TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telefon St. 2552.
LJUBLJANA, 26. aprila 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 47.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v Ptuju.
V	zgodovinskem Ptuju se je vršil v nedeljo dne 24. t. m. VII. občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. Zbora se je udeležilo 95 delegatov, prisostvovalo mu je nad 160 oseb. Ker sme -vsak gremij za vsakih 100 članov poslati samo po 1 delegata, je bilo tedaj na zboru zastopanih nad 9000 trgovcev.
Ze v soboto popoldne so prihajali v Ptuj delegati iz cele Slovenije, da se udeležijo
predkonference delegatov,
katere namen je bil, da se predposve-tuje in pripravi gradivo za zvezni občni zbor. Predkonference se je udeležilo 64 delegatov, ki so zastopali 22 v zvezi včlanjenih gremijev. Predsedoval je predkonferenci zvezni načelnik Vilko W e i x 1, ki je takoj po pozdravu delegatov in ugotovitvi sklepčnosti konference otvoril razpravo o predolgih, ki so jih stavili gremi-ji v predpisanem roku za občni zbor. Predlogov je bilo podano celotno 48, kar najbolje dokazuje koliko perečih vprašanj otežuje danes redno poslovanje trgovstva. Med stavljenimi predlogi je cela kopica takih, ki se ponavljajo že več let, ki pa kljub opetovanim resolucijam na naših občnih zborih vsled naših vednih političnih kriz ne pridejo do definitivno zadovoljive rešitve.
0 posameznih predlogih bodemo poročali v prihodnjem listu.
Ker so v času, ko so bili podani predlogi pa do občnega zbora nastale nekatere važne izpremembe in je Zveza prejela več rešitev glede podanih predlogov, se je na predlog zveznega tajnika g. I. Mohoriča načelstvo Zveze pooblastilo, (la izvede formulacijo in stilizacijo načelno sprejetih predlogov ter jih sporoči na merodajna mesta.
Po končani razpravi o predlogih gremijev se je razpravljalo o vprašanju ureditve odnošajev zveznega glasila »Trgovski list« napram tiskarni ^Merkur«, kot lastnici lista. O vprašanju jfe poročal kot načelnik redak-wjsko-upravnega odbora g. Jos. J
Kavčič o Potfikn	r,	w„;
u . .. un^ 1Q I
ni občni zbor ne odobri.
Tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Fran W i n d i -8 c h e r je podal o tem vprašanju izčrpen historijat. Govoril je o razmerah, ki so primorale naše trgovstvo, da si je ustanovilo svoje glasilo, nadalje o bojih, koje je vodilo to glasilo ?a prospeh slovenskega gospodarstva in o tezkočah, ki so zvezane z redak-cijo in vodstvom lista. List uživa danes ugled in zaslombo v najširših, žal v netrgovskih več kot v trgovskih krogih. Pustiti to glasilo in lotiti se kakih drugih kombinacij, bi pomenilo razrušiti veliko in s težkim trudom že izvršeno delo. Vprašanje jq obravnavati z največjo resnostjo. Kot pooblaščenec redakcijskega odbora se J® sam zelo trudil, da se je našel zadovoljiv izhod. V interesu zveze nikakor ne bi bilo spremeniti položaja, ',|e *f :^yezo zelo ugoden. v.,f 0 dž*^i debatji, koje so se udele-
Št gg\ ?1 a£'a ® & e r.,. W e ix 1, dr. W 1 n d 1 s c h e r, Kavčič,,, dr.
P 1 e s s 1. dr., se je soglasno sklenilo
Predlagati občnemu zboru, da se zbe-
re nov odbor, ki naj stopi v stike s tiskarno »Merkur«, s kojo se naj sklene definitivna pogodba, ki bo najbolj odgovarjala zveznim interesom.
Zvezni predsednik je nato zaključil predkonferenco.
Občni zbor.
Ob */•> 10. ugotovi zvezni predsednik g. Vilko Weixl sklepčnost zbora ter pozdravi navzoče z naslednjimi besedami:
Na lanskoletnem občnem zboru je Zveza sklenila izvesti izpremembo pravil, s katero naj bi se pripomoglo, da postane vez med gremiji in zvezo čim močnejša in da omogoči čim živahnejše udejstvovanje gremijev pri zvezi. V tem zmislu je zveza izvršila pismeno anketo pri vseh včlanjenih gremijih in sklicala občni zbor, ki se je vršil dne 19. novembra 1926 v Celju, na katerem je bila sklenjena obširna izprememba zveznih pravil. Nova pravila so bila predložena velikim županom mariborske in ljubljanske oblasti v odobritev in danes sem v prijetnem položaju, da Vas morem obvestiti, da so bila ta pravila 26. februarja 1927 odobrena in da je tako zvezi omogočeno, da se na današnjem občnem zboru konstituira v zmislu novih pravil. Prepričan sem, da bo zveza v tej novi formi razvila še živahnejšo delavnost, znala varovati s svojim strokovnim delom pri oblastih naše javne uprave in v gospodarskem življenju pridobljeno auto-riteto neodvisne strokovne stanovske organizacije celokupnega slovenskega trgovstva ter se bo znala uspešno braniti proti vsem poizkusom, ki smerijo za tem, da se v naše vrste zanese dušljiva atmosfera političnih razdorov. Vse take poizkuse, pa naj pridejo s katerekoli strani, moram s tega mesta kar najodločneje odkloniti. Zveza je in mora ostati strokovna organizacija, katere glavni n&meR je zaščita in pospeševanje gospodarskih interesov svojih članov in v kateri, to moram slovesno poudariti, so dosedaj in bodo sigurno tudi v bodoče sodelovali vedno složno v delu pripadniki najrazličnejših strokovnih in političnih strank in prepričanj. V zaščiti in pospeševanju naših strokovnih interesov se je vedno manifestirala pri nas volja solidarnosti in enotnosti, ki je prvi predpogoj za dosego pozitivnih uspehov.
Gospodarski položaj trgovstva v , °ven.1J1 se od lanskega leta ni bistri* Z	Draginja	ne	samo,
? P0Pustila, marveč celo narašča, javna bremena m režija je ostala ne-lzpremenjena, vsled bančnih polomov in mnogobrojmh konkurzov v ostalih pokrajinah je trgovstvo pretrpelo velike izgube, poslovni promet pa je znatno nazadoval. Po aktiviranju oblastnih samouprav nam preti nevarnost novih davščin, katerih se bomo težko popolnoma ubranili. Nov finančni zakon nam je prinesel nekaj davčnih in trošarinskih olajšav, ima pa tudi mnogo senčnih strani, posebno za nameščence, katerim bo morala naša zveza posvetiti polno pažnjo. Dosedanji razvoj vprašanja enotnega zakona o direktnih davkih je v pogledu pridobninskega davka na trgovske obrate zelo neugoden in bo pomenil, če to obvelja, znatno povečanje pridobnine.
V toku preteklega leta se je pojavilo vspričo poostrene konkurence na tapeti mnogo kočljivih obrtno-pravnih vprašanj in smo zato zelo hvaležni našim gospodarskim zbornicam, da so na dnevni red svojega kongresa, ki se bo vršil letošnje poletje v Splitu, stavili vprašanje enotnega obrtnega zakona za celo državo, prepričani smo, da bo ta temeljita razprava mnogo pripomogla, da se razlike, ki obstojajo v tem oziru med zakonodajami v posameznih pokrajinah, ugladijo in najde prava solu-cija za likvidacijo diferenc in enotno ureditev obrtnih vprašanj v celi državi.
