Dogovor med Zadrugo Primorski dnevnik in ZSŠDI Rižarna: vstopnine tudi v prihodnje ne bo Zadnja bitka za center Gasparini Primorski Nenavadna privlačna moč džihadizma MARTIN BRECELJ Džihadizem ima nenavadno privlačno moč.To prihaja posebno do izraza v eni od njegovih najnovejših različic, ki si je lanskega junija nadela ime Islamska država (ID) in se uveljavlja na obsežnih območjih Iraka ter Sirije. Po podatkih Združenih narodov se je lanskega novembra za ID borilo kakih 15 tisoč tujih prostovoljcev iz 80 različnih držav, tudi zahodnih. Ti naj bi znašali kar 20 odstotkov vseh džihadistov ID. Europol je pred desetimi dnevi šokiral s podatkom, da se je ID pridružilo do 5 tisoč državljanov EU. Pritok teh tujih borcev pa po zanesljivih virih še narašča. Od kod ta nenavadna privlačna moč ID? Kot pove že njegovo ime, se to gibanje zavzema za vzpostavitev islamske države, in sicer z obnovitvijo kalifata, pred-moderne politične tvorbe, ki ji je načeloval kalif, islamski verski in hkrati politični voditelj. Kalif naj bi kot naslednik preroka Mohameda imel absolutno oblast, uveljavljal pa naj bi islamsko ali še-triatsko pravo. ID je že razglasila svojo oblast nad celotno islamsko skupnostjo verujočih (umo), pa tudi boj (džihad) proti nevernikom, zlasti proti zahodnjakom. Protizahodna ost džihadizma se razodeva v samem imenu gibanja, ki je sorodno ID, namreč v nigerijskem Boko Haramu, ki dobesedno pomeni »zahodna vzgoja je pregrešna«. Kalifat naj bi bil torej alternativa zahodni demokraciji, temelječi na ideji o človekovih pravicah. Zanimivo pa je, da če dži-hadisti zavračajo modernizacijo zahodnega tipa na političnem področju, se po drugi strani poslužujejo sredstev zahodne znanosti in tehnike. Dovolj je ugotoviti, kako spretno uporabljajo moderna komunikacijska sredstva. Džihadizem tako razodeva svojo temeljno podobnost s totalitarnimi gibanji, ki so zaznamovala XX. stoletje zlasti na Zahodu, kot so boljševizem, fašizem in nacizem, kar je sicer ugotovil že marsikateri politolog. Vsem tem gibanjem je namreč skupno, da se postavljajo po robu procesu modernizacije zlasti na družbenopolitičnem področju, na katerem skušajo obnoviti predmoderne oblike skupnega življenja, ki niso poznale modernega individualiz-ma, a niti človekovih pravic. Vsa ta gibanja svoje politične cilje zasledujejo z modernimi znanstvenimi in tehničnimi sredstvi. Njihova skupna značilnost pa je ne nazadnje izredna privlačna moč, ki jo vzbujajo z obljubo totalne odrešitve. dnevnik št. 18 (21.255) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 24. JANUARJA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Š orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec— POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, , ju, firence - Nemška kanclerka na dvodnevnem obisku v Itali Renzijeve »turbo« reforme pomirjajo Angelo Merkel videm - Obisk podpredsednika slovenske vlade Dejana Židana Srečanji s predstavniki Kmečke zveze in podpredsednikom FJK Bolzonellom VIDEM - Mešana delovna skupina za kmetijstvo s predstavniki Slovenije, Dežele FJK in Kmečke zveze (Foto TG/NM) bo kmalu spet zaživela. To je včeraj zagotovil deželni odbornik za kmetijstvo in podpredsednik FJK Sergio Bolzonello ob zaključku srečanja s slovenskim ministrom za kmetijstvo in predsednikom vlade Dejanom Zidanom ter predstavniki Kmečke zveze. Vsi sogovorniki so se namreč strinjali, da je za razvoj kmetijstva na tem skupnem območju tto omizje nujno potrebno. Židan se je na sejmu Agriest udeležil tudi konference o čezmejnem projektu FARmEAT. Na 3. strani gorica - Tradicionalni novoletni sprejem slovenske stranke Razmislek o SSk in manjšini Glavno poročilo je imel deželni tajnik Damijan Terpin - Številni gostje iz FJK in Slovenije GORICA - Sinočnji že tradicionalni novoletni sprejem stranke Slovenske skupnosti je nudil priložnost za razmislek o političnem trenutku, ki ga doživlja slovenska manjšina v Italiji. O tem je v svojem poročilu obširno govoril tajnik stranke Damijan Terpin, ki je posebno pozornost namenil nedavno odobreni reformi lokalnih uprav v Furlaniji-Julijski krajini. SSk je, kot znano, zelo kritična do tega deželnega zakona. Srečanja v goriškem hotelu Entourage so se udeležili številni gostje iz naše dežele in iz Slovenije, začenši s podpredsednikom vlade in kmetijskim ministrom Dejanom Zidanom. Skupina goriških somišljenikov stranke je nosila majice z napisom Je suis Slovenci v Italiji. (foto Bumbaca) FIRENCE - Italijanski premier Matteo Renzi je včeraj v Firencah nemški kanclerki Angeli Merkel zagotovil, da bo Italija nadaljevala s strukturnimi reformami in da se bo ta proces odvijal hitro. Merklova ga je pohvalila za sedanji napredek, hkrati pa se je dotaknila tudi prihajajočih volitev v Grčiji in izrazila željo, da bi Grčija ostala »del naše zgodbe«. Pred nedeljskimi predčasnimi volitvami v Grčiji namreč najbolje kaže skrajno levi stranki Siriza, ki se zavzema za konec politike varčevalnih ukrepov, kar je v Evropi sprožilo ugibanja o morebitnem izhodu Grčije iz območja evra. »V srčiki naših načel je solidarnost. Želim si, da bi Grčija vsem težavam navkljub ostala del naše zgodbe,« je dejala Merklova na skupni novinarski konferenci z Renzijem. Na 11. strani Sodniki učinkoviti, zapore razbremenili Na 4. strani Do energetsko varčnih | • V I • • • • I • his z ugodnimi posojili Na 5. strani GrSki podjetnik iz Trsta o nedeljskih volitvah Na 11. strani Zasegli sto deset kilogramov cigaret Na 12. strani À carpinus OUTLET PELLET maloprodaja od 3,60 €/15 kg URNIK ponedeljek - petek: 7.00-19.00 