LETO KVHL, STEV. »I
LJUBLJANA, TOREK, 24. DECEMBRI 1957
CENI 10 DIH
SLOVENSKI
Izdaja tn tiska Časopisno podjetj« Slovensfcl poročevalec. — Direktor* Rudi Janhuba Glavni in odgovorni a rednik: Sergej VoSujak — Uredništvo^ Ljubljana. Tomšičeva ulica št. 1 in S. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1/11, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cesta 7. telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463, ra zunanje 21-632. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljane št. 6Q-KB-5'Z-367	—	Mesečna	naročnina	230 din.
OBISK JEMENSKEGA DRŽAVNIKA V JUGOSLAVIJI
Včeraj je prispel na šestdnevni uradni obisk v Jugoslavijo princ Seif el Islam Mohamed el ; Badr, jemenski prestolonaslednik, podpredsednik ter zunanji in obrambni minister
BeogTad, 23. dec. (Tanjug) Princ Seif el Islam Mohamed el Badr, jemenski prestolonaslednik, podpredsednik vlade, minister za zunanje zadeve in obrambe, je davi ob 9. uri s posebnim vlakom prispel v Beograd na šestdnevni uradni obisk.
Na beograjski železniški po-»laji ga je sprejel podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič. Pionirji so izročili prestolonasledniku Jemena cvetje, nakar je princ El Badr podpresedniku Vukma-noviču predstavil čiane svojega spremstva državna ministra Mohameda Abdulaha el Amrija in Mohameda Abdulaha Šamija ter dvornega atašeja podpolkovnika Abdulaha Al Dabija, podpredsednik Svetozar Vukmanovič pa jemenskemu prestolonasledniku državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča in državnega, sekretarja za narodno obrambo armadnega generala .Ivana Go šn jaka.
Vojaška godba je zaigrala jemensko in jugoslovansko himno,
nakar je prestolonaslednik princ El Badr s podpredsednikom Vukmanovič e m pregledal častno .četo. Zatem mu ie Svetozar Vukmanovič predstavil druge jugoslovanske državne funkcionarje. k; so bili navzoči ob sprejemu.
Prestolonaslednik Jemena je prispel v Beograd iz Varšave, kjer se je mudil pet dni na uradnem obisku. V Subotici so ga sprejeli in pozdravili ter ga spremljali do Beograda državni podsekretar za zunanje zadeve Dobrivoje Vidič, generalni major Sret-a Savič in drugi.
V izjavi, ki jo je dal do prihodu v Beograd za radio in jugoslovanski; tisk, je jemenski
prestolonaslednik princ Seif ei
Islam Mohamed el Badr dejal, da je srečen, ker se mu je ponudila priložnost za obisk v Jugoslaviji. Borimo se, da bi ohranil; našo svobodo in splošno blaginjo naših narodov, hkrati pa se trudimo, da bi preprečili vojno. Ni mogoče prezreti vlogo, ki so jo imel; njegova ekscelenca predsednik, vaša vlada in jugoslovanski narodi za utrjevanje miru in uveljavljenja načela koeksistence, kar je bistveno za varnost in zaščito človeštva pred uničujočo vojno. Obe državi sta v borbi za svobodo mnogo žrtvovali, zalo ne bomo odstopili od te politike ali kupčeval; s svobodo drugih. Na koncu je jemenski prestolonaslednik poudaril, da ves svet občuti uspeh obiska predsednika Tita na Daljnem in Bližnjem vzhodu ter rezultate bandunške in brionske konference, kjer so se srečale tež-njenie miroljubnih narodov.
Nato je skupaj s podpredsednikom Vufcmanovičem z-apustil železniško postajo. Meščani, ki
so se zibral; na trgu, pred železniško postajo, so oba. prisrčno pozdravljali. Jemenski gost se je s kolodvora odpeljal v dvorec na Dediinju, kjer '00 njegova rezidenca med bivanjem v Beogradu.
Danes ob 11. ur; ie jemenski prestolonaslednik položil venec na grob Neznanega junaka na Avali in se pri tem vpisal v spominsko knjigo. Pri položitvi venca so bili navzoči člani njegovega spremstva, z jugoslovanske strani pa državni podsekretar za zunanje zadeve Do-briv-oje Vidič, generalni major Srefa Savič in drugi.
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukrna-
Izvršni svet BiH sprejel petletni plan
Sarajevo, 23. dec. Izvršni svet Bosne in Hercegovine je na včerajšnji seji sprejel končno besedilo predloga družbenega plana gospodarskega razvoja Bosne in Hercegovine za obdobje od 1957. do 1961. leta.
Makarios spet v Atenah
Atene, 23. dec. (Tanjug)- Po vrnitvi iz Ne\v Yorka je ciprski nadškof Makarios izjavil, da bodo lahko razgovori o bodočnosti Cipra potekali samo s predstavniki Velike Britanije in Ciprčanov. Vendar pod Pogojem, da bo še pred razgovori priznano načelo samoodločbe-Makarios je odklonil morebitno sodelovanje Turčije v teh razgovorih. Makariosa je v Atenah sprejelo več tisoč državljanov-V Atene je danes prispel tudi gršk; generalni konzul na Cipru Vlahos, ki b0 Makariosa seznanil s položajem na otoku.
novič je priredil danes v prostorih zveznega izvršnega sveta slovesno kosilo na čast prestolonasledniku Jemena in njegovim spremljevalcem. Z jugoslovanske strani so bili na kosilu podpredsednik zveznega izvršnega sveta R-odoljub Čolakovič, predsednik ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, državni sekretar za narodno obrambo Ivan Gošniak, člani zveznega i zv ršn ega sveta in druge osebnosti.
Zdravica Svetozarja Vukmanoviča
Med kosilom je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmamovič imel zdravico, v kateri je med dragim izrazil veselje, da lahko zaželi visokemu gostu naijprisrčnejšo dobrodošlico. V nadaljevanju svoje zdravice je Svetozar Vukmanovič dejal, da bo obisk nudil možnost izmenjati mnenja s predstavniki jemenskega ljudstva, ki je znan in blizu našim narodom, čeprav leži geografsko daleč. »Napori jemenskega ljudstva za izpolnitev svojih nacio-
Sprejem na čast jemenskemu prestolonasledniku
Beograd, 23. dec. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je priredil v prostorih zveznega izvršnega sveta sprejem v čast jemenskega prestolonaslednika Seima el Islama Mohameda el Sadra- Sprejema 50 se udeležili predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, državni sekretair za zunanje zadeve Koča Popovič, državni sekretar za narodno obrambo armijski general Ivan Gošnjak ter mnog; drugi predstavniki ljudske oblasti.'Sprejema so se udeležili tud; predstavniki diplomatskega zbora, kakor tudi člsnj spremstva jemenskega prestolonaslednika.
Dane® dopoldne je jemenskega prestolonaslednika obiskal na
lastno želijo kitajski veleposlanik v Beogradu Vu Hsiju Cuan-
Jemenskega pr e stol on a slednika je prav tako na svojo željo obiskal tudi sirski poslanik.v Beogradu Sabet Aris.
nalnih teženj za izgradnjo boljše in srečnejše prihodnosti in njegova prizadevanja za uresničenje vzvišenih načel, ki so jih narodi Azije in Afrike sprejeli na konferenci v Bandungju, so sestavni del veličastnega procesa emancipacije, ki se danes razvija v arabskem svetu,« je-dejal Svetozar Vukmanovič.
Politika aktivne in miroljubne koeksistence med narodi ne glede na razlike v družbenih sistemih in stopnjo razvitosti, za katere se v mednarodnih odnosih zavzemajo narodi in vlada FLRJ, nudi najširše možnosti za konstruktivno sodelovanje med obema državama na političnem, gospodarskem in drugih področjih.
»Upamo, da bo Vaše bivanje resen prispevek k boljšemu spoznanju in zbližanju med narodoma naših držav in srečni smo, da smo Vas mogli sprejeti kot dragega gosta in prijatelja ter da Vas med Vašim bivanjem seznanimo z uspehi jugoslovanskih narodov. Prepričani smo, da prijateljsko in enakopravno sodelovanje med našima dvema državama ne bo samo v interesu obeh držav, ampak da bo tudi prispevek k ohranitvi in okrepitvi miru na svetu,« je dejal Svetozar Vukmanovič.
Zdravica Jemenskega princa
V odgovoru na zdravico podpredsednika Vukmanoviča jla princ el Badr med drugim dejal:
»Ekscelenca> želim izraziti veliko zadovoljstvo, ker ste mi je. ponudila priložnost spoznati vašo lepo domovino in prijateljski jugoslovanski narod ter izmenjam mnenja z vašo vlado, kar bo koristno za oba naroda in obe državi ter bo pripeljalo k okrepitvi prijateljstva med našima. narodoma.
Dragi prijatelji, najprisrčne-je se vam zahvaljujemo za iskrenj in prijateljski sprejem. Naš obisk bo imel koristne rezultate ;n bo omogočil široko sodelovanje na vseh področjih-« V nadaljevan,‘ju svoje zdravice je princ el Badr poudaril, da s-, našj narodi niso neznani in da prijateljskih stikov na 00 težko navezati.
»Prijateljska pomoč njegove ekscelence vašega predsedniika in vaše vlade arabskim narodom, k; ,je odjeknila tudi pri nas v Jemenu, je imela pozitiven učinek v borbi teh narodov za neodvisnost in svobodo,« je poudaril princ el Badr.
»Borba vaših narodov za svobodo je mnogim narodom primer za njihovo borbo za neodvisnost. Politika koeksistence, ki Jo vodi vaša vlada, je dala poguma tudi naši državi, da se v vsaki okoliščini zavzema za politiko. neodvisnost; in nevtralnosti, politiko, ki je prišla do izraza tudi, na bandunški konferenci,« je dejal princ el Badr V nadaljevanju svoje zdravice !e princ el Badr v imenu jemenskega ljudstva, svojega očeta in vlade Izrazil hvaležnost jugoslovanski vladi za vše, kar -je koristnega napravila v borbi za svobodo in neodvisno politiko v mednarodnih odnosih.
»Vse kar sem tu dejal, je premalo, da bi izrazil vsa naša čustva, toda povedana so iz srca kot prijatelj prijateljem, z željo, da bi se v bodočnosti prijateljsko sodelovanje med našima narodoma ja našima vladama razširilo,« je dejal na koncu princ el Badr-
Draški vrh
Fe*-'-: V. Močf d
Zagotoviti skladen razvoj gospodarstva
Poročilo o 116. seji izvršnega sveta ljudske skupščine LRS, na kateri je razpravljal o predlogu petletnega družbenega plana gospodarsk ega razvoja Slovenije
LJUBLJANA, 23. dec. Izvršni svet ljudske skupščine LRS je danes razprav Ijal o predlogu družbenega plana gospodarskega razvoja LR Slovenije v razdobju od 1957—1961. leta. Seji, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta tovariš Boris Kraigher, so prisostvovali tudi predsednik ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko, član zveznega izvršnega sveta tovarig Ivan Maček, organizacijski sekretar CK ZKS tovarišica Vida To m š i č, predsedniki in sekretarji svetov izvršnega sveta, sekretarji sekretariatov izvršnega sveta ter predsedniki zbornic LRS.
izkoriščanje kapacitet, marveč tudi že aktivizacij-o velikih, v preteklih letih opravljenih investicij.
Industrijska proizvodnja se je po svojem fizičnem obsegu
kmetijska proizvodnja zaostajala za predvojno iz raznih znanih vzrokov in šele L 1955 prvič po vojni presegla predvojno 10-letno obdobje za 5%. Poleg zaostajanja kmetijske
laršal Tito v Puljn
Pulj, 23. dec. Predsednik republike in vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito se je udeležil 22. decembra zvečer skupno s soprogo tovariškega večera, ki so ga priredili ob Dnevu JLA v prostorih Doma armije v Pulju.
Ob prihodu v Dom so sprejeli predsednika Tita generalmajor Stanko Bjelajac, kontraadmiral Mončilo Nokovič, predsednik okrajnega ljudske-
ga odbora Vanja Vranjičan in sekretar okrajnega komiteja Vjekoslav Ivančič.
V prisotnosti številnih oficirjev in njihovih gostov, predstavnikov ljudske oblasti, delovnih kolektivov ter celotnega gospodarskega in kulturnega življenja Pulja in tamkajšnjega dela Istre, je maršal Tito čestital navzočim ob Dnevu JLA in prek njih vsem pripadnikom naše ljudske armade. Pri tem je poudaril njeno tesno
Pregled gospodarskega razvoja Slovenije, ki se je razvijal v okviru celotnega jugoslovanskega gospodarstva, nam kaže v obdobju preteklih 10 let, od 1947—1956, povečanje r odnega dohodka za 67%.
Narodni dohodek se je gibal neenakomerno: v letih gospodarske blokade od 1949—1952 kaže nazadovanje, nato pa močan vzpon — leta 1953 — v katerem se ne kaže le preusiper-jenost našega gospodarstva, ki je omogočila ponovno boljše proizvodnje se kaže neskladnost dosedanjega gospodarskega razvoja tudi v zaostajanju energetske proizvodnje in proizvodnje reprodukcijskega materiala, v prometu in še vedno nezadostnem družbenem standardu.
Perspektivni plan gospodarskega razvoja Slovenije določa v svojih osnovnih ciljih in smernicah razvoj gospodarstva, ki zahteva kompleksnejše reševanje omenjenih neskladnosti ter take ekonomsko-poli-tične naloge, ki bodo omogočile nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in razvoj socialističnih proizvodnih odnosov.
fju že. .doseženih materialnih pogojev, lahko računamo, da bosta družbeni brutoproizvod in narodni dohodek 'dosegla v naslednjih letih povprečno letno povečanje za 8 odstotkov, ozroima da bosta leta 1961 za 47 odstotkov večja v primeri zletom 1956.
Povečanju skupnega .bruto-proizvoda temelji na povečanju proizvodnje in uslug posafnez-nih gospodarskih panog, med katerimi je na prvem mestu kmetijstvo, za katero se računa, da bo doseglo leta 1961 «.a 61 odstotkov večjo proizvodnjo
povečala za 113 % v primerjavi kakor let lgg6_ Za isti čas Je - letom 1947, medtem ko je
POSVETOVANJE ČASOPISNIH PODJETIJ
Beograd, 23. dec. (Tanjug). — Upravni odbor združenja časopisnih podjetij je razpravljal o položaju časopisnih podjetij glede na sprejetje vrste novih zakonskih predpisov. Združenje je mnenja, da ne glede na neekonomske cene dnevnikov, ne bi smeli zvišati njihove cene. Glede cen nedeljskih številk pa je bil upravni odbor mnenja, da naj cene določajo podjetja sama, če imajo nedeljske številke večji obseg. Upravni odbor je tudi razpravljal o uporabi roto-papirja. ki ga potrebujejo časopisi 29.500 ton. Skoraj vse potrebe lahko krije domača proizvodnja roto-papirja, vendar bo treba uvoziti še 4000 ton papirja. Prav tako so sklenili, da bodo pristojne organe prosili za regres za rotopapir.
Na sestanku 60 sprejeli predlog, djfcbodo skupaj z Zvezo novinarjev Jugoslavije proučili vprašanje ustanovitve letnih nagrad za novinarje, kakor tudi
nagrad, ki bi se novinarjem dajale za njihovo življenjsko delo. Na koncu so sklenili, da bo prihodnji občni zbor 9. februarja 1958 v Sarajevu.
Temelj arabske enotnosti
Bukarešta, 23. dec. (Tanjug). Predsednik sirske republike Šu-kri Kuatli je izjavil skupini romunskih novinarjev, ki so obiskali .Damask, da je poglavitna naloga arabskih držav, da obnove medsebojno enotnost. Izpolnitev te naloge se je začela z egiptovsko-sirsiko federacijo, ki je položila temelje, je dejal Kuatli in izrazil upanje, da bo ta federacija postala »središče, okrog katere se bodo zbrali tudi ostali arabski narodi«. Sirija je pripravljena sprejeti pomoč vsake države za dvig družbenega standarda in izpolnitev poglavitnih nalog v razvoju gospodarstva, če bo le ta pomoč dana brez kakih pogoj«*.
sodelovanje z ljudstvom In njeno veliko- vlogo pri socialistični izgradnji in pri ohranitvi neodvisnosti nove Jugoslavije.
'Ko je v nadaljevanju zdravice govoril o današnjem mednarodnem in našem položaju, je predsednik Tito poudaril, da bo Jugoslavija v prihodnje prav tako kakor doslej ostala dosledna pri svoji načelni politiki borbe za mir in aktivno mednarodno sodelovanje, s katero si je že pridobila v svetu velik ugled.
•Besede predsednika Tita so pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem in aplavzom. Ves večer so izpopolnili s petjem partizanskih pesmi, tako da je potekel v zelo prijetnem in prisrčnem razpoloženju.
NARODNI DOHODEK: POVEČANJE LETNO ZA 8%
V skladu z razvojem, ki ga določa družbeni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije od 1957. do 1961. leta in na teme-
namenjeno povečanje proizvodnje in uslug v gostinstvu za 51 ostotkov, v industriji za 47 odstotkov, v trgovini in obrti za 46 odstotkov, v prometu za 40 odstotkov, v gradbeništvu za 34 odstotkov in v gozdarstvu za 13 odstotkov.
Perspektivni plan, ki računa s povprečnim osemodstotnim letnim povečanjem industrijske proizvodnje, poudarja predvsem boljše izkoriščanje vodnih sil in premogovnikov za povečanje proizvodnje energije, izdelavo visokovrednih izdelkov s široko zasnovano proizvodno kooperacijo za kar obstoje ugodni pogoji tako v kadrih kakor v strukturi proizvodnje, ter povečanje proizvodnje za osebno potrošnjo, pri čemer naj razvija industrija v večji meri industrijsko proizvodnjo takih izdelkov, ki se še vedno proizvajajo na obrtniški način. Prav tako je v planu poudarjeno večje sodelovanje industrije s strokovno-.manstvenimi organizacijami za uvajanje mehanizacije, avtomatizacije, elektronske tehnike in djruge sodobne opreme
modernih tehnoloških postopkov. V primerjavi z letom 19o6 se računa, da bo industrijska., proizvodnja v letu 1961 večja za 48 odstotkov, pri čemer bo zaznamovalo največje povečanje ladjedelništvo, kateremu slede po obsegu povečanja proizvodnje elektroindustrija, pridobivanje nafte, industrija gume, kemična industrija, usnjarska in grafična industrija itd.
STABILNEJŠI IN HITREJŠI RAZVOJ KMETIJSTVA
Uspešen razvoj kmetijske proizvodnje in socialističnih družbenih odnosov na vasi je eden izmed osnovnih pogojev za dosego osnovnih ciljev perspektivnega plana razvoja celotnega gospodarstva.
Določeno povečanje vrednosti kmetijske proizvodnje skupaj s kmečkim gozdarstvom, domačo obrtjo in prevozništvom za 61%, v samem kmetijstvu pa za 72%, temelji na utrditvi in usposabljanju socialističnega sektorja kmetijstva, na uspešnem razvijanju socialistične kooperacije, na racionalnem izkoriščanju zemljišč. načrtnem gospodarjenju na melioriranih področjih in na rentabilnem vlaganju določenih sredstev, kakor tudi na uvajanja modeme agrotehnike ob večji uporabi reprodukcijskega materiala in razširitvi . osnovnih proizvajalnih sredstev.
Na podlagi tega in doslej doseženih uspehov računa predlog perspektivnega plana, da se bo povečala proizvodnja najpomembnejših poljščin v obdobju 1956-1961 pri pšenici
(Nadaljevanje na 2. strani)
Italijansko stališče
Rim, 23. dec. (Tanjug). Odgovorni italijanski krogi so zavzeli odklonilno stališče do predlogov Vrhovnega sovjeta o razgovorih med zastopniki Vzhoda in Zahoda o razorožitvi. Pravijo, da so le-ti propagandna poteza, katere namen je, zasejati razdor med države atlantskega pakta. Podobno mislijo tudi o sovjetskem predlogu, naj bi 1. januarja ustavili poskuse z jedrskim orožjem.
O italijanskem odgovoru na sovjetske predloge bodo govorili na popoldanskem sestanku vlade. na katerem bosta minister za zunanje zadeve Pella in minister obrambe Taviani podala poročilo o nedavni pariški konferenci.
Lloyd za nevtralizacifo?
Britanski zunanji minister je v govoru po televiziji izrazil mnenje, da bi nevtralizacija Nemčije'lahko prispevala k stabilizaciji v Evropi
LONDON, 23. dec. (Reuter). Britanski zunanji minister Sel-wyn Lloyd je nocoj izjavil, da bi morale zahodne države proučiti vsak sovjetski predlog, ki bi lahko pripeljal do miru na svetu. V govoru po britanski televiziji je Selwyn Lloyd dejal, da je mnogo bolj važno proučiti vsak sovjetski predlog po njegovih vrlinah, kot pa ugibati o nagibih, ki so ga narekovaji*
Sedanji sovjetski predlog; prihajajo po sugestiji od prej, vendar jih je treba po mnenju Lloyda pazljivo proučiti. »Želimo si miru in varnosti,« je rekel Lloyd in dodal, da1 je samo vprašanje, kako to doseči. »Mi bj bolj želel; mir, je dejal, na temelju zaupanja, toda to ni mogoče, ker ni zaupanja med državami.« Lloyd je na koncu izrazil mnenje, da bi sprejetje načrta o nevmešavanju velesil V Evropi Jr. nevtralizaciji Nem-
čije prej povečalo kot pa zmanjšalo nestabilnost na tej celini-Moskva, 23. dec. (TASS). Prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Hruščev je v razgovoru z urednikom angleškega lista »Daily Express« poudaril, da bi razgovori z zahodnimi velesilami, ki jih predlaga Sovjetska zveza, prispevali k likvidaciji hladne vojne, da bi olajšali breme oboroževanja in ustvarili nove pogoje življenja za vse ljudi. V zvezi z odnošaji med Vzhodom
in Zahodom je Hruščev dejal, da je reševanje nemškega problema v neposredni zvezi z vprašanjem priznanja status quo, z drugimi besedami, da je treba priznati, da sta v Nemčiji dve državi in da se morajo Nemci sami dogovoriti o njeni združitvi.
VREME
Stanje dne 23. decembra: Nad srednjo Evropo, Balkanom . ter vzhodno Evropo se zadržuje področje visokega zračnega pritiska, ki v svojem zahodnem delu naglo slabi pod vplivom frontalnih motenj, ki pa se zelo počasi bližajo zahodnim Alpam.
Napoved za torek:	Pretežno
oblačno vreme, v zahodni Sloveniji nekaj neznatnih padavin, T notranjosti kot sneg. Temperatur« ponoči do' — 5, najvišje dnevn# temperature nekaj nad o stop. C.
Sknšamo preprečiti vojno
2 str. J SLOVENSKI POBOCEVA1EC J fft mi - m. decembra mot
RAZGOVOR Z ZVEZNIM POSLANCEM DR. MAKSOM SNUDEKLOM
Štiri leta zakonodajnega dela ZLS
Pred razpustom Zvezne ljudske skupščine tretjega sklica je nag beograjski dopisin-ik zaprosil predsednika Zakonodajnega odbora Zveznega zbora Zvezne ljudske skupščine dr. Maksa Žnuderla, naj mu odgovori na nekaj vprašanj o delu našega najvišjega organa oblasti v preteklih štirih le+ih- Univ. profesor dr. Makso Žnuderl, ki že 12 let zastopa svoj mariborski volilni okraj v skupščini in ki je v vsem tem času naj aktivneje sodeloval v njenem zakonodajnem delu, je odgovoril na sledeča vprašanja:
Kako gledate na delo ZLS tretjega sklica?
— V. preteklih štirih letih — je odgovoril dr- Snuderl — je zvezna ljudska skupščina opravila zelo veliko delo, sej je, lahko rečem, preobrazila vsa
odborih, ki obravnavajo predloge zakonov,,, družbenega plana, proračuna, deklaracij, resolucij itd. — in to zelo temeljito. Tu prihaja do borbe mnenj in do živih razprav ter so zato zakonski predlogi v odborih neredko močno spremenjeni oziroma dopolnjeni. Plenum skupščine potem te predloge obravnava kot celoto; ker so že v odborih bili temeljito obravnavani, zato potem na plenumu skupščine v večini primerov ni večjih ponovnih razprav o teh vprašanjih.
Medtem ko je bila skupščina zbrana v .preteklih štirih letih — 'če seštejemo dneve sej —
samo nekaj mesecev, so bila zet lo kratka tista razdobja, ko ni zasedal noben skupščinski odbor. Samo ob takj delitvi dela je lahko skupščina opravila tako veliko delo v štirih letih
področja našega javnega življe- svojega mandata
teh
nja.
Na delo skupščine moramo gledati seveda s stal-išča njenega politično - gospodarskega, socialnega, prosvetnega in končno pravnega obravnavanja zakonskih in drugih predlogov. To delo opravljajo pristojni odbori obeh zborov, v katerih dela preko polovica vseh zveznih poslancev. Težišče vseSa skupščinskega dela je F[r3v na
H VL&DIMffi LEVSTIK
M
LJUBLJANA, 23. decembra. Danes je nepričakovano preminil v Celju slovenski pesnik in pisatelj ter prevajalec Vladimir Levstik. Levstik je v naši slovstveni dejavnosti zelo pomembno in nadvse cenjeno ime. Rodil ss je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem gimnazijo je obiskoval v Celju in Mariboru, naposled pa v Ljubljani. Pisateljevati je začel že zelo zgodaj. Njegove prve pesmi, ki jih je objavil v Ljubljanskem Zvonu, so takoj vzbudile precejšnjo pozornost. Nekatero
£
— Aii bi lahko vsaj v glavnem navedli zakonodajno delo zvezne skupščine v preteklih štirih letih?	>
To delo — je odgovoril dr. ■Makso Žnuderl — je bilo obsežno, saj je zajemalo naše gospodarstvo, prosveto, pravosodje, socialno politiko, komunalni sistem, narodno obrambo itd.
Kazen letnih družbenih, planov, s katerimi je usmerjala
naš gospodarski razvoj, je skupščina na področju gospodarstva sprejela tudi resolucije o perspektivnem razvoju industrije, kmetijstva in zadružništva, gradbeništva, osebne i.n splošne potrošnje, sprejela pa je tudi perspektivni plan našega gospodarskega razvoja. Posebna pozornost je bila posvečena
razvoju kmetijstva, saj je skupščina pravno uredila promet z
zemljišči, promet s semenskim blagopi- zdravstveno nadzorstvo nad živili, varstvo živine pred kužnimi boleznimi. varstvo rastlin pred škodljivci In rastlinskimi boleznimi, sprejela predpise o obdelavi neobdelanih zemljišč in rešila nekatera odprta vprašanja agrarne re-ferma TJsipeh njenih prizadevanj za izboljšanje našega kmetijstva se bo izkazal v naslednjih letih- To zlasti velja zd dva pomembna zakona, ki se nanašata na finansiranje melioracijskih del v Makedoniji in na izgradnjo vodnega sistema Donava—Tisa—Donava in ki naj bi zagotovila znaten napredek naše kmetijske proizvodnje.
