Elektronski varčevalni račun i odlično obrestno mero in brez vezave! =yFVOLKSBANK Več na www.e-obnesti.sj Vo Iks ban k super depoziti samo v decembru z do 4,6 % p.a* V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI wunv.uolfciban k..si Sredi Štandreža gradijo krožišče Klop je tokrat radovedno pogledal v malo znani svet modnih blogov Primorski dnevnik PETEK, 2. DECEMBRA 2011_ Št. 285 (20.300) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Končno vendarle majhen premik SandorTence Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine se je vendarle politično izjasnila o neverjetnem zapletu, ki je nastal z manjkajočimi državnimi prispevki za slovensko manjšino. To je naredila pozno, a ne prepozno, manjšinske ustanove pa bodo tudi v najboljšem primeru dobile denar z veliko zamudo. Možnost, da bo Dežela anticipirala manjkajoče državne prispevke Slovencem, je na včerajšnji seji posvetovalne komisije FJK za slovensko manjšino, jasno izpostavil odbornik De Anna. Če bi odločal on - je poudaril - bi Slovenci te prispevke že dobili, odločala pa bo deželna vlada ob odločilnem mnenju predsednika Ren-za Tonda. S tem je De Anna potrdil to, kar vemo, to se pravi, da je problem prispevkov izrazito politične narave. Ta neverjetna afera s prispevki je vse bolj podobna za-gonetki, kar je dal razumeti tudi De Anna. Postavil je na laž nekdanjega vladnega podtaj-nika Alfreda Mantico, ki je slovesno izjavil, da je rimski denar v deželni blagajni, posredno pa je kritiziral tudi nekdanjega finančnega ministra Giu-lia Tremontija. Skratka en sam zaplet na koži manjšinskih ustanov. Rekli smo, da se je Dežela angažirala pozno, a ne prepozno. V resnici ne gre samo za slovensko manjšino, temveč tudi za potrjevanje večjezične stvarnosti Furlanije-Julijske krajine ter za njen ugled v odnosu do Slovenije. evro - Ob zaostrovanju dolžniške krize evrskega območja Francija in Nemčija za novo pogodbo EU Sarkozy in Merklova bosta v ponedeljek predstavila svoj načrt prispevki - Zadnja beseda pripada deželni vladi Odbornik De Anna pripravljen anticipirati denar Slovencem TRST - Deželni odbornik Elio De Anna je pripravljen anticipirati slovenski manjšini manjkajoči denar (2,5 milijona evrov) letnih državnih prispevkov 2011. »Če v Rimu ne bodo do konca prihodnjega tedna razvozlali to neverjetno zagonetko s prispevki, bo nastopila De- žela,« je napovedal odbornik. Zadnjo besedo o tem bo imela deželna vlada, politično gledano pa finančna odbornica Sandra Savino in zlasti predsednik Ren-zo Tondo. Manjšina je doslej iz napovedanega prispevka 5,3 milijona evrov - kot znano - iz Rima dobila 2,8 milijona evrov, preostali denar pa še »visi v zraku«. De Anna je na včerajšnji seji posvetovalne komisije FJK za slovensko manjšino (foto Kroma) izrazil zmeren optimizem, da se bo problem, ki se vleče že deset mesecev, čimprej rešil. Na 2. strani TOULON - Francija in Nemčija si skupaj prizadevata za novo pogodbo EU, s pomočjo katere bi znova razmislili o Evropi in njenem delovanju. Tako je povedal francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ko je včeraj v Toulonu govoril o reševanju hude dolžniške krize, ki pesti evrsko območje. "Prava gospodarska vlada, ki sprejema več odgovornosti - to je naša vizija o prihodnosti območja evra in prihodnji reformi pogodb," je dejal Sarkozy in napovedal, da se bo v ponedeljek o tem pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki bo prišla na obisk v Pariz. Na 13. strani V Ljubljani »loverboy« na lovu za dekleti Na 2. strani Pomemben Passerov podpis za tretji pas Na 4. strani Tržaški lekarnarji preložili protest Na 5. strani Na Proseku ukradli baker za 200.000 evrov Na 6. strani Ropar z nožem v marketu v Novi Gorici Na 15. strani »Ne« za novo igralniško koncesijo Na 16. strani trst - Konferenca s Corradom Clinijem Minister bi še rad zahajal na Padriče TRST - Italijanski minister za okolje Corrado Clini, ki se je včeraj na Padričah udeležil desete konference Koordinacije raziskovalnih ustanov Furlanije-Julijske krajine, namerava še naprej voditi znanstveni park AREA, če s tem ne bo formalnih težav. Na konferenci o deželnem znanstvenem sistemu in izkušnjah s tujimi raziskovalci je minister omenil osnovne cilje za izboljšanje ravni skupnega delovanja. Ob robu srečanja je novinarjem priznal, da je pred podnebno konferenco v Durbanu pesimist. Na 7. strani postojna Uspešen nastop slovenskih zborov iz Italije POSTOJNA - Slovensko zborovstvo v Italiji je zabeležilo nov uspeh. Na regijskem tekmovanju odraslih zborov in manjših skupin, ki je potekalo 26. novembra v Postojni, sta zbor Jacobus Gallus iz Trsta in čezmejni Dekliški pevski zbor Krasje iz Trebč prejela zlato priznanje, Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Se-dej iz Števerjana pa srebrno priznanje. Dirigent zbora Gallus Marko Sancin je prejel tudi posebno priznanje za najboljši izbor programa. Na 12. strani 2 Petek, 2. decembra 2011 ALPE-JADRAN / dežela - Napoved na včerajšnji seji posvetovalne komisije za Slovence Odbornik De Anna pripravljen anticipirati prispevke manjšini TRST - Deželni odbornik Elio De Anna je pripravljen anticipirati slovenski manjšini manjkajoči denar (2,5 milijona evrov) letnih državnih prispevkov 2011. »Če v Rimu do konca prihodnjega tedna ne bodo razvozlali te neverjetne zagonetke s prispevki, bo nastopila Dežela,« je napovedal odbornik. Zadnjo besedo o tem bo imela deželna vlada, politično gledano pa finančna odborni-ca Sandra Savino in zlasti predsednik Renzo Tondo. Manjšina je doslej iz napovedanega prispevka 5,3 milijona evrov - kot znano - iz Rima dobila 2,8 milijona evrov, preostali denar pa še »visi v zraku«. De Anna je na včerajšnji seji posvetovalne komisije FJK za slovensko manjšino izrazil zmeren optimizem, da se bo problem, ki se vleče že deset mesecev, čim prej rešil. Morda sredi prihodnjega tedna, ko naj bi nova italijanska vlada končno pojasnila, kako je s tem denarjem, o katerem je bivši pod-tajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica trdil, da je že zdavnaj v deželnih blagajnah. To ni res, je Mantico rezko demantiral De Anna. Odbornik FJK za kulturo, šport in narodne ter jezikovne manjšine je pred komisijo obnovil to neverjetno zgodbo s prispevki. Dežela je v začetku leta od tedanjega finančnega ministra Giulia Tremontija zaman zahtevala pojasnila o teh nesrečnih 2,5 milijona evrov. Rimskim birokratom po odbornikovih besedah še danes ni jasno, če je za »sprostitev« omenjenega denarja potreben zakonski ukrep (zanj je pristojen parlament) ali pa je dovolj administrativna odločba, ki je v pristojnosti vlade. Ber-lusconijeva vlada tega problema ni znala ali hotela rešiti, sedaj je na potezi nova vlada Maria Montija. Kaj več bo morda znano v sredo, ko bo pristojna ministrstva obiskal Augusto Viola, direktor direktorata odborništva, ki ga vodi De Anna. Kaj pa če se bo Viola vrnil v Trst s prazno malho? V tem primeru, je napovedal De Anna, bo morala deželna uprava anticipirati manjšinskim ustanovam to, kar jim pripada po državnem proračunskem zakonu 2011. Odbornik je to možnost nakazal predsedniku Tondu, ki si je vzel čas za razmislek. Tako v primeru, da bo Rim res namenil denar Deželi, kot v primeru, da ga bo slednja anticipirala Slovencem, bo odbornik najbrž pred koncem leta sklical sejo posvetovalne komisije za Slovence. De Anna je vsekakor zmeren optimist, da se bo stvar v kratkem rešila, kar je povedal tudi slovenskemu veleposlaništvu v Rimu in generalnemu konzulatu Slovenije, ki vprašanje neposredno spremljata. Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, ki sta člana posvetovalne komisije, sta sprejela na znanje odbornikova stališča in obljube. Obema se vsekakor zdi neverjetno, da je do teh zapletov sploh lahko prišlo, nihče pa ne verjame, da gre zgolj za tehnične ovire, kot se izgovarjajo pristojni rimski birokrati. V času hude finančne in gospodarske krize banke s težavo posojajo denar, kar velja tudi za manjšinske ustanove. Tudi če se bo problem rešil v tem letu, bodo slovenske organizacije dobile denar šele konec januarja ali bolj realistično februarja. Štoka in Pavšič sta pozdravila dejstvo, da je Dežela s sto tisoč evri spet finančno obudila Sklad FJK za Slovence, istočasno pa je črtala prispevke obema krovnima, ki ju je pred nekaj meseci pravno priznala. S.T. Od leve: Giuseppe Napoli, vodja deželne službe za izseljenstvo in manjšinske jezike, odbornik Elio De Anna in Augusto Viola, direktor oborništva, ki je pristojno tudi za Slovence kroma dežela - Soglasno mnenje posvetovalne komisije Nespremenjen seznam primarnih organizacij Slovencev v Italiji TRST - Seznam t.i. primarnih organizacij slovenske manjšine ostaja nespremenjen. Tako je včeraj soglasno sklenila deželna posvetovalna komisija (o seji bomo še poročali), ki ni sprejela prošenj Slovenske- ga kulturnega središča Planika iz Kanalske doline, Združenja cerkvenih pevskih zborov, Sklada Mitja Čuk ter zasebne televizije GSC Groupe Space Mitteleuropa. Primarnih organizacij, ki redno dobivajo proračunska sredstva iz Rima, bo torej še naprej enaindvajset. Posvetovalna komisija (foto KROMA), ki jo je vodil odbornik Elio De Anna, ni vsebinsko ocenila prošenj štirih navedenih organizacij, katere je sicer deželna služba za jezikovne identitete ocenila negativno. Komisija je sprejela odbornikovo stališče, da v tem času ne gre spreminjati seznama slovenskih primarnih organizacij in tudi ne pravil za priznanje le-teh. Ostaja torej položaj "status quo", ki se po mnenju De Anne lahko spremeni le ob soglasju manjšinskih komponent in tudi posvetovalne komisije. Drago Štoka (SSO) je rekel, da s težkim srcem sprejema predlog odbornika De Anne, Rudi Pavšič (SKGZ) pa je izrazil upanje, da bo delovna skupina krovnih organizacij v doglednem času posredovala Deželi skupne predloge za novo manjšinsko organiziranost. S.T. špeter - Jutri dopoldne Posvet o Benečiji in vzhodni meji ŠPETER - Odmevi in učinki Risorgimenta in ze-dinjenja Italije na vzhodni meji je naslov zgodovinskega posveta, ki ga jutri v dvorani občinskega sveta v Špetru (začetek ob 9.30) prireja Inštitut za slovensko kulturo. V nasprotju s številnimi pobudami, ki so se letos na to temo zvrstile po vsej Italiji, gre tu za obravnavo in analizo zgodovinskih dogodkov, ki so se zgodili pred in po ustanovitvi kraljevine Italije 17. marca 1861 ob vzhodni meji, ki je v dvajsetem stoletju postala ena izmed najbolj kritičnih točk v Evropi. Osrednjo temo bodo z različnih zornih kotov osvetlili slovenski zgodovinar Branko Marušič, ki bo povedal, kako so Slovenci sledili italijanskemu Ri-sorgimentu, Tomaž Simčič, ki bo spregovoril o slovenskih katoličanih in narodnem vprašanju v 19. stoletju, zgodovinarka Liliana Ferrari, ki bo predavala o videmski nadškofiji v obdobju zedinjenja, in Giorgio Banchig, ki bo predstavil beneško stvarnost v prvih desetletjih kraljevine Italije. Prvotno je bilo predvideno, da bo zaključne misli ob koncu posveta podal pisatelj Boris Pahor. Toda zaradi operacije to seveda ne bo mogoče. Zato so organizatorji to nalogo zdaj poverili direktorju Furlanskega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Albertu Buvoliju. (NM) slovenija - Nizozemec jih »lovi« pred srednjimi šolami T. i. »loverboy« naj bi mlada dekleta nagovarjal k prostituciji LJUBLJANA - Zapeljevalec deklet oziroma t.i. loverboy naj bi stike vzpostavljal z dijakinjami še ene ljubljanske srednje šole, so včeraj opozorili v društvu Ključ. Pri Ključu so pojasnili, da so se po sredinem razkritju dogajanja okoli treh ljubljanskih srednjih šol, Gimnazije Poljane, Waldorfske gimnazije in Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, dijakinje začele še bolj temeljito obveščati o delovanju loverboya. Dve dijakinji nižjih letnikov sta se tudi opogumili in osebju šole zaupali, da ju je loverboy neposredno nagovarjal k prostituciji. Prav tako se je pojavila informacija, da se moški, nekaj več kot 25 let star Nizozemec, potika tudi okoli četrte ljubljanske srednje šole. Za katero šolo gre, vedo na policiji, kjer pa informacije niso želeli razkriti. Na društvu Ključ, ki se ukvarja prav z bojem proti trgovini z ljudmi, so izvedeli še, da naj bi loverboy pred leti deloval tudi na območju Bleda, živel pa naj bi v okolici Bohinja. Takrat naj bi s partnerko neko dekle prisilila v spolni odnos. Društvo je primer predstavilo v sredo na novinarski konferenci. Vodja pisarne društva Katjuša Popovič je pojasnila, da moški od začetka tega leta dekleta čaka pred šolami ali v gostinskih lokalih v bližini šol in jih ogovarja, da bi jih kasneje čustveno in spolno zlorabil. Moški, ki se izdaja za psihologa, je zelo prijazen in zgovoren, dekletom pa kot orožje za lažjo pridobitev njihove naklonjenosti ponudi psihološki test. Njegova ocena je vedno ista, da imajo dekleta Aspergerjev sindrom, eno od oblik avtizma. Dekleta zato prepričuje, da imajo posebne talente in da jih okolica ne razume, hkrati pa jim ponavlja, da so samostojne osebe in jih poskuša spraviti v konflikt s starši. Eno od deklet je moški celo odpeljal na Nizozemsko, kjer jo je predstavil "prijateljem". Po besedah Popovičeve v žargonu tako označujejo ljudi, "ki so si prišli ogledati blago, da bi ga morda kasneje odkupili". Drugo dekle pa naj bi moški vabil v tujino s ponarejenim potnim listom, prav tako pa naj bi dekletom ponujal drogo ter zbiral pornografski material in ga objavljal na internetu. Dekleta naj bi neprestano tudi dobivale klice in sms sporočila, iz katerih izhajajo vabila na zabave in izlete ter nagovarjanja, naj s seboj na srečanje pripeljejo še mlajše sestre, nagovarjanja k fotografiranju ter celo spolnim odnosom v troje. Stik z dekleti naj bi vzpostavljal tudi s pomočjo 17-letnice, ki se je od doma preselila k njemu, hkrati pa naj bi moški re-krutiral tudi fante, najverjetneje za namenom lažje vzpostavitve stika z njihovimi sošolkami. Z dogajanjem je že od začetka leta seznanjena tudi policija, ki zadevo preiskuje. (STA) V prodaji vinjete za leto 2012 LJUBLJANA - Včeraj je stekla prodaja vinjet za leto 2012, ki so svetlo zelene barve. Letnim vinjetam za tekoče leto, ki so roza barve, veljavnost preneha z 31. januarjem, je Družba za avtoceste v RS (Dars) objavila na svoji spletni strani. Cene vinjet ostajajo nespremenjene. Nove vinjete je mogoče kupiti na več kot 700 pooblaščenih prodajnih mestih v Sloveniji, med drugim na bencinskih servisih, v kioskih, na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) in v večjih trgovskih centrih, ter na več kot 800 prodajnih mestih v tujini. Za letno vinjeto morajo vozniki motornih vozil do največje dovoljene mase 3500 kilogramov odšteti 95 evrov, za mesečno 30 evrov in za tedensko 15 evrov. Letna vinjeta za motorna kolesa stane 47,50 evrov, polletna 25 evrov, tedenska pa 7,50 evra. Letna vinjeta za tekoče leto velja od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta, torej skupno 14 mesecev. Mesečna vinjeta velja od trenutka nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu njenega nakupa oz. do preteka zadnjega dneva v mesecu, če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni. Tedenska vinjeta velja sedem zaporednih koledarskih dni od vključno dneva, ki ga določi uporabnik ob nakupu vinjete. Decembra poostren nadzor na slovenskih na cestah LJUBLJANA - Slovenski policisti v času veselega decembra vsako leto beležijo povečano število vinjenih udeležencev cestnega prometa. Še posebej bodo poostrili nadzor tik pred božično-novoletnimi prazniki, predvsem v nočnem času. Policisti udeležencem v prometu svetujejo, da v primeru uživanja alkoholnih pijač uporabijo javna prevozna sredstva ali pa naj prevoz opravi voznik, ki ni užival alkoholnih pijač, prepovedanih drog ali psihoa-ktivnih substanc. Ob tem morajo vozniki upoštevati, da alkohol v organizmu ostane več kot 12 ur po zaužitju. V Sloveniji so policisti v prvih desetih mesecih letošnjega leta na cestah obravnavali 18.874 prometnih nesreč, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta (17.904). V prometnih nesrečah je umrlo 120 oseb oziroma tri več kot v enakem obdobju lani, 803 ljudje (lani 757) so bili hudo, 7453 (lani 8160) pa lahko telesno poškodovani. Alkoholizirani udeleženci so povzročili 1515 (lani 1664) prometnih nesreč, kar je osem odstotkov vseh prometnih nesreč v tem času. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 2. decembra 2011 3 trst - Dvignite se! ob 70-letnici OF in 20-letnici osamosvojitve Slovenije Dvignimo glas! Življenja naj nam ne uravnavajo drugi! podprl vstop # * * Hrvaške v EU bruselj EP z veliko večino Proslava v nedeljo ob 16. uri v Kulturnem domu - Na pobudo SKGZ in ZSKD TRST - Dvignite se! Tako se glasi sporočilo kulturnega dogodka, ki ga v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu prirejata Slovenska kulturno gospodarska zveza in Zveza slovenskih kulturnih društev, da bi počastili 70. obletnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda in hkrati 20. obletnico osamosvojitve Slovenije. Proslava pa, ki zaradi organizacijskih in časovnih razlogov sicer res prihaja z osem- oz. šestmesečno zamudo, ne želi biti klasično podoži-vljanje starih, partizanskih časov, »pač pa bo bolj usmerjena v sodobnost oz. v to, kar je zraslo na ideji, na člo-večanski ideji odporništva proti vsakršnemu nasilju, pa naj se to kaže skozi nacizem, fašizem ali druge "-izme",« nam je povedal pesnik in odgovorni urednik slovenskih informativnih oddaj RAI Marij Čuk, kateremu je bil poverjen scenarij. Rdeča nit nedeljske proslave bo namreč splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je sprejela skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 v Parizu in »v kateri je zaobjeto pravzaprav vse, kar se dostojanstva posameznika, skupnosti in demokracije tiče: se pravi, pravica človeka do življenja, do službe, do kulture in mišljenja. Z eno besedo, do svobode. Tiste svobode, za katero se je borilo odporništvo.« Tako pri nastanku OF kot samostojne Slovenije vidi Čuk v osnovi neko osvobajanje. Človek, pravi avtor scenarija, hoče namreč stati na svojih nogah, na svoji zemlji in biti upoštevan, ne le kot individualno bitje, kot posameznik, ampak tudi kot skupnost. »Sen vsakega naroda in prav tako Slovencev že več kot 1200 let je ta, da bi se združili v eno, tudi državotvorno, skupnost in to nam je uspelo.« Od-porništvo, osamosvajanje, samostojnost veže ena in ista sintagma - bodimo svobodni in odločajmo sami o nas samih, meni Čuk. Členi splošne deklaracije človekovih pravic so v bistvu nekaj pretresljivega za nas in za življenje naše skupnosti, tudi v času te globalizirane krize, ki se ji nekje pasivno prepuščamo, dodaja naš sogovornik. »Treba se je dvigniti, kot posameznik in kot skupnost. Dvigniti je treba svoj glas -kot to tudi veleva naslov dogodka. Svojega življenja ne smemo namreč spremljati pasivno, saj ga že itak preveč uravnavajo drugi. Ne smemo dovoliti, da nam bi ga totalno uravnavali drugi.« Avtor scenarija nedeljskega dogodka v Kulturnem domu je Marij Čuk kroma Nedeljski dogodek v Kulturnem domu pa seveda ne bo mogel mimo spominov. Nikakor pa ne v smislu neke jokavosti ali tarnanja, zagotavlja, pač pa z željo, da predstavi to, kar je bilo tudi v težkih partizanskih časih, v časih slovenskega odporništva. Za to je Čuk segel po poeziji, pravzaprav po čustvih, ki jih poezija ponuja. Zbral je nekaj verzov neznanih, čisto anonimnih avtorjev in jih povezal z verzi uveljavljenih, znanih partizanskih pesnikov kot so Matej Bor, Karel Destovnik Kajuh, Edvard Kocbek, Jože Javoršek, Ivan Minatti in drugi. Verze je povezal hkrati z nekaterimi grozljivimi pričevanji iz taborišč ali s pismi, ki so jih z njihovih domov pošiljali mladi ljudje, taboriščniki obsojeni na smrt. Na odru jih bosta interpretirala in podajala gledališka igralca Nikla Pe-truška Panizon in Romeo Grebenšek ob interakciji združenih moških pevskih zborov Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa pod taktirko Rada Mi-liča in harmonikarsko spremljavo Ja-rija Jarca. Izrazito partizanske pesmi se bodo skladno spajale s tematiko in še poudarjale vsebino pesmi, pisem, dialogov, pravi Čuk. Proslava bo preprosta in ne predolga. Režijo je podpisal Boris Kobal, glavna govornica pa bo Alenka Flo-renin. Sara Sternad BRUSELJ - Evropski parlament je včeraj z veliko večino glasoval za vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je ob tem pozdravil hrvaške poslance, ki bodo v parlamentu do vstopa države v unijo navzoči kot opazovalci. Posebej je pozdravil tudi predsednika hrvaškega sabora Luko Bebiča, ki je v galeriji parlamenta spremljal glasovanje. Formalno soglasje Evropskega parlamenta je eden od pogojev za podpis pristopne pogodbe. Ta korak morajo formalno potrditi še članice unije, ki naj bi to storile 5. decembra. Hrvaška bo pristopno pogodbo predvidoma podpisala 9. decembra, pred vrhom EU. Po podpisu se bodo začeli postopki ratifikacije v članicah unije in na Hrvaškem. Cilj je, da slovenska soseda postane 28. članica unije julija 2013. Evropski poslanci so sprejeli tudi resolucijo, v kateri so Hrvate pozvali, naj se udeležijo referenduma o vstopu v unijo in glasujejo za, hrvaške oblasti pa, naj nadaljujejo pravosodne reforme ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. ljubljana - Že osma izvedba pobude Poziv za pridobitev naziva Kulturna šola 2012 LJUBLJANA - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije in društvom Geoss objavil javni poziv za oddajo vlog za pridobitev naziva Kulturna šola 2012, za katerega se lahko potegujejo osnovne šole, ki skrbijo za aktivno in raznoliko kulturno udejstvovanje učencev, njihovih staršev, starih staršev in mentorjev v okviru obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula. Cilj projekta Kulturna šola, piše v sporočilu, je dvigniti kakovost in obseg aktivnega oz. pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev, njihovih staršev, starih staršev in mentorjev v sklopu ob-šolskih dejavnosti, ki niso del kuriku-la. Tako kulturna šola spodbuja kulturno vzgojo, omogoča ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpira kakovostne dosežke, skrbi za izobraževanje mentorjev ter stremi k temu, da bi postale šole žarišča kulturnega dogajanja v svojih lokalnih okoljih. V tem okviru pripravi JSKD letno več kot tisoč različnih prireditev za otroke in mladino. Projekt poteka že osmo leto, v tem času pa je približno 150 osnovnih šol prejelo naziv kulturna šola, katerega lahko obnovijo vsaka tri leta. Med pogoji za pridobitev naziva so med drugim najmanj tri leta razvejanega in kakovostnega kulturnega življenja na več kot treh kulturnih področjih, spodbujanje mentorskega dela in izobraževanja učiteljev, sodelovanje na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, priprava kulturnih programov za širšo javnost idr.. V okviru tokratnega razpisa lahko zainteresirane osnovne šole pošljejo vloge za pridobitev naziva na JSKD do 25. januarja 2012. Komisija za podelitev naziva kulturna šola bo pregledala in ocenila obšolske kulturne dejavnosti na posameznih šolah in izbrala najboljše med njimi. Za dodatne informacije je na voljo pomočnica direktorja JSKD za projektne naloge Marjeta Pečarič, telefon 00386-41-691059, naslov elektronske pošte marjeta.pecaric@jskd.si. koroška - Slovenci v Avstriji Inzko v intervjuju za slovenski spored ORF o ponovni kandidaturi za mesto predsednika NSKS Nekdanji predsednik parlamenta Khol odločno proti načrtovani denacionalizaciji narodnih skupnosti CELOVEC - Sedanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, visoki diplomat Valentin Inzko, je v pogovoru za slovenski spored Avstrijske ra-diotelevizije (ORF) namignil, da bi lahko ponovno kandidiral za predsednika najmočnejše krovne politične organizacije slovenske manjšine na Koroškem. Volitve novega predsednika bodo predvidoma še pred poletjem leta 2012. Termin sicer še ni točno določen, sta se pa predsedstvo Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) in predsedstvo organizacije že dogovorili za »volilno leto 2012«. Občni zbor je bil sprva načrtovan še za letos, toda zaradi intenzivnih pogajanj v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi in s tem povezanim delom tudi znotraj organizacije, so v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) občni zbor premaknili na naslednje leto. Pri tem vse kaže, da je Inzku, če se bo odločil za kandidaturo, več ali manj predsedniško mesto zagotovljeno. Tudi če ne bo edini, je nedvoumno že zdaj tisti kandidat, ki ima največje možnosti za izvolitev. Inzko je v pogovoru za ORF še dejal, da je njegova organizacija opravila v minulem poldrugem letu, odkar je na čelu NSKS, zelo dobro delo, in sicer predvsem kar zadeva politični dogovor o dvojezičnih tablah. »Na tem je sedaj treba graditi naprej,« je še pristavil Inzko in napovedal, da bo NSKS v prvih mesecih leta 2012 opravil sestanke s člani organizacije na terenu. »Nato bo tudi jasno, kako se bom odločil,« je dejal Inz-ko, ki je prišel na čelo NSKS, potem ko je spomladi 2010 spodletel poskus tedanjega vodstva na čelu s Karlom Smol-lejem, da se Narodni svet koroških Slovencev sploh razpusti. Problematika manjšinskih pravic oz. slovenske manjšine na Koroškem je bila v torek zvečer v tinjskem domu tudi v ospredju nastopov dveh uglednih nekdanjih avstrijskih politikov - bivšega predsednika parlamenta Andreasa Khola in bivšega zunanjega ministra Petra Jankowitscha. Khol je pozdravil politični dogovor o dvojezičnih krajevnih tablah na Koroškem, o novo nastajajočem vse-avstrijskem zakonu o narodnih skupinah, kjer naj bi manjšinske pravice znižali na nivo civilne družbe in je v njem govora večinoma le še o jeziku in kulturi, pa je Khol dejal, da »denacionalizacija narodnostne politike ni mogoča«. Po njegovem aktualni osnutek zakona ne bo prestal postopka preverjanja v parlamentu brez spre- Valentin Inzko memb in popravkov. Khol je priznal, da osnutka še ni videl, poudaril pa je, da mora Avstrija sprejeti pošteno ureditev, v kateri bodo pravice narodnih skupnosti še razširili. Bivši zunanji minister Peter Jan-kowitsch pa je v zvezi z manjšinsko politiko opozoril na ureditev v Švici, kjer Andreas Khol so nemška, francoska, italijanska in re-toromanska narodna skupnost enakopravni državotvorni narodi in ne manjšine. To bi morala biti vizija za prihodnost tudi za ureditev v Avstriji in v vseh ostalih državah v Evropi, je dejal Janko-witsch. Ivan Lukan koroška - Manjšinska politika S pomočjo OVP tudi Feldner v forumu dialoga CELOVEC/DUNAJ - Predsednik koroškega Heimatdiensta (KHD) Josef Feldner bo le postal član t.i. foruma dialoga, ki ga je prejšnji teden ustanovil kolegij koroške deželne vlade. Ljudska stranka je namreč Feldnerju prepustila enega od dveh sedežev, ki sta rezervirana za to stranko. Podobne taktike so se poslužili tudi svobodnjaki (FPK), ki so za namestnega člana za deželnega svetnika Haralda Dober-niga imenovali predsednika koroških brambovcev (KAB) Fritza Schretterja. Deželni glavar Gerhard Dorfler je pred tem kategorično izključil, da bi bil v gremiju zastopan tudi koroški Heimatdienst. Kot je znano, bo novoustanovljeni foruma dialoga za razvoj dvojezičnega ozemlja deloval na deželni ravni, prvič pa se bo sestal v začetku prihodnjega leta, vstop Feldnerja in Schretterja v forum pa pomeni, da bosta obe tako imenovani »domovinski organizaciji« soodločali o nadaljnji usodi dogovora o podpori razvoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ustanovitev foruma dialoga je pozdravil tudi državni sekretar Josef Oster- mayer. Kakor je sporočil v izjavi za javnost, je letos sprejeta rešitev topografskega vprašanja dokaz, da je ob dobri volji prizadetih mogoče premostiti tudi desetletja trajajoče spore. Koroška je s tem storila velik korak naprej na poti k vzorčni regiji dialoga v Evropi, je še zapisal Ostermayer, forum dialoga pa po Ostermayerjevih besedah ponuja primerne pogoje in platformo za celovito uresničitev memoranduma, ki so ga podpisali predstavniki zvezne in deželne vlade ter koroških Slovencev 26. aprila v Celovcu. Spor med KHD oz. Feldnerjem in koroškim deželnim glavarjem se medtem nadaljuje. KHD je napovedal, da še vedno razmišlja, da bi tožili tako Dorflerja kot deželnega finančnega referenta Haralda Doberniga. Oba z izločanjem Feldnerja iz vseh deželnih organov škodujejo javnemu ugledu Heimatdiensta, poudarja KHD, ki od dežele od leta 2009 ne dobiva več subvencij za delovanje. Zato bodo od dežele skušali po pravni poti iztržiti približno 80.000 evrov. Ivan Lukan 4 Petek, 2. decembra 2011 GOSPODARSTVO avtoceste - Po letu in pol zastoja v postopku za zagon javnega dela Minister Passera podpisal težko pričakovan dodatni akt Z njim je dopolnjena pogodba med Anasom in Autovie Venete, ki omogoča čerpanje kreditov TRST - Po letu in pol zastoja je prišlo pri načrtovani gradnji tretjega voznega pasu na avtocesti A4 Benet-ke-Trst do pomembnega premika. Minister za infrastrukture Corrado Passera je namreč včeraj podpisal dodatni akt h konvenciji med državnim podjetjem za ceste Anas in družbo Autovie Venete, ki upravlja omenjeno avtocesto in njene odseke. S tem aktom je zajamčena pravica do izterjave zapadlih finančnih zahtev do popolne amortizacije kreditov, ki jih bodo zagotovile banke. »To je dejanje, ki ga pozdravljam z velikim zadovoljstvom, saj omogoča zanesljive perspektive za pridobitev potrebnih finančnih virov za popolno realizacijo tretjega voznega pasu na avtocesti Benetke-Trst in tudi za samo vlogo koncesionarske družbe,« je ministrov podpis komentiral predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. »To je podpis, ki dokazuje zavedanje države, da imamo pred seboj delo, ki ni samo v interesu Furlanije-Julijske krajine, ampak je v strateškem razvojnem interesu vse države. Ministru Passeri gre naša zahvala, ker je takoj razumel ključen pomen akta in ker je dopolnil doslej opravljeno delo. Prepričan sem, da se bo krog kmalu sklenil z ratificiranjem premierja Mon-tija v njegovi vlogi gospodarskega ministra,« je še povedal Tondo. Zeleno luč ministra Passere so z navdušenjem pozdravili tudi v družbi Autovie Venete. »Novo vlado sestavljajo izključno tehniki, veliki strokovnjaki in v številnih primerih globoki poznavalci področjih, s katerimi se ukvarjajo. Podpis dodatnega akta h koncesiji med Anasom in Autovie Venete, ki je bil pogoj za dostop do finančnih virov za izgradnjo tretjega pasu na avtocesti A4, predstavlja za nas zelo pomemben signal,« je v izjavi za javnost zapisal predsednik koncesijske družbe Emilio Terpin. »Vztrajno sem izražal zaupanje v to tehnično vlado in dejstva mi dajejo prav. Projekt, ki ga razvijamo, ima dvojni pomen: gre za infrastrukturo, ki bo koristila vsej državi, po drugi strani pa bo prispevala h gospodarskemu razvoju na ozemlju,« je še dodal Terpin. Po njegovih besedah bo zdaj mogoče nadomestiti izgubljeni čas in skleniti pogodbe z bankami, nato pa podpisati pogodbe za izvedbo del v vrednosti 750 milijonov evrov. Če bo šlo vse po načrtih, bo lahko tretji pas na avtocesti A4 dokončan do konca leta 2017, torej do roka, ko se bo iztekla koncesija družbi Autovie Venete. Nekoliko bolj previden je predstavnik opozicije v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine, vodja svetnikov Demokratske stranke Gian-franco Moretton. Ob zadovoljstvu za »pomemben ministrski podpis, ki uveljavlja dodatni akt k sporazumu Anas-Autovie Venete«, je namreč Moretton izrazil tudi »previdnost, ki je še vedno obvezna«. Za Moretto-na je ministrov podpis »pomemben korak na poti, ki je še vedno precej zahtevna. Zdaj moramo počakati na podpis predsednika ministrskega sveta in ko se bo to zgodilo, se bo začela prava partija z bankami, izid te partije pa je še negotov. Upamo vsekakor, da bo projekt za tretji avtocestni pas končno le dobil možnost dejanske realizacije in da ga bo deželna skupnost tudi resnično lahko prenesla.