sobota: 8.00 -13.00 Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina www.carpinus.si BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA Msm pm Matija Praprotnic Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 doberdob - Na obmejnem pasu občine Proti požarom z urejanjem stez m M v ■ fe J IîjV ■V ' ^ /M2 9971234567007 2 Sobota, 24. januarja 2015 ALPE-JADRAN / sodelovanje - ZSŠDI in Zadruga Primorski dnevnik Pomoč športnikov pri iskanju novih članov zadruge TRST - Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin in predsednik Zadruge Primorski dnevnik Jure Kufersin sta na sedežu krovne športne organizacije v Trstu podpisala dogovor o sodelovanju, po katerem bo ZSŠDI med svoje poslovne partnerje vključilo tudi Zadrugo. Obvezalo se je tudi, da se bo angažiralo pri promociji njenih pobud, predvsem glede zbiranja novih članov. »Pri ZSŠDI menimo, da je Primorski dnevnik neprecenljive strateške važnosti za vso našo narodno skupnost in si našega prostora brez časopisa enostavno ne znamo predstavljati. Primorski dnevnik skandira naš vsakdan, govori o vsem, predvsem pa o nas samih. Je ogledalo, v katerem se zrcalijo naše poteze, naši dosežki in naša rast,« je na predstavitvi povedal Peterlin. Čeprav je Zadruga Primorski dnevnik po svojem obsegu največja pri nas, število njenih članov zaradi staranja članstva fiziološko upada, ZSŠDI pa je organizacija, ki v svojih vrstah zbira največ mladih. »Zato smo se odločili, da se bomo na namig Zadruge aktivno vključili v akcijo zbiranja novih članov, da bi predvsem mladim približali problematiko dnevnika in jih prepričali, naj s članstvom v zadrugi postanejo njegovi lastniki. Prepričani smo, da moramo pri problematikah, ki zaobjemajo našo celotno narodno skupnost vsi veslati v isto smer,« je še dodal Peterlin. Predsednik Zadruge Kufersin je najprej izpostavil, da finančne težave, ki ogrožajo obstoj našega dnevnika, še niso razrešene. Kar zadeva zadrugo je poudaril, da so največ članov beležili ob njeni ustanovitvi, zdaj pa je pomembno, da se njeno število ne zniža, ker je številčnost zadruge, na pogovorih z institucijami, ena od pomembnih izhodišč pri zagovarjanju pomena obstoja Primorskega dnevnika. »ZSKD in ZSŠDI sta bili edini ustanovi, ki sta se pred leti odzvali na eno od naših informativnih akcij, zato je normalno, da smo se z njimi povezali tudi tokrat. Zelo podpiramo tudi novo geslo ZSŠDI Skupaj zmoremo,» je med drugi poudaril Kufersin. Prva akcija včlanjevanja v zadru- Predsednika Zadruge PD Kufersin (levo) in ZSŠDI Peterlin med podpisom dogovora skupaj s podpredsednico ZSŠDI Loredano Prinčič fotodamj@n go bo stekla že prihodnjo sredo v okviru športnega nagrajevanja zlati let v proseškem Kulturnem domu, naslednja pa 8. februarja, ko bo v tržaškem Kulturnem domu, ob dnevu slovenske kulture, osrednja Prešernova proslava, ki jo letos organizira ZSŠDI. Odslej bodo prijave za članstvo v Zadrugi PD sprejemali tudi na obeh sedežih športne krovne organizacije v Trstu in Gorici. Željo, da bi se čim več mladih včlanilo v Zadrugo, je izrazila tudi podpredsednica ZSŠDI Loredana Prinčič. (ak) celovec - Najvišje priznanje med Slovenci na Koroškem Skladatelj Lojze Lebič prejel Tischlerjevo nagrado CELOVEC - Skladatelj akademik Lojze Lebič je sinoči prejel Tischlerjevo nagrado, najvišje priznanje med Slovenci na avstrijskem Koroškem. Nagrajen je bil za obsežen glasbeni opus, za svojo vseživljenjsko pripadnost Koroški ter za ohranjanje in promocijo koroške ljudske pesmi v vseslovenskem in širnem kulturnem prostoru, piše v obrazložitvi nagrade. Slovesnost s podelitvijo nagrade je potekala v Tisc-hlerjevi dvorani Mohorjeve založbe v Celovcu. Nagrado pa sta Lebiču izročila predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Podelitve se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Nagrado, poimenovano po ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju Slovenske gimnazije Jošku Tischlerju, podeljujeta Krščanska kul- turna zveza in Narodni svet koroških Slovencev kot najvišje priznanje obeh organizacij. Nagrado prejmejo kulturniki in drugi posamezniki za vrhunske prispevke na področju umetnosti, znanosti, kulture in politike, ki pomembno prispevajo v zakladnico slovenske narodne skupnosti na Koroškem, so sporočili organizatorji. Lebič (1934), ki je 36. prejemnik Tischlerjeve nagrade, velja za enega najbolj uglednih slovenskih skladateljev. Formalno glasbeno izobrazbo je pridobil razmeroma pozno; najprej je doštudiral arheologijo, nato pa leta 1972 na Akademiji za glasbo končal kompozicijo in dirigiranje. Kot ustvarjalec se je uveljavil že v družbi skupine Pro musica viva, ki se je spogledovala s sodobno resno glasbo. Leta 1994 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leto pozneje pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. slovenija - Poklicni ribiči v vedno večjih težavah Ulov rib iz leta v leto manjši Kot opozarja Zlatko Novogradec, je slovensko morje majhno in prenese le določeno število ribičev - Preveč je tudi administracije PIRAN - Ulov rib v slovenskem morju iz leta v leto upada in je zato za profesionalne ribiče stanje vse težje, dodatno težavo pa predstavljajo administrativne in druge ovire, opozarja piranski ribič Zlat-ko Novogradec. Poleg tega gredo težnje za zmanjševanje t.i. ribolovnega napora po njegovem mnenju predvsem v škodo poklicnih ribičev. Ulov količinsko iz leta v leto upada, zato morajo potegniti vedno več kilometrov mrež, je v pogovoru za STA ugotavljal No-vogradec: »Vsako leto je težje za tiste, ki živimo samo od ribištva.