Tudi glede javnih dajatev 1® bilo v preteklem razdobju mnogo storjenega. Davek na dediščine in darila je prinesel olajšave Pri dedovanju v rodbim. Zakon o občinskih dokladah m o posebnem krajevnem prispevku gospodarsko utrjuje komu-kar velja tudi za dva naj-
0 prispevku dohod-
posebno pozornost, izdelala njihovo pravno organizacijo in jim dala gospodarsko podlago za njihov razvoj. V preteklih štirih letih je doživelo -temeljito preobrazbo tudi področje socialne politike, saj je bilo urejeno široko področje socialnega skrbstva. Ur e j eno je bilo zdravstveno zavarovanje delavcev in uslužbencev, pokojninsko zavarovanje, delovna razmerja in položaj javnih uslužbencev. Ostalo pa je še odprto vprašanje invalidskega zakona, ki ga bo morala prihodnja skupščina sprejeti že v začetku svojega dela. Na koncu moram vsekakor omeniti še zakona o JLA iin o narodni obrambi, ki sta naši vojski dala trdne in jasne organizacijske temelje in določila pravice in dolžnosti glede obrambe naše domovine-
— Kaj je po Vašem mnenja bilo še posebno pomembno *a delo skupščine?
— Po mojem mnenju — je poudaril dr. Makso Žnuderl — so bila posebnega pomena tista njena prizadevanja, kd so bila na liniji odmiranja države. Z vrsto zakonov so bili državni organi izločeni iz mnogih področij javne dejavnosti, ki so poprej bila v rokah države. To velja za vodstvo šol, za univerze, za organizacijo znanstvenega dela, ®a založništvo, (radijske oddajne postaje, časopisna in filmska podjetja itd. Vsa ta področja sedaj vodijo delavci teh organizacij in, ustanov in pa sveti, 'ki jih sestavljajo predstavniki družbe. Zakon o združevanju v gospodarstvu pa je vertikalno uredil organizacijo naših gospodarskih organizacij
v zbornicah in poslovnih ter strokovnih združbah. Skupaj z organizacijo in delpm komiun je to izraz neposredne demokracije In to je po mojem mnenju najpomembnejša smer, ki jo je v svojem štiriletnem delu nakazala sedanja skupščina.
— Kaj bi po Vašem mnenju bito želeti za delo prifiiodnje zvezne ljudske skupščine?
—Predvsem to — j® odgovorni dr. Makso Žnuderl — da bi
se nadalje okrepila vloga skupščine glede družbenega usmer-jevantja, to se prava dajanja političnih smernic in priporočil za delo gospodarskih dn diružbe-nih organizacij. Tega je bilo do sedaj premalo. Po moljem mnenju bi skupščina morala postati bolj družbeno kot pa državno telo — to se pravi, da bi morala izdajati več aktov, ki temeljijo na prostovoljni družbeni disciplini, ne pa na sili zakona.
Želeti bi tudi bilo večja zakonodajne dn druge pobude s strani ljudskih poslancev za delo skupščine. Zvezni Izvršni svet je po svojem mestu v naši ustavi — poleg ptravic seveda, ki mu jih daje ustava — predvsem izvrševalec nalog, ki mu jih postavlja skupščina. V preteklih štirih letih pa je razen treh primerov zakonodajna pobuda vedno prišla iz zveznega izvršnega sveta; glede na to, da je zakonodajna dejavnost vsekakor ena najvažnejših dejavnosti naše skupščine, bi bilo vsekakor želeti, da zvezni poslanci dajo mnogo več pobud kot pa do sedaj za, delo skupščine na tem področju-
Milan Pogačnik
J \	(M.	*	1»
Včeraj popolne je bila na Elektrogospodarski skupnosti Slovenije v Ljubljani pomembna slovesnost. V prisotnosti predstavnikov oblasti, zastopnikov elektrogospodarskih koletkivov in številnih ustanov je bil izročen namenu novi dispečerski center. Direktor ELES ing. Korošec je v krajšem govora poudaril pomen dispečerskega centra za elektrogospodarstvo, ki bo pripomogel k čim skladnejši in ekonomičnejši proizvodnji naših električnih central. Ob tej priložnosti je ELES proslavila tudi letošnjo rekordno proizvodnjo 2 milijardi kWh. — Na sliki podpredsednik republiškega izvršnega sveta Viktor Avbelj in član republiškega izvršnega sveta Tone Bole v razgovoru z direktorjem ELES ing. Korošcem in akademikom proi. ing.
Milanom Vidmarjem ob otvoritvi dispečerskega centra.
Zagotoviti skladen razvoj gospodarstva
(Nadaljevanje g 1- rimani) od 70.500 na 165.000 ton, pri koruzi od 68.800 na 131.000 ton, pni hmelju od 1827 na 4750 ton, pri krompirju od 687.000 na
1.239.000 ton itd., pri žLvaiiih in najpomembnejših živalskih
proizvodih pa se računa, da se bo povečala skupna teža goved od 40.000 v letu 1956 na 58.100 ton v letu 1961, prašičev od
33.000 na 65.900 ton. mleka od 280 na 580 milijonov litrov, jajc od 120 na 197 .milijonov kosov itd.
Perspektivni plan navaja tudi ukrepe za povečanje ulova morskih in sladkovodnih rib, za katerega se računa, da bo še enkrat . večji, ter za asa-naeido sadovnjakov, da bi s®
povečala sedanja majhna rodnost in bi lahko pričakovali v letu 1961 okoli 19.000 vagonov sadja, kar pomeni približno še enkrat večji pridelek kakor v letu 1956.
Razvoj kmetijstva, na katerega bodo posredno vplivale
štva v prihodnjih letih okoli 8.5 milijarde dinarjev, od katerih bi se okrog 70°/o uporabilo za nabavo mehanizacije, kar naj bi omogcčiilo sodobnejši način grajenja.
Za izboljšanje stanja pro-
_	-	.	metnih	naprav in zadovclj itev —
tudi investicije in proizvodnja določenega povečanja celotne- za kmetijske pridelke tar v drugih gospodarskih pano- ga prometa v razdobju od sploh izboljšanje prometa s gah, bo omogočil razširitev 1957—1961 se računa, da bo kmetijskimi pridelki iitd. Ra-
treba investirati okoli 62 mili- čuna se, da bo treba v prihod-jard, od česar hi odpadlo 56% njih letih investirati v trgovina železnice, 21% na cestni no okoli 17 milijard dinarjev, promet, 15% na pomorstvo in 8% na PTT.
Med nalogami je, povečanje
števila prodajaln in izboljšanje njihove tehnične opremljenosti povečanje števila prevoznih sredstev za hitrejšo izmenjavo blaga in dostavo na dem, razširitev skladišč v močnejših gospodarskih. središčih
Liodslta tetinih In Kmetijstvo
Danes bo v Beogradu plenum Ljudske tehnike
Jugoslavije
no,
novejša zakona
—■0
med njimi, predvsem svojsko
proračunom f-z osebnih kov delavcev in iz dohodkov Gospodarskih organizacij. Prispevek za stanovanjsko izgradnjo pa je že sedaj pospesil to tako potrebno izgradnjo.
Na področju prosvete _ sta z vrsto zakonov prosvetna in ku -turna dejavnost bili urejeni na
Beograd, 23. dec. — Na plenumu centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije, ki se bo začel jutri v Beogradu, bodo razpravljali o nalogah Ljudske tehnike pri nadaljnjem razvoju kmetijstva in o delu za tehnično izobraževanje otrok. Na plenumu bodo sprejeli tud: program dela Ljudske tehnike, za leto 1958.
V poročilu o nalogah Ljudske tehnike pri razvoju in socialistični preobrazbi vasi, ki ga bo
Delegacija poljskih stenografov pri nas
V spremstvu predsednika Zve-
zasnovane balade,	so še danes	‘“t““	' ”n sOCialisti&m podlagi.	ze stenografov Jugoslavije je
primer dobre m	vsega upo-	za na£o javno upra-	mimulo saboto prispela v Koper
aezne. Da-	1510^ wla v preteklih štirih
šievanja vredne poezije. Daleč pomembnejtši kot pesnik pa je bil pokojni Vladimir Levstik kot prozaist, kot pisatelj številnih daljših in krajših del, m,ed katerimi jih je nekaj, ki zavzemajo v slovenski literaturi močno vidno mesto. To je vsekakor povest »Gadje gnezdo«, sem spada
vo, —
letih z vrsto zakonov postavljena na nove temelje organizacije, delovanja, pravic in dolžnosti, kair ie velikega pomena. saj je od dobre oprave odvisen nemoten razvoj državljanov In družbenih organizacij.	:
Naš pravosodni sistem
brez pridržkov ,njegov obsežni	'obdobju	bil dotkonč-
eatiricni roman »Višnjeva re-	™inrtn
palica« in do neke mere tudi ljubezenski roman »Zapiski Tine Gramontove«. Od njegovih novel je potrebno omeniti zbirko »Obsojenci«, ki je ob svojem izidu 1909. leta pomenila velik uspeh in zelo velik
no urejen, ostaja pa še odprto veliko vprašanje — namreč iz-delava premoženjskega zakonika, kj se ga bo morala lotiti
uradna delegacija Zveze poljskih stenografov, ki se ie mudila v naši državi teden dni.
V delegaciji so podpredsednik poliske Zveze Alfonz Znaniecki, sekretar Ja-nusz Kacztmarek in član upravnega odbora Mjecze-slav Kiraeiinski.
V nedeljo je delegacija odpotovala v Beograd, odkoder se je včeraj z letalom vrnila v domovino.
V Ljubljani jo Je sprejel tajnik ' Ljudske skupščine dr. Miha Potočnik, stenografsko ' dru-
imel član predsedstva centralnega odbora Ljudske tehnike ing. Dragoslav Mutapovič, bo posvečena posebna pozornost tehničnemu (izobraževanju kmetijskih proizvajalcev. V zvezi s tem naj bd Ljudska tehnika tudi nadalje organizirala ražne akcije, s katerimi bodo seznanjali mlade proizvajalce s sodobnimi kmetijskimi stroji. Ta-' ko naj bi prirejali tekmovanja traktoristov, kmetijske festivale itd. Precejšnjo pozornost bo treba posvetiti tudi ustanavljanju in delu klubov naprednih kmetov, organiziranju »Mesecev tehnike® na vasi ter sodelovanju z drugimi strokovnimi društvi.
Tehnična izobrazba kmetijskih proizvajalcev je posebnega pomena tudi zaradi dejstva, da se bo število traktorjev v 'kmetijstvu povečalo od 14.700, kolikor smo jih imeli ob koncu preteklega leta na 40.000 v letu 1961- V tem obdobju se bo znatno povečalo tudi število priključnih strojev. Vzporedno s tem na,j bi organizacija Ljudske tehnike skrbele za usposabljanje kmetijskih proizvajalcev pri pravilni uporabi
proizvodnje predelovalne industrije, zboljšanje preskrbe prebivalstva v mestih in industrijskih središčih in povečanje izvoza.
V perspektivnem razvoju gozdarstva je. zagotovljena s smotrnim izkoriščanjem 'gozdov in sodobnim gojenjem krepitev osnovnega gozdnega sklada.
SPREMENJENI STRUKTURA INVESTICIJ
Perspektivni plan zajema predvsem večja vlagaj a ■ za razvoj kmetijstva, prometa, trgovine, obrti in gostinstva, medtem ko naj, hi investicije v industrij"! ostale približno na dosedanji ravni. Ta spre-meba v strukturi investicij je v skladu s potrebami določenega razvoja družbenega standarda in pomeni hitrejše naraščanje negospodarskih investicij, ki bodo povečane predvsem za stanovanjsko-komu-nalno izgradnjo v mestih in industrijskih središčfih. Določeno je, da bodo negospodarske investicije v razdobju planiranih. petih letih za 87 odsto-kov večje kakor v preteklem razdobju.
Predlog perspektivnega plana daje tudi poseben poudarek politiki razširjene reprodukcije, ki jo bodo vodili ljudski odbori na temelju svojih
STORILNOST — DRUŽBENI STANDARD
Stalno povečanje delovne storilnosti je eden od osnovnih pogojev za povečanje osebnega ,im družbenega standarda ter za stabilnost realnih plač in osebnih dohodkov. Podani so pogoji za večje in stalno povečanje delovne storilnosti v celotnem gospodarstvu za okoli 7 % v povprečju na leto v prihodnjem razdobju. V perspektivnem planu je poudarjeno, da obstoje pogoji za še večje povečanje proizvodnje in storilnosti.
Računa se, da se bo število zaposlenih v razdobju 1957— 1961 povečalo za okoli 52.000 oseb, od katerih bi se okoli 8000 oseb vključilo v negospodarske dejavnosti, predvsem v prosvetne in zdravstvene ustanove.
Predlog perspektivnega plana LRS je glede na povečanje osebne potrošnje in družbenega standarda vsklajen s cilji in nalogami, ki so nakazane v resolucijah zvezne ljudske skupščine o perspektivnem
 	_	razvoju osebne splošne poiroš-
perspektivnih planov, ob upo- nje im, v zveznem družbenem
števanju programov za razvoj posameznih gospodarskih im drugih organizacij. Ti programi niso potrebni samo za udeležbo na razpisanih natečajih, temveč tudi za smotrno uporabo investicijskih skladov podjetij in amortizacije v zvezi z določenim razvojem celotne komune.
planu gospodarskega razvoja v letih 1957—1961.
V naši republiki je v načrtu, da se bo povečala osebna potrošnja od 98 milijard v letu 1956 na okoli 136 milijard v letu 1961 ali za okoli 39%.
Povečanje družbenega standarda bo v veliki meri odvisno od smotrne politike ljudskih
S spremenjeno strukturo in- odborov in gospodarskih orga-vesticij je postavljeno tudi nizaoij, ki bodo razpolagale s
obet. Od njegovih krajših sa- ^ zakona 0 spremembah Uncnih proz je zelo zanimiva kazenskega zakonika.
prihodnja skupščina. Kazensko gj)vo Ljubljana pa j, je priredi-sodstvo je bilo urejeno že v i0 poslovilno večerjo v ho-preteklem razdobju, sedaj ,pa skupščinska komisija pripravlja
in umetniško dognana novela »Podeči volk in Minehaha«. Za mladino pa je napisal priljubljenega »Dečka brez imena«. — Pokojni je spadal kot prevajalec iz ruščine, francoščine in angleščine nedvomno med elito naših prevajalcev. Prevedel je dela Tolstoja: Vojna in mir, Ana Karenina, Vstajenje; Dostojevskega: Zločin in kazen, Zapiski iz mrtvega doma, Ponižani in razžaljeni, Besi, Bratje Karamazovi; Gorkega: Mati, Artamonovi; nadalje je prevajal še Gogolja, Balzaca., Maupassanta, Flauberta, Londona, Scotta itd. -Njegovo prevajalno delo zavzema izreden obseg in kljub svoji raznolikosti pomeni sleherni njegov prevod dosežek velikih kvalitet. Poleg svojega literarnega in prevajalskega delovanja se je Vladimir Levstik močno udejstvoval tudi kot publicist in novinar. — S pokojnikom smo izgubili Slovenci moža, ki ga bo zaradi njegovih vsestranskih sposobnosti težko nadomestiti. Bil je to človek in tovariš, ki bo v marsikom zapustil neminljiv in svetel spomin. Bil je to umetnik, ki bo njegovo ime ostalo zapisano za vedno v zakladnici slovenske pisane besede. Slava njegovemu spo-Ininul.
Samoupravi naših občin in okrajev je skupščina posvetila
tel.u Bellevue.
Kot smo zvedeli, je oh tem obisku naša Zveza stenografov prejela vabilo vrniti obisk Poljski zvez; prihodnje leto.
F. M.
raznih^ agrotehničnih ^ufeepov	P^nim^delom	^	sredstev	za
za povečanje kmetijske proizvodnje.
Referat o tehnični izobrazbi
Predlog perspektivnega plana obravnava prav tako osnovne smernice im cilje razvoja gostinstva, kjer računa s povprečnim letnim povečanjem prometa za okoli 8.5 % ter turizma in obrti, katerima je prav tako dan veliko večji poudarek kot doslej.
Razširitev gospodarskih zvez z inozemstvom o omenjenem petletnem razdobju narekuje že sam razvoj gospodarstva. Perspektivni plan določa, da se bo blagovni izvoz povečal povprečno za okoli 11.5% na leto, kar pomeni v letu 19'61 za 72 % večji izvoz kakor v letu 1956. Računa se na zagotovitev izvoza večjih količin izdelkov strojne industrije in elektroindustrije, barvastih kovin ter visokovrednih gotovih izdelkov lesne in drugih industrij. Za vskladitev plačilne bilance pa bo treba povečati tudi vse vrste dotoka neblagovnih deviz, zlasti iz pomorskega in železniškega prometa ter inozemskega turizma. Na izboljšanje plačilne bilance pa bo vplival tudi racionalnejši uvoz surovin in materiala, njihova zamenjava z domačimi proizvodi in preusmeritev domače industrije na proizvodnjo materialov, ki smo jih doslej uvažali.
Izvršni svet je z manjšimi dopolnitvami sprejel predlog perspektivnega plana, ki bo na prihodnjem zasedanju predložen v razpravo ljudski skupščini LRS oziroma skupščinskim odborom.
Izgradnja luke Asab v Etiopiji
Split, 23. dec. Ladja »Avala« bo danes zvečer odplula iz Splita v Etiopijo s skupino
natego, saij se računa, da se družbeni standard, bo do leta 1956 povečal obseg v zvezi z določenim razvo.
gradbenih del za okoli 34 %, ■jem gospodarstva in življenj- dvajsetih jugoslovanskih grad-
t	___, T._+n.otv^ „1 pri čemer bo več kot polovico skega standarda bo v nasled- benih in pomorskih strokov-
udanavliante večieaa števila gradbenih del odpadlo na ob- pjih letih v trgovini na drob- njakov, ki bodo gradili za Etio-,, ,	+pWkov kakor	družbenega	standarda.	no naraščal promet povprečno pijo novo veliko luko Asab ob
te^l<SXInISŽ^h olZ Določeno je, da bo treba in- za 9 «>/0 in v trgovini na debe- ~	~	"
vestirati za potrebe gradbeni- lo povprečno za 6 % na leto.
šfcih tehničnih organizacij.
Posebna doba za pridobiten pravice do pokojnin
Se nekaj določb vsebuje novi
zakon v zvezi s priznavanjem vojaške dobe v pokojninsko dobo za pridobitev pravice do pokojni-ne.
To Je predvsem čas, ko Je bil zavarovanec v službi v Jugoslovanski ljudski armadi po 15. maju 1915; ta čas šteje v dejanskem trajanju. Pri tem pa je treba odbiti tistim zavarovancem, ki niso bili ob odpustu iz JLA niti aktivni oficirji niti podoficirji niti vojaški uslužbenci, tisti čas, ki ga je šteti po vojaških predpisih kot odslužitev ali doslužitev kadrovskega roka.
Aktivnim oficirjem, podoficirjem in vojaškim uslužbencem bivše Jugoslavije, ki so bili med zadnjo vojno v ujetništvu in so bili po vrnitvi iz ujetništva dani na razpolago Jugoslovanski ljudski armadi, se šteje za pokojnino čas, ko so bili na razpolago in sicer od vrnitve iz ujetništva do največ 26. julija 1946 to je do dneva uveljavitve prvega zakona o službi v Jugoslovanski ljudski armadi.
Podobno se šteje v pokojninsko dobo zavarovancem — bivšim državnim uradnikom prejšnje Jugoslavije, ki po 15. maju 1945 niso bili prevzeti v službo, temveč so bili na razpolago' novi oblasti, čas od prenehanja službe do ponovnega vstopa v službo, vendar ob pogoju, da so se zaposlili vsaj do konca 1945. leta.
Zelo natančno in dopolnjeno glede sa dosedanjo predpise Je
obdelana doba udeležbe v prejšnjih vojnah od ' leta 1912 do 1920 (balkanske vojne in prva svetovna vojna). Kot dosedaj, se terja tudi po novem zakonu, da je stdpil zavarovanec v tako vojno neposredno iz delovnega razmerja, sicer pa samo takrat, če ima najmanj 15 let delovne dobe, vševne za pokojnino. V teh 15 let pa se všteva tudi čas sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju, ki šteje za pokojnino v dvojnem trajanju. V vsakem primeru je pogoj za štetje te dobe, da je zavarovanec ob uveljavitvi pravice do pokojnine jugoslovanski državljan-ter da je bil v sestavi oboroženih sil tistih držav, katerih ozemlje je pozneje v celoti ali deloma prešlo v sestav Jugoslavije. Poleg prej navedene dobe se šteje za pokojnino tudi.čas, ki ga je prebil, zavarovanec v vojaški službi v zavezniških oboroženih silah bloka držav, v katerem sta bili v prvi svetovni vojni Srbija in Crna gora.
. Dopolnjeni in precizirani so tudi predpisi o vojaški službi bivših italijanskih državljanov, ki so postali naši državljani na podlagi mirovne pogodbe z Italijo oziroma so izenačeni z našimi državljani na podlagi memoranduma o Svobodnem tržaškem ozemlju iz leta 1954. Tem se šteje za pokojnino- čas italijanske vojaške službe, internacije ali ujetništva, vendar najdlje do kapitulacije Italije (8. septembra 1943) in ob pogoju, da Je bil dotlčni neposredno po-
prej v delovnem razmerju. Kolikor ta pogoj ni izpolnjen, je potrebno tudi v teh primerih, da ima zavarovanec ob uveljavitvi pravice do pokojnine vsaj 15 let delovne dobe, v katero se šteje tudi dvojno priznana doba sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju.
Navedenim osebam pa se šteje za pokojnino tudi čas, prebit v ujetništvu po kapitulaciji Italije, in sicer čas ujetništva v zavezniških državah, če je bil ujet pred kapitulacijo Italije, ter čas nemškega ujetništva, če je bil ujet po kapitulaciji Italije.
Se eno ugodnost imajo navedene osebe glede štetja pokojninske dobe: šteje se jim namreč tudi čas izven delovnega razmerja, če so iz njega izstopili ali morali izstopiti zaradi tega, ker zaradi svojega protifašističnega prepričanja oziroma zadržanja niso hoteli sodelovati v vojni proti zavezniškim vojskam. Prav tako se jim šteje tudi čas po izstopu iz italijanske vojske, Se so jo zapustili zaradi svojega protifašističnega zadržanja.
V končnih določbah predvideva novi zakon omilitev glede priznavanja zgoraj navedene dobe v pokojninsko dobo za tiste primere, ko uveljavi zavarovanec pravico do pokojnin« do konca leta 1960. V tem primeru namreč niso potrebni pogoji, ki smo Jih omenili zgoraj, da Je torej stopil zavarovanec v italijansko vojsko nepdtifeda« iz delovnega pasmvja
oziroma je imel ob uveljavitvi pravice do pokojnine najmanj 15 let delovne dobe.
Novi zakon prinaša novosti glede nekaterih kategorij zavarovancev, ki jih dosedanji pokojninski predpisi niso upoštevali za priznavanje pokojninske dobe: to so po eni strani delovni invalidi, vojaški vojni in mirovni invalidi ter slepi zavarovanci, po drugi strani pa obrtniki. Prvim štirim kategorijam zavarovancem priznava novi zakon za pokojnino tudi čas medicinske in poklicne rehabilitacije, ob pogoju, da jih
predpisih določene za prištevanje let samostojnega izvrševanja poklica enake pogoje, kakor prej našteti samostojni poklici.
Se ena novost je v novem zakonu, in sicer priznavanje let zakoncem naših diplomatskih in konzularnih predstavnikov v inozemstvu. Ta čas se prizna v pokojninsko dobo kljub temu, da taka oseba v tujini ni bila v delovnem razmerju, in sicer ob pogoju, da je bila neposredno ali vsaj mesec dni pred odhodom v tujino v delovnem razmerju, da se je po vrnitvi domov ponovno
je poslal na rehabilitacijo pristoj- ' zaposlila prav tako vsaj v enem
ni organ oziroma organizacija; -------------------------------------- 1	"
obrtnikom-zavarovancem pa priznava pogojno tudi dobo opravljanja zasebnega obrtniškega poklica, in sicer tako, da se jim šteje v pokojninsko bodo toliko let opravljanja samostojnega obrtništva pred 15. V. 1945, kolikor se bili po 15. maju 1945 v rednem delovnem razmerju. Pogoj je, da so bili v takem rednem delovnem razmerju vsaj pet let po osvoboditvi. S tem so obrtniki sedaj izenačeni z drugimi samostojnimi poklici, ki se jim Je že sedaj ob sličnih pogojih prištevala doba opravljenega samostojnega poklica pred letom 1945, vendar s to važno razliko, da velja za prištevanje pri obrtnikih samo doba DELOVNEGA RAZMERJA, prebita po 15. .maju 1945, ne pa tudi doba opravljanja samostojnega obrtniškega poklica po tem datumu, kakor je to predvideno za druge samostojne poklice (n. pr. odvetnike, zdravnike, tehnične strokovnjake in podobno). Z obrtniki so glede teh pogojev izenačeni tudi razni uslužnostnl pokll-ea, ki 1» lm«U po a—ufTinJlh
mesecu, in še ob pogoju, da ima ob uveljavitvi pravico do pokojnine najjnanj 15 let delovne dobe. V to 15-letno dobo se šteje tudi svojno priznani čas sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju.
Končno omenimo še to, da se doba, prebita v delovnem razmerju v tujini, prizna tudi po novem zakonu zavarovancem, ki so se Izselili pred 6. aprilom 1941. ob pogoju, da so bili zaposleni v novi Jugoslaviji vsaj pet let ali pa skupno vsaj deset let v prejšnji in v novi i Jugoslaviji, kolikor z mednarodnimi pogodbami to vprašanje seveda ni . drugače urejeno. Vendar prinaša nori zakon novost, da šteje v zgornjem primeru za pokojnino samo čas delovnega razmerja v tujini, na podlagi katerega zavarovanec ni pridobil pravice do pokojnine ali rente od tujega nosilca socialnega zavarovanja. To je v skladu s sedanjo prakso našega socialnega zavarovanja, ko se pokojnina v takih primerih določi v alikvotnih delih glede na dobo, prebito v naši in tuji državi, in se po teh alikvot-nih delih tudi i^ptačuj^,	S.
Rdečem morju. Poleg strokovnjakov bodo z »Avalo« prepeljali v Etiopijo tudi del mehanizacije, potrebne za začetek del, medtem ko je bil odposlan prvi del strojnega in plovnega parka že v začetku tega meseca.
V upravi splitskega Pomorskega gradbenega podjetja, ki bo po dogovoru z etiopsko vlado gradilo luko Asab izjavljajo, da se bodo prva dela za izgradnjo te velike luke na Rdečem morju začela takoj po prihodu prve skupine strokovnjakov. Pričakujejo, da bo to prve dni po novem letu. Okrog sredine prihodnjega meseca bo odpotovala v Etiopijo- še druga skupina dvajsetih strokovnjakov. Računajo, da bo pri gradnji luke Asab zaposlenih okrog 100 jugoslovanskih inženirjev, tehnikov, delovodij, pomorščakov, mehanikov in drugih strokovnjakov.
Trojčki v celjski bolnišnici
CELJE, 23, dec. Zadnji dan preteklega tedna je v celjski porodnišnici Marija Jezernik Iz Strmca pri Vojniku rodila trojčke: dva fantka in deklico. Kakor presenečena in hkrati srečna mati, tako se tudi vsi trij* novorojenčki zdravi. Želimo, d| bi tako bilo tudi v naprej.
