Šuc in A. Tavčar
STRELEC za Kras: A. Tavčar v 50. min.
Okrnjena ekipa Krasa je v zadnji minuti srečanja prejela gol proti sicer nekoliko močnejšemu nasprot niku. Gostje so bili precej boljši zlasti v prvem polčasu, medtem ko si je Kras opomogel v nadaljevanju, ho je tudi izenačil s Tavčarjem in branil neodločen rezultat vse do zadnje minute, ko je vratar Tavčar skušal ubraniti močan strel iz mrtvega kota, a žoge ni zadržal. Na sredini igrišča se je precej pozna
IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI •
NOGOMET
3. amaterska liga (8. kolo)
Pulfero — Lamino Camlnetto 1:2
(0:2)
PULFERO: Gujon, Bordon, Coder-maz, Martinig, Zampari, Busolini. Jussig, Cosson, Chiacig, Cosnach. Bordon P.
STRELEC za Pulfero: Cosson
• • •
2. amaterska liga (10. kolo)
Savognese — A udare	0:0
SAVOGNESE: Predan, Neo Colom-
bo, Zanutto, De Sabbata. Coren Cer-noia, Stafuro, Bordon, Rot, Busolin, Miani.
AUDACE: D'Andrea. Tomasetig, Pinatto. Buonasera, Chiabai, Vogrig, Chiacig, Chiabai II, Paravan, Car-
bonaro, Ipnotico.
* * *
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Val Natisone — Tarcentina 0:1
VAL NATISONE: Bevzer, Jussa, Franzolini. Drecogna. Nolfo, Mesa glio, Stulin II, Censig, Sedi, Stulin I, Zuanella.
la odsotnost Alana Škabarja in Križmana. (R.B.)
IZIDI 10. KOLA: CGS - Campanelle 1:1; Kras - Montebello 1:2; Costalunga - S. Luigi 1:1; S. Andrea Opicina 0:0; Soncini • Inter S. Sergio 2:1; Don Bosco - Super-caffš 0:0: Chiarbola - Fani 2:0.
LESTVICA: Supercaffe 19; Son-cini 16; Chiarbola 15; Olimpia 11; Don Bosco, Montebello 10; Inter S. Sergio, S. Luigi 9; Kras, Costalunga 7: S. Andrea, Campanelle 6; Opicina 3; CGS 2.
CICIBANI
A SKUPINA
Breg — Fulgor 3:2 (1:2)
BREG: Gašperini, Raffaele, Govorni (Zeriaii), Kozina, Reggio, Kra. šovec, Cah (čuk. Lajne).
STRELCI: Kozina, Reggio, Cah.
Brežani . o začeli zelo dobro in povedli že v prvi minuti. Nato pa so zagrešili veliko napako: podcenjevali so-nasprotnike. Ta napaka pa jih je drago stala in prejeli so dva zadetka. V drugem polčasu so Brežani nadoknadili zamujeno in tudi zmagali. Posebno pohvalo zasluži vratar Gašperini, ki je zelo dobro
opravil svojo nalogo kljub temu, da je novinec. (M.Š.)
IZIDI: Costalunga - Sončim 1:3; Inter S. Sergio - Fortitudo 1:1; Campanelle Chiarbola 3:1; Breg -Fulgor 3:2; Montebello - Giarizzole 0:1; CGS - Domio 1:0.
LESTVICA: Soncini 17; Costalunga 14; Montebello 13: Fortitudo, Giarizzole 12; Inter S. Sergio 11; Breg 10: CGS 8; Domio 6; Campanelle, Chiarbola 5; Fulgor 0.
B SKUPINA
Primorje — Chiarbola 0:4 (0:3)
PRIMORJE: Blason. Ligozzi, P. Štoka, M. Štoka, Tavčar (Spadoni), Gerbassi, Počkaj.
Proti prvouvrščend Chiarboli so mali Prosečani doživeli visok poraz. Tržaška ekipa si je zmago priborila že v prvem delu srečanja, ko je že vodila kar s 3 goli razlike. V nadaljevanju je le zaokrožila svojo prednost s četrtim zadetkom.
(W.H.)
IZIDI: S. Giovanni - Soncini 0:1; Ponziana - Portuale 1:0; Primorje . Chiarbola 0:3; Opicina - Zaule 0:0; S. Luigi - Giarizzole 3:0; CGS -S. Andrea 2:3.
LESTVICA: Ponziana, Chiarbola 17; Portuale, For You 15; Soncini 12; S. Giovanni, Zaule, Opicina 7; S. Andrea, CGS 6; Primorje 3; Giarizzole 0.