« Zadnja sezona je bila tudi z vidika prodaje med najslabšimi. Cene rib jim dodatno zbijajo hrvaški ribiči, ki prodirajo do slovenskih odjemalcev, naj bodo to ribarnice ali gostinci. Slovensko morje je majhno in prenese le določeno število ribičev, država pa dopušča vsem možnost ribolova, kar ogroža eksistenco profesionalnih ribičev, ki že tako težko shajajo, opozarja Novogra-dec. Po njegovem je zaradi tega na dolgi rok ogrožen celo obstoj same panoge. Zato bi morali biti najprej na vrsti poklicni ribiči, ki od tega živijo, »in šele potem, če je možnost, bi dali koncesije ostalim«. Tudi inšpekcijske službe bi se bolj kot s pre- verjanjem, ali poklicni ribiči spišejo vse ladijske dnevnike, morali bolj ukvarjati z nadzorom nad krivolo-vom na morju, ki ga, dodaja Novogradec, ne znajo izkoreniniti. Med težavami, ki sicer pestijo profesionalne ribiče v slovenskem morju, Novogradec izpostavlja obsežno administracijo, za katero »porabimo več časa, kot pa lovimo ribe na morju«. Takšen primer je obveznost vodenja ladijskih dnevnikov, ki jo je Slovenija po njegovem mnenju nekritično povzela po evropski zakonodaji, uvedla tovrstno obveznost tudi za male ribiče ter jih tako vrgla v isti koš z velikimi ribiči, čeprav po njegovem za ribiške ladje pod 12 metri takšna obveznost sploh ni smiselna in je tudi evropska zakonodaja ne predvideva. Konec leta 2012 pa so kar 91 odstotkov slovenske ribiške flote predstavljala plovila dolžine do 12 metrov, vseh aktivnih ribiških plovil pa je bilo 84. Na izplen ribičev v teh tednih vpliva tudi vreme. Tako je bil januar običajno že »mrtva« sezona, a so zaradi bistveno višjih temperatur morja denimo pasare, ki so prej zahajale k nam decembra, začele prihajati šele te dni. Visoke temperature se poznajo tudi pri cipljih, saj v tej zimi še ni bilo večjega ulova. Wolfa bodo kanadski organi zaslišali 28. januarja LJUBLJANA - Podjetnik Walter Wolf, ki so ga v Kanadi prijeli na podlagi mednarodne tiralice ljubljanskega okrajnega sodišča, bodo pred tamkajšnjimi organi zaslišali 28. januarja, je na novinarki konferenci povedala predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk. Po besedah Pavlič Piv-kove bodo na omenjenem zaslišanju odločali, ali bodo Wolfu, ki ga slovensko sodišče išče zaradi izogibanja sodnemu postopku v zadevi Patria, podaljšali pripor ali ne. Po nekaterih informacijah naj bi Wolf kanadsko sodišče zaprosil, da ga proti varščini izpustijo iz pripora. Pri tem je po besedah Pavlič Pivkove okrajno sodišče kanadskim pravosodnim organom že sporočilo, da temu nasprotuje. Kdaj bi lahko kanadsko pravosodje Wolfa izročilo Sloveniji, Pavlič Piv-kova ne ve, bo pa okrajno sodišče po izročitvi nemudoma razpisalo glavno obravnavo, je povedala na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi dela ljubljanskega okrajnega sodišča. S postopkom se sicer mudi, saj zadeva absolutno zastara 10. avgusta letos, absolutnega zastaralnega roka pa v nobenem primeru ni mogoče podaljšati. Ob tem je Pavlič Pivkova priznala, da bo postopek do avgusta težko izpeljati do konca, kar po njenih besedah velja tudi za postopek zoper Janeza Janšo, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča v primeru, da bi ustavno sodišče njihove obsodbe razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Na Trubarjevi cesti v Ljubljani odslej tri knjigarne LJUBLJANA - Trubarjeva cesta v Ljubljani je dobila novo knjigarno Mladinske knjige, ki se bo pridružila že obstoječima Modrijanovi in knjigarni založbe Sanje. Nova knjigarna, ki je svoja vrata odprla na Trubarjevi 11, bo na približno 110 kvadratnih metrih površine ponujala raznovrstne knjige, prilagojene urbanemu okolju. Z novo knjigarno se ena najstarejših cest v Ljubljani, ki jo omenjajo že v začetku 19. stoletja, spreminja v pravo knjigarniško ulico, ki na razdalji zgolj 100 metrov ponuja kar tri trgovine s knjigami. V novi knjigarni Mladinske knjige bo mogoče kupiti knjige, ki jih je doslej ponujala knjigarna na Wolfovi ulici, ki je ne bo več. Poleg širokega izbora slovenskega in prevodnega leposlovja in huma-nistike bo na voljo tudi literatura v angleškem jeziku. Knjigarna bo poskrbela tudi za pester nabor knjig o zdravju, zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja. Na Loškem gradu restavrirajo sto let stare poslikave ŠKOFJA LOKA - V kapeli na Loškem gradu poteka restavriranje sto let starih poslikav, ki so bile desetletja skrite na pobeljenih stenah in stropu. Restavriranje je po sondiranju leta 2013 steklo v oktobra lani. Trenutno se restavriranje po-slikav v kupoli že bliža koncu, za nadaljevanje del pa v Loškem muzeju računajo na dodatna državna sredstva. Kot je povedala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar, si želijo, da bi bilo restavriranje v celoti končano do sredine novembra, ko bo minilo sto let od nastanka stropnih in stenskih stvaritev. Te so delo Antona Jebačina, ki je kapelo poslikal po odločitvi uršulink, ko so tedaj v gradu vodile šolo in vojaško bol- / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 24. januarja 2015 3 videm - Podpredsednik slovenske vlade Dejan Židan na sejmu Agriest in v videmski pokrajini Kmalu oživitev mešane delovne skupine za kmetijstvo To je ob zaključku srečanja z Židanom in predstavniki Kmečke zveze zagotovil odbornik Bolzonello VIDEM - Mešana delovna skupina za kmetijstvo s predstavniki Slovenije, Dežele FJK in Kmečke zveze bo kmalu spet zaživela. To je včeraj zagotovil deželni odbornik za kmetijstvo in podpredsednik FJK Sergio Bolzonello ob zaključku srečanja s slovenskim ministrom za