B, 4
Sl SOI — 24. DECEMBRA 1957 J SLOVENSKI POROČEVALEC 7	®
mm-: i.
mi
Odprta pot
Ali dajejo pozitivne tendence, kolikor so prišle do izraza na zasedanju Atlantskega pakta v Parizu in najnovejši predlogi, izraženi na zasedanju Vrhovnega sovjeta v Moskvi, te kakršnokoli upanje, da bodo na osnovi teh pobud uspeli najti tiste najosnovnejše temelje, ki bi bili potrebni za začetek razgovorov med Vzhodom in Zahodom?
Četudi je še prezgodaj, da bi lahko na to vprašanje dokončno in izčrpno odgovorili, ker uradni krogi na. Zahodu le niso jasno in dokončno odgovorili v.a sovjetske pobude pa lahko že po prvih komentarjih in odmevih sodimo, da se je vprašanje prihodnje poti tike Vzhod—Zahod pomaknila za malenkost naprej v pozitivni smeri. Bodrilno je že to, da na Zahodu spoznavajo, kako bi bilo napačno prezreti sovjetske pobude ter jih imajo n amen skrbno proučiti. Nekateri politiki in državniki na Zahodu že tudi dajejo izjave, ki kažejo na težnjo, naj bi diplomacija imela v bližnji prihodnosti reč besed kot doslej. V angleškem parlamentu so laburisti zahtevali, naj se izgradijo »realni mostovi« za sporazum, med Vzhodom in Zahodom. britanski tisk pa že razpravlja o možnostih, če bi le ne bilo mogoče najti s kupno osnovo za razgovore o poljskih predlogih kar zadeva Srednjo Evropo.
Značilno je, kako je tudi xNew York Times« čutil potrebo, da je pozval ameriške voditelje, naj odgovorijo na zc.dnje sovjetske predloge z lastnim mirovnim programom, da ne bi svet mislil, kako »skrbimo samo za orožje«. Odkar se je Dulles vrnil s pariške konference, se vedno bolj množijo napadi na ameriškega zunanjega ministra, ki se je kot piše »New York Times« zaradi svojih protestov proti razgovorom s Sovjetsko zvezo *diskvalificiral« za prihodnja pogajanja, s SZ, ki se končno bodo vendarle morala začeti.
Če danes Se del tiska na Zahodu predlaga »načrt Rapac-kega« kot eno izmed možnih osnov za pogajanja, med Vzhodom in Zahodom ima zato, da je to vprašanje toliko napredovalo. predvsem zasluge Poljska. Zamisel o »področju brez atomskega orožja, v Srednji Evropi« si je že tako utrla pot. da tildi nasprotniki poljskega predloga ne morejo več zanikati, da ne gre za tehtno diplomatsko in politično akcijo, ki ima realne možnosti za konkreten uspeh. To je konstruktivno pobuda, ki je v središču svetovne pozornosti. Če bi ta načrt sprejeli in uresničili, bi to pomenilo velik korak v smeri pomirjenja v svetu in Evropi —- je v strojem intervjuju ponovno poudaril državni sekretar Koča Popovič. Od nadaljnjega vplh'a miroljubne javnosti v svetu in nadaljnjega razvoja konstruktivnih teženj v krilu atltantske-ga. pakta pa bo sedaj odvisno katera težnja bo sedaj zmagovala. Tisfih, ki želijo še nadalje zaostrovati odnose med Vzhodom in Zahodom, ali onih, ki hočejo z mirnoljubnimi razgovori reševati mednarodne spore. Vodilne sile na konferenci v Parizu so pokazale, da še niso nič kaj pripravljeni na pogajanja. Toda že samo dejstvo, da v samem atlantskem paktu deluje zamisel za razgovore. med Vzhodom in Zahodom in da se je ta ponovno pokazala v odmevih na zadnje sovjetske pobude v pisanju zahodnega tiska, vseeno daje rahlo upanje, da smo na pragu novega obdobja intenzivnejših prizadevanj za zbliževanje med Vzhodom in Zahodom.	S. L.
Poskusi zbliževanja
V Parizu ugodno gledajo na poljski predlog o ustanovitvi »brezdtom-skega« pasu v Srednji Evropi — Britanski premier Macmillan bo kmalu odgovoril na Bulganinovo pismo
iz
			
i§§»			
PARIZ, 23. dec. (Tanjug). V uradnih francoskih krogih raž a jo prepričanje, da bodo pobude s sestanka atiantskega pakta in predlogi, izraženi na zasedanju Vrhovnega sovjeta v Moskvi omogočili, da se najdejo skupni temelji za začetek razgovorov med Vzhodom in Zahodom.
Izjavo sovjetskega ministra Gromifca so v Parizu sprejeli s precejšnjim pridržkom, poudarjajoč, da so bile »formulacije, ki jih je izrazil sovjetski minister za zunanje zadeve, ko je svetoval sklicanje izrednega zasedanja OZN ali konferenco šefov vlad premalo jasne«. V uradnih krogih menijo namreč, da sklicanje OZN ne bi moglo najbolje koristiti obnovitvi pogajanj, določen odpor proti pobudi za konferenco šefov vlad pa je posledica nejasnosti glede sestave take mednarodne konference.
Kakor pravijo v poučenih političnih krogih, sta bili dve stvari odločilni pri določitvi stališča francoskih zastopnikov na nedavni atlantski konferenci v Parizu:	Zelja, da bi dobila
Francija mesto med velesilami pri obravnavanju nerešenih svetovnih problemov, in želja da se prepreči revizija pariških sporazumov- o prepovedi atomske oborožitve Ijiemčije, ki bi bila nujna spričo načrtov o nagli uvedibi raketnih oporišč v Zahodni EvropL Poljski načrt o »dezatomizaciji« centralne Evrope je vzbudil glede na to v Parizu izredno pozornost, saj ustreza obema imperativoma francoske zunanje politike. Izjave sovjetskega ministra Gro-mika niso naletele na razumevanje Francije tudi zato, ker so jih v Parizu razumeli kot željo po razorožitvenih razgovorih izključno med Sovjetsko zvezo in ZDA. Zato ni izključeno, da bo predsednik Gaillard v odgovoru na sporočilo predsednika vlade ZSSR Bulganina zahteval pojasnilo v sovjetskih namenih in izrazil pripravljenost Francije za sodelovanje
, Razgovor! partijskih zastopnikov
Praga, 23. dec. (Tanjug) Prvi sekretar CK KP Češkoslovaške Antonin Zapotocky je imel te dni razgovore z generalnim sekretarjem KP Sirije in Libanona Kaledom Bagdašijem. O vsebini razgovorov ni bilo izdano sporočilo. Delegacija češkoslovaške komunistične partije je imela razgovore tudi š KP Al-žira. Zastopniki češkoslovaške partije so izrazili popolno solidarnost z. boji Alžircev za neodvisnost in se pogovorili z delegacijo komunistične partije Alžira o političnem in gospodarskem položaju Češkoslovaške.
Mavi ameriški veleposlanik
v Siriji
Damask, 23/ dec. (Reuter) Sirska vlada je dala privolitev za imenovanje Charlesa Yosta za 'novega ameriškega veleposlanika v’ Damasku. Avgusta je ameriška vlada iz protesta proti izgonu treh ameriških diplomatov iz Damaska izgnala sirskega veleposlanika iz Washingtona. Ni znano, če je zdaj tudi Sirija imenovala novega veleposlanika v ZDA.
pri obnovitvi razgovoro-v med. Vzhodom in Zahodom.
V poučenih bonnskih krogih se je zvedelo, da po mnenju za-hodnonemšfce vlade zdaj ni primeren čas za konferenco s Sovjetsko zvezo, češ da bi morali konferenco n.ajvišjih predstav-' nikov ZSSR in zahodnih držav skrbno pripraviti. Zaihodnonem-ška vlada odklanja tudi sovjetski predlog za umik tujih čet z nemškega ozemlja in predlog za uvedbo brezatomskega pasu v Srednji Evropi.
Italijanski minister za zunar-nje zadeve Giuseppe Pella ie izjavil danes, da zahodne države žele nadaljevanje razgovorov o razorožitvi, toda »tega ne bi smeli razumeti kot njihovo sla-. bost«.
Predsednik kanadske vlade Diefenbaiker je izjavil v radiu, da so n,a sestanku predsednikov vlad držav članic atlantskega pakta v Parizu glede miiru »dosegli dober in trajen napredek«. Atlantski zavezniki so s priznanjem sprejeli glas Kanado v Parizu.
Zastopnik britanskega Fo-reign Officea je izjavil danes, da bo predsednik Macmillan v začetku januarja ■odgovoril na pismo predsednika sovjetske vlade Bulganina. Na vprašanje c razorožitvi je odgovoril, da ne vidi nikakeg.a znamenja, da bi zahodne države" nameravale spremeniti svoje stališče o razorožitvi. Velika Britanija v bistvu še vedno podpira predloge zahodnih držav o razorožitvi, ki so jih bile le-te dale Sovjetski zvezi poleti.
Britanski časopisi razglabljajo danes o možnostih za pogajanja med Vzhodom in Zahodom. »Times« piše, da sovjetski predlogi o razgovorih bodisi najširših bodisi ožjih — med ZSSR in Ameriko — morda ne bi ustrezali Zahodu. Morda bi se dala nekje najti skupna podlaga, na priimer, v poljskih predlogih glede Srednje Evrope.
»Manchester Guardian« piše, da Zahodu pač ne more biti težko odgovoriti na zadnje sovjetske predloge -tako, da se najde podlaga za razgovore. Časopis pozdravlja predlog v re-
soluciji Vrhovnega sovjeta glede tega, da v obeh delih Nemčije, Poljski in Češkoslovaški ne bi bilo jedrskega orožja. Zakaj tega ne bi storili, saj Zahod s tem ne bi izgubil nikake strateške ali vojaške prednosti, vprašuje časopis.
Današnji »New . York Times« poziva ameriške voditelje, naj na zadnje predloge Sovjetske zveze odgovore z lastnim mirovnim programom. Pri sedanjem položaju si ne moremo dovoliti, da bi svet mislil, da skrbimo samo za vojno orožje, meni časopis in dodaja, da je preveč ljudi na svetu, ki so prepričani, da je politika ZDA oka-men.ela in nesposobna, da bi našla izhod iz mrtve ulice. Od naših znanstvenikov, ki skušajo izdelati obrambno orožje, pričakujemo domiselnost. Mar ni prav tako potrebna domiselnost in jasnovidnost pri tistih, katerih naloga je, da poskrbe za trajni mir?
:
V skladu z normalizacijo na Madžarskem vedno bolj izginjajo zadnji »spomini« na lanski oktober v Budimpešti. Velik dal ulice, kjer so bile lani najtežje borbe, so že obnovili in popravili. Na sliki: Hiše, ki so, jih obnovili in jih še obnavljajo.
Pravda za Italijanski senat
Od našega stalnega dopisnika
RIM, 23. dec. (Po telef.) »Zadovoljni smo lahko, da imamo za praznike tako prijetno sonce«, je ,v soboto dejal predsednik republike predstavnikom senata, ki so mu prišli voščit novo le-tp. »Upajmo, da bo to sonce posijalo tudi v Palazzo Midama«, je pripomnil Scoccimarro, podpredsednik senata, cikajoč pri tem na vztrajna prizadevanja demokristjanov, da predčasno dosežejo razpust senata in razpis istočasnih volitev v oba do mova parlamenta: v poslansko, zbornico in v senat.
Sonce v senat ni posijalo — (Danes tudi na navadne smrtnike že rosi droben dež). Ze v soboto zvečer je namreč poslanska ^zbornica izglasovala spremenjeno »malo senatno reformo« in — odšla na božične počitnice: število senatorjev naj se poveča (namesto- 200.000 prebivalcev bo sedaj 140.000 prebivalcev volilo, predstavnika v senat), skrajša pa naj se mandatna doba od 6 na 5 let, tako da bi bile volitve v senat že spomladi, istočasno z volitvami v poslansko zbornico, čeprav traja po ustavi mandatna doba senata do 1959.
Seveda' pravda okrog senata s tem še ni zaključena, kajti senat, ki je že enkrat soglasno, vštevši krščansko demokratsko
skupino, zavrnil sleherno misel o skrajšanju mandatne dobe, bo znova razpravljal o zakonskem načrtu, ki ga je poslanska zbornica izglasovala v soboto. Sele, če bo ta načrt potrjen tudi v avli Palazzo Madama, bo postal zakon. Toda s tem, če senat zavrne v zbornici izglasovan zakonski načrt, še ni rečeno, da se je zavaroval pred predčasnim razpustom. Predsednik republike ima namreč ustalfovno pooblastilo. da po posvetovanju s predsednikoma obeh zbornic lahko razpusti senat ali poslansko zbornico ali pa oba, kakor pač smatra za potrebno.
O interesu krščanske demokracije, da se senat razpusti istočasno s poslansko zbornico, smo že pisali: sočasne volitve
General napoveduje zmago
Poveljnik Salon poziva francoske vojake v Alžiriji k »odločilnim akcijam« — Vojaška sodišča nenehno izrekajo smrtne obsodbe
bi verjetno prinesle enako razmerje sil tako v Monte Citoriu kot v Palazzo Madama; v obdobju med razpustom in začetkom nove legislature ne 'bi b':lo nobenega izvoljenega predstavništva, ki bi moglo nadzirati delo vlade; istočasne volitve bi onemogočile, da bi se morebitne nepravilnosti vlade in večinske stranke že čez eno leto odrazile na volitvah v senat. Uradni izgovor za predčasen razpust in za istočasne .volitve pa je varčevanje: volivni stroški bi se namreč s tem zmanjšali na polovico- »Potem je najbolje, da uvedemo diktaturo in si bomo prihranili vse stroške za volitve«, je v tej zveri pripomnil neki predstavnik leve opozicije ... 1
Pravda okrog senatne reforme je odkrila tudi antagonizem med senatom In poslansko zbornico. Medtem ko so krščansko demokratski senatorji proti predčasnemu razpustu senata, so bili prav , demokrist j anski poslanci tisti, ki so v Monte Citorio dali pobudo za glasovanje o' predčasnem razpustu! Kako pa stoje stvari v sami krščansko demokratski stranki?
V krosih, ki imajo svoj politični štab na Pioizza del Gesii, so mnenja o zadevi senata deljena. Po informacijah iz demo-krščanskih virov je položaj pri-
bližno naslednji:	predsednik
vlade Zoli-je brezkompromisno za razpust senata. Politični sekretar Faufani je za razpust, na želi pa tega javno povedati. Predsednik republike Gronchi bi tudi rad razpustil senatno zbornico, toda preje bi rad našel zadovoljiv razlog, ki bi ga lahko opravičil z vsemi ustavnimi določili v tem 'pogledu. Krščansko ' demokratska skupina senatorjev je skoraj soglasno proti predčasnemu razpustu, dočim je poslanska skupina v Monte Gitoriu skoraj soglasno za predčasen razpust.
Senatna reforma kot ustavni problem, ki s» je odprl že ob začetku sedanje legislature, torej še ni z dnevnega reda. Ce je povečanje števila senatorjev utemeljeno — število senatorjev je več kot za tretjino manjše od števila poslancev, opravljajo pa isto delo; v poslanski zbornici ie novo-rečie zasedami pa.r-lamentnih komisij v enem par« lamentarnem leiu 45, v senatu
pa 130 — je predčasen razpust z ustavnega stališča neuteme-, Ijen,-- kajti ustava predvideva razliko v mandatni dobi prav zato, da dežela ne bi bila brez voljenega predstavništva v basu, ko je ena izmed zbornic razpuščena in čaka novih voli-
M. Šuštar
PARIZ, 23. dec. (Tanjug). Vrhovni poveljnik general Salan je pozval danes pol milijona francoskih vojakov v Alžiru k »odločilnim akcijam« za uničenje alžirskega osvo-/bodilnega gibanja. Vodja francoskega štaba izraža upanje, da bo »zmaga francoskega orožja v kratkem prinesla Aži-ru mir«.	•
Medtem pa se boji v Severni Afriki nadaljujejo na raznih področjih. Uporniške čete in komandosi so napadli francoska oporišča pri Konstantinu, Bufariku, Phillipvillu in Bonu. Pri Konstantinu so napadli francosko garnizijo s težkimi
Predlogi koroških Slovencev
Dunaj, 23. dec. (Tanjug) »Slovenski vestnik« iz Celovca po-oča, da pripravljajo zastopniki :oroških Slovencev pismene >red!oge v zvezi z načrti zakona i šolstvu in uporabi slovenske-;a jezika na sodiščih, ki jih je ivstrijska vlada poslala v prou-:itev parlamentu. Predloge bo-io poslali predsedniku parla-nenta dr. Felixu Hurdesu, na emelju le-teh pa se bodo po-:neje pogovorili člani parla-nenta in zastopniki koroških Slovencev. Časopis piše, da je pil nedavni sestanek med vodi-;elji parlamentarnih odborov za itilstvo in zakonodajo ter slovenskimi zastopniki na Dunaju coristen. Na tem sestanku sta ir. Zwitter in dr. Joško Tišler povedala. svoje stališče glede predloga obeh zakonov in seznanila poslance tega najvišjega zakonodajnega telesa z dejstvi, na katere se opirajo zahteve Utše manjšine.
TELEGRAMI
PARIZ — Zaradi stavke tehničnega osebja so danes zaprli štiri največja pariška gledališča — državno opero, »Comedie Francaise« in dve dvorani »Opera Comioue«. Stavka bo trajala deset uni, januarja pa jo bodo ponovili, če osebje ne bo dobilo zvišanih plač. S stavko groze tudi delavci in uslužbenci vseh pariških muzejev.
LONDON — Predsednik vlade Macmillan je zavrnil zahteve sindikalne delegacije britanskih zdravstvenih uslužbencev, ki je zahtevala zvišanje plač za 40.000 uslužbencev, čeprav so se sindikati za zvišanje že sporazumeli z upravniki bolnišnic.
IvUALA LUMPUR — Malajske oblasti so 21. in 22. decembra v pristanišču Dickson v Južni Malaji prijele dva učitelja, 77 študentov, in pet drugih, češ da »kršili protikomunistične zakone«. Izročili jih bodo sodišču.
JERUZALEM — Predsednik izraelske vlade Ben Gurion namerava odstopiti s svojo vlado, ker se mu ni posrečilo izravnati nasprotja med koalicijskim1 strankami. O odstopu bodo sklepali na izredni seji vlade.
DAMASK — Sirija je protestirala pri mešani komisiji ZN za nadzorstvo nad premirjem proti spopadu na sirsko-izraelski meji. Uradni zastopnik je izjavil, da je skupina izraelskih vojakov prestopila demarkacijsko črto in streljala na sirske vojake.
BONN — Zahodna Nemčija in Tunizija sta sklenili prvi sporazum o trgovinskem sodelovanju. Doslej sta trgovali v okviru trgovinskega sporazuma, ki ga je imela z Zahodno Nemčijo Francija.
DJAKARTA — Indonezijska vlada je povabila predsednika češkoslovaške vlade Širokega, naj pride januarja na obisk v Indonezijo.
PARIZ — Izraelski veleposlanik v Parizu Jacob Ter je obiskal predsednika francoske vlade Gaillarda in ministra za zunanje zadeve Pineauja. Govorili so o zadnjih političnih dogodkih in gospodarskih vprašanjih.
TEL AVIV — V Jafi je bil 7. kongres komunistične mladine Izraela. Soglasno je odobril poročilo centralnega komiteja o raznih problemih in sprejel resolucijo proti zapostavljanju arabskega prebivalstva V Izraelu, zahtevajoč, da dobi le-to enake ustavne pravice kot Izraelci.
SANTIAGO DE CHILE — Blizu pristanišča Sant Antonio v Cilu sta trčila dva avtobus-. Nesreča je terjala življenje 18 ljudi.
PARIZ — Francijo je zajel nov val gripe. Državni statistični urad je sporočil, da je oktobra in novembra v Franciji za gripo u.mrlo 14.000 ljudi.	«
*ARIZ — Štirimotorno potniško letalo tipa »Vickers Viscount« je davi, ko je nameravalo vzleteti proti Londonu, zdrvelo s potniki vred skozi steklena okna v čakalnico. Ranjenih ni bilo, škoda pa Je precejšnja.
minometalci. Pravijo, da je bilo na francoski strani v zadnjih 48 urah šest mrtvih in osem ranjenih, številni spopadi so bili tudi v drugih krajih.
Včeraj in danes so vojaška sodišča izrekla smrtno kazen nad petimi aretiranimi Alžirci, policijske in vojaške sile pa so delale preiskave v Oranu, Bonu in Sidi-bel-Abesu. Aretiranih je bilo nad sto Alžircev. Glasilo francoskih čet v Alžiru piše danes, da je bilo v dveh letih ubitih 27.000 Alžircev. Po podatkih tega lista so akcije upornikov skoraj na polovici alžirskega ozemlja.
Tajno sodišče v Alžiru je po
Novice iz Indonezije
DJAKARTA, 23. dec. (Reu-ter). Indonezijski' narodni kongres je poslal arijsko-afriški solidarnosti brzojavko, v kateri opozarja- na položaj v Indoneziji. V brzojavki navaja ukrepe indonezijske vlade do nizo-zozemsfcih družb in izraža prepričanje, da bo konferenca solidarnosti povečala prizadevanje za odpravo kolonializma na vsem svetu.
Indonezijski minister trgovske mornarice Mohamed FJariir- je Izjavil, da so na Japonsko poslali indonezijsko delegacijo, ki se bo pogajala za naku.p japonskih ladij s skupno tonažo 75 tisoč ton, ki bodo vozile tovor med državama glede na to. da so nizozemske ladje po nalogu indonezijske vlade nehale vo- ■ žiti-
Nizozemska vlada je naročila danes svojemu zastopniku jv ZN. naj uradno obvesti generalnega. .sekretarja Organizacije Združenih narodov Hammar-skjolda o sedanjem položaju v Indoneziji.
Novo bolgarsko sobranje
Sofija, 23. dec. (Tanjug) V vse j Bolgariji so bile včeraj volitve za sobranje. Po prvih poročilih je bila yolilna udeležba zelo vi-, soka in v večini krajev so bile volitve zaključene že do 12. ure. Bolgarski državljani so izvolili 254 poslancev za narodno sobranje.
dva dni trajajoči obravnavi obsodilo .na smrt dva Alžirca, ki sta obtožena, da sta na javna mesta podtaknila bombe, ki so na stadionu v Alžiru ubile šest, ranile pa 40 ljudi.
Nocoj je bila v raznih krajih Francije velika policijska racija na razne »sumljive ljudi« in somišljenike alžirskega osvobodilnega gibanja. Nad sedem tisoč Alžircev so. odgnali v policijske zapore, okrog 500 ljudem so odvzeli svobodo in jih bodo takoj poslali na nadaljnja zasliševanja v Alžir. Letos so bile v metropoli že trikrat velike racije. Sodijo, da je bilo od 450.000 Alžircev, živečih v Franciji, nad 80.000 pripeljanih na policijo.
DELA NAŠIH MOJSTROV V EGIPTU
Kai~o, 23. dec. (Tanjug). Danes je v Aleksandrijo prispel Zoran Kržišnik, komisar jugoslovanske razstave na drugem mednarodnem, sredozemskem bienalu, ki se bo začel 28. decembra v Aleksandriji. Na bienalu sodelujejo vse sredozemske države, raizen Francije in Italije. S Kržišnikom je prispel tudi kipar Tršar, ki je na prvem bienalu dobil prvo nagrado za skulpturo. Komisar jugoslovanske razstave je član razsodništva in -gost aleksandrijske občine. V Aleksandrijo so že prispela umetniška dela 10 jugoslovanskih slikarjev in treh
kiparjev. Med sedanjimi razstavi j alei so znani slikarji Ci-garčič, Zoran Petrovič, Sirnu-novič, Priča, Motika. Od kiparjev so zastopani Kan toči j, Putrih, Sabolič. Skupno bo raz-* stavljenih 25 slikarskih' in 10 kipa rsk ih del.
Pri otvoritvi bienala 28. decembra bo navzoč tudi jugoslovanski veleposlanik v Egiptu Djerdja, ki bo naslednji dan priredil sprejem.
Zvedelo se je, da bodo naši umetniki po bienalu v Kairu priredili posebno raizstavo, na kateri bi razen del z bienala razstavili še nova in grafiko.
Tekmovanje z oporišči
Vrhovni poveljnik oboroženih sil NATO Norstad je sporočil, da bodo ZDA postavile v Evropi 6 do 10 baterij izstrelkov srednjega dosega
NEW YORK, 23. dec. (Reuter). Vrhovi/i poveljnik sil atlantskega pakta general Norstad je izjavil sinoči v ameriški televiziji, da imajo ZDA namen posta/viti v Evropi 6 do 10 baterij balističnih projektilov srednjega dosega. Po njegovih besedah je to v zvezi z nedavnim sklepom držav članic atlantskega pakta v Parizu, ki so v načelu privolile na taka oporišča. Norstad je dejal, da bodo te baterije — vsaka bo imela po 15 projektilov — prvi del programa o dobavah projektilov s srednjim dosegom za nekatere države evropske celine. Prve korake s tem v zvezi bo ameriška vlada storila »v nekaj dneh ali tednih in ne mesecih«.
Postavitev teh projektilov na 'določenem mestu po besedah vrhovnega poveljnika sil atlantskega pakta ne bo poseben .problem, razvoj oporišč, izučitev osebja in dobave projektilov pa je stvar 12 do 18 mesecev. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo za primer, da bo kaka država članica atlantskega pakta iz političnih vzrokov odklonila 'graditev oporišč za projektile na svojem ozemlju, čeprav, bi to s strateškega stališča želela, je Norstad dejal:	»Z vojaškega
stališča ni potrebno, da bi vsaka država imela take projektile. Doseg projektilov omogoča postavitev le-teh na več mestih, zato m potrebno, da so oporišča postavljena tam, kjer »o politično nesprejemljiva in v vojaškem pogledu neučinkovita«.
Francoski minister za zunanje zadeve Christian Pineau je izjavil dnočd, da ja zahteva po
opremi evropskih držav z napravami za izstreljevanje raket »utemeljena bolj kot kdajkoli«. Na zborovanju v svojem volilnem okrožju ie Pineau dejal, da mora vsaka država posnemati napredek drugih držav glede oboroževanja, ali pa se odreči svoji nacionalni obrambi. Nevtralnost je popolnoma nasprotna modernemu življenju. Po mnenju Pineauja sta danes na svetu dve možnosti: popolna oborožitev ali popolna razorožitev Ljubše mi je drugo, zato smo na zasedanju atlantskega pakta v Parizu poudarili, da C e nujno poiskati pot za sklenitev razorožitvenega sporazuma, Je. dejal Pineau. Prvi' pogoj za tak sporazum pa so prostovoljno nadzorstvo in svobodne komunikacije med narodi.
Predsednik japonske vlade Nobusuke KiSi je izjavil danes, da s* bo Japonska še naprej
obbroževala s projektili, ne bo pa dovolila, da namestijo na njenem ozemlju izstrelke-z nuklearnimi glavami. Japonska vlada je zahtevala od ZDA projektile z izključnim namenom, da bi »modernizirala svoje -oborožene sile«, ne pa da bi spremenila Japonsko v ameriško raketno oporišče.
Japonski predsednik je odgovarjal v parlamentu na obtožbe poslance socialistične stranke, ki so napadli vlado, da je dovolila,' da se japonske oborožene sile opremijo s projektili iz ZDA. Poslanec te stranke Ta-kemaka ie izjavil v debati, da ja uvedba projektilov v armadi »prvi korak« v smeri zgraditve nuklearnega oporišča na Japonskem.