« Minister za gospodarski razvoj in infrastrukture Corrado Passera ansa okolje - Čezmejni vplivi Dežela FJK z negativno oceno slovenskega energetskega načrta TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je včeraj izrekel negativno oceno o Nacionalnem energetskem načrtu Slovenije. »Slovenski vladi bomo poslali dolg seznam zahtev za razjasnitev številnih vidikov slovenskega načrta, saj so informacije, ki nam jih je posredovala Slovenija, skope in nepopolne,« je pojasnil podpredsednik deželne uprave Luca Ciriani. Kot je dejal, je bilo ugotovljeno, da bi lahko številni predvideni posegi v Sloveniji imeli negativne vplive na okolje, tudi hude, v Furlaniji-Julijski krajini. To še posebej velja za podaljšanje dobe delovanja jedrske centrale v Krškem, za graditev hidroelektrarn na Soči, kar bi lahko vplivalo na vodne bazene v Furlaniji-Julijski krajini, in nenazadnje za vetrna polja, ki so predvidena v obmejnem pasu med Gorico in Trstom, je dejal Ciriani in dodal, da manjkajo tudi jasne in izčrpne informacije o plinskem terminalu v Kopru. »Naši ministrstvi za okolje in za kulturne dobrine bomo torej zaprosili, naj se aktivirata pri slovenski vladi, da bo zagotovila potrebna pojasnila,« je napovedal podpredsednik Dežele FJK. »Če pa bi Slovenija začela uresničevati posege, ki jih vsebuje njen energetski načrt, potem bo po mnenju deželne uprave moral biti nujno aktiviran postopek za oceno čezmejnega vpliva na okolje, v katerega mora biti polnopravno vključena tudi Furlanija-Julijska krajina,« je še povedal Ciriani. Drevi na Opčinah še zadnje iz jesenskega niza srečanj ZKB s člani TRST - Po sinočnjem srečanju s člani v Križu bo drevi ob 20.30 v dvorani ZKB na Opčinah še zadnje iz jesenskega niza štirih srečanj s člani banke. Kot nam je povedal podpredsednik banke Adriano Kovacic, je bilo na prvih dveh srečanjih res veliko udeležencev, več kot 110, vsi pa so zelo cenili predavanje dr. Kasperkovitza, ki je pri deželni federaciji zadružnih bank BCC FVG odgovoren za trženje. Gost je namreč na zelo prepost način orisal aktualne gospodarske razmere, v ospredje pa je postavil vrednote zadružništva in delovanje lokalnih zadružnih bank v tem trenutku krize. Deželni odbor FJK sklenil nove prispevke za pristanišči v Trstu in Tržiču TRST - Na predlog deželnega odbornika za infrastrukture Riccarda Riccardija je deželni odbor odobril dotacijo v višini 200 tisoč evrov za tržaško pristanišče oziroma za izredna vzdrževalna dela v njem. Za pristanišče v Tržiču pa je deželna vlada sklenila dodati že odobreni dotaciji za izkopavanje dostopnega kanala še drugih tri milijone evrov. Denar, ki ga bo Dežela nakazala zavodu, ki upravlja tržiško pristanišče, prihaja sicer z ministrstva za okolje in zaščito ozemlja. Nova dotacija se pridružuje že podeljeni v višini 8,521 milijona evrov, kar pomeni, da imajo v Tržiču zdaj na voljo več kot 11,5 milijona evrov. Poglabljanje kanala namreč nalaga tudi odvoz izkopanega mulja in njegovo nadaljnje tretiranje. oljkarstvo - Slovenski oljkarji morajo zaradi večje proizvodnje že iskati kupce Letošnjo manjšo bero v slovenski Istri je dopolnila povečana proizvodnja v Brdih ŠEMPETER - Oljkarji v Sloveniji so letos pridelali toliko oljčnega olja kot lani, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik Zveze oljkarskih društev Slovenije Peter Deržak. »Oljčnega olja v Sloveniji pridelamo že toliko, da se morajo za prodajo pridelovalci nekoliko potruditi, saj jih kupci ne iščejo več sami, kot je bilo še pred nekaj leti,« je dejal. V Slovenski Istri je letina nekoliko manjša od lanske, zato pa je nekaj več pridelka v novih nasadih na Goriškem in v Goriških Brdih. V Sloveniji je z oljčnimi nasadi trenutno zasajenih 1900 hektarjev, prve pridelke pa so letos pobrali v okoli 300 do 400 hektarjih nasadov. S količino in kvaliteto pobranih oljk in stisnjenega oljčnega olja so zadovoljni predvsem na Goriškem in v Goriških Brdih. Tamkajšnja oljarna na Dobrovem je letos stisnila več kot 20 ton olja, od katerega so briški oljarji prispevali nekaj več kot 16 ton. Predsednik oljkarjev Brda Elizej Prinčič pa je opozoril, da so zadovolj- ni, da se oljka vrača v primorsko okolje, vendar ni vsako kmetijsko zemljišče zanjo tudi dobro. Tako se je zadnjo zimo zgodilo, da je na Vrtojben-skem polju zmrznilo več oljk. »Oljke so podobne vinski trti, zato je potrebno premišljeno izbrati lokacije za nasade. Nikakor ni vsaka zemlja in vsaka lokacija dobra za pridelovanje oljk, še posebej pa jih ni pametno saditi na vsak kotiček, ki ostaja prazen,« je poudaril. Predsednica sveta za oljkarje pri kmetijskem ministrstvu Milena Bučar Miklavčič je opozorila, da so odjemalci premalo ozaveščeni o tem, kakšno je kvalitetno oljčno olje. Zatrdila je, da skoraj polovica vseh oljčnih olj ne ustreza zapisanim deklaracijam na etiketah, predvsem kadar gre za parametre kakovosti in pristnosti. »Slovensko oljčno olje pa je kvalitetno, saj nikjer ni tolikšnega števila pridelovalcev, ki pridelujejo olje z zaščiteno označbo porekla,« je še dejala. Dvom o kvaliteti oljčnega olja se postavlja tudi ob cenah za liter olja. »Nizke cene pri nas avtomatično zbudijo sum o kakovosti in izvoru olja,« je povedal Deržak. Tudi država še vedno ni spremenila odnosa do oljkarjev, saj jih ne more enačiti z ostalimi sadjarji. Deržak je prepričan, da so oljkarji bliže vinogradnikom, od prihodnje vlade pa pričakuje, da bo tudi z nižjimi davki spodbujala pridelovanje oljčnega olja. (STA) EVRO 1.3492$ +0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. decembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 1.12. 30.11. ameriški dolar 1,3492 1,3418 japonski jen 104,84 104,00 kitajski juan 8,5890 8,5567 ruski rubel 41,4650 41,5475 indijska rupija 69,3080 70,1160 danska krona 7,4330 7,4370 britanski funt 0,85910 0,85580 švedska krona 9,1258 9,1460 norveška krona 7,7830 7,7530 češka krona 25,279 25,321 švicarski frank 1,2264 1,2265 madžarski forint 302,50 307,63 poljski zlot 4,5050 4,5080 kanadski dolar 1,3736 1,3678 avstralski dolar 1,3182 1,3165 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3550 4,3535 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6975 0,6979 braziljski real 2,4189 2,4341 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4718 2,4622 hrvaška kuna 7,5085 7,5025 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 1. decembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,27022 0,52694 0,74583 0,03167 0,05167 0,09917 1,210 1,477 1,706 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.S6S,49 € -145,44 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1. decembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,65 IMTCDCI IDr»DA A -2,33 -15 49 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,70 +0,40 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,65 170,10 158 00 -0,08 -1,90 TELEKOM SLOVENIJE 65,40 +0,51 +2,19 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 16,00 AERODROM LJUBLJANA 11,30 DELO PRODAJA 21,00 rrm AAm +2,73 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,50 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,50 3,50 +8,70 +0,11 KOMPAS MTS NIKA 3,00 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS III IRI IANA 11,14 5,48 10,22 -0,54 +5,38 +1 96 SALMS, L_IMDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 255,00 16,30 179 00 -1,21 TERME ČniEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 91,00 11,25 +1,72 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1. decembra 2011 -0,15 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,766 75,95 1123 -1,35 -1,49 -1 66 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,898 +0,96 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,249 0,2533 +3,32 +1,73 -0 18 EDISON ENEL ENI 0,8225 3,148 15 71 -0,13 +0 19 FIAT FINMECCANICA 3,77 -1,41 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,296 12,39 +2,68 +0,65 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,241 1152 +1,06 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,38 2 156 +0,79 +1,09 -1 64 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,764 1 495 -0,58 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,94 1012 -0,93 -0,79 +0 10 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,21 -2,54 -1 05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,404 4,664 +0,30 TENARIS TERNA 0,84 13,65 -0,30 -1,44 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,628 0,0388 -1,13 -0,51 -1 85 UNICREDIT 2,964 0,7695 -0,45 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 99,54 $ -0,82 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1. decembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 609,99 -0,26 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.758,63 +1,12 -1 44 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 879,70 1.825,86 /10") -2,51 LIUICA I J, uojy I OU T^^UJ SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 Cflfill _1 CC un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.017,63 +0,91 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.032,21 2.308,18 -0,11 +0,57 S&P 500, New York 1.246,07 -0,07 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.184,60 6.035,88 5.489,34 +3,94 -0,87 -0,29 CAC 40, Pariz 3.129,95 -0,78 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.833,70 873,70 2.313,84 -0,08 -0,59 -0,71 Nikkei, Tokio 8.597,38 +1,93 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.761,88 19.002,26 2.386,86 +2,20 +5,63 +2,29 Sensex, Mubaj 16.483,45 +2,23 Ulica dei Montecchi 6 r^l tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 5 Petek, 2. decembra 2011 TRST / APrimorski ~ dnevnik zdravstvo - Srečanje med lekarnarji in nekaterimi deželnimi svetniki za rešitev vprašanja Zveza lekarnarjev Federfarma prekinila protest do 6. januarja V teku so pogajanja glede plačevanja rezervacij za preglede na okencih Cup v lekarnah Zveza Federfarma je preložila prekinitev rezervacij za specialistične zdravniške preglede na okencih Cup v lekarnah na začetek januarja. Občani se bodo lahko torej zaenkrat še naprej obračali na lekarne, v katerih je mogoče brezplačno rezervirati preglede. Lekarnarji, ki zahtevajo plačilo v zameno za službo okenc Cup, so nameravali namreč v znak protesta prekiniti službo od 5. decembra dalje. Po srečanju z nekaterimi deželnimi svetniki tako des-nosredinske večine kot levosredinske opozicije pa je zveza Federfarma včeraj odločila, da v pričakovanju na ustrezno rešitev preloži protest na drug datum, točneje na 6. januar. V tem obdobju naj bi namreč ob sodelovanju deželnih svetnikov našli skupen jezik in tudi razširili službo na vso deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino (okenca Cup so danes samo v lekarnah na Tržaškem in v Pordenonu). To je izid srečanja, ki je bilo včeraj dopoldne na sedežu Federfarma med lekarnarji in nekaterimi deželnimi svetniki. Dosežen sporazum so nato na tiskovni konferenci predstavili deželni predsednik zveze Federfarma Alessan-dro Fumaneri ter deželni svetniki Demokratske stranke Sergio Lupieri, Občanov Stefano Alunni Barbarossa, Ljudstva svobode Piero Camber in Stranke upokojencev Luigi Ferone. Med nepreklicnimi pogoji, ki so jih postavili lekarnarji, je ponovna možnost prodaje življenjsko pomembnih zdravil in drugih pomembnih zdravil, ki jih danes ponuja izključno zdravstveno podjetje. Kar zadeva plačilo rezervacij na okencih Cup, ki jih je v tržaški pokrajini 67, je zveza Federfarma odklonila ponudbo zdravstvenega podjetja. To je predlagalo, da bi lekarnarji za vsako rezervacijo unovčili 1,40 evra. Toda za lastnike lekarn to ni dovolj in zahtevajo 2,50 evra v zameno za vsako rezervacijo. Predstavniki političnih sil v deželnem svetu so zagotovili, da bodo skušali skupaj rešiti problematiko. Zadevo naj bi poglobili že na avdiciji v deželni komisiji za zdravje, ki bo 12. decembra in na kateri bo deželni predsednik Renzo Tondo poročal o pre-ustroju zdravstvenih podjetij. A.G. Izid srečanja so predstavili na sedežu Federfarme. Z leve deželni svetniki Ferone, Lupieri, Camber in Alunni Barbarossa. Na skrajni desni pokonci deželni predsednik lekarnarjev Alessandro Fumaneri kroma politika - Stranka komunistične prenove ima novo vodstvo Saulle novi tajnik SKP Na prvem mestu boj za socialne pravice - Dolgoletni tajnik pokrajinskega sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Tržaška Stranka komunistične prenove bo v prihodnosti posvetila še posebno pozornost socialnemu vprašanju in posledicam, ki jih bodo utrpeli občani zaradi gospodarske krize. V ta namen bo skušala stranka SKP na vse načine nuditi informacije ljudem, po drugi strani pa bo s socialnimi problemi oziroma težavami ljudi stalno seznanjala občinsko, pokrajinsko in deželno upravo. To nam je povedal včeraj dolgoletni pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Antonio Saulle, ki je bil v sredo zvečer na pokrajinskem kongresu Stranke komunistične prenove izvoljen na mesto pokrajinskega tajnika in tako nasledil Iztoka Furlaniča. Saul-le je poudaril, da SKP nasprotuje vladi ministrskega predsednika Maria Mon-tija, ker »ga pogojujeta Mednarodni de- Antonio Saulle narni sklad in Evropska centralna banka«. V iskanju izhoda iz hude gospodarske krize so se lotili reševanja ekonomskega vprašanja, je povedal Saul-le, toda pri tem so popolnoma prezrli socialno vprašanje. Zaradi vladnih ukrepov bodo najhujše posledice utrpeli upokojenci, ženske, obrtniki. SKP vsekakor podpira davek na premoženje, je menil Saulle, pokojnin pa se vlada ne sme dotakniti. Zakaj pa je Saulle lani zapustil sindikat Fiom in zdaj kandidiral za stranko SKP? Pogajanje se je v zadnjih letih zelo spremenilo, kot posledica pa se je zmanjšala vloga demokratičnega predstavništva delavcev v sindikatu, je povedal Saulle. Zato se je bivši predstavnik kovinarjev odločil »za stranko, ki sloni na demokratičnem sodelovanju ljudi«. Saulleju je za izvolitev v tiskovni noti čestitala pokrajinska tajnica Stranke italijanskih komunistov Bruna Zor-zini. Izrazila je prepričanje, da bo sodelovanje med strankama v prihodnosti še bolj tesno, še zlasti v zvezi z ukrepi italijanske vlade. A.G. Srečanje med Cosolinijem in Tondom o vprašanju škedenjske železarne Na sedežu deželne uprave je bilo včeraj popoldne srečanje med deželnim predsednikom Renzom Tondom in tržaškim županom Robertom Coso-linijem, na katerem je bilo v ospredju vprašanje škedenjske železarne. Co-solini in Tondo sta soglašala, da je treba nujno pospešiti ukrepe javnih institucij v luči izdelave programskega sporazuma. Na tej osnovi naj bi v prihodnosti zagotovili okolju prijazen industrijski razvoj in jamčili delovna mesta zaposlenih v škedenjski železarni. Tondo je zagotovil,da bodo o tem razpravljali na prihodnji seji deželnega odbora. Sogovornika sta se dotaknila tudi drugih vprašanj, kot so zdravstvo, onesnažena območja, pristanišče in infrastruktura. Cosolini in Tondo se bosta ponovno sestala po odobritvi deželne bilance. Cremaschi danes gost odbora No debito Bivši vsedržavni tajnik sindikata Fiom Giorgio Cremaschi se bo danes udeležil mestne skupščine, ki jo v centru za prostovoljce v Ul. S.Francesco 2 ob 17.30 prireja tržaški odbor No debito. Cremaschi bo analiziral začetne dobre namene predsednika vlade Maria Montija in zdajšnji diktat, ki ga je vsilil državljanom: od krčenja pokojnin, liberalizacije odpuščanj ali povišanja davčnega pritiska predvsem za najšibkejše sloje. Sv. Barbara ter sodelovanje med kapitanijo in službo 118 Osebje tržaške pristaniške kapitanije in gasilci bodo danes počastili skupno zavetnico sv. Barbaro. Mašo, ki bo ob 9.30 v cerkvi sv. Antona novega, bo daroval bivši tržaški škof Evgen Ra-vignani. Po verskem obredu se bodo premaknili na pomol Audace, kjer bo v sodelovanju s tržaškim pomorskim zavodom na vrsti simboličen met venca v spomin na padle. Ob tem dnevu bo pristaniški poveljnik Antonio Basile podpisal dogovor o sodelovanju z direktorjem sistema 118 Vittoriom Antonaglio. Dokument udejanja na krajevni ravni sporazum, ki so ga septembra sklenili v Rimu, predvideva pa usklajene posege na morju in težko dostopnih obalnih predelih. Tržaški Rotary Club bo podaril pristaniški kapitaniji defibrila-torja, ki ju bo obalna straža namestila na motorna čolna. fincantieri Skupščina je sprejela načrt za 98 odpustov Skupščina uslužbencev družbe Fincantieri je včeraj na sedežu družbe na Trgu Irneri sprejela sporazum med podjetjem in sindikati, ki predvideva odpust oziroma upokojitev skupaj 98 zaposlenih. Dogovor so podpisali v torek vsi trije predstavniki enotnega sindikalnega predstavništva Rsu iz vrst panožnega sindikata Fim-Cisl in dva predstavnika iz vrst sindikata Fiom-Cgil, medtem ko je en zastopnik Fiom-Cgil zapustil omizje. Na skupščini je načrt podprlo 82 odstotkov uslužbencev. Na skupaj 320 uslužbencev je v tem smislu glasovalo 270 zaposlenih, 10 je bilo vzdržanih, 40 pa se je izreklo proti sporazumu. Zadovoljstvo za izid glasovanja sta sinoči izrazila član državnega tajništva sindikata Uilm-Uil Mario Ghini in pokrajinski tajnik sindikata Fim-Cisl Umberto Salvaneschi. občina trst - Sprejem podžupanje Martini Obisk turške generalne konzulke Aylin Sekizkok Tržaška podžupanja Fabiana Martini je včeraj sprejela generalno konzulko Turčije v Milanu Aylino Sekizkok, ki je bila v spremstvu namestnika konzula Emreja Ozkana in častnega konzula v Trstu Enrica Samerja. Na srečanju so se še predvsem pogovarjali o pristanišču, trgovini in povezavah ter o utrjevanju mednarodnih odnosov, poudarili pa so tudi pomembnost spodbujanja izmenjave in nadgradnje medsebojnega sodelovanja. prefektura - Srečanje z Giacchettijem V gosteh je bil francoski generalni konzul Meyer Tržaški prefekt Alessandro stne konzulke v Trstu Christie Chia- Giacchetti je včeraj sprejel general- ruttini Leggeri. Na srečanju so ana- nega konzula Francije v Milanu Joe- lizirali problematiko gospodarske la Meyerja, ki je bil v spremstvu ča- krize in poglobili temo federalizma. 6 Petek, 2. decembra 2011 TRST / zahodni kras - Preiskava o podvigu neznanih storilcev se nadaljuje Bezbol: tatvina bakra, škode za skoraj 200.000 € So nomadi oddali delo »v zakup« romunskim kriminalnim tolpam? Karabinjerji z Devinščine in iz nabrežinske postaje nadaljujejo s preiskavo o kraji bakra v poslopju bez-bolskega igrišča na Rouni na Proseku. Neznanci so pred dobrim mesecem odnesli iz objekta vse, kar je bilo bakreno: od tuljave, ki so jo bili odtrgali s transformatorja, do električnih žic in kablov ter drugih predmetov. Odpeljali so več kot tono bakra, očitno z namenom, da bi kovino prodali na tržišču na črno. Kilogram bakra stane na črni borzi od 4 do 5 evrov, pomeni, da so neznanci opravili na Rou-ni zanje res dobičkonosen »posel«. Preiskava je doslej pokazala, da so bili tatovi zelo dobro organizirani. Preden so se lotili dela na bezbolskem igrišču, so nasilno prekinili dobavo električne energije bližnjemu staremu nogometnemu igrišču proseškega Pri-morja na Rouni. Tako so se izognili nevarnosti, da bi kdo v večernih urah prižgal tamkajšnje reflektorje in jih s tem »zmotil« pri delu. Po oceni domačega elektrikarja Deana V. so namreč tatovi potrebovali več dni ali celo teden, da so lahko tako temeljito »olupili« žice in vse ostale električne predmete, jih odnesli na tovornjak ali kombi in vse ukradeno odpeljali neznano kam. Preiskovalci so imeli v preteklosti že opravka s krajami bakra. Pred časom so ustavili lancia lybro, namenjeno v Slovenijo, v kateri so odkrili kar 800 kilogramov bakra. Sredi novembra so neznanci v podjetju Meta- Levo zgoraj opustošeni transformator; desno zgoraj razdejanje v električni centrali; spodaj opuščeno bezbolsko igrišče na Rouni na Proseku fotod.v. lecologia na Cesti za Glinščico ukradli kakih 40 stotov bakra. Navadno se tatvin bakra lotijo nomadi, ki naj bi tudi obvladali tržišče bakra na črno. To velja za manjše kraje. Za večje »posege«, kot je bil tisti na bezbolskem igrišču, naj bi nomadi oddali delo v zakup romunskim kriminalnim tolpam. Tatovi so delovali zelo profesionalno. Z brusilcem so odžagali kovinske tečaje vrat električne centrale in se nato lotili dela tako pikolovsko, da sta bili električna centrala in napeljava popolnoma uničeni. Povzročena škoda je velika. Električna centrala je bila obnovljena pred desetimi leti. Poseg je takrat stal 138 milijonov lir. Po tatvini so izvedenci opravili »inventar škode« in ocenili, koliko bi stala ponovna ureditev električne centrale in napeljave: skoraj 200 tisoč evrov. Bezbolsko igrišče na proseški Rouni je že več let popolnoma zapuščeno. Z leti je postalo pribežališče emarginirancev, pribežnikov. Zob časa ga je že dobro načel. Zato je sploh vprašljivo, ali gre nastalo škodo popraviti. Kajti, doslej ni znano, kaj bo z bezbolskim igriščem in njegovim poslopjem. Investiranje v stavbo brez jasne prihodnosti pa bi bilo povsem brezglavo in negospodarno. M.K. občina zgonik Prazniki skupaj Ličen letak z geslom Prazniki skupaj vabi na veseli december v zgoniški občini. Krajevna uprava v sodelovanju z društvi in šolami ter ob podpori Pokrajine Trst ponuja letos pestro izbiro prireditev, ki se bodo začele drevi ob 20.30 v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih s koncertom glasbene skupine Joplin Ragtime orchestra, ki jo vodi Livio Laurenti in v kateri nastopajo tudi priznani slovenski glasbeniki Tamara Tretjak, Marko Rupel, Marko Štoka in Tom Hmeljak. Skupina bo postregla s časovnim potovanjem v ameriško lahko glasbo zadnjih let 19. in prvih trideset let 20.stoletja. Praznični dnevi se bodo nadaljevali v torek, 13. decembra, ko bodo odborniki in člani Društvene gostilne Gabrovec, ob 19. uri prižgali praznično razsvetljavo in pozdravili praznike z nastopom MePZ Rdeča zvezda-Devin pod taktirko Rada Miliča. V sredo, 14. decembra, pa bo v cerkvici Sv. Urha v Samatorci ob 20. uri koncert dua Ja-noš Jurinčič (kitara) in Ghenadie Rotari (harmonika), ki ga prireja KRD Dom Bri-ščiki v sodelovanju z zgoniško župnijo. Osrednja prireditev bo v četrtek, 15. decembra, v ŠKC v Zgoniku, ko bo ob 18.uri božičnica s knjižnim in božičnim sejmom, na kateri bodo sodelovali vrtec, šoli ter vsa krajevna društva. V soboto, 17. decembra bo v ŠKC v Zgoniku spet živo, saj bo ob 20.30 koncert Duke Ellington - Sacral jazz concert. Pod taktirko Flavia Davanza bodo nastopili MePZ Rdeča zvezda-Devin, Jazz orchestra Shipyard Town iz Tržiča in MePZ Gor-jansko. Miklavžev razstavno prodajni sejem na Opčinah Kot že nekaj let bo Prosvetni dom na Opčinah prizorišče tradicionalnega Miklavževega razstavno-prodajnega sejma SKD Tabor, ki se obeta nadvse bogat, saj se je prijavilo kar 14 razstavljavcev z raznimi okrasnimi in uporabnimi predmeti, kompozicijami iz suhega cvetja, lesenimi izdelki, nakitom, mili, volnenimi izdelki in čipkami; društvena knjižnica P.Tomažič in tovariši pa bo poskrbela za sejem rabljenih knjig. Sejemska vrata se bodo odprla danes ob 16. uri, ko bo ura pravljic z Jasmino Smot-lak, ob 16.30 pa bogat kulturni program, ki ga bodo oblikovali šolski zbor domače osnovne šole Franceta Bevka. Na oder bosta nato stopili otroški plesni skupini SKD Tabor, ki vadita pod mentorstvom Jelke Bo-gatec. Zelo bogat bo tudi jutrišnji dan, »veseli dan kulture«. Od 10. do 12. ure bo potekala ustvarjalna delavnica, ob 17. uri pa bodo predstavili knjigo Emilije Pavlič Mamica, nauči me kuhati. Sejem bo jutri odprt od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure, v ponedeljek pa od 16. do 19. ure. drevored xx. septembra - Danes Miklavžev sejem dobrot in presenečenj tržaška občinska policija - Podjetnik delal kljub opominu Avtošola brez dovoljenja Redarji sodelovali s pokrajinskim uradom za motorizacijo - Zaprtje in več kot 10.000 evrov kazni Na Drevoredu XX. septembra, med Trgom Bonifacio in Ul. Ireneo del-la Croce (pri gled. Rossetti), bo danes spet zaživel tradicionalni Miklavžev sejem. Do četrtka, 8. decembra, si bodo lahko mimoidoči med 8. in 23. uro zagotovili marsikatero praznično darilce ali sladko dobroto, ki jih bo ponujalo 108 razstavljavcev. Sicer bodo na stojnicah kraljevale prehrambne specialitete, mesto pa si bodo izborili tudi drugi izdelki za hišo, nakit in oblačila. Na svoj račun bodo prišli tudi najmlajši, ki jih bo obiskal sam sv. Miklavž. Belobradi tržaški starček jih bo pričakal v torek, 6. decembra, ob 15.30 na začetku drevoreda v družbi vitezov in dam, kjer jim bo napolnil nogavičko (vsak naj jo s seboj prinese!) z mandarini, orehi in tržaškimi sladicami. Tam bo zaživel praznik z žonglerji in požiralci ognja združenja Compagnia del Carro. Da bi omilila neprijetnosti, ki jih prebivalcem Drevoreda XX. septembra in sosednjih ulic povzroča sejem, je Ob- čina Trst porazdelila izkaznice, ki dovoljujejo brezplačno parkiranje v trgovskem središču Il Giulia. Miklavž na Opčinah V torek, 6. decembra, se bo Miklavž ustavil tudi na Opčinah. Na pobudo združenja Skupaj na Opčinah se bo na Na-noški trg pripeljal na kočiji s konjsko vprego ob 15. uri. Malčke bo obdaril in s kočijo se bodo lahko odpeljali po Opčinah. »Svetnik« na motorju Rekreacijski krožek tržaške občinske policije R. Tommasi prireja tudi letos dobrodelno manifestacijo Sveti Miklavž na motorju za otroke mestnih sprejemnih centrov. Jutri se bo ob 14. uri v spremstvu 400 motoriziranih pomočnikov (in policistov) odpeljal s »sidecarom« s Sv. Justa proti mestu. Z zbranimi sredstvi - 30 tisoč evri bo pomagal združenjem ter obdaril otroke z igračami, hrano in oblačili. Sodelovanje med javnimi upravami obrodi včasih dobre sadove. Pred časom je pokrajinski urad za motorizacijo nekega tržaškega podjetnika uradno opozoril, da mora svojo avtošolo zapreti, ker sam ne more opravljati tovrstnega poklica. Pokrajinski urad je vsekakor obvestil tudi tržaško občinsko policijo, ki je morala preveriti, ali Tržačan spoštuje prepoved. Redarji so ugotovili, da se je lastnik avtošole na opomin požvižgal. Štirikrat so opazovali avto-šolo, ki je bila še naprej odprta in je sprejemala bodoče voznike. Petič so šli v akcijo in pred tremi tečajniki prekinili predavanje. Lastniku so napisali slano globo, plačati bo moral več kot 10.000 evrov. Avtošolo so v skladu s prometnim zakonikom zaprli. Tudi ta ukrep sodi v okvir preventivnih posegov za zagotavljanje prometne varnosti, so napisali v uradu za stike z javnostmi tržaške občinske policije. Poostren nadzor V sredo so karabinjerji tržaškega, milj-skega in nabrežinskega poveljstva med 7. in 15. uro poostrili nadzor na ozemlju. Na delu je bilo 12 patrulj s 24 karabinjerji, kontrolirali so 98 oseb in 41 vozil. Ob 8.30 so blizu novega pristanišča naleteli na enaindvajsetletna afganistanska državljana in ju prijavili zaradi nezakonitega priseljevanja. Dvojica je zaprosila za politični azil. Okrog 13. ure so karabinjerji iz Ulice Hermet aretirali 24-letnega državljana Romunije, stanujočega v Ul. Udine v Trstu. V trgovini Pittarello, v nakupovalnem središču Il Giulia, je odstranil alarmni napravi in ukradel dva para čevljev v skupni vrednosti 110 evrov. Drugemu romunskemu državljanu, staremu 31 let, pa so blizu glavne tržaške železniške postaje izročili prefektov nalog za izgon iz države iz varnostnih razlogov. Vinjenega roparja prijeli v Stivanu Tridesetletni hrvaški državljan, ki je bil pod očitnim vplivom alkohola, je z lovskim nožem poskusil oropati eno izmed strank bara Inter v Sesljanu. Ženski je zagrozil in ji velel, naj mu izroči torbico. Ona se mu je uprla, nerodni poskus je spodletel in Hrvat je pobegnil. Stopil je na avtobus in se odpeljal proti Tržiču, na štivanski avtobusni postaji pa ga je pričakala policija devinsko-na-brežinskega komisariata. Policiste je pravočasno obvestil lastnik bara. Moškega, ki je imel v preteklosti težave s pravico in psihične motnje, so pridržali. Oddelek RIS rešil primer Med nadzorovanjem ozemlja so ka-rabinjerji aretirali še tridesetletnika, rojenega v Parizu, ki je zakrivil kaznivo dejanje pred skoraj štirimi leti. Februarja 2007 je kradel v nekem tržaškem stanovanju, odnesel je več bankovcev in nakit v skupni vrednosti 11.000 evrov. Preiskovalci so na podlagi prstnih odtisov v stanovanju naposled ugotovili, da je storilec tridesetletni V. M. Odločilen je bil doprinos forenzičnega oddelka karabinjerjev RIS iz Parme. Državni tožilec je izdal priporni nalog, karabinjerji pa so ga prijeli in odvedli v tržaški zapor. / ŠPORT Petek, 2. decembra 2011 7 znanstveni park - Konferenca Koordinacije deželnih raziskovalnih ustanov Minister za okolje Corrado Clini b» V • ■•■ I IVI MV V i se naprej vodil padrisko sredisce Zavzema se za krepitev železnic, pred konferenco v Durbanu pesimist - V FJK redno 4000 tujih raziskovalcev Najbolj »tržaški« član Montijeve tehnične vlade, minister za okolje Corrado Clini, je bil včeraj v Trstu, kjer se je udeležil desete konference raziskovalnih ustanov Fur-lanije-Julijske krajine o atraktivnosti deželnega znanstvenega sistema. Clini, ki je bil pred ministrskim imenovanjem dolgo let generalni direktor okoljskega ministrstva, je od avgusta letos tudi predsednik tržaškega znanstvenega parka AREA Science Park. Sam upa, da bo to mesto ohranil: »Trenutno preverjamo, ali sta funkciji s formalnega vidika združljivi, a sem optimist in upam, da bom lahko še naprej delal z znanstvenim parkom AREA,« je dejal na začetku konference. Minister Clini je povedal, da je v svetu raziskovanja nujno spodbujati mednarodno mobilnost ter povečati vlogo znanstvenega parka in drugih ustanov, ki morajo imeti stike z evropskimi in svetovnimi institucijami. V Furlaniji-Julijski krajini moramo po njegovi oceni staviti na nove kompetence v sektorju raziskovanja in inovacije ter podpirati projekte, kakršen je Innovation Network. Povečati pa bo treba tudi marketinške sposobnosti, da bo na mednarodni ravni jasno, kaj ponujajo tukajšnje znanstvene ustanove in podjetja. »Povpraševanje je namreč posebno veliko v državah, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, kjer se zelo zanimajo za področja energije, biomedicine in nanotehnologije,« je pojasnil Clini. Na konferenci so predstavili rezultate raziskave o znanstveni mobilnosti. Če je res, da državni znanstveni in akademski svet za mlade tuje talente trenutno nista posebno vabljiva, so rezultati v Furlaniji-Julijski krajini razveseljivi. V letu 2010 je bilo v deželi 3453 študentov in 10.111 raziskovalcev, ki so se na tem koncu mudili za krajše ali daljše obdobje. Tuji raziskovalci, ki redno delajo na tem ozemlju (teh je 4123) predstavljajo približno polovico vseh raziskovalcev (8301). Devetsto tujih raziskovalcev je lani prihajalo iz držav Evropske unije, kar 850 jih je bilo iz Afrike. Raziskava beleži tudi zaznaven porast števila znanstvenikov iz Azije in Latinske Amerike. Prav tujim raziskovalcem je koordinacija deželnih raziskovalnih ustanov (CER) posvetila letošnjo konferenco v kongresnem centru pri Padričah. V svojem posegu je deželni odbornik za univerzo in raziskovanje Roberto Molinaro naštel najpomembnejše ukrepe za povečanje atraktivnosti deželnega znanstveno tehnološkega sistema. Omenil je, da je potrebno zajamčiti večletni dotok prispevkov iz Rima, in sicer z dogovorom z ministrstvom za šolstvo, univerzo in raziskovanje. Ob tem bi morali preveriti šte- vilo, vlogo in učinkovitost tehnoloških okrajev, ki so v nekaterih primerih postarani. Deželna koordinacija znanstvenih ustanov bi potrebovala večje pristojnosti, za mobilnost raziskovalcev pa je ključnega pomena ovrednotenje urada Welcome Office, ki usklajuje stike s tujino. Minister Corrado Clini je ob robu srečanja odgovarjal na razna novinarska vprašanja. Glede načrtovane gradnje drugega reaktorja v jedrski elektrarni v Krškem je dejal, da je zadeva zapletena in je v enem stavku ne more obravnavati. Sam nima predsodkov, ministrstvo pa mora ugotoviti, kakšna bosta uporabljena tehnologija in varnostni postopek. V zvezi s podnebno konferenco v Durbanu pa je pesimist: »Ne verjamem, da bomo tam rešili probleme, saj sledi Durban negativnemu zgledu Kopenha-gna. Še vedno se spopadamo s problemi, ki so bili aktualni pred dvema letoma. Ko bi vsaj sestavili rokovnik za reševanje problemov v prihodnjih dveh letih ...