V toku lanskega ieta smo kljub temu, da je naša valuta že nad poldrugo leto stabilizirana, doživela povišanje železniških tarif, dalje prehodno povišanje poštnih pristojbin, dočim se našim predlogom za otvoritev mednarodnega poštno nakazničnega in čekovnega prometa ni ugodilo in je tudi glede telefonskega prometa cela vrsta naših predlogov ostala nerešena. Kakor bodete podrobneje videli iz nadaljnjih poročil, čaka Zvezo v letošnjem letu mnogo težkega in kočljivega dela, posebno na polju ureditve odnošajev s sosednimi državami, organizacije našega izvoza, definitivne ureditve železniških tarif in reorganizacije železniške uprave, pobijanja nelojalne konkurence in borbe z oblastnimi zakonodajami, ki kažejo sicer mnogo inicijative, pri tem pa po dosedanjih znakih tudi veliko enostranosti v gospodarski politiki.
Poleg tega obrambnega dela je potreba, da unesejo organizacije v naše gospodarsko življenje nove iniciativnosti, ki je v sedanji depresiji padla na minimum in s to željo v srcu otvarjam današnji VII. Zvezni občni zbor.
Predsednik g. V. Weixl pozdravi nato zastopnika mariborskega velikega župana ‘min. tajnika g. dr. C. Pfeiferja, prvega tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in predsednika trgovskega društva »Merkur« g. dr. F. W i 11 d i s c h e r -ja, župana ptujskega g. dr. Senčarja, zastopnika srezkega pogla-. varja ptujskega g. dr. Z a v a d 1 a -v a, načelnika gremija trgovcev v Ptuju g. Lenarta ter urednika »Trgovskega listam g. dr. P1 e s s a. Nato predlaga, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, kar je zbor z navdušenjem sprejel.
Za pozdravne besede g. predsednika se je zahvalil v imenu mariborskega velikega župana g. dr. P f e i *
r , ki izraža zagotovilo, da bo veliki župan stremljenja trgovstva podpiral. Nato je pozdravil zbor kot domačin, načelnik ptujskega greni.ija trgovcev g. Lenart. Zbor je pozdravil tudi zastopnik srezkega poglavarja g. dr. Zavadlav in pa Ptujski župan g. dr. Senčar, ki je v lepih besedah dal duška čutu radosti, da se vrši to važno gospodarsko zborovanje v Ptuju.
Sledil je nato govor prvega tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. F. Windischerja, ki je ob uvodu govoril o stremljenjih Vrhovne gospodarske korporacije za Slovenijo, da ostane v živih, najožjih stikih z realnim življenjem. V zbornici ni mesta za teoretiziranje. Vo-
dilo najvišje gospodarske organizacija mora biti stvarnost in resnost. V svojih nadaljnjih izvajanjih je podal g. dr. Windischer zelo zanimivo sliko gospodarskega razvoja v Sloveniji. Govoril je nato o najbolj perečih vprašanjih, ki danes tako živahno zanimajo vse gospodarje, kakor o davkih, taksah, obrestni meri itd. Dr. W‘indischer je pozdravil zbor tudi v imenu društva »Merkur :, matice naših organizacij, pri čemer je prav lepo orisal napredek razgraditve stanovske organizacije v naši deželi. Danes je postalo trgovstvo faktor, s ko-jim se mora računati, zato ne smemo kloniti glave. Gojiti moramo najožje stike z organizacijami v drugih pokrajinah, pospeševati moramo gospodarski solidarizem. Izvajanjem dr. Windischerja so sledili zborovalci z velikim zanimanjem. Zbor se mu je ob koncu izčrpnega govora zahvalil z živahnim aklamiranjem.
Predsednik g. W e i x 1 se zahvali vsem govornikom in prosi zveznega tajnika g. I. Mohoriča, da poda
tajniško poročilo.
Izredno zanimanje in izčrpno poročilo, ki nam v skrbno izbranih podatkih nudi prav zanimiv vpogled v položaj trgovstva v Sloveniji, priobčimo v našem listu dobesedno.
Predsednik Weixl predlaga, tla »e tajniku g. I. Mohoriču za njegov trud izreče zahvala, in priznanje zbora, kav je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Nato poda tajnik g. Ivan M o -h o r i č obširno
poročilo o finančnih vprašanjih, koje bomo tudi v prihodnji številki dobesedno priobčili, ker bo vsakega gospodarja brez dvoma živahno zanimalo.
V	odsotnosti zveznega blagajnika g. J. V e r o v š k a , ki se radi družinskih razmer ni mogel udeležiti zbora, poda zvezni podpredsednik g. Josip Kavčič poročilo o računskem zaključku za leto 1926. Podrobno poročilo o dohodkih in izdatkih je sprejel občni zbor soglasno in je bil na predlog pregledovalca računov g. A. Volka dan blagajniku absolutorij.
Podpredsednik g. K.avčič predlaga nato, da se izreče blagajniku g. V e r o v š k u za njegov trud in požrtvovalnost posebna zahvala občnega zbora.
Sledilo je nato poročilo
o	proračunu Zveze za leto 19$7, ki ga je podal podpredsednik g. .‘J. Kavčič. Proračun izkazuje v celoti 185.000 Din izdatkov, ki naj bi še krili z zvezno doklado po pavšalira-nem znesku za vsak gremij posebej, deloma iz dobroimetja zvezne blagaj-pe in deloma s tirjatvami na zaostali, članarini. G. Kavčič goVori o težavah, ki jih ima Zveza pri iztirjevanju doklade, ki za vzdrževanje zvezne pisarne i. d. itak komaj zadošča. Sanacija je tu neobhodno potrebna. Ker je dvomljivo, da se bodo dale zaostale članarine v celoti iztirjati, predlaga g. Kavčič, da se predvideni pavšal, ki naj bo v bodoče predlagan za zvezno doklado poviša za 25% , ker bo le tako mogoče spraviti proračun v ravnovesje in sanirati zvezne finance, It
?roraČunu sp se oglasili gg. Vilko urk, Kostanjšek iz Maribora, Lovro Petovar in Blatnik.
Po temperamentnem pozivu g. Kavčiča, češ da je neobhodno potrebno, da pokažejo trgovci za svojo osrednjo organizacijo najmanj toliko razumevanja, kolikor ga imajo drugi tudi manj premožni aloji, je bil njegov predlog z velikim odobravanjem sprejet.
Predsednik g. Vilko W e i x 1 poroča nato, da se je na predkonferen-ci sklenilo po izčrpni debati glede ureditve razmerja
zveznega glasila »Trgovski list« napram tiskarni »Merkur« staviti občnemu zboru naslednji predlog:
Zvezno načelstvo se pooblašča od današnjega občnega zbora, da polnoveljavno v imenu občnega zbora sklene s tiskarno »Merkur« pogodbo glede »Trgovskega lista« potom svojega redakcijskega upravnega odbora v tem pravcu, da se zniža zvezni prispevek za list v okvirju zveznih finančnih sredstev in odgovarjajoče vrednosti, ki jo ima list za zvezo.
Občni zbor je predlog soglasno sprejel.
Sledile so nato
volitve novega odbora.
Tajnik g. Ivan Mohorič prečita določila zveznih pravil glede volitev, nakar se je na predlog g. predsednika sklenilo, da se bo volilo po vzklicu. Večina gremijev je že poslalo svoje predloge pismeno, ostali so imenovali kandidate uslno. Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor:
Za gremij Ljubljana: Ivan Kostevc, Jurij Verovšek, Ernest Hieng in Josip Kavčič. Kot namestniki: Josip špom, Fran Javornik, Peter Sterk, Miroslav Ambrožič, Ivan Zorc in Pavel Fabiani.