kmetijstvo in predsednikom vlade Dejanom Židanom ter predstavniki Kmečke zveze. Vsi sogovorniki so se namreč strinjali, da je za razvoj kmetijstva na tem skupnem območju tudi v luči načrtovanja čezmejnega sodelovanja za programsko obdobje 20142020 in izvajanja nove evropske kmetijske politike to omizje nujno potrebno. Prav slovenska kmečka stanovska organizacija pa je dala pobudo za srečanje z Bolzonellom in Židanom, ko je pred približno mesecem dni povabila slovenskega ministra na celodnevni obisk v našo deželo in predvsem na kmetijski sejem Agriest v Vidmu, v okviru katerega je bila na programu tudi konferenca evropskega projekta FARmEAT, v katerem je pomembno vlogo odigrala Kmečka zveza videmske pokrajine (o posvetu bomo podrobneje poročali jutri, op.ur.). Na videmskem sejmišču so se najprej sestali člani iz vseh treh pokrajin in vodstvo Kmečke zveze s slovenskim ministrom Dejanom Židanom. Srečanje je še enkrat potrdilo dobro sodelovanje med slovenskim ministrstvom in Kmečko zvezo. Kot je uvodoma povedal Židan, se v Sloveniji dobro zavedajo, da za ohranitev in razvoj slovenske manjšine v Italiji ni dovolj skrbeti samo za kulturo in jezik, temveč je treba podpirati tudi gospodarske dejavnosti, med katerimi ima nedvomno pomembno mesto kmetijstvo. Izpostavil je tudi pozornost, ki jo Slovenija namenja temu področju, kar dokazujejo tudi dobro zastavljeni programi za črpanje evropskih sredstev, in kako skuša vlada, v nasprotju s tem kar se dogaja drugod po Evropi, pospeševati izplačilo spodbud in podpor za kmetijske dejavnosti. Kot primer dobre prakse čezmejnega sodelovanja pa je omenil prav projekt FARmEAT. Deželni predsednik Kmečke zveze Franc Fabec je nato ministru predstavil še nerešena vprašanja, ki neposredno zadevajo slovenske kmetovalce v naši deželi: nerešeno vprašanje pro-sekarja, velike omejitve zaradi vključenosti v zaščiteno območje Natura 2000, za katero Dežela kljub večkratnim obljubam še ni izdelala upravljalnega načrta, izvajanje razvojnega načrta za tržaški Kras in preureditev tržaškega brega pod Prosekom od Kontovela do Nabrežine, da bi se lahko tam razvilo kmetijstvo. Poleg tega pa se je Fabec zavzel za obuditev mešane komisije za kmetijstvo in za vključitev Kmečke zveze v čezmejne projekte v novem programskem obdobju. S tem v zvezi je tajnik KZ za videmsko pokrajino Stefano Predan izpostavil pomen malih projektov, v katere se manjša stvarnost lažje vključi, toda za katere zgleda, da italijanska stran še ni pokazala zadostnega zanimanja. Fabčevo poročilo sta nato dopolnila pokrajinska predsednika Kmečke zveze Stanko Radikon (za Goriško) in Giuseppe Specogna (za Videmsko), ki sta poudarila potrebo, da se od besed preide k dejanjem. Radikon je poudaril pomen vinogradništva in zaželel, da bi Brda na obeh straneh meje postala en sam vinorodni okoliš, Specogna pa je omenil tudi nujnost, da se h kmetijstvu pritegne mlade. Vsi sogovorniki so se vsekakor strinjali, da je lahko kme- Podpredsednik slovenske vlade in minister za kmetijstvo Dejan Židan (drugi z leve) se je sestal tudi s predstavniki Kmečke zveze iz Trsta, Gorice in Čedada t.g/nm tijstvo tista panoga, ki nudi še veliko priložnosti za razvoj. Tudi na srečanju z deželnim odbornikom Sergiom Bolzonellom je beseda tekla o neuresničenem dogovoru, ki zadeva prosekar, o težavah zaradi omejitev, ker se kmetijske in gozdne površine nahajajo na zaščitenem območju Natura 2000, razvoju vinogradništva, predvsem pa o čezmejnem sodelovanju in skupni evropski kmetijski politiki, ki kmetovalcem zaradi v zadnjem trenutku sprejetih ukrepov in velikih nedoslednosti ustvarja velike težave. Udeleženci srečanja so soglašali, da je treba skupaj načrtovati razvoj tega območja, pri čemer bo lahko pomembno vlogo nedvomno imela tudi mešana delovna skupina. Minister Ži-dan, ki se bo v Bruslju kmalu sestal tudi z italijanskim ministrom za kmetijstvo Martino, pa je še izrazil zadovoljstvo, da je lahko spoznal, kako razmišljajo kmetovalci v naši deželi, saj se je v jutranjih urah sestal s predstavniki Združenja rejcev FJK, ob tem pa izpostavil potrebo, da se sorodne strokovne inštitucije v Sloveniji in Italiji povežejo, zavzel pa se je tudi za sodelovanje med kmetijskim sejmom Agriest in sejmom v Gornji Radgoni. Tjaša Gruden/NM gledališče Mariborčani na največjem lutkovnem festivalu MARIBOR - Predstava Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) Proces ali Žalostna zgodba Josefa K. je povabljena na največji lutkovni festival na svetu, ki bo potekal septembra v kraju Charleville-Mezieres. Vsaki dve leti to mesto na severu Francije gosti več sto predstav in lutke najrazličnejših kultur, tradicij, krajev in časa. Mariborski lutkarji s predstavo Proces ali Žalostna zgodba Josefa K. uspešno gostujejo na festivalih v tujini in doma. Na zadnjem, 7. bienalu lutkovnih ustvarjalcev je prejela glavno nagrado, grand prix za najboljšo uprizoritev. Predstava, namenjena je starejšim od 15 let, je nastala bežno po motivih romana Proces Franza Kafke. V režiji Matije Solceta je bila v Mariboru premierno uprizorjena aprila 2012, v njej pa igrata Miha Arh in Miha Bezeljak. Dra-maturgija je Jelena Sitar Cvetko, likovna podoba je delo Primoža Mi-hevca in Matije Solceta. publikacije - Na 255 straneh prispevki 33 avtorjev Pester Trinkov koledar Predstavitev bo v četrtek ob 18. uri v Slovenskem kulturnem domu v Špetru ŠPETER - Kulturno društvo Ivan Trinko je tudi letos uredilo in izdalo Trinkov koledar. Publikacija na 255 straneh ponuja zanimive prispevke 33 avtorjev z obeh strani meje. Med temi je več takih, ki