MLAJŠI CICIBANI
A SKUPINA
Breg — Chiarbola 2:5 (1:1)
BREG: Ota (Kralj), Sancin, M. Gombač, R. Gombač, Kosič. Švara, Gigliofano.
STRELCI:	Ravel Gombač in
Kosič.
Brežani si niso zaslužili takega poraza. Naj omenimo, da so v prvem polčasu celo vodili, do nekaj minut pred koncem srečanja pa je bil rezultat 2:2. V zadnjih petih minutah pa ~e gostje tudi s pomočjo domačega vratarja dosegli zmago-v’te zadetke. Pohvali si tokrat zaslužita Mitja Gombač in Gigliofar.6, hi je odigral svojo prvo tekmo in zapustil dober vtis. (M.Š.)
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM: Intel S. Sergio - Fortitudo 0:4: Breg -Chiarbola 2:5.
LESTVICA: Soncini 16; Fortitudo 11; CGS 10; Campanelle 9; Domio, Chiarbola 8; Supercaffš 7; Breg 2; Inter S. Sergio 1.
Uredništvo uprava, oglasni oddelek
l RST Ul. Montecchi 6, PP 559	T«|. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorico. Drevored 24 moggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59 000
V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. zo orgonizocije in podjetja mesečno 120,00 letno 1200.0C)!
PRIMORSKI DNEVNIK
lo SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADII — DZS 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/11. nad., teleion 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš. 43 min)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožolia 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOll 6
8. decembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj«]
•n tiska I
ZTT
Ifrst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Kakšen gospodarski sistem
V' zadnjem gospodarskem pismu smo orisali zdajšen položaj jugoslovanskega gospodarstva. Primerjava s preteklimi obdobji je pokazala, da so se krivulje, ki označujejo bistvene gospodarske tokove, še močneje obrnile navzdol kol lani. In ker smo lanski gospodarski položaj 'označevali z recesijo, smo letošnjega označili s krizo. Pri lem smo uporabili tudi napovedi ekonomistov, ki so na letošnjem opatijskem posvetovanju pred nekaj dnevi ugotavljali, da jugoslovansko gospodarstvo še ni doseglo najnižje točke, oziroma, da se bo gospodarska kriza še poglobila. Ekonomisti so zato zahtevali, da vlada ukrepa kolikor hitro je mogoče in kolikor je najbolj možno natančno. Toda ob teh nasvetih je v Jugoslaviji čedalje pogosteje slišati zahtevo, da je treba spremeniti zda- šnji gospodarski sistem. Je zdaj še mogoče za/nsati. za kakšne spremembe naj bi šlo? In — ali je morda želja za spremembami le balon, ki ga pomagajo napihorfhti tisti, ki jim zdajšen gos podarski, še bolj pa politični sistem, ni povše.či in bi radi uveljavili kaj drugega, npr. etatizem, tehnokratizem, liberalizem in podobne «izmet, ki so bili že zdavnaj nevšečnost in nevarnost samo upravnega gospodarstva. Sledu,e vprašanje je namreč umestno že zaradi tega. ker so doslej na vseh javnih sestankih najvišjih političnih krogov trdno zagovarjali misel, da je treba zdajšnji gospodarski sistem dograjevati, kajti vzrok za številne težave tiči ravno v tem, da še ni pra ve zaokroženosti sistema in da ni vseh pravih izpeljav.
Tudi tako imenovana Kraigherjeva komisija se ogreva za dokaj temeljito reformo gospodarstva, kar je seveda najbolj veren dokaz o tem, kako o zdajšnji organiziranosti gospodarstva razmišlja jo v najvišjih političnih in državnih krogih. In prav iz razmišljanj te komisije se da povzeti, da se ne ogrevajo za spreminjanja sistemskih temeljev, na katerih• zdaj počiva gospodarstvo, pač pa, da prevladuje teza o dograjevanju sistema, čeprav niso izključene tudi nekatere postavitve novih sistemskih lemel ev za gospodarstvo. Mnogo ekonomistov pa misli, da bi bilo treba spremeniti prav sistemslce temelje, češ da je gospodarstvo od takrat, ko so zgradili te nove temelje. čedalje manj uspešno in da je zdajšna gospodarska krra prav posledica napačnih sistemskih rešitev. (Zaradi doslednosti moramo navesti še tretje mnenje, namreč, da je gospodarski sistem odličen, da pa so subjekti v tem sistemu slabi, vendar bomo zagovornike takih mnenj — ki pa jih ni tako malo! — tokrat pustili ob strani.)
Glede na vsa la mnenja je seveda izredno težko napovedovati, katera mnenja bodo postala ob-čeveljavna, kaj bo tisto, kar bo narekovalo takšne ali drugačne speremembe. ki bodo vplivale na gospodarstvo in nato naprej na družbo. Zdi pa se vendarle, da je nekaj stičnih točk možno najti in na tej podlagi napovedovati spremembe.