— Gremij Ljubljana~okolica: Fran Zehal, Viktor Jeločnik. — Gremij Maribor: Vilko Wexil, Vilko Berdajs, Ferdo Pin-fer. Namestniki: Anton Poš, Miloš Oset, Branko Mejovšek. — Gremij Celje: Stermecki Rudolf. Namestnik: Ivan Ravnikar. — Gremij Novo mesto: Edmund Kastelic. Namestnik: Jurij Picek. — Gremij Laško: Konrad Elsbacher. Namestnik: Vinko Pavlin. — Gremij Ribnica:	Josip Divjak. Namestnik:	Fran
Mikolič. — Gremij Logatec: Stanko Lenarčič. Namestnik: Anton de Gieria. — Gremij Kranj: Sire Fran, Savnik Anton. Namestnika: Franc Berjak, Ferdinand Kokalj. — Gremij Celje-okolica: Viktor Pilih, Kostanjšek Josip, Ferdo Pustek. Namestniki: Zidanšek Jos., Božič Franc, Preac Alojzij. — Gremij Slovenjgradec: Janko Klun. Namestnik: Simon Blatnik.
— Gremij Radovljica: Leopold Fiirsa-ger. Naraeštnik: Peter Sitar. — Gremij Kamnik: Anton Stergar. Namestnik: Josip Adamič. — Gremij Litija: Fortunat Čertanc. Namestnik. Skrabar, Viš. gora.
— Gremij Kočevje: Matija Rom. Na-, mestnik: Roman Koritnik. — Gremij Krško: Josip Krivic. Namestnik: Fran Černe. — Gremij Brežice: Anton Umek. Namestnik: K. Frece. — Gremij Maribor-okolica: Janko Kostanjšek. Namestnik: Franjo Vaupotič. — Gremij Ptuj: Fran Urbančič. Namestnik: Fric Slavič. — Gremij Ptuj-okolica: Davorin Tombah. Namestnik Miroslav Majerič. — Gremij Slov. Bistrica: Danijel Omerzu. Namestnik: Ivan Kos. — Gremij Ormož: Ludvik Kuharič. Namestnik: Ivan Veselič. — Gremij Konjice: Mariin Šumef. Namestnik: Anton Petek. — Gremij Ljutomer: Venčeslav Vilar. Namestnik: Sršen. — Gremij- Sv. Lenart: Srečko Kranjc. Namestnik: Franjo Cvetko. — Gremij Murska Sobota: Ludvik Brumen.' Namestnik: Ceh Ivan. — Gremj Dol. Lendava: Josip Toplak. Namestnik: Jurij Novak.
Pri odborovi seji, ki se je vršila po občnem zboru, se je konstituiralo načelstvo Zveze na sledeč način: Načelnik:. Vilko Weixl; podnačelnika: Josip J. Kavčič	in Rudolf
Stermecki; blagajnik: Jurij Verovšek.
Kot pregledovalca računov sta bila od občnega zbora izvoljena gg. Avgust Volk in Lovro P e to var.
V eksekutivo Zveze so bili poleg načelnika in podnačelnikov voljeni še sledeči gg.: Jurij Verovšek, Ivan Kostevc, Konrad Elsbacher, Srečko Kranjc, Fran Sire, Ferdo Pintar in Edmund Kastelic.
V upravno-redakcijski odbor pa so bili izvoljeni gg.: Vilko Weixl, Josip
Kavčič, Ernest Hieng, Jurij Verovšek, Ivan Kostevc, Fran Zebal in Konrad Elsbacher.
Slučajnosti.
Pri slučajnostih se oglasi k besedi g. Blatnik iz Slovenjgradca, ki z ozirom na finančno poročilo tajnika g. Mohoriča poziva navzoče delegate, da bi se volitev v cenilne komisije polnoštevilno udeležili. Indiferentnost trgovstva pri takih volitvah je zelo škodljiva. Tudi »Trgovski list:; naj bi priobčeval primerne pozive, da bi se trgovci za take volitve bolj zanimali.
Načelnik laškega trgovskega gre-mija g. Konrad Elsbacher je stavil glede
volitev v Trgovsko zbornico po kratkih uvodnih besedah, povdar-jajoč važnost te najvišje stanovske korporacije, resolucijo, v kateri pozdravlja zbor novega ministra trgovine in industrije g. dr. M. Spaha in ga prosi, naj čimprej skliče lansko leto pravilno izvoljeno Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da se bo mogla ta konstituirati in začeti poslovati.
Resolucija g. Elsbacherja je bila soglasno sprejeta.
Sprejet je bil nato še predlog načelnika brežiškega gremija g. U m e -k a, v katerem predlaga, da se člen 1. par. 22 cestnega zakona za Kranjsko z dne 21. februarja 1912 ter zakon z dne 26. aprila 1894 dež. zak. Štajerske št. 30, veljaven v okrajih Brežice in Laško, izpopolnita ter se imata glasiti: Za vzdrževanje javnih neerarskih cest in potov v območju ljubljanske oblasti se pobira od vsakih 1000 kg natovorjenega in iztovorjenega blaga posebej prispevek na železniških postajah in sicer .do najvišjega zneska 15 Din.
Nato se je predsednik g. Weixl v lepem govoru zahvalil vsem navzočim delegatom za lep odziv in sodelovanje, zlasti se je zahvalil tudi zborničnemu prvemu tajniku g. dr. Win-discherju za njegovo naklonjenost, požrtvovalnost, za dobrobit trgovstva ter za njegov trud, kojega posveča »Trgovskemu listu«. Prepričan je, da bo dr. VVindischer ohranil to svojo naklonjenost trgovstvu tudi v bodoče. G. Weixl se zahvali obenem tudi uredniku »Trgovskega lista« g. dr. Plessu. S pozivom, da bi se vsi trgovci čim ožje oklenili zveze ter s tem ojačili njeno moč, je ob pol 13. zaključil krasno uspelo zborovanje.
* * *
Po končanem občnem zboru se je vršil v restavracijskih prostorih Narodnega doma skupen obed. Izmenjale so se zelo prisrčne zdravice. Govorili so: načelnik ptujskega gremija g. Lenart, zbornični prvi tajnik g. dr. W i n d i s c h e r, župan dr. Senčar, oblastni poslanec g. Petovar, minist. tajnik g. dr. Pfeifer, komisar g. dr. Z a v a d*I a v in konč-no g. W e i x 1, ki se je v toplih besedah zahvalil gostiteljem za ljubeznivost in izredno gostoljubnost, izkazano v tako veliki meri vsem udeležencem zveznega občnega zbora.
Razpis treh senzalskih mest. Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje 3 senžalska mesta za devizni in valutni oddelek, ki se popolnijo po potrebi. Re-flektanti morajo predložiti dokaze: a) o jugoslovanskem državljanstvu; b) o polnoletnosti; c) o dosedanji neoporečnosti; č) o svobodnem oskrbovanju lastne imovine; d) o dovršenih trgovsikh študijah in večletni bančno-novčarski ali me-šetarski praksi; e) o mešetarskem izpitu z dobrim uspehom (izpit se lahko opravi tudi po eventualnem imenovanju v roku, ki ga določa pravilnik za borzne senza-le); f) o znanju slovenskega in drugih jezikov. Po eventualnem imenovanju morajo reflektanti položiti kavcije 75.000 dinarjev. Položena kavcija ostane vezana na naslov jamstva do preteka 6-ih mesecev po izstopu ali odslovitvi iz me-šetarske službe. Detajlirane ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo do dne 10. maja 1927 tajništvu ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, Kongresni trg št. 9/1. nadstr. (Filharmonija), kjer se dobivajo vse nadaljnje podrobne i informacije.