« Minister je še izrazil prepričanje, da mora Italija okrepiti železnice in nanje preseliti dober del blaga, ki potuje danes po cestah. Psihološka pomoč nasilnežem v družini V veliki dvorani Narodnega doma bodo danes dopoldne (od 8.30 do 13. ure) predstavili zanimiv projekt centra proti nasilju Goap Spodbudimo spremembo, ki poteka v sodelovanju s Pokrajino Trst. Gre za dvoletni projekt, ki je seveda namenjen prvotno zaščiti in izboljšanju stopnje varnosti žensk, hkrati pa se je poglobil v psiho storilcev nasilnega dejanja v družini. Posegla bosta tudi svetovno znana strokovnjaka na področju pomoči »nasilnežem« Neil Blacklock in Heinrich Geldschlager. Strategije marketinga: svet žensk in olja Združenje Coldiretti v sodelovanju z združenjem Aipo prireja danes ob 15.30 v kulturnem društvu Igo Gruden v Nabrežini srečanje o strategijah marketinga oz. o popolni simbiozi med ženskami in ekstradevi-škim oljčnim oljem. Ob zgodovinskih in kulturnih povezavah med pridelovanjem olja in pričevanjih bo na voljo tudi degustacija različnih olj (potrebna je rezervacija na tel. 040/208137). »NOTAV tour« v Trstu Minister Corrado Clini in deželni odbornik Roberto Molinaro dežela fjk slovenska socio-psihopedagoška služba - Včeraj Samani in predstavniki občin obiskali začasne prostore v Ul. Vespucci Splošna ocena: prostori so primerni in dostojni - Gabrovec (SSk): Pristranski prikaz, na ogled vabljeni le nekateri upravitelji Slab mesec dni po vselitvi so si včeraj dopoldne začasne nove prostore Slovenske socio-psihopedagoške službe v Ul. Vespucci pri Sv. Jakobu ogledali direktor tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve Fabio Samani ter predstavniki občin tržaške pokrajine v okviru konference županov, ki so se bili za obisk dogovorili že preteklega 10. novembra spričo polemik in protesta staršev (slednji so zbrali 1314 podpisov proti selitvi službe iz prejšnjih prostorov v Ul. Farneto), ki so spremljale selitev v začasne prostore. Tako se je včeraj dopoldne Sama-ni, ki sta ga spremljala še direktorica drugega zdravstvenega okraja Maria Grazia Cogliati Dezza in odgovorna za službo za zdravje otrok, mladostnikov, žensk in družin Daniela Vidoni, skupaj s predstavniki občin podal v prostore v Ul. Vespucci. Direktorja včeraj sicer nismo uspeli dobiti (v tajništvu so nam vest o obisku potrdili, sočasno pa nam rekli, da je Samani zaseden), nekaj več pa nam je uspelo izvedeti od odbornic za socialo občin Zgonik in Repentabor Nadje De-benjak in Roberte Škabar. Po besedah Debenjakove so se vsi strinjali, da so prostori primerni in veliko bolj dostojni v primerjavi s tistimi, s katerimi je slovenska služba razpolagala v Ul. Farneto. Oprema je dokaj dobra, napisi so dvojezični, razen v enem primeru pa protestov ni bilo. Predstavniki zdravstvenega podjetja so zagotovili tudi prisotnost operaterjev na teritoriju. Seveda, je poudarila Debenjakova, gre za začasno rešitev, saj bodo skušali dokončen sedež službe urediti pri Sv. Ivanu. Tudi po mnenju Škabarjeve so prostori dokaj primerni za začasno delovanje v Ul. Vespucci. Tudi repentabr-ska odbornica je opozorila na prisotnost dvojezičnih napisov z izjemo glavnega napisa na tabli ob vhodu, za katero pa je bilo obljubljeno, da jo bodo postavili. Vsekakor bo treba vztrajati na tem, da se službi dodeli dokončni sedež pri Sv. Ivanu, meni Škabarjeva. Nad obiskom Samanija in pred- stavnikov občin pa ni najbolj navdušen deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki v sporočilu za javnost izraža stališče, da je šlo za pristranski prikaz stanja službe ter da so bili na ogled povabljeni le nekateri javni upravitelji. Prostore v Ul. Vespucci, piše Gabrovec, so v minulih dneh »čisto na hitro olepšali in postavili nekaj dvojezičnih napisov, ki jih še pred tednom dni ni bilo,« vendar »hvalevreden lifting« po mnenju deželnega svetnika ne more spreminjati tega, da je prostorov premalo in so neustrezni, da je lokacija odročna, število nameščencev oz. nameščenk je v teh letih krepko padlo, slovenska služba pa je bila nazadnje prikrajšana tudi za sodelovanje psihologinje, ki je bila premeščena v drug okraj. Gabrovec opozarja tudi na konfliktnost med uslužbenkami in vodstvom podjetja in predlaga, da že prihodnji teden pride do srečanja tudi s predstavniki uslužbencev slovenske službe in predstavniki staršev, ki so pred nedavnim zbrali 1314 podpisov proti selitvi službe. (iž) Odbor, ki se v Trstu in Krasu bori proti hitri železnici, prireja jutri informativno srečanje s predstavniki odbora NOTAV iz doline Susa, kjer se kot znano že več let borijo proti načrtovani progi. Srečanje spada v tako imenovani »NOTAV tour«, s katerim želi odbor iz doline Susa seznaniti širšo javnost s svojo borbo. V dopoldanskih urah (med 10. in 13. uro) bodo delili informativni material pri Stari mitnici, ob 17:30 pa je predvidena debata v dvorani CSV v Ulici san Francesco 2. Kaj pa če je šibek tudi zdravnik? V muzeju Revoltella (Ul. Diaz 27) bodo jutri ob 17. uri predstavili knjigo Se la cura si ammala. La caducita dell'analista psihiatrinje Rite Corsa. Avtorica se v njej posveča vprašanju šibkosti zdravnika oz. psihotera-pevta samega, ki ni vsemogočen, kot to zmotno mislijo njegovi pacienti, in lahko torej še sam zboli. Predstavitev knjige bo tudi priložnost za konstruktivno debato, ki se je bodo udeležili psihologinja oz. psihotera-pevtka Giuliana Marin (ki bo knjigo tudi predstavila), pediatrinja in otroška nevropsihiatrinja Vlasta Po-lojaz, psihanalist Mauro Bonetti in koordinator Svevovega muzeja Ric-cardo Cepach. svetovni dan boja proti aidsu Umetniki opozorili na smrtonosni virus Umetniška instalacija pred palačo Gopčevic (na sliki Kroma) je ena izmed stvaritev, s katerimi so umetniki včeraj v Trstu obeležili svetovni dan boja proti aidsu. Člani tržaškega krožka Arcobaleno Arcigay Arcilesbica in združenja Certi diritti pa so v Ulici delle Torri delili kondome ter opozarjali, da je to edina učinkovita zaščita pred smrtonosnim virusom HIV. borzni trg - Protestna pobuda sindikata policistov SAP »Pet različnih policijskih organov, to je največja potrata denarja« Borzni trg je vse pogosteje prizorišče protestov sindikatov varuhov reda. Včeraj so svoje negodovanje izražali predstavniki avtonomnega policijskega sindikata SAP. Že več mesecev opozarjajo, da je sektor varnosti zaradi korenitega zmanjšanja finančnih sredstev v težavah. Policistov ne skrbijo toliko plače, ki so v nekaterih primerih res nizke. V glavnem se sprašujejo, ali bodo z omejenimi sredstvi kos situaciji in ali bodo še naprej učinkovito zagotavljali varnost in red, če jim primanjkuje celo goriva. V sredo so delili letake v Pordenonu, danes bodo v Gorici, jutri pa v Vidmu. Predsedniku republike pa bodo poslali razglednice. Tržaškega pokrajinskega tajnika sindikata SAP Lorenza Tamara smo vprašali, ali je mogoče ohraniti učinkovitost in obenem preusmeriti slabo izkoriščena sredstva. Po oceni sindikata, predstavlja največjo potrato denarja sobivanje petih policijskih organov, ki odgovarjajo prav tolikim ministrstvom. Policija sodi v notranje ministrstvo, karabinjerji v obrambno, tu pa so še finančna straža (gospodarsko ministrstvo), zaporniški pazniki (ministrstvo za pravosodje) in državna gozdna straža (mini- strstvo za kmetijstvo in gozdove). »V Franciji so pred nedavnim uskladili policijo in žan-darmerijo, ki odgovarjata zdaj istemu ministrstvu,« pravi Tamaro. V Španiji je ena policija pristojna za mesta, druga za podeželje. »V Italiji pa je vse ločeno in razdrobljeno, kar ni dobro,« pravi Tamaro. Poleg tega pa Italija plačuje evropske sankcije, ker še ni aktivirala enotne številke za klic v sili 112, ki bo v prihodnosti edina klicna številka na celini. (af) 32 Petek, 2. decembra 2011 TRST / trebče - Jutri nagradna razstava domačih slaščic Sladki december SKD Primorec V Ljudskem domu ob pokušnji in nagrajevanju tudi razstava in nastop vokalne skupine Ansibs Slovensko kulturno društvo Primorec v Trebčah vabi jutri ob 20.30 na nagradno razstavo domačih slaščic in slanega peciva Sladki december. Nagradne razstave se lahko udeležijo vsi vaščani, otroci in prijatelji, ki bi radi pokazali svoje kulinarične spretnosti. Predvidene so tri tekmovalne skupine: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši cicikuhar. Za vsako bo komisija izbrala najboljšo, najlepšo in najbolj okusno dobroto. Komisijo bodo letos sestavljali možje, odborniki domačega društva, predsednica komisije pa bo gospa Cvetka Racman, spretna kuharica Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel. Kuharski mojstri lahko dostavijo spe-cialitete v Ljudski dom jutri od 17. do 18. ure. Zaželena je predhodna prijava na tel. št. +393396980193. Na nagradni razstavi, ki se bo pričela ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah je predviden tudi ogled nakita, ki so ga gospe izoblikovale na tečaju vozlanja. Prisotni pa bodo lahko ob pokušnji dobrot prisluhnili koncertu manj tradicionalne vokalne skupine ANSIBS iz Štarancana (GO). Gre za oktet a cappella, ki je nastal leta 1995. Skupina deluje z eksperimentalnim pristopom na vedno novih vokalnih področjih. Dosegla je že vrsto uspehov na festivalih, poleg tega se je preizkusila tudi z delom v gledaliških igrah in z režiserji in tradicionalnemu zborovskemu petju dodala interpretacijo. Jutrišnji večer bo sklenil bogat jesenski niz dejavnosti, ki se je začel s predstavitvijo gledališke sezone SSG-ja 22. oktobra. Še prej se je začel tečaj balkanskih plesov, ki ga vodi Hrvatica Koviljka Marečic. Tečaj se odvija v Ljudskem domu vsak torek od 20. do 22. ure. Udeležujejo se ga vaščani ter prijatelji, poleg tega je veliko italijansko govorečih plesalcev, saj so si odborniki SKD Primorec zamislili, da bodo vsaj eno pobudo v letu namenili tudi italijanskim vaščanom. Ve- Novo božično drevo za konec polemike Včeraj je tovornjak pripeljal na Veliki trg novo božično drevo, smreko s Trbiškega, ki bo zamenjal »revnega« iglavca iz Sappade. Slednji je sprožil plaz kritik, ker je bil po mnenju mnogih (zlasti prejšnjih občinskih upraviteljev) žalosten simbol gospodarske krize. činoma se balkanski plesi plešejo v krogu, ki ponazarja cikel naravnih pojavov. Koreografije so enostavne, tako da se tečaja lahko udeležijo tudi manj izkušeni plesalci. Ob ponedeljkih pa se od 19. do 21. ure v Ljudskem domu zbira skupina žensk, ki se je s pomočjo mentorice Elde Jercog naučila tehniko vozlanja »makrame«. Gre se za staro arabsko umetnost vozlanja, s katero izdelujejo najrazličnejše praktične izdelke ali unikatne umetnine. Tečaj se bo nadaljeval tudi v januarju. V začetku novembra so v Ljudskem domu predstavili izlete, ki so se jih vaščani udeležili v prejšnji sezoni: Bolnica Franja in Idrijsko ter večdnevni izlet po Balkanu. Poleg tega so odborniki predstavili izlete, ki jih načrtujejo v novi sezoni. To so enodnevni izlet na Dolenjsko, Gorenjsko ali Zagreb ter večdnevni izlet v Prago. Društvo Primorec je 18. novembra obeležilo obletnico podpisa konvenkcije za otrokove pravice (New York, 20.11.1989) z razstavo Maria Magajne Barve otroštva v črnobelem. Razstavo, ki so jo ZSKD, NŠK, SKGZ in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pred leti predstavili v poštni palači v Trstu, je tokrat krasila stene najstarejše hiše v Trebčah, Hiške uad Ljenčkice. Ob pevskem pozdravu domačega otroškega pevskega zbora Krasje pod vodstvom Petre Grassi sta prisotne pozdravila predsednica domačega društva Sabina Citter in predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Igor Tuta, razstavo pa je predstavila etnolo-ginja in kustosinja razstave Martina Repinc. Naslednjega dne, 19. novembra, je bilo v Ljudskem domu potopisno predavanje domačinke Sonie Covolo Kuba, otok revolucije, cigar, glasbe in ruma. Ob tipičnem užitnem napitku je Sonia predstavila svoje potovanje po največjem karibskem otoku. Predstavitev pa je kronala plesna točka članov tržaške plesne šole Annalisa danze, ki so občinstvu predstavili tipične karibske plese. Včeraj danes [I] Lekarne Danes, PETEK, 2. decembra 2011 BLANKA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.56 - Luna vzide ob 12.13 in zatone ob 24.00 Jutri, SOBOTA, 3. decembra 2011 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje C, zračni tlak 1027,7 mb raste, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro jugo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,6 stopinje C. Loterija 1. decembra 2011 Bari B4 60 B6 61 4S Cagliari S9 3B 69 6S 63 Firence 43 1S 6S SB 60 Genova 14 7 2 B3 17 Milan 26 S9 60 27 49 Neapelj SS S S4 3 44 Palermo 30 23 BS S9 74 Rim 7S 31 23 20 1S Turin 30 S3 47 44 3 Benetke 1S B9 S7 1 13 Nazionale 12 S3 SS 36 19 Super Enalotto Št. 144 4 10 29 41 54 74 jolly 14 Nagradni sklad 2.487.514,35 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 38.253.820,23 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 26.651,94 € 1.538 dobitnikov s 4 točkami 242,60 € 54.522 dobitnikov s 3 točkami 13,68€ Superstar 2S Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 24.260,00 C 241 dobitnikov s 3 točkami 136B,00€ 3.779 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 22.243 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 46.328 dobitnikov z 0 točkami S,00€ Do sobote, 3. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Miracolo a Le Havre«. CINECITY - 16.10, 18.40, 21.10, 22.05 Sprejemamo že rezervacije za Silvestrovanje. Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi na večer, posvečen prof. Mariji Pirjevec ob njenem jubileju Vabljeni danes, 2. decembra 2011. ob 17. uri v Malo dvorano Narodnega doma v (UI.Filzi v Trstu) »The Twilight saga - Breaking dawn«; 20.00, 22.05 »Anche se e amore non si vede«; 16.20, 21.30 »Real steel«; 16.20, 18.40 »Happy feet 2 - 3D«; 16.30 »Happy feet 2«; 16.30, 20.00, 22.15 »Il giorno in piu«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Midnight in Paris«; 20.00, 22.15 »1921, Il mistero di Rockford«; 16.15, 18.35 »Lo schiaccianoci 3D«. FELLINI - 17.30, 19.45, 22.00 »Anonymous«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in piu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 19.00, 22.15 »Tomboy«; 17.15, 20.30 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Footloose«; 21.30, 23.40 »Kužna nevarnost«; 19.40 »Le kako ji to uspe?!«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 18.35, 20.55, 23.15 »Oropaj bogataša«; 16.30 »Tin Tin 3D«; 19.20, 21.40, 23.59 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15, 23.25 »Stanje šoka«; 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 »Le kako ji to uspe?«; 15.00, 17.10 »Vesele no-gice 2 - 3D«; 16.00 »Vesele nogice 2«; 19.00, 21.20, 23.40 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 18.20, 20.15, 22.15 »Tower Heist colpo ad alto livello«; Dvorana 3: 16.45 »Happy feet 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mistero di Ro-okford«; Dvorana 4: 18.05, 22.15 »Real Steel«; 16.30 Lo schiaccianoci«; 20.20 »Lo schiaccianoci 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; 22.10 »Scialla!«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »Real Steel«; 22.10 »Anc-he se e amore non si vede«; Dvorana 3: 17.45, 20.15, 22.15 »Midnight in Paris«; Dvorana 4: 17.30 »Happy feet 2«; 20.10, 22.00 »Tower Heist - Colpo ad alto li-vello«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Il giorno in piu«. Danica Tvoj 50. rojstni dan naj bo vesel in razigran, naj te sreča, radost in veselje spremljajo za vse življenje. To ti srčno želijo mož Miran, sin Aljek z Ivano, tašča Želka, Sandy z družino in teta Valerija Čestitke M Izleti SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opči-nah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040-220155 (Livio). ŒB Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. S Poslovni oglasi V TRŽIČU ODDAJAMO v najem kavarno-bar nasproti bolnice. Informacije: 0481-40469 8.30-17.30 Danes praznujeta TAMARA in IGOR 10. obletnico poroke. Prav prisrčno želimo vse najboljše in veselo naprej! Nadja, Aldo, Martina, Tomaž in Filip. Zveza slovenskih kulturnih društev čestita PZ JACOBUS GALLUS (dir. Marko Sancin) in DPS KRASJE (dir. Urška Fabijan) za zlati priznanji na 5. tekmovanju primorskih pevskih zborov v Postojni. Danes VERONIKA DON veliko fešto ima, saj 18 let praznuje in cela klapa z njo raduje. Mnogo sreče, zdravja in veselja ji želijo none, teta Miranda, stric Renato, Andrej in Aljoša z družinama. Koš poljubčkov ji pošiljajo Marko, Ivana, Erik in Alan. Abraham je v Mačkolje na fešto prišel, da bi DANICO objel. Tu bomo vsi jedli in pili in se z njo vso noč veselili. Vse naj najboljše in najlepše tvoji Kocijančiči in Volčiči. 0 Mali oglasi 3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040291488 ali 00386-31736238. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. AVTO FIAT 500 SX s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040-226847. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št. 3279969360, v večernih urah. MAJHEN VRT v bližini Grljana prodam. Tel. št.: 349-3320198. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM citroen C4 grand picasso 2,0 HDi CMP-5, avtomatski menjalnik, 103.000 km, letnik 2008, prvi lastnik, srebrne barve, cena 11.900 evrov; tel. 340-8273145. PRODAM dvosobno stanovanje, 53 kv.m., v okolici Sv. Jakoba, sončna lega s pogledom na morje. Tel. 3472785799 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni zimske gume znamke sava, mere M+S 175/70 R14 - 48T. Tel. 338-2789388. STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali ambulanto. Tel. 040420604 v večernih urah. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. 9 Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo danes, 2. decembra, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ZIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, bo roditeljski sestanek v petek, 2. decembra, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. prej do novice www.primorski.eu1 / ŠPORT Petek, 2. decembra 2011 9 £žutoiuifl ^ifrftä? ° ^ — t-lakövi PEVCI F AKTIE S PRAPROTNA KRAŠKI MUZtKANTI NAVIHAN«! ZAU&Efit CHNe Quintet hidtjü ■ I- T ' ' ' 1 >-i' b ^«ä ijrifta Lmthm M t i:fLlt> E AUTÜNCMi FT3BJ riHDtH G! ULM ÜK O^AR^^tila JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Libur-nija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 347-6849308, Milivoju tel. 349-5289593 in Sergiju tel. 3489007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. SDGZ obvešča člane, ki delujejo v občini Trst, da tržaški občinski pravilnik za mestno čistočo predvideva, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti s kovinsko lopato in soljo pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči do dolžine 1 metra ter sneg in led odvreči na rob pločnika ob cesti, tako da je prehod peščev in vozil neoviran. Tozadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdina.org www.skbrdina.org. »ŽIVLJENJE, KI PRISENEČA«: v okviru istoimenskega cikla srečanj za mlade bo danes, 2. decembra, ob 18. uri v Peterli-novi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu, večer posvečen filmu z naslovom »Sakralno, ki preseneča v profanem«. Vodil ga bo p. Andraž Arko. Vabljeni mladi! O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo danes, 2. decembra, v restavraciji na gradu Sv. Justa. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani: www.onav.it, tel. št.334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure, in sicer danes, 2. in 9. decembra: Božične kroglice; Obeski ter 4. in 7. decembra: Voščilne kartice; Krasimo drevo. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. 50-LETNIKI S KRASA se dobimo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri na večerji v kmečkem turizmu v Trnovci. Potrdi prisotnost na tel. št.: 3338031351. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na miklavževanje v soboto, 3. decembra, ob 19.30 v prostorih srenjske hiše v Gročani. Nastopili bodo otroci domačega društva z igrico »Volk in nekaj kozličkov« v priredbi in režiji Barbare Gropajc. Za informacije: 338-1934244. ZDRUŽENJE STARŠEV Repen škrat organizira v soboto, 3. decembra, od 15. do 18. ure v dvorani Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. na Opčinah, »Miklavžev sejem igračk, knjig in božičnih izdelkov«. Odvijale se bodo tudi delavnica in igre za otroke. Toplo vabljeni starši in otroci. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča občanom, da bo urad za splošni popis prebivalstva odprt za javnost s sledečim urnikom: ponedeljek 9.00-12.00 in 15.00-17.30; torek 9.00-12.00; sreda 9.00-12.00 in 15.00-17.30; četrtek 9.00-12.00; petek 9.00-12.00. DRAGI SV. MIKLAVŽ! Pričakujemo Te v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30 v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih. Veš, mi otroci smo Ti pripravili lepo presenečenje. Popoldan nam bo s »frai-tonrco« polepšal Matej Emili, učenec profesorja Andreja Gropajca. Lep pozdrav nestrpni otroci. KRUT obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fi-zioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 5. decembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na pogovor o izidu nedeljskih parlamentarnih volitev v Sloveniji. Sodelovali bodo Bernard Nežmah, Tino Mamic in Andrej Černic. Začetek ob 20.30. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta od ponedeljka, 5. do vključno srede, 7. decembra. Redno bo spet delovala od ponedeljka, 12. decembra. OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 5. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono. PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra, do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Dodatne informacije na www.melanie-klein.org, tel 328-4559414. Vpisovanje je možno od 5. do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slo-ri.org. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo naslednja vaja v torek, 6. decembra, ob 20.45. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odborni-štvo za kulturne dejavnosti obvešča, da bo tudi letos potekal »Božični sejem« od torka, 6. decembra, z otvoritvijo ob 17. uri, do nedelje, 11. decembra, na glavnem trgu »Gorici« v Boljuncu. Sejem bo odprt vsak dan od 9.30 do 20. ure. PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta in Milj vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v sredo, 7. decembra: ob 16. uri molitev rožnega venca, nato sveta maša. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 7. decembra, po novem urniku ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene Zveza cerkvenih ^ H pevskih zborov - Trst vabi na revijo odraslih zborov PESEM V JESENI 2011 Jutri, 3- decembra ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice, ki bodo potekale v petek, 9. decembra, od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju, bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spetič. Prijave in informacije: 366-3625523 ali iztok.spetic@tin.it. TEČAJ OPERATER V GOSTINSTVU -KUHAR je tečaj, ki je namenjen odraslim, z bivališčem v deželi FJK. Vpisovanja med 14. in 18. uro na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Izbor kandidatov bo v ponedeljek, 12. decembra. Za dodatne informacije je na voljo tajništvo Ad formanduma na tel. 040-566360 ali preko maila na in-fo@adformandum.org. OPEN DAY Ad Formandum: v petek, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih in v soboto, 17. decembra, od 9.00 do 13.00 na Ad formandumu v Trstu. Za informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040566360, natasa.bisiacchi@adforman-dum.org). SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). 0 Prireditve NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-letnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. BAMBIČEVA GALERIJA, Proseška ul. 131 - Opčine, vabi na ogled likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic« do danes, 2. decembra. DRUŠTVO DRŽAVLJANI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA prireja drugo srečanje v sklopu niza »Trža-čani se srečajo« danes, 2. decembra, ob 18. uri v Predor Fenice 2 (3. nadstropje - Centro studi volontariato) predavanje na temo »Denarni sistem in tisk denarja v Trstu«. Relator A. Miclavez, avtor knjige »Euroschiavi, la truffa del debito pubblico«. Vljudno vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi danes, 2. decembra, ob 20.30 na koncert »Joplin Ragtime Orchestra«, dir. Livio Lau-renti. Koncert se bo odvijal v društvenih prostorih v Briščikih, št. 77. Toplo vabljeni! SEKCIJA VZPI EVA L D ANTONČIČ-STOJAN IN SKD VESNA vabita na predstavitev knjige »Tito in tovariši« danes, 2. decembra, ob 20. uri v kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Prisoten bo avtor, dr. Jože Pirjevec. Delo bo predstavil novinar Sandor Ten-ce. SKD BARKOVLJE v sklopu sejma obvešča da bo danes, 2. decembra, od 15. ure dalje, razstava in ponudba domačih sladic. Od 17. do 19. ure pa bo tudi delavnica za odrasle z izdelavo cvetja pod mentorstvom Martine Felicjan. Delavnica bo tudi v soboto, 3. decembra, od 10. do 12. ure. Za delavnico je nujno vpisati se na tel. št.: 338-7845845. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na razstavo in ponudbo ročnih izdelkov Predbožični čar. Urnik: danes, ponedeljek in torek 15.00-19.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. Zaključek v torek, 6. decembra. SKD TABOR vabi na Miklavžev razstavno- prodajni sejem od danes, 2. do 5. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah: danes, 2. decembra, ob 16. uri ura pravljic, ob 16.30 nastop šolskega zbora osnovne šole Franceta Bevka z Opčin in plesnih skupin Skd Tabor (mentor Jelka Bogatec); v soboto, 3. decembra, ob 10. uri, Ustvarjalna delavnica, ob 17. uri predstavitev knjige Emilije Pavlič »Mamica, nauči me uhati«. Urnik sejma: petek 16.0019. 00, sobota 10.00-13.00 in 16.0019.00, nedelja 10.00-13.00, ponedeljek 16.00-19.00. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER 2011 - Miklavžev sejem in razstava fotografij »Zimski čar« v Štalci v Šem-polaju. Urnik: danes, 2., sobota, 3. in torek, 6. decembra, od 15.30 do 18.30, v nedeljo, 4. decembra od 10. do 11. in od 15. do 17. ure, v ponedeljek, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure. Na sejmu sodeluje s svojimi izdelki tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. Danes, 2. decembra, od 16. do 18. ure bo v Škerkovi hiši delavnica »Izdelajmo skupaj božične venčke« z Marino Zbogar. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi danes, 2. decembra, ob 17.uri, v Malo dvorano Narodnega doma (Ul. Filzi v Trstu) na večer, posvečen prof. Mariji Pirjevec ob njenem jubileju. SLOVENSKI KLUB, DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS IN SKGZ prirejajo danes, 2. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20) slavnosti večer ob nedavnem življenjskem jubileju slikarja Franca Vecchie-ta. Z umetnikom se bo pogovarjal Ivan Zerjal, večer pa bo popestril duo tn-drejka Možina in Marko Čepak v zasedbi čelo, glas in kitara. Vabljeni! NAGRADNA RAZSTAVA DOMAČIH SLAŠČIC IN SLANEGA PECIVA »SLADKI DECEMBER« v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 3. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Treb-čah. Udeležijo se je lahko vsi, vaščani, prijatelji in otroci. Predvidene so tri kategorije: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši cicikuhar. Za vsako kategorijo bo komisija izbrala najboljšo, najlepšo in najbolj okusno dobroto. Kuharski mojstri lahko dostavijo specialitete v Ljudski dom v soboto, 3. decembra, od 17. do 18. ure. Ob priliki bo koncert Vokalne skupine AN-SIBS iz Štarancana. Zaželjena je predhodna prijava: 339-6980193. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 3. decembra, ob 20.30 v kulturni dom na Colu, na predstavitev publikacije Kraški tolmun in na nastop harmonikar-skega orkestra Gm Synthesis pod vodstvom Fulvija Jurinčiča. PESEM JESENI 2011 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov, ki bo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. ŽUPNIJA SVETE RITE V TRSTU Ul. Locchi 22, prireja koncert sakralne glasbe v nedeljo, 4. decembra, ob 19.30. Oblikovali ga bodo: Matjaž Zobec - orgle, Dana Furlani - sopran, Aldo Zerjal - bas, Trio MaRoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini - oboa I, Sal-vatore Perri - oboa II, Rossana Lonza - angleški rog. Povezava Igor Gherdol. Vabljeni. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE - v nedeljo, 4. decembra, ob 18.00 v Športnem kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: Ansambel Sašo Avsenik, Slakovi pevci Fantje s Praprotna, Ansambel Navihanke, Kraški muzikanti, Zauberschwung Quintett in Denis Novato. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Druga-muzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 4. decembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Heidi« v izvedbi Slovenskega odra Trst. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD VESNA vabi v nedeljo, 4. decembra, ob 17.30 na »Aperitiv z umetnikom«: otvoritev fotografske razstave Andreja Furlana. Umetnika bo predstavil Robi Jakomin. Glasbeni utrinek: Kvartet flavt - Glasbena šola Sežana, mentor prof. Tamara Tretjak. Otvoritev razstave bo v prostorih Ljudskega doma v Križu. Prisrčno vabljeni! SKGZ IN ZSKD prirejata Proslavo ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije, v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Režija Boris Kobal, scenarij Marij Čuk, slavnostna govornica Alenka Florenin. Sodelujejo člani ansambla SSG Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek, združena moška zbora Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa, dirigent Rado Milič, harmonikar-ska spremljava Jari Jarc. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v ponedeljek, 5. decembra, ob 16.30 na miklavževanje. Na sporedu je nastop otroškega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka in igrica Lučke Susič »Fiat Lux«, ki jo je z otroško skupino pripravila prof. Manica Maver. Vabljeni vsi otroci! MIKLAVŽEVANJE v bivši osnovni šoli v Cerovljah bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 17.30. Angelčki bodo zbirali darila v nedeljo, 4. decembra, od 11.30 do 12.30 na društvenem sedežu v Mavhi-njah. Toplo vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali sv. Miklavža. SKD JOŽE RAPOTEC organizira mi-klavževanje v sredo, 7. decembra, ob 18.30 v srenjski hiši v Prebenegu. Otroci bodo lahko narisali risbico za Miklavža in ob 19.00 si ogledali igrico »Volk in nekaj kozličkov«, v izvedbi otrok društva Skd Krasno Polje in priredbi in režiji Barbare Gropajc. Ker bo ura večerje, prosimo vse starše naj prinesejo nekaj slanega za zakusko in, če želijo, tudi sladkega. Angelčki bodo zbirali eno darilo na otroka v ponedeljek 5. decembra, od 20.00 do 21.00 v srenjski hiši. Toplo vabljeni. Info: Laura 339-6408379. SPET BO PRIŠEL SVETI MIKLAVŽ... v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Angelčki bodo na delu od 16. ure dalje. V GALERIJI NARODNEGA DOMA (Ul. Filzi 14) bodo v ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri otvorili razstavo Marine Deziderija Švare. Umetnika bo prestavil likovni kritik Saša Quinzi. Razstava bo na ogled vse do 24. decembra. MIKLAVŽEVANJE V BOLJUNCU v torek, 6. decembra ob 16.30 v dvorani Mladinskega doma Boljunec. Gostovali bomo študentke razrednega pouka pedagoške fakultete Koper s glasbeno pravljico Trije prašički, sledil bo prihod Sv. Miklavža. Angelčki sprejemajo darila od 15.30. Prireditvi sledi skupni sprevod v spremstvu Sv. Miklavža do vaškega trga ob spremljavi pihalnega orkestra Breg, kjer bo nadaljevanje miklavževega večera in Božičnega sejma. ZSKD prireja drugo Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD in gostov v sredo, 7. decembra, ob 20.30 v Občinskem gledališču G. Verdi v Miljah. Vljudno vabljeni člani, prijatelji in ljubitelji mladih in plesa! Obenem vabimo vse predsednike včlanjenih kulturnih društev, da se nam pridružijo na predpraznični zdravici, da skupaj nazdravimo praznikom, zaključku uspešnega in začetku prihajajočega leta. Prispevki V spomin na Verino mamo Marijo Čok daruje Severina P. 15,00 evrov za Mladinski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Ob 60. obletnici smrti očeta Romana Pahorja, tigrovca idealista in v spomin preminule sestre Nadje daruje Sonja 100,00 evrov za KŠD Rojanski krpan. V spomin na mamo kolegice Ines, darujejo Darja, Silvana, Fjona, Nadja, Mira, Alessandra in Cinzia 70,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin. Ob nepričakovani izgubi drage žene in mame GORDANE STRAIN izrekamo Mirkotu in sinovoma iskreno sožalje. Mladinski krožek Dolina in dolinska župnijska skupnost Na dan, ko se poslavljamo od naše drage pevke MARTE GUŠTIN, izrekamo iskreno sožalje sinu Sergiju, hčeri Damjani in sorodnikom. Združeni zbor ZCPZ Zadnji pozdrav dragi Marti Guštin Rožeta in Vasilij z družino 10 Petek, 2. decembra 2011 TRST / mednarodna nagrada - »Trieste scritture di frontiera« Med nagrajenci tudi Ciril Zlobec Podelili jih bodo v nedeljo - Tudi sprehod po poteh Veita Heinichena Slovenski pesnik Ciril Zlobec je med dobitniki mednarodne nagrade »Trieste Scritture di Frontiera«, ki jo že trinajsto leto zapored prireja društvo Altamarea. Podelili mu jo bodo v nedeljo ob 17. uri v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18). Pesnik in pisatelj Ciril Zlobec (pri Založništvu tržaškega tiska je pravkar izšla njega knjiga spominov Vse daljave niso daleč) bo prejel nagrado za življenjsko delo, ki jo v spomin na Claudia H. Martellija podeljuje tržaški PEN klub. Kot piše v utemeljitvi, bo nagrado prejel za svoj inovativni pesniški jezik, kot animator slovenske kulturne scene in prevajalec številnih italijanskih avtorjev, od Danteja do Sciascie. Nagrado za literarno kritiko bo prejel univerzitetni docent in kritik Elvio Guagnini, eden najboljših poznavalcev tržaške književnosti, a tudi izvedenec za italijansko literaturo 18. stoletja, popotniško literaturo in kriminalke. Dobitnik gledališke nagrade je Francesco Macedonio, gledališki režiser in soustanovitelj stalnega gledališča Contrada; med njegovimi odlikami je tudi ta, da je znal ovrednotiti narečja in jim dal status umetniške govorice tudi na odrskih deskah. Mednarodno nagrado za književnost bodo podelili Vei-tu Heinichenu, nemškemu pisatelju, ki je s svojimi kriminalnimi romani postavil pravi spomenik Trstu. Sociološko nagrado »pričevalec časov« bo prejel sociolog alžirskega rodu Khaled Fouad Allam za spodbujanje dialoga med islamskim in zahodnim svetom. Nagrado za avtorsko poezijo, ki predvideva tudi objavo knjige, pa bo prejel goriški pesnik Alberto Princis. Uvod v nedeljsko nagrajevanje bo sprehod po sledeh Hei-nichenovih romanov; zbirališče za brezplačen voden ogled bo ob 14:30 pri vodnjaku na Velikem trgu. Pesnik Ciril Zlobec kroma otroška urica - V čitalnici Narodne in študijske knjižnice Sprehod v zimsko idilo Na zadnjem letošnjem srečanju je Alenka Hrovatin vžgala otroško domišljijo s pravljico o medvedku Medku Čitalnica Narodne in študijske knjižnice Trst se je tudi tokrat spremenila v pravljično sobo, v kateri so se predšolski otroci lahko prepustili domišljiji. V sredo popoldne je bila na sporedu zadnja Otroška urica v tem letu, za praznično presenečenje pa je poskrbela pripovedovalka Alenka Hrovatin, ki je pisano druščino popeljala v nežno zimsko idilo. Otroci so prisluhnili pravljici Medvedek Medek hoče obiskati mesec, ki je nastala pod peresom Gillian Lobel, za ilustracije pa je poskrbel Tim Warners. Pripovedovalka Alenka je otrokom uvodoma razložila, kaj vse lahko počnejo v knjižnici, nato pa je začela s pripovedovanjem simpatične pravljice o Medku, dolgouhki Lili in miškolinčku Tinčku, ki se jim je mesec tako prijazno smehljal, da so se ga odpravili pozdravit. Zgodbica se je začela z Medkom, ki ni mogel spati. Skozi okno njegove sobice se je namreč razlivala mesečina, svetla kot beli dan. In boter mesec se mu je prav zares smehljal. Medvedek se je odločil, da hoče obiskati mesec. Na poti je srečal tudi prijateljico Lili, s katero sta odkrila biserno srebrno potko do meseca. Pridružil se jima je tudi miškolin Tinček. Pot jih je vodila po svetli sledi mesečevega sija. A veselo popotovanje se je končalo v snežnem metežu in temi, mali prijatelji pa so se prestrašeni in izgubljeni v gozdu spraševali, ali mesec morda ne mara obiskov. Ko se jim je zdelo, da so sami na celem širnem svetu in jim je bilo najtežje, se jim je nenadoma ponovno zasmejal mesec, a ne le on, temveč tudi mama medvedka, ki je vse tri popotnike odnesla v medvedji brlog, kjer jim je pripravila topel čaj. Po tej dogodivščini, ko so prijatelji spoznali, da je povsod lepo, a najlepše je vendar doma, so vsi skupaj zaspali. Ob koncu pripovedovanja je pripovedovalka otrokom predstavila še tokratno ustvarjalno delavnico. Malčki so na barvni papir risali mesec, s prstki pa so izdolbli zvezdice, ki so delale družbo njihovemu sijočemu mesecu. Poučna pravljična urica se je končala s prijetnim živ-žavom, ki se bo v Narodno in študijsko knjižnico bojda vrnil konec januarja. (sč) danes - Vrsta zanimivih dogodkov Prvih šest mesecev Cosolinijevega županovanja Tudi Jolka Milič, Marija Pirjevec, Milan Rakovac in Franco Vecchiet Pol leta je minilo, odkar je na tržaških občinskih volitvah zmagal levosredinski kandidat Roberto Co-solini. Kakšen je obračun teh prvih šestih mesecev na čelu Občine Trst? S kakšnimi izzivi se sooča 55-letni prvi občan, ki ljubi košarko in rock glasbo? Katere prioritete si je postavil v prvem letu županovanja? O tem in še marsičem bo danes govor na srečanju v Novinarskem krožku (Korzo 13, prvo nadstropje), ki so mu dali naslov Eno mesto, dva dnevnika, en župan. Cosoliniju bosta namreč postavljala vprašanja novinar dnevnika II Piccolo Maurizio Cattaruzza in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Pričetek ob 17:30. Slavistično društvo vabi na srečanje z Marijo Pirjevec Predavateljica, esejistka in prevajalka Marija Pir-jevec je v prejšnjih tednih praznovala okrogel življenjski jubilej. Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm se je odločilo, da jubilantki posveti posebno srečanje, ki bo danes ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma. Marija Pirjevec je odlična poznavalka tako imenovane zamejske literature in je že pred desetletji opozarjala na njene tipološke značilnosti. Že pred dobrimi dvajsetimi leti je izpostavila pomen pesniškega ustvarjanja Miroslava Košute, pisala med drugim o Trubarju, Rebuli, Pahorju in Kosovelu ter širila vedenje o slovenski literaturi tako med univerzitetnimi študenti kot med širšimi krogi italijanskih bralcev. Izbor njenih knjig bo na ogled na današnjem srečanju, ki ga bodo izoblikovali tudi gojenci Glasbene matice in dijaki-recitatorji. Jubilantki v čast bo spregovoril Igor Škamperle. V Gregorčičevi dvorani sprejem za Franka Vecchieta Slikar Franko Vecchiet bo danes ob 19. uri gost slavnostnega večera, ki ga ob njegovem nedavnem življenjskem jubileju prirejajo Slovenski klub, Društvo za umetnost KONS in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Večer bo potekal v Gregorčičevi dvorani (Ulica sv. Frančiška 20 - drugo nadstropje). Srečanje bo priložnost za pogovor z umetnikom, ki bo v družbi predsednika društva Kons Ivana Žerjala spregovoril o svojem življenju in ustvarjanju. Večer bo popestril tudi nastop Andrejke Možina in Marka Čepaka v zasedbi čelo, glas in kitara. Glasbenika se bosta predstavila z izborom skladb iz jazzovskega repertoarja in z avtorskimi skladbami z najnovejše Andrej-kine zgoščenke Zarja, ki je grafično opremljena prav z Vecchietovo sliko. Na mednarodnem festivalu poezije nagradi za Jolko Milič in Rakovca V Trstu se bo danes zaključil štirinajsti mednarodni festival Trieste poesia. Zaključek in hkrati višek pesniškega festivala bo ob 17. uri v kavarni Tommaseo, kjer bodo podelili priznanja letošnjim dobitnikom nagrad. Mednarodno nagrado Trieste Poesia bo prejel dominikanski pesnik, glasbeni kritik in docent na univerzi George Mason v Virginiji Rei Berroa, ki je avtor preko tridesetih pesniških zbirk, antologij in kritiških besedil. Nagrado Gerald Parks za prevajalstvo bo prejela Jolka Milič za svoje neutrudno posredovanje med italijansko in slovensko kulturo, nagrado Anthares »Pesnik za mir« pa bo prejel istrski intelektualec Milan Rakovac (sicer tudi kolumnist našega dnevnika). festival - Nocoj Mladinski pihalni orkestri Tržaška godba Arcobaleno bo priredila drevi prvi Mednarodni festival mladinskih pihalnih orkestrov Crescere Suonando. Pobuda je nastala s pokroviteljstvom Občine Trst tri leta po ustanovitvi mladinske skupine Arcobaleno Junior, ki je nastala iz združitve z godbo tržaških občinskih rekreacijskih središč. Želja, da bi mladi spoznali sovrstnike iz drugih godb na širšem, mednarodnem obzorju, je privedla do ustanovitve festivala, ki bo ob prvi izvedbi povezal mlade godbenike iz naše dežele in bližnje Slovenije. Revija mladinskih godb v gledališču Franco in Franca Basaglia pri sv. Ivanu se bo pričela ob 20. uri. Udeležili se je bodo poleg gostiteljev, ki igrajo pod vodstvom Erika Žerja-la, mladinski pihalni orkester Prosek pod vodstvom Irine Perosa, šolski pihalni orkester Glasbene Šole Sežana in mladinska godba mesta Tržič, ki jo vodi Patrick Quaggiato. tržaška knjigarna - Na kavo s knjigo Tudi v Trstu predstavili zbirko Goriške Mohorjeve družbe 2012 Na tokratni »kavi s knjigo« je bilo v ospredju veliko avtorjev kroma Po Gorici in Ljubljani še v Trstu; v Tržaški knjigarni so v sredo predstavili knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe za leto 2012. Tokratno srečanje iz niza Na kavo s knjigo, ki ga v sodelovanju s knjigarno prirejata za- ložba Mladika in Založništvo tržaškega tiska, je bilo namreč namenjeno predstavitvi tradicionalnega koledarja in knjižni zbirki; letos jo sestavljata Pravljice za bele zimske dni Helene Jovanovič in zbornik Brazde s Trmuna - 15 let. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 2. decembra 2011 1 1 ŽARIŠČE Leta suhih krav na obeh straneh meje? Sergij Pahor Je čas, ko se vse odvija po utečenih kolesnicah, mirno, brez posebnih pričakovanj in brez presenečenj in tudi brez bojazni, a so tudi dnevi, ko vsi nekaj pričakujemo. Tako smo leto in dan mnogi nestrpno pričakovali novico, da je Berlusconi odstopil in smo jo tudi dočakali, zdaj pa s strahom pričakujemo, kaj si je novi predsednik vlade Monti izmislil, da reši državne finance pred prepadom, kamor jih je privedla več-desetletna nepremišljenost brezglavih politikov. Bojazen je zdaj toliko večja, ker je Monti napovedal, da bodo njegovi ukrepi terjali žrtve od vseh državljanov, kar še povečuje naše občutke negotovosti, ki jih je Berlusconi vedno odganjal, ko je trmasto zatrjeval, da je kriza že mimo in da bo za vse poskrbel sam. Tehnična vlada, kateri se je moral Berlusconi umakniti, ker ga v Evropi nihče ni več jemal resno, bo gotovo imela težko delo in brez jamstva za uspeh, ker je kriza na svetovni ravni. Vendar pa vse težave ne opravičujejo zmanjševanja prispevkov za slovensko manjšino, ne samo zato, ker so to drobtinice v državnem primanjkljaju. Opozoriti velja, da so ti prispevki praktično dve desetletij nespremenjeni in da jih je torej že pred krizo močno načela inflacija: bili so že leta nezadostni in že pred desetimi leti je manjšina opozarjala, da jih treba na novo izračunati. To pomeni, da smo svoje že dali in da ne moremo pristati na nove žrtve. Še bolj neumestno je krčenje sredstev za deželne radijske in tv oddaje v slovenščini. Desetletja je bil slovenski del tržaškega sedeža Rai prisiljen delati z nezadostnimi sredstvi, kar je pomenilo prisilno zmanjševati kvaliteto oddaj in oškodovati sodelavce. Vodstvo vsedržavnega omrežja se vsega tega dobro zaveda in bi lahko z lahkoto našlo notranje rezerve, saj dobro ve, kje lahko privarčuje minimalna sredstva za oddaje v manjšinskih jezikih. Med manjšinci pa v teh dneh marsikdo spremlja s pričakovanjem in radovednostjo tudi zadnje dneve kampanje za predčasne volitve v Sloveniji, s katerimi bodo obnovili državni zbor. Vladna kriza sicer ni direktna posledica težav v gospodarstvu, pač pa nemoči tako imenovane levice, ki se je zapletla v lastne zanke. Vse napovedi soglašajo, da bo na volitvah zmagala SDS Janeza Janše, kakšna pa naj bi bila koalicija, ki bo izrazila vlado, pa še nihče ne ve. Kakršnakoli bo, bo imela zelo zahtevno in odgovorno nalogo izboljšati gospodarstvo stanje in mu dati novega zagona ter tako popraviti so- cialna neravnovesja v državi. Popolnoma pa je zbegal volivce nepričakovan zasuk Milana Kučana in Janeza Stanovnika, ki sta podprla Zorana Jankovič in pri tem zamižala nad njegovimi finančnimi triki. Kakorkoli že ni pričakovati, da bi Slovenija, spričo gospodarske krize, zmogla povečati prispevke svojim manjšinam. To pomeni, da si ne smemo delati utvar, manjšine se morajo sprijazniti s kriznim stanjem in se pripraviti na preživetje v finančno slabših razmerah. To lahko dosežejo, vendar bodo morali najambicioznejši načrti počakati. Marsikaj se da narediti in doseči tudi z razpoložljivimi sredstvi, res pa je tudi, da ima manjšina rezerve tudi v samoprispevkih, ki morajo spet postati pomemben del financiranja naših društev, kot je to že bilo v preteklosti. Prostovoljni prispevek posameznika, tudi če ni izdaten, je vendarle izraz močne volje po preživetju, ki mora voditi vsako zdravo skupnost. Ne pozabimo, da v naših društvih z velikim čutom odgovornosti delujejo posamezniki na povsem brezplačnem delu in da marsikdo pristavi tudi kaj svojega, da lahko spelje pobudo do konca. Zato ne zanemarimo materialnih potreb svojih društev. KULINARIČNI KOTIČEK Gobe od A do Ž Gobja sezona pri nas ni bila kaj prida, tako vsaj trdijo prijatelji gobarji, a kljub temu vam bom danes predlagal kompleten gobji jedilnik, od predjedi do glavne jedi. Začnimo kar s predjedjo, ki jo bomo poimenovali kar polnjeni šampinjoni, lahko pa bi bili tudi jurčki, če vam jih uspe najti. Potrebujemo: 8 večjih šampi-njonov, 10 dag gorgonzole, 10 dag tolminske skute, 2 jajci, moko, drobtine, semensko olje za cvrtje, lonček kisle smetane, hren, sol in poper. Šampinjone očistimo in jim odstranimo bete, jih izdolbemo in napolnimo s sirom (gorgonzolo in skuto dobro premešamo). Gobe povaljamo najprej v moki, nato še v stepenih in osoljenih jajcih in končno v drobtinah, skratka, tako kot bi jih »pohali«. Če hočemo, jih pred cvrtjem še enkrat namočimo v jajce in povaljamo v drobtinah. Ocvremo jih na zmerno vročem olju, da postanejo lepo rjavi. Ponudimo s kislo smetano, v katero smo naribali nekaj hrena in jo osolili. Sledijo naj palačinke z gobami, za kar potrebujemo pol litra mleka, manjši kozarec mrzle kisle (mineralne) vode, 2 jajci, toliko moke, da dobimo lepo ne preveč gosto maso, ščepec soli, semensko olje. To je za palačinke. Za nadev pa potrebujemo 200 g gob (najbolje mešanih svežih, če pa jih nimate tudi šampinjonov in pest suhih), manjšo čebulo ali šalotko, nekaj vejic peteršilja, sol, poper, olje, dve pesti naribanega parmezana. Spečemo palačinke, na olju pre-pražimo čebulo ali šalotko, ko poste-kleni, dodamo na lističe narezane gobe in jih pražimo, da izgubijo tekoči- no. Solimo, in popramo ter odstavimo. Palačinke namažemo z gobjim nadevom in jih prepognemo v obliki trikotnika. Potresemo s parmezanom in s kosmiči masla. Pečemo v naprej ogreti pečici približno pol ure, da se naredi svetlo rjava skorjica. In končno glavna jed: svinjski kotleti (zarebrnice) z gobovo omako. Potrebujemo 4 svinjske zarebrnice, 3 srednje velike čebule, 3 stroke česna, malo rožmarina, kozarec suhega belega vina, 50 g suhih gob, 4 srednje velike šampinjone, kozarec paradižnikove mezge, sol in poper. Suhe gobe namočimo v mlačni vodi. Šampinjone očistimo in jih narežemo na lističe. Svinjske kotlete solimo in popečemo na olju. Ko se obarvajo, jih odstranimo in shranimo na toplem. Na isti maščobi pražimo sesekljano čebulo in ko postane mehka (dobro bi bilo, če se ne bi obarvala), dodamo sesekljan česen. Pražimo še 3 minute in potem dodamo meso in zalijemo z vinom. Pustimo, da alkohol izpari, nato dodamo gobe, rožmarin, prilijemo vodo, v kateri so se suhe gobe namakale, solimo in po-pramo in kuhamo nekaj minut na blagem ognju, dodamo paradižnikovo mezgo in dušimo še približno 20 minut. Ob koncu potresemo s svežim sesekljanim peteršiljem. Zraven sodi krompirjev pire. Dober tek! Ivan Fischer dvorana tripcovich - Predstave gledališča Verdi v sodelovanju z združenjem AsiCo za šole Verdijev Nabucco navdušil množico učencev V dogajanje z ubranim petjem posegli tudi mladi gledalci Da je glasbena vzgoja na šolah Pe-pelka, ki jo mačehovski odnos odgovornih oblasti vedno bolj zapostavlja, je neizpodbitno dejstvo: mlade generacije imajo zelo malo možnosti, da spoznajo čudežno kraljestvo zvokov, da ob glasbi istočasno razvijajo svoje umske in čustvene sposobnosti, zato je toliko bolj hvalevredna pobuda, ki jo operno gledališče Verdi že nekaj leta udejanja v sodelovanju z združenjem AsLiCo; vsako leto se gledališče poveže s šolami, od vrtcev dalje, ter pedagogom posreduje material za projekt Opera domani-Opera jutri. Otroci s svojimi učitelji pridno vadijo, da lahko pri uprizoritvi opere sodelujejo z odrom in orkestrom kot zbor, ki se oglaša iz dvorane. Vrvež v dvorani Tripcovich je vsako jutro pred začetkom predstave nepopisen, zato pa je toliko bolj osupljiva disciplina, ki jo otroci pokažejo z ubranim petjem. Letos so organizatorji izbrali Verdijev Nabucco ( s podnaslovom Nekoč je živela kraljeva hči...), ki ni ravno najbolj primerna snov za otroško domišljijo, toda opera je bila dokaj smotrno prirejena, seveda primerno strnjena in skrajšana, da ni dala povoda za dolgčas. Povod za izbiro je dala 150-letnica zedi-njene Italije, zato so mali pevci ob koncu opere ob spremljavi orkestra zapeli tudi italijansko himno. Šest predstav v Trstu in pet v Pordenonu pomeni, da se je v projekt vključilo preko sedem tisoč otrok in zdi se kar škoda, da se to dogaja samo enkrat na leto. Združenje AsLiCo, ki ima svoj sedež v Lombardiji, kjer organizira tudi redne operne sezone, izbira mlade pevce, med katerimi večkrat slišimo imenitne interprete: v glavnih vlogah pojejo Pasquale Amato in Serban Vasile (Nabucco), Olha Kotiyarova in Orsolia Vari (Abigaille), Mert Eryuksel, Marian Reste in Massimiliano Travagliati (Zaccaria), Saverio Pugliese in Mikheil Shes-haberidze (Ismaele), Irene Molinari in Lara Rotili (Fenena), Pierantonio Rizzato pa v uvodu in na koncu interpretira avtorja opere Giuseppa Verdija. Morda okvirček, ki je pojasnil nastanek opere v obdobju, ki je bilo za skladatelja zelo mučno, ni bil nujno potreben, kajti mladi gledalci so nestrpno čakali na trenutek, ko V dogajanje so s svojim petjem posegli tudi mladi gledalci in poskrbeli za dodatno vrednost pravega glasbenega praznika bodo lahko dokazali svoje glasbene sposobnosti. Dirigent Francesco Pasqualetti jih je pred začetkom preizkusil, iz dvorane se je znameniti zbor Va' pensiero dvignil neverjetno ubrano, tudi dinamični odtenki so pokazali na temeljito pripravo in med predstavo so otroci le še okrepili izredno pozitiven vtis. Ritmično skoraj brezhibno so odpeli svojo vlogo, ki je pogosto interagirala s solisti, predstavo pa so spremljali s pozornostjo (sicer ne v absolutni tišini), ki so jo dokazovali z izrazi občudovanja ob magiji luči, ki jih je upravljal Paolo Coduri De'Cartosio, pa tudi ob najbolj pretresljivih prizorih. Tesno povezavo med odrom in dvorano je režija podkrepila z vstopi pevcev, ki so večkrat prišli na oder iz dvorane. Preprosto sceno in kromatsko ubrane kostume je narisala Silvia Collazuol, tržaški orkester se je zelo lepo izkazal ter skupaj s pevci poustvaril predstavo, ki bi lahko mirne duše sodila v operno sezono. Dodatna vrednost otroškega zbora je seveda neprecenljiva, pravi glasbeni praznik se je odvijal z navdušenjem, ki se je na koncu pokazalo z oglušujočimi aplavzi in vzkliki. Katja Kralj slovenija Zlati red za zasluge Društvu Bralna značka Predsednik Slovenije Danilo Türk je včeraj z zlatim redom za zasluge odlikoval Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS za 50-letno uspešno vzpodbujanje bralne kulture med mladimi ter IEDC - Poslovno šolo Bled za njeno pionirsko delo na področju poslovnega izobraževanja v Sloveniji in v srednje-in vzhodnoevropski regiji. Društvo Bralna značka Slovenije je odlikovanje prejelo tudi za prispevek h kulturi slovenskega duha, znanja in ustvarjalnostie. Že takoj v prvem desetletju se je Bralna značka razširila po vsej Sloveniji. Čeprav je bila sprva namenjena predvsem osnovnošolcem, je našla pot tudi v vrtce in srednje šole, prijela se je med Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, program pa poznajo tudi otroci Slovencev, ki živijo po svetu. PISMA UREDNIŠTVU Odgovor na pismo SIK Dolina Pošljam odgovor pismu SIK Dolina, objavljeno dne 25 nov. 2011. Z velikim zadoščenjem sem zvedel iz Primorskega dnevnika, da tudi v občini Dolina obstaja krožek SIK. Že dalj časa smo tovariši Komunistične prenove iskali referenta, da bi se z njim soočili in debatirali o idejah glede politčne strategije v občini Dolina. Tovariš in vodja skupine v občinskem svetu Igor Ota, kateremu gre vsa naša solidarnost, se je obnašal v sozvočju z odločitvami, ki so bile sklenjene na sestanku strankinega občinskega odbora. Odločitev za glasovanje proti sklepu, ki je bil sad izbire občinske uprave, izhaja iz pazljive analize stanja na Gorici in morebitnih po- sledic, ki bi izhajale iz parkirnih mest proti plačilu. Pri oblikovanju našega mnenja smo prisluhnili tudi prebivalcem in gospodarjem raznih dejavnosti, ki se nahajajo na Gorici. V raznih soočanjih znotraj večine smo izrazili naše nasprotovanje izbrani rešitvi. Nismo pač mi krivi, če ste bili pri teh odsotni. Prosimo torej, da se obrnete na koordinatorja večinskih srečanj in se z njim zmenite, da vas obvesti za naslednje. Zdi se mi precej banalno, da ne rabim drugih pridevnikov, enačiti legitimno distanciranje od večine s pristopom k desni sredini. Ne bom se spuščal v nepotrebne polemike glede tega, ampak mislim, da je bila izjava pred glasovanjem precej izčrpna in jasna glede stališča našega svetnika. Dragi tovariši, uporabljam še vedno ta vzdevek med nami, čeprav Nlfi ste ga vi opustili v vašem pismu uredništvu. Če hočemo rasti v Dolini, svetujem da stopite do nas in da se z nami sestanete okoli ene mize in ne preko javnega tiska. Še nekaj pa moram dodati: ko gre za tovrstna pisma, bi se nam zdelo bolj korektrno, da se avtor podpiše, tudi če govori v imenu nekega odbora. Upam, da bodo volivci v na-slednih volitvah znali izbrati in nagraditi tiste, ki so med občani in na strani občanov. Za Krožek Skp Dolina Maurizio Sigoni 12 Petek, 2. decembra 2011 KULTURA / glasba - Uspeh slovenskih zborov iz Italije na regijskem tekmovanju v Postojni Zbora Gallus in Krasje zlata, števerjanski Sedej pa srebrn Najvišje priznanje Ipavski -17, decembra v Trstu jubilejni koncert ob 20-letnici zbora Jacobus Gallus Slovensko zborovstvo v Italiji je doseglo nov uspeh. Na nedavnem petem regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov in malih skupin v Postojni je zbor Jacobus Gallus iz Trsta prejel 85,3 točke in s tem zlato priznanje, s katerim se je uvrstil na absolutno tretje mesto med nastopajočimi primorskimi zbori, takoj za njim pa se je uvrstil čezmejni Dekliški pevski zbor Krasje iz Trebč, ki je prejel 84 točk, medtem ko je 79 točk in s tem srebrno priznanje prejel MePZ Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana. Tekmovanje, ki sta ga priredila Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveza pevskih zborov Primorske, je potekalo preteklo soboto, 26. novembra, v prostorih Glasbene šole v Postojni, kjer je na dveh koncertih nastopilo deset zborov oz. skupin, katerih nastope je ocenjevala žirija, ki so jo sestavljali priznani dirigenti Andreja Martinjak, Matej Penko in Andraž Hauptman. Slednja je najvišjo nagrado, zlato priznanje z odliko, katerega prejmejo zbori, ki dosežejo 90 ali več točk, dosodila dvema zboroma: nesporni zmagovalec tekmovanja je bil Komorni zbor Ipavska, ki je z nastopom pod vodstvom Matjaža Ščeka prejel 95,6 točke, za njim pa se je uvrstil Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki je pod vodstvom mlade dirigentke Andreje Hrvatin prejel 91,6 točke. Takoj za obema »naj« zboroma so se uvrstili trije sestavi, ki so prejeli zlato priznanje: poleg zborov Gallus in Krasje, ki ju vodita Marko Sancin in Urška Fabijan, je tu še domači MePZ Postojna, ki ga vodi tržaški dirigent Mirko Ferlan, na tekmovanju pa je prejel 83 točk. »Srebrni« so bili še, poleg števerjanskega MePZ F.B. Se-dej pod vodstvom Aleksandre Pertot, Vokalna skupina Elum iz Postojne (zboro- Na absolutno tretje mesto se je uvrstil zbor Jacobus Gallus iz Trsta (desno), med prejemniki zlatih priznanj pa je bil tudi čezmejni DePZ Krasje iz Trebč (levo spodaj) vodkinja Karolina Repar), MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa (vodi Vida Fabčič) in Vokalna skupina Chorus '97 iz Mirna pod vodstvom Laure Winkler. Bronasto priznanje je prejel MoPZ Pivka, ki ga vodi Marcel Štefančič. Najboljši zbori so tudi nastopili na zaključnem koncertu v postojnskem Kulturnem domu. S čim pa so si zamejski zbori pridobili visoke uvrstitve? V primeru zbora Gallus je njegov dirigent Marko Sancin za to priložnost izbral spored, ki je obsegal skladbo Patricka Quaggiata Ti pomladni večeri, dalje koroško ljudsko Visoki rej v priredbi Lojzeta Lebiča, Mendelssohnovo Denn er hat seinen Engeln befohlen in baročno uglasbitev Hainricha Schütza psal-ma št. 37 z naslovom Die mit tränen säen. Za to si je Sancin prislužil tudi priznanje literatura Umrla nemška pisateljica Christa Wolf V Berlinu je včeraj umrla Christa Wolf, ena največjih pisateljic iz nekdanje Vzhodne Nemčije, je sporočil njen založnik, založba Suhrkamp. Stara je bila 82 let. V svojih delih je opisovala vojno in politiko z ženske perspektive, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Wolfova je bila članica vladajoče komunistične stranke v Vzhodni Nemčiji. Večino svojega pisanja je posvetila dobrim in slabim platem življenja pod komunizmom. Njena dela so bila močno razširjena v nekdanjem sovjetskem bloku. Celo po padcu komunizma in združitvi Nemčije leta 1990 je izražala upanje o tem, da bi lahko vpeljali "humano" obliko komunizma, vendar so jo kritizirali, češ da ni dovolj kritična do vzhodnonemškega komunističnega režima. V svojih delih, med katerimi sta Kasandra in Medeja, je tematizirala vojno in razmerja moči. Svoj zadnji roman, "Stadt der Engel oder The Overcoat of Dr. Freud" (Mesto angelov ali Plašč dr. Freuda), je izdala lani. V slovenščino so prevedena njena dela Premišljevanje o Christi T., Razdeljeno nebo in Kasandra: štiri predavanja. za najboljši izbor programa, medtem ko je DePZ Krasje nastopil s skladbo Jacobusa Gallusa Pueri Hebraeorum, Merkujevo Jezus in ajdovska deklica, Čopijevo Kaplja rose: bele ladje in antifono Ubi caritas Ola Gjella. MePZ Sedej pa se je predstavil z Mi-škinisovo skladbo Cantate Domino, Velikim četrtkom Aleksandra Vodopivca, Vabilom Adija Daneva in tržaško ljudsko Škri-nja orehova v priredbi Uroša Kreka. Če odmislimo priznanje Sancinu za program, naj povemo, da je tudi glede posebnih priznanj levji delež šel zboru Ipav-ska, ki je prejel priznanja za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe in tudi priznanje Radia Koper, medtem ko je njegov dirigent Matjaž Šček prejel tudi priznanje za izjemen umetniški vtis. Priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes, je prejel APZ Univerze na Primorskem. Nov dosežek za naše zborovstvo torej, ki pa bo kmalu tudi slavilo pomemben jubilej. 