Hammarskjoeld v Kairu
Kairo, 23. dec. (Reuter). Generalni sekretar OZN Dag Ham-* marskj old je prispel davi v Kairo, od koder bo nadaljeval pot v Gazo in tam prebil nekaj dni z mednarodnimi silami OZN. Nato se bo vrnil v Katro, kjer bo imel posvetovanje m egiptovsko-izraelsko mešano komisijo za premirje, ki ne posluj« že leto dni. Z egiptovskimi državniki bo proučil tudi problem me v zveri s Sueškim prekope«^
% str.. / SLOVENSKI POROČEVALEC / «. *oi — m. decembra 19OT
ari
n
V INDUSTRIJI USNJA NA VRHNIKI
V industriji usnja na Vrhniki že pol leta uspešno preizku-
fejio obračunavanje proizvodnje po posameznih fazah. O potrebi takega obračunavanja sta že večkrat razpravljala delavski »vet in upravni odbor. Tehnološki proces proizvodnje v posameznem proizvodnem obratu V industriji usnja je namreč sestavljen iz večjega števila faz
dela. Obračunavanje proizvodnje po posameznem obratu, ki vsebuje več faz dela, pa ni moglo točno pokazati, kaj se dogaja £ surovino, delovno silo, njeno storilnostjo, zaslužki, raznimi 6troški itd. v vsaki posamezni fazi. Zato je bilo otežkočeno-ugotovljanje, v kateri fazi dela rastejo ali padajo stroški, .storilnost in podobno, kje so vzroki za to in kakšni ukrepi bi bili potrebni, da bi se zares dobro gospodarilo od začetne pa do končne faze proizvodnje. Obratni obračun proizvodnje je torej lahko pokazal samo to. da se je splošno stanje izboljšalo ali poslabšalo, medtem ko pokaže fa.zni obračun, kaj se dogaja 'n do kakšnih sprememb prihaja v posamezni fazi, kakšen je do-6-eženi uspeli 0110 f-szs v priinsr— javi z drugo itd.
S faznim obračunavanj em proizvodnje zasledujejo potek proizvodnje, gibanje surovine, ki se v fazi obdeluje, stroške, ki nastajajo v zvezi s tem, porabo . pomožnih materialov trošenje delovne sile itd. prav do talko imenovanega premika surovine iz ene faze v drugo. Kako je to pomembno za normiranje porabe surovin in pomožnih materialov, delovne sile, delovnih
ur, ustvarjene vrednosti po teži, količini, kvaliteti in v denarju za vsako 'fazo, ni treba posebej poudarjati.
Pomen faznega obračunavanja proizvodnje pa sega ludl navzven, preko okvirov podjetja. Tako se lahko v vjaki_ posamezni fazi točno normira vezavo obratnih sredstev dn ugotavlja njihovo dejansko potrebno količino, s čimer je mogoče vsak čas realno prikazati in dokumentirati banki, kalkšna je stvarno potrebna višina obratnih sredstev.
Fazni obračun proizvodnje postaja tako trdna in nepogrešljiva osnova za dobro gospodarjenj« in upravljanje. Prav to pa je tudi namen taikega obračunavanja proizvodnje. Zato fazni obračun proizvodnje za’ vsako Obračunsko člcbio ne bo služil samo organom upravljanja, temveč tudi proizvajalcem v vsaki posamezni fazi. Vsaka faza bo namreč dobila svoj obračun proizvodnje,, ugotavljala uspeh ali neuspeih pri zmanjševanju ali povečanju posameznih stroškovnih ' elementov, odkriva vzroke tega in sprejemala ukrepe za donosnost dela v svoji fazi. Ker bodo v prihodnjem letu obračunavali proizvodnjo vsake faza mesečno'in ne več trimesečno kot do sedaj, se bo prednost faznega obračunavanja proizvodnje in uspešnost njegove praktiiče uporabe pokazala še v toliko večji meri.
Tudii faizno obračunavanje proizvodnje ne bo delovalo samo od sebe. Zato so bili seznanjeni z omenjenim obračunava* njem proizvodnje vsi tisti, k. morajo delati na tem, na posebnem tečaju pa še organi upravljanja po vnaprej določenem programu, ki obsega obravnavanje pojmov in praktičnih elementov, na katerih sloni gospodarjenje in upravljanje podjetja.
Kolikor bo organom upravljanja in družbenim organizacijam v podjetju uspelo organizirati široko praktično uporabo faznega obračunavanj a proizvodnje ter pritegniti pri tem k Ustvarjalnemu sodelovanju ves kolektiv, bo imelo vse to nedvomno dalekosežne posledice in ugoden vpliv na rentabilnej-še gospodarjenje ter na razširitev samoupravljanja in sodelovanje kolektiva pri tem. V tem smislu lahko rečemo, da kolektiv industrije usnja na Vrhniki in njegovi organi upravljanja uspešno pripravljajo pogoje za uresničitev najvažnejših sklepov kongresa delavskih svetov, to je, zagotavljajo vpogled kolektiva in njegovih sestavnih delov v gospodarjenje. To pa seveda omogoča tudi praktično uspejo upravljanje dn ukrepanje. Z-ek
Novinarski dom v Ljubljani jo že pod streho
Baterije pa take!
3. decembra sem kupil v trgovskem podjetju »Elektro-promet« v Ljubljani na Mestnem trgu št. 2 ploščato bate-terijo znamke »Zmaj«. Nova baterija je bila mnogo slabše jakosti kot stara, ki sem jo zamenjal. Naslednje jutro sem se znova oglasil v trgovini, Tu je bila že neka tovarišica, ki jo je tudi zanimalo, zakaj so nove baterije tako slabe. Na najino vprašanje je trgovski pomočnik odgovoril, da se je za to zanimalo že več kupcev. Trgovina je to javila tovarni »Zmaj« to pa je odgovorila, da so baterije dobre. Poleg tega so baterije od poletja dalje za 30°/o dražje, jakost baterije, ki sem jo kupil, pa je mnogo slabši od prejšnjih.
Pri nas si prizadevamo izboljšati kakovost v proizvodnji, zato ne razumemo, kako more tovarna »Zmaj« tako neodgovorno prazniti potrošnikove žepe.
Rudolf Železnik, Ljubljana.
Na vprašanje v zvezi s tem pismom nam je Tovarna »Zmaj« odgovorila naslednje:
Baterija je po svoji naravi, z ozirom na svoj kemični"' sestav — zelo občutljiv izdelek, tako za proizvodnjo, kot za vskladiščenje itn uporabo. Najbolj1 ji škodujejo vlaga in prekomerna toplota. Kljub temu,
da se tehnični izdelavi posveča največja pozornost, se le dogaja, da posamezne baterije ne dosegajo določenih zahtev, ker je nemogoče dobiti idealno in kemično popolnoma čiste surovine. To vprašanje je v zadnjem času posebno pereče. — .Zanimiv je pa le podatek, da nam je od nad 1.500.000 komadov prodanih raznih vrst baterij do danes vrnjeno slabih le ca. 1800 komadov, t. j. niti 1,5 promila. Vsem našim kupcem je pa dobro znano, da v skladu z našo uradno garancijo, zamenjamo brezplačno vse tiste baterije, ki bi se pokvarile pred iztekom garancije. Upravičene reklamacije pa do danes nismo zavrnili niti ene.
TOVARNA »ZMAJ«,
Ljubljana, Smartinska C. 28.
Ptuj
Ptujska dramska sekcija »Svobode« se je že trikrat predstavila občinstvu z Igro »Svo-jeglavček« in tokrat so bil; gledalci prijetno presenečeni. To delo je za amaterje precej težavno* posebno še zaradi tega, ker nimaijo svojega odra in morajo vaditi le v sobi v narodnem domu in zato. ker je v igro vpletenega prece-i petja. Ker pa so igralci in godbeniki prihajali k vajam v redu, in disciplinirano in vztrajno. je bilo možno, da so se po dveh mesecih študija lahko uspešno predstavili občinstvu.
Na podlagi uradnih podatkov o delu tržne inšpekcije so pristojni čimtelji prišli do določenih zaključkov, ki organom te inšpekcije nalagajo drugačno usmeritev njihovega, dela.
Za dosedanjo dejavnost tržna inšpekcije pri ljudskih odborih je namreč značilno, da ja bila ne glede na obvezne instrukci-je višjih organov usmerjena predvsem na kontrolo poslovanja obrtniške in komunalne dejavnosti privatnega sektorja. Od vseh pregledov organov tržne inšpekcije v prvi polovici letošnjega leta odpade namreč na preglede poslovanje obrtnikov 39 odstotkov, od vseh prijav pa jih spet odpade največ (36.5 odstotkov vseh prijav) na prijave zaradi kršitve predpisov o obrtništvu. Največ je prijav (64 odstotkov v vsej državi, v Sloveniji pa 55 odstotkov) zaradi brezpravnega dela obrtnikov- Res je, da mnogi
»šusmarijo <* ž& n^iksikio 'iz
de, dogaja pa se tudi dovolj pogosto, da posamezni obrtniuci odpovedo obrtna dovoljenja, potem pa delajo naprej na skrivaj. Vzroki za te pojave so najpogosteje preveliki davki, neredko pa tudi nesposobnost za delo, bolezen itd. Vprašanje kršitve predpisov o obrtništvu postaja vedno resnejše, ker ^e” vilo prekrškov stalno narašča; leta 1954 je bilo 12.905 prijav zaradi takih prekrškov, samo v prvi polovici letošnjega leta j?a 8256!
Za dosedanje delo organov tržne inšpekcije je dalje zma-• čiilno upadanje števila prijav zaradi nedovoljene trgovine, prekrškov raznih drugih gospodarskih predpisov itd. Na prvi pogled je videti, da se povečuje število prekrškov na področju obrtništva in da se zmanjšuje število vseh drugih prekrškov gospodarskih predpisov. Drži pa v resnici samo to, da se povečuje število obrtniških prekrškov, medtem ko je zmanjšanje števila prijav na primeT pri notranji trgovini pripisati
predvsem temu, da inšpekcijski organi pri ljudskih odborih pogosto ustrezalo ukrepajo- Naj-pogostejiši vzrok so za to posredne ali pa neposredne intervencije lokalnih funkcionarjev, ki želijo preprečiti ukrepe tržne inšpekcije .proti določenim podjetjem in njihovim voditeljem. Vmešavanje v delo tržne inšpekcije opravičuj,ejo ti funkcionarji s tem, da bi ukrepi tržne inšpekcije, ki lahko v hujših primernih dovedejo tudi do. likvidacije podjetij, škodovali komuni. Pogosto se dogaja podobno tudi s tistimi -podjetji, katerih voditelji so v vodstvih raznih družbenih in političnih organov — na primer člani svetov za gospodarstvo fn pod. — pa se tržni inšpektorji tudi zaradi te okolnosti nered,ko oportunistično izognejo potrebnim ukrepom.
Podobne stvari se dogajajo tudi pri kontroli prometa s kmetijskimi pridelki. Tu tržna inšpekcija neredko odkrije pojave veirižništva in podobne kaznive postopke, potem pa zaradi intervencije lokalnih organov vseeno ne ukrepajo. Do te intervencije prihaja zato, ker gre za »lastna« podjetja, Iti s prometom na veliko zajemajo del presežkov proizvodov 2 drugih področij in tako ustvarjajo sredstva svoji komuni. Niso redki lokalni organi, ki niso prav nič natančni glede tega, kako so bila ustvarjena njihova sredstva, temveč jim gre samo za to, da bi bila ta sredstva čimrvečja. Zaradi tega mnoSj ljudski odbori želijo preprečiti inšpekcijsko kontrolo gospodarskih organizacij, češ da kontrola teh organizacij sploh ni %K>trebna, temveč da je potrebno kontrolirati samo privatnike. Ce pa je že potrebna kontrola, potem naj bo po mnenju takih lokalnih organov usmerjena predvsem na odkrivanje in preprečevanje prekrškov in kaznivih dejanj posameznikov. Pri tem pa pozabljajo, da gospodarske organizacije nikakor
niso nedovzetne za razne nepravilnosti — saj gre kolektivu kakor tudi posamezniku iz kolektiva za čimvečji dobiček.
Mnogi tržni inšpektorji-se ne upirajo takšnim stališčem _ lokalnih organov, ker se bojijo, da bi to lahko Imelo negativne posledice na njihov osebni in materialni položaj. Prav zaradi tega potem zapostavljajo kontrolo poslovanja gospodarskih organizacij na področju notranje trgovine, gostinstva,- zunanje trgovine, kmečkih zadrug, podjetij za trgovinske usluge, industrije itd- Jasno pa je, da je treba inšpekcijo usmeriti predvsem prav na poglavitne
nosilce blagovnega prometa, to se pravi, na gospodarske organizacije.	.. .
Za to pa je potrebna učinkovitejša organizacija službe tržne inšpekcije. V prvi polovici letošnjega leta smo imeli v vsej državi 954 tržnih inšpektorjev, od katerih je vsak izvršil povprečno Po 80 kontrolnih pregledov. Ce bi delali vse .leto 2 istim tempom, bi vsak tržni inšpektor izvršil 160 kontrolnih pregledov. To bi bilo zelo liko, vendar pa bi bilo tudi v ■ tem primeru kontroliranih samo okoli 70 odstotkov vseh gospodarskih organizacij. T.o samo za sebe govori, da moramo povečati število tržnih inšpektor-
jev.
Milan Pogačnik
m
I^1ZR£PM PlACAfZ
dohodka z
k IZKtm PLAČA
7 PLAČ
^Tf&OViNA
INhllšTZU
S pripombo, da ni vedno in povsod tako
ovo življenje v starem poslopju
Se nekaj o uvoznem sadju
Pred dnevi smo v presledkih priobčili dva kratka članka ° uvoženih mandarinah pod »Kdo bo plačai« m »Neodgo-
'°vnpodjetju »Slovenija-sadje« so nam povedali, da je grški dobavitelj poslal mandarine kljub brzojavni prepovedi, in to na odprt račun. Tako bo nastalo škodo trpel dobavitelj. »Slovenija-sadje« je tudi protestiralo pri grškem ministrstvu za poljedelstvo zaradi takega poslovanja kakor tudi zaradi poslovanja grške fitopatolo-ške službe in kakovostne kontrole.
Na »Slovenija-sadju« so tudi povedali, da lahko vnovči inozemski dobavitelj polno vrednost blaga šele, ko jugoslovansko podjetje za kakovost in količinsko kontrolo blaga ugotovi na obmejni postaji, da prispelo blago ustreza dogovorjenim pogojem.
Kaže, da bo škodo povrnil grški dobavitelj. Vendar pa so ljudje morali jesti slabe mandarine, kar je navsezadnje tudi neke vrste škoda. Vsaj neposredno za potrošnika.
Pri članku pod naslovom »Neodgovornost« pa se je vrinila neljuba pomota. Naniesto »Sadje-zelenjava« se je vrinilo ime »Slovenija-sadje«. Toda »Slovenija-sadje« ni imelo nobene zveze z dobavo mandarin, ki jih je_ poslalo uvozno podjetje »Gradinar« neposredno trgovskemu podjetju »Sadj e-zelen Java«.
Naši fantje pozdravljajo
Naši fantje, ki so na odsluže-nju kadrovskega roka pri Vojni pošti 4616 v Kiseljaku pri Sarajevu, se oib Dnevu armije spominjajo dragih domačih, bratov, sester, fantov in deklet, sosedov in znancev, katerim želijo srečno in uspeha polno Novo leto 1958 ter jih lepo pozdravljajo.
IVO HROVAT, FRANJO JU-RAC. JANEZ VILHAR, ANTON SKEDELJ, JOŽE HOSTA, SLAVKO VIDMAR, FRANC ŠINKOVEC, VLADIMIR GABROVŠEK, IVAN KAVCNIK, FRANC BRATUŠA. IVAN ClC in VALENTIN SODNIK.
O REFERENDUM v niški TRGOVSKI HIŠI
V veliki niški trgovini bo kolektiv z referendumom odločil, ali naj se dobiček .podjetja razdeli tudi med stalne kupce alt ne. Po analizah bo ta trgovina napravila v .prihodnjem ietu okoli 7 milijonov dobička. Med uslužbenci je mnogo pristašev za to, da bi bili tudi stalni kupci deležni dobička.
Pravijo, cLa bi v ta namea uvedli posebne knjižice, v katere bj vpisovali vse, kar b. potrošnik kupil, trgovina sama pa bi imela posebne kontrolna kartoteke potrošnikov.
Koliko stroškov in časa bo zahtevala takšna administracija,
menda še niso izračunali.
© RAZVOJ ATLANTSKE PLO-VIDBE V DUBROVNIKU
Sredi leta 1955, po decentralizaciji naše trgovske mornarice, je tudi v Dubrovniku nastalo novo pomorsko podjetje, in sicer Atlantska plovidba. Ze v začetku 1956. leta je Atlantska plovidba imela 6 tovornih ladij, letos pa je Jugolinija predala Dubrovniku še sedmo ladjo.
Atlantska plovidba se iz leta v leto b-olj razvija. Njeni zaključni računi so bili že lani močno pozitivni. Kljub temu, da je brodovje tega podjetja precej zastarelo (povprečna starost ladij je 37 let), je Dubr.ov-čamom uspelo, da so vse ladje rentabilne in stalno v prometu.
Iz milijonov, ki jih je podjetje zaslužilo, so v tujini kupili dva parnika, tramper »Gfuž« z 10.300 brt in ladjo »D brava« s 7300 brt. V spdt-k, ladjedelnic; na dograjujejo za Atlantsko plovidbo tramiper »Petka« z 10.600 brt. Po dograditvi te ladje bodo pričeli graditi še dva tramiper j a, tako da bo imelo podjetje leta 1960 že več kot 100.000 brt brodovja. I. S.
@ STO KAVARN, A NITI ENE MLEČNE RESTAVRACIJE
V prvih šestih mesecih letos so v okraju Kikinda popili za 273 milijonov dinarjev alkoholnih pijač. Analizirajoč to ugotovitev sta na skupni seji okrajni odbor Rdečega križa in protrfcuiberkiiilo-ziii dispanzer sklenila, da bodo osnovali po okraju posvetovalnice •za borbo proti alkoholizmu in za zdravljenje alkoholikov. Poudarili so tudi, da bo treba čimiorej organizirati tudi nekaj mlečnih restavracij. V tem okraju imajo namreč sto kavarn, a niti ene restavracije.
® MOSTAR JE DOBIL MODERNO HLADILNICO
Pred nekaj dnevi je začela v Mostarju obratovati moderna hladilnica in klavnica, k-; je najsodobnejše podjetje te vrste v Bosni in Hercegovini.
Zmogljivost hladilnice je 50 vagonov, klavnica Da zmore v eni izmeni pripraviti okoli 10 tisoč kg mesa. Ob klavnici in hladilnici so še drugi obrati: delavnica za izdelavo klobas, topilnica masti, prekajevalnica, oddelek za predelavo črev in oddelek za proizvodnjo ledu za široko potrošnjo. Največ dela je v teh objektih mehaniziranega.
To je bilo pred petimi leti.
Obiskal sem Leskovec * pr! Krškem, da bi ugotovil vzroke za slab obisik na šoli. Govoril sem z mnogimi starši, ki so povedali o vzgoji otrok kaj preprosto mnenje: »Sola je zato, da se briga za vzgojo otrok! Jaz ne utegnem, da bi se s tem ukvarjal .. .« ali pa: »Kaj mu je treba vtepati v glavo toliko učenosti? Ali ni dovolj, če se zna podpisati? Naši predniki niso toliko hodili v šole, pa so vseeno dobro živeli...«
Ko sem vprašal nekoga, zakaj ne pošilja svojega sina v šolo, mi je odgovoril:
»Otrok je moj in samo jaz lahko razpolagam z njim!«
Ko sem se pozneje znašel sredi otrok, sem jim pogledal roke. Bile so zgarane od trdega kmečkega dela. Otroci namreč niso opravljali nič manj napornega dela na polju kot 'odrasli. Koliko primerov je bilo, da je- oče zapovedal sinu, da mora izostati od pouka, ker bosta šla napravljat drva, kosit travo ali orat. Nekateri starši pa sploh niso pošiljali svojih otrok v šolo.
Pred dvema letoma sem spet
obiskal Leskovec. To pot sem imel nalogo, da pišem o otrocih, ki so v trgovini, trafiki in drugje kradli denar, cigarete in sladkarije. V trgovini sem bil priča zanimivemu dogodku.. — Mati enega izmed udeležencev taitvin je prosila poslovodjo, naj ne izda njenega otroka. Bila je celo pripravljena po- . ravnati »škodo«, samo da ne bi njen otrok prišel ob dober glas...
*
Deta 1957. Direktor lesfcov-ške nižje gimnazije, letošnji Žagarjev nagrajenec Velimir Batič, s® ne more pritoževati zastran obiska v šoli. V obeh šolah — na osnovni in nižji gimnaziji — ni več otrok, ki bi se izogibali šole in se potikali okoli. V Leskovcu je čedalje manj staršev, ki bi izkoriščali svoje otroke kot delovno silo in jih odvračali od šole. V teh letih se je marsikaj spremenilo. Starši, ki so spoznali, da šola vzgaja njihove otroke za življenje, so podprli učiteljstvo v njihovem koristnem prizadevanju. Otroci, ki so se včasih bali umazanega šolskega poslopja, so vzljubili šolo, ki so jo tudi sami pomagali narediti privlač-
Modelarskl krotek P«i 0**»
no in zanimivo. Leskovška šola
jian je postala drugi dom.
*
Mladi učiteljici, tovarišici Ivici, smo že dolgo obljubljali obisk, pred nekaj dnevi pa smo končno izpolnili obljubo. Presenetili smo jo, ko je bila pravkar v živahnem pomenku s svojimi učenci. Rade volje je ustregla naši prošnji, da bi narn razkazala šolo, o kateri smo slišali že toliko pohvalnega.
Najprej smo si ogledali obe šolski posiopji — sitaro in novo. Dejansko sta obe šoli stari, le da sta obnovljeni in lepo prepleskani videti kakor novi. V njih se človek počuti čisto drugače kot v zanemarjenih in umazanih šolah, kakršnih je še precej v Zasavju. Na hodnikih je polno zelenja. Podstavke za cvetlične lončke so izdelali sami učenci, cvetlice pa so vzgojili mladi naravoslovci. Na stenah visijo lepe slike, izdelki mladih 'fotografov. V kotu ob vratih kabineta stoji steklena omarica, v kateri je shranjena Kidričeva plaketa, najvišje . ri-znanje. ki ga je kongres Ljudske tehnike podelil Leskovškim mladim tehnikom. V omarici so tudi še druga priznanja,1 ki »o
jih v zadnjih letih prejeli lesk ovški pionirji.
V kabinetu so nam pokazali izdelke mladih tehnikov, modelarjev, mizarjev, knjigovezov in
drugih. Z zanimanjem smo si
ogledali pravcato mlatilnico, kipe, ki odkrivajo talente,' čoln, ki ga poganja baterija in drugo. Tovarišica Ivica nam je pojasnila. da je vse to nastalo v delavnici. Ogledali smo si torej še delavnico, ki so si jo uredili sami pionirji. V njej smo našli fanta, ki je prinesel od doma nekaj zvezkov, da bi jih zvezal v knjigo. Drogi spet je čistil m zlagal orodje, ki so ga še maloprej uporabljali člani raznih ImoMmit.
»Skodia,«" je dejala tovarišica Ivica, »da niste prišli dopoldne, ko so bili na delu različni krožki«.	,
»Različni?« smo se začudili. »Koliko pa jih sploh imate?« _
Začela nam jih je naštevati: elektrotehniki, modelarji, fotografi, knjigovezi, kleparji, mizarji, kovinarji, brodarji in drugi. Toda to so samo krožki v okviru kluba mladih tehnikov! Na šoli pa obstoja tudi klub mladih kulturnikov. Lutkovni krožek se pravkar pripravlja na novoletno jelko, ko bo nastopil s Čarobnim klobučkom. V klubu mladih kulturnikov pa so še pevski zbor, dve dramski družini, dopisni in pravljični krožek in drugi. Toda to še ni vse! Zelo prizadeven je tudi klub mladih strelcev, pa tudi klub mladih tabornikov in gasilska., družina nista kar tako. Tu pa so še rokometaši, nogometaši in ostali športniki ...
Vprašali smo Ivico, ah vso to že predstavlja zametek nove reformirane šole. Odgovorila nam je:
»Tisto, kar obeta nova reformirana šola, smo prenesli na delo pionirske organizacije. Otroke smo vključili y prizar-devno delo v pionirski organizaciji, kjer se vsakdo udejstvuje po svoji’ sposobnosti. Vsak pionir ima konkretno zaposlitev,-ker lahko pokaže, kaj zna Tako so prišli do veljave tudi tisti otroci, ki morda nimajo toliko sposobnosti za abstraktno mišljenje, bodo pa nekoč sposobni obrtniki, tehniki, kmetovalci itd.«.
Ko nam je tako pripovedovala o prvih zametkih nove reformirane šole, sem se spomnili razgovora z otroki v nekem zaostalem kraju. Na poti v zadrugo sem jih namreč dohitel in v svoji zgovornosti so mi začeli pripovedovati:
»Ivan, tal* tu, , jm najboljši
učenec v našem razredu. On vse zna. Kadar koli ga učiteljica vpraša, ni nikoli v zadregi .. -«
»Kaiko se pa ti učiš?« sem vprašal desetletnega fanta, ki je ves čas našega razgovora molčal. Namesto njega so v smehu odgovorili njegovi sošolci:
»Ha, ha, ha ... Tonček je najbolj zabit v razredu ... Nič ne zna. ..«
»Ah res nič ne znaš?« sem ga vprašal.
Nekam plaho me je pogledal in komaj slišno dejal, kakor bi se bal, da se mu bodo spet smejali:
»Doma sem naredil voziček .. .«
»Ivica — tovariša Batiča namreč nismo našli doma — nam je povedala še marsikaj o zanimanju staršev za delo na šoli. Roditeljski sestanki so vedno zelo dobro obiskani, šolski odbor je delaven in tudi društvo prijateljev mladine je zelo prizadevno. Pri delu krožkov pomagajo tudi člani Ljudske mladine, ki so vodje krožkov ah pa inštruktorji. Pionirji in mladinci so zadaj za šolo zgradili letno igrišče, ki že »luži svojemiu namenu. Šolski vrt je vzorno urejen, kar je netoalo tudi zasluga mladih naravoslovcev. Sedaj ustanavljajo družino mladih zadružnikov, kjer se bodo vzgajali pionirji v bodoče napredne kmečke gospodarje. V
sodelovanju z bližnjim posestvom »Matija Gubec« bodo uredili sodoben sadovnjak, a nameravana je tudi preureditev šolskega vrta.
Na koncu, ko smo s® poslavljali od Ivice in njenih pridnih učencev, smo jim zaželeli, da bi tudi v prihodnje dosegali take in še več j e uspehe pil ustvarjanju - nove socialistične Sode.
ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC«, LJUBLJANA, Tomšičeva ulica 1 in 3
razpisuje v smislu uredbe o upravljanju z osnovnimi sredstvi, Uradni list štev. 52-53, 8-54, 25 in 32-54, 35-55 in 11-56
RAZPRODAJO
naslednjih osnovnih sredstev: 1. STAVNI STROJ »TIPOGRAF« z rezervnimi deli: matrice garmond im petit, model za vlivanje vrst 8—12, 13—17, 18—22 in 24—28 cicer.o s posebnim rezervnim kotlom za vlivanje vrst, elektromotor in '■'“ugo. — Vse v prav dobrem stanju.