Ena takšnih značilnosti je izredna zamotanost gospodarskega sistema. Skušajmo pojasniti s primerom. Še do nedavnega je Jugoslavija skrbela za razvoj gospodarsko slabo razvitih krajev tako. da so vsi, ki so gospodarsko razvitejši, združevali del svojega narodnega dohodka v poseben sklad, h tega sklada so dajali denar republikam in pokrajinam. Denar so dobivala republiška in pokrajinska vodstva. Nekaj denarja se je sicer uporabdo koristno, toda zraslo je tudi zelo veliko nekoristnih «poIitičnih» tovarn. Da bi izboljšali porabo tega denarja, so se odločili za to, da lahko vsaka gospodarsko razvita renublika nalaga denar v nerazvite kraje (polovica tistega, kar je sicer morala prispevati za sk’ad) preko svojega gospodarstva. Na ta način naj bi zgradili take tovarne, ki so zanimive za oba: tako za tistega, ki denar daje. kot za tistega, ki mu to pomeni gospodarsko pomoč. Idej za takšne naložbe se je rodilo nič koliko, kar priča, da to-
varnam takšna poraba denarja za razvoj nerazvitih odgovarja, toda pri uresničevanju projektov se je marsikje zataknilo. Za to, kako, kdaj in kdo laiiko uporablja la denar, moralo seveda veljati določena načela. Zvezna navodila so dokaj preprosta. Toda navodila so naredili tudi po re publikah in olcrajinah. v posameznih regijah in celo po posameznih občinah. Prišlo je do preobi Ija kriterijev, v katerem se skorajda nihče več ne znajde, kdor pa se, ugotavlja, da so si posamezni kriteriji celo popolnoma nasprotujoči. Sistem je postal tako zamotan, da zavira sam sebe. Gospodarstvo stalno opozarja, da hoče več takšnih naložbenih povezav, toda. če je na primer Sloveniji in Hrvaški uspelo, da sta v dveh letih našle z nerazvitimi skoraj 200 naložbenih stičnih točk. jima je to uspelo predvsem zato, ker je bilo vloženega ogromno truda. Vendar je bilo večina truda uporabljenega za to. da so se odpravile ovire, ki jih sicer skorajda ne bi smelo bili, mnogo manj truda pa je bilo porabljenega za to, da bi bila naložba gospodarnejša, učinkovitejša.
Podobnih zamotanosti bi lahko našli skorajda ■ na :vsakem področju gospodarskega dela. To pa pomeni, da bo pri vsakršnih posegih v gospo darski sistem treba upoštevati, predvsem dejstvo, da je treba gospodarski sistem poenostaviti in poenotiti, tako da se bo gospodarstvo lahko hitreje odzivalo na ekonomske zakonitosti, ki se v zdajšnjem času izredno hitro menjavajo.
Druga, po našem mnenju, zelo pomembna značilnost zdajšnjega gospodarskega sistema je v tem, da nad tem sistemom bdi cela vrsta institucij. Te institucije kar naprej nekaj predpisujejo tistim, za katere je ta sistem postavljen. Zaradi takšnih možnosti je nastalo toliko norm. kolikor jih verjetno ne pozna nobeno gospodarstvo v svetu. Zato ni naključno, da je v podjet-jih še zdaj najbolj. iskan dober pravnik, kajti v kopici najrazličnejših predpisov, pojasnil, dopolnitev. dogovorov, sporazumov in podobnega se je treba nekako znajti. Kjer pa je predpisanih veliko norm, tudi glavna norma, po kateri bi moralo delovati gospodarstvo, ne ve'ja več veliko. Neizbežna posledica vsega tega je razvoj nelegalnega gospodarstva (kakor lak pojav imenuje znan ljubljanski ekonomist Aleksatuler Bajt), zaradi česar mora tudi tekoča gospodarska poli tika kar naprej nekaj ukrepati in svoje prejšnje ukrepe kar naprej spreminjali. Pri tem pa je z leve in desne ven in ven grajana, kar je razum Ijivo, saj se ji pri ustvarjanju svoje politike temeljna gospodarska norma neprestano nekoliko spreminja.
Naj ponazorimo. V jugoslovanskem gospodarstvu je postal zaradi sistemskih pomanjkljivosti (devizni sistem in kreditno monetarna politika) dinar skorajda drugorazredno plačilno sredstvo, Do tega je prišlo zaradi nerealnih obresti in nerealnega tečaja dinarja. Zaradi te. nejasno postavljene norme, je treba kar naprej nekaj <cukre-patn. Treba je administrativno spodbujati izvoz, administrativno nadzorovati cene, administrativno zavirati uvoz. administrativno prepovedovati in določati naložbe..., pa tudi administrativno omejevati izhod iz države.