redno sodelujejo pri sestavi Trinkovega koledarja, nekateri pa so novinci. Veliko prispevkov je posvečenih različnim zgodovinskim vprašanjem, tu so še osebni spomini, predstavitve delovanja različnih društev in organizacij (tudi furlanskega Radio Onde furlane), pokloni pokojnim kulturnim delavcem in razmišljanja o družbeno-gospodarskem razvoju teritorija, evropskih projektih oziroma čezmejnem sodelovanju. Publikacija vključuje tudi nekaj literarnih prispevkov v narečju. Kot vsako leto koledar bogati tudi slovenska bibliografija videmske pokrajine (za leto 2013), ponuja pa tudi pregled razvejanega delovanja Kulturnega društva Ivan Trinko. Trinkov koledar sta uredili Lucia Trusgnach in Jole Namor, slika na platnici, ki upodablja Trinkov klobuk, je delo Luce Laureatija, izdajo pa je omogočila Dežela Fur-lanija Julijska krajina. Predstavitev letošnje publikacije bo ob prisotnosti soustvarjalcev Trinkovega koledarja v četrtek, 29. januarja, ob 18. uri v Slovenskem kulturnem domu v Špetru. (NM) Naslovnica letošnjega Trinkovega koledarja je delo Luce Laureatija nm koper - Aprila se začenja nova sezona potniškega pomorskega turizma V novi sezoni sedem novih ladij Lani v Koper priplulo 45 ladij s 60 tisoč potniki - Letos jih pričakujejo 51 - Med njimi tudi velikanka MSC Musica V Koper bo konec aprila priplula tudi MSC Musica arhiv KOPER - Po lanskoletni, deseti jubilejni sezoni pomorskega potniškega turizma v Kopru, ki je s 45 prihodi potniških ladij v Koper pripeljala skoraj 60 tisoč potnikov in pripadajočih članov posadke, se 18. aprila letos začenja nova sezona. V letu 2015 v Kopru pričakujejo 51 potniških ladij, med katerimi bo kar sedem novink. Med njimi je tudi potniška ladja svetovno priznanega ladjarja MSC cruises, MSC Musica, ki bo v Koper prispela 29. aprila. Na seznamu potniških ladij, ki bodo premierno obiskale Koper, so še ladje Berlin, Silver Cloud, Celebrity Constellation, Aurora, Le Lyrial, Ar-tania in Riviera. V letu 2015 bo tako Koper obiskalo nekaj manj kot 60 tisoč potnikov in še približno 30 tisoč članov posadke. Največ ladij bo prispelo maja in septembra, pestro bo tudi med poletnimi meseci, zadnja potniška ladja pa bo priplula 5. novembra. Obračun za lansko sezono kaže, da je tudi v letu 2014, tako kot prejšnja leta, Koper obiskalo največ angleško govorečih gostov. Med 58.974 potniki je bilo največ Britancev (53 odstotkov), Američanov (18 odstotkov), Kanadčanov (6 odstotkov) in Avstralcev (5 odstotkov). Sicer pa so našteli pripadnike kar 104 različnih narodnosti. Primerljiva z ostalimi sezonami je bila tudi starostna struktura potnikov, saj je bilo tudi lani največ potnikov starih med 61 in 70 let. Odzivi potnikov so bili zelo dobri. Glede na njihova pričevanja so bili ti z obiskom mesta in kakovostjo storitev zelo zadovoljni. Veliko pohval je Koper dobil na račun dobre organiziranosti podajanja informacij, navdušila pa sta jih tudi sam videz mesta in tukajšnja čistoča. / TRST Sobota, 24. januarja 2015 4 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu prizivno sodišče - Obračun predsednika Maria Trampusa Vztrajno zmanjšujejo število zaostalih sodnih postopkov Zapori niso več tako natrpani - V letu 2014 v deželi bistveno več ropov v trgovinah (+43%), manj tatvin (-5%) Preteklo pravosodno leto je bilo za Trst, Furlanijo-Julijsko krajino in tudi Italijo dokaj pozitivno, kritičnih točk pa je še veliko. Sodišča v Furlaniji-Julijski krajini se vsekakor že več let odlikujejo po učinkovitosti, saj jih krat-komalo vsi statistični podatki postavljajo v sam vrh na državni ravni. To izhaja z včerajšnje novinarske konference pred današnjim odprtjem pravosodnega leta, ki bo dopoldne na tržaškem sodišču. Glavno besedo je imel Mario Trampus, predsednik tržaškega prizivnega sodišča, ki je pristojno za vsa sodišča v Furlaniji-Julijski krajini. Naštel je razne novosti, ki sta jih v pravosodni sistem vnesla italijanska vlada in parlament, ena najpomembnejših zadeva zapore. »Italija nima posebno visokega števila zapornikov glede na število prebivalcev, s 110,7 zapornika na 100.000 je primerljiva Grčiji in pod ravnijo Francije, Španije ter Velike Britanije. Problem predstavljajo razpoložljiva mesta v zaporih: v tem smo drugi najslabši v Evropi, za Grčijo,« je razložil Trampus. Vlada je v zadnjem letu sprejela vrsto ukrepov, katerih cilj je bil zmanjšati število prihodov in povečati število odhodov iz zapora. Med te ukrepe sodi spodbujanje alternativnih kazni, z znano razsodbo so se spremenile kazni na področju prepovedanih drog, končni rezultat pa je, da zapori niso več tako natrpani. V Italiji se je število zapornikov zmanjšalo za 10.000 v enem letu, v FJK pa z 812 (novembra 2013) na 600 (oktobra 2014). Na področju kazenskih in civilnopravnih procesov je cilj vladnih politik zmanjšati število zaostalih postopkov, v drugem primeru s pomočjo posredovanja in arbitraž: poskus se je le delno obnesel, saj se teh alternativnih zunajsodnih poti, pri katerih imajo vodilno vlogo odvetniki, zaenkrat poslužuje premalo ljudi. Zahtevna reorganizacija sodnih okrajev je po Trampusovih besedah potekala brez večjih zapletov. Sodišče v Tolmeču so ukinili, oddelka v Palmanovi in Čedadu so združili z videmskim sodiščem, ohranilo pa se je samo 7 od 20 uradov mirovnih sodnikov. Predvsem v Z leve predsednik tržaške odvetniške zbornice Roberto Gambel Benussi, predsednik prizivnega sodišča Mario Trampus in upravni direktor prizivnega sodišča Renato Romano fotodamj@n Gorici in Tolomeču pa je število mirovnih sodnikov preskromno, medtem ko se je upravno