Ferdo Pintar-ja fond.
Ob sklepu občnega zbora Zveze trnovskih gremijev v Ptuju je holel delegat mariborskega gremija, vrli tovariš g. Ferdo Pintar, upoštevajoč izvajanja podpredsednika g. Jos. Kavčiča o težavah pri zveznih financah, z najlepšo gesto pokazati res dobro voljo za ozdravljenje položaja in je navzoče delegate pozval, da osnujejo »železni fon d«, v katerega naj bi daroval vsak delegat po 100 Din. Njegov čin je našel prav dober odmev. Pri pobiranju prispevkov prevladalo mnenje, da se g.
Pintarju v zahvalo za posnemanja vreden predlog imenuje ta fond »Ferdo Pintarja fond«. V fond so darovali po 100 Din naslednji gg.:
1. Turk Vilko, 2. Pintar Ferdo, 3. Petovar Lovro, 4. Oset Miloš, 5. Poš Anton, 6. Mejovšek Branko, 7. Klun Janko, 8. Šetina Fran, 9. Golič Franjo, 10. Pustek Ferdo, 11.
Radej Drago, 12. Hofbauer Josip, 13. Kostanjšek 1., 14. Krajger Gustav, 15. Fiimec I., 16. Ciniperšek Karol, 17. Umek Anton, 18. Sire Fran, 19. Hlebš Rudolf, 20. Gašper Josip, 21. KUhar Štefan, 22. 'Heimar A., 23. Osterc Peter, 24. Brumen Ludvik, 25. Cvetko Franjo, 26. Kranjc Srečko, 27. Urbančič Fran, 28. Berdajs Vilko, 29. Gulda Fran, 30. Jeločnik Viktor, 31. Šporn Josip, 32. Kostevc Ivan, 33. Volk Avgust, 34. Fabiani Pavel, 35. šierk Peter, 36. Cajnko Fran, 37. Mravljak Peter, 38. Majdič Josip, 39. Adamič Anton, 40. Berjak Fran, 41. Cvar Josip, 42. Kastelic Edmund, 43. Medic Ivan, 44. Turk Josip, 45. Rant Ivan, 46. Javornik Fran, 47. Zidanšek Josip, 48. Bruderman I., 49. Sumer Martin, 50. Kavčič Josip, 51. Elsbacher Konrad, 52. Weixl Vilko, 53. Pilich Viktor, 54. Cvenkel Anton.
V »Pintarjev fond« se je tedaj nabralo vsega skupaj 5400 Din. Upali je, da bodo 54 delegatom - zborovalcem sledili tudi oni delegali, ki ob zbiranju fonda niso bili več navzoči.
Položaj trgovstva v Sloveniji leta 1926,
(Tajniško poročilo g. 1. M o h o r i č a , za občni zbor Zveze gremijev dne
24. aprila 1927 v Ptuju.)	(Nadalievanie.)
Ostale panoge.
Nadalje izrazite eksportne panoge v naši trgovini so trgovina z jajci, deželnimi pridelki in hmeljem. Hmeljarstvo se je v zadnjem času zelo razvilo, vendar organizacija eksporta hmelja in emancipacija od inozemskih prekupčevalcev še davno ni dosegla željene stopinje. Zdi se, da tu primanjkuje inicijativne aktivnosti in kooperacije ter da naši denarni zavodi tej važni panogi ne posvečujejo zadostne pažnje.
Pri trgovini jajc imamo nebroj malih nakupovalcev, ki so posebno v Prekmurju, kjer jih štejemo 264, kakor tudi v Krškem in brežiškem okraju zelo številno zastopani. Veletrgovina stremi za interesno organizacijo, ki naj bi bila obligatorna za
celo državo. Poskusi za osnovanje take organizacije so v polnem teku.
Ostale panoge so zastopane s sledečim številom obratov: trgovina z deželnimi pridelki 654 trgovina z galanterijo	126
trgovina s kolon, in špec. blagom 216 trgovina z manufaktur, blagom 229 trgovina s papirjem in pis. potr. 97 trgovina z usnjem in usnjen, izd. 170 trgovina z vinom	423
trgovina z živino	•	746
3. (lihunje trgovstva v letu 1926
Težak gospodarski položaj in ostre konkurenčne prilike otežujejo snovanje novih trgovskih obratov. Zato se število prijav giblje le v okviru odjav in je prirastek popolnoma normalen. Tako je znašalo število:
1. četrtletje		11. četrtlotjo		III. četrtletje		IV četrtletje	
Prijav	Odjav	Prijav	Odjav	Prijav	Odjav	Prijav	Odjav
		3B0	280 + 100	336	229 + 107	331	263 + 68
ODo Prirastek	+ 35						
Celokupni prirastek v letu 1916							+ 310
Čisti prirastek pa je v resnici mnogo manjši nego + 3 %, ker veliko število ne objavlja opustitve obrata pri obrtnih oblastvih, ker za to ni obveznega predpisa. Te številke dokazujejo, da se je gibanje trgovstva popolnoma ustavilo, normaliziralo in da je Slovenija s trgovskimi obrati
saturirana.	t
Po glavnih strokah je bilo gibanje tekom preteklega leta sledeče:
	1. četrtletje			II. četrtletje			III. četrtletje			IV.	četrti	etje	Skupaj + ali
Vrsta obrata	Prijav	Odjav	+ ali	Prijav j	Odjav	~ + ali	Prijav	Odjav	+ ali	Prijav	Odjav	+ ali	
Mešano blago . .	84	46	+39	87	44	+43	76	43	+33	73	51	+22	+137
Les . . .	29	31	— 2	40	31	+ 9	34	25	+ 9	22	27	— 6	+ 11
Deželni pridelki .	28	17	+11	11	15	— 4	19	14	+ 5	16	11	+ 4	+ 16
Branjerija	16	22	— 6	27	23	+ 4	19	22	+ 4	89	16	+14	+ 8
Sejmarstvo	27	19	+ 8	32	23	+ 9	27	12	+15	21	19	+ 2	+ 34
Prodaja živil . .	12	7	4- 5	8	R -	—	14	10	1 4	9	3	-1 6	+ 15
4. Pregled gremijalnih pripadnikov.
Gremiji imajo po pravilih poleg evidence članov voditi tudi evidenco naraščaja vajencev in pomočnikov. Statistične ifckaze o gremijalnih pripadnikih je prejela Zveza od 21 gremijev, dočim šest gremijev ni dostavilo podatkov. Pri izkazanih 21 gre-mijih se nahaja 1506 vajeniškega osobja in sicer 827 vajencev in 617 vajenk ter 2490 pomočniškega *>sob-ja, 1474 pomočnikov in 1089 ženskega pomožnega osobja. Vajenke so dosegle torej 75% števila vajencev in pomočnice pa 74% števila pomočnikov. Celotno presega število pripadnikov za nad 1000 ali 25% število izučenih trgovcev in predstavlja ca 40% števila obstoječih obratov trgovske stroke. Manjkajo pa še podatki za gremijalne okoliše Litija, Celje-okolica, Krško, Ptuj - okolica, Dol. Lendava in Slov. Bistrica.