2. BRZOTISKALNI STROJ »KONIG & BAUER, dobro ohranjen, format 63x95 cm, trije okviri, kapaciteta do 1000 izvodov na uro.
3. OSEBNI AVTO »OPEL KAPITAN« — tip 52, 67 KM, črne barve, -v prav dobrem stanju. i
4. PISALNI STROJI: Undertvood — standardni, Mercedes — standardni, Everest — portabfe.
5. SEŠTEVALNI, RAČUNSKI STROJI: Totalia — električen, Astra — ročni, Scribola — ročni.
6. FOTOAPARATA »Ika« in »Robot«. — Sušilni aparat za foto.
7. DVE LITOŽELEZNI PECI: 1 srednja, 1 večja.
5 pisalnih miz — starih;
7 navadnih delovnih miz — starih.
8. OMARA ZA NAČRTE, svetla, 10 predalov, trd les, 114-140-97 cm.
Omara knjižna, črna, s premičn. vrati, 190-200-60 cm.
9. PULT z marmornato ploščo 180-50 cm Pult za blagajno v prav dobrem stanju.
12 parnih kril za dvodelna vrata, 240-65x2 cm.
5 kril za enodelna vrata, 200-220—85-95 cm.
25 raznih oken brez šip in drugo.
Razprodaja bo v sredo, 25. t. m od lo. ure dalje v prostorih tiskarne, Tomšičeva ulica 1. . Interesenti naj prinesejo s seboj pooblastila svojih podjetij in potrdilo banke, da so jim sredstva na razpolago. V kolikor ne bodo podjetja pokupila razpisanih predmetov, bomo le-te prodajali, tudi ostalim zasebnim kupcem.
C ~	M	D	E	E	U	se	M	B	fit	A	Z	G	E	E	EP	fl
3
RAZPRAVA O REFORMI UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA
Povezanost učnega
in znanstvenega dela
V 9. členu republiškega zakona o univerz,• v Ljubljani je določeno, da imajo univerza in fakultete svoje statute. Medtem ko bo statut univerze obsegal določbe o organizaciji, delu, ustanovah in administraciji, bodo fakultetni statuti ©oleg tega vsebovali še predpise o učnem načrtu in pravilih študija, o oddelkih, odsekih in drugih učnih organizacijskih enotah.
Novomeško
gledališko
pismo
V lansk! sezoni je novomeško gledališče PD »Dušan Jereb« uprizorilo 6 del od sedmih, ki so jih imeli v načrtu. Jugoslovansko dramatiko je zastopal Petrovič s »Ploho« (2 uprizoritvi, režiser Štefan Hlede). Klasična Molierova komedija. »Šola za žene« frežiser France Kralj) je doživela 8 uprizoritev. Za Linhartovo obletnico je gledališče uprizorilo »Matička« (4 predstave, režiser Jože Zamljen). Modrov a mladinska igrica »Janko in Metka« (režiser Mara Glonar) je bila trikrat na odru. Za sceno te igre je dalo Društvo prijateljev mladine 40.000 din podpore.	0’N eillovo dramo *Ana Christie« (S uprizoritev) je zrežiral prof. Tone Trdan. Za obletnico oktobrske revolucije je igralska družina uprizorila Brechtovo igro »Puške gospe Carrar« (režija Trdan). Igralski kolektiv šteje 43 članov. Priredili so tudi celovečerno proslavo Ivana Cankarja in povabili Jožeta Tirana. ki je recitiral Cankarjeva dela.
Z nekaterima predstavami je gledališče gostovalo v različnih krajih. Molierovo »Šolo za žene« so uprizorili v Metliki, Eeli cerkvi, Šmarjeti in tudi na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice, »Ano Christie« pa v Črnomlju, Metliki in na Delavskem odru v Ljubljani. Za dijake gimnazije, učiteljišča in drugih šol so bile posebne dijaške preostave.
V pretekli sezoni so v Novem mestu gostovala tudi poklicna in razna amaterska gledališča. Tržaško gledališče je uprizorilo »Živi plamen«, celjsko gledališče »Dnevnik Ane Frank«, zagrebško dramsko gledališče je gostovalo v Domu JLA. Po eno ali več predstav so pa pripravili učiteljiščniki,
Zakon prav tako določa, da je treba v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi 'vskladiti organizacijo univerze in fakultet 8 predpisi tega zakona. Univerzitetni in fakultetni statuti bodo Po določenem roku predloženi Ljudski skupščini LR.S, da jih bo potrdila, s čimer bodo dobili končno pravno veljavo.
Komisije fakultetnih uprav in fakultetnih svetov so že pripravile osnutke statutov. Med temi osnutki zasluži pozornost predlog statuta naravoslovne fakultete zaradi preciznih formulacij in točno določenih oblik pedagoškega in znanstvenega dela na fakulteti. Nova razporeditev študijskih skupin v poln; meri upošteva načela univerzitetnega zakona in reformnega gibanja v šolstvu. Komisija s; je prizadevala, da temeljito opravi svoje delo, pri čemer je imela pred očimi smotre, ki jih zasleduje naravoslovna fakulteta pr; pospeševanju in organizaciji znanstvenega dela v naravoslovnih vedah in uri vzgoji visokokvalificiranih strokovnjakov za pouk na srednjih splošno-izobraže-valnih in strokovnih šolah.
Osnutek statuta se odlikuje posebno s tem, da vnaša jasnost v dokaj komplicirano organizacijsko ureditev fakultete, kajti doslej so imele katedre, inštituti in odseki pri različnih fakultetah dostikrat tud; različen po-' men. Verjetno osnutek statuta naravoslovne fakultete najbolj primerno ureja in opredeljuje naloge posameznih organizacijskih enot na fakulteti. Osnutek predvideva delitev naravoslovne fakultete na odseke kot glavne učne organizacijske enote. Ti lahko združujejo več kateder za sorodna znanstvena področja. Katedra pa je v razliko od odseka manjša organizacijska enota za ožja, relativno samostojna področja posameznih znanosti.
Organizacijske enote za znan-stv er o-razisk ovalno delo so manjši fakultetni inštituti in laboratoriji ter druge podobne, ustanove, ki na ne morejo biti zavodi. Služijo 'tud; študiju študentov ene ali več pst r e zrnih kateder:
Odsek skrbi razen za organizacijo učnega dela tudi za organizacijo in izvajanje znan-stveno-raziskovalnega dela kateder in inštitutov, ki mu pripadajo. Tako ima na primer
odsek za biologijo katedre za zoologijo, botaniko, antropologijo in fiziolog^ c|kot manjše organizacijske enote iz a ožja področja bioloških, zmanosti ter zoološki inštitut z laboratorijem za fiziologijo, botanični inštitut in ‘ antropološki inštitut kot organizacijske enote za znanstvenoraziskovalno delo. Podobna razdelitev je tuidi na ostalih odsekih fakultete. Med posebne fakultetne ustanove pa sodita EStroncmsik; observatorij in botanični vrt.
Druga novost je delitev študija na naj-avoslavni fakulteti na pedagoške in zn amstv en o -pr ak-tične študijske skupine. Pedagoške študijske skupine (matematika, fizika, kemija, prirodopis, geografija), ki usposabljajo Učne kadre za srednje šole. obsegajo diva srednješolska predmeta, od katerih je eden glavni (A), dnuigi pa stranski (B), na primer fizika-kemij a. Znanstve-
no-praktične študijske skupine (matematika, fizika, astronomija, meteorologija, kemija, farmacija, 'biologija, antropologija, geologija, mineralogija in pe-trografija, kvartarologlja, geografija) pa naj b; omogočile z bifurkacijo študija v znanstveno oziroma praktično smer v višjih semestrih usposabljanje diplomantov za visokokvalificirane znanstvene delavce v ustrezni znanstveni disciplini, oziroma za praktične strokovne delavce v ustrezni stroki.
Takšna delitev študija bo verjetno pršmernejiša in bližja družbenim potrebam In praksi-ker bo vzgajala ne le pedagoško in metodološko bolje usposobljene učne kadre, temveč tud1 diplomante naravoslovnih ved raznih strok za znanstvene in praktične poklice. 'Na ta način bo lahko prišla fakulteta najbolj do izraza kot znanstveni in najvišji učni zavod. B. L.
I
m
m
Marija Vogelnik: Ilustracija k Andersenovi »Palčici«
Jubilej gledališča v Osijeku
Ce ne upoštevamo hrvaškega gledališkega dogajanja v Dal-, maciji, kjer so v Dubrovniku že v prvi polovici 16. stoletja uprizarjali gledališke predstave in kjer je bila na otoku Hvaru že v začetku 17. stoletja postavljena gledališka stavba, ki stoji še danes, so imela v tafco imenovani banski Hrvatski samo tri mesta v drugi polovici 19. stoletja svoj© gledališke stavbe: Zagreb, Osijek in Varaždin. Toda v Osijeku so v tej gledališki stavbi dolgo vrsto let nastopale različne nemške in madžarske gledališke družine. Le redkokdaj so to poslopje uporabljali jugoslovanski igralci, kadar so v eklojju tedanjih hrvaških ali srbskih stalnih gledališč prihajali v Osijek gostovat,
V začetim našega stoletja pa so se zdramili osiješki rodoljubi in so leta 1906 osnovali poseben odbor, katerega glavni namen je bil, da osnuje stalno narodno gledališče, ki j© začelo poslovati jeseni 1907.
V pogojih provincialnega gledališča se je to gledališče razvijalo ves čas svojega obsto-
Italijani med nami
gi mnazijci,'
Ce so odnosi med Slovenci in PD iz Črnomlja, , Italijani, ki so po londonskem sporazumu ostali pri nas, dobri in prijateljski, to, nikakor ne preseneča:	saj	je	zavest njih
vseh, ki složno sodelujejo pri gradnji naše socialistične družbe, takšna, da jim je že zdavnaj tuj sleherni nacionalni šovinizem.
Za resničnost te trditve imamo mnogo dokazov. Ob zadnjih volitvah v občinske ljudske odbore je bilo na primer izvoljenih sedem naših državljanov italijanske narodnosti.' Mnogo jih dela v raznih svetih po občinah in v gospodarskih organizacijah. Eno izmed posebnih možnosti za vsestransko udejstvovanja pa imajo pripadniki italijanske manjšine v svojih kulturnih krožkih v Kopru, Izoli in Piranu.
črnomaljski dijaki in PD »Josič Jurčič« iz Trebnjega (»Krog s kredo«), tako da so dali gostje 14 predstav. Novomeški gledalci so torej videli 6 domači h premier in 8 premier gostov' — skupaj 40 predstav, povprečno je bilo predstava vsak osmi dan v vseh desetih mesecih sezone.
Letošnji repertoar obsega. 7 del:	»Komedija o komediji«
(Marinc), »Dežurna služba« (Lutoivski), »ZYZ« (Klabund), »Brez	tretjega« (Begov ič),
»Vroča kri« (Patrick), »Dobri vojak Svejk« (Hašek) in eno mladinsko igrico. Igralci študirajo istočasno »Komedijo o komediji« in »Dežurno službo«, tretja skupina pa pripravlja veseli večer.	T. T.
1%
«
/ ■ ///«* t*
k
a
Marij Pregelj: Ilustracija k zbirki Francoskih pravljic
Dramska sekcija krožka v Kopru pripravlja uprizoritev komedije, pri kateri bo sodeloval ansambel 32 oseb., Tamburaški zbor je to jesen pridobil pet novih mladih članov, ki so prinesli vanj mnogo ognja in navdušenja. Pomembno vlogo ima knjižnica, ki je vedno polno obiskana. Kazen domačih listov sta tam na razpolago še dva dnevnika in šest revij iz Italije. Pogosto imajo predavanja, na katerih obravnavajo najrazličnejša aktualna vprašanja.
Podobno deluje krožek v Izoli. Ta šteje sedaj 248 aktivnih članov (koprski jih ima 232). Med člani raznih sekcij so posebno delavni Franco Felluga, Silvana Vascotto, Anita Vescovo, Giordano Po rop at, Olaudio Chicco in Fausto Marehesan. Posebej velja omeniti knjižničarja Augu-sta Sorga, ki kljub 2.450 knjigam, kolikor jih premore knjižnica, kar ne more dohajati zahtev pouka in zabave željnih bralcev.
Tudi Italijani v Piranu imajo svoje shajališče v znameniti hiši violinista in skladatelja Tartinija. Tudi tu so prostori krožka vedno polni. V popoldanskih urah se zbirajo ljudje pri družabnih igrah in v čitalnici, zvečer pa okrog televizorja in po raznih glasbenih skupinah. Vit-torio Rotta vodi tamburaški in pevski zbor, drugi pevovodja je Carlo Morgan. Ta mesec bo krožek priredil umetniški večer, na katerem bodo sodelovali tudi dijaki italijanske osemletke. Politično in kulturno razgledanost v krožku pospešujejo redna predavanja, za katera si posebno prizadevajo Mario Langer, prof. Aldo Cazzullo, knjižničar Egone Settomini in Elio Musizza.
Vsestranska dejavnost, ki jo kažejo člani italijanske manjšine v'tem najzahodnejšem obalnem mestu, je bila na nedavnem sestanku SZDL deležna tudi javnega priznanja: sekretar občinskega komiteja EK je poudaril, da je ta dejavnost upoštevanja vreden činitelj na področju občine — in tudi preko njenih meja — v prizadevanju za vse uspešnejši razvoj socialističnih družbenih odnosov.
D. S. — F. M.
ja in je v diobi polstoletja svojega obstanka vzgojilo domače stalno gledališko občinstvo, ki mu je nudilo v dokaj urejenih gledaliških razmerah stalne predstave drame, opere In operete. Na čelu zavoda so bili bodi kot intendanti bodi kot ravnatelji drame ali opere nekateri pozneje znameniti jugoslovanski gledališčniki:	Nikolaj An-
dric, Tučič, Faller, Mihajlo Markovič, Dragutinovič, Polič, Jurij Prejac, Milčinovlč, Golia in drugi.
Ze med navedenimi vodstvenimi osebnostmi je nekaj Slovencev, kar izpričuje, da so bile vezi, ki So v zadnjem pod-stoletiju spajale slovensko gledališče z osiješkim, zelo trdne. Kmalu-po svoji ustanovitvi je osiješko gledališče nekajkrat sprejelo gostujoče skupine slovenskih igralcev in pevcev, marsikateri član gledališča v Ljubljani pa je že pred prvo svetovno vojno našel zaposlitev v Osijeku. Med drugimi nekdanja primadona Opere v Ljubljani Skalova, prva igralka Dra--me v Ljubljani, Taborska itd. Tem je sledila slovenska operna pevka Kočevarjeva; ko pa so postajale razmere v Ljubljani nevzdržne, so j,i sledili še drugi, na primer Rudolf Bukšek, ki je prav v Osijeku razvil svoje pevske kvalitete, Bojan Peček in drugi. Prav tako se je v Osijeku zbrala skupina iz Slovenskega gledališča v Trstu, ko je prenehalo z organiziranimi stalnimi predstavami: Leon Dragutinovič, zlasti pa Robert Primožič, Poličeva in že navedeni Mirko Polič.
Pplič je še med prvo svetovno vojno prevzel vodstvo Opere in si je pridobil za razvoj glasbenega življenja v Osijeku velikih zaslug. Njemu osebno je osiješka doba mnogo koristila za poznejše vodstvo Opere v Ljubljani in za vrsto gostovanj med obema vojnama si je že v Osijeku, ko je z Opero gostoval v Bosni, pridobil mnogo dragocenih izkušenj. Sezono 1018-19 so v Osijeku odprli z uprizoritvijo Vojnovičeve drame »Smrt rnajke Jugovičev« in s Količevo glasbeno predigro, ki je bila zarodek za poznejšo Poličev© oper© iste vsebine. Po prvi svetovni vojni s© prišli v Osijek novi slovenski igralci in pevci (Drenovec. Rasberger, Železnik. Povhe itd-); oprt na to slovensko kolonijo je Polič
Izdal v Osijeku 1921. leta almanah »Talija« z zanimivim gradivom tudi za slovensko gledališko zgodovino.
Doba med leti 1923 in 1925, ko je prevzel vodstvo gledališča v Osijeku slovenski pesnik Pa>-vel Golia, dotedanji dn poznejši ravnatelj Drame Narodnega gledališča v Ljubljani,' pomentja dobo vzpona gledališča z vrsto imen v igralskem ansamblu, ki so pozneje zaslovela v jugoslovanskem gledališkem svetu. Prijateljske vezi med slovenskim gledališčem- in gledališčem v Osijeku so potrjevale tudi uprizoritve nekaterih slovenskih dram, med katerimi naj navedemo zlasti uprizoritev Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
Praznik gledališča v Osijeku je do nek© mere zato tudi praznik slovenskega gledališča in če so zdaj.v Osijeku v foyerju gledališča odkrili ‘kipe Nikolaju Andricu, naj starejšemu dramskemu igralcu Aleksandru Gavriloviču in dolgoletnemu ravnatelju Opere Mirku Poliču, so s tem tudi potrdili plodno vzajemnost in sodelovanje s slovenskim gledališčem. Poleg vodstvenih osebnosti Poliča in Golia so 'k temu prispevali svoj veliki delež slovenski iglraloi in pevci, ki So našli v Osijeku gostoljubno ipoprišče svoje delavnosti.
Janko Traven
JEAN VILAR ODSTOPIL
Znani francoski gledališki ustvarjalec Jean Vilar je pretekli teden odstopil kot ravnatelj Theatre National Pop.ula.o-e v Parizu. Odstopil je v znamenje protesta proti stavki peirsoitala v tem gledališču v palači Chai-Hot. V poročilu, ki ga je podal pri ministru za kulturo v zvezi s svojim odstopom, je "ugotovil, da ®o delavci demontirali že pripravljeno sceno za premiero Piiir andeUorveg a »Henrika IV« in da to smatra za kršitev avtoritete.
AVSTRIJSKI SLIKARJI V NEW YORKU
Pred kratkim, so poleg večje razstave nemških slikar j ev, ki razstavljajo v newyo*rškem muzeju modeme umetnosti, prvič v novejšem času razstavili v večji obliki na ameriških tleh tudi avstrijski slikarji. V New Yorku so bila razstavljena dela Alfreda Ku-bina, Kokoschke, Schilejia in grafika Margarete Bilger.
PRAVKAR
PO TREH DESETLETJIH NED BRALCE
VasaDobrosavljevič:
Knliga drogova
Naš pregled novih knjig začenjamo danes z delom, ki ga je izdal novosadski »Progres«. To je ponatis antologije socialne lirike, ki je bila v uredništvu Novaka Simiča in Jovana Popoviča pripravljena za natis leta 1928, izšla je v Veliki Kikindi leta 1929, poti v roke bralcev pa ta izdaja zaradi policijske zaplembe almanaha nikoli ni našla. Kiju o temu v »Knjigi drugova« ne moremo videti novosti, pač pa 30 z veseljem sprejemamo kot jubilejno počastitev, kot dokument časa in kot spomin na prvo generacijo jugoslovanskih socialnih lirikov, ki so združeni ob tem almanahu pogumno izpovedali svoje iskanje umetniškega izraza napredne miselnosti.
Urednik novega natisa »Knjiga drugova« Vasa Dobrosav-Ijevič je delo razporedil v tri poglavja: v prvem je ponatisnil almanah sam (v njem so sodelovali slovenski pesniki Ivan Grahor, Vinko Košak, Tone Seliškar, Alfonz Gspan, Vladimir Premru, Mile Klopčič, Franc Onič in France Kozar natisnjene pa so tudi tri pesmi Srečka Kosovela), v drugtem delu pa je zbral dokumente, v tretjem pa je pod naslovom »Protiv dikature« prikazal dogodke, ki so kot policijske represalije sledili izdaji almanaha in popisal prvo generacijo jugoslovanskih socialnih lirikov.
\
PRAVLJIČNA MODROST NAŠIH DNI
H. Faliada: Zgodbe o zmešnjavah
S to knjigo je Mladinska knjiga ustregla prav tako odraslim kakor mladim bralcem. Odrasli bodo v njej spoznali novo stran umetniškega snovanja znanega nemškega pisaielja Rudolfa Ditzena-Hansa Failade, ki ga poznamo kot mračnega in resnega zapisovalca usod in razmer v Hitlerjevi in povojni Nemčiji (Kaj pa zdaj, fant, Vsakdo umira sam). V najhujših letih režimskega nasilja se je Faliada umaknil v fantastični in pravljični svet, ki ga je s svojim otroško dobrim in umetniško občutlji/im srcem dodobra razumel. Z vedrino in šega-vostjo se je umaknil v svet veselih, fantastičnih in vsakdanjih pripovedk in tej poti bo po straneh njegove knjige res vsakdo z veseljem sledil. Delo je prevedel (in spremne besede o avtorjp napisal) Lojze Kovačič, ilustrirala pa ga je Roža Piščanec.
GOVORICA ŽIVAHNIH SLIK IN PREPROSTIH BESED
Slikanlee Mladinske k o lige
Najmlajšim je v času Dedka Mraza Mladinska knjiga namenila vrsto pestrih slikanic, od najbolj preproste slikanice živali »V afriški puščavi«, ki jo je naslikal Maksim Sedej, pa do ponatisa vedno privlačne Andersenove pravljice »Palčica«, ki jo je za veliki format bogato in v živahnih barvah ilustrirala Marija Vogelnik. Tu so še »Slike in pesmi o živalih« s teksti Mateja Bora in risbami Maksima Sedeja in dva nova zvezka Čebelice: »Lastovice« Mire Alečkcvičeve, zgodba iz okupacijskih časov, ki jo je ilustriral srbski slikar Sava Nikolič, in pa indijska pravljica »Miška si izbira ženina« z ilustracijami Ritendra Mozumdarja.
PREPROSTOST BESEDE 0 VELIKEM ČASU
L Mežnar: Bila sem na smrt obsojena
^ i	w.
Ko “e je vodstvo Mladinske knjige odločilo za natis prvenca Ivanke Mežnarjeve, je vedelo, da med svoje bralce ne bo poslalo dognanega in pomembnega literarnega umotvora. Vrednote te knjige je videlo v neliterarni, zato pa iskreni in neposredni izpovedi udeleženke ilegalnega odporniškega gibanja zavednega gorenjskega ljudstva. Med uporniki je bila tudi mladinska funkcionarka Ivanka Mežnarjeva, ki jo je zadnje leto vojne peljala pot v begunjske zapore in mučilnice, na proces in med tiste, ki so bili obsojeni na smrt. Obsodba pa je bila omiljena m avtorica je dočakala osvoboditev v koncentracijskem taborišču. Njeni spomini na vse to trpljenje in .ia tovariše, ki so podlegli nasilju, so .zelo primerno in poučno branje za doraščajočo mladino.
ZGODOVINSKA FRESKA
Eduard Stucken: Bell bogovi
Cankarjeva založba je v zadnjem času z več svojimi izdajami seznanila bralce z razgibanim, nasilja in junaštva polnim zgodovinskim obdobjem osvajanja Srednje Amerike. Z obširnim delom Eduarda Stuckena, ki ga je izdala v dveh knjigah, pa je ta čas osvetlila z druge plati: kultura Majev in Aztekov ter njen propad pod španskimi osvajalci v njej nista posredovana zgodovinsko čim bolj verno, temveč svobodneje, z umetniško svobodo, kakršno je pisatelju dovoljevala neoromantična šola in pa snov sama, ki pogostokrat neopazno prehaja v mitologijo ir izročila. Njegovo delo je tako dobilo privlačnost svobodno zasnovanega popisa starih kultur, v katerem se ponavljajo tudi razmišljanja o vzrokih propada.
SVET ZA PROSVETO IN KULTURO OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE
SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL
VLADIMIR LEVSTIK
* SLOVENSKI KNJIŽEVNIK
MOJSTRA SLOVENSKE BESEDE IN SAVINJSKEGA ROJAKA, KI JE V SVOJIH PRIPOVEDNIH DELIH POSTAVIL SPOMENIK SVOJI LJUBLJENI OŽJI DOMOVINI,
BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
CELJE, DNE 23. DECEMBRA 1957.
6 sli. 1 SLOVENSKI POROČEVALEC J St- s°i — 24- decembra 1957
Letošnji načrti Postojnčanov
Občinski ljudski odbor bo moral še precej storiti za nadaljnji vsestranski napredek
Novi občinski ljudski odbor me. Restavracija in kavama na V Postojni je pred kratkim za- Titovem trgu v sezoni sploh čel z delom. Na zadnji seji so ne more zadovoljiti številnih
in športno zabavo, ki jo vsak stranku ustanovili obrat za turist želi.	predelavo krompirja. Na tej
Zelo pomembna gospodar- podlagi so bili že naročeni
izvolili predsednike' svetov in gostov. Turizem se zelo dobro ska panoga na Postojnskem je ustrezni načrti. Tržni višek komisij. Z ozirom na raznoli- odraža v trgovski mreži, saj tudi kmetijstvo. Uporaba so- krompirja v občini Postojna kost gospodarstva se bo moral so številni obiskovalci Postoj- bobnih agrotehničnih sredstev dosega že skoraj 500 vagonov
ljudski odbor spoprijeti s šte- ne precej pripomogli k pove-vilnimi zelo perečimi vpraša- čanju prometa v .trgovini. Dej-nji. Ker velja Postojna za tu- stivo pa je, da se turisti zadr-ristični kraj, bo treba na^ po- žujejo na tem področju le ~to-dročju turistične dejavnosti liko časa, da si ogledajo Po-še marsikaj urediti. Osnovni . stojnsko jamo in mogoče še
problem je vsekakor cesta po kateri gre dnevno v času sezone več sto vozil. Sedanja cesta pa pelje ravno skozi središče mesta. Kaže, da bo parkirni prostor pred jamo dograjen do sezone, to jc do pomladi. Svet za turizem pa se bo moral spoprijeti še z eno nalogo o kateri so že neštetokrat govorili na množičnih sestankih. Gre namreč za običajno okrasitev in olepšavo mesta. Na Ljubljanski cesti je polno stavb, ki že leta in leta niso bile prebeljene, ponekod se še poznajo sledovi italijanskih napisov itd. Na splošno pa so zelo zanemarjeni razni vrtovi, ograje in drugi prostori. ki dajejo mestu lep ah pa slab izgled. Mnenje je naj bi te naloge opravili s pomočjo družbenih organizacij. Izgleda pa. da bo le moral prej ali slej poseči vmes ljudski odbor. Tudi gostišča so v dokaj slabem stanju in bodo potrebovala investicije za manjše adaptacije jn za nabavo opre-
Pcsvst mladih delavcev v Kamniku
Te dni so se zbrali v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora v Kamniku mladi člani delavskih svetov iz kamniške, domžalske ’n mengeške občine. Po poročilih se je razvila zelo živahna razprava. Večina mladincev je bila mnenja, da bi Se morali vsi člani delavskih svetov seznaniti z gradovom, ki ga obravnavajo na zasedanjih vsaj nekaj dni poprej, kar pa večina podjetij ne izvaja. Mladi delavci so predlagali, naj bi skrbeli za izobraževanje mladih članov delavskih svetov z ustanavljanjem klubov mladih proizvajalcev in to predvsem y Domžalah in Mengšu, kjer takih klubov še nimajo. Predlagali so tudi, naj h čim prej priredila v okviru občin seminarje za mlade uprav-ljalce.
je pripomogla, da se je zelo na leto. povečal donos krompirja. Rav- Posebno vprašanje in ena no pri krompirju se kaže vse izmed osnovnih nalog novega večji stalni tržni višek, ker so zbora proizvajalcev bo teme-tržišča s krompirjem že pre- ljita analiza gospodarskega cej zasičena. Prav zaradi tega stanje v posameznih podjetjih
Občni zbor je bil uspešen
LJUBLJANA, 23. dec. Danes je bil v Domu Maksa Perca v Ljubljani III. letni občni zbor Občinskega sindikalnega sveta — Center. Občnemu zboru je poleg Franca Dorštnika, predsednika Okrajnega sindikalnega sveta, Uroša Ruprehta, sekretarje Občinskega komiteja Zveze kom upistov in drugih političnih predstavnikov prisostvovalo 216 delegatov.
muzej, potem pa nadaljujejo je občinski ljudski odbor začel in skrb, da bodo investicije in pot naprej, ker pač Postojna razmišljiatj kako vnovčiti pri- druga sredstva res smotrno nima zadostnega števila pre- delke krompirja. Zaključek te- 'uporabljena za najbolj kori očišč in naprav za- kulturno ga je bil predlog, da bi v Pre- ristne namene.