osebje prepolovilo. Podatki o učinkovitosti pravosodja v naši deželi so nadvse spodbudni. Že več let se nadaljuje pozitivni trend, po katerem sodniki vztrajno zmanjšujejo število zaostalih postopkov in se s tem postavljajo v sam državni vrh. 30. junija 2014, ob koncu prejšnjega pravosodnega leta, je bilo 2243 kazenskih postopkov (-3,4% v letni primerjavi, leta 2006 pa jih je bilo še 3248). »Zahvaliti se moramo sodnikom in drugim, ki dobro delajo tudi do večera,« je poudaril Trampus. Procesi trajajo v povprečju 474 dni (-16% v letni primerjavi), za vsakih 100 novih postopkov se jih zaključi 105. V naši deželi zastara le 5% postopkov, medtem ko je državno povprečje 23-odstotno. Trampus je omenil tudi nekaj podatkov o kriminaliteti, iz katerih izhaja, da je bilo v letu 2014 bistveno več ropov v trgovinah (+43%) ter manj ropov v stanovanjih in tatvin (-5%). Predsednik odvetniške zbornice Roberto Gambel Benussi je ocenil, da je Renzijeva vlada »napovedala Kopernikansko revolucijo na vseh sektorjih, a se pri njenem izvajanju nekoliko zatika«. Z nekaterimi predlogi se strinja, na primer z nekaznovanjem manjših dejanj, z drugimi ne. »Nekateri hočejo ukiniti zastaranje procesov, ki pa morajo imeti nek rok trajanja,« je dejal in pripomnil, da zakonodajalci prepogosto delajo na valu emocij: v tem primeru po sporni razsodbi na procesu Eternit. Upravni direktor prizivnega sodišča Renato Romano je poudaril, da je bilo preteklo leto pozitivno. Z uvedbo elektronskih obvestil udeležencem v procesih so v Italiji v nekaj mesecih recimo prihranili 30 milijonov evrov. Dodal je, da je pravosodje korenito zmanjšalo svoj aparat in zaprlo večino uradov: »Mi smo naše naredili, na drugih področjih javne uprave pa take vneme nisem opazil«. (af) Confconsumatori: Bencin je še predrag Zveza potrošnikov Confconsu-matori ugotavlja, da so se bencin in drugi naftni derivati kljub vztrajnemu padanju cen nafte premalo pocenili. Tržaška sekcija omenjene zveze pojasnjuje, da je cena bencina v Italiji med najvišjimi v Evropi, predvsem pa je višja glede na sosednje države, kot sta Slovenija in Francija. Med drugim pa se cene zelo razlikujejo od črpalke do črpalke: razlika znaša tudi do 40 centov za liter. Confconsumatori navaja, da se bencin ni pocenil dovolj, ker sestavljajo 60 do 65 odstotkov cene trošarine, delno pa si to razlaga z višjimi dobički za trgovce z nafto, ki naj bi si povečali marže. Zveza potrošnikov poziva vlado, naj ukine najstarejše trošarine na bencin, kot sta tisti za financiranje vojne v Etiopiji (iz leta 1935) in za sueško krizo (1956). Antifašistični shod po napadu v Cremoni Preteklo nedeljo je večja skupina desničarskih skrajnežev organizacije CasaPound v Cremoni napadla in pretepla aktiviste tamkajšnjega socialnega centra Dor-doni. Ena od žrtev, Emilio Visi-galli, je v komi v mestni bolnišnici. Danes bo v Cremoni vsedrža-vna antifašistična demonstracija, istočasno pa bodo ob 15.30 priredili shod na Borznem trgu v Trstu - za vse tiste, ki ne bodo mogli potovati v Lombardijo. »Fašizem ne spada v naša mesta« je eno od gesel današnjih pobud. Tržaški shod prirejajo dijaško združenje UDS, druge dijaške organizacije, Stranka komunistične prenove in Stranka italijanskih komunistov. staro pristanišče - Sklep o zapori vzbuja vse več pomislekov Zakaj je cesta sploh zaprta? Mestni rajonski svet poziva župana Cosolinija, naj se aktivira za odprtje prometnice Zakaj je pristaniška oblast lani zaprla za promet cesto v Starem pristanišču, ki so jo obnovili ob priložnosti velike umetniške razstave v nekdanjem skladišču številka 26? To se sprašuje marsikdo, saj bi vzdrževanje ceste precej razbremenilo promet po Miramar-skem drevoredu in na območju železniške postaje. Cesta namreč povezuje Miramarski drevored s Trgom Santos (za nekdanjim silosom), njen lastnik pa je pristaniška oblast. Mestni rajonski svet se je večkrat zavzel, da bi cesta bila normalno prevozna, tokrat pa je v ta namen odobril uradno stališče. V njem poziva župana Roberta Cosolinija in občinsko upravo, da se znova aktivirata pri pristaniški upravi za rešitev tega vprašanja. Predsednik sosveta Luca Bressan pravi, da pomeni ta resolucija tudi znak pozornosti za nove razvojne možnosti, ki se Cesta v Starem pristanišču, ki povezuje obalno cesto in Trg Santos v bližini železniške postaje, je trenutno zaprta za promet fotodamj@n odpirajo na območju Starega pristanišča. Vodja Demokratske stranke v rajonskem svetu Luca Filetti sicer ne razume, zakaj se je desnosredinska opozicija vzdržala pri glasovanju o resoluciji, potem ko je večkrat podprla zahtevo po odprtju te prometnice. Cesta v pristanišču je, kot rečeno, zaprta. Vseeno se najdejo avtomobili-sti, ki se na to ne zmenijo, pri čemer tvegajo globo. milje - Inovativna pobuda domače občine Prva cesta s hitrostno omejitvijo 30 km na uro Tloris novega krožišča Na območju miljske občine so uredili cesto, kjer bodo avtomobili in druga vozila lahko vozili s hitrostjo največ 30 kilometrov na uro. Gre za cesto, ki povezuje naselje Cereji s krožiščem Pilon. To je novost za naše kraje, v nekaterih evropskih državah pa so takšne ceste precej razširjene. Miljski odbornik za javna dela Marco Finocchiaro je ponosen, da se je občina odločila za takšen projekt, ki je zahteval precej grad- benih in drugih posegov, zlasti na področju cestne signalizacije. Cesta Cerej-krožišče Pilon je bila v zelo slabem stanju in brez pločnikov, tudi prometni znaki so bili zelo pomanjkljivi. Občina je med drugim uredila nove prehode za pešce in ustvarila boljše pogoje za varnost v