Eno trdno normo je moralo torei zamenjati veliko drugih, kar seveda narekuje, da bo treba pri iskanju sprememb ali dopolnitev gospodarskega sistema najti možnosti za okrepitev in zavarovanje temeljnih gospodarskih norm.
Zdi se, da bo treba pri spreminjanju gosno Barskega sistema upoštevati predvsem omeireni dve značfnosti. ki sta možnosti za delovanje gospodarstva (in zlasti možnosti za gospodarno de lovanje) močno zožili. To pa ne pomeni, da je treba gospodarski sistem postaviti tako hudo na glavo, da bi bilo treba spremeniti tudi političen sistem.
JOŽE PETROVČIČ
NA POZIV VARŠAVSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Na Poljskem izpustili še nekaj internirancev
Vse pa bodo izpustili na svobodo šele po ukinitvi vojnega stanja
Protest upokojencev v Rimu
VARŠAVA — Na poziv varšavskega občinskega sveta so poljske vojaške oblasti včeraj izpustile na svobodo 32 interniranih oseb. med katerimi so bili v večini delavci in študenti.
To je bil prvi primer, odkar so na Poljskem uvedli vojno stanje, da so izpustili internirance na predlog občinskega sveta, kajti doslej je take pozive Došiljai 'e PRON (patriotsko gibanje za narodni preporod).
Vojaške oblasti so takoj izkori stile priložnost in so odprle vre ta taborišča vendar ne za vse ujetnike. Varšavski občinski svet, .je namreč prosil za izpustitev vseli internirancev s tega področje, toda oblasti so izdale ukrep zh izpustitev le treh desetin oi>eb. Met’ varšavskimi interniranci e namreč tudi večje število vidnih članov in svetovalcev Solidarnosti. kot npr. Mazovviecki, Gert-mek. Celinski. Jaworski. Ony-szkievvitz in drugi.
Uradni glasnik vlade Jerzy Urban je na tiskovni konferenci za tuje česnikarje izjavil, da bodo vse internirance izpustili šele te daj, ko bodo ukinili vojno stanje. Prav tako je dejal, da ne pozna celotnega števila vseh internirancev. ki so .jih doslej izpustili, ker je to »stalen proces, ki sc razlikuje od enega do drugega kraja.*
Urban >e tudi povedal, da trenutno pripravlja vlada prehodne uredbe za čas, ko bodo ukinili vojno stanje. Kar se tiče sedanjega položaja na Poljskem pa je izjavil, da se ta izboljšuje, zlasti ker so se zmanjšali nanadi ilegalnih organizacij na vlado, pa tudi drugod je opazno izboljšanje. Tako je npr. sicer še vedno pre ce.i težav zaradi stavke gledaliških in filmskih igralcev, vendar pa je tudi tukaj «prvi napredek že opazen* in vse to je pripomoglo k ukrepom poljske vlade, s ka terimi ie začela osvobajati inter nirance.
Koordinacijski urad Solidarnosti v inozemstvu, katerega položaj vojaške oblasti ne priznavajo, ca ;e včerai poudaril, da je f.renutno na Poljskem politični položaj pre eei za pleten. Res je VValesa <obso jen na molčanje*, toda prav zato naj bi — po mnenju tega urada — še bolj pritiskali na oblasti, zla sti z velikimi manifestacijami v inozemstvu, da izpustijo vse. ki so še v zaporih in internaciji, jih spet sprejmejo v služijo, uvedeio pa naj zopet sindikalni pluraM zem. da bi lahko Solidarnost spet zaživela 'egalno.
Kriai se bo to zgodilo uradno še ni znano. Japonska agencija Kyo-do pa poroča iz Tokia, da ‘e tamkajšnji odpravnik poslov poljskega veleposlaništva Stanislavv
Skvvron dejal nekemu funkcionarju japonskega zunanjega ministrstva,! da bo vojno stanje na Poljskem1 zanesljivo prekinjeno v ponede ljek. 13. decembra točno leto dni po njegovi uvedbi. Dokončno j in povsem pa naj bi to stanje: ukinili 22. julija prihodnje leto, na I obletnico osvoboditve dežele izpod nacistične okupacije.
Iz Semianovvic poročajo, da je j tam umrl še en rudar iz premo govnika »Dymitrow», kjer je bil težko ranjen v nesreči, do katere ,jc prišlo pred tednom dni. Nesre ča je tako doslej zahtevala skupno 18 mrtvih in 9 hudo opečenih. V rudniku še vedno divja požar.