17. decembra bo namreč v evangeličanski cerkvi v Trstu jubilejni koncert ob dvajsetletnici obnovljenega delovanja zbora Jacobus Gallus. Zbor, ki nadaljuje tradicijo istoimenskega zbora, ki ga je pred desetletij vodil Ubald Vrabec, je namreč prvič nastopil prav v tej cerkvi 22. decembra 1991 na Prvi zborovski božični reviji. Program jubilejnega koncerta bodo sooblikovali vsi dosedanji dirigenti zbora in sicer Stojan Ku-ret, ki je zbor Gallus vodil od leta 1991 do 1994, Janko Ban (1994-2004), Matjaž Šček (2004-2008) in Marko Sancin, ki je vodstvo zbora prevzel leta 2008. nastop - Na tekmovanju country glasbe Skupina Kid West druga v Nemčiji Člani skupine Kid West v Nemčiji nov album - CD Zorana Lupinca Žvižgam in grem Ob novih skladbah stare uspešnice S Pihalnim orkestrom Komen je Lupinc nastopil tudi v Slovenski in Berlinski filharmoniji, kjer zvoki diatonične harmonike le redko zadonijo Pred nedavnim je na prodajne police prišel novi album Zorana Lupinca in njegove zasedbe, na katerem so zbrane številne avtorske uspešnice, poleg teh pa bodo na zgoščenki z naslovom Žvižgam in grem ljubitelji diatonične harmonike našli tudi tri nove skladbe. Na novem albumu so uspešnice, ki so nastale predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, večina skladb pa je bila že posnetih in izdanih na CD-ju, ki je izšel le v Avstriji. Zoran Lupinc nam je zaupal, da je na dotičnem albumu združil najbolj igrane skladbe, obenem pa je z novim albumom želel zaokrožiti svojo zgodbo z diatonično harmoniko. Naj povemo, da sta pri albumu Žvižgam in grem sodelovala še Igor Starc na kitari in Peter Filipčič na basu, novo ploščo pa se splača kupiti, ker je obsežen in iskren projekt, ki je poln sporočil. Album je pohvalil tudi Slavko Avsenik ml., ki je v spremni besedi pohvalil Lupinca, da je uspel združiti celotno paleto možnosti diatoni-čne harmonike z izjemno bravuroznostjo, ne da bi ob tem izgubil njeno osnovno, tradicionalno izročilo. Avsenik ml. je med drugim zapisal tudi, da je za diatonično harmoniko Zoran Lupinc to, kar je Astor Piazzolla za bandoneon. Iz našega pogovora z Zoranom Lupincem pa smo izve- deli tudi, da se diatonična harmonika čedalje bolj razvija in da se bo kmalu dalo iz nje izvleči vse. Zoran Lupinc v zadnjem času sicer igra na novem modelu diatonične harmonike, ki so ga zanj izdelali v Italiji. S tem tipom harmonike delujem bolj koncertno, je razložil naš sogovornik in dodal, da je navezal stike s skladatelji, kot so Ivan Florjanc, Aleksander Vodopivec, Andrejka Mo-žina in Bojan Glavina. Poleg tega, da se prilagaja času in da je zaslužen za "obuditev" harmonike kot inštrumenta, se Lupinc lahko pohvali tudi z zavidljivo koncertno kilometrino. Ob tem bi izpostavili letošnje sodelovanje s Pihalnim orkestrom Komen, s katerim je Zoran Lupinc nastopil v Slovenski in Berlinski filharmoniji. Za te nastope ima zasluge dirigent Simon Perčič, ki je Lupinca povabil k sodelovanju. V Berlinski filharmoniji se je naš glasbenik skupaj z drugimi glasbeniki predstavil s skladbo Pierra Thilloya z naslovom Zemlja, ki je bila napisana za štiri soliste (sopran, diatoni-čna harmonika, tuba in tolkala) in orkester. Zoran Lupinc je z orkestrom navdušil občinstvo, saj se ne dogaja pogosto, da v tako prestižni dvorani, s katero se lahko pohvali Berlinska filharmonija, donijo zvoki diatonične harmonike. (sč) Zoran Lupinc arhiv Tržaška skupina Kid West, ki se posveča country glasbi, je v zadnjih tednih imela vrsto nastopov v bližnji in daljni okolici. Najodmevnejši (in najuspešnejši) je bil nedvomno nastop v okviru mednarodnega tekmovanja v Nemčiji. V kraju Eging am See (Pullman City) blizu mesta Passau je namreč potekalo enajsto tekmovanje v tradicionalni ameriški glasbi (11. Country Music Awards), na katerem se vsako leto zberejo oboževalci te glasbene zvrsti. Ansambli z različnih koncev sveta so tekmovali v raznih kategorijah; skupina Kid West, v kateri nastopajo Sandra Brus, Daniele Busat-to, Federico Gullo, Pino Montalto, Massimo Orlando in Aljoša Saksida, je nastopila v kategoriji Country Rock. Njeno izvajanje je bilo očitno zelo prepričljivo, saj je zasedla drugo mesto. Sandra Brus (violina) in Aljoša Saksida (klaviature, saksofon, mandolina, harmonika ... in še kaj) sta dobro poznana tudi med »zamejskimi« ljubitelji te glasbene zvrsti, saj sta pred leti že nastopala s slovensko country skupino Kiss my Nash. Skupina Kid West se medtem pripravlja na nove nastope, za katere pripravlja tudi serijo novih avtorskih pesmi. / DNEVNE NOVICE Petek, 2. decembra 2011 13 evropska unija - Francoski predsednik o reševanju dolžniške krize Sarkozy napovedal nov razmislek o Evropi V ponedeljek srečanje z Merklovo - Francija in Nemčija za novo pogodbo EU TOULON - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v Toulonu državljane včeraj opozoril na težke čase in se zavzel za nov razmislek o Evropi. Napovedal je, da bosta z nemško kanclerko Angelo Merkel v ponedeljek v Parizu predstavila podrobnosti načrta o rešitvi dolžniške krize v območju evra, glede ECB pa je poudaril, da je in bo ostala samostojna. Sarkozy je v govoru o dolžniški krizi in prihodnosti EU državljane opozoril na težke čase. "Strah se je danes vrnil," je dejal pred 5000 gosti v mestu Toulon na jugu Francije, kjer je spregovoril tudi po propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers leta 2008. Francoski predsednik je ocenil, da se začenja nov gospodarski cikel kleste-nja dolgov, ki bo gospodarstvo vrnil k delu in proizvodnji. "Ta cikel se bo močno razlikoval od prejšnjega," je dodal. "Zaradi objestne rasti finančnega sektorja je v gospodarstvu prevladala logika špekuliranja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Sarkozy in dodal: "Poznamo dramatične posledice, ki jih ima to za industrijo, okolje, neenakost in vse manjšo vrednost dela." Sarkozy ob tem ni želel predstaviti podrobnosti načrta o rešitvi dolžniške krize v območju evra, ki naj bi prinesel preboj iz krize, je pa sporočil, da se bo v ponedeljek v Parizu sestal z Merklovo. Najpomembnejši politični dvojec v Evropi naj bi skupaj predstavil podrobnosti omenjenega načrta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sarkozy in Merklova sta konec novembra sporočila, da bosta v prihodnjih dneh predstavila predlog sprememb temeljne pogodbe EU, ki pa ne bo vključevala spremembe mandata Evropske centralne banke (ECB) v smeri reševanja članic območja evra v dolžniških težavah. Sarkozy je včeraj dejal le, da si Francija in Nemčija skupaj prizadevata za novo pogodbo EU, s pomočjo katere bi znova razmislili o Evropi in njenem delovanju. "Prava gospodarska vlada, ki sprejema več odgovornosti - to je naša vizija o prihodnosti območja evra in prihodnji reformi pogodb," je dejal. Glede osrednje finančne ustanove v območju evra je Sarkozy poudaril: "ECB je samostojna in bo takšna tudi ostala." To je po njegovih besedah sicer mogoče le ob večji proračunski disciplini in avtomatičnih sankcijah. "Vsaka država članica območja evra mora imeti zlato pravilo," je dejal. Francija in Nemčija si namreč priza- devata, da bi članice območja skupne evropske valute v ustavi ali drugih zakonskih predpisih zapisale pravilo uravnoteženega proračuna. Čeprav bo ECB ostala samostojna, je Sarkozy prepričan, da si bo še naprej prizadevala za reševanje dolžniške krize v območju evra. "Prepričan sem, da bo ECB zaradi tveganja deflacije, ki grozi Evropi, ukrepala," je dejal in dodal, da se mora ECB sama odločiti, kdaj in kako bo ukrepala. Francoski predsednik se je včeraj zavzel tudi za premislek o schengenskem območju. "Evropa, v kateri velja načelo svobode gibanja, a ne nadzira svojih zunanjih meja, ne more trajati. O schengnu moramo razmisliti na novo," je dejal. Menil je tudi, da bi morali na ravni EU več odločitev sprejeti s kvalificirano večino. Svojo vizijo bo kmalu predstavila tudi Merklova, ki velja poleg Sarkozyja za enega ključnih akterjev pri sprejemanju odločitev o reševanju dolžniške krize v območju evra. V petek bo namreč nagovorila nemške poslance. (STA) Francoski predsednik Nicolas Sarkozy v Toulonu ansa evropski parlament - Predsednik ECB predstavil letno poročilo Draghi: Program odkupa obveznic je začasen in omejen BRUSELJ - Evropska centralna banka (ECB) ima jasen mandat, ki je ohranjati stabilnost cen, je včeraj v Evropskem parlamentu izpostavil prvi mož ECB Mario Draghi. Ob tem je poudaril, da je program odkupa obveznic ranljivih evropskih držav "začasen" in "omejen", poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vlade morajo - posamezno in skupaj - znova vzpostaviti verodostojnost na finančnih trgih, je včeraj evropskim poslancem dejal Draghi ob predstavitvi letnega poročila banke za leto 2010. Od ECB pa vlade ne bi smele pričakovati, naj počne stvari, ki niso v skladu s temeljno pogodbo EU. "Razumeti moramo, da ECB lahko deluje le v skladu s pogodbo in da bi bilo narobe, če bi delovala zunaj teh okvirjev," je dejal Draghi. "To ne bi bilo le nezakonito, ampak tudi napačno, saj bi spodkopalo kredibilnost banke," je menil. Program odkupovanja obveznic močno zadolženih držav v območju z evrom s strani ECB je omejen in začasen, saj je namenjen omejevanju negativnih učinkov turbulenc na obvezniških trgih na monetarno politiko, je dejal Draghi. "Ni namenjen ustvarjanju likvidnosti, ni namenjen subvencioniranju vlad. Ne bo trajal neskončno." Francoski politiki in številni ekonomisti so mnenja, da bi ECB morala razširiti program odkupa obveznic ali celo delovati kot posojilodajalec v skrajni sili. Takšni ukrepi naj bi bili edina kratkoročna možnost za preprečitev razpada območja z evrom. Draghi je te pozive zavrnil. Ponovil je argumente Nemčije, da je najboljša možna rešitev sporazum o strožjih jav-nofinančnih kriterijih za države z evrom, s čimer bodo vlade znova pridobile kre-dibilnost. Italijan na čelu ECB je tako ocenil, da denarna unija potrebuje novo fiskalno pogodbo. Po njegovih besedah gre za temeljno prenovo javnofinančnih pravil skupaj z zavezami za stabilizacijo javnih financ, ki so jih dale članice območja skupne evropske valute. Medtem ko pogodba EU jasno določa bistvo denarne politike, to je neodvisna ECB, katere naloga je izključno skrb za cenovno stabilnost, bi ta fiskalna pogodba kodificirala javnofinančna pravila in zaveze. Ta bi tako na ravni posameznih držav kot na ravni celotnega evr-skega območja dobila polno verodostojnost. Takšna pogodba bi predstavljala tudi najbolj jasen možen signal članic območja evra, da se podajajo na pot poglabljanja gospodarske integracije. Poleg tega bi pomenila pregleden načrt prihodnjega razvoja območja evra, kar bi vlagateljem omogočilo oprijemljiva pričakovanja glede prihodnosti. Glede pravne oblike take pogodbe je Draghi dejal, da je treba pustiti odprte vse možnosti. Medtem ko možnosti daljnosežnih sprememb temeljne pogodbe unije po njegovih besedah ne bi smeli zanemariti, pa so mogoči tudi hitrejši postopki. (STA) italija - Vlada pripravlja sveženj ukrepov proti dolžniški krizi Passera opozarja na nevarnost recesije Fornerova potrjuje »krepko« reformo pokojnin RIM - Italiji grozi ponoven zdrs v recesijo, je včeraj na svojem prvem uradnem nastopu ocenil minister za gospodarski razvoj Corrado Passera. Država prestaja težko obdobje in ji »gotovo grozi recesija«, je dejal. Po besedah Passere so sicer vzroki za potencialno recesijo zunanji, torej prihajajo iz drugih držav oz. drugih območij. Minister se je s tem odzval na napoved Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je v ponedeljek napovedala, da se bo italijansko gospodarstvo v prihodnjem letu skrčilo za 0,5 odstotka. Za italijansko vlado je sicer prva prioriteta brezposelnost. Boji se, da je dejanska stopnja brezposelnosti precej višja od tiste, ki jo beležijo statistiki. Veliko ljudi je namreč preprosto nehalo iskati delo. Uradni podatki kažejo, da je Italija oktobra beležila 8,5-odstotno stopnjo brezposelnosti, potem ko je bila ta septembra 8,3-od-stotna. Brezposelnost med mladimi se je sicer znižala z 29,4 na 29,2 odstot- Ministrica za delo Elsa Fornero ansa ka in Passera je prepričan, da se država lahko izvleče. »Tako kot že večkrat v preteklosti lahko presenetimo preostanek sveta,« je zatrdil. Italija je vse bolj pod pritiski trgov zaradi 1900 milijard evrov težkega dolga. Premier Mario Monti je sicer obljubil izvedbo reform za spodbujanje šibke gospodarske rasti in dodatno varčevanje. Vlada naj bi o prvem paketu odločala v ponedeljek, a so se že poja- vila opozorila, da bi lahko del italijanske politike, pa tudi sindikati, imeli težave predvsem z nepriljubljeno pokojninsko reformo. Ministrica za delo Elsa Fornero je včeraj na robu ministrskega zasedanja v Bruslju potrdila, da bo reforma na-red v nekaj dneh. Povedala je, da bo »krepka«, a da jo bo bosta označevali fleksibilnost in varnost ob spoštovanju načela medgeneracijske pravičnosti. Fornerova je dejala, da bo po novem izračunavanje pokojnin na osnovi plačanih prispevkov »pro rata« veljalo za vse, »tudi za tiste, ki so bili od tega doslej izvzeti«. Pristavila je, da bo reforma po vsej verjetnosti pospešila nekatere že sprejete ukrepe, kot je še zlasti postopno višanje upokojitve-ne starosti žensk. Po besedah ministrice je vlada naklonjena uvedbi minimalnega zagotovljenega dohodka. Ta ukrep naj bi vlada sprejela v drugi fazi. Sicer pa Fornerova ni nič povedala o možnosti, da bi zvišali prag 40 delovnih let, ki zdaj zagotavljajo pravico do upokojitve ne glede na starost. V preteklih dneh se je razširil glas, da naj bi vlada razmišljala tudi o zvišanju tega praga, kar je hudo razburilo zlasti sindikalno zvezo Cgil. Sicer pa so vsi sindikati mnenja, da vlada ne bi smela sprejemati pokojninske reforme brez soočenja z njimi. Zato so tudi že zahtevali od premierja Montija, naj jih zasliši. Fornerova je včeraj dejala, da je časa sicer malo, a da vlada želi dialog s sindikati. In dejansko je premier Monti kmalu potem sklical sestanek z družbenimi silami za nedeljo. Napovedana pokojninska reforma in drugi ukrepi, ki jih pripravlja vlada, skrbijo tudi politične sile, med temi Demokratske o stranko. Njen voditelj Pier Luigi Bersani je včeraj ponovil stališče, po katerem bi morali nositi večje breme tisti, ki več imajo. »Upamo, da bo vlada upoštevala to naše stališče,« je dejal. Demokrati menijo, da bi morali uvesti premoženjski davek, a na to uho slabo sliši desna sredina. Zunanji ministri EU zaostrili ■ •• j • «i ••• • ■ sankcije proti Siriji in Iranu BRUSELJ - Zunanji ministri EU so na zasedanju v Bruslju zaostrili sankcije proti Siriji in Iranu ter obenem zagrozili z uvedbo novih sankcij, ki bodo "resno prizadele" iranski finančni, energetski in prometni sektor. Obenem so ostro obsodili torkov napad na britansko veleposlaništvo v Teheranu in izgon britanskega veleposlanika iz Teherana. Kot piše v izjavi z včerajšnjega zasedanja, so se ministri EU odločili za "nadaljnje restriktivne ukrepe", ki bodo omejili sposobnost sil, zvestih sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, za izvajanje brutalne represije nad protire-žimskimi protestniki. Ta je po ocenah Združenih narodov terjala že več kot 3500 življenj. Sankcije zadevajo sirski energetski, finančni, bančni in trgovinski sektor, med njimi pa so prepoved izvoza plina in opreme za naftno industrijo v Sirijo, prepoved trgovanja z obveznicami sirske vlade ter prepoved prodaje programske opreme, ki bi se lahko uporabila za nadzor nad spletno in telefonsko komunikacijo. Poleg tega so se dogovorili, da se Siriji ne odobrava posojil pod pogoji, ugodnejšimi od tistih na trgu. Ambiciozen načrt ZDA za boj proti aidsu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj objavil ambiciozen načrt za povečanje dostopa do zdravil za aids za bolnike v ZDA in drugod po svetu. Napovedal je tudi okrepljena prizadevanja ZDA za končanje pandemije aidsa, ki je doslej zahtevala 30 milijonov življenj. "Mi lahko premagamo to bolezen," je ob svetovnem dnevu boja proti aidsu v Washingtonu dejal Obama. Obljubil je, da bodo ZDA pomagale do zdravil za aids dvema milijonoma ljudem v državah, ki jih je virus prizadel najhuje. Naznanil je tudi, da bodo v ZDA povečali sredstva za zdravljenje aidsa za 50 milijonov dolarjev. Orsi zamenjal Guarguaglinija na čelu Finmeccanice RIM - Pier Francesco Guarguaglini je včeraj po devetih letih zapustil predsedstvo Finmeccanice. Njegovo funkcijo je prevzel pooblaščeni upravitelj Giuseppe Orsi, upravni svet pa je koopti-ral generalnega direktorja Alessandra Pansa. Guarguaglini se je moral umakniti zaradi korupcijske afere, v katero se je zapletel. Osumljen je davčne utaje in pot-varjanja računov, pri čemer naj bi med drugim ilegalno financirali nekatere politične sile. Kaže, da bo Guarguaglinijeva žena Marina Grossi v kratkem zapustila vodstvo Selexa, ene izmed družb Fin-meccaniche, ki je prav tako vpletena v afero. Medtem se je že vnela polemika o odpravnini, ki naj bi jo prejel Guarguaglini: govori se o 5 milijonih evrov. Marchionne demantiral, da bo Fiat zapustil Italijo RIM - »Smo multinacionalka, delujemo po vsem svetu in bi lahko živeli tudi brez Italije.« Tako je včeraj povedal pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marc-hionne, ki je ob tem zaostril polemiko s sindikatom kovinarjev Fiom-Cgil. »Ne moremo biti žrtve manjšine. Večina delavcev je sprejela naša stališča, vlak je odpotoval in ne moremo ponovno odpirati pogajanj,« je pristavil. Marc-hionne je tudi zavrnil poziv največjega italijanskega sindikata vladi, naj preveri, kakšne načrte pravzaprav ima ta avtomobilski proizvajalec. Marchionne je pozneje prek sporočila podjetja demantiral, da bi mislil na umik iz Italije. Vse to govoril včeraj, ko je Istat objavil nove naravnost dramatično negativne podatke o prodaji avtomobilov v Italiji. Prodaja je namreč novembra padla za 9,23 odstotka v primerjavi z novembrom 2010, pri čemer se je Fiat spet negativno izkazal, saj je prodal za 9,95 odstotka avtomobilov manj kot pred letom dni. Poleg tega je včeraj prišlo do podpisa sporazuma med sindikati in družbo Dr Motor, ki je prevzela Fiatovo tovarno v Termini Imereseju na Siciliji. 1 4 Petek, 2. decembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Ravnateljica o ponudbi slovenskih višjih srednjih šol Humanistični licej namesto družbeno-ekonomske opcije Od šolskega leta 2013-2014 dalje v trieniju zavoda Cankar morda turistična smer Novembra so slovenske višje srednje šole v Gorici začele z dejavnostmi za usmerjanje učencev tretjih razredov nižjih srednjih šol, ki jih vsako leto prirejajo, da bi bodočim dijakom pomagale pri izbiri nadaljnjega študija in jim omogočile, da čim bolj zavestno in premišljeno sprejmejo to pomembno odločitev. O pobudah, ponudbi slovenskih višjih srednjih šol, novostih in načrtih smo se pogovorili z ravnateljico Mi-haelo Pirih, ki vodi tako licejski kot pokli-cno-tehnični pol v Ulici Puccini. Katere pobude načrtujete v okviru letošnjega usmerjanja nižješolcev? Prva, splošnejša predstavitev višješolske ponudbe na nižjih srednjih šolah Trinko in v Doberdobu je potekala sredi novembra, ko so učence obiskali profesorji raznih smeri, prejšnji teden pa je v Tržiču potekal vsakoletni sejem Go Orienta. Tokrat so slovenske šole predstavljali le profesorji, saj na sejemskem prizorišču ni bilo dovolj prostora, da bi prirejali tudi praktične predstavitve šolskih dejavnosti z dijaki. Do neposrednega srečanja med nižješolci in dijaki višjih srednjih šol bo vsekakor prišlo januarja, ko bodo učenke in učenci obiskali naš šolski center in imeli možnost, da si ga ogledajo. Profesorji raznih smeri letos vodijo tudi učne ure na nižjih srednjih šolah, med katerimi tretješolci lahko pobliže spoznajo, kako poteka delo na višji šoli, sredi decembra in januarja pa bosta potekala še dneva odprtih vrat. Takrat bodo tretješolci in njihovi starši imeli možnost, da jim profesorji posameznih smeri razčistijo še zadnje dvome. Kaj ponujajo slovenske višje srednje šole v Gorici? Ponujamo šest smeri, od katerih sta dve tehnični - to sta zavod za upravo, finance in marketing Zois ter zavod za informatiko in telekomunikacije Vega, ena poklicna - to je zavod za trgovske dejavnosti Cankar -, in tri licejske, in sicer klasični licej Trubar, humanistični licej Gregorčič in znanstveni licej Gregorčič. Smeri imajo poudarek na različnih predmetih in področjih, zato nudijo seveda tudi različno končno pripravo. Tehnični smeri in poklicni zavod nudijo tudi diplomo z določeno kvalifikacijo, dijaki, ki dokončajo liceje, pa naj bi bili pripravljeni na nadaljevanje oz. nadgradnjo študija na univerzitetni ali kakorkoli podiplomski ravni. Mihaela Pirih, SPODAJ VIŠJEŠOLSKI CENTER v Ul. Puccini bumbaca Načrtujete morda kakšno spremembo? Da. V zadnjih dveh letih smo imeli humanistični licej z družbeno-ekonomsko opcijo, namesto tega pa bi radi od prihodnjega šolskega leta dalje uvedli osnovno opcijo humanističnega liceja. Računamo, da bo pokrajina naš predlog sprejela. Osnovna opcija je v primerjavi z družbeno-eko-nomsko bolj usmerjena v družboslovje, poudarek na humanističnem področju je večji. Vloga prava, ki ga je veliko že na zavo- ronke - Vodstvo tovarne pomirilo delavce Detroit ne zapira Če bo prišlo do prodaje nekaterih strojev, ne bo odpuščen noben delavec gorica - Waltristchev poziv občini «I v v* • v* • »Slovenščine naj se učijo tudi odborniki in svetniki« Sredi decembra zapade rok za vložitev prošenj za prispevke iz zakona 482/1999 Sredi decembra bo zapadel rok za oddajo prošenj za financiranje projektov s sredstvi iz zakona za zaščito jezikovnih skupnosti 482 iz leta 1999; zato občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch poziva goriško občinsko upravo, naj čim bolje izkoristi priložnosti, ki ji jih ponuja zakon 482/1999, in naj priprave čim boljše projekte. Med zadnjim zasedanjem občinskega sveta je Waltritsch opozoril občinske odbornike, da morajo lepim besedam o čezmejnem sodelovanju slediti konkretni koraki. Za krepitev stikov med Gorico, Novo Gorico, Šem- petrom-Vrtojbo in drugimi obmejnimi občinami je nujno poznavanje jezika soseda, zato je po Waltritschevem mnenju potrebno, da se Goričani čim prej začnejo učiti slovenščine. »Občina ni šolska ustanova in ima na tem področju omejene pristojnosti, vendar lahko v to smer spodbudi šole, poleg tečaja za javne uslužbence lahko ponudi možnost učenja slovenščine tudi občinskim odbornikom in svetnikom,« poudarja Aleš Waltritsch, ki pričakuje, da bo goriška občinska uprava pripravila čim več projektov za koriščenje sredstev iz zakona 482/1999. dih Zois in Cankar, je manjša, več pa je ur humanističnih ved, kot so antropologija, sociologija, psihologija in vzgojne vede. Namesto drugega tujega jezika je predvidena latinščina, vendar v manjši meri kot na klasičnem liceju. Za opustitev družbenoekonomske opcije smo se odločili tudi zato, ker je bilo število ur naravoslovnih ved zelo omejeno, medtem ko je v osnovni opciji humanističnega liceja naravoslovje predvideno tako v bieniju kot trieniju. V šolskem letu 2013-2014 pa bi v trieniju trgovskega zavoda Cankar s prilagoditvijo predmetnika lahko uvedli neke vrste turistično opcijo. O tem se bo treba dogovoriti na deželni ravni, saj šole same ne morejo sprejemati odločitev. Upamo, da bo to mogoče. Kaj pa usmerjanje dijakov petih razredov pri izbiri nadaljnjega študija ali poklica? Tudi na tem področju imamo veliko pobud in profesorje, ki skrbijo za usmerjanje. Dejavnosti so namenjene predvsem dijakom petih razredov, pobud za spoznavanje lastnih nagnjenj in značilnosti pa se udeležujejo tudi dijaki četrtih razredov. Ob informativnem materialu so dijakom na voljo srečanja na univerzah v FJK, februarja pa bo obisk v Ljubljani v organizaciji slovenskega ministrstva za šolstvo. Pred nedavnim je Slovik priredil predstavitev ponudbe Univerze v Novi Gorici, Univerze na Primorskem, itd., priložnosti za seznanjanje dijakov z možnostmi nadaljnjega šolanja in zaposlitve pa prirejajo tudi deželni šolski urad in druge ustanove. (Ale) GORICA-DOBERDOB Danes srečanje za profesorje in starše Usmerjanje učencev tretjih razredov slovenskih nižjih srednjih šol, ki se bodo predvidoma do konca januarja morali odločiti za nadaljnji študij, je v polnem teku. Po sejmu Go Orienta bosta danes med 16. in 17. uro ter med 17. in 18. uro na nižji srednji šoli v Doberdobu potekali informativni srečanji za nižješolske profesorje in starše otrok, ki bodo prihodnje leto obiskovali prvi razred višje srednje šole. Višješolski profesorji bodo predstavili ponudbo in izročili nekaj gradiva o posameznih študijskih smereh. Podobni srečanji za profesorje in starše bosta 14. decembra potekali na šoli Trinko v Gorici, v petek, 16. decembra, pa bo v višješolskem centru v Ulici Puccini med 18. in 20. uro potekal prvi dan odprtih vrat. gorica Problem pokopališča rešujejo le v Štandrežu Večina pokopališč v slovenskih vaseh goriške občine se sooča s prostorsko stisko, ki jo zaenkrat rešujejo le v Štandrežu. Za širitev pokopališč v Pod-gori in Pevmi občina nima na razpolago denarja, v Štandrežu pa bodo pridobili nov prostor s ponovno uporabo dela pokopališča, kjer že dvajset let ne pokopljejo nikogar. »Pred kakimi šestimi meseci sem se o štandreškem pokopališču pogovarjal s predsednikom rajonskega sveta Marjanom Brescio in se že takrat popolnoma strinjal s predsednikovim predlogom,« pravi občinski odbornik Sergio Cosma, ki je na razpolago za srečanje o upravnih vidikih spremembe namembnosti dela pokopališča, za kar se je potrebno dogovoriti s pristojnim občinskim funkcionarjem. Od prvih pogovorov pred šestimi meseci dalje se je zadeva nekoliko zavlekla tudi zato, ker je Brescia stopil v stik s sorodniki osemnajstih civilnih žrtev vojne iz Štan-dreža, ki so umrli med zavezniškimi bombardiranji. Brescia si prizadeva, da bi za vse civilne žrtve uredili skupno grobnico na omenjenem neuporabljenem delu pokopališča, kjer bi se nato sprostila številna mesta za nove pokope. »Računamo, da bomo na tem delu pokopališča pridobili kakih 92 mest,« pravi Brescia in pojasnjuje, da bodo mesta oddajali le ob pokopu umrlih, tako da jih ne bo mogoče vnaprej najeti. Prostorska stiska zaznamuje pokopališči v Podgori in Pevmi. Predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj pojasnjuje, da je širitev pokopališča že več let uvrščena med prioritetna javna dela v Podgori. Cosma pri tem pojasnjuje, da so širitev pokopališče vključili tudi v triletni plan javnih del, vendar nimajo denarja niti za začetek načrtovanja. Širitev pokopališča bi bila namreč zelo draga zadeva, v tem obdobju vsesplošnega krčenja prispevkov pa je zato težko pričakovati, da se bo našel potrebni denar. Podobno velja tudi za Pevmo, medtem ko so nekaj obnovitvenih del izpeljali v Štmavru, kjer so do pokopališča napeljali pitno vodo in uredili njegov vhod. Cosma opozarja, da so v štmavrsko pokopališče speljali električne kable, tako da bodo pred koncem leta začele delovati električne nagrobne svetilke. (dr) Štandreško pokopališče Detroit, ronška tovarna velikih hladilnikov za trgovine, ne zapira. To so včerajšnjem srečanju s sindikati zagotovili predstavniki družbe De Rigo, ki je lastnica obrata. »Ronška tovarna je za družbo De Ri-go pomembna, zato je ne nameravajo zapreti, nikakor pa ne razmišljajo niti o selitvi proizvodnje,« pojasnjuje pokrajinski tajnik sindikata CGIL-FIOM Thomas Ca-sotto in poudarja, da razvojne perspektive obrata niso tako slabe, kot je zgledalo pred nekaj dnevi. Prejšnji teden so namreč delavci za dve uri simbolično zasedli tovarno, saj so se bali, da bi iz nje odpeljali nekaj strojev, kar naj bi bilo vezano na zaprtje obrata. Sindikalistom je bilo včeraj zagotovljeno, da družba De Rigo še naprej računa na svojo ronško tovarno. »Če bo prišlo do prodaje nekaterih strojev, ne bo odpuščen noben delavec. Če pa bodo naročila upadla, se bomo za vse morebitne ukrepe dogovorili s sindikati,« napovedujejo predstavniki lastništva obrata, ki se bodo s sindikalisti ponovno srečali med januarjem in februarjem. gorica - Krčenje rajonskih svetov Predsedniki iščejo pomoč prefektinje Pet predsednikov rajonskih svetov iz Gorice se bo v sredo, 7. novembra, odpravilo k prefektinji Marii Augusti Mar-rosu, zato da ji pojasnijo zahtevo po ohranitvi vseh rajonskih svetov in jo prosijo, da njihovo zahtevo podpre. Na podlagi deželnega zakona je občina namreč izdelala predlog, po katerem naj bi od sedanjih desetih v Gorici ostali le še štirje rajoni. Okrog tega vprašanja pa vse stoji, tudi občinski svet se o tem še ni izrekel. »Če se nihče ne premakne, bo obveljal predlog o krčenju števila rajonov, ki je za nas nesprejemljiv,« poudarja predsednik rajonskega sveta v Podgori Walter Bandelj, ki je pri prefektinji do- segel, da bo v prihodnjem tednu sprejela njega in še predsednike Marjana Brescio za Štandrež, Lovrenca Persoglio za Pevmo-Štmaver-Oslavje, Giorgia Stabona za Ločnik in Roberta Franca za Madonnino. Imenovani predsedniki zagovarjajo ohranitev obstoječega stanja, »našega stališča pa ne morejo prezreti, saj predstavljamo polovico goriških rajonov,« opozarja Bandelj, ki še vedno upa v ugoden razplet. S prefektinjo se bodo sestali ob 9. uri, izročili pa ji bodo dokumentacijo, s katero utemeljujejo svoje stališče, s posebnim poudarkom na še nadaljnjem zagotavljanju današnje ravni zaščite v slovenskih rajonih. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 2. decembra 2011 1 5 štandrež - Med ulicama San Michele in Carso Večjo varnost bo zagotavljalo krožišče Voznike bo prisililo k znižanju hitrosti - Predvideno je tudi parkirišče Bager na delu na križišču med ulicama San Michele in Carso bumbaca Tudi Štandrež bo dobil svoje krožišče. Zgradili ga bodo namesto sedanjega nevarnega križišča med ulicama Carso in San Michele, kjer so bili včeraj gradbeni stroji že na delu. Poseg opravlja podjetje Pessot in je vključen v širši projekt obnove goriških mestnih ulic, ki je skupno vreden 1.800.000 evrov. Na občini so ob koncu leta 2009 sklenili, da vključijo tudi Ulico San Michele med ceste, ki potrebujejo prenovo. Tedaj je kazalo, da bodo v okviru prenovitvenega posega odstranili prometni otok za pešce med Ulicama Carso in San Michele ter skozi sredino cestišča speljali dva ravna vozna pasova. V goriškem tehničnem uradu so se nato lotili načrtovanja in ugotovili, da bi bil tako prenovljeni odsek Ulice San Michele zelo nevaren, saj bi avtomobili vozili prehitro. Zato so se načrtovalci odločili, da bodo med ulicama San Michele in Carso zgradili krožišče, ki bo voznike prisililo k znižanju hitrosti. V okviru prenovitvenega posega bodo pred Čedajsko banko -Kmečko banko in pred bančnim zavodom Friulcassa uresničili novo parkirišče, na novo urejeni pa bodo tudi prehodi za pešce. Ob zaključku del in po uresničitvi krožišča bo vožnja po tem predelu Štan-dreža varnejša, kar še toliko bolj velja, če se bodo vozniki držali hitrostnih omejitev. Zaradi prehitre vožnje in izsiljevanja prednosti je doslej na tem območju prišlo do številnih nesreč; nazadnje sta avtomobila trčila konec avgusta. Prijava zaradi mamil Goriški karabinjerji so včeraj prijavili sodnim oblastem 19-letnega Gradeža-na B.M. zaradi vožnje pod vplivom mamil. Mladenič se je s svojim avtomobilom peljala po Svetogorski četrti v Gorici, kjer so ga za pregled dokumentov ustavili karabinjerji. Ker je mladenič kazal znake razburjenosti, so ka-rabinjerji pregledali njegov avto in našli nekaj gramov mamil. Zaradi tega je bila odrejena še analiza krvi, s katero je bilo ugotovljeno, da je mladenič vozil avtomobil pod vplivom mamil. TRZIC Vinjen moški nad karabinjerje s psovkami, pestmi in brcami Tržiški karabinjerji so aretirali 55-letnega M.R. zaradi nasilnega vedenja in upiranja javni osebi. V ponedeljek popoldne so na karabinjerskem poveljstvu prejeli klic iz enega izmed barov v središču Tržiča, v katerem je vinjen moški nadlegoval ostale stranke. 55-letnik, ki je po poklicu zidar in je stari znanec sil javnega reda, je ozmerjal razne goste iz lokala, enemu je odvzel iz rok telefon in ga poškodoval, drugemu je zagrabil očala in jih vrgel v kamin. Ob prihodu karabinjerjev se je vinjeni moški še dodatno razburil. Karabinjerjem ni hotel izročiti svojih osebnih dokumentov, takoj zatem jih je začel zmerjati, na koncu pa se je zagnal proti poveljniku patrulje. Njega in ostalih karabinjerjev se je lotil s pestmi in brcami. Karabinjerji so zato moškega vrgli na tla in ga onesposobili. Na pomoč kara-binjerjev iz Tržiča je prihitela še patrulja iz Šta-rancana; moškega so aretirali in ga odpeljali v zapor v Ulico Barzellini v Gorici, kjer je včeraj sodnik za predhodne obravnave potrdil pripor. Po aretaciji so se napadeni karabinjerji odpravili na oddelek prve pomoči tržiške bolnišnice. Eden izmed njih se bo moral več dni zdraviti zaradi zlomljenih zapestij in poškodovanih vezi na nogi. nova gorica Z nožem oropal market Oropani market foto k.m. V sredinih poznih popoldanskih urah je neznanec z nožem oropal Mercatorjev market na Erjavčevi ulici v Novi Gorici. Policisti so bili o ropu obveščeni ob 18.35. Neznanec je v trgovini prodajalkam zagrozil z nožem in iz blagajne pobral dnevni izkupiček. Po podatkih policije je šlo za manjšo vsoto denarja, katere del je moški med begom tudi izgubil. Ropar je nato prisedel v volkswagnov Polo bele barve, ki je odpeljal s kraja. Podrobnejših informacij ne Mercator ne policisti včeraj niso želeli posredovati. V teku je preiskava. Policisti so v zvezi s tem primerom obvestili preiskovalno sodnico okrožnega sodišča in pristojno okrožno državno tožilstvo, vse morebitne očividce, še posebej pa ženski, ki sta se v času ropa zadrževali pred trgovino, pa prosijo, da pokličejo novogoriško policijsko postajo (0038653034400) ali anonimni telefon policije (00386-0801200), da bi pomagali razjasniti okoliščine oboroženega ropa. (km) 16 Petek, 2. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / vrtojba - Vlada zavrnila koncesijo ljubljanski Alei Iacti »Ne« za novo igralniško koncesijo na Goriškem »Obstoječa ponudba v igralnih salonih je zadostna«- Tudi Hitov zabaviščni center naj bi nastal v Vrtojbi tržič - No Tav Zahtevajo jasna stališča o hitri železnici Slovenska vlada je na včerajšnji redni seji ljubljanski družbi Alea Iacta zavrnila koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu v Vrtojbi. Slednjega je Alea Iacta v Vrtojbi - v neposredni bližini nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda - načrtovala v sklopu turi-stično-zabaviščnega centra Sailaway. Včeraj so se v omenjeni družbi na odločitev vlade odzvali s presenečenjem, novogori-ški župan Matej Arčon jo je pozdravil, župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk pa upa, da takšen razplet ne bo ogrozil investicije. V obrazložitvi zavrnitve podelitve koncesije Alei Iacti so v vladi zapisali, da ugotavljajo, »da je na širšem goriškem območju tako z ekonomskega kot tudi družbenega vidika zasičenosti obstoječa ponudba posebnih iger na srečo v igralnih salonih zadostna ter da dodatna ponudba posebnih iger na srečo realno ne bo prinašala pričakovanih rezultatov iz poslovanja in da bi prekomerno povečevanje obsega tovrstne ponudbe lahko negativno vplivalo na poslovanje obstoječih ponudnikov posebnih iger na srečo«. V Alei Iacti so nad odločitvijo vlade presenečeni. Prepričani so namreč, da zasnova njihovega projekta v celoti sledi usmeritvam strategije razvoja igralništva, ki jo je vlada Republike Slovenije sprejela decembra lani, iz obrazložitve sklepa vlade pa izhaja, da je ta v nasprotju z vsebinami same strategije. »Sprejeta strategija namreč predvideva razvoj igralniške ponudbe na zaokroženih turističnih območjih, kjer se z vidika koncentriranja ponudbe in razpoložljivega tržnega potenciala maksimira pozitivne in minimizira negativne posledice igralniške dejavnosti. Strategija hkrati spodbuja razvoja celovitih turističnih storitev, ki nadgrajujejo obstoječe igralniške kapacitete. Glede na dejstvo, da je strategija kot enega izmed zaključenih turističnih območij opredelila prav Goriško regijo in da je projekt Saila-way zasnovan kot celovit turistični center, v katerem igralništvo v skladu s sodobnimi panožnimi trendi predstavlja le manjši del dejavnosti, predstavlja obrazložitev očiten odmik od sprejete strategije in novo dejstvo pri načrtovanju takšnih razvojnih projektov v prihodnje,« menijo v Alei Iacti, kjer dodajajo, da takšni projekti, med njimi omenjajo tudi Hitovega, »torej posledično očitno nimajo nobene realne prihodnosti, zato pomeni njihovo načrtovanje izgubo energije in sredstev, razen, če bo vlada pri odločitvah uporabljala različne kriterije za presojanje ustreznosti takšnih projektov«. Ravnanje vlade pa v luči gospodarske krize ocenjujejo kot »milo rečeno nerazumljivo«. »Sploh zaradi dejstva, ker je projekt Sailaway, v nasprotju z nekaterimi drugimi, realen, v prostor umeščen projekt z jasno finančno konstrukcijo, pridobljenimi zemljišči in soglasjem lokalne skupnosti,« so še zapisali včeraj, niso pa pojasnili, ali namerava družba preostali, neigralniški del projekta vseeno uresničiti. Ljubljanska Alea Iacta je z načrtovanim projektom Sailaway dvignila veliko prahu na Goriškem. Predvsem na sejah šempetrsko-vrtojbenskega občinskega sveta so se dolgo kresala mnenja za in proti, preden so svetniki izglasovali sklep o soglasju h koncesiji, medtem ko je novogo-riški mestni svet kot zastopnik sosednje lo- kalne skupnosti podal negativno mnenje. Danes bo svoj projekt zabaviščnega centra novinarjem predstavila novogoriška družba Hit. Načrtujejo ga na Hitovem zemljišču na območju nekdanjega Cimo-sa in podjetja ABK v bližini nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba. Katja Munih miren - Na ogled še samo nekaj dni Na razstavi Paul J. Sifler in Ivan Kacin, oče in sin Gre za zgodbo o družini, ki je za sabo pustila dragocene sledi svoje prisotnosti Mirenska razstava o Ivanu Kacinu in Paulu J. Siflerju foto l.k. Še samo nekaj dni bo v zakristiji župnijske cerkve v Mirnu na ogled dokumentarna razstava o Ivanu Kacinu, izdelovalcu orgel iz Gorice, in njegovem sinu Paulu J. Siflerju, skladatelju, ki je večino svojega življenja preživel v Združenih državah Amerike. Odprli so jo ob sobotnem orgelskem koncertu, ki ga je mirensko kulturno društvo Stanko Vuk pripravilo ob 100-letnici rojstva slovensko-ameriškega skladatelja. Na njem je sedem Siflerjevih skladb mojstrsko izvedel Gregor Klančič, zborovodja v Ljubljani in organist v ljubljanski stolnici, sicer pa mirenskega rodu. Gradivo za razstavo, ki pripoveduje manj znano, a iz vseh vidikov nadvse zanimivo zgodbo, je zbrala goriška novinarka, pisateljica in raziskovalka preteklosti Dorica Makuc, hči Ivana Kacina in polsestra Paula J. Siflerja. Za postavitev je poskrbel Pokrajinski arhiv iz Nove Gorice. Marsikdo od številnih navzočih na sobotnem dogodku je šele ob tej priložnosti izvedel, da je med obe- ma vojnama imel Kacin v Gorici delavnico orgel, harmonijev in pianinov. Bila je na Pla-cuti, le lučaj od Kulturnega doma. Izdelovali so različna glasbila, specializirani pa so bili v izdelovanju cerkvenih orgel. Z njimi so opremili kakih 90 cerkva po Primorskem in tudi drugod. Mirenska cerkev je Kacinove orgle dobila leta 1927. Zaradi fašističnih pritiskov je leta 1931 Ivan Kacin zaprl goriško tovarno in proizvodnjo preselil v Domžale. Razstava osvetljuje še lik Kacinovega sina Paula J. Siflerja, rojenega leta 1911 v Polhovem Gradcu. Bil je devetleten otrok, ko se je z mamo preselil v ZDA, glasbo je študiral na konservatoriju v Chicagu, kasneje je živel in skladal v različnih ameriških mestih ter nazadnje pristal v Hollywoodu. Razstava je bogata s fotografijami, dokumenti, notnimi zapisi, časopisnimi članki, ki gledalcu razodevajo življenjske in ustvarjalne poti članov družine Kacin, ki je za sabo pustila dragocene sledi svoje prisotnosti. Odprta je vsak dan od 18.30 do 19.30 ure. (vip) Tržiška občinska uprava mora izraziti jasno politično stališče v zvezi z izgradnjo hitre železnice/železnice z visoko zmogljivostjo med Benetkami in Trstom, ki bo imela zelo hude posledice za teritorij. O tem projektu se mora uprava izreči čim prej, saj mora izkoristiti dejstvo, da je sprejetje pripomb organizacije WWF k omenjenemu projektu privedlo do dodatne študije o učinkih na okolje. Zahtevo so tržiškim upraviteljem včeraj predstavili člani odbora No Tav, ki so se o hitri železnici pogovorili z županjo Silvio Altran, odbornikom za javna dela in urbanizem Massimom Schiavom in odbornico za okolje Mariello Natural. »Glede na to, da je bila sprejeta pripomba v zvezi z razdrobljenostjo projekta hitre železnice, da proga Trst-Benetke sploh ne obstaja in da je vsem jasno, da visokohitrostna železnica ne odgovarja sedanjim potrebam pač pa bi morala biti njena gradnja povezana z razvojem sistema deželnih pristanišč, je mogoče o spornem projektu začeti ponovno razpravljati. Zdaj je čas, da občina zavzame jasno stališče v zvezi z viso-kohitrostno železnico,« so povedali predstavniki odbora No Tav in poudarili: »Šele v trenutku, ko bodo uprave zavzele jasno politično stališče, bomo vedeli, ali se borimo za iste cilje.« Na Tržiškem povzroča največ zaskrbljenosti del preliminarnega projekta hitre železnice, ki predvideva potenciranje železniškega križišča San Polo. To bi med drugim bil prvi ukrep, ki bi ga izvedli v okviru gradnje hitre železnice. Odbornik Schiavo je povedal, da je občina že vložila več pripomb v zvezi s projektom hitre železnice: opozorili so na učinke na okolje, problem bližine bolnišnice in vibracij ter prometne težave, ki bi jih povzročila gradbišča. »Zahtevali smo tudi, naj se ob vsaki fazi del izvede študijo prometnih tokov,« je poudaril odbornik. Predstavniki odbora No Tav so tudi izrazili prepričanje, da bi bilo mogoče rešiti problem železniškega križišča San Polo enostavno z izboljšanjem obstoječih infrastruktur, za kar bi zadoščalo 180 milijonov evrov. nova gorica Devetnajst kandidatov tekmuje za parlament Kandidatke in kandidati, ki se bodo na nedeljskih volitvah med seboj pomerili za vstop v slovenski parlament, lahko samo še danes skušajo prepričati volivce, da zanje oddajo svoj glas, jutri namreč nastopi uradni volilni molk, ki bo trajal do nedeljskega zaprtja volišč. Tokratne volitve v Državni zbor bodo sedme zapovrstjo, gre pa za prve predčasne državnozborske volitve v zgodovini samostojne Slovenije. Volitve potekajo po proporcionalnem sistemu s preferenčnim glasovanjem v 8 volilnih enotah, sestavljenih iz 11 okrožij. V vsaki volilni enoti je razdeljenih 11 poslanskih mandatov, po eden na okrožje, ki se na ravni volilne enote in nato države delijo med politične stranke, sorazmerno z deležem oddanih glasov, ki jih prejme stranka, in med kandidate znotraj strank glede na preference volivcev; tako bo razdeljenih 88 poslanskih mandatov. Hkrati ločeno potekajo še volitve dveh poslancev narodnih skupnosti, italijanske in madžarske, ki pa sta izvoljena po večinskem volilnem sistemu v dveh posebnih volilnih enotah. V parlamentu skupno sedi 90 poslancev. Med novostmi je nezdružljivost poslanske in županske funkcije, ki je v veljavi od teh volitev dalje. V zadnjem parlamentu je bilo kar 18 poslancev tudi županov. Med osmimi volilnimi enotami je tudi postojnska. Del novogoriške mestne občine skupaj z območji občin Miren-Kosta-njevica, Kanal, Brda in delom občine Ren-če-Vogrsko sodijo v 9. volilni okraj (Nova Gorica - okolica), 10. volilni okraj (Nova Gorica - center) pa zajema območja občin Šem-peter-Vrtojba, del občine Renče-Vogrsko in del novogoriške mestne občine. V obeh okrajih se bo med seboj pomerilo 19 kandidatov: Stranko slovenskega naroda bo v 9. volilnem okraju zastopal Stojan Jelen, v 10. pa Dimitrij Stubelj, za SMS zeleni kandidirata Vili Resnik in Andrej Raspor, za Demokratično stranko dela Drago Kosmač in Eda Kodrič, Državljansko listo Gregorja Viranta bo v obeh okrajih zastopala Bojana Kompare, Gibanje za Slovenijo Marjeta Šibav in Andrejka Go-lja, SLS Radovana Žerjava - Slovensko ljudsko stranko Olga Franca in Milan Jurgec, Socialne demokrate (SD) Mirko Brulc in Borut Pahor, Akacije v obeh okrajih Ljuba Mi-ljuševič, tudi Zeleni Slovenije imajo v obeh okrajih eno kandidatko: Natašo Lešnik, Stranko enakih možnosti (SEM-Si) Milivoj Perkon in Boris Nemec, Zares - Socialno Liberalni Barbara Pavlin in Črtomir Špacapan, Slovensko nacionalno stranko Bojana Šteblaj in Miran Mullner, Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) Milena Klavora in Borut Ba-šin, Stranko humana Slovenija Bogdan Pod-gajski in Simon Omahen, Demokratično stranko upokojencev Slovenije (DeSUS) Ivan Zadnek in Lucija Mozetič, Slovensko demokratsko stranko (SDS) Patricija Šulin in Tomaž Slokar, Listo Zorana Jankoviča, Pozitivna Slovenija Samo Miklavc in Mirjam Bon Klanjšček, Stranko za trajnostni razvoj Slovenije (TRS) Bojan Goljevšček in Ana Žbona ter Novo Slovenijo - Krščansko ljudsko stranko Anton Harej in Oton Filipič. (km) krmin - Cesta vin in okusov Ovrednotenje Brd cilj novega vodstva Združenje Cesta vin in okusov goriške pokrajine (Strada del Vino e dei Sa-pori del Goriziano) je imenovalo svoje vodstvo. Na seji, ki je potekala v Krmi-nu, so za predsednika upravnega sveta določili Roberta Komjanca iz štever-janskega podjetja Aleša Komjanca, svetniki pa so Alberto Grossi (Tenuta Villanova), Davide Luisa (Tenuta Luisa), Giovanni Blason (Azienda Blason), Isabella Terraneo (Castelvecchio), Ervino Nanut (predstavnik goriške Trgovinske zbornice) Joško Sirk (Subida), Mauro Gaddi (Associazione Juli@est), Massimo Del Mestre (predstavnik gibanja Movimento Turismo del Vino Furlani- je-Julijske krajine) in Robert Komjanc. »Upravni svet je bil imenovan soglasno, kar dokazuje, da je Cesta vin in okusov goriške pokrajine startala s pravim duhom. Vsi člani želijo nastopati složno s ciljem, da ob podjetjih ovrednotijo tudi teritorij, ki je zaradi svojih zgodovin-sko-kulturnih in enogastronomskih značilnosti edinstven,« je povedal Kom-janc. Zadovoljstvo je izrazila tudi podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki je prepričana, da bo združenje prineslo Brdom obilo novih idej in energij: »Člani upravnega sveta dobro vedo, da so Brda naše bogastvo, s katerim lahko izstopamo v globaliziranem svetu.« Sanirano območje ob hiši družine Robazza bumbaca štmaver - Po sanaciji Plaz nikogar več ne ogroža Jutri slovesnost z udeležbo deželnega odbornika Z goriške občine so včeraj sporočili, da bo jutri v Štmavru potekala uradna slovesnost ob zaključku sanacijskega posega na plazišču, ki je ogrožalo dve domačiji v Vasi. Plaz se je sprožil aprila lanskega leta, družina Ro-bazza pa je nato morala zapustiti svoj doma za obdobje nekaj dni zaradi varnostnih razlogov. V okviru posega, ki ga je opravila civilna zaščita dežele FJK, so plazišče izkopali, prišli do trde podlage in na njej zgradili drenažo iz kamenja. Poleg tega so zgradili tudi dva podporna zidova in več jaškov, ki vodo preusmerjajo v odtočne kanale, po katerih deževnica odteka v dolino proti Pevmici. Na cesti, ki vodi proti cerkvi, so zgradili več prečnih žlebov, ki ravno tako prispevajo k odtekanju vode v kanale. Na jutrišnji slovesnosti, ki se bo začela ob 11. uri, bodo navzoči deželni odbornik Riccardo Riccardi in predstavniki deželne civilne zaščite. / GORIŠKI PROSTOR_Petek, 2. decembra 2011 1 7 AJDOVŠČINA Pogrešajo 22-letnika Zaskrbljeni sorodniki so v sredo obvestili policiste, da pogrešajo 22-let-nega Matjaža Anžiča, ki začasno stanuje v Ajdovščini. Nazadnje so njegovo vozilo znamke Škoda Fabia Combi z registracijo KR NS-442 -pogrešani ima stalno prebivališče v pešnici, upravna enota Kranj - opazili v sredo ob 9. uri zjutraj pred stanovanjskim blokom na Goriški cesti v Ajdovščini. Visok je okoli 185 centimetrov, je srednje postave, kratko Matjaž Anžič pristriženih svetlo kostanjevih las in ima svet-lo-modre oči. Oblečen je bil v temno modre kavbojke, nosil je do kolen segajoč plašč črne barve. Policija naproša vse, ki bi ga opazili ali karkoli vedeli o njegovem izginotju, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo. (km) gorica - Na ogled posnetki Armanda Rogantinija Soška fronta pri Celju Razstava plod prijateljskih stikov med goriškimi »benellijevci« in klubom AMK iz Savinjske doline Član goriškega motociklističnega kluba Quei del Benel-li Armando Rogantini je tudi vnet zbiralec fotografij iz prve svetovne vojne, ki jih je že večkrat razstavil v Gorici, na začetku novembra pa jih je ponudil na ogled v Vrbju pri Celju. Razstavo so rodili stiki, ki jih klub Quei del Benelli v letošnjem letu vzpostavil s sorodnim klubom AMK iz Savinjske doline, v katerem se zbirajo lastniki Tomosovih starodobnikov. Rogantini je v Vrbju razobesil 180 povečav fotografij s Soške fronte, ki so si jih ljudje ogledali z velikim zanimanjem; trajanje razstave so celo podaljšali, zato da so jo obiskali tudi tamkajšnji šolarji. Rogantini je bil deležen mnogih pohval, saj posnetki prikazujejo, kako hudo je bilo vsakdanje življenje vojakov na Soški fronti. V tem tiči miroljubno sporočilo njegovih fotografij. Odprtje fotografske razstave je sovpadalo s krajevnim praznikom, na katerem so bili prisotni predsednik krajevnega sveta v Vrbju Jože Meh, župan iz Žalca Janko Kos in poslanec Lojze Posedel. Rogantinija in njegovega spremljevalca-preva-jalca Edija Cocianciga so v Vrbju gostili teden dni, tako da sta bila ob vrnitvi v Gorico počaščena in navdušena nad gostoljubnostjo, ki sta je bila deležna. Rogantini izraža upanje, da bo še priložnost za sorodne pobude, saj prispevajo k utrjevanju sožitja in dobrososedskih odnosov med Slovenci in Italijani. V Vrbju razstavljeni Rogantinijevi posnetki [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v torek, 6. decembra, ob 21. uri »Medea« tragedija Evripida; informacije po tel. 0481-532317. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek, 6. decembra, in v sredo, 7. decembra, ob 20.45 predstava »Se devi dire una bugia dilla ancora piu grossa!« (Ray cooney) igrajo Raffaele Pisu, Antonio Catania, Gianluca Ra-mazzotti in Miriam Mesturino; informacije po tel. 0481-494369. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 3. decembra, »In mezzo al mare«, gledališka skupina Unoteatro -Stilema; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.40 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Midnight in Paris« (digital). Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il giorno in piu«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 »The Twilight Saga: Breaking Dawn -prvi del«; 22.10 »Scialla!«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Real steel« (digital); 22.10 »Anche se e amore non si vede«. Dvorana 3: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Midnight in Paris« (digital). Dvorana 4: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.10 - 22.00 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il giorno in piu«. Razstave RAZSTAVA »ŽIVLJENJE POD TRIGLAVOM« je na ogled v slovenskem višješolskem središču v Puccinijevi ulici 14 v Gorici; do danes, 2. decembra med 8. in 16. uro. PIXXELPOINT 2011 - 12. mednarodni festival novomedijske umetnosti: odprtje razstave danes, 2. decembra, ob 18. uri v galeriji Metropolitana v Ul. dei Leoni 7 v Gorici; na ogled bo do 9. decembra, vsak dan med 15. in 19. uro. ~M Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 2. decembra, ob 20.45 nastopa pianist Jan Michiels; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@co-mune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. NIZ KONCERTNIH PREDSTAVITEV orkestra Citta di Gorizia z naslovom »Concerti nell'Antica Contea«: v soboto, 3. decembra, ob 20.45 v občinskem gledališču v Gradišču. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 3. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici nastopata flavtistki Ana Černic in Doris Kodelja; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v veliki dvorani bosta v ponedeljek, 5. decembra, ob 20.15 nastopila Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in tržaška harfistka Jasna Corrado Merlak; informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da je urnik za sprejemanje in pomoč pri izpolnitvi prošenj za zavodne lestvice neučnega osebja tretji pas - tri-letje 2011-2014 sledeči: v ponedeljek, 5. decembra od 14. do 15. ure in v ponedeljek 12. decembra od 14. do 15. ure. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 0481-82613. S Izleti IZLET V LJUBLJANO, GRADEC IN BELJAK prireja Kulturno društvo So-vodnje v soboto in nedeljo 10. in 11. decembra. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 7.30. Prihod v Ljubljano in ogled tržnice zelišč, božičnih tržnic in centra. Odhod proti Gradcu, postanek za kosilo in prihod v glavno mesto Štajerske v popoldanskih urah. Čas na razpolago za ogled središča mesta in tržnic. Skupna večerja v pivnici. V nedeljo zjutraj ogled centra Gradca z vodičem. Kosilo prosto. Čas na razpolago za ogled muzejev, tržnic in drugih zanimivosti. V prvem popoldnevu odhod proti Sovodnjam. Na poti ogled Beljaka, vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisnovanje po tel. 349-3666161 (Erik). SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom v Vrhniko, gramozno jamo in božičnih tržnic Ljubljane v soboto, 17. decembra; informacije in prijave na tel. 0481-82273 (Roberta) ali 0481-482015 (Karlo). □ Obvestila DRUŽBA se dobi v nedeljo, 4. decembra, ob 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno silvestrovanje v Hotelu Ai Pini v Pineti pri Gradežu v sredo, 28. decembra, z začetkom ob 15. uri. Vpisujejo po tel. 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-532092 (Emil D.), 347-1042156 (Rozina F.); obvezno na račun 20 evrov. »TA VESELI DAN KULTURE«: v soboto, 3. decembra, ob 10. in 15. uri bo voden ogled samostanske Škrabčeve knjižnice na Kostanjevici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi novo pridobitev knjižnice, Iconotheco Valva-soriano, ki jo je ob podelitvi štipendij in nagrade Škrabčeve ustanove oktobra letos podaril prapranečak p. Stanislava Škrabca, Janez Škrabec. Možen bo obisk kripte Bourbonov. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE prireja predavanje »Problemi, povezani z alkoholom na Primorskem in v Julijski Krajini - Povezava med oddelki alkohologije in združenji samopomoči« v sredo, 7. decembra, ob 9. uri v kongresni dvorani Fundacije Carigo št. 2 v Gorici; vstop prost. KRUT vabi v petek, 13. decembral, med 17.30 in 20.30 na kuharsko delavnico z naslovom »Zdravi, sladki in slani namazi« na goriškem sedežu krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int. Delavnico bo vodil univ. dip. inž. živilske tehnologije g. Matjaž Kološa. Prijave najkasneje do 12. decembra po tel. 0481-530927, na naslov krut.go@tiscali.it ali po tel. 040360072 in na naslov krut.ts@tiscali.it. MIKLAVŽEVANJE NA VRHU: v sredo, 7. decembra, ob 18.30 v prostorih kulturnega in športnega centra Danica. Pred prihodom svetnika bo gledališka predstava »Mala bobrovka in odmev« otroške skupine Danica; informacije uro pred predstavo v prostorih domačega društva. MIKLAVŽEVANJE V SOVODNJAH: KD Sovodnje vabi v ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu vse otroke sovodenjskega vrtca in šole ter njihove vaške prijatelje, da se udeležijo obiska Sv. Miklavža. Večer bo popestril otroški pevski zbor Kulturnega društva Sovodnje. PD RUPA-PEČ prireja tečaj božičnih izdelkov, ki bo potekal 9. in 12. decembra, ob 20.30 v Rupi, pod vodstvom znane umetnice Patricije Bot-taz; informacije in vpisovanja najkasneje do 4. decembra po tel. 0481882095 (Alma Pavletič). SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkulji-cam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 346-1538732 (Aljaž). »SOLE IN RETE«, državna kampanja za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije: informativni sestanek za vstop v skupino za nakup fotovoltai- čnih sistemov bo danes, 2. decembra, v občinski dvorani v Ul. Dante 19 v Zagraju. Med 19.30 in 20.30 bo ljudem na voljo informativno okence; informacije na spletni strani www.so-leinrete.it, po tel. 331-8307063 ali na naslov andrea.antoniali@energoc-lub.org. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da odpadeta delavnici »Tibetanskih vaj«, ki naj bi potekali v soboto, 3. decembra v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Delavnici bosta potekali predvidoma konec januarja. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina Devetak). 0 Prireditve PRIČARAJMO SI ČAROBEN SKUPNI PROSTOR: arhitekturna delavnica bo potekala danes, 2. decembra, med 17. in 18. uro v kletni dvorani Goriške knjižnice Franceta Bevka. Delavnica je namenjena otrokom od petega do dvanajstega leta starosti. Vodili jo bosta arhitektki Aleksandra Torbica in Kaja Muhič; informacije na spletni strani www.arhitekturaino-troci.si. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, KRAJEVNI SVET IN PD ŠTANDREŽ vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika 2011«: v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v cerkvi koncert (šti-tri zbori in orkester) Patrik Quaggiato »Missa nova Laudate Pueri Domi-num«, cerkveno oznanilo. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH: danes, 2. decembra, ob 18. uri predstavitev knjige »La cucina gori-ziana di casa Rubbia« Anne Marie Sanguineti; vstop prost. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja v četrtek, 8. decembra, ob 11. uri (po sv. maši) v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu predstavitev »Zbirke starih in novih ugank« domačinke Ivanke Jermol Zavadlav. Avtorico in publikacijo bo predstavila Majda Zavadlav. Sodeluje Otroški župnijski zbor Štandrež. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja po ugodni ceni kmetija Tomšič v So-vodnjah ob Soči; tel. 0481-882064 ali 347-1216398. PRODAJAM krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. PRODAJAMO suha gozdna drva in ek-stra deviško oljčno olje; tel. 0481390238. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Vittoria Vi-sintin v kapelici goriške splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev; 10.00, Iolanda Nicora vd. Ballarini iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. Prodajajo županov avto Goriška občina prodaja svoj reprezentančni avtomobil Lancia kappa, ki je bil namenjen županovim premikom. Doslej je avtomobil prevozil 180.000 kilometrov, izklicna cena na dražbi bo 1.000 evrov. Župan Ettore Romoli je v vidiku nižanja stroškov napovedal, da občina ne bo kupila novih reprezentančnih avtomobilov. Romoli se bo odslej na institucionalna srečanja peljal s svojim avtomobilom znamke Jaguar ali pa z drugimi avtomobili v lasti občine. Poškodovana voznica V sredo se je v Ulici Mighetti v Gorici zgodila prometna nesreča, v kateri se je lažje poškodovala 45-letna voznica iz Vipolž. L.W. se je okrog 19.45 s svojim avtom znamke Renault peljala proti Ulici Brass. Naenkrat je izgubila nadzor nad vozilom, ki je trčilo najprej v pločnik in nato v drevo, nazadnje pa ga je odbilo v zidek, ki omejuje dvorišče ene izmed tamkajšnjih hiš. Služba 118 je ranjeno žensko odpeljala v bolnišnico. Sodijo karabinjerjem Na goriškem sodišču se je včeraj začel proces zoper šest karabinjerjev iz Loč-nika, ki so osumljeni goljufije na račun države. Karabinjerji so s ponarejeno dokumentacijo prejeli izplačilo za nadure, ki jih v resnici niso nikoli opravili. Med včerajšnjo obravnavo je sodnik Matteo Trotta sklenil, da se bo sojenje nadaljevalo na začetku prihodnjega leta. Partizan Neri v Krminu V dvorani Italia v Krminu bo danes ob 18. uri v okviru niza Cormons libri srečanje s partizanom Erminiom Masie-rom - Nerijem, ki ga bo vodil krminski župan Luciano Patat. Ob 19. uri bo o italijanski politiki govoril novinar Oli-viero Beha. Moški o aleksandrinkah Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Prvačina skupaj z Rotary klubom Nova Gorica prireja danes ob 16.30 odkritje spominske plošče aleksandrinkam ob njim posvečenem spomeniku v Borovem gozdičku v Novi Gorici. V veliki dvorani novo-goriške mestne občine sledi ob 17. uri posvet o aleksandrinkah, o katerih bodo spregovorili le moški razpravljavci: zgodovinar Branko Marušič, novinarja Ervin Hladnik Milharčič in Jurij Paljk ter sin aleksandrinke Gilberto Cilvardi; pogovor bo vodil Andrej Malnič. (km) »Teatri Comic Furlan« V Kulturnem domu v Gorici se bo dre- vi dvignil zastor nad letošnjim festivalom Teatri Comic Furlan. Na programu je pet komediji, dve v letošnjem letu, tri pa v prvih dveh mesecih prihodnjega leta. Nocoj ob 20.45 bo uprizorjena komedija »Veduis« v postavitvi skupine Gruppo teatrale della Loggia. Vstop je prost oziroma z vabilom, ki je na voljo pri blagajni Kulturnega doma. Papež in popotnik V središču msgr. Giuseppe Trevisan v Krminu bo drevi ob 20.30 vatikanistka Angela Ambrogetti predstavila svojo knjigo »Compagni di viaggio«, ki je posvečena papežu Janezu Pavlu II. in njegovim potovanjem. O Faiduttiju v Turjaku Zadružna banka iz Turjaka praznuje svojo 115 letnico. Jubilej bodo obeležili z okroglo mizo o Luigiju Faiduttiju, ki bo danes ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Turjaku. Politika in finance Krožek Rizzati prireja danes ob 17.30 na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici okroglo mizo o politiki in financah. Predavali bodo Lucio Turra, predsednik združenja Azione Cattolica iz Vicenze, docent na Videmski univerzi Flavio Pressacco in Ruben Pupin iz podjetja Micra iz Romansa. / ŠPORT Petek, 2. decembra 2011 42 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Danes Italija pred žrebom finalne faze Eura 2012 Španija, Portugalska, Francija ali sreča KIJEV - V ukrajinski prestolnici bo danes žreb kvalifikacijskih skupin sklepne faze evropskega nogometnega prvenstva 2012, ki ga bo bosta med 8. in 30. junijem skupaj organizirali Poljska in Ukrajina. Na podlagi jakostnih lestvici Uefe so šestnajst finalistov, med katerimi je Italija, žal pa ni Slovenije, razdelili v štiri bobne. »Azzurri« so se znašli v drugem, kar jih teoretsko izpostavlja nevarnosti, da se znajdejo v zelo težki skupini, na primer v skupini s Španijo, Portugalsko in Francijo, če pa se jim bi nasmehnila sreča bi lahko igrali tudi proti Ukrajini (ali Poljski), Hrvaški in Irski. Zagotovo se je že izognila Nemčiji, Rusiji in Angliji. Vse je v rokah evropskih prvakov Giannija Rivere, Zinedina Zidana, Fran-za Beckenbauerja, Marca van Bastna, Luisa Suareza in Petra Schmeichla, ki bodo izbirali kroglice v žarah. Začetek žreba bo ob 18. uri po našem času. Neposredni prenos TV raidue. Italijo bo zastopal tudi trener Pran-delli, ki si je včeraj že ogledal možni sedež Italije v Krakovu. košarka Časten poraz U. Olimpije proti Sieni Union Olimpija - Montepaschi Siena 57:63 (15:21, 33:37, 49:53) Union Olimpija: Capin 2, Blažič 1 (1:2), Thompson 10 (0:2), Woodside 11 (2:2), Salin 6 (2:2), Green 10 (2:2), Varda 7 (0:1), Markota 10 (4:4). Siena: McCalebb 16 (4:4), Zi-sis 1 (1:2), Andersen 10, Rakoče-vic 14 (4:6), Carraretto 7, Lacht-haler 2 (2:4), Moss 13. LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so navkljub črnim oblakom, ki se zbirajo nad klubom (beri zamude pri izplačilih), odigrali dobro tekmo proti italijanskemu prvaku Montepaschi Sieni, vendar žal v končnici ostali praznih rok. Doživeli so četrti zaporedni poraz, skupno že šestega, tako da imajo tri kroge pred koncem rednega dela le še teoretične možnosti za ponovitev dosežka iz minule sezone, uvrstitev med šestnajst najboljših evropskih klubov. Union Olimpija je edino vodstvo dosegla v 2. četrtini (30:26), sicer so bili gostje vseskozi v rahli prednosti. Še najbolj so se oddaljili v 27. minuti, ko je semafor kazal 43:50. Šest minut pred koncem tekme pa je Union Olimpija po-vedla s 55:53 in tako ogrela dlani približno 6000 gledalcev, ki so se zbrali v Stožicah. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih treh minutah, dve točki pa sta odšli k ekipi, ki je bila v teh trenutkih bolj zbrana in je imela bolj natančne igralce. Ključna koša je dosegel najboljši posameznik pri Sieni, temnopolti makedonski reprezentant Bo McCalebb. Najprej je zadel za 55:57, dokončno pa je vse dvome razblinil minuto pred koncem, ko je s črte prostih metov povišal na 55:61. Ostali izidi: Fenerbahče -Olympiacos 86:70; Cantu - Caja Laboral 71:68; Emporio Armani -Real Madrid 65:72; Partizan -Maccabi Tel Aviv 74:71; Unics Kazan - Galatasaray 72:61; Prokom -Barcelona 45:76. Selektor italijanske reprezentance Cesare Prandelli ansa 1.boben 2. boben 3.boben 4. boben Poljska Nemčija Hrvaška Danska Ukrajina Italija Grčija Francija Španija Anglija Portugalska Češka Nizozemska Rusija Švedska Irska v Ekipe v istem bobnu ne morejo biti izžrebane v isto skupino j idealna ekipa V izboru le trije Italijani PARIZ - Nogometaši španskih prvoligašev Barcelone (11) in Reala Madrida (10) imajo največ kandidatov za najboljšo enajsteri-co sezone na izboru Mednarodne nogometne zveze in Združenja profesionalnih igralcev. V izboru ni slovenskih nogometašev, niti Samirja Handanovi-ca. Med kandidiranimi vratarji so namreč Buffon (Juventus), Casillas (Real Madrid), Neuer (Bayern München), Valdes (Barcelona) in van der Sar (do maja Manchester United); Poleg Buffona so v seznamu od Italijanov samo še branilec Ne-sta (Milan) in vezist Pirlo (Juventus), zelo skromno pa je tudi zastopstvo tujcev v italijanski ligi. Na seznamu so namreč le Brazilec Lucio (Inter), Nizozemec Sneijder (Inter) in Šved Ibrahimovič (Milan). Izbor bo 9. januarja v Zü-richu. Pred finalom Davisovega pokala Argentino obiskali kontrolorji SEVILLA - Od danes do nedelje bo Sevilla gostila finale Davisovega pokala med Španijo in Argentino. Kot prvi bo na igrišče moral Rafael Nadal, ki se bo pomeril s Juanom Monacom. Drugi posamični današnji dvoboj bosta odigrala David Ferrer in Juan Martin del Potro. David Nalbandian bo igral na jutrišnjih dvojicah skupaj z Eduardom Schwan-kom proti Felicianu Lopezu in Fernandu Verdascu. V nedeljo bodo še povratni posamični dvoboji. Argentince je včeraj zelo razjezilo, da so jih obiskali proti dopinški kontrolorji in igralce zbudili ob 6. zjutraj. košarka - V Tržiču Falconstar izključen, igralci prosti TRŽIČ - Zgodba o izključitvi tržiškega košarkarskega kluba Falconstar je naposled dobila svoj (žalosten) epilog. Članska ekipa je dokončno izključena iz prvenstva državne divizije B, saj v Rim, kot so nam povedali zanesljivi viri, ni dospela nobena pošiljka z bančnim nakazilom ali kakršna koli druga dokumentacija. Obveljala bo torej odločitev košarkarske zveze Fip, ki je pred dnevi klubu pisno že sporočila, da bo članska ekipa zaradi neporavnanih obveznosti za vpis igralcev izključena iz prvenstva, vsi igralci - vključno s Slovencem Janom Budinom - pa so posledično prosti in si lahko poiščejo nov klub, kar pomeni, da bi lahko igral tudi za Jadran. Zaradi kršitve pravilnika bo moral klub plačati 12.000 evrov globe, predsednik Pel-legrin pa bo diskvalificiran do maja 2012. Včeraj so se igralci in odborniki še zadnjič srečali, že ta konec tedna pa naj bi v Tržiču izbrali novega predsednika. LAZIO - Evropska liga: Vaslui -Lazio 0:0. Vrstni red skupine D: Sporting Lizbona - 12, Lazio in Vaslui 6, Zürich 1, DANES SMUK - Danes ob 19. uri po našem času bo v ZDA moški smuk za svetovni pokal. Zaradi pomanjkanja snega v Evropi bo imel pokal podaljšano severnoameriško sezono. Tako bo v torek, 6. decembra na sporedu moški veleslalom, v sredo, 7. decembra, ženski superveleslalom, v četrtek, 8. decembra, pa moški slalom. Na slednji preizkušnji bo nastopil tudi najboljši slovenski slalomist Va-lenčič, ki je na vrat na nos odpotoval onstran Atlantika, kar velja tudi za Italijane razen poškodovanega Raz-zolija. ACEGAS PO TV - Nedeljsko tekmo državne divizije A med tržaškim AcegasomAps in Castellettom bodo predvajali tudi v ponedeljek ob 17.00 na Sportitalia 2. naš pogovor - Matej Nadoh že peto leto zabija gole za tržaški Pallamano Trieste »Naši mladi igrajo dobro« Tržaški klub ima v Italiji to prednost, da so ga v preteklih letih vodili vrhunski slovenski strokovnjaki Tržaški rokometaši so letošnje prvenstvo v Elitni A-ligi začeli zelo dobro. Kot novinci v ligi so si zadali cilj mirnega obstanka, a znašli so se na drugem mestu na lestvici. Kot v prejšnjih letih je med nosilci igre Matej Nadoh, 32-letnik, ki je rokometno zrasel v Kopru. Nadoh je pred petimi leti prispel v Trst, da bi počasi okreval po poškodbi kolena. Šlo naj bi za kratkotrajno izkušnjo pred po-vratkom v Slovenijo, a stvari so se iztekle drugače: »Dejansko je to res. Prišel sem po poškodbi, da se eno leto preizkusim tu v Trstu, saj se v Kopru nismo dogovorili za sodelovanje. Uspešno sem začel in Trst je imel interes podaljšati sodelovanje z mano, jaz sem se tu odlično počutil in tako smo podaljševali iz leta v leto in prišli smo do pete sezone.« Letos lahko končno le igrate v Elitni A-ligi, ki ste si jo izborili že v preteklosti, a ste se ji morali nato odpovedati. Bilo je težko, ker smo si večkrat to ligo tudi prislužili. Letos nam je uspelo, kar je še dodaten motiv za igranje, treniranje in željo po uspehu. Pred prvenstvom ste ciljali na obstanek. Ste pričakovali, da boste prvenstvo tako uspešno začeli? Resda, da je bil cilj uprave boj za obstanek. Sam pa sem že prej poznal nekaj klubov iz Elitne lige in sem pričakoval, da bomo zmagali kakšno tekmo več, kot so napovedali. Tudi Brixen ali Noci, ki je bil lani drugi, smo premagali. Če dobro treniraš je rezultat vedno dosegljiv. Bistvena razlika med vami in drugimi ekipami je, da sestavljajo ogrodje Trsta igralci, ki so zrasli v tem klubu. To je dejansko res. Ogromno je igralcev, predvsem mladih, ki se letos uveljavljajo v prvi ligi. Lani so bili še mladinci, letos pa so se dobro vključili v člansko ekipo. To nam daje dodatno igralsko širino in na podlagi tega lahko uveljavljamo višji ritem igre. Je pa tudi nekaj starejših kot sta Visintin ali Lo Du-ca, ki sta izkušena. Recept za dobro igro je prav ta, da imaš nekaj starejših z izkušnjami in mlade, ki imajo moč in omogočajo hitrejšo igro. Kateri pa so realni cilji ekipe? Mislim, da smo doslej presegli pričakovanja. Lahko se zgodi, da bomo v drugem delu doživeli kakšen poraz več, saj se nam bo želel marsikdo maščevati za poraz v prvem delu. Morda so nas podcenjevali, a dokazali smo, da smo konkurenčni in s kančkom sreče lahko pridemo tudi višje. V končnici pa je itak vse odvisno od trenutknega razpoloženja. Seveda sledite tudi slovenskemu rokometu. Vas uspehi Koprčanov v ligi prvakov presenečajo? Uspehi niti ne. Skupina je relativno lahka, Radojkovič pa razpolaga z ekipo, ki lahko drži zelo visok ritem. V drugem delu je zelo odvisno od tega, katerega nasprotnika ti dodeli žreb. Koprčani so sposobni presenetiti marsikoga. Ekipa je dobra, zaradi visokega ritma so sicer izpostavljeni poškodbam. Upam, da bodo zdržali. Po tolikih letih igranja lahko primerjate italijanski rokomet s slovenskim. Razlika med italijanskim in slovenskim rokometom je še vedno kar velika v prid slovenskemu. Mislim, da je predvsem delo z mladimi v celi Italiji na slabšem nivoju. Najmlajši dobi- vajo osnove in če mlade igralce zgrešeno učiš, napake v zrelih letih ne odpraviš več. Graditi vrhunski rokomet na zgrešenih osnovah, je težko. To se pozna v majhnem številu dobrih italijanskih igralcev. Res je tudi, da so prej v prvi ligi igrali štirje tujci, klubi so tujce kupovali in italijanski igralci so bili zapostavljeni. Zdaj so omejili število tujcev, morda bo zaradi tega kvalitetnih italijanskih igralcev več. A mislim, da je še vedno vse v načinu treniranja, predvsem mlajših. Gotovo se občuti, da je Trst ob meji. Imel je tudi trenerje, ki so prišli iz Slovenije. Giorgio Oveglia (sedanji športni vodja, op.ur.) se je ogromno naučil od Fredija Radojkoviča, a tudi od drugih. V Trstu je vadilo dosti slovenskih trenerjev. Marko Šibila, Fredi, Tone Tiselj, to so trenerji svetovnega ranga in od njih so se lahko ogromno naučili in pridobljeno znanje zdaj prelivajo na mlade, kar se tudi vidi, saj je ogromno mladincev v članski ekipi in igrajo zelo dober rokomet. Ali imate pri 32 letih še kako skrito željo? Po tihem si želim, da bi kariero končal v Kopru, tam kjer sem jozačel. Vem, da bo to zelo težko, ker igra Koper zadnja leta vrhunski rokomet. Jaz pa sem že toliko v letih, da ne vem, ali mi bo vrnitev uspela. A želel bi se še enkrat preizkusiti v ekipi višjega ranga. To pogrešam. Če pa se osredotočim na italijansko ligo bi želel s Trstom osvojiti naslov. (I.F.) / ŠPORT Petek, 2. decembra 2011 19 šport in prehrana - V Nabrežini večer z dr. Ireno Tavčar v organizaciji ŠD Sokol Kaj in kdaj naj jem, ko moram na trening? Prehrana je v življenju vsakogar središčnega pomena. Še posebej je važna za športnike vseh starosti, saj je to pogoj, da dobro treniramo. »Ne drži, da morajo športniki, tudi mladi, jesti drugače kot nešport-niki. Važno je, da jedo pravilno. To mora biti naš cilj,« je poudarila dr. Irena Tavčar, športna zdravnica, sicer pa bivša atletinja in državna reprezentantka, ki je pred dnevi vodila zanimiv večer, ki sta ga v Nabrežini organizirala ŠD Sokol in ZSŠDI. »Ker otroci navadno manj poslušajo mame in očete, jih morajo o zdravi prehrani poučiti tudi učitelji in trenerji, zato je važno, da so tudi oni seznanjeni z nekaterimi zdravstvenimi načeli,« je še dodala. Dva sadeža in pest zelenjave »Smo to, kar smo pojedli,« je Tavčarjeva še ponazorila pomembnost prehrane, ki nam omogoča, da rastemo, da ohranimo zdravje, da vzdržujemo osnovne telesne funkcije in da imamo na razpolago energijo za gibanje in mišljenje. Osnova zdrave prehrane je prehranska piramida, ki ima po novem v osnovi sadje in zelenjava. »To pomeni, da zdrava prehrana vsebuje največ sadja in zelenjave, za tem pa so pomembne žitarice, riž, testenine in kruh - torej ogljikovi hidrati, ki so vir energije.« Mlečnih in mesnih izdelkov moramo zaužiti nekoliko manj, sladkarij, maščob še manj, žganih in sladkih pijač pa najmanj. Po odstotkih moramo zaužiti največ ogljikovih hidratov (sladkorjev) od 50 do 60 %, maščob od 25 do 30 %, beljakovin od 10 do 15 %, zadostne količine vitaminov, mineralnih snovi in vode - ki je osnova piramide - pa otrok zaužije avtomatično, če na dan poje RECEPTA Napitek pred in po treningu: 1 l vode + 2550 g sladkorja (1-2 žlici ali 10-20 žličk) + 1 ščepec soli + limonin, pomarančni (1/2) ali sok grenivke Po treningu (za vnos beljakovin): 1 jogurt + 1 ali 2 lončka vode + 1 ščepec soli ali posneto mleko + čakoladni prah dva sadeža in pest zelenjave. V sadju in zelenjavi dobimo tudi neprebavljiva vlakna (it. fibre), ki so za telo tudi zelo pomembne. »Važno pa je, da zaužijemo vsak dan vsa hranila, od ogljikovih hidratov do beljakovin, maščob in vitaminov, saj sicer prehrana ni uravnovešena.« Prehrana za pripravljalno obdobje Raznolikost hrane je zelo pomembna. Raznolike morajo biti tudi zaužite beljakovine, ki so lahko rastlinskega in živalskega izvora. Jejmo torej raznoliko, piščanca, sir, kravje meso in drugo, saj samo tako bomo lahko vnesli v telo vseh 22 aminokislin, ki so nujno potrebne za naše telo. Iz beljakovin so sestavljeni namreč lasje, nohti, kosti, vplivajo tudi na imunski sistem in na hormone: »Niso energetske, ampak so naš gradbeni material,« je poudarila Tavčarjeva. Predvsem športniki morajo zaužiti primerne količine beljakovin - največ živalskih, saj so te sestavni del mišic. To lahko pomeni že 100 g več mesa na dan. Tavčarjeva tudi svetuje, da mora biti vnos beljakovinske hrane nekoliko večji v pripravljalnem obdobju, ko je dela z utežmi najbrž več. Ker se v telo lažje uskladiščijo zvečer, naj bo večerja bogatejša s temi hranili. Pred treningom ne jejte čokolade »Čokolade ne jejte pred treningom, saj boste sicer kmalu spet občutili pomanjkanje energije,« je pojasnila Tavčarjeva. Ker je čokolada sestavljena iz enostavnih ogljikovih hidratov (sladkorjev), daje le kratkotrajni občutek energije. Sestavljeni ogljikovi hidrati, kot so riž, testenine, kruh pa puščajo v kri sladkor bolj konstantno in dalj časa, zato je energija, ki jo zagotavljajo, dolgotrajnejša. »Čokolado pa lahko jemo med treningom ali daljšo tekmo, ko smo že ogreti, saj telo takrat drugače uporabi enostavni sladkor.« Maščobe so pomembne tudi za poletno sončenje Dolgotrajno energijo zagotavljajo maščobe, ki so za naše telo hkrati gradbeni material in kurilo. Pomembne so, ker se v njih topijo vitamini, kar pomeni, da če jih ne uživamo, nekaterih vitaminov telo ne bo absorbiralo. »Prav zato moramo tudi korenje skuhati in ga zabeliti, da nam bo res nudilo tiste vitamine, ki pospešujejo otemni-tev kože.« Maščobe so tudi izolator za živce, kar vpliva pri reaktivnosti, zato nekateri športniki uživajo oljčno olje. Ker prebava maščob traja več ur, je priporočljivo, da jih ne jemo zadnji dve uri pred tekmo ali treningom. Vsekakor raje jejmo rastlinske (oljčno, koruzno ali bučno olje, raje ne semenskega) kot živalske maščobe (maslo, mast, smetana), saj slednje zvišujejo holesterol. Res pa je, da je maslo nujno potrebno živilo za otroke, ker se tam topijo vitamini. Voda: pred treningom, med vadbo in po njej Športniki morajo popiti vsaj toliko vode, kolikor jo izgubijo z urinom in potom. Izgubljeno vodo moramo nadomestiti največ v dveh urah: piti moramo preden smo žejni, saj je sicer že prepozno. Pitje je pomembno že pred treningom (»pijmo raje več, kot manj«), med vadbo (le toliko, kolikor absorbiramo) in po njej. Če treniramo ali igramo več kot 90 minut, je dobro, da v vodo dodamo mineralne snovi in sladkorje (5-6 %). Pijača naj ne bo prevroča, ampak med 7 do 10 stopinjami Celzija. Pred treningom kruh in marmelada Da ne ostanemo »brez bencina«, moramo energijo dobro razporediti. Zdravniki svetujejo pet obrokov na dan. Osnovni obrok celega dneva je zajtrk, ki naj bi ga pojedli najkasneje dve uri potem, ko smo se zbudili. Najboljši vključuje vse snovi, tudi vitamine. Malico priporočajo zjutraj in popoldne (vsakič po 150 kcal, če upoštevamo, da je dnevna potreba 2000 kcal), kosilo naj vključuje 700 kcal, večerja pa 500 kcal. Če ima otrok trening ob 17.00 in je kosil ob 14.00, je popoldanska malica odveč. Že med kosilom je vnesel dovolj hranilnih snovi. Če je trening kasneje, ob 19.00, pa lahko zau-žije ob 17.00 malico. Izberimo sestavljene Dr. Irena Tavčar tudi o tem, koliko kilokalorij porabimo na treningu košarke in odbojke kroma ogljikove hidrate, ki jih bo telo prebavilo že pred treningom. Nasvet: kruh (sestavljeni ogljikovi hidrati) in marmelada (enostavni ogljikovi hidrati). Če pa nas treningi ali tekma čakata tik po pouku, je dobro, da si pripravimo dve malici. Kaj pa po tekmi ali treningu? Po vadbi moramo nadomestiti izgu- bljeno energijo. Najbolj »lačne« so mišice, zato bo energija, ki jo bomo po vadbi vnesli v telo, šla direktno tja. Izsledki raziskave so tudi pokazali, da moramo v prehrano po vadbi vključiti tudi nekaj beljakovin. Po treningu torej pijmo čaj, sok, jejmo pa kruh, prepečenec, sladoled, mleko ... Veronika Sossa Koliko kcal porabite na treningu? Odbojkar na dan treninga porabi od 3000 do 3500 kcal, košarkar pa nekoliko več. Med vadbo porabimo približno od 4 do 11 kcal na minuto, torej v uri približno od 160 do 660 kcal. Oseba, ki tehta 74 kg, torej v uri vadbe porabi 488 kcal. Če igra odbojko na mivki, je poraba kcal dvakrat večja. Koliko kcal potrebuje otrok? Otrok med 6. in 11. letom porabi 2000 do 2500 kcal dnevno. Odrasli potrebujejo v mirovanju najmanj 1500 kcal, za vse ostalo fizično delo (tudi čiščenje) pa potrebujejo še dodatne kcal. Vegetarijanci, pozor! Stročnice ne nadomestijo vseh aminokislin, ki so v mesu. Od tod lahko izvirajo mišične težave pri vegetarijancih. Če želijo dobiti pravilno kombinacijo aminokislin, morajo biti zelo spretni pri mešanju žitaric in stročnic. Pri vegetarijancih pa lahko prav zaradi pomanjkanja mesa, nastopi tudi pomanjkanje železa in vitamina B. (V.S.) nogomet Vesni kar 1.000 evrov kazni Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je imela tokrat precej dela. Precej hud udarec je zadala kriški Vesni, ki bo morala iz blagajne potegniti tisoč evrov. Razlog je lanska prijateljska tekma proti B-ligašu Triestini. Po pravilniku državne poklicne zveze B-lige se morajo prijateljska srečanja odvijati ali za zaprtimi vrati ali pa brez vstopnine za gledalce. Kot piše v sporočilu deželne zveze, »pa si je v Križu proti plačilu ogledalo tekmo okrog 500 ljudi«. Ob dva tisoč evrov bo tudi Triestina. V žep bo moral seči tudi blagajnik Brega. Društvo iz dolinske občine je bilo namreč kaznovano (100 evrov), ker so domači navijači - kot piše v sporočilu - po tekmi zmerjali sodnika. Spremljevalec Brega Marko Bandi je bil diskvalificiran do 13. decembra, igralec Gianlu-ca Steffe, ki je bil izključen, potem ko ga je trener zamenjal, pa bo moral prisilno mirovati tri kroge. Še enega dodatnega pa je isti igralec prejel zaradi četrtega rumenega kartona. Na nedeljski tekmi proti Primorju ne bo igral še en nogometaš Brega. Četrti karton je prejel tudi Maksi Grgič. En krog prepovedi igranja čaka še nogometaša Zarje Caserto, Gorana Kerpana (Vesna), Morsuta (Juventina) in Santora (Primorec). Ljubitelji Primorja uspešni Primorje Društvena Gostilna Gabrovec - El Dorado 5:1 (2:1) Strelci : Vrse 3, Mozetič, N. Princival Primorje: Verri, Calzi, Milič, Princival Norman (Zanella), Skabar, Gustin, Mozetič (Svab) , Candotti, Jogan (Karanovič), Vrse. Ljubitelji Primorja so visoko premagali neizkušene nasprotnike, pa čeprav so ti prvi po-vedli. Rdeče-rumeni so prvi polčas igrali slabše od gostov, zapravili so si nešteto priložnosti za gol. Nato je Vrse z lepim lobom premagal vratarja El Dorada, ki se je kmalu zatem moral vdati tudi natančnemu Mozetiču. V drugem polčasu so domačini le igrali kot znajo in še trikrat zadeli v polno. Za požrtvovalnost zasluži pohvalo mladi Jernej Milič. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14.januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) Jesenski pohod na Kokoš Pri Športni šoli Trst je sezona že v polnem teku, začeli pa so tudi z dodatnimi pobudami ob redni vadbi v telovadnici. Tako so za vse otroke in njihove starše organizirali jesenski pohod na bližnji grič Kokoš, katerega se je udeležilo lepo število malčkov. Hojo so vaditeljice Biser- ka, Petra in Hana popestrile z igrami, lovljenjem in petjem pesmi, na vrhu Kokoši pa še s športno urico na prostem. Za naslednjo dodatno pobudo bo potrebno počakati novo leto, ko se bodo pri Športni šoli Trst odpravili na tradicionalno soboto na snegu na Sviščake. Do takrat pa otroci pridno vadijo v prostorih stadiona 1. maja. ODBOJKA Množično v Štarancanu Preteklo nedeljo je bil v Štarancanu prvi pokrajinski turnir v miniodbojki za Goriško, ki ga je organiziralo društvo Pal-lavolo Staranzano v sodelovanju z odbojkarsko zvezo FIPAV. Barve naših društev so branili OK Val, ŠZ Soča in ŠZ Olympia. Daleč najbolj številčno zastopstvo je imel OK Val. Vseh valovcev micro, mini odbojke in Under 12 je bilo kar 56. Najprej so stopili na igrišče najmlajši, letniki 2004/2005/2006 in deklica letnika 2007. Vsi so zelo dobro igrali, še predvsem je treba pohvaliti letnika 2004 in 2005. Mlajše deklice letnikov 2006 in 2007 pa so »velikanom« nasprotnikovih ekip skušale greniti pot do zmage. Pri Valu - ekipe so vodili trenerji Leon, Rok, Samuel in Sebast- jan, so se veselili lepga vzdušja in so bili zelo zadovoljni z doprinosom staršev, ki redno spremljajo svoje otroke. Kasneje so stopili na igrišče še mini odbojkarji in odbojkarski under 12. OK Val je nastopil kar z 8 ekipami mini odbojke in z dvema mešanima ekipama under 12. ŠZ Olympia je v Štarancanu nastopila z ekipo fantov under 12, ki jo je vodil Andrej Vogrič, ŠZ Soča pa je imela po eno mešano ekipo fantov in deklet v vseh treh kategorijah, otroke pa sta vodila Robert Stubelj in Štefan Cotič. Ekipe Soče so v svojih skupinah zmagale na vseh tekmah. Naslednji turnir bo v nedeljo 11. decembra v telovadnici v Vilešu. Na sliki: številčno zastopstvo OK Val www.primorski.eu1 20 Petek, 2. decembra 2011 ŠPORT / košarka - Jadran Qubik že jutri zvečer v Cittadelli Da se ne bi spet opekli Jadran Qubik Caffe bo iskal deveto prvenstveno zmago že jutri zvečer v gosteh v Cittadelli pri Padovi. Srečanje med prvim in zadnjim na lestvici C skupine državne C-divizije - Veneti so doslej v desetih nastopih zbrali eno samo zmago - predstavlja le navidezno lahko nalogo za jadranovce, ki so se v podobnem položaju opekli že pred dvema tednoma v Montebelluni. Trener Vatovec je že takoj po prepričljivi zmagi proti Codroipu opozarjal, da je Cit-tadella sicer zadnja, vendar je dokaj izkušena ekipa in razpolaga z nekaterimi kakovostnimi posamezniki. To so povečini starejši igralci, ki so v preteklosti nastopali tudi v višji ligi. Play-maker Matteo Marusič kroma je sicer mladi Basso, tu pa so branilci Beda, Bertaggia in Pegoraro, krilo D'Onofrio in pod košema veterani Bo-namigo, Spader in Zandona. Glavni problem v igri novinca v ligi je daleč najslabši napad prvenstva, saj dosega povprečno le 59 točk na tekmo. Gostitelji pa proti vodilnemu zagotovo nimajo kaj izgubiti, tako da bodo lahko igrali neobremenjeni. Jadranova četa je med tednom trenirala po običajnem ritmu in brez zapletov, na dolgem gostovanju pa bo pomembno v igro stopiti s pravim pristopom in ustrezno zbranostjo. Tekma se bo začela ob 21.00, sodnika bosta Bo-netti in Toffanin iz Ferrare. deželne lige Na 1. maju za Bor repriza lanskega play-offa, v Dolino prihajajo Američani Jutri bodo igrali tudi vsi trije naši predstavniki v deželnih ligah. Osrednji dvoboj jutri spet v Trstu V C-ligi bo osrednji dvoboj enajstega kroga že ob 18.30 na Stadionu 1. maja, kjer se bosta spoprijela še nepremagani Bor Radenska in Tolmezzo (12 točk). Karnijci so stari Borovi znanci, saj so bili lani nasprotniki v četrtfina-lu končnice. Letos nastopajo z bolj ali manj isto postavo, v kateri so nosilci zunanji igralci Frances-catto, Bonis, Stefanutti in Tosoni, krilo Adami in centra Polo ter Stroppolo. Novi okrepitvi pa sta mlada branilca Lorenzon in Naglic, ki igrata zelo dobro. Skratka, zahtevna naloga za Popovičevo postavo, ki bo ponovno igrala brez poškodovanega Marka Medena. Breg: ne podcenjevati nasprotnika Breg se bo ob 20.30 v športnem središču Silvana Klabjana pomeril z novincem San Vitom, ki ima 8 točk na lestvici. Glavna stebra peterke iz pordenonske po- krajine sta postavna ameriška krilna igralca Henderson in Gilzene, tu pa so še zanesljivi center Mo-retti, play-maker Perraro in krili Antoniolli ter Del Gobbo. Breža-ni so favoriti in si ne smejo privoščiti spodrsljajev zaradi podcenjevanja vsekakor slabšega tekmeca. Med tednom so odigrali trening tekmo proti Servolani. Trener Krašovec bi moral imeti na razpolago skoraj celotno postavo, vprašljiv je le še nastop Štefana Samca. V Dolini bosta pravico delila Sabbadini in Anastasi iz Vid- D-liga: Kontovel pri drugouvrščenem Brumnovi varovanci (6 točk na lestvici), ki bodo predvidoma igarli kompletni, želijo presenetiti drugo uvrščeni San Vito (10) in se mu - po treh zaporednih porazih - približati na lestvici. Derbi bo v tržaški dvorani PalaCalvola jutri ob 18.00, sodnika bosta Tržačana Vigini in Rojaz. Nosilci igre San Vita so play-maker Bevitori, branilci Bossi (ex Bor), Sechet (ex Breg) in Salvador ter center Pizziga. odbojka - 1. MD Mossa presenetila Olympio 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia Terpin Andrej - GS Mossa 0:3 (15:25, 18:25, 23:25) Olympia Terpin Andrej: Terpin, Hlede, Ferfolja 2, Mucci 0, Komjanc 2, Černic 0, Škorjanc 2, Crobe 4, Čevdek 10, Klanjšček 5, Polesel (libero). Čeprav v popolni postavi samo na papirju, (Ferfolja z vročino in Hlede poškodovan) je Olympia odigrala proti Mossi najslabšo tekmo doslej. Noben osnovni element ni deloval, začetni udarec je bil slab kot tudi sprejem in napad. V prvih dveh setih, je Olympii uspelo doseči le 13 točk (ostali dve so podarili gostje), v tretjem setu se je položaj na igrišču nekoliko spremenil, toda v končnici so naši ponovno začeli grešiti in podarili set in tekmo nasprotnikom. V napadu se je solidno odrezal le Čevdek, ki je dosegel 10 točk. Na to tekmo bo treba čimprej pozabiti in se pripraviti na derbi s Slogo, ki bo v ponedeljek 12. ob 18.45 v Repnu. UNDER 14 ŽENSKE Na Goriškem Olympia K2 Sport - Fincantieri 0:3 (7:25, 7:25, 0:25) Olympia K2 Sport: Bergnach, Cargnel, Fajt, Mileta, Pacori, Katja in Klara Terčič, Terpin, Winkler. Trener: Markič. Olympia je tokrat igrala proti starejšim in izkušenim odbojkaricam, ki ne ciljajo samo na zmago v pokrajinskem prvenstvu, ampak celo na kaj več. Predvsem z ostrimi servisi so povsem onesposobile odbojkarice Olympie, ki so večinoma enajstletnice. ma. košarka - U19 Visoka poraza za združeno ekipo DRŽAVNO PRVENSTVO U17 San Daniele - Breg 104:49 (22:12, 58:27, 44:35) Breg - UBC Latte Carso 29:109 (3:32; 20:48; 29:71) Breg: Regent 2+0, Peric 5+0, Ko-janec 0+4, Sardoč 0+1, Grill 2 +2, Ma-tarrese 2+0, Coretti 2+2, Milič 0+2, Kocijančič 20 +7, Gregori 14+7, Gruden 2+2. Bachi /+2. 