prometu. Finančna sredstva so črpali iz čezmejnega projekta Tradomo, ki ima za cilj tudi boljše prometne povezave med Italijo in Slovenijo. / TRST Sobota, 24. januarja 2015 5 opčine - Na sedežu ZKB je potekalo srečanje o davčnih olajšavah in ugodnih posojilnih pogojih Madžarska zima v objektivu Ekološka obnova stanovanj je cenejša V našem okolju je vse preveč energetsko potratnih hiš in stanovanjskih blokov. V zadnjem času pa je tudi vedno več ponudb, v sklopu katerih lahko lastniki nepremičnin z ugodnim bančnim posojilom in davčnimi olajšavami svoj objekt energetsko obnovijo in pridejo na obnovljiv vir ogrevanja ter si s tem zmanjšajo stroške vzdrževanja. Ekološkemu vidiku naših bivališč je bilo namenjeno srečanje, ki ga je v četrtek zvečer v svojih prostorih na Opčinah pripravila Zadružna kraška banka v sodelovanju z Deželno zvezo zadružnih bank iz Vidma. Da je zanimanje za te teme veliko, je dokazala številna udeležba občinstva, na srečanju pa je predavala geometrinja Virna Panizzo, ki je predstavila davčne olajšave po sklopih. Opozorila je, da je zakon za državni proračun za leto 2015 potrdil davčne olajšave za prenovo in energetsko obnovo zgradb ter bonus za nakup pohištva in bele tehnike. S tem ukrepom želi vlada med drugim reševati nakopičene težave v gradbeništvu. Lastniki stanovanj imajo po novem z energetsko obnovo več možnosti za prihranek na položnicah. Ker pa je postopek za uveljavitev davčnih olajšav zahteven, je priporočljivo, da se po nasvet obrnemo na strokovnjaka. Predavateljica Virna Panizzo je tudi razložila, kateri vlagatelji bodo lahko uveljavili olajšave za posege. Do te bodo upravičeni ti- V pristanišču počastili turškega mornarja Zaposleni pri pristaniških podjetjih Samer, Idealservice in Minerva so včeraj popoldne s posadko turškega trajekta Un Ak-deniz prekrižali roke za pet minut. S petminutnim molkom so želeli počastiti turškega mornarja, ki je v Turčiji, ravno med vkrca-vanjem tistega istega trajekta, bil žrtev nezgode pri delu. Kot so pojasnili, so želeli s tem dejanjem izraziti sožalje in bližino družini nesrečnega mornarja, obenem pa opozoriti, da je treba odkriti vzroke tako hude nesreče in poiskati take ukrepe, ki bi v prihodnje onemogočili podobne tragične dogodke. Simbolni protest tržaških pristaniških delavcev je podprl tudi sindikat Filt-Cgil in se zavezal, da bo tudi v prihodnje podpiral vse tiste pobude in ukrepe, ki lahko pripomorejo k širjenju »kulture varnosti«: ta mora vedno biti na prvem mestu tudi v današnji družbi, v kateri prevečkrat pred-njači profit. Prijavili so jo zaradi sramotitve in žalitev Tržaški policisti so v četrtek zvečer posegli v baru v središčni Ulici del Pane. Poklical jih je upravitelj, razlog pa je bilo neprimerno vedenje ene od gostij. 47-letna ženska, rojena v Rusiji in s stalnim bivališčem v videmski pokrajini, je bila namreč v vinjenem stanju in nadležna, ko pa je zagledala policiste, jih je začela sramotiti in žaliti. Zaradi tega so jo prijavili sodstvu, poklicali pa so tudi rešilca, da bi ji nudil pomoč, a jo je ženska zavrnila. Predavateljicama je v četrtek zvečer prisluhnilo številno občinstvo fotodamj@n sti, ki se bodo lotili učinkovite energetske obnove stanovanjske stavbe (kot so denimo izolacija sten, zamenjava oken, namestitev sončnih celic in toplotnih črpalk). V teh primerih je predvidena davčna olajšava do 65% vrednosti obnove. Davčne olajšave za naložbe v energetsko učinkovitost stavb niso bile nikoli tako ugodne, kot so letos, so poudarili na četrtkovem srečanju. Na drugi strani pa so banke za energijsko učinkovitejše stavbe pocenile tudi pridobivanje posojil. Več o ponudbi ZKB je na srečanju povedala Ni-coletta Sossi, ki je izpostavila, da njihova banka za tovrstne projekte ponuja ugodna financiranja. Obrestne mere so ugodne, odplačilna doba pa različna. Kot je bilo slišati, so ekološke naložbe pri ZKB nekaj odstotnih točk ugodnejše od klasične ponudbe. Če bi komitent najel denimo 30.000 evrov in se odločil za od- plačilo v desetih letih (120 obrokov), bi imel mesečni obrok v višini približno 313 evrov, plačati bi moral še stroške odobritve, ki se vrtijo okrog 300 evrov. Stroški odobritve »klasičnega« posojila so za polovico večji. Ob koncu srečanja se je razvila živahna debata, v kateri so poslušalci želeli izvedeti veliko praktičnih informacij v zvezi s predloženimi računi, potrdili o plačilu, bančnih ekoloških posojilih ... (sč) reforma trga dela - Pobude novoustanovljenega odbora Tudi pri nas razmišljajo o ljudskem referendumu proti zakonu »Jobs act« Tudi na Tržaškem so, kot drugod po Italiji, pred kratkim ustanovili pokrajinski odbor proti novi zakonodaji o delu, ki je poznana kot »Jobs act«. V odbor, ki je včeraj predstavil svoje načrte, so pristopili zastopniki številnih levih gibanj (med drugim SKP in SIK), Gibanja 5 zvezd in sindikatov, ki so so si enotni pri zelo negativni oceni tega zakona. »Jobs act« po njihovem mnenju ne bo ustvaril novih delovnih mest, kot trdi vlada Mattea Renzija, ampak večjo brezposelnost in prekarnost med mladimi. Kot orožje proti zakonu se tudi pri nas omenja možnost za ljudski referendum, s katerim bi občanke in občani direktno ukinili ta zakon, ki je v parlamentu doživel podporo vladne koalicije in stranke Forza Italia. Zakonodajalec je glede izvajanja zakona dal vladi zelo široka pooblastila, zato bodo morala pristojna ministrstva v prihodnjih mesecih odobriti tozadevne izvršilne ukrepe. Nezadovoljni z »Jobs act« pa niso le na levici in v Gibanju 5 zvezd, temveč tudi deželni upravitelji. Slednji očitajo Renzijevi