V	šestih okrajih presegajo vajenke po številu vajence in sicer v sledečem razmerju:
gremij	Ljubljana	140	:	132
gremij	Ljubljana -	okolica 36	:	16
premij	Novomesto	51	:	24
gremij	Radovljica	49	:	22
gremij	Ribnica	11	:	7
gremij	Slovenjgradec	24	•	20
Proti prekomernemu pritoku žensk kot vajenk v trgovske obrate so nekateri gremiji, med njimi na čelu mariborski, že ukrenili potrebne korake. Na zadnjem občnem zboru so sklenili, da se ne sprejemajo v bodoče v špecerijsko, manufakturo, koloni-jalno in železno stroko nikake vajenke več.
Lanskoletna zvezna akcija glede ureditve razmerja števila vajencev pri posameznih obratih, je imela po-polen uspeh in je veliki župan ljubljanski irdelal na podlagi mišljenja Trgovske zbornice okrožnico 0 br. 1192/4 z dne 15. januarja 1927, po kateri sme trgovec imeti enega, vajenca in na vsaka dva pomočnika še po onega vajenca, skupno ne nad 3 vajence.
Take določbe, kakor tudi predlogi nekaterih gremijev, da se postavi starostna meja za sprejem vajencev 18 let, nasprotujejo določbam in delu zakona.
Po zaznamkih, ki jih vodijo poslovalnice Okrožnega urada, moram reči, da je razmerje števila učnih gospodarjev in vajencev popolnoma ustrezajoče. Na 10 gospodarjev pride 11 do 17 učencev.,
Statistika
učnih gospodarjev in vajencev v Sloveniji v 1. 1926:	_________________
Območje poslovalnice O U Z D	Število		Na 1 gospodarja pripade vajencev
	učnih gospodarjev	vajencev	
i Jesenice	39	59	15
; Kamnik	20	27	1-3
Kočevje	38	44	1-2
Kranj	60	86	1-4
Krško	91	157	1*7
Ljubljana	140	203	1-5
Logatec	22	29	13
Novo mesto	54	75	14
Tržič	12	13	1-1
Zagorje	45	71	1-6
, Celje	82	120	1‘5
Gornja Radgona	31	51	17
Konjice	44	65	1‘4
Maribor	92	144	1-6
Murska Sobota	50	67	1-3
Ptuj	66	-88	1*3
Slovenj gradeč	31	56	1-8
V Šoštanj	35	45	14
| Skupaj . .	| 950	1.400	| 1-5
Statistika evidence okrožnega ura--da za bolniško zavarovanje diferira kakor se vidi prav neznatno z evidenco pripadnikov, ki jo vodijo gremiji, kar bo treba pojasniti. Iz sestave razidimo, da ima samo 1/10 trgovskih obratov vajence, odnosno niti na-pram onemu številu, ki ima trgovsko usposobljenost, °/10 obratuje sama, odnosno z domačim osobjem. To je tudi važen moment, ki ga morajo obrtne oblasti upoštevati pri donaša-nju pravilnika o odpiranju in zapiranju »trgovskih obratov. Kakor pa dokazuje statistika trgovsko nadaljevalnih šol, frekventira trgovske šole le 50% vseh učencev. Od ostalih hodi del v splošne nadaljevalne sole skupno z obrtniškimi vajenci, neznaten odstotek je brez strokovnih šol.
K temu bi bilo pripomniti, da statistika vajencev še ni povsem precizna, ker pri nekaterih gremijih vajenci zadružnih podjetij niso kompletno v evidenci, kakor bi morali biti v zmislu veljavnih narpdb. V tem oziru se vodijo dojgi spori, kjer gremiji niso bili povstem dosledni. Mnogo imamo primerov izigravanja v učnepi 'razmerju.
5. Strokovna izobrazba.
Po " gremijalnih pravilih spada, v delokrog gremijev skrb za strokov-.no; izobrazbo trgovcev in trgovskega Hafiaščaja. Zato posveča Zveza temu vprašanju posebno pažnjo. Za izobrazbo naraščaja imamo nadaljevalne, dvorazredne držaVne 5ole'rn4fgovskfe akademije. ,- A	■	^	.	•
Za presveto samostojnih gianov služi flrfeavsem strokovni tisk in predavanja ter koplerencer.t’
Na polju strokovnega šolstva za trgovstvo beležimo v pretekiem letu veliko pridobitev s tem, da je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo s pričetkom tekočega Šolskega leta pre-osnovanje dvorazredne trgovske šole v Mariboru v trgovsko akademijo tako, da obstojata sedaj za vsako oblast • po ena trgovska akademija. Razen te-gii imamo še dvorazredne trgovske ) sole za mariborsko oblast v Gelju in .-; dve za ljubljansko oblast v Ljubljani in Novem mestu. Na dvorazrednih tr-; novskih šolah opažamo izreden pri-
■ tpk učenk, ki po številu mnogokrat , prekašajo število učencev. Razmerje
upencev in učenk je bilo v šolskem
■ letu 1925/28 na posameznih državnih \ šolah sledeče: ',
. Ljubljana	učencev	52,	učenk	137,
Celje	učencev	35,	ufcenk	64,
'Maribor	učencev	53,	učenk	82,
Novo mesto	učencev	7,	učenk	25.
Absolventinje teh sol tvorijo po večini naraščaj za pisarne, za državne m samoupravne urade, pisarne industrijskih podjetij, delniških družb in denarnih zavodov in le prav neznaten odstotek jih pride faktično v praktične trgovske obrate. Število absolventov je vsako leto mnogo znatnejše, kakor pa je število novih delovnih prilik, posebno, ko se v zadnjem času vršijo v denarnih zavodih, kakor tudi v državnih in privatnih obratih neprestane redukcije.
Po statističnih izkazih ob zaključkih šolskega leta 1925/26 smo imeli v Sloveniji 10 trgovsko - nadaljevalnih šol s skupno 701 frekventantom, od tega 427 učencev in 274 učenk. Vzdrževalni stroški teh šol so znašali skupno 263.560 Din, od katerih pripade največji del v breme gremijev. Razmerje učencev in učenk je na posameznih šolah zelo različno.
V Ljubljani je 147 proti 146, dočim je v Mariboru 93 proti 47, v Celju pa 68 proti 25.
Stroški na glavo učenca diferirajo ogromno med seboj. Dočim stanejo vzdrževalni stroški na glavo frekven-tanta v Mariboru 247 Din, znašajo v Brežicah 724 Din, v Slov. Bistrici 563 Din, a v Ljubljani 316 Din. To dokazuje veliko neekonomičnost nadaljevalnih šol s premajhnim številom učencev. Tudi učiteljski honorarji na uro variirajo med 20 in 30 Din. Nadaljevalnim šolam in njih učnemu programu bo treba posvetiti v bodoče večjo pažnjo, da se sestava učne snovi čimbolj prilagodi vsem praktičnim, potrebam vsakdanjega življenja in teoretiziranje kolikor mogoče omeji. Zveza namerava v kratkem otvoriti o tem vprašanju anketo, da se zadeva ponovno podrobno prouči. Proučiti bo treba tudi vprašanje financ in vzdrževanja nadaljevalnih šol, ker vidimo, da tu država ne vrši predpisov zakona. Po zakonu o oblastnih samoupravah spada v delokrog oblastnih skupščin pospeševanje trgovine in skrb. za strokovno šolstvo ter bo zato delovati na to, da bodo oblastne skupščine votirale za te svrhe potrebne kredite.	(Konec prihodnjič.)
1 ■ ■
Kolkovanje trgovskih knjig.