MOSKVA — Iz sovjetske prestolnice-so včeraj uradno sporečili, da je nedoločeno število oseb izgubilo življenje v eksploziji, do katere je prišlo v neki tovarni sintetične gume v avtonomni republiki Baškiri-ja. Vzroki in obseg eksplozije niso znani, vendar opazovalci sodijo, da gre za precej hudo nesrečo, saj sovjetski tisk poroča o takih dogodkih le v primerih, ko imajo izjemen obseg ali pa so vanje vpleteni tudi tuji državljani.
Več kot 40.000 upokojencev iz dežel Lacij, Toskana, Marke. Kampanija, Abruci, Molise in Umbrija je včeraj sodelovalo na peti meddeželni manifestaciji, ki jo je priredila enotna sindikalna zveza CGIL - C1SL -LIL iz protesta proti klestenju po izdatkih za zdravstvo in družbeno skrbstvo, ki jih vsebuje predlog finančnega zakona za leto 1983. Upokojenci so se zgrnili v Rim z več kot 300 avtobusi in številnimi posebnimi vlaki in so se po sprevodu po središčnih ulicah zbrali na shodu na Trgu svetih apostolov, kjer so jim spregovorili sindikalni voditelji, medtem ko se je več njihovih delegacij sestalo z odgovornimi za skrbstvena vprašanja pri vseh demokratičnih strankah. Podobne protestne manifestacije so že bile y Milanu, Bariju, Turinu i« Padovi in so na njih upokojenci zahtevali odpravo zdravstvenih samoprispevkov, reformo pokojnin, preureditev INPS ter učinkovitejšo borbo proti davčnim in skrbstvenim utajam. Včeraj so potrdili odločen namen, da stopijo na ulice, če bo potrebno, tudi ob božiču in Novem letu
.i.ilimmi.mnm.......minil..............
PO HUM ZAOSTRITVI NA ZADNJEM NEUSPELEM ZASEDANJU GATT
Nov poskus izglajevanja sporov med ZDA in EGS glede kmetijstva
Ameriški zunanji in kmetijski minister se v Bruslju pogajata z izvršno komisijo evropske deseterice
(Od dopisnika Dela	I kot Skupni trg, pa tudi njihove
za Primorski dnevnik)	j notranje cene so višje kot v EGS.
BRUSELJ - Po hudi zaostritvi ; Na drugi strani pa - ugotavljajo v na nedavni ministrski konferenci j Bruslju — Amerika ne upošteva GATT v Ženevi, kjer so se zahod- j pravi La GATT pri dolgi listi kme-noevropski predstavniki z vsemi o- j ti.islah pridelkov, kar VVashtagtcnu rožji postavili po robu ameriškim i omogoča vpeljevanje ........ !U ““
uvoznih

BENEŠKI DNEVNIK
Sagg/stSBI
1 - ' ; ‘r
Odkritje spomenika rudarju v Grmeku
Tragedija izseljenstva ni samo vprašanje preteklosti
ČEDAD — »Odkritje kipa sv. Bar bare pri Hiodiču je bila dolžnost naše občine in nas vseli*, je dejal grmski župan Fabio Bonini na prazniku rudarjev, ki sta ga priredili v Benečiji Zveza beneških izseljencev in občina Grmek. In dejansko zaslužijo izseljenci in zlasti rudarji, ki so iztrošili v rudnikih svojo mla-i dost in zdravje, zahvalo celotne skupnosti, ki se je v povojnih časih prebijala iz revščine z njihovo pomočjo.
Na proslavi, ki so se je udeležili 1 bivši rudarji, njihove družine in šte-t vilni občani, so spregovorili DreH-j stavniki krajevnih uprav in zveze I izseljencev. Toda niti najbolj izbra-( ne in prepričljive besede niso bile i tako ganljive kot poklon sv. Bar-1 bari 83-letnega Antonia Chiabaia.
I ki je kot «narbuj star minator* po-> ločil pred kip šopek rož.
Da tragedija izseljeništva v Benečiji ni samo vprašanje preteklosti ampak del današnje stvarnosti, je dokazala s svojo prisotnostjo skupina približno 50 emigrantov, ki je prišla iz Belgije, da bi se udeležila te proslave. Vprašanje povratka iz-seljencev, njihova vključitev v beneško stvarnost ter prizadevanja : dežele F JK so bili v središču govora deželnega odbornika Renzulli-r ja. ki se je srečal z bivšimi ru-• darji in emigranti na kosilu. Pouda-1 ril je tudi nujnost gospodarskega razvoja Benečije, možnosti, ki jih : dajejo osimski sporazumi in važ-: nost sodelovanja s sosednjo Slo-:, venijo.