3T: Peric in Gregari 1 proti San Danieleju. Prejšnji teden je združena ekipa naletela na leto starejše, višje in silno hitre nasprotnike iz San Danieleja, ki so brez težav dosegli zmago. Zagospoda-rili so pod obema košema, tako da igralci združene ekipe tudi po neuspešnih akcijah niso imeli druge priložnosti. Z uspešnimi skoki v obrambi so nasprotniki izvedli celo vrsto uspešnih in hitrih protinapadov, ki jih Brumnovi varovanci niso uspeli ubraniti. V sredo pa so visoko izgubili tudi proti drugouvrščenemu UBC-ju. Brumnovi fantje so bili Videmčanom enakovredni samo v drugi četrtini, ko so igralci na igrišču dobro sodelovali in bili uspešni v obrambi. Tudi UBC združuje kakovostne igralce, ki izstopajo po višjem individualnem tehničnem znanju kot igralci združene ekipe. Odlični so bili v obrambi, kjer so prestregli celo vrsto žog. DEŽELNO PRVENSTVO U19 Bor Zadružna kraška banka - Santos 78:75 (22:27, 40:44, 60:58) Bor: Igor De Luisa 7, Faiman 1, Buzzi 2, Perco, Sternad 16, Bole 6, Mat-tiassich 6, Bassi 35, Liccari 3, Matjaž De Luisa 2, trenerja Dejan Faraglia in Fa-bio Sancin. Borovi mladinci so vendarle prebili led in po treh porazih osvojili prvo zmago. Igra je bila vseskozi dokaj izenačena, varovanci trenerjev Faraglie in Sancina pa so delovali zakrčeno, s skromnim nasprotnikom so se po pravici povedano preveč mučili. Pomembno pa je, da so se z odličnim Giuliom Bassijem na čelu vendarle dokopali do prvega roza zapisnika, kar bo nedvomno koristno za samozavest v ekipi. odbojka - Sloga Tabor Televita jutri v državni B2-ligi V Prati pred težko nalogo Prata, pri kateri bodo jutri gostovali odbojkarji Sloge Tabor v 8. krogu državne B2-lige, se ne more več igrati skrivalnic. S Sarmeolo in Padovo, ki je preteklo nedeljo zadala naši ekipi prvi poraz v Repnu, je odločno prevzela vlogo favorita v boju za napredovanje. Te tri ekipe imajo pred prvimi zasledovalci, med katerimi je tudi Sloga Tabor, že lepo prednost petih oziroma štirih točk. Igralci trenerja Battistija imajo torej jutri hkrati tudi nalogo, da Prati preprečijo, da bi se preveč oddaljila. Da zmagajo, bodo morali vsekakor igrati na višku svojih moči. Prata, ki je po lanskem izpadu na novo odkupila ligo, nastopa namreč precej okrepljena. Ima predvsem tri adu-te. To so podajalec Rigonat, ki je bil pred dvema letoma soigralec Ambroža Peterlina in tovarišev v Trstu, korektor Moro in krilni tolkač bolgarskega izvora Delčev, ki izhaja iz Sisleyjeve odbojkarske šole. Del-čev je imel na začetku sezone težave z iz-pisnico, zato je prvo tekmo v dresu Prate odigral šele v preteklem krogu, ko je moštvo iz pordenonske pokrajine v gosteh gladko premagalo Montebelluno in vknji-žilo svojo peto zmago, četrto zaporedno. Prata je sicer skupno dosegla v sedmih krogih pet zmag, med drugimi je kar v gosteh premagala Padovo, izgubila pa v Sarmeo-li (3:0) in Mestrah (3:2), torej proti ekipa a z zgornje polovice lestvice. »Moro in Delčev sta zelo močna tol-kača, izkušeni Rigonat pa zna prikriti vse slabosti svojega moštva,« je povedal Bat-tisti, ki meni, da bo treba za uspešen nastop predvsem uravnovesiti razmerje med napadi s centra in krilnih pozicij. »Oni so morda na centru bolj ranljivi«, je previdno dodal trener naše ekipe. Čeprav je Prata nesporen favorit tekme, pa se zdi, da Sloga Tabor le ni povsem brez možnosti. Dosedanji nastopi so pokazali, da je liga zelo izenačena, »meja« med porazom in zmago pa zelo tanka, saj o razpletu v ključnih setih odločajo največkrat malenkosti, dve, tri uspešne poteze ali dve, tri napake. To je dobro vedeti pred vsako tekmo. Predvidoma naj bi v Prati lahko igrali vsi, le Matevžu Peterlinu se je obnovila poškodba in je njegov doprinos pod vprašajem. (ak) deželne lige Olympia v Trstu in Zalet D doma za uvrstitev v skupino za napredovanje Z izjemo ženske D-lige se jutri v članskih deželnih prvenstvih začenja povratni del prve faze. Med vikendom bodo na igrišče stopili vsi naši predstavniki razen Soče, ki je tokrat prosta. Valovci pripravljajo maščevanje Val Imsa Glass Global System bo jutri gostoval v Vidmu, kjer se bo skušal tretjeuvrščenemu Vbuju maščevati za poraz iz prvega dela prvenstva. Vbu je v primerjavi z lansko sezono nekoliko slabši, a vseeno sodi med boljše v ligi, kar so valovci oktobra občutili na svoji koži. V Štandrežu so izgubili 3:1, srečanje pa je bilo zelo izenačeno, tako da je zmaga jutri vendarle v dometu naše ekipe. Odsoten bo Lango, vprašljiv pa je še nastop Stefana Faganela. Z zmago do odločilne prednosti? Odbojkarji Olympie se jutri odpravljajo v Trst, kjer jih čaka tretjeuvrš-čeni Cus. Domačini imajo trenutno šest točk manj kot Goričani, za katere bi bila nova zmaga lep korak naprej na poti do neposredne uvrstitve v skupino za napredovanje. Cus je prav tako kot Olympia v ligi novinec, računa pa lahko na doprinos tudi vrste izkušenih igralcev, tako da bodo morali Jeronči-čevi varovanci tudi tokrat igrati maksimalno, saj jim nasprotniki ničesar ne bodo podarili, saj je zanje v boju za 2. mesto zmaga obvezna. Brez pravih možnosti za uspeh Slogaši bodo gostili najboljšo ekipo v skupini, tržaški Ferro Alluminio, tako da bodo jutri zelo težko prišli do novih točk. Srečanje proti objektivno boljšemu nasprotniku pa je lahko zanje odličen trening, zato morajo dati vse od se- Zalet D jutri prvič letos v popolni postavi kroma be in se Ferru Alluminiu čim boljše upirati. Napredek v igri v primerjavi s prejšnjimi nastopi so pokazali že zadnjič, po tej poti pa morajo zdaj nadaljevati. Po treh porazih v Reano po tri točke Zalet C se bo jutri v gosteh pomeril s sedmouvrščeno Reano, ki je doslej slavila le enkrat (proti zadnjeuvrš-čenemu Sacileju). Maverjeve varovanke, ki so v zadnjih treh tekmah zbrale le točko, bodo na gostovanju nastopile v popolni postavi. S tehničnega vidika so nedvomno boljše od domače ekipe, staviti pa bodo morale predvsem na dober servis. Prepričljiva zmaga je jutri imperativ, še posebno če želijo v povratnem delu svoj položaj na lestvici še izboljšati. Na prvi tekmi je Zalet C slavil 3:1. Končno v popolni postavi Odbojkarice Zaleta D bodo jutri gostile Lignano Volley, ki ima na lestvici dve točki manj od njih, v prejšnjem krogu pa je na primer premagal Azza-no X, proti kateremu so zaletovke (si- cer v okrnjeni postavi) izgubile. Trener Berlot pa bo tokrat imel končno na razpolago vse igralke, saj je poškodbo sanirala tudi Ivana Gantar. V taboru Zaleta značilnosti nasprotne ekipe podrobneje ne poznajo, z agresivno igro pa so nove točke v dometu naše ekipe, ki se bo nato sredi naslednjega tedna pomerila še s prvouvrščenim in nepre-maganim Rizzijem iz Vidma. Proti nasprotniku, ki ima le dve točki več Mladi igralci Olympie U17 bodo v nedeljo na domačih tleh igrali proti Volley Clubu, ki ima le dve točki več in enako število zmag. V prvem delu so se Goričani bolj izkušenim nasprotnikom dokaj dobro upirali in le malo je manjkalo, da bi osvojili set. Če jim bo uspelo omejiti število napak in zbranost do konca, bi lahko tokrat svoje nasprotnike tudi presenetili, saj razlika med ekipama navsezadnje ni tako velika, našim odbojkarjem pa se v igri že pozna napredek. 45 Petek, 2. decembra 2011 TRST / Št. 34 (197) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu klop je tokrat pičil blog magnifique Splet je v modi Kako dobimo recept za uspešen modni blog in še mnogo drugega Slovenski modni blogi /Od zunaj Klop je od nekdaj prava radovedna zverinica; prav zaradi tega je na fotografijah prvega slovenskega modnega tedna Philips fashion week zagledal zanimivo skupino po-sebnežev, ki so držali v eni roki fotografsko kamero, v drugi pa najnovejše modne torbice. Kot vrana tatica je bil takoj prevzet od vsega blišča in kiča, zato se je odločil, da o skupinici kaj več izve. Modni blog je že nekaj let zelo aktualna zadeva, saj so najboljši modni blogerji znani po celem svetu in so prava avtoriteta v modnih krogih. Poleg tega, da pišejo svoje misli na spletu, imajo nekateri tudi svoje resni-čnostne šove, kopico oboževalcev in oboževalk, spletno svetovalnico, v kateri odgovarjajo na vsemogoče modne težave in še veliko drugega. Kdo pa je modni bloger? To vprašanje je na spletu še kako aktualno, saj je odgovor ključnega pomena. Od tega je namreč tudi odvisna vloga, ki jo imajo tovrstni pisatelji na modni in kulturni sceni nasploh. Klop si je zato, da bi nekoliko razjasnil pojme, ogledal celo kopico slovenskih modnih spletnih dnevnikov. Seveda je pri tem pazljivo opazoval tudi svetovno znane bloge! Opazil je precej stalnic: blogerji na splet postavljajo slike, v katerih so oblečeni v najrazličnejše modne kombinacije. Klop je po kratkem primerjanju spoznal, da so si te fotografije v glavnem precej podobne in da je bolj malo blogerjev, ki so zaradi svojega stila razpoznavni in unikatni. Na spletnih dnevnikih pa je tudi veliko fotografij, kjer nastopajo drugi modeli: lahko so to preprosti ljudje, ki se meni nič tebi nič sprehajajo po mestnih ulicah, lahko pa so to prelepe našminkane manekenke, ki požirajo pred izučenim fotografom. Blogerji imajo očitno manj radi dolgovezno pisanje, saj je ob slikah večinoma le nekaj stavkov, ki so po navadi le v angleščini. Še dobro da je na spletu poleg spletnih dnevnikov tudi spletni slovar, drugače bi Klop med branjem teh (slovensko-) angleških blogov ostal praznih ust! Nekateri spletni pisci radi svoje modrosti delijo z bralci, zato je Klop z veseljem prebral veliko nasvetov in bo v prihodnosti v redakciji bolj moden in eleganten. Blogerji se ne ukvarjajo le z oblekami, ampak tudi s torbicami, čevlji, vsakovrstnim nakitom in pa seveda z ličili, izdelki za nego telesa in obrata, nohtov, las, trepalnic, skratka vse, kar rabi Klopu, da se kot popolno bitje sprehaja po hodnikih Primorskega dnevnika. Modni bloger je torej dober fotograf, ki pa ima izurjen smisel za modne kombinacije, pozna modne tendence in jih zna pametno izkoristiti, zato da ustvari svoj osebni stil. Poleg tega je radoveden in razgledan; zanimajo ga novosti, pa tudi vintage predmeti, ki že veliko let visijo v ba-bičini omari. Na vprašanje, ali je blo-ger modni ekspert, si Klop ne zna in niti ne upa odgovoriti. Očaran in obenem nekoliko zmeden ždi pred računalnikom in se sprašuje, ali bi sam znal izoblikovati tako zanimiv osebni spletni dnevnik, kot ga je pravkar videl. Klop se odloči, da bo to svojo skrito željo še za nekaj časa skril v predal; obleče si svojo ne preveč modno trenirko (joj, kako bi jo komentirali slovenski modni blogerji, ko bi ga videli v tej sprani rožnati opravi!) in se odpravi na sprehod po Krasu. SLOVARČEK BLOG: to je angleška okrajšava besede, ki je nastala leta 1997, in pomeni spletni dnevnik. Tovrstna spletna stran periodično prikazuje besedila, slike in druge elemente, ki jih njihovi avtorji sproti dodajajo. Značilnost blogov je tudi ta, da omogoča bralcem, da aktivno sodelujejo s komentarji. BLOGOSFERA: večja skupina blogov soustvarja blogosfero (npr. slovenska blogosfera). BLOGGER: kdor ustvari in skrbi za blog. MODNI BLOG: spletni dnevnik, ki ima kot glavno temo osebni pogled na modo. Svet modnih logov/Znotraj Tesa Jurjaševič je devetnajstlet-na študentka komunikologije, ki se je pred nekaj leti odločila, da bo svet obogatila s pisanjem svojega modnega bloga, ki ga je poimenovala magnifique. Poleg raznih intervjujev na revijah, časopisih in spletnih portalih, se Tesa ponaša s tem, da so njen blog pred kratkim vključili v projekt BLOGGERS WARDROBE, ki vključuje najboljše blogerje sveta. Klop, ki se je v tem času navdušil za vse, kar je modno in predvsem blogersko, se je odločil, da bo Tesi postavil nekaj vprašanj in boljše spoznal, kakšno je stanje tovrstnih spletnih portalov v Sloveniji. Kdaj in zakaj si se odločila, da boš začela pisati blog? Blog sem začela pisati pred dobrimi tremi leti in, iskreno povedano, sem se za to odločila le iz zabave. Že dolgo časa sem namreč z zanimanjem prebirala različne tovrstne avtorske spletne strani in sem si nekega dne rekla, da lahko tudi sama poskusim, če nič drugega vsaj zato, da malo zadovoljim svojo željo po ustvarjalnosti. Kakšna pa je bila blogovska scena v Sloveniji pred tremi leti in kako se je od tedaj spremenila? Ko sem sama začela s pisanjem svojega bloga, je bilo predvsem modno bloganje v Sloveniji še na začetku; bila sem ena redkih blogerk. No, v zadnjem letu je število blogerjev neverjetno naraslo, mislim, da nas je v tem trenutku okoli štirideset, medtem ko nas je bilo na začetku največ deset. Tudi javnost je počasi začela spoznavati in upoštevati ta nov način komuniciranja. Ta spletni svet se v Sloveniji na žalost ukvarja še z začetni-škimi težavami, predvsem kar zadeva razumevanje koncepta modnega blo-ga. Drugi pomemben problem je to, kakšno pozicijo imamo modni blo-gerji v javnosti - to je še odprto vprašanje. Misliš torej, da je položaj blo-gerjev v drugih državah boljši? Uf, seveda! Blogerji (seveda tisti dobri) imajo v tujini OGROMNO privilegijev: lahko izbirajo med ponudbami različnih sponzorjev, sodelujejo z blagovnimi znamkami in pomembnimi modnimi oblikovalci, na vseh modnih defilejih ob različnih prireditvah zasedajo sedeže v prvi vrsti. Za Philips fashion week (letošnji slovenski teden mode, op.pis.) smo si domači blogerji morali vabila priskrbeti sami! Tako smo se ali drenjali s fotografi ali pa se presedali po dvorani, medtem ko je v prvi vrsti sedel tudi marsikateri majhen in nadvse zdolgočasen otrok katerega od povabljenih. Se ti zdi torej,da vam modni svet, revije in mediji ne posvečajo dovolj pozornosti? Kot že prej povedano, se pri nas še ne zavedajo, kako pomemben je lahko ta blogerski medij, in nas nihče ne jemlje preveč resno, nihče nam ne posveča prevelike pozornosti. Kaj pa je pravzaprav bloger? Modni izvedenec, amater s (pre)polno omaro, računalniški egocentrik? Haha! Zame je modni bloger najprej modni navdušenec, nekdo ki obožuje modo in jo spremlja na vsakem koraku ter si to svoje navdušenje, ter predvsem svoj pogled na ta svet, želi deliti z drugimi. Kaj mora imeti modni blog, da je dober? Hm, dober modni blog zahteva najprej zelo veliko časa. To pomeni, da mora imeti najprej dobre fotografije in kvaliteten tekst. Zelo pomembna pa je tudi razpoznavnost; prepoznavnega kosa - turbana - in pisanja brez dlake na jeziku. Tujih blogov pa je ogromno! Trenutno mi je najbolj všeč maffas-hion, inside am-lul's closet, madame de rosa, cats and rocking chairs in še mnoooogi drugi! Skoraj vsak dan odkrijem kakšnega novega, tako da trenutno redno sledim vsaj 30 blo-gom. :) Kakšen pa je vaš medsebojni odnos? Se blogerji poznate? Ste med seboj kompetitivni? Slovenski modni blogerji se med seboj poznamo in se odlično razu- imeti moraš svoj stil, ki je originalen in zanimiv. Naštej nam tvojih najljubših pet blogov na slovenski sceni! Slediš tudi blogerjem iz drugih držav? Med slovenskimi modnimi spletnimi stranmi bi rada omenila predvsem allaroundeve.com, ki je ena mojih najljubših slovenskih blogerk in je znana predvsem zaradi svojega memo. Mislim, da med nami vsekakor ni nobenega tekmovanja, saj smo si vsi različni in se vsak od nas trudi na svoj način. S štirimi besedami opiši svoj blog! Moj blog? Hmmm, drugi so ga označili kot zanimiv, luštkan, odličen vir inspiracije in berljiv. 22 Petek, 2. decembra 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -4/8 M. SOBOTA O-3/12 NAPOVED ZA DANES' V Karniji in verjetno tudi v Kanalski dolini bo vreme lepše: le nekoliko spremenljivo bo z meglicami. Od obale do Pre-dalp pa bo pretežno oblačno do povsem oblačno vreme. Čez dan bo na vzhodnem pasu lahko rahlo deževalo ali ro-silo. Padavine bodo v glavnem šibke; na območju Porde-nona in na zahodnem pasu bodo padavine malo verjetne. Danes bo v zahodni in deloma osrednji Sloveniji oblačno, predvsem na zahodu bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Sončno bo v vzhodnem delu Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 0, na Primorskem do 5, najvišje dnevne od 6 do 12 stopinj C. Območje visokega zrčnega pritiska nad Italijo slabi. Postopoma bodo zapihali jugozahodni vetrovi, ki bodo vlažnejši. Območje visokega zračnega tlaka nad našimi kraji slabi. Vremenska fronta je dosegla zahodno Evropo, pred njo bo nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.56 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.13 in zatone ob 24.00 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči na soboto. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najvišje 38 cm, ob 12.41 najnižje -23 cm, ob 18.10 najvišje 1 cm, ob 23.06 najnižje -19 cm. Jutri: ob 6.05 najvišje 41 cm, ob 13.08 najnižje -33 cm, ob 19.02 najvišje 7 cm, ob 23.58 najnižje -17 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............1 2000 m............1 1000 m............8 2500 m............0 1500 m............3 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. O GRADEC -2/6 TOLMEČ O 5/12 ft VIDEM O 6/13 O PORDENON 7/12 TRBIŽ O 2/6 ČEDAD O 7/12 o 2/4 KRANJSKA G. CELOVEC O 2/8 TRŽIČ 6/8 O KRANJ ft ft O LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 8/11 GORIM O 8/ POSTOJNA 8/13 ^ 8/10 08/9 KOČEVJE o 2/8 S GRADEC PTUJ O CELJE 6/11 MARIBOR O 6/11 M. SOBOTA O 2/10 ft Y-TRsUjlyO r i n/i i N. MESTO 3/13 O ZAGREB 7/13 O PORTOROŽ O 7/13 (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo pretežno oblačno vreme. Na zahodnem pasu bodo padavine v glavnem šibke; na vzhodu pa zmerne do tudi nekoliko močnejše. V hribovitem svetu bo rahlo snežilo le nad 1600 m, nekaj več padavin bo le na območju Kanina. Proti večeru bodo v hribih padavine ponehale. Ob morju bo pihal šibek do zmeren jugozahodnik. Jutri se bodo padavine na zahodu nekoliko okrepile. Pooblačilo se bo tudi v vzhodnih krajih, kjer bo ponekod lahko padlo nekaj malega dežja. franciJa - Nekdanji direktor Mednarodnega denarnega sklada španiJa - Čilenski pesnik Strauss-Kahn v knjigi spregovoril Cervantesovo nagrado o svojem spolnem življenju in aferah prejel Nicanor Parra PARIZ - Nekdanji prvi človek Mednarodnega denarnega sklada (IMF), 62-letni Francoz Dominique Strauss-Kahn je v novi knjigi prvič javno spregovoril o spolnem škandalu s sobarico newyorškega hotela. Kot je dejal, je ravnal neumno, a v skladu z zakonom. Priznal je tudi, da ima "liberalno spolno življenje", kar pa, kot je poudaril, ni nič nezakonitega. Kot v knjigi francoskega novinarja Michela Taubmanna priznava Strauss-Kahn, je s sobarico Nafissatou Diallo 14. maja letos imel "sporazumne, a neumne" spolne odnose. "Nič se ne bi zgodilo, če ne bi imel teh sporazumnih, a neumnih odnosov z Nafissatou Diallo," pravi nekdanji šef IMF in dodaja: "Tisti dan sem odprl vrata za vse druge afere." Avtor knjige "Afera DSK, proti-preiskava", sicer Strauss-Kahnov biograf in strankarski privrženec, ob tem trdi, da je bila Diallova del zarote, katere cilj je bil očrniti vidnega francoskega politika. Po besedah Taubmanna je sobarica 14. maja vstopila v Strauss-Kah-novo sobo, ga zapeljivo pogledala, on pa je to razumel kot "predlog". "Domi-niqueu Strauss-Kahnu so to podtaknili. Ta moški ni nikogar posilil, niti v New Yorku niti v Parizu niti kjerkoli drugje. To je bila politična afera in ne vprašanje morale," je dejal v pogovoru za televizijo Canal+. V pogovoru je Strauss-Kahn tudi zavrnil obtožbe o spolnem napadu na 30 let mlajšo francosko novinarko Tristane Banon leta 2003 v Parizu. Ta ga je po izbruhu afere v ZDA obtožila, da jo je skušal posiliti, medtem ko je hotela z njim opraviti intervju. Strauss-Kahna, takrat prvega moža IMF, ki so mu poleg tega napovedovali zmago na francoskih predsedniških volitvah prihodnje leto, so maja letos na newyorškem letališču aretirali zaradi domnevnega spolnega napada in posilstva sobarice v hotelu Sofitel. Po približno treh mesecih in pol je newyorško tožilstvo vse obtožbe proti njemu umaknilo, a afera in tudi novi očitki na njegov račun, ki so se medtem pojavili v Franciji, so ga že Dominique Strauss-Kahn ansa stali tako položaja v IMF kot predsedniške nominacije. V domovini se je moral namreč Strauss-Kahn nato soočiti s 30 let mlajšo novinarko in pisateljico Tristane Banon, ki ga je obtožila poskusa posilstva v stanovanju v Parizu leta 2003. Čeprav je sam priznal dejanje, "ki bi se lahko kvalificiralo kot spolni napad", je pariško tožilstvo preiskavo proti njemu opustilo, ker je primer že zastaral. Povrhu vsega so Strauss-Kahna nato oktobra povezali še z eno afero. Preiskava francoske policije v zvezi z zvodništvom v luksuznih hotelih je namreč pokazala, da naj bi se tudi on udeleževal večernih zabav s prostitutkami, ki so jih plačevali vidni poslovneži iz mesta Lille. Glede tega Strauss-Kahn v Taub-mannovi knjigi pravi, da se je udeleževal svingerskih zabav, a ni vedel, da so bile tam tudi prostitutke. "Sodeloval sem na svingerskih nočeh, to je res. A med udeleženci teh noči ponavadi ni prostitutk. Ko vas nekdo predstavi svojemu dekletu, ga pač ne vprašate, če je prostitutka," je dejal. Obenem je zatrdil, da ni nikoli storil nič nezakonitega, ter opozoril, da razgibano spolno življenje med francosko elito ni nič nenavadnega. "Poleg mojega liberalnega spolnega življenja - ki pa ga v svetu politike in poslov nimam samo jaz in ki nikakor ni nezakonito - se mi ne more ničesar očitati, je zatrdil. (STA) MADRID - Čilenski pesnik Nicanor Parra (97) je letošnji dobitnik Cervantesove nagrade. Nagrado štejejo za nekakšno Nobelovo nagrado za književnost španskega govornega območja. Novico je včeraj v Madridu sporočil španski minister za kulturo Angeles Gonzalez-Sinde, poročajo tuje tiskovne agencije. Parra je prvo pesniško zbirko izdal leta 1937. Širše bralstvo je nase opozoril s pesniško zbirko "Poemas y Antipoemas" v 60. letih minulega stoletja. Pesnik, ki je matematik in fizik, velja za upornika, ki je v poeziji sprožil revolucijo z vpeljavo pogovornega jezika, piše nemška tiskovna agencija dpa. Cervantesovo nagrado običajno podelijo enkrat španskemu in drugič latinskoameriškemu književniku. Lani jo je prejela španska pisateljica Ana Maria Matute. Med dosedanjimi dobitniki nagrade so še argentinski pisatelj Nicanor Parra ansa Jorge Luis Borges, perujski pisatelj Mario Vargas Llosa ter mehiški romanopisec in esejist Carlos Fuentes. Nagrada je vredna 125.000 evrov. Parri jo bodo uradno izročili 23. aprila, na obletnico smrti enega največjih španskih mojstrov pisane besede, Miguela de Cervantesa, "očeta" slovitega Don Kihota. (STA) zDa - Ameriški vojak ga je leta 1945 poslal domov kot »spominek« Na dražbi bo prihodnji teden pisalni pribor, s katerim je Hitler podpisal munchenski sporazum NEW YORK - Luksuzen pisalni pribor z vgraviranima začetnicama AH, s katerim je nemški nacistični vodja Adolf Hitler leta 1938 podpisal munchenski sporazum, bo prihodnji teden naprodaj na dražbi v ZDA. Kot je sporočila dražbena hiša Alexander Autographs, pričakujejo, da ga bodo prodali za najmanj pol milijona dolarjev. Masiven pisalni pribor poleg pisal vsebuje tudi črnilnike, okrašen je z nacističnim grbom orla in svastike, po oceni dražbene hiše pa naj bi ga oblikoval sam Hitler, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njegova avtentičnost naj ne bi bila vprašljiva. Zgodovinske fotografije kažejo Hitlerja, tedanjega italijanskega voditelja Benita Mussolinija ter britanskega in francoskega premiera Nevilla Chamberlaina in Edouarda Da- ladiera ob mizi med slovesnim podpisovanjem pakta 30. septembra 1938. Pisarniški pribor je našel ameriški vojak John L. McConn, ki je bil zadolžen za varovanje Hitlerjeve pisarne v Munchnu spomladi 1945. Pribor je našel v kleti, kjer so bili shranjeni tudi pištole, okrašene z dragulji, velik zlat prstan z rubinom ter nakradena umetniška dela. Vojak si je želel "spominek iz vojne" in je pisalni pribor poslal domov očetu v Teksas, so sporočili iz dražbene hiše. Z munchenski sporazumom so Nemčiji dovolili aneksijo češkoslovaških Sudetov z večinsko nemškim prebivalstvom, s čimer so želeli umiriti Hitlerjeve ambicije, a so ga nasprotno le opogumili, tako da je naslednje leto napadel Poljsko in začel drugo svetovno vojno. (STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, 2. decembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OPZ COŠ M. Samsa, Ivan Trinko Zamejski 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 16.35 Dnevnik - Parlament 16.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Variete: I migliori anni 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Aktualno: L'appuntamento 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 22.40 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti ( n. Kathryn Morris)23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Dnevnik -Parlament in vremenska napoved Rai Tre go internazionale (voh., ZDA, '59, r. A. Hitchcock, i. C. Grant) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti-le) 0.00 Film: Arlington Road - L'inganno (triler, ZDA, '98, r. M. Pellington, i. J. Bridges) 1.10 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik 20.30 0.45 Show: Striscia la notizia 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Risanke, LAl-bero azzurro, Art Attack 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.30 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-0 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Nogomet: Žrebanje Euro 2012 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.45 Aktualno: Le Storie -Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. L. Annunziata) 20.20 Aktualno: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Mi manda Raitre (v. E. Ca-murri) 23.30 Nan.: Boris 0.00 Aktualno: Tg3 Linea notte 0.10 Deželni dnevnik 1.10 Variete: Art News u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 15.50 Film: Intri- 21.10 Film: The family man (kom., ZDA'00, r. B. Ratner, i. N. Cage) 23.45 Film: Un semplice desiderio (kom., ZDA'97, r. M. Ritchie, i. M. Short) 1.30 Aktualno: Po-ker1mania 2.30 Dnevnik - pregled tiska ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versilliana 12.15 Dok.: Agrisapori 12.45 Dok.: Agri-sapori 13.20 Aktualno: Itali,a economia e prometeo 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Tutti i gusti 14.40 Aktualno: Musa Tv 16.05 Aktualno: Body show 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archi-vi 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.40 Ak- tualno: Colori di montagna 23.35 Film: Fa-ri nella nebbia (It., '42, r. G. Franciolini, i. F. Giachetti) La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.40 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resn. show: SOS Tata 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il cacciatorpediniere male-detto(voj., V.B., '52, r. C. Bennett, i. T. Howard) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 17.30 Nan.: The District 19.20 1.25 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.10 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Variete: Resto umile World Show (v. Checco Zalone) 23.15 Film: Se devo es-sere sincera (kom., It., '04, r. D. Ferrario, i. L. Littizzetto) 1.15 Nočni dnevnik 21.10 Variete: Italialand - Nuove attra-zioni (v. M. Crozza) 23.05 Variete: Italialand - Antiche attrazioni (v. M. Crozza) 23.30 Šport: Sotto canestro 0.05 Dnevnik 0.15 Aktualno: (ah)iPiroso 1.10 Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Prihaja Nodi (ris.) 10.20 Kravica Katka (ris.) 10.25 Risanka: Palček Smuk v ribniku (pon.) 10.35 Lutk.-igr. nan.: Bine (pon.) 10.45 Lutk.igr. nan.: Zimsko veselje 11.10 Glasbena šola (šala), 1. oddaja 11.25 Nan.: Pasja patrulja (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Na zdravje! (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.40 Kaj govoriš? 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 1.10 Posebna ponudba 17.50 Nad.: Razjarnikovi v prometu 18.20 Risanke 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 2.00 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Volitve 2011: Soočenje 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.05 Polnočni klub 0.10 Nad.: Gandža (pon.) 1.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 2.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.45 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.55 Zabavni infokanal 10.50 Dobro jutro! (pon.) 13.35 19.05, 1.00 Videozid (pon.) 14.30 Evropski magazin (pon.) 15.00 Osmi dan (pon.) 15.35 Firma.tv (pon.) 16.10 Kraji in običaji 16.35 Circom regional - odd. Tv Maribor 17.05 Rad igram nogomet (pon.) 17.30 Magazin v alpskem smučanju (pon.) 18.00 Nogomet: Žrebanje skupin za EP 2012 18.55 Alpsko smučanje, SP: smuk (M) 20.15 Alpsko smučanje, SP: smuk (Ž) 21.40 Nad.: Oglaševalci 22.30 Film: Morilca na kolektivca 0.15 Dok. odd.: Zadnji vlak domov (pon.) (T Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.00 8.30, 9.30, 10.30, 15.30, 17.30 Poročila TVS1 12.40 Fir-ma.TV 13.30 Dnevnik Tvs117.50 Kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Dokumentarec 15.30 Film: Jaz in Vincent 17.05 Avtomobilizem 17.20 23.30 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Parlamentarne volitve v Sloveniji 20.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 21.00 Dok. odd.: Codelli 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Dokumentarec 0.00 Čez-mejna TV pop Pop TV 6.30 8.50, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 7.55 Nad.: Pola 9.05 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Resnič. serija: Žena za mojega očka (nad.) 12.00 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Minuta do zmage 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Mars napada (ZDA/Kan.) 0.30 Nan.: Beg iz zapora 1.25 Nan.: Šest modelov 1.55 24 UR zvečer 1.55 Nočna panorama Kanal A 7.15 Obalna straža (akc. serija) 8.00 18.00, 19.45 Svet 8.55 Tom in Jerry (ris. serija) 9.15 Požeruh (ris. serija) 9.40 Super Heroji (ris. serija) 10.10 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 10.35 13.20 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.00 17.05 Nan.: Na kraju zločina -CSINY 11.55 16.10 Faktor strahu VB (res-nič. serija) 12.50 TV prodaja 13.55 Film: Obljuba (ZDA) 15.40 Hum. nan.: Nove pustolovščine stare Christine 18.55 Nan.: Čistilec 20.00 Film: Ameriška pita 4 (ZDA) 21.40 Film: Svila (ZDA) 23.45 Nan.: Will in Grace 0.15 Film: Pošast Chupacabra (ZDA) 1.50 Love Tv 3.45 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris De-vetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, Boris Vian: Pena dni, 2. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Samopredstavitev stranke DESUS; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Et-nobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. moti. 25% TAKOJŠNJI POPUST 25% TAKOJŠNJI POPUST Slike hj simbolih. fafhj^t h i igrače in kn|il|A v j^c ne seileuflja in m- 7a .i"■ (j h^permarteiih Spai in rmeflflniiarkpnh Interni pofvjst na iokolade in tnntxMi:wp vrtja u vseh irgoiiinali Sp* in ¡rHerspar. iPopuil w olmfing na hlagajn- Papirni afcdjLko^niiMie cene iidelkcu, oinA^ne i šl-VhK piu-i kartico in udelkeTihibo. Mrsifn ^ ¿amo nakupa kohfinRh primernih j a gospodinjil»*.Vfc£ na mnKJpvit. NA VSE IGRAČE IN OTROŠKE KNJIGE NA VSE ČOKOLADE BONBONIERE Mesec pametnih nakupov Povrnemo vrednost nakupov do 70.000 € i*- 31. december Gorica mesto *M fclrlki, 1. -droeniUra, 11. dHHNfcra 2011, t obziru rupadrt ipr ibirami raftnF » "»toj» opravljene t nakupe«'nil- Lentiih far dii, vcMobju ■■>■:■ :1 t.ln 31 dote^brt ■■ ?C 11. ftafune, op« m^r»s IVO. r pod i! k . 0ddajlE VI'CM''13 skrinjico T vrii kJlfiFknli CUr Jif Javno jn:c raillt