Iz dohajajočih vprašanj sklepamo, da posameznim trgovcem še nipo znani predpisi o kolkovanju trgovskih knjig, ki so stopili v veljavo 15. ho-vembra 1923. Z novimi predpisi se je, kolkovanje toliko izpremenilo,* da Se -taksa ne plačuje za nojrjppalno polo, kateri1 obseg je bil točno izražen v cm2, ampak da- se taksa plačuje od vsakega liste ne glede na [velikost; Zfe-kori dela-,, razliko samo naed glavnimj in pomožnimi knjigami. >Za vsak Ust glavne knjige (ftorttokorentne jn s.alv do-korentne knjige) se plačuje,taksa, po Din. 1.—, za vsak. jjšt pomožne knjige (dnevnika, strafce, blagajmske knjige, inventarja, bilančne knjig«* itd.) pa ne glede na- to, ali^s® veaane ali pa sestoje ia poedirtihi hesešitihd*- ■ atov, pa 50 par. Te. takise nie^aču*. jejo knjige za kopiranje in žepne knjižice, ki jihr hbsijo trgovdi-Sn^^ragi ^s , ■'seffčSj,' troi&frriški'registri, ki se vo-,„ dijo po telponu , državni trošarini, ^knjige prodaje*- ki ise ^vodijb .za davek poslovni promet, registri za kupovanje; in $*©dajanje deviz in knjige te vrste, namenjene za prodajo. Pri taksiranju so računi za Ust folip, knjige (dve strani^- Posebna določila veljajo v za knjižice, v katere zapisujejo trgovci'ali obrtniki poedinim osebam pla-go, ki so ga jim odpremili ali prodali. Za take knjižice se plačuje taksa- en* dinar na leto. — Zakon navaja, da se plačuje taksa za potrditev trgovskih knjig. Ker pa v nekaterih pokrajinah, tako tudi pri nas v Sloveniji, potrditev ni potrebna, ampak davčni urad knjigo samo parifira in vrvice na enem koncu zapečati,- so se izražali dvomi, jeli velja izpremfenjem predpis tudi za Slovenijo. V tčm oziru je vsled tega Generalna direjccija avtentično pojasnila, da zakolne deja -rask. like med potrdilom in naivadnim P8; rifiranjem. Odločila je, da :je takso po novih predpisih plačevati brez ozira na način parifiranja že, ako urad pritisne na knjigo svoj pečat.
KREDITI POŠTNE HRANILNICE.
Za sedaj se; omejuje j kreditno poslovanje poštne hranilnice v glavnem na kreditiranje denarnim zavodom po zakonu in pravilniku o plodonosnem nalaganju odvišne gotovine poštne hranilnice in njenih podružnic. Na dan BI. decembra 1926. je imelo kredit pri poštni hranilnici 186 zavodov. Skupna vsota odobrenih kreditov je na dan HI. decembra 1926 znašala 360 milijonov dinarjev, skupna vsota stvarno realiziranih kreditov pa je znašala 310 milijonov dinarjev. Teritorialno so bili krediti razdeljeni sledeče: Beograd 111 milj. Din, Zagreb 77 milj. Din, Ljubljana 56.8 milj.. Din, Sarajevo 66 milj. Din. Povprečna obrestna mera za te kredite je znašala 6 do 1%. Krediti se razdeljujejo na ta način, da se po možnosti obdrži razmerje med vlogami, zbranimi na področju dotične poslovalnice. To razmerje pa se v drugi polovici leta 1926 ni moglo obdržati, ker je večina velikih denarnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu vračala svoje kredite, ker so sami trpeli na preobilici gotovinskih sredstev, tako da tudi Centrali s podružnicami vred ni bilo mogoče, da denar plasira na predpisan varen način. — Tudi znamenje gospodarske krize, ki povzroča omejitev obratov in zmanjšuje donos našega narodnega
gospodarstva!
f AVGUST FJNSP1NNER.
Dne 18. aprila t. 1. je umrl v Gradcu voditelj štajerskih obrtnikov g. Einspin-ner, ki je tekom preko ‘iO-letnega javnega delovanja v prospeli obrtniškega stanu pridobil velike zasluge ne le za ®brt-nike v ožjih mejah dežele Štajerske, ampak tudi za obrtniški stan v stari Avstriji sploh. Po svojem neumornem prizadevanju za interese obrtniškega stanu je bil znan tudi v naših krajih.
Po poklicu zlatar je bil kmalu po osamosvojitvi izvoljen v graški občinski svet, v katerem se je posebno zanimal za obtrniška in prometna vprašanja. V graški zbornici je sodeloval preko 30 let, v zadnjih letih kot podpredsednik obrtniške sekcije in zbornični podpredsednik. V zbornici je posvetil svojo pozornost v prvi vrsti pospeševanju 'obrti in organiziral pod okriljem zbornice tudi urad za pospeševanje obrti, katerega je sam tudi vodil. Urad je vzorno organiziran in je v zadnjih letih veliko pri--pomogel k povzdigi štajerskega obrtništva. Kot strokovnjak in izvedene^ za obrtniška vprašanja je sodeloval tudi v upravi.deželnega muzeja in graškega velesejma. Pridobil si je tekom let tako zaupanje svojih someščanov, da so ga zapored odposlali v deželni in državni zbor. V državnem zboru se je. veliko brigal- za uveljavljenje obrtnega reda, v obliki, v .kakoršni. je pri nas Se danes veljayen.in je s svojim ugledom in po--l\tičnimi0zyezami dosegel, da se je reforma v 1.1907 tudi izvedla. Zlasti veli-ko* pa si” je prizadeval, da se je.'^ bivši Avstriji nudila obrtništvu, v prvi vrsti ma-temu obrtništvu možnost, da^se udeležuje državnih d^bav. Po političnem preobratu,vko se.je pokazala potreba za pre-orijentacijo obrtniških vprašanj, je bil , med inicijatorji za .ustanovitev šole za strokovno gradbo in ijlektr.vtormiko -in "tu izpopolniteviole za stavbeaa-ia*iimet.--nostno stroko v Q*adcu. Veliko je v po-vojn^flobi storil ,t^di. za obi;tn^> nadaije-.valno šolstvo na štajerskem in ,je njego--va zasluga, da je.tam-šolstv o *ako vzorno -'Urejeno, "da v pohiem obsegu ustreza po;-: trebam obrtništva.	'
V svojem poklicu zaan dal?' na >kr£i^ za enega prvih strokovnjakov je bil v osebnem občevanju jako ljubezniv ih uslužen. Posebno v gbrtniških,vpraša^ njih je bil vedno ih povsod vsakomur' na razpolago. "
Vsi, ki. smo ga poznali bili priča njegovemu nesebičnemu delu za-dobro-, bit važne panoge gospodarstva,; obrtne-, ga stanu, ga ohranimo v častnem sporni'-* nu kot človeka, kot obrtnika in kot prvo-boritelja za obrtniške interese, katere je znal .vedno tako prilagoditi) da so bili v skladu z interesi ostalih gospodarskih
P*no8'.	.	.	‘	”	•	■	-tf
. .OjaSka, zbornica bo težko nadomestil* lzfcubo,-' f^tera je' aiadela -s smrtjo po-kojntk(»v©T.
.w~	•—.	-•
rr9x .	•	.	*	.%•.
Trgovina.
Zastopnika za razpečavanje »aqua-vora«, sredstva proli moinosti šip na očalah, v izložbah, na avtomobilih itd., ki nastanejo v vlažnem vremenu, megli, dežju in snegu, išče neka tvrdka na Dunaju. Natančen naslov tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za lrgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
1. splošna športna razstava v Lvovu.
Na inicijalivo velesejmskega urada v Lvovu se vrši tam od 3. do 16. junija I. splošna športna razstava mednarodnega značaja. Informacije o razstavi daje: Komitet OrganizacyjnY 1. Ogol-no-polskiej Wyslawy Sporlowej, Lwow, lagiellonska 1.