Ljudski odbor pa namerava na eni izmed prihodnjih sej. kakor tudi na posvetovanju, ki ga bo sklical občinski ko-rnitet, razpravljati o vseh tistih nalogah, ki so jih volivci nakazali na zborih volivcev v času predvolilne dejavnosti. Tu gre predvsem za rešitev nekaterih res nujno potrebnih komunalnih vprašanj in usiuž-nostne dejavnosti. Pereč problem v Postojni je tudi vipra-Po poročilih je bila razprava organi SDZL tistega terena, šanje prehrane za tiste, ki ni-in volitev novega odbora.	kjer je podjetje.	majo lastnega gospodinjstva.
Delegati so pregledali svoje Z veseljem so ugotovili, da Predvsem _ delavci z manjšimi delo v letošnjem letu in si za- je zlasti pošolsko izobraževa- prejemki in uslužbenci- začet-črtali smernice za prihodnje. nje delavcev in uslužbencev to niki, ki imajo nizke prejemke. Ko so govorili o novi uzako- leto lepo uspelo. Svoj delež k se ne morejo hraniti v gostin-nitvi delitve dohodka v gospo- temu so prispevale med dru- skih lokalih, saj so cene za darskih organizacijah, so zlasti gim tudi Dopisna ekonomska mesečno prehrano previsoke, poudarili, da bodo morale sifi- srednja šola, večerna delavska O tem vprašanju je na svojem dikaine organizacije in delav- gimnazija in Ljudska univerza občnem zboru razpravljala ski sveti pravilno porazdeliti s številnimi tečaji. Doslej je tudi podružnica sindikata dr-dehodek m, da se bodo morali na Tehniški srednji šoli v žavnih uslužbencev v Postojni, pri tem ozirati tudi na celotni Ljubljani 11 oddelkov, na Eko-perspektivni razvoj podjetja in nomski srednji šoli pa 3 s 401 gospodarstva nasploh.	slušateljem, kjer si delavci in
Delegati so biii mnenja, da uslužbenci pridobivajo višjo so doslej vse preveč pogosto strokovno kvalifikacijo.' delili premije tistim uslužben- Na občnem zboru so izrazili ko so si zgradili zadružni dom, cem, ki niso vplivaji neposred- tudi željo, da bi ustanovili ve- Rakitna ~ Otava, elektrificirano na proizvodnjo. Ponekod so čeme mojstrske šole, ki bi ^ vas in o-pravili še več drugih bili premijski skladi nesoraz- znatno dvignile strokovno ra- manjših del, tu pa je tudj mla-
Pred mesecem dni so začeli na Bledu podirati stari Zdraviliški dom. Stavba nas je spominjala na prve začetke turizma na Bledu. Zgrajena je bila leta 1896. Sprva se je v njej odvijalo vse turistično življenje, pozneje pa so jo spremenili v čitalnico, mlečno restavracijo, v njej pa je bil tudi sedež Zdraviliške komisije. V zadnjih letih so bile v njej razne razstave. Na njenem mestu bodo zgradili kavarno z restavracijo in drugimi družabnimi prostori.
PO cesta, n
' LJUBLJANE
— bec — Rakitna
V Rakitni se je po osvoboditvi že marsikaj spremenilo. Ta-
memo visoki, drugod spet pre- ven naših mojstrov, nizki. Iz tega so zaključili, da Poleg potreb po novih go-premije mso dosegih tistih stinskih in trgovskih lokalih v učinkov kaki sne so od nj h 0hčini Center so razpravljali pričakovan.	_	potrebi po novih stano-
S-ndihalne organizacije bodo	ih *	samo	v	občini
morale preko organov svojega Cent&r približno 4500 prosil-upravljanja vplivata, da se s cev_ Vsekakor bi morali pri sprejemom družbenega plana tem vprašanju učinkoviteje so-vnapiej do.ocijo kr tenji za de- delov.ati tudi posamezni sindi-htev sredstev, ki ostanejo ko- .	.
lektivu. Plače naj bi uravna-	SV1'
dinsko okrevališče. V prihodnje , .	..	...
pa bo treba zgraditi še sodob- . k3]
Popusti ob novem letu
te to s se bodo popusti ob Novem letu v Ljubljani pri večini podjetij omejili le na otroške igrače in otroško opremo. Na ostale artikle v glavnem ne bo popustov, ker je to zdaj notranja stvar podjetij in je le od njihove odločitve odvisno, če bodo regresirali prodajo kakih stvari ali ne. Vprašali smo ne-
no šolo. poskrbeti za napeljavo telefona in drugo.
»Tromostovje«; »Novoletne popuste bomo dajali le v naši
99
Dedek Mraz“ v Ljubljani
vali z objektivnimi materialnimi merili, ne pa tako, kot se je doslej vse preveč pogosto dogajalo, po prostem preudarku — »na oko«.
Na občnem zboru so poudarili tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju med sindikalnimi organizacijami v podjetjih in
Okrajni pripravljalni odbor znameniti aikrobati iiz Egipta za praznovanje novoletne jel- »Bagdadi«, »Peruničič« iz Ob koncu občnega zbora so ke je v glavnem zaključil svo- Beograda, Mago Bela iz Zagre-
izvolili nov 61-članski plenum.
-r
»TEDENSKA TRIBUNA« ! v Ljubljani že v sredo • popoldne!
ba, komični balet, vibrafon in drugo. P nj vsakj predstavi pa bo obiskal otroke tudi Dedek Mraz s svojim velikim spremstvom. Za glasbeno razvedrilo bodo po-
poslovalnici za ptroke »Sneguljčica«. Popust bo 10-odstoten in bo veljal v času od 26. decembra do novega leta. Za odrasle obstaja možnost, da bomo prodajali pod običajno ceno nekatere vrste zimskega blaga, vendar se o tem še nismo dokončno dogovorili«.
»Na-Ma«; »Regresirali bomo le na oddelku otroških igrač. Za ostalo nimamo dovolj sredstev in tudi zlorabe s,o bile. Kupci so čakali novoletni Popust, nato pa so kupovali hladilnike, oprave in podobno- Ker so tedaj krediti ukinjeni, so kupovali le za gotovino, t. j. tisti, ki imajo večje količine denarja. Pomagali smo dejansko le onim, ki tega niso potrebni«.
»Manufaktura«; »Za popuste še ne vemo, ker se delavski svet ni odločil«.
Tako je v glavnem povsod. Ali se delavski svet še ni odločil, ali pa se je že. V glavnem vse kaže, da razen pri redkih podjetjih popustov letos ne bo, tako tudi pri trgovskih podjet-
Pesnico.	bodo
Delo ovira neredno plačevanje prispevkov
je delo. Na večih sejah so marljivo pripravljali program in danes ga lahko že o-bjavljamo kot dokončnega.
Najlepšj del programa bo gotovo sprevod Dedka Mraza. Vsak skrbeli »Vedri planšarji«, £Ve- jih z obutvijo in tekst.lom, pri dan (od	27.	decembra	do	31.	de-	s&li lovci« in godbeniki »Slona«,	katerih so bili lani največji,
cembra	ob	17-	uri),	bo	s	svojim	Okrajni pripravljalni odbor	Tak položaj je nastal zaradi te-
spremjsfvam krenil iz
ulice preko Trga revolucije, _ -	—	-	  -	...	—	  .	._.
Kardeljeve, Titove in Mikloši- v kinu »Sloga« že od danes na- zdaj v podjetjih uporabljajo za
prej predvajali čelški barvni	gradnjo stanovanj, za premije
film »Nekoč je živel kralj«, v	ali nakup osnovnih sredstev.
s svojim	wK_rajm priprci vijcu.ni cktdot	l poiu^uj jc n0*3-taaj. 1.0-
Vfegove tudi nj pozabil rta male ljuorte- ga, ker sredstva, s katerim: so rvolucije, Ije filmov. Poskrbel je. da bodo lani krili »izgube« pri popustih, -7./r•	tt L-irrlni	pH-iVi	iinrvrabliairv 7.a
Vedno skupnost za melioracijo Pesniške doline so ustanovili z namenom, da bi združili prizadete kmetovalce ter s skupnimi sredstvi in napori ukrotili Pesnico, ki poplavlja vsako leto večje plodne površine. Ovira za norm,alna dela je v nerednem plačevanju vodnega prispevka. Za izterjavo kažejo uprave za dohodke občinskih ljudskih odborov vse premalo zanimanja. Nad 4 milijone dinarjev vodnega prispevka še vedno niso izterjali ter tako povzročili finančne težave Vodni skupnosti. Za zagotovitev delovne sile ima zasluge predvsem občinski ljudski odbor v Gorišnici, ki je Vodni skupnosti v vseh kr’tičnih trenutkih priskočil na pomoč z delovno silo.
Po prejemu gradbenega dovoljenja za izvrajanje del v lastni režiji, so začeli z deli na prvem gradbišču v Cvetkovcih. Težave so imeli zaradi pomanjkanja lesa, kj je mimo tega še zelo drag. Pri izvajanju gradbenih del se je močno uveljavil bager, kj je izkopal več tisoč kubiko-v na Pesnici. Med drugim so izkopali 67.800 kub. m
30.300 kub. m nasipa m opra- se začela tudi z vzdrževalnimi vili še vrsto drugih del.	deli na stari strugi Pesnice in
Zaradi lastne režije znaša po- je poskušala z razpoložljivimi vprečen prihranek na stroških sredstvi obvarovati tiste površi-okrog 25 odstotkov. Ta prihra- ne v Pesniški dolini, ki so bile
nek bi lahko bil še večji, če bi projektanti v predračunu upo-
ogrožene zaradi porušenih nasipov. Tako so v Smarjeti ob
kinu Union pa bodo od 28. decembra dalje predvajali francoski barvnj film »Svet tišine«. V obeh kinematografih bo veljal za predstavi ob' 10. im 15- uri za kolektivni obisk pionirskih organizacij in šol 50-odstotni popust. V mladinskem kinu oo-
L
S
■
r PO -POVEST!
3.0UVERA
CORV/OODA
Rl&E*.
M.MUSTER'
nih kreditih za povečano proizvodnjo, obravnavali prošnje za garancijske izjave in potrdili nekaj predloženih investicijskih programov ter programov o uporabi amortizacijskega skla- ' da.
Med ostalimi podjetji so obravnavali tudi papirnico Vevče, ki-bo dobila nov papirni stroj za proizvodnjo boljšega papirja, gradbeno podjetje »Tehniko«, ki potrebuje investicije za mehanizacijo dela ter Elektro-Ljub-
Zopet brez strehe
Pri kavami »Evropa« je naj-večje ljubljansko križišče mestnih prometnih zrvez. Tu vstopa, izstopa in čaka na zveze največ potnikov. Ob deževju in snegu se skrivajo po vežah, vhodih v trgovine. Tako je bilo vsa leta. To jesen je kazalo na bolje. Kavarna »Evropa« je v dogovoru z ECZ pustila streho, ki je poleti za senco nad mizami, kot zaklonišče. Pred dnevi pa so jo kljub temu dvignili Ljudje se spet skrivajo po vežah, stojijo na dežju, se pridušajo in sprašujejo: zakaj? »Evropa« in EC2 pojasnjujeta:
»Evropa«; »Streho smo dvignili, ker ne moremo prevzeti odgovornosti za zimski čas. Streha je namreč šibka in bi zdržala le 20 cm snega. Mi ga ne moremo stalno čistiti. Bili smo v dogovoru z ECZ, da bodo oni to delali, toda pred kratkim so odgovorili, da tudi oni ne prevzamejo odgovornosti«.
ECŽ: »Pri dogovoru so nam predstavniki kavarne »Evropa« zatrdili, da streha zdrži do 30 cm snega. Streho smo nato sami pregledali in naredili statistične račune ter ugotovili, da lahko prenese le 5 cm mokrega oziroma 10 cm suhega snega. To pomeni, da bi streho ob sneženju morali stalno sproti čistiti- Zato smo prekinili dogovor.
Splošno glede streh in zaklonišč ob postajah električne cestne železnice pa velja, da, mi za njih nimamo sredstev' in bi se za to morale pobrigati prizadete občine.«
Novice
NOVI TROLEJBUSI
Ljubljanska EC2 bo izpopolnila na pomlad svoj vozni ti3rk s šestim,' novimi trolejbusi. Vozila že dela ljubljansko podjetje »Karoserija«.
FOTOAPARATI V DROGERIJAH
Trgovsko podjetje »Drogerija« je začelo s tem tednom v svojih dveh poslovalnicah, »Zorki« in »Nevenki« na Čopovi in Miklošičevi cesti, s prodajo fotoma-teriala in fotografskih aparatov. Uredili so tudi fotolaboratorij, kjer bodo amaterjem razvijali filme in delal; slike.
IZTIRJENJE LOKOMOTIVE NA LJUBLJANJSKI POSTAJI
V nedeljo je na ljubljanski postaji zavozil parni stroj zaradi nepazljivosti strojevodje na okretnico. S tem je nastala okvara, zaradi katere morajo voziti zdaj stroje, če jih hočejo obrniti, na postajo v Šiški.
Mavč"3r
Kmetijska zadruga v Mavčičah se je pred kratkim preselila v nove prostore zadružnega doma. Tako ima sedaj zadruga moderno urejene prostore in- tudi vsa potrebna skladišča s pritdklenami. Te dni dokončujejo tudi tisite prostore v zadružnem domu, v katerih bodo uredili splošno in zobno ambulanto ter posvetovalnico za matere in otroke. V za* družnem d »mu bo tučU dvorana za kulturne prireditve, prostori za gasilce in drugo.
268	Prav žalostno ga je bilo	pogledati:	iz	smrčka	in	266. Končno	je Kazan izčrpan	legel k Sivi.	Družica	ga	270. Dnevi,	ki so sledili	temu	razburljivemu	dogodku,	-Kmetijska zadruga m organi-
gobca	so	mu štriele	jei	-čeve	bodice. Kot	neumen	je	je	skrbno	preiskala	in začela	z	ostrimi	zobmi	izd^ati	pa so bili lepi in mirni Ka^n	in Siva	sta živela kakor
začel	tekati	naokoli	in	stokati	od bolečine.	Sliva	je	najdaljše	bodice. Kazan,	ki je	sprva lajal od	bolečine,	nekoč. Nekako po	dveh	tednih pa Siva m hotela	več • je letos dom povsem dograditi,
„1-,-	Vedela	ie	kai se	lahko zgodi vročekrvne-	se	je umiril	in samo še	stokal.	V	eni uri	je	Siva	iz-	spremljati svojega	tovariša	na	nočnih	lovskih	pohodih,	zaradi objektivnih težav pa g*
K	ki	plSe SevcS' KmM	“ ,f fe	tS?	S™ec,	"i večino bodlo. O,talečo samo	še najkrajšo. Kazan	Ostajala 1=	v votlini, in	ko	ji	j. Karan neke	noči.	pri-	SJSTS&S
ki se	je	bil	ob napadu	zvil v	bodeč klobčič, in ne-	je	stekel	k	potočku	in si hladil boleči	gobec	in nos.	nesel domov zajčka, mu je z	renčanjem	zabramla vstop.	£eIe spomiadi.
dolžno mežikal v svet.
če-ve ceste na Prešernov trg, kjer se bo na odru pred spomenikom odvijal zanimiv in pester novoletni spored. Zagotovo lahko pričakujemo, da bo letos šle boljši kot lani in da bomo žagi ed-ali v sprevodu marsikakšno pritjetno novost.
Otroško sejmišče m zabavišče na Gospodarskem razstavišču bo odprto vsak dan ,od 27- decembra do 2. januarja 1958 od 10. do 19- ure. V veliki dvorani se bodo vrstila zabavišča vseh. vrst, da bodo zadovoljni otroci vseh starosti in vseh želja. Otroški vrtiljak, kolesni vrtiljak, mala železnica, strelišče, loki, pajaci, otroški top. košarka, piramide, gugalnice, konjički. vrtiljački, žive ptice, akvarij, lutke, stojnice z otroškimi igračami, stojnice z okrepčili, sadjem, turškim medom, tekmovanje v znanju »Kaj - veš — kaj znaš« z lepimi nagradami • . . Za vse bo vsega dovolj.
V veliki dvorani Gospodarskega razstavišča bo 27., 28. in
Uspešno delo sindikata v šiški .
Ljubljana, 23. dec. — V okusno urejen- kinodvorani v Suiti je bil v soboto občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ljub-ljana-Šiška. Občnemu zboru js do od 27. decembra dalje pred- prisostvovalo 114 delegatov- Iz vajalj film »Velika pustolov- podanih poročil je bilo razvid-ščina«, v kinu »Vič« od 26. de- no je bHo delo sveta v mi-cembra dalje zabavne risanke nuiem ;n letošnjem letu plodno ob 10- in 15. uri. V Mladinskem in ko,r;stno, žal pa se kijub do-kinu jn tudi v" kinu »Vič« so ce-	organizaciji dela In sodobno znižali na 10 dinarjev.	nim smernicam še vedno pojav-
V ljubljanskih gledališčih so lj aj,0 morebitni problemi in pripravili za praznovanje napake, ki j.ib bodo sindikati novoletne jelke mladinske pred- reševali le s skupnimi napori stave. V Dramj bodo igrali jn prizadevanji. V dokaj živah-»Jurčka«, v Mestnem gledali1- diskusiji so delegati izrazili šču »Čarobno palčico«, v Sent- sv0,j.a mnenja o delitvi premij, jakobskem gledališču »Srebrno vprašanju delavskega samo-lililjo«, v Obrtniškem gledali- upravljanja v podjetjih, naši šču »Alenčico desetnico«, dra- mladini, letnih dopustih, šolski 'matska skupina »Tine Rožanc« reformi itd- Vsekakor je bilo pa je pripravila »Jurčka«.	delo sveta tin tudi posameznih
Pionirjj bodo lahko pošiljali sindikalnih podružnic koristno, preko radia svoje novoletne v bodoče pa bi bilo brez dvoma 29. decembra ob 11., 15- in 17.30 čestitke in pozdrave delovnim poživeti delo predvsem v tistih uri t&r 30 decembra ob 10. in kolektivom, staršem, šolam, pl- sindikalnih svetih, ki so bili 12. uri pisan zabavni program- onirskim odredom in svojim doslej nedelavni.
Program bo seveda režiral in tudi spremljal z zabavnimi ko-
prijateljem od 26 do 30^ decembra v drugem programu.
I. V.
števali dolg transport. Vodni	Pesnici oz. v	Močni popravili
skupnosti je pri delu pomagala	del nasipa, ki	ga je voda po-	mentarji star znanec ljubljan-	Mnoge ljubljanske tovarne in
tudi Okrajna gozdna uprava v	rušila. Pri tem delu so sodelo-	skih	otrok Frane	Milčinski-Je-	podjetja	pa -bodo sprejela poi-
Ptuju, ki ji je pridajala les na	valj domačini,	ki so se za mi-	žek.	organizator	in inspicient	niirje iz	ljubljanskega okraja,
zemlje narezali in položili nad . panju tik ob gradiliš&u.	nimalno nagrado radi odzvali sporeda pa bo Dolfe Jenko. V	razkazala	naprave	in	jih
S5 050 kv metrov ruše, izdelali Vodna skupnost je zadnje ča- in pomagali po svojih močeh, programu bodo nastopili tudi tudj pogostila.
Nove investicije
Včeraj popoldne je zasedal Svet za industrijo OLO Ljubljana. Razpravljali so o obrat-
>j
■M
K
KOLEDAR Torek, 24. decembra:
*
Na današnji dan 1. 1935 Je umrl akademski slikar Peter 2 mi tek.
0
Na tukajšnji filozofski fakultertl Je opravila profesorski izpit iz glasbe z odličnim uspehom Mariborčanka Manica SpendaL — Prijateljske čestitke 1
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 DO 7 UKU ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni Com VIC: dr Jagodič Boris, Rožna dolina c. XV-Ia 22-437. V siučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-497. Nedeljska dežurna služba v Ambulanti Mirje, Rimska c. 31. tel. 21-797 od 8—14 ure. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Zdravstveni dom Bežigrad, Lavričeva 5-A, tel. 31-230. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM SO-600.
Edravstvenl dom SISKA:
dr. Jenkole Rozalija, Černetova 31, tel. 22-831, 22-881.
Zdravstveni dom CENTER: dr Zalta Maks, Puharjeva S, tel. 21-824. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE:
Zdravstveni dom Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK:
dr Sirca Anton, Privoz 5, tel. 22-742. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dalje. Vaši materialni ali časovni pogoji Vam morda ne dopuščajo zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolez-ni jeter, žolča, želodca in črevesja, čire, zaprtje, hemoroide z rogaškim »DONAT« vrelcem.
Iskreno se zahvaljujem šefu ki-ruiškega oddelka Vojne bolnišnica dr. Kuncu za uspešno zdravljenje in vso moralno opoio, ki rni 30 je nudil v moji težki bolezni. Zahvaljujem se tudi sobnemu zdravniku dr. Nendelu. medicinskim sestram in strežnemu osebju. — Hvaležna Elizabeta Orehek.
Oeogrrafsko društvo Slovenije vabi na diskusijski sestanek. Odseka za znanstveno delo, ki bo v petek, 27. decembra 1957, ob 19.30 v prostorih. Geografskega inštituta na Univerzi. — Nadaljevali bomo z razgovorom o navodilih za proti čevanije geografije mest, ki jih je sestavil tov. Igor Vrišer.
PLANINCI! Za Silvestrovo in na Novo leto bo avtobus na pro-sri Kamnik—Kamniška Bistrica redno obratoval. — planinsko društvo Ljubljana-Matica.
S1LVESTKOVAN5K FRI SLEPEM JANEZU, Ljubljana, CelOV-Ska 254. Rezervacija miz-menujev od 21. XII. 1957 da)je. Telefon £7-03
Podjetje Umetna valilnica Šentvid na d Ljubljano, obvešča vsa gostišča, hetele. restavracije ter podjetja in privatnike, da imamo stalno na zalegi piščance za cvrtje »brojlerje«. Prodajamo jih tu-C:• na trgu, vsako sredo in soboto. Točnejše informacije na telefon št. 27-!X).
Nove interesente za revijo »Sodobna pisarna« vabimo, da nam pošljejo eimprej naročilnice, ker revije pozneje ne bo mogoče dobiti v prosti prodaji, zaradi omejene naklade samo za stalne naročnike. — Uprava, Ljubljana, Gosposka 12.
Uprava restavracije Delavski doni v Ljubljani, Prešernova cesta 30. obvešča vse cenjene abonente. da dosedanji denarni boni z 31. decembrom 1357 izgubijo svojo veljavo, ker bodo v novem letu 1S58 izdani novi denarni boni. Zaradi tega prosimo abonente, da, svoje bone do konca meseca decembra potrošijo, ker jih ne bomo zamenjali.
Trgovsko podjetje »KOMISIJA« Ljubljana* Stari trg 4. obvešča vse cenjene stranke — komitente, ki so prinesli svoje predmete v pro-dr*io zaključno z 2!. decem. 1954 in so bili njihovi predmeti prodani. pa denar za te predmete ni bil dvignjen, da istega dvignejo najkasneje do 31. decembra 1957. Po tem datumu denar za prodane predmete do vključno 31. decembra 1954 zapade Blagajna posluje vsak dan od 3.30 do 11.30 in popoldne od 15 do 17.30. — Uprava podjetja.
Kdor skrb: za zdravje, moč in svežino, stalno uživa pristni če-belni med, univerzalno živilo, vi-sokovredni zdravilni dar, ki nam ga nudi narava.
Sporočamo vsem sorodnikom in
znancem, da nas je nenadoma za vedno zapustil moj ljubljeni mož
FRANC KORINSEK bančni uslužbenec v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 25. dec. 1957 ob 15. uri iz Nikolajeve mrl. vežice na Zalah.
Žalujoča žena Pepca in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 23. decembra 1957.
Vsaka drogerija, Špecerija, zadruga, vsaUca trgovina, ki pro<iaja mno za gospodinjstvo, prodaj a tudi »FLEX«. Za čiščenje madežev samo *FLEX< I
ORIGINAL ULTRAGIN - šport
kremo dobiš v vseh parfumenija^il Ta krema te ne bo razočarala-
Kolekcijo kozmetičnih preparatov »EVELINE« za moderno nego doma, po vzora francoskih, žena s tiskanimi navodili so dobile drogerije!
ZA NEGO LICA SAMO
KVALITETNA KREMA!
RUZ ža ustnice, TUS za trepalnice HOLLYWOOD, prvovrstne kvalitete, dobite v vseli drogerij ah. '
GLEDALIŠČA
DRAMA
Torek, 24. decembra, ob 15: Golia »Jurček«. — Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za gimnazijo in osn. šolo Vrhnika. Sreda, 25. decembra, ob 15: Golia »Jurček«. Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za osnovno šolo Prule.	?
Četrtek, 26. decembra, ob 10 dop.: Golia »Jurček«. Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za osnovno šolo Vadnica. Notranja gorice in druge.
Ob 19.30: Shakespeare »Ukročena trmoglavka«. Premiera. Izven. (Katarino igra Vika Grilova.) (Vstopnice so že v prodaji.) Petek, 27. decembra, ob 15: Golia »Jurček«. Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za osnovno šolo Moste.
Sobota, 23. decembra, ob 15: Golia »Jurček«. Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za IL gimnazljo Rakovnik.
Ob 19.30: Shakespeare »Ukročena trmoglavka«. Izven ln za podeželje. — (Katarino igra Vika Grilova.)
V četrtek, 26. decembra, bo v Drami premiera Shakespearove komedije »Ukročena trmoglavka« v prevodu Otona Zupančiča. Režijsko vodstVo uprizoritve ima ing. arch. Viktor Molka, ki jo prispeval tudi osnutke za sceno. Kostumograf je akad. slikar Alenka Bartl-Serža, scensko glasbo je ko-mooniral Maiijan Vodopi-vec. Katarino igrata izmenoma Vika Grilova ln Duša Počkajeva Petruccia Boris Kralj. Bap-tisto France Presetnik, Vincentia Janez Cesar. Lucentia Danilo Benedičič. Gremia Maks Furijan, Hortensia Janez Rohaček, Trania Andrej Kurent, Biondella Branko Miklavc. Curtisa Polde Bibič, Grumia Drago Makuc, šolmaštra Aleksander Valič, Bianko Majda Potokarjeva. vdovo Helena Erjavčeva, krojača Anton Homar, lepoti čarj a Rudi Kosmač. Nata-nijela Lojze JjiDzman, Filipso Marijan Benedičič. Jožo Vinko Podgoršek Miklavža Branko Starič, slugo Albert Raner. V okvirni zgodbi nastopajo; Jurij Souček kot kotlič-kar Krištof Suk, Jože Zupan knez, Mila Kačičeva krčmarica, Dušan Skedl paž. France Presetnik prvi igralec, Stane Cesnik prvi - lovec, Rudi kosmač drugi lovec Lojze Rozman prvi sluga, Polde Bibič drugi sluga, Vinko Podgoršek tretji sluga.