—
i VIDEM — 18. decembra se zač-; ne v Gorici v Avditoriju furlanske ’• kulture kongres furlanskega gibali nja. V središču pozornosti bo anali : za sedanjega političnega položaja v 'I deželi Furlaniji Julijski krajini 1 in vprašanje ustanovitve avtonom 'i ne furlanske dežele.
obtožbam o protekcionistični trgu vinski politiki v deseterici, med-atlantski odnosi prihajajo v obdobje delnega zatišja. Na vrhu v Koebcn-havnu so najvišji državniki zahodnoevropskega Skupnega trga zalr dili, da si z Ameriko želijo »konstruktivnega dialoga* ter da se bodo »zavzemali za trdne in zaupanja polne odnose*, priložnost za »atlantsko spravo* pa bo že danes ko bo v Braselj dopotovala močna ameriška delegacija pod vodstvom državnega sekretarja Georgea Shultza, ki se bo konec tedna udeležil še srečanja zunanjih ministrov severnoatlantskega pakta.
Zahodnoevropsko _ ameriški odno si so se posebej1 zaostrili na področju kmetijstva, kjer Washington obtožuje deseterico, da je s protekcionistično uvozno politiko ter subvencionirano prodajo kmetijskih pridelkov na tuje povzročila dokajšnjo škodo ameriškim farmarjem. Kmetijski minister John Block je pred dvema dnevoma na srečanju OECD zatrdil, da utegne ameriška politika na mednarodnem kmetijskem trgu postati veliko bolj agresivna, če Skupni trg ne odpravi subvencij, s katerimi «podmazuje» izvoz presežnih kmetijskih pridelkov. Zaradi takšne izvozne politike EGS se je zmanjšala prodaja ameriških mlečnih izdelkov, jajc, perutnine, moke, žita, soje in olja na bližnjevzhod-nem trgu, je med srečanjem v OECD pribil ameriški kmetijski minister in ponovil grožnjo, ki jo je iz Wasbingtona pogosto slišati, da bodo ZDA razmislile, ali ne bi kazalo s forsirano prodajo na svetovnem trgu zrušiti sedanje cene pridelkov in tako pritisniti zahodnoevropsko skupnost ob zid. Nižje svetovne cene bi namreč povečale subvencije. s katerimi Evropska skupnost izravnava svoje visoke cene in nižje mednarodne, povečani izvozni izdatki pa bi še poglobili deficit v kmetijski blagajni deseterice.
V Bruslju so se ameriškim obtožbam postavili po robu s trditvijo, da zahodnoevropska «zelena politi-I ka* nikakor ni protekcionistična, j kajti dokajšnje število kmetijskih i pridelkov sploh ni pod zaščito, po-, leg tega pa v EGS zatrjujejo, da
strikcij.
Jutrišnji pogovori Georgea Shultza in dragih ameriških ministrov v palači Beriavrnont naj bi priporno gli k omejitvi napetosti, ki jo je čutiti v medatlantskih odnosih, a veliko vprašanje je. ali bo ameriškemu državnemu sekretarju in nje govim zahodnoevropskim segevorni kom uspelo skleniti karkoli konkretnega. Interesi obeh velikih izvoznic kmetijskih pridelkov so mečno vsak sebi in bržčas se bo nadaljeval hud boj za prodajo na mednarodnem trgu. Napoved novih zaostritev je bržkone včerajšnja izjava namestnika ameriškega ministra za kmetij-
stvo Lynga, ki je zatrdil, da bodo novi ameriški ukrepi nared že čez dva tedna, »kajti če ničesar ne storimo, bomo izgubili tradicionalne kupce*. Po Lvrigovih besedah je EGS lani izplačala 1,3 milijarde do larjev subvencij za izvoz žita' ter 1,9 milijarde dolarjev za prodajo mlečnih izdelkov.
BOŽO MAŠANOVIČ
Različna stališča na procesu Moro
RIM — Na včerajšnji razpravi procesa Mora sta iz posegov dveh odvetnikov zasebnih strank prišli do izraza dvojni stališči glede skesanih teroristov.
Odvetnik Luigi Di Gotti, ki za stopa interese vdove in otrok karabinjerskega podeasnika Domeni
ca Riccija, .je izrazil prepričanje, da so skušali skesanci Antonio Savasta, Emilia Libera in Massi-mo Cianfanelli omiliti svojo vlogo v »univerzitetnem vodu*. Skesani brigadisti hočejo torej »oslepariti pravico*, ker se hočejo oko ristiti »z vse preveč dobrohotnim
zakonom*.