Konkurzni oklic. Razglašen je kon-kurz o. imovini »Mexide« mednarodne eksportne in importne družbe z o. z. v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 140 dne 29. aprila 1927 ob desetih. Oglasitve-nei rok do dne 31. maja 1927.
Mednarodni sejm v Budimpešti se vrši letos od 30. aprila do 9. maja. Prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Promet.
PoStui nabiralniki. Na številna vprašanja, jeli je hišni lastnik, pri katerem je pritrjen poštni nabiralnik, upravičen do posesti ldjuča nabiralnika, sporočamo, da hišni lastniki do tega razen poštnih uslužbencev, niso upravičeni.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se vrši dne 27. 1. m. v carinskih skladiščih prodaja raznega blaga. Interesentom jč izkaz blaga v gre-mijalni pisarni na vpogled. Načelstvo.
RAZNO.
Poljedelski kongres. Izvršilni odbor mednarodnega poljedelskega kongresa je določil, da bo 10. maja zaključen vpis za kongres in za ekskurzije. Ekskurzije se bodo vršile v razne kraje Italije. Državne železnice so dovolile 50% popusta pričenši z dnem 18. maja do vključno 17. junija. Slovesna ovtoritev ob navzočnosti kralja in drugih visokih dostojanstvenikov se bo vršila 26., maja v raz-košndih prostorih palače Doria Pamphili.
Gospodarske resti. V Bruslju in Londonu so se pričela pogajanja za ustanovitev evropskega kartela cinka. — Mednarodna družba spalnih vagonov je odobrila izplačilo dividende 60 frankov in je sklenita zvišanje glavnice od 115 na 290 milijonov frankov. — Belgijske tovarne vžigalic, kojih industrija trpi že več mesecev na nadprodukciji, se ‘bodo strnile v sindikat in bodo stopile tudi v dogovor z nemškim ih švedskim vžiga-; ličnim trustom. — Belgijski sindikat koksa je znižal ceno koksa za plavže za 20 frankov, pri toui, Sedaj znaša 230 frankov. Zaposlenost, v belgijskem premo-garstvu se manjša in bodo do konca maja .odpustili 4Q0Q do <5000 rudarjev. — Število brezposelnih v Avstriji se je v zadnjih šestih tednih skričlo za 58.000. — Preddela za ustanovitev avstrijske ko-.-misije za ruske, kredite so v polneni . tiru. Napravili bodo urad, na katerega bo trel^ *naslovil?; ji?6Šrijo' ža 3f2avn6 35:;,‘-odptotiho jamstvo. Mesto Dunaj hoče prevzeti čelo,60-odstotno jamstvo. — JRUmu:-ni so naročili v Lodžu za 2 milijona zla*-tov tekstilnega blag&. Poljakf-petrolejskega kartela niso obnovili, pač pa so se donienjli, da si v cenah ne bodo konkurirali in da bodo skupno, nastopili proti kakšnemu nameravanemu znižanju cen. -[• Medna?94ni sindikat bakra je cene 'nejkoliko zvišal, na 13.50 v Hamburgu, Rotterdamu in Le Havru. — Sorazmerno ,z Dawesovim . načrtom je plačala Nemčija .generalnemu reparacijskemu 'agentfi v zadnjih šestih mesecih 684 miT. lijonofc; mark ali 175 milijonov dolarjev za rejparadjske stroške. Tekom enega leta je, plačala Nemčija 1200 milijonov mark j reparacijskega denarja. —	0
katerem poročamo posebej, si je v zadnjih dneh nekolikq^opomogel. Menda je to v zvezi; s tvoritvijo novega japonskega minislfstva ih pa z mirnejšim presoja;.-njem položaja, ki ima seveda svoj izvor. vzopet-y pomoči vlade in drugih držav. — Posledica velikanske povodnji v Misisi-
dobra in OKusna
)LINS I
Tiskarna MERKUR, UubUana
trg.-ind. d. d. - Simon Gregoriiteva ulica 23
m priporoča za tisk vsako vrstnik tiskovin m trgovca, obrtnika, industrije« In urad«. - • Lastna knjigoveznica
blisM Prfclw.wc9a apomairtka ok vodL.
pijevein porečju je tudi ta, da so se cene ameriškega bombaža na londonskem trgu nenadoma dvignile. — Nadaljujejo se pogajanja za ustanovitev mednarodnega kartela žicc. Gre v prvi vrsti za dogovor o ceni in pa o ureditvi izvoza v prekomorske dežele. — Italija je povabila v Rim okoli 200 strokovnjakov iz raznih evropskih držav, da se posvetujejo o pospeševanju italijanskega pridelka pšenice. Italija pridela sedaj samo 50 odstotkov lastne pšenične potrebe, in bi rada dobila sredstva in pota, da pridelek dvigne. — Ogromni gozdi Schwarzenber-ga v Češkem lesu prehajajo v last države. Na ta način bo postal last države tudi edini srednjeevropski pragozd Kubani.
—	Posredni davki v Češkoslovaški so nesli leta 19*28 lepo vsoto 1440 milijonov Kč; davek na špirit je dal 421 milijonov K6, na sladkor 261, na pijače 302, na meso 121, na premog 241 itd. — Pogajanja za carinsko zvezo med Estonsko in Latvijo se nadaljujejo in so se o glavnih točkah že domenili. — Na Ogrskem se posvetujejo o zgradbi lastne topilnice, da bi odpadke zlata in srebra doma predelali. Sedaj gre vse tovrstno blago v inozemstvo in ga tam predelajo. — Poljska banka hoče zvišati delniško glavnico od 100 milijonov zlatov na 200 milijonov. Novo emisijo bo prevzela poljska vlada.
V	Novem Sadu so ustanovili z glavnico 53 milijonov dinarjev novo banko, na kateri so udeleženi tudi belgijski eksport-ni krogi. Nova banka se bo pečala v prvi vrsti s financiranjem pridelka hmelja.
Ogrski prekop med Donavo in Tiso.
Ogrska vlada študira načrt za zgradbo prekopa med Donavo in Tiso. Grof Bethlen sam je predsednik odbora, ki izdeluje načrt. Novi prekop bo 135 km dolg in bo omogočil direktno zvezo iz Erdeljske proti zahodu polom reke Moriš, Tise, prekopa in Donave. Gradbene stroške računijo z 200 milijoni zlatih kron' in jih bodo deloma krili z angleškim kapitalom. A znesek ne bo šel samo naravnost za kanal, temveč bodo
porabili denar poleg kanalizacijskih del tudi za osuševanje obširnega ozemlja in za zgradbo velike električne centrale, ki bo oskrbovala vsa v bližini prekopa se nahajajoča industrijska podjetja z električno močjo in bo preskrbela vse kraje tam okoli z elektriko. Angleški konsorcij za zgradbo je že ustanovljen in bodo z deli menda že kmalu pričeli.