OPERA
Torek, 24. dec. ob 19.30: M. Kogoj: »Crne maske«. Abonma red U. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sreda, 25. decembra, ob 19.30 — Baletni večer: Chopin »Silfide«, von Einem »Ror.do o zlatem teletu«. Rossini-Respighi »Fantastična prodajalna«. Abonma red G. (Vstopnice tudi v prodaji). Četrtek, 26. decembra ob 19.30: M. Kogoj »Crne maske«. Abonma red b. (Vstopnice tudi v prodaji).
Petek, 27. decembra, ob 20: Lind-paintner: »Danina«. Abonma red P. (Vstopnice tudi v prodaji.) Sobota. 28. dec. ob 19.30: Giordano: »Andre Chemer«. Abonma red B. Nedelja. 2y. decemnra, ob 19.30: Prokofjev »Zaljubljen v tri oranže«. Izven in za podeželje. (Vstopnice v prodaji od srede, 25 dec od 17. ure dalje) Zaradi bolezni v ansamblu bo drevi za abonente reda U uprizorjena Kogojeva opera »Crne maske« in ne »Andre ChenieT«, kot je bilo prvotno objavljeno. Za abonma reda G bo Baletni večer že v sredo, 25. in za red D »Crne maske« v četrtek, 26. t. m.
MESTNO GLEDALIŠČE
Ljubljana — Gledališka pasaia
Torek. 24 dec ob lis K. Brenkova: »Čarobna paličica«. — Zaključna predstava za Vič.
Ob 15: K Brenkova: »Čarobna paličica« Zaključena predstava za šolo Vič Sreda. 25. dec., ob 15: K. Brenkova »Čarobna paličica«. Zaključena predstava za Solo Spodnja Šiška.
Ob 20:	»Večer	v čitalnici*. —
Abonma Petek U.
Dane3 je umrl mej ljubi mož, najin dragi brat
Vladimir Levstik
pisatelj
Pokopali ga bomo v sredo, dne 25. t. m., ob 15. uri, na mestnem pokopališču v Celju.
2ena Francka, sestri Jela in Vera.
Celje, dne 23. decembra 1957.
Za vedno nas je zapustila naša ljuba, nepozabna mama, tašča, babica, prababica in. teta
MSRGIT GOSTIŠA
vdova po univ. prof.
Pogreb bo v sredo, dne 25. decembra 1957, ob 1-6.30,
iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah.
Ljubljana, dne 23. decembra 1957.
Žalujoči: sinova ing._ Franjo, in Slavko, snahi Jelena in ing. Milica ter ostalo sorodsivo.
Četrtek, 26. dec., ob 15: K. Brenkova »Čarobna paliftica«. Zaključena predstava za toio Spodnj a Slika.
Ob 20: Nušia »r>T«. Abonma Četrtek H. VHopoto* mo tudi ▼
prodaji.
Petek, 27. dec. ob 15: K. Brenkova: »Čarobna paličica«. Zaključena predstava za MengeS.
Ob 20: Večer v Čitalnici. Abonma Petek H.
BEKNAKOB8KO OLEDAUfiCl
Ljubljana — Megtnl dom Petek. 27. decembra, ob 14.30: H. Fitz »Srebrna lilija«. Pravljična Igra. Premiera. — Zaključena predstava.
Sobota, 28. decembra, ob 14.90: —
H. Fitz »Srebrna lilija«. Pravljična Igra. — Zaključena pred-
Nedelja, 29. dec. ob 14.30 H. Fitz: »Srebrna lilija«. Pravljična Igra. Izven.
Prodaja vatopnlc v Mestnem
domu. rezerviranje telefon 82-960.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Ljubljana, Komenskega til. 12 Sreda, 25. dec. ob 16: D. Gorlnšek-Roš:	»Desetnica Alenčica«. —
Pravljična igra v 4 dej. Prihod Dedka Mraza. Izven.
Četrtek, 26. dec. ob 20: F. Roger: »3-hi«. Komedija v 3 dejanjih. Izven.
Petek, 27. dec. ob 16: D. Gorinfiek-Roš: »Desetnica Alenčica« in Dedek Mraz. Zaključena predstava za sindikat »Toplovod«.
Ob 16: Obisk Dedka Mraza v Tovarni koles »Rog«.
Ob 18: Dedek -Mraz. Zaključno obdarovanje za sindikat »Hidrometeorološki zavod« v Komenskega ul. 12.
Sobota, 28. dec. ob 16: Obisk Dedka Mraza v podjetju »Cemo«; Maistrova 10.
Ob 17:	Obisk Dedka Mraza v
podjetju »Elektronabava«, Trža-šks cesta.
Ob 20: Johan von Bokay: »Njen
zakon«. Družinski problem v S dejanijih. Premiera.
Nedelja, 29. dec. ob B.30:	Obisk
Dedka Mraza na OLO Ljubljana, Kresija —»klubski prostor. Ob 14: Gortnžek-Hoš: »Desetnica Alenčica«. Dedek Mraz. Zaključna predstava za sindikat »Vol-nenka«.
Ob 20: J. Bokay: »Njen zakon«. Družinski problem v 3 dejanjih. Izven.
Ponedeljek. 30. dec. ob 16: Dedek Mraz« za sindikalno podružnico Geodetski zavod LRS v Komenskega ul. 12.
Torek. 31. dec. ob 20: Nušič: iNu-šičev veseli večer«. Premiera. Vstopnice so v predprodaji za vse predstave, razen zaključnih., vsak dan od 10 do 12 in 2 uri pred pričetkom predsta.ve. Občinstvo prosimo, da prihaja točno k
predstavam. I
Opozorilo: Dedek Mraz še vedno
sprejema naročila za podjetja in sindikate. Obveščamo občinstvo, da za sredo, 25. dec., sprejema dairila v torek in sredo od 10 do 12.
J. Bokay: »Njen zakon« je 4. premiera v letošnji sezoni in prvič igrana v Jugoslaviji. To delo je doseglo v Budimpešti in v Rimu velike usoehe. .Delo Je režiral Milan Juvan, v naslovnih vlogah nastopajo: Ana, Pirc Cen-ka Peter, Jevšnik Stane, Helena, Bar Učka, Walter, Juvan Milan, vzgojiteljica, Rešek Vladimira, sobarica, Gluhak Zvonka, sobarica, Sever Dragica. Odrsikil mojster: Keržišnik Oskar.
Nušič: »Nušičev veseli večer« Je 5. premiera, ki Jo je zrežiral Podgoršek Vinko, član SNG. in bo zabaval slehernega polnih 100 minut.
Sporočilo: Zaradi uspešnega poslovanja preklicujemo telefonsko številko 22-633, zato rezervacij, naročil na to številko s tem dnem ne sprej emamo 1
»PRIMORSKE PRIREDITVE« KOPER
Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Trst Torek, 24. dec. ob 20 v Kopru: Josip Tavčar: »-Prihodnjo nedeljo«. Red A in Izven.
Sreda, 25. dec. ob 16 v Kopru: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Red mladinski in Izven.
Ob 20: za red B in Izven. Četrtek, 26. dec. ob 20 v Piranu: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Izven.
Petek. 27. dec. ob 20 v Divači: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«.
Ob 16 ln 20 v Ilirski Bistrici: 0’Neill: »Strast pod bresti«. Sobota, 28. dec. ob 20 v Hrpeljah: Josip Tavčar: »Prihodnjo nede-
I.1 O«.
Ob 20 v Postojni: 0’Neill: »Strast pod bresti«.
Nedelja, 29. dec. ob 17 ln 20 v Pivki: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«.
Ob 16 in 20 v Sežani: 0’Neill: »Strast pod bresti«.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Torek. 24. dec., ob 15: Pavel Golia »Jurček«. Zaključena predstava za I. osnovno šolo.
Sreda, 25. dec., ob 15: Pavel Golia »Jurček«. Zaključena predstava za U. osnovno Solo.
Četrtek, 26. dec., ob 15: Pavel Golia »Jurček«. Zaključena predstava za I. gimnazijo.
■ Petek, 27. dec., ob 15: P*v*a Golia »Jurček«. Zaključena za SL osnovno Solo.
Sobota, 28. dec., ob 15: Pavel Goli a »Jurček«. Zaključena pead-stava za H. osnovno šolo. Nedelja, 29. dec., ob 15.30: Pavel Golia »Jurček«. Izven po znižanih cenah.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Torek, 24. dec. ob 10: O. Wflchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantini — zaključena predstava za osnovno šolo Ptuj, I. skupina. Ob 15: O Wllchner: »Pastirček Peter in kralj Brllj antin« zaključena predstava za nižjo gimnazijo Ptuj.
Sreda, 25. dec. ob 9: O Wtlchner: »Pastirček Peter ln kralj Briljantin« — zaključena predstava za otroški vrtec Breg in osnovno šolo Breg.
Ob 13: O. WUchner: »Pastirček
Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovno šolo Ptuj — II. skupina.
Ob 16: O. Wtichner: »Pastirček Peter ln kralj Brilj antin«. Red: LMS-I in izven.
Četrtek, 26. dec. ob 10: O. Wtlch-ner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za otroški vrtec Ptuj ln osnovno fiolo Hajdina.
Ob 16: O. Wtlchner: »Pastirček Peter ln kralj Briljantin«. Red: LMS-n in izven.
Ob 20: K. Cašule: »Veja v vetru«. Red: Četrtek in Izven.
Petek, 27. dec. ob 10: O. Wilchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — gostovanje v Gorišnici, zaključena predstava za osn. šolo Gorišnica.
Ob 16: O. wtlchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Red: LMS-III ln -izven.
Sobota, 26. dec. ob 9: O. Wtlchner: »Pastirček Peter ln kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovne , šole — gostovanje v Slov. Bistrici.
Ob 12: O. Wtlchner: »Pastirček Peter ln kralj Briljantin« — zaključena predstava za nižjo gimnazijo slov. Bistrica.
Ob 20: L: Verneuill: »Potovanje v Benetke«, abonma in izven — gostovanje v Slov. Bistrici. Nedelja, 29. dec. ob 10: O. WQch-ner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovno šolo ln nižjo gimnazijo Poljčane — gostovanje v Poljčanah.
Ob 15: O WUchner: »Pastirček Peter ln kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovno šolo Loče pri Poljčanah — gostovanje v Ločah.
Ob 19: L. Verneuill: »Potovanje v Benetke« — gostovanje v Ločah.
Ponedeljek, 30. dec. ob 9:	O.
Wuchner:	»Pastirček	Peter ln
kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovne šole Naraplje, Ptujska gora, Makole ln Stoperce.
Ob 12: O. Wtichner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovno šolo in nižjo gimn. Majšperk. Torek, 31. dec.: Zaprto.
RAZPISI
DRŽAVNI SEKRETAK.IT ZA ZUNANJE ZADEVE, RAZPISUJE NATEČAJ za »prejem uslužbencev — pripravnikov za diplomatsko konzularno stroko Natečaja se lahko udeleže državljani FLRJ, ki so končali pravno, ekonomsko ali filozofsko fakulteto.
K prijavi, kolkovani s 30 dinarji, mora kandidat priložiti:
a) življenjepis (tudi podatke o udejstvovanju in članstvu v družbenih organizacij ah):
b) overovljen prepis diplome fakultete domače ali tuje Univerze (nostrif icirano);
c) overovljen prepis vseh dokumentov predvidenih po členu 50 Zakona o državnih uslužbencih, razen zdravniškega, kakor tudi osebno fotografijo 4.5 X 6;
d) dokumente o službi, če Je bil v rednem delovnem odnosu:
e) dokaz o reguliranju vojne obveznosti;
f) poštno znamko za 50 din za pismeno obvestilo kandidata o rezultatu natečaja.
Prijavijo se lahko kandidati, ki niso starejši od 27 let.
Prednost bodo imeli kandidati, ki so diplomirali z odličnim ali prav dobrim uspehom, z znanjem francoskega, angleškega, ruskega ali drugega tujega Jezika.
Sprejemni izpit sestoji iz pismenega in ustnega dela.
Pismeni del Izpita sestavljajo:
a) izdelava sestavka v »rbsko-hrvatskem jeziku;
b) izdelava krajšega sestavka v francoskem, angleškem, ruskem ali drugem tujem jeziku.
Ustmeni del izpita sestavljajo:
a) zgodovina diplomacije (Splošna in nacionalna — skrajšani obseg) 19. in 20. stoletja;
b) mednarodno javno ln pravat-no pravo;
c) ekonomska geografija sveta ln ekonomska geografija FLRJ;
d) državna ureditev FLRJ;
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA r »is p 1 s n J e mesto
SEFA RAČUNOVODSTVA
Pogoji:	srednješolska	Izobrazba	ln	primerna
praksa. Osnovna plača po -uredbi, dopolnilna plača ln položajni dodatek po pravilniku zavoda. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru.
Prošnje z Izčrpnim življenjepisom pošljite do 31.‘ decembra 1957 upravi bolnišnic«.	7827-12
e) ekonomika FLRJ
f) tuj jezik.
Prijave za natečaj sprejemamo zaključno s 30. januarjem 1958.
Do 1. aprila 1958 bomo pismeno' obvestili kandidate, če jim je dovoljeno polaganje sprejemnega izpita.
Prijave, katerim bo manjkala katerakoli od navedenih prilog ali bodo prispele po 30. januarju 1958, ne bomo upoštevali.
Kandidate, katerim bo dovoljeno polaganje sprejemnega Izpita, bomo poslali na zdravniški pregled v Državni sekretariat za zunanje zadeve neposredno po izpitu.
Izpiti bodo od 1. junija 1958 naprej.
Potne stroške za kandidate Iz notranjosti, ki jim bo dovoljeno polaganje sprejemnega izpita, bo prevzel Državni sekretariat za zunanje zadeve.	;
Zainteresirani lahlko dobijo izpitni program in podrobnejša navodila pri Komisiji za natečaj v Državnem sekretariatu za zunanje zadeve — telefon 27-917, soba št. 26, v času od 8. do 10. ure.
Iz Državnega sekretariata
za zunanje zadeve	R
7
RAZPIS
»GORENJE« — industrijsko eksploatacij sko pod j et j e Šmartno ob Paki, razpisuje naslednja delovna mesta:
1. sekretarja podjetja
2. strojnega tehnika,
3. finančnega knjigovodje (-Jrinje),
4. saldokontista (-inje),
5. obratnega knjigovodje (-klnje),
6. mezdnega knjigovodje (-kinje),
7. korespodenta (-inje).
Pogoji pod točko l — pravnik ali ekonomist, pod 2 — zahteva se daljša praksa, pod 3, 4, 5, 6 — ustrezna šolska izobrazba in daljša praksa, 7 — da obvlada srbo- * hrvaščino in nemščino.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Vse prošnje pošljite UO podjetja.	R
ZAHVALE
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti našega dobrega očeta, brata, tasta in svaka
ALOJZA MALOVICA
O
z nami sočustvovali, poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi 'fcadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči ostali. Ljubljana, 23. decembra 1957.
-■
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dobrega moža ln očeta <■
STANKA SNOJA
se Javno zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani, z mano sočustvovali in mi pomagali. Posebno
se zahvaljujem upravi rudnika Sečovlje, tamkajšnjim organizacijam in dobrim sosedom za denarno pomoč - in vsem tistim, ki so m;u podarili prelepe vence ln ga spremili na njegovi zadnji poti. UžalošCena žena Mici z otroci in sorodstvom. Trbovlje, 20. decembra 1957.
~ RADIO
SPORED ZA TOREK Poročil ai:	5.05,	6.«©,	7.09,	8/)0,
10.00	13.00.	15.00. 17.00, 19.30. 22.00,
22.55.
5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—
6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Mali vokalni ansambli pojo narodne in umetne pesmi; 8.35 Drobne skladbe — veliki mojstri; 9.00 Zabavni mozaik; S.30 Slavni pevci in virtuozi vam igrajo in pojo: 10.10 S popevkami iz dežele v deželo; 10.40 Zabavna paleta Cola Porterja, 11.00 Felix Mendelsohn:	Sen kresne noči, scenska glasba; 11.30 Za dom in ženeš 11.45 Igra trio Dorka Ško-berneta; 12.00 »Slovenski utrinki« (priredba narodnih pesmi za glas in orkester in orkestralne skladbe) 12.30 Kmečka univerza — Dr. Miloš Levičnik: Nova vloga slovenskega vinogradništva pri prometu z vinom; 12.40 Edvard Grieg: Holberoova suita (Godalni orkester Boyd Neel); 13.15 Poje Helena Cvetežar; 13.30 Pester spored opernih melodij: 14.20 Za otroke — Andjelka Martič: Novoletno darilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame;
15.40 Potopisi in spomini — dr. Josip Mal:	Stara Ljubljana in
njeni ljudje; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Prisluhnite In Izbirajte; 17.40 »Zveneči odmevi« (Helmut Zaharlas s svojo violino in orkestrom); 18.00 Športni tednik; 18.30- Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.50 Domače aktualnosti:	19.00
Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Spominska oddaja ob 80-letnici rojstva skladatelja E. Adamiča; 20.30 Radijska igra — Hans Rothe: Med nebom in zemljo (Prva izvedba); 21.19 Glasbeni intermezzo; 21.30 Švedska lahka glasba: 22.15 Popevke o ljubezni poje Nat »King« Cole; 22.35 »V ritmu mamba« (Ed-mundo Ros s svojim orkestrom); 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 mHz) 14.00 Zabavni zvoki. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25 Otroški in mladinski zbori pojo; -15.45—16.00 Filmska kronika; 22.15 — 23.00 Nočni koncert.
MALI OGLASI
VAZNO OPOZORILO. Naročniki malih oglasov lahko naročijo oglase v naših podružnicah oziroma pri vseh poštnih uradih v Sloveniji.
ISCEM ZENSKO za ' nekaj ur dnevno k otroku. Naslov v ogl. odd.	27492-1
NAVADNE DELAVCE za delo v proizvodnji in v skladišču sprej-' me industrijsko podjetje v Ljubljani. Nastop možen takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd.
JADRAN 57-
Ima vrsto odlik, od dobrega tona d-o sprejemanja vrste domačih in inozemskih radijskih postaj ... To je radio, ki zbere celo družino okrog sebe in ustvari naj lepši občutek intimnosti v domu. Cena je pristopna, izplačate ga lahko v dveh letih z mesečnim odplačilom. Dobite ga tudi zastonj, če izpolnite kupon, ki ba objavljen v »Borbi«, 29. decembra t. 1.
»RAJMOINDC STKI JA« ZAGREB	!	j
Po dolgi mučni bolezni je dotrpel nai ljubljeni moi, očka, brat, stric, svak
ANTON STROJIN
SVETNIK, PRAVNIK IN AKTUAR
K zadnjemu počitku ga bomo spremili ▼ sredo, 25. decembra 1957, ob 15.30, ta Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Prosimo tihega loiiljt.
Globoko žaluj o«: Zena Tilči, roj. Dolenc, ■ sinom Tončkom, sestre P epi, lina, Marija, brat Ivan, družine univ. prof. Anton Dolene» Ing. Kregar, ing. Karel Dolenc ln prof. Bevčtfva. Itfnbljana, Dol. SuSlce, Žužemberk, Hale Škrjance, Zagreb, Maribor, Piran, dne 23. decembra 1957.
VLJUDNO PROSIM, da se Javi JOŽE LODIHA, bivši komandant bataljona za zvezo XV. divizije. na naslov:	Anton	Rus,
Lo.kvica pri Metliki. R 3810-11 OKRAJNI ODBOR Ljudske tehnike Ljubljana razpisuje mesto operativnega sekretarja »Tehničnega kluba«. Pogoj: srednješolska izobrazba, organizacijske sposobnosti in veselje do tehnike. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z obširno obrazložitvijo pošljite Okrajnemu odboru Ljudske tehnike Ljubljana, Lepi pot 6.	K 3782-1
VE C. KLJUČAVNIČARJEV sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Nastop možen takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd.
R 3749-1
OTROŠKO STAJICO poceni prodam. Rimska 7, vrata 4.	27472-4
ZAZIDLJIVO PARCELO, 1600 m*, prodam. Naslov v ogl. odd.
27173-7
DVE PARCELI v izmeri 3S arov pri Mariboru prodam ali zamenjam za majhno hišico kjerkoli, razliko doplačam. Amon Cecilija, Heroja Šlandra 9, Maribor. NEOPREMLJENO SOBO, proti nagradi iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«
1957-9
ISCEMO PRAZNO ali opremljeno sobo, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S-15« V Ogl. Odd.	1957-9
OPOZARJAM PRODAJALCE, da nisem plačnik dolgov za ženo. Omejc Franc, Medno 41. 27474-11 BOKA — BOKA — BOKA kadite tudi VI cigareto, odlične kvalitete, dobite jo v vseh prodajalnah »Tobak« Ljubljana.	R 3655-11
~S STALNO UPORABO
ZETA — ZETA — ZETA odlične kvalitete, cigareta za dobrega kadilca, proizvaja Duvanski kombinat Titograd. Dobite jo v vseh prodajalnah »Tobak«, Ljubljana.	R 3656-11
PREVZAMEM urejene knjigovodske, računovodske posle v Ljubljani. Prednost imajo manjša pavšalna podjetja. Ponudbe pod »Debet kredit« v ogl. odd. 27145-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družim sprejmem. Naslov v ogi. odd.	27477-1
SLIKARSKEGA, pleskarskega pomočnika sprejme Ceme Rajko, Bezenškova 25, Zelena jama. GOSPODINJSKO POMOČNICO, — samostojno, sprejmem. Plača dobra. Ponudbe v ogl. odd. pod
»Lahko starejša«.	27476-1
PRENOSLJIV ŠTEDILNIK, lijak in vodovodno pipo proda Hišni svet Erjavčeva 6. Ogled dnevno: prvo nadstropje desno po tretji uri.	27484-4
ROČNI PLETILNI STROJ, uvožen. prodam. Ljubljana, Skrab-čeva 7-Is	27483-4
ITALIJANSKO MO SKO KOLO, novo, prodam. Prešernova l-III. PREPROGO, 3,50x2,20 m, prodam. Ponudbe pod »Perzer« v ogl. odd.	27480-4
AVTOGUMO z obročem, najdeno pri Lukovici, dobi lastnik v Ljubljani, Pot na Rakovo Jelšo št. 3, Barlič. Ob 15. uri. 27487-10 700/„ DRV IN PREMOGA prištedi-te, ako imate Bešeničev patent samogrelec, katerega lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. S patentom samogrelec lahko popolnoma brezplačno sre-grevate Vaše sobe! Zahtevajte pismene ponudbe z brezplačnimi prospekti. »Peč«, zanatska me-talopreradlvačka radnja, Rijeka, Kvaternikova 36.	R 3807-11
SPORED ZA TOREK
»UNION«:	amer. barvni cinema-
scope film »PRINC VALIANT«. Tednik F. N. 51. Predstave ob 15, 17, 19' in. 21. V gl. vi. James Mason in Janet Leigh.
Ob 10 je matineja istega filma.
•KOMUNA«: sovjetski barvni Cl-nemascope film »PROLOG«. . —■ Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
»SLOGA«: meh. film »NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI«. Tednik: F. N. 51. Predstave ob 15 17, 19 in 21.
»VIC«: ital. film »FAJSTT ZA VSE«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9 do 11 in od 14 dali s.
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: amer. film »STALAG 17« — predstavi dnevno ob 10 in 15.
»ŠIŠKA«:	ameriški barvni film
»LJUBIM MELVINA«. V gl. vL Donald 0’Connor in Debble Rey-nolds. Predstave ob 16, 18 in 20.
Prodaja vstopnic od 14 dalje.
»TR1GLA«: amer." film »GROFICA VALEVSKA«. Tednik. V gl. vlogi: Greta Garbo in Cherles Bo-yer. Predstave ob 16, IS in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: amer. film »PLAMEN OPOLDNE«. F. N. št. 50, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič!
DOMŽALE:	jugosl.	film »PRE-
ISKAVA«, ob 13 in 20 po znižani ceni.
KAMNIK »DOM«: italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN FAN-
/ TAZIJA«.
BLED: Jugoslov. film »SLAB DENAR«, ob 17 in 20.
NOVO MESTO »K R K A« J češki film »KRAKATIT«.
ČRNOMELJ: ameriški barv. film »NOCOJ BOMO PELI«.
KRANJ »STORZlC«: amer. barv. film »KLEOPATRA«, ob 16, 18 in 20.
KRANJ — »TRIGLAV«: premiera amer barv. cinemascope filma »KOMANCI«. ob 19.
JESENICE »RADIO«: amer. barv. cinemasc. film <CARMEN JONES« ob 18 in 20. Predprodaja od 16.
JESENICE »PLAVŽ«:	angl.	film
»JAZ IN GOSPOD MINISTER«, ob 18 in 20.
M £ R ! B 0 B
Torek, 24. decembra
DEŽURNA LEKARNA
»Studenci«. Gorkega ulica 1&
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 14.30:	Puccini:	»Tosca«.	Red
LMS IV. Nekaj parternih in lož-nih sedežev v prodaji s 50-od-stotnim popustom.
KINO
PTUJ: jugoslov. barvni film »POP ClRA IN POP SPIRA«. .
MURSKA SOBOTA:	amer.®barv.
• film »VELIKA NAGRADA«. — Predstavi ob 17.30 in 20.
Obveščamo vse, da z ozi-	?
rom na sklep upravnega	•
odbora ELEKTRARNA	f
ŠOŠTANJ ne sprejema	f
nikakršnih prošenj za do-	?
delitev dotacij, podpor ali	?
daril, ker nima več razpo-	•
ložljivih sredstev in na	?
take vloge ne bo ocTgo-	j.
varjala.	7826-R	•
Sporočamo žalostno vest, da n>as je v 97. letu starosti za vedno, zapustil naš ljubi oče, ded' in praded
MARTIN PREŠEREN
vrtnar ln planinec
Pogreb pokojnega bo v sredo, 25. decembra 1957,'ob 15. uri na Bledu.
Žalujoči: hčerke Cilka, Mici in Ančka In ostalo sorodstvo.
Bled, dne 23. decembra 1957.
ZAHVALA
Vsem, ki ste počastili spomin našega dragega moža, očeta in dedka
iVnHAELA ŠTORA
ob njegovi smrti, prisrčna hvala.
Zahvaljujemo se za pismene In ustne izraz« ao-ialja, za številne poklonjene vence, za obiske v hiši žalosti in množično spremstvo na zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo vsem zdravnikom, ki so ga zdravili v njegovi dolgi In težki bolezni, posebno dr. Kolencu In dr. Lužniku, godbi DPD »Svoboda« ter govornikom za tople besede ob odprtem grobu.
Storovi.
Ravne na Koroškem dne 21. decembra 1957.