Odvetnik Iraci, ki zastopa sestro ubitega sodnika Tartaglione-.,a, pa .je poudaril, da bi pokojni sodnik, če bi bil ,še živ. dosledno upošteval zakon o skesanih briga distih. Tudi sam je namreč pred svojo tragično smrtjo proučeval možnosti ponovnega vključevanja teroristov v družbeno tkivo po prestani kazni.
Poseg državnega pravobranilca D'Avanza pa .je bil izključno teli nične narave, saj je zahteval le povračilo stroškov in stroge kazni za vse obtožence
niiiiiiiiMiiiii 111111111111111111111111111 n MiiMiiiiiiiniii n mi iiiiiiiniiiiiiiiiiiiit min mili iiiiiii mi	mi imMiiiiiiiiHMMonniiiiiiiiiiiuiiiiiit
RESOLUCIJA, KI SO JO IZGLASOVALI NA OBČNEM ZBORU HKP
Gradiščanski Hrvati zaskrbljeni zaradi napredujoče asimilacije
Žc 450 let živijo na Gradiščanskem in se še vedno morajo bati za svojo bodočnost
Gradiščanski Hrvati ocenjujejo svoj trenutni položaj zelo kritično, predvsem jih skrbi pasivnost avstrijskih oblasti, ki omogoča hitro napredovanje asimilacije, zato zaskrbljujoče gledajo na bodočnost svoje narodnostne skupnosti. To je med drugim rečeno v soglasno sprejeti resoluciji, sklenjeni 21. novembra 1982 na občnem zbora Hrvaškega kulturnega društva v kraju šuševo (Nebersdorf) na Gradiščanskem.
Še nikoli v zgodovini hrvaške na; rodnostne skupnosti asimilacija ni napredovala s takšno hitrostjo kot v zadnjih desetletjih, pravijo v resoluciji. Niti zvezna, niti deželna vlada pa v preteklem letu nista sprejeli kakega ukrepa za izpolnitev obveznosti iz državne pogodbe, pa tudi ne na podlagi zakona o narodnih skupinah, ki izrecno govori o obveznosti države v korist
večina ostalih evropskih držav bolj zaščite narodnih skupin, omejuje uvoz kmetijskih pridelkov I Gradiščanski Hrvati se zato spra-
šujejo kako dolgo jih bodo vlačili s praznimi obljumami, ki jih berejo v skupnih avstrijsko-jugcslovanskih komunitejih, še ža nos. Pod takimi pogoji zgubljajo Hrvati zaupanje v moralo in načela pravne države. Sprašujejo se tudi zakaj Avstrija še enega izmed določil Avstrijske državne pogodile ni izpolnila, čeprav je deželni glavar Kary ob zadnjem srečanju narodnosti sosedu lih dežel v Cindrofu, 25. oktobra 1982, zagovarjal, da bodo izpolnili vse obveznosti, ki .jih je prevzela Avstrija v zvezi z državno pogodbo. Prav tako pa spominjajo na izjave zunanjega ministra Pahra. ki jih je dal 14. novembra letos v pogovora s Hrvati, kjer je ocenjeval manjšine za obogatitev države, ker manjšine lahko svoje prispevajo k mirpemu in prijateljskemu sožitju sosednjih narodov. Zato. je dejal tedaj Pahr. da bo on podpiral vsa stremljenja, ki ščitijo manjšino pred
UMIIIIIIMIIII**IMIIM*lllllllllll4llllllllltlMIIIIIIIIIIIIII»*IIIIIIIIHIIII»llllllllll|||lllllllll|IHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIti|||||||ini»IIIIIH(lllllimil|||||||,(Mi»IIH|||HI»»H(l»IIB |||||IIIMIIHIIIMII»»llllM(H|||||||nimi||||||mimmilllllMlllT Milili IIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIII IM IIIII lllllll II IIIIIMIIIlIlllllltlllllHIIIIMIIIIIIlIllIlHIII lil Milili lil ||||(||m||||||
Smrtna kazen z injekcijo LADINIJEVI POSLOVNI PARTNERJI PRED SODIŠČEM
Začetek procesa pred okrožnim sodiščem v Prištini
AUSTIN — V teksaškem zapora Hunta ville so včeraj usmrtili 4<Uet-nega temnopoltega obsojenca Char-lieja Brooksa, ki ga je smrtna kazen doletela 1976. leta zaradi uboja pri nekem poskusu ropa.
To' je sicer že šesta eksekucija, odkar so v ZDA pred dobrimi šesti mi leti potrdili ustavnost smrtne kazni, vendar so jo tokrat prvič izvedb z injekcijo strupa imenovanega »penthotal*. Muslimanski duhovnik, ki je Brooksu stal ob strani v zadnjih dneh pred smrtjo je izjavil, da je obsojenec umrl v sedmih minutah in da še ni videl ta-
ko mirne smrti, čeprav je usmrtitev s «pentliotalom» ustavno dovoljena v štirih ameriških zveznih državah — Texasu, Idahoju. Nevv Mexicu in Oklahomi — je doslej še nikoli niso izvedli in so se raje posluževali kla-sinčega in gotovo bolj grozljivega električnega stola.