Drobne vesti. Po znižanju angleške in švedske obrestne mere se pripravlja še znižanje drugod, tako v Evropi kot v Ameriki. — Začela bo menda Belgijska banka, kjer je oficijelna obrestna mera še zmeraj višja kot v Parizu, obilica denarja pa velika. Za Belgijo pridejo naj-prvo najbrž U. S. A. — Jugoslovansko ministrstvo za trgovino in industrijo je ustanovilo več novih komisij za revizijo bank, ki bodo z delom kmalu začele in ga bodo dovršile do konca maja. — V boju proti pasivnosti trgovske bilance hoče ogrski poljedelski minister dvigniti produkcijo poljedelskih pridelkov, ki pridejo za eksport v poštev. V ta namen bo dal finančni minister 5 milijonov pen-gft na razpolago. — Na svetovnem žitnem trgu se osredotoča v zadnjem časti zanimanje v prvi vrsti na rž, ki je je v Evropi le prav malo, in so se začele cene dvigati. S pšenico je pa Evropa dobro preskrbljena, neprestano dohajaj) pošiljatve iz Kanade, Argentine in Avstralije. — Predsednik zveze ogrskih bank in hranilnic Roland Hegeduš je odpotoval ' Berlin, da študira tam valorizacijsko vprašanje. Doslej so odločevala sodišča valorizacijske zahteve od slučaja do slučaja, sedaj pa hočejo vse vpra šauje urediti zakonitim potom. — Na Nemškem hočejo uvozno carino na sladkor zvišati za 50 odstotkov. — V Rimu se pogajajo zastopniki italijanskih, jugoslovanskih, avstrijskih, češkoslovaških in nemških železnic o vprašanju tarifnega boja med Hamburgom in Trstom ter vseh drugih zadev, tega vprašanja se ti-čočih. Od zaključkov pogajanj v Rimu bo zaviselo nadaljno obravnavanje vtee le
snovi. — češka industrijska banka v Pragi izkazuje za leto 1920 20,260.(X)0 Kč čistega dobička in bo izplačala dividendo 2(1 Kč. — Od druge polovice gosp. ie-ta 1925/26 se je dvignil eksport ruskega petroleja v Anglijo za 39.4 odstotke, v Egipet za 112.9 odstotkov, v Italijo za 29.8 odstotkov. V Evropo so ga prodati v I. polovici 1926/27 89.2 odstotka, drugo v dežele bližnjega vzhoda. — Poljedelska Egiptska banka (Agricultural Bank of Egypet) izkazuje za zadnje poslovno leto, končano 31. jan. 1927, skoraj pol milijona funtov čistega dobička in je določila dividendo na 5 odstotkov. Banque de Pariš el des Pays Bas ima 37,700.000 frankov čistega dobička; dividenda bo 85 frankov (lani 70).
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 28. aprila 1. I. ponudbe glede dobave 30.000 kg sena za konje. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema d« 28. aprila l. I. ponudbe glede dobave 15.000 kg živega apna; do 5. maja 1. I. pa glede dobave nosilcev in raznega železa. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 10. ma-
j.i t. 1. ponudbe glede dobave gonilnih jermen ler glede dobave žične vrvi. Vršile se bodo naslednje oferlalne licilaci-. je: Dne 10. maja t. 1. pri ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dobave vrvic za mornarske nože in piščalke ler mornarskih srajc; dne 12. maja 1. I. glede dobave kokard, znakov itd.; dne 13. maja 1. I. pa glede dobave gradbenega in tehničnega malerijala. Dne 16. maja 1. I. pii Komandi boke Koklorske v Erzegnovi glede dobave petroleja. Dne 23. maja 1.1. pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani glede, dobave
50.000 bukovega oglja ler glede dobave
10.000 kg pisanega bombaža za čiščenje lokomotiv.
Predmetni oglasi i natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
VABILO
REDNI OBČNI ZBOR
gremija za srez Logatec, ki se bo vršil v Dolnjem Logatcu pri A. Kuncu dne I. maja 1027 ob 10 (lop.
Dnevni red:
1. Oitunjf' zapisnika zadnjega občnega 4. Porot-ilo pregledovalrer računov. abKolti-*bora.	torij.
2. Poročilo nai-elnika iu tajniško poročilo. 5. Volitev celotnega odbora.
3. Račun za leto 1026 in proračun za C. Sprememba pravil, leto 1087.	7. Samostojni predlogi.
V slučaju, da občni zbor ob naznačenem času ne bo sklepČPD, bp uro karanje. vrSi občni zbor ob vsakem številu članov.
No v a ras, dne 24. aprila 1927.
Načelnik: Stanko Lenarčič ). r.
I	Naznanilo.
I Cenjenemu občinstvu naznanjam, da tvrdka | Andretto še nadalje obstoja ter se za ose | dosedanje zaupanje najlepše zahvaljujem in I in prosim, da mi cenj. odjemalci še nadalje H ohranijo svojo naklonjenost, Tvrdka bo tudi | v bodoče pazila na to, da vse odjemalce ■
I	točno in dobro postreže.
S
!	Z odličnim spoštovanjem
I WALLY ANDRETTO |
1 tovarna konzerv, salam in klobas | I	na	Viču.
S	•	v	*	'	'	.M
m im uunan-I	i	,■>	a—a——Mi
Valatrgovlna holanllalM In 1 IpMarlUk« »oto«
Veletrgovina I
> V	"	"
blago
rudninsko vodo
v Uubllani
ipecerlfsko
ramovrstno Igaal«, moko I« doloma P* tfolko. >
Lastna prafara* sa k« vo la atftai u Mav«
Za stavbo hiše Iščem
proti takojšnji dobavi suh, zdrav, ne razpokan in ostro žetvero-oglato obtesan ali žagan jelov, ali še bolje, ako mogoče, borot
tesarski les za strope:
24/26 cm - 11/6 2, 6/57, 2/7*4, 6/6 », (S/tT9, 5/5-8, 2/7-4, 6/6-85, 6/6 05, 5/6*86, 2/7 45 (“22*37 ma). - 14/26 cm - 10/62, 4/57, 2/74, 8/6-3, 4/5-8, 2/7-4, 8/6’35, 4/5‘85, 2/7'45 (10-08 mJj. — 20/24 cm - 12/4-00, 9/4-80, 12/4*20,.
9/S’OO (8’95 m3).
Potem suhe, zdrave in nerazpokane jelove mehke deske, dolge 4 m in široke 15—35 cm za tesarska dela: 25 mm deb. 27-5 in’, 15 mm deb. 10-0 m3. — Ponudbe in cene za utovorjeno v vagone drž. železnic, najkrajši dobavni rok in ostale pogoje je nasloviti na: Milan Hausler, grad. cinovnik, Zagreb, Magistrat.
tovarna
in jeia<
Ljubljana
S0IO90 mio iwalan»
ii rudninsko vodo V«lf*a laaaMM
Stutovojto tonmi
vinske ga kisa, (L10.L, Uubtfaita
|n miokusnijii namizni kis it pristneaa
TehnHno MfliienKno naimoetor-„i»eJe«fetenaklsamavluBO*tovUI. Ptearaai Ljubljana, Danajska aorta ta, U. airtate.
Najboljla v matorijatu In konstrukciji to:
Josip Peteiinca
kolesa in Šivalni stroji
snamke
Gritzner, Adler >« Phoni*.
Najlepi« opraiM, pa*ame*nt deli, pneu-mattka, i«*« aa v*o sisteme - »»ao v
Pomlad!
..um ." obleke, otroike malice. "Sbtatu: police, dežniki, *lotl T wh bunt.Ufonl, Sollnoen tkarj«, noti, potrebščine ta kro]»i«,AtM-llarje, lopelnlke, Clvllfe In »edini-]«-Rama dJSeCa mila - »•»« P'1
Josip Peteline
blizu PreSernovepnapome-
Ljubljana.
Na|nllja I Tota« poatralba 1
Naročajte
in
povsod
širite
TRGOVSKI — LIST! —
Urajs dr. IVAS PLBB8. — Za TrfOTabo-iadiMrtripko d. d. >MBRKUR>	I*	A.9BVER,	LJafelM«