U
- .	 J
SE eno kvalitetno tekmo vanje v dviganju tjteZi
Na vidiku .je tudi prvo mesto
Ekipa Ljubljane je 2e preskočila predzadnjo oviro
V Ljubljani Je bilo pred dnevi prvo polfinalno srečanje n pokal Jugoslavije v dviganju uteži med »Zagrebom« in ZTAK »Ljubljano«. Z zmago v tej preizkušnji so se ljubljanski atleti plasirali v finale, v katerem bodo nastopili proti zmagovalcu iz dvoboja »Srem« — Zeljezničar (Sarajevo). Odločilno srečanje za prvo mesto in pokal bo v kratkem, bržkone kakšno soboto do 15. januarja. Kje bo odločilni spopad močnik mož, zvezni odbor za dviganje uteži še ni odločil, pač pa samo razposlal razpis. 2e zdaj pa lahko zaupamo ljubiteljem tega športa, da si bo lanski zmagovalec prvega jugoslovanskega pokala — moštvo Ljubljane — zelo prizadevalo, da bi dobila v izvedbo tudi letošnjo reprizo. Vsekakor je ta pobuda razveseljiva, kajti takšno kvalitetno tekmovanje še posebno koristi za večji razmah te panoge v našem mestu.
prej kaže dalj«, da bo moštvo Ljubljane nemara izboljšalo tudi
In kako kaže slovenskim atletom za ta dvoboj po računih vnaprej? Brez bojazni lahko že kar danes zapišemo: dobro. V dvoboju z »Zagrebom« je okrajna ekipa — brez poškodovanega Dolenca, prezaposlenega Jamška in Pestatorja, ki 1e moral k vojakom — dvignila 1545.3 kg. Obe rezervi — Gregorc in Grablovic sta se odlično uveljavila in bo z njima klubsko vodstvo tudi v naprej zelo resno računalo za vse dvoboje; prvi je dvignil 257.5 kg, drugi pa 255 kg.
Ljubljana bo v finalu bržkone nastopila v naslednji postavi (v oklepaju za imeni so napovedi, koliko utegne dvigniti posamezen tekmovalec: Colarič (330' kg), Dolenc (325 kg). Karali č (340 kg), Rozman (320 kg)\, Godec (280 kg),
HOKEJ NA LEDU
ERVATSKA : SLOVENIJA
Dne 2.9. decembra bo v Celju, če bo dovolj ledu. če ne pa na Jesenicah medrepubliška tekma v hokeju na ledu med reprezantan-cama Hrvatske in Slovenije. Republiški kapetan Pavletič je za to srečanje izbral naslednje igralce: Novak. Brun. Klinar, Valent.ar, Niko in J. Čebulj. Dolinar. Tišler, Kristan, Turšek (vsi J.), Prosenc, Janežič. Čuček, Volkar in Babnik (vsi Ljubljana).
. . . da so \vaterpolisti Jadrana iz Hercegnovega v Gantu premagali domačo ekipo 7:2 (1:2). Tudi v nekaterih plavalnih disciplinah bo zmagali naši plavalci in dosegli odlične izide, med njimi Volčan-&ek na 100 m z metuljčkom (1:07.4), Pelc na 200 m prsno (2:51.0) in v štafeti 5 x 50 m (2:18.5).
Jenko (270 kg), Gregorc (270 kg) in
rezerva Grablovic (265 kg). Seveda so to zgornje meje ob skrajni zmogljivosti v teh dneh. Mimo osebnih rekordov (Karalič) računamo torej tudi z novim absolutnim jugoslovanskim rekordom (zdaj 375 kg), ki naj bi ga dosegel Jože Colarič, najboljši jugoslovanski dvigalec uteži. Račun vna-
ekipni državni rekord. Seštevek v olimpijskem trialonu za posameznega tekmovalca namreč izpričuje, da bodo naša v finalu dvignili 2185 kg, tehtali pa naj bi 546 kg, torej dobrih 6 kg več kakor v dvoboju z zagrebškimi dvi galci. Številka 1639 kg (razlika med dvignejno in telesno težo) je torej Večja od dosedanjega državnega rekorda (Ljubljana — 1664 *g). Nova znamka bi uvrstila prvaka med redke evropske ekipe, ki premorejo takšno storitev. Seveda je to za zdaj še 'račun brez krčmarja, ki pa bo — če ne po treh tednih — poravnan kdaj po-znej e.
Brez pretiravanja pa lahko trdimo, da bo Ljubljana tudi letos osvojila jugoslovanski pokal. Ta misel pa nikakor ne sme uspavati slovenskih atletov; nasprotnikov ne gre podcenjevati, čeprav so na papirju slabši tekmeci. Dvoboj v finalu namreč ne bo samo tekrria z nasprotnikom, temveč tudi s samim seboj za čimboljši rezultat celotne ekipe.
ppisi
Šil
Uspešno zdravljenje gobavosti
a-
PRED VELIKIM SINDIKALNIM TURNIRJEM V LJUBLJANI
Kegljači-na plan!
Bežno srečanje z znanim kegljaškim reprezentantom Avgustom Likovnikom. Vsakdanja vprašanja ln potem Likovnik:
»Naše telesnovzgoje organizacije se borijo z zelo nevšeč-nimi gmotnimi težavami. Sicer ne vse in tudi ne povsod. Toda pri nas v Ljubljani je že tako. Imamo okrajno kegljaško zvezo in nič koliko dobre volje, da bi kegljanje še bolj razširili med delovne ljudi. V ta namen smo razpisali sindikalno prvenstvo mesta za moštva in posameznike, ki naj bi se začelo sredi januarja 1958. Proračun naše okrajne zveze pa znaša 15.000 din. Ce bi hoteli razpis samo razposlati vsem sindikalnim podružnicam bi potrebovali kakih 25.000 dinarjev.«
In. posledica tega razgovora: ▼ naslednje objavljamo najvažnejše podrobnosti tega razpisa:
V sindikalnem moštvenem ta posameznem prvenstvu Ljubljane lahko nastopajo vsi nerigistrirani in registrirani kegljači. Moštva sestavlja 6 tekmovalcev. Ce ni do-
TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL
Naš up ki naša nada — Maribor
Najbolj množično tekmovanje jugoslovanskih športnikov — pokalno prvenstvo FLRJ v nogometu se je tudi letos premaknilo v zaključno fazo. Z nedeljskimi tekmami na Hrvatskem smo dobili še vsa preostala q moštva, ki so si priborila vstop v osmino finala — med 16 najboljših jugoslovanskih nogometnih ekip.
Ko so lani tekmovanje uredili tako, da bo finale šele 25. maja, igrajo pač tekme vzporedno s tekmami za točke. Izdelali so tudi ključ, po katerem je za posamezne republike določeno število finalistov. Tako ima Srbija 7 moštev med zadnjo šestna jstorico, Hrvatska 4, BiH ‘2 ter Slovenija, Crna gora in Makedonija po eno ekipo.
Dosedanje pokalne tekme v letošnji sezoni niso prinesle kakih posebnih presenečenj, čeprav so bili izločeni tudi že nekateri zvezni ligaši, kakor n. pr. Spartak, Vardar in BSK. Med 16 finalisti so samo zvezni ligaši ter člani conskih lig. Edina izjema je slovenski zastopnik Maribor, ki je v repub-
liškem finalu odpravil anajrto-
rico Odreda.
Naši upi veljajo torej jedaj vrlemu železničarskemu kolektivu iz obdravskega mesta. V
hudi konkurenci pa se bo seveda le s težavo uveljavil, razen če mu morda ne bo posebno naklonjen žreb. Vsekakor pa bo zaključno tekmovanje za pokal FLRJ še posebna- poslastica za mariborske ljubitelje nogometa.
V tekmovanju so preostali — iz Hrvatske Dinamo, Hajduk, Zagreb in Split; iz Srbije: Partizan, Radnieki, Beograd, Crve-na zvezda, Vojvodina, Radnički (Sombor) in Smederevo; iz BiH: Zeljezničar (Sarajevo) In Velež; iz C-rne gore Budnčnost, iz Makedonije Pobeda (Prilep) in. la Slovenije Maribor.
Parov za osmino finala še niso izžrebali, določena pa sta že termina tega kola kakor tudi četrtfinala; in sicer v dneh 2. in 9. februarja.
*
Nogometna tekma za Jugoslovanski pokal med Zagrebom in Mladostjo iz Zaboka se je na igrišču slednje končala z zasluženo ln izdatno zmago gostov 5:1 (2:1).
volj moških, so lahko ekipe mešane. Tekmovali bodo v borbenih igrah, pri čemer bo imela vsaka ekipa štiri nastope, in sicer tako, da bosta po dva nastopa združena. Dvajset najboljših moštev bo nastopilo v finalu, kjer bodo znova po štirje nasitopi. Posamezniki bodo tekmovali na 50 lučajev mešano. 40 prvoplasiranih si bo pridobilo pravico nastopa v finalu, kjer pa bodo tekmovali na 100 lučajev mešantn
Tako v moštvenem kakor v posameznem tekmovanju bo za končni plasma odločilen rezultat v finalu, ki mu bodo pa prišteli še rezultet iz .predtekmovanja. Vrstni red registriranih in neregistriranih moštev kakor tudi posameznikov bodo objavili ločeno, pri čemer sodi med registrirana moštva tudi vsako tako, ki ima
vsaj enega registriranega tekmovalca. Prijave Je treba poslati okrajni kegljaški zvezi Ljubljana, Likozarjeva ul. 9. — Sindikalna podružnice lahko prijavijo poljubno število moštev in posameznikov. Preračunani stroški znašajo za ekipo 850 dinarjev, za posameznika pa 160 dinarjev.
Za proslavo občinskega praznika v Litiji je domače športno društvo organiziralo pokalni nogometni turnir, na kateremso bili doseženi tile izidi: Proletarec (Zagorje) : Sloga (Trbovlje) 3:0, Litija : Kamnik 2:2 (zmagovalec je 'bila Litija z ll-metrovkami), Kamnik : Sloga 3:3 (tretji je bil Kamnik, ki je bil uspešnejši z ll-metrovkami), Litija : Proletarec 4:1. Vrstni red: Litija, Proletarec, Kamnik in Sloga. Na namiznoteniškem pokalnem turnirju je med 9 udeleženci nepričakovano zasedel prvo mesto Milan Mlakar.	(-r)
Železničarski atletski klub Ljubljana obvešča članstvo, da bo redni občni zbor dne 27. t.' m. ob 18. uri v sindikalni sobi železniške direkcije v Kolodvorski ulici. — Vabljeni!
Na hokejskem turnirju v proslavo JLA v Beogradu, sta bili v nedeljo odigrani zadnji dve tekmi, ki sta se končali takole: Partizan ; Ljubljana 2:2 (1:2, 1:0, 0:0), Tašmajdan :	Crvena	zvezda	8:4
(2:2. 3:2, 3:0).
DRUGO MOŠTVO V BELJAKU
ASKO Beljak je pred dnevi poslal laskavo vabilo dvigalcem -uteži ZTAK Ljubljana. Beljaškl atleti pripravljajo namreč v dneh od 8 do 12. februarja športni teden. ASKO je na to prireditev poklical tudi ljubljanske dvigalce, ln sicer drugo moštvo. Dvoboj bo po vsej priliki 15. februarja.
Poziv iz zamejstva kaže, da Je sloves o našem ekipnem državnem in pokalnem prvaku dober tudi onstran meja.
Sliki prikazujeta dekletce Ma Boke Sone pred in po zdravljenju.
ZA ZLATOM 5500 METROV POD ZEMLJO
Najgloblji rudnik na svetu je rudnik zlata Kolar v Indiji. Prt zasledovanju nahajališč zlata so že dosegi; globino 3500 metrov. Rudnik ima 110 kilometrov rovov. Temperatura do-sežle na dnu 65 stopinj Celzija-Kljub neznosni vročini so v preteklih 80 letih izkopali blizu' tisoč ton zlata. Za rudnik so vedeli že pred dobrimi sto leti. Do rledavna ga je izkoriščala angleška delniška družba, danes pa je last indijske države.
Dolga stoletja Je bila gobavost bolezen, pred katero so vsi trepetali. Bolnika, ki n; mogel več prikrivati strašnih znakov bolezni, so brez usmiljena izgnali iiz družbe in bil je obsojen na samotno živU-j e-nj e, ali pa se- je pridružil krdelom drugih revežev, ki so s« potikali po deželi- In danes . . . Mnoge . države' so pričele gobavost načrtno zdraviti in zatirati in bo dosegle pri tem lepe uspeh e-
Nekeiga julijskega dne leta 1950 so prinesli v bolnišnico bli.zu Rangoona osemletno deklico Ma Boke Sone. Dekletce je bilo gobavo in vse je. kazalo, da so leta njenega življenja šteta. Pričel; so jo zdraviti s sulfonom in v treh letih dosegli znaten uspeh. Leta 1955 ni Imela več simptomov bolezni in dve leti pozneje se je srečna in zdrava vrnila k svojim star-. Sem.
To se sliši kot pravljica in vendar je res- Burma je pred petimi leti s pomočjo Svetovne zdravstvene organizacije, priče-. la veliko borbo prot; gobavosti. Tu ni samo vprašanje zdravljenja, treba je odkrivati primere gobavosti ln prepričevati ljudi, da se pustijo zdraviti. Z . druge strani pa j© potrebno poučit; zdrave ljudi, da ni ta bolezen nič bolj ostudna kot druge bolezni in da je zdravljenje uspešno.
Vedeti maramo, da j« — po
naijnovejših Izsledkih -— gobavost nalezljiva bolezen samo v določenem stadiju, medtem ko .se v dobi nenalezljivosti bolnik lahko svobodno giblje v družbi zdravih ljudi. Seveda je o tem ljudi težko prepričati in je potrebno veliko propagandnega in dokazovalnega dela-
Neva.rne bolnike ambulantno zdravijo v 'novo ustanovljenih »odprtih* klinikgh. Prvo kliniko te vrste so uredili v Rangoonu, kjeir je zdravljenje tudi najbolje organizirano. Bolniki, ki so njivami za svojo -u-Kolico, se morajo še vedno zdraviti izolirano v specialnih kolonijah in sanatorijih. Toda, tudi bolniki
vedo, da i® izolacija le začasna in da se bodo kmalu vrnili med svoje domače.
Ob pričjetku organiziranega zdravljenja je bilo v Rangoonu prijavljenih šest tii^oč bolnikov, v vsej Burmi Pa nad sto tisoč. Sedaj, ko zajema akcija vedno več slučajev, so_oc«mo popravili na dve sto tisoč; torej nad 10 gobavih bolnikov na tisoč prebivalcev-
Dr. Tha Saiing, neumorni delavec v borb; protj gobavosti, pravi, da morajo odkriti čim-več pr.im.eirov goeavosti. kajti le taiko bod0 lahko iztrebili to kužno leglo in bolezen enkrat Za vselej odpravili.
MARMOR IZ BOKE KOTORSKE
V majhni dalmatinski vasici Djuriči v zalivu Boke Kotorske leži ob sami obali kamnolom, ki so ga izkoriščali že Rimljani. Z marmorjem iz Djuričev so popločene Benetke, Trst, Odesa, Rim, Kotor in veliko drugih mest ob sredozemskih obalah. Z njim so obloženi zidovi starega samostana Dečani, številne primorske palače, cerkve in letni-kovci nekdanjih patricijev. V novejšem času je kipar Augu-stinaič izklesal iz tega kamna spomenik Združenim narodom in spomenik Zidom — žrtvam fašističnih nasilnikov, ki stojita oba v New Yortau. Tudi
Šola za čudežne otroke
Pred meseci so biili časopisi reakcije l-ahko opazujemo pri
polni novic o 13-letnem Fredu Safieru, ki se je vpisal na znamenito ameriško vseučilišče Harvvaird im to celo na jedrsko fiziko. Pred- dnevi pa je vso Ameriko osupnil deset in pol let star_ Robert Strom, ki je brez oklevanja popolnoma pravilno odgovoril na vsa vprašanja priljubljene televizijske igre »Podvoji ali pusti«. Vseh 16 vprašanj je dobil s področja fizike, matematike, astronomi,ie in kemije. Fantu je stvar vrgla 192.000 dolarjev — kar sami preračunajte, koliko bi to dalo v našem denarju!
Da bi dobili Vsaj malo pojma o neverjetnem uspehu tega otroka, objavljamo nekaj najlažjih, vprašanj, na katera je odgovoril. — Milja je dolžinska mera. Kaj pa meri amgstrom? Kje leži krater Kopernik? — Od leta 1940 so umetno naredili devet novih elementov. Katere? — Sonce je nasvetiej-ša zvezda, ki jo viidimo z zemlje. Naštejte naslednjih osem in povejte, katerim ozvezdjem pripadajo! — Katere kemične
Suša, judo m...
Pepe:	»Kal praviš,
Eane, za tole športno sušo? Košarkarji m plavale; spijo na letnih lovorikah in sanjajo o boljših časih. Prvi o tiovem betonskem stadionu. ki jim raste poleg Cekinovega gradu, drug;	pa	o	zimskem
bazenu ki jim še ne raste	nikjer	Smučarji
Iz »Enotnosti« so napovedal; finančni polom Z milijončkom defic.ta; pravijo, da so zapisani smrti, če jih v zadnjem hipu ne - reši kakšna Injekcija ki bo vsebovala vsai nekaj sto tisoč dinarčkov Reprezentančni smučarj; — tekači so po dolgem iskanju na Pohorju odkril- nekaj centimetrov snega ;n sedaj trenirajo na njem kot divji. Skakalci pa bi morali na Triglav. Tam je že kar	75	centimetrov
snega.	Ce	b;	ing. Blou-
dek popilin poprej mali Triglav — bj nemara kar šlo.
Sicer Je pa dobava onega pri nas v zadnjih
letih tako zanikrna, da
bi bilo potrebno pozvati podneone strokovnjake, naj kaj ukrenejo proti tej sabotaži. Ce ne. ne kaže drugega, kakor da se Slovenci preselimo nekam južneje kjer imajo zadnje čase obilo snega
Pri nogometaših je dolgočasno. Domači so zasluženo legli k počitku, Kolikor še ne iščejo nov-ih gnezd. Samo Odred je vojaškim nasprotnikom naložiil v nedeljo pet kosov — za praznik. Pravijo, da sb bili med vojaki razni zastopniki prvoligašev. Sumim. da so bil; med njimi celo iz državne reprezentance, saj ni znal nihče med njimi streljati na gol. Vsa krema iz prve lige se je razpršila po svetu zaradi spomladanske kondic-tJe v raznih devizicah in valutah . . .
»Ja — Zane! Kaj pa je s teboj? Jaz klepečem In klepečem, tj pa molčiš kot grob. Zini vendar tudi ti kakšno!«
Zane: »Saj bi, pa mi je še 9edaj slabo. Kar ne morem priti do sape.«
Pepe; »Revež. Kaj si pa takega pojedel? Morda kakšno pokvarjeno ribo-«
Zane; »Ne. to že ne. nič njisem pokvarjenega užil Pač pa sem v soboto gledal judoiste med katerim, smo Slovenci najboljši. In tako sem vso noč sanjal, kako se po japonsko pretepavam. Bilo je grozno . . . Ko sem najprej ’ izdržal kup krepkih brc v trebuh in želodec mi Je partner sedel na glavo, mi zvil roko kot kakšno vrv o-koli vratu in me na koncu zadavil. Ko sem se na pol mrtev prebudil. sem imel navito okrog vratu rjuho, da sem komaj še dihal. Nak — tega japonskega premetavanja in zvijanja rok pa ne grem gledat nikoli več.«
Pepe:	»Torej Judo!
Zakaj pa njsi šel raje k težkim atletom? Tam ni ne brc ne zvitih rolk — nit! zadavljenih Za-netov«.
.Zane: »To Je že re«. Toda to ljudstvo je ta-
ko dolgočasno/ Drugega ne znajo, kakor premetavati tisto železno Bšejod o^ajej '0tss;o3( in sunka ne pridejo. Pa še tisto nj.ihovo napenjanje! Kar čudim se. da se kdo ne razpoči od silnega napora — to tudi nj zame! Mnogo raje bi gledal kakšno hokejsko tekmo, toda tudi tukaj jim ne gre prav. Na Jesenice še pridem, a — kako nazaj 'Po radiu kar na-naprej hvalijo z odličnimi zvezami po železnici. Toda katere? Igre se končajo tam okoli desetih — zadnji vlak v Ljubljano pa prihaja ob osmih. Avtobusa ni. za avtostop pa nimam posluha. Prvič nisem brhko dekle, drugič pa se naši lastnik; prelepih vozil ne zmenijo niti za talko.«
Pepe:	»Kaj	pa je z
ljubljanskim, hokejisti? Al" so pomrli?«
Zane: »Kaj še! Ti samo še dirkajo okol; po tujih lediščih. V petelk popoldne so še trenirali na' Jesenicah, v soboto tn nedeljo pa že igrali na turnirju v Beogradu. In niti ne slabo!
GOS REŠILA OTROKA
V italijanskem mestecu Can-talupo je izzvala veliko senzacijo čudovita rešitev triletnega dekletca. Otrok je ostal sam v stanovanju, kjer so starši^ pozabili zaipreti plin. Na srečo* je bila v stanovanju tudi gos. Ko je žival čutila, da jo duši, je s prestrašenimi kriki frfotala po sobi in se končno zaletela v okno, ga razbila in in 'se rešila na- dvorišče. Skozi razbito oikno je prihajal svež zrak v sobo, gos pa je pod oknom delala tak trušč, da so sosedi postali pozorni in v • zadnjem hipu rešili otroka.
sledečih mešanicah: voda in kovinski rodi j klorhidridna kislina in natrijev lug? ,— Zvezde so klasificiram« po njihovih spektrih. Te skupine označujejo velike črke. Katere go značilnost skupin A, G in M? Opozarjamo še enkrat, da so to najlažja vprašanja. Vsako izmed ostalih enajstih vprašanj ima več teksta kot vsa. zgornja skupaj. Robert je moral n. pr. računati im razlagati verižne reakcije pri nuklearnih procesih na soncu in Se kopico težjih stvari.
In zaključek? V ZDA ustanavljajo posebno šolo za čudežne otroke. V Franciji pa celo že imajo tako ustanovo. Upravičeno s« pa marsikdo
TRSTJE ZA IZVOZ
V. Banatu so obsežna zamočvirjena podr očj a, kij er ne more j o kmetovati- Na takih površinah raste trstje, ki so ga kmetn© kosil; za lastne potrebe in za štukaturo. Včasih so v Banatu s trstjem pokrivali tudi hiše. 2 e pred Ker; so poskusili z izvozom te rastline. Inozemski odjemalci so bil; s kvaliteto zel0 zadovoljni. Od takrat je trstjte postalo izvozn; predmet številnih vasi v Banatu.
Trstje j« plevel, k; ga ni treba segatj ali gnojiti- Enkrat na leto ga v zimskem časiu pokosijo, zvežejo v snope in o-opre-mijo- S tem je vse delo opravljeno.
Vas Melenci pri E&ki Izvozi vsako leto najmanj 120.000 snopov trstja, za katere plačajo inozemski kupci nekaj naid 25 milijonov deviznih dinarjev. Od dohodkov za izvoženo trstje -so si zgradili Zadružni in Mladinski dom, nogometni stadion in' elektrificirali so vso vas.
vprašuje, ali gre v takih ln
podobnih primerih, kot je mali Robert, za resnične genije ali pa le za dovršeno papagajsko izurjenost. Tudi v tem primeru bi morali priznati, da ima Robert Strom vsaj genijalen spomin.
drugi naši kiparji so izdelali iz kotorskega marmorja mnogo spomenikov. Fasade številnih novih palač so okrašene z njim.
Lani so poslali prvo večjo pošiljko marmorja v Francijo, letos pa v Belgijo za izgradnjo našega paviljona na mednarodni razstavi v Bruslju. Francoskim in belgijskim strokovnjakom je kamen izredno všeč. V zadnjih letih vse bolj. iščejo djurički marmor, ki je edinstven po barvi in lepoti ter zelo primeren za zunanjo in notranjo dekoracijo stavb. Ne vpija vlage in ne zmrzne. Na razpolago je v raznih odtenkih od rožnate do temnordeče barve. Razen tega se da bleščeče polirati.
Geologi so proučili ležišča in ugotovili, da so rezerve skoraj neizčrpne. Podjetje »Industrija kamna« je nabavilo stuoje, s katerimi bo. moglo marmor lepo obdelovati. Za kamen iz Djuričev se zlasti zanimajo italijanske firme, ker podobnega, razen v Skandinaviji, ni v vsej Evropi.
Ne samo ženske — tudi moški so nečimerni..
£0 i*o6iž
	
\	
i	
- i	
	
&:*>>!	mm
1	mm
'mm	
*
V
&
obvešča svoje odjemalce, da bo popis blagovnih zalog v vseh skladiščih v času od 26. dec. 1957 do vključno 6. januarja 1958.
Ker bedo skladišča med navedenim časom sa prodajo saprta, bomo eventualna naročila, prispela v tem času, izpolnili v .letu J958.
7861-R
HEINZ OESTERGARD, berlinski modni krojač, je imel v Londonu ogromen uspeh s svojo revijo steznikov. Sedaj je revež v zadregi, ker je dobil od Lon-diončank preveč naročil. Vse kaže, da so angleški modni ustvarjalci zanemarili to področje ženske mode.
TYRONE POWER, nekoliko ostareli junak neštetih filmov, je zadnje dni mnogo v družbi švedske zvezdnice Mai Zetter-ling. Ko so ga novinarji vprašali, če se bo v tretje poročil,'je odgovoril, da nima teh namenov in vzdihnil: »Gospodična Zetterling je žena z zelo dobrim okusom!«
PODMORNICE ZA RAZ1SK0-* VANJE MORSKEGA DNA
V tržaških ladjedelnicah gradijo po zamisli proftesorja Pi-cairda podmornice za raziskovanje morskega dna. Z njim; upajo doseč; globino 3500 metrov. V mednarodnem geofizičnem lletu bo petnajst takih podmornic raziskovalo Sredozemno morje ob italijansiki obali- -Ekspedicijo bo vodil sin profesorja Bicarda, sodelovali pa bodo znanstveniki raznih strok-Predvslesm bodo raziskovali globinske morske tokove. Z u-poira.bo raznih aparatov bodo proučili usedline na morskem dnu. izmerili tem-pieraturo vode v raznih krajih in snemali na magnetofonski trak. Podmornice bodo imele majhno brzino. Kgibina ža opazovanje bo okro-KLft z ofciy - l<z pl “fesi stlekla.
LLOYD WRIGHT in LE COR-
BUSIER, ki štejeta med največje sodobne arhitekte, sta govorila v televizijski oddaji v Chicagu o ameriški kulturi. Pomotoma so j-stali mikrofoni in kamera po oddaji še odprti. Tako so gledalci slišali, ko ie 80-1-etni Whright zaklical: »Hit--ro izginiva, preden kateri, od naju ne pove resnice!«
ROGER VADIM režira nov film, v katerem igra njegova bivša žena Brigitte Bardot. Pri delu je moral pokazati njenemu partnerju, kako se Brigitto najučinkoviteje ppljufoi. Režiserji morajo imeti res zmeraj dobre živce!
MARLON BRANDO je zelo energično prekinil ugibanje o tem. ali je njegova žena hči vz prvega ali drugega zakona svoje matere. Prvič je bila namreč Brandova tašča poročena z Indijcem, drugič pa s Škotom. Marlon' je diktatorsko odločil, da bo njegov otrok dobil indij-« skra ime.
Na Marsu
O o
»Oprostite, ste gospa ali gospodi«