Pred obzidjem zapora, v kate-reme je Charlie Brooks s svojimi odvetniki do zadnjega zaman čakal na zaprošeno pomilostitev ab vsaj odložitev smrtne kazni, se je zbrala množica radovednežev in mani-festantov, privržencev in nasprotnikov smrtne kazni.
PRIŠTINA — Na okrožnem sodišču v Pri slini se je pred petčlanskim senatom začelo sojenje šestim vodilnim gospodarstvenikom Kosova, ki so obtoženi velikih malverzacij in gospodarskega kriminala. Vsi obloženi naj bi od 1978. do 1980, leta izkoriščali in pre koračili svoja pooblastila v poslovanju z italijansko firmo «La distributrice*.
Že več kot leto dni so v preiskovalnem zaporu v Prištini Osman Seljmani, vodilni v poslovnem centru prištinske DO »Agrokosovo Comerc* v Beogradu, Mehmed Busi, koordinator uvoza in izvoza v »Agrokosovu - Comer-ce»,1 Rodoljub Vukosavljevič, direktor firme
«Kosovo - GMBH* v Miinchnu, Retnzi Jola, direktor sektorja TOZD »Trepča - Comerce*, Senan Galimuna, direktor sektorja za opremo «Eksimkosa* in Djelal Djara, referent za tekstil firme «Kosovo - GMBH* v Miinchnu. Obtožnica, ki obsega več kot 130 strani jih bremeni, da so družbo oškodovab za 100 milijonov dinarjev. Sedmoobtoženega Gianfran-ca Ladinija. italijanskega državljana, so po odločitvi predsedstva SFRJ izpustih' in se je vrnil v Trst, kjer je direktor tamkajšnje firme »La distributrice*.
Vseh šest obtoženih se zagovarja zaradi hudega kaznivega dejanja kontrarevolucionar-
nega ogrožanja družbene ureditve oziroma zaradi spodkopavanja ekonomskih temeljev po 114. členu kazenskega zakonika SFRJ, za katerega je zagrožena kazen najmanj 10 let strogega zapora do najhujše kazni.
Namen, da bi obogateb. so obtoženi ure-sničih tako, da so sklenili 3100 pogodb z italijanskim državljanom Gianfrancom Ladi-nijem. Razen tega so nezakonito obbkovali cene, nabavljali blago slabe kakovosti, ga prodajali po višjih cenah od tržnih in s tem zmanjševali možnost prodaje domačih pro izvodov, (dd)
diskriminacijo in ki ustvarjajo pogoje za obstoj in svoboden razvoj manjšin.
Zadnje srečanje narodnosti je gradiščanskim Hrvatom predočilo, da se povsod razvija dialog med manjšino in državo in da so čestokrat s tem sprožili dinamičen razvoj v korist narodnostni skupnosti, le na Gradiščanskem tega dialoga sploh ni, pravijo v resoluciji. V nasprotju s tem se žalostni položaj na šolskem in vzgojnem področju zaostruje, hrvaški jezik pa kljub obveznostim iz državne pogodbe nima svojega mesta v javnosti, in tudi finančna podpora hrvaški narodni skupnosti je le farza.
Spričo tega skorajda katastrofalnega položaja, in spričo 450. obletnici naselitve Hrvatov na Gradiščanskem zahteva občni zbor Hr-valskega kulturnega društva tiste, ki so odgovorni za popis državne pogodbe in za sklep zakona o narodnostnih skupinah, da prenehajo z desetletno pasivnostjo, ki nedvomno pospešuje asimilacijo. Izvedejo pa naj tiste ukrepe, za katere so še obvezali in ki jih drugje smatrajo za potrebne.
UMAG — Predstavniki Turistične zveze Jugoslavije in italijanske tu ristične ustanove ENIT so v Umagu sklenili, da bodo prve dni prihodnjega marca sprožili v Nevv Yorku skupno turistično pobudo. V bistvu bodo reklamizirali jugoslovansko in italijansko turistično ponudbo z geslom: «Eno morje in dve obali*. Ob tej priliki bodo predstavili najbolj znane kraje z obeh bregov Jadrana. Propagadni dokumentarec je pripravil Foleo Quilici. Istočasno pa 1» v Nevv Yorku gastronomski teden, ki bo Američanom predstavil najbolj znane specialitete in vina obeh držav.	E. O.