vladi, da je deželnim upravam na tem področju naložila številne zahtevne naloge, v zameno pa jim še ni priskrbela ustrezna finančna sredstva. Nad takšnim stališčem vlade se je pritožil tudi predsednik Piemonta Sergio Chiamparino, sicer v svojstvu predsednika stalne konference italijanskih dežel. Chiam-parino je s tem v zvezi že zahteval srečanje s predsednikom vlade Renzijem. Posnetek z ustanovne seje pokrajinskega odbora proti zakonu o reformi trga dela (t.i. Jobs act) fotodamj@n Ogled sinhrotrona Člani šeste komisije deželnega sveta s Francom Codego na čelu so včeraj obiskali znanstveni park pri Bazovici, kjer jih je sprejel predsednik in pooblaščeni upravitelj Alfonso Franciosi. Gostom je predstavil dve napravi, sinhrotron in prostoelek-tronski laser. Gostitelj je predstavil značilnosti naprav, ki se uporabljata za različne raziskave. Sinhrotron Elettra sodi med najsvetlejše izvore ultravijolične in mehke rentgenske svetlobe na svetovni ravni. V znanstvenem parku pri Bazovici vodijo raziskave v biologiji, kemiji, medicini in še na drugih področjih. V kavarni Shaky Bar v Ul. Macchiavelli 13 bodo drevi ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Frozen Shots / Scatti Congelati. Na ogled bo okrog 20 fotografij umetnice Laure Poretti Rizman, ki je v svoj objektiv ujela idilično zimsko krajino na Madžarskem. Razstavno gradivo, ki je nastalo pozimi leta 2013, je uredila arhitektka Marianna Accer-boni. Kantavtor Steve Folk v kavarni San Marco V kavarni San Marco bo drevi ob 21. uri nastopil angleški kantavtor Steve Folk. Glasbenik živi in snema glasbo na tako imenovani homeboat (stanovanjski ladji), s katero najraje pluje po Temzi in igra v okoliških pubih. V Veliki Britaniji je sodeloval pri različnih festivalih, je pa tudi reden gost festivalov v Franciji, Španiji in na Nizozemskem. V centru Il Giulia tudi izobraževalni tečaji V trgovskem centru II Giulia pri Sv. Ivanu v Trstu ne ponujajo le raznovrstnega blaga, ampak zdaj tudi razne izobraževalne tečaje. Tako je včeraj stekel tečaj iz fotografije, 27. t. m. se bo pričel tečaj iz računalništva za starejše, 10. februarja starta tečaj za računalniške programerje itd. Za podrobnejše informacije je treba zavrteti tel. 3275435124. Omenimo naj še, da bodo danes ob 18. uri v centru Il Giulia odprli fotografsko razstavo Giannija Mohorja o maskah. Nova predstava v tržaškem narečju V gledališču Silvio Pelico v Ul. Ananian v Trstu je bila sinoči nova premiera v italijanskem tržaškem narečju. Skupina I Zercanome je uprizorila komedijo »Un quarto a mezzanote (prima solo otavi)«, ki jo je po predlogi Bruna Brosola priredila in režirala Paola Pipan. Predstavo bodo ponovili danes, jutri, 30. in 31. januarja ter 1. februarja, v petkih in sobotah ob 20.30, v nedeljah pa ob 16.30. Kabaret v mladinskem središču Enrico Toti Danes ob 21. uri bo v mladinskem središču Enrico Toti v Ul. Castello 1/3 v Trstu na sporedu kabaret z naslovom »Linguaccecongliocchialidasole«. Predstava je plod sodelovanja Univerzitetnega gledališkega središča (CUT) in gledališke skupine Petit Soleil. Za vstop je treba odšteti 5 evrov. Predstavi iz niza otroškega gledališča Contrada Otroško gledališče Contrada ponuja ta konec tedna dve predstavi za najmlajše gledalce. Danes ob 15.30 bo v gledališču Teatro dei fabbri na sporedu predstava Daniele Gattorno »Storia di giochi, giocattoli e mostriciattoli«. Jutri ob 11. uri pa bo v gledališču Bobbio na sporedu predstava Marie Cri-stine Gianbruno »Un alieno per ami- Danes maša nadškofa Crepaldija za novinarje Ob godu sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika novinarjev, bo tržaški nadškof Gianpaolo Crepaldi danes ob 11. uri v kapeli na tržaški škofiji daroval mašo za vse, ki opravljajo ta poklic. Po maši pa bo škof odgovarjal na novinarska vprašanja o aktualnih problemih na verskem in sploh družbenem področju. Na srečanju sodelujeta novinarska zbornica in novinarski sindikat FJK. 6 Sobota, 24. januarja 2015 TRST / opera ljubljana - Druga premiera letošnje sezone Prepričljiva uprizoritev Straussove opere Salome Za ogled predstave 5. februarja organiziran izlet iz Trsta Opera Ljubljana je predstavila javnosti drugo operno premiero letošnje sezone, ki je potrdila estetsko in vsebinsko spodbudno, sodobno usmeritev umetniškega vodje Rocca. Uprizoritev vsestransko fascinantne opere Salome, ki jo je Richard Strauss napisal leta 1905 po dramski predlogi Oscarja Wilda v priredbi Hedwiga Lachmanna, je upravičeno prepričala občinstvo. »Skrivnost ljubezni je večja od skrivnosti smrti« je replika Oscarja Wilda, ki je postala moto letošnje sezone ljubljanske operne hiše in izhaja iz sklepnega monologa te drame o poželenju in smrti po svetopisemski zgodbi Janeza Krstnika, ki ga v Herodovi palači usmrtijo, ker je zavrnil ljubezensko ponudbo princese. Nova uprizoritev, ki bo na sporedu do 9. februarja, je nastala v koprodukciji z Opero iz Hongkonga, v režiji latvijske-ga režiserja Andrejsa Žagarsa in pod taktirko Lorisa Voltolinija. Dekadenčno vzdušje je nadomestil sodobnejši pogled, ki ni nadgradil vsebin, a jim je dal ne-eksotičen, prepo-znavnejši okvir moderne trdnjave, udobnega, nedostopnega stolpa s pogledom na nočno nebo, kjer se življenje razvajenih članov premožne družine odvija v zdolgočaseni izolaciji, ki rojeva perverzne misli in dejanja. Čista, elegantna scenografija Reinisa Suhanovsa je idealna protiutež zvočnemu lesku Straussove razkošne orkestrske pisave, ki jo je ovrednotil čustveni pristop dirigenta in hišnega orkestra. V prostoru, kjer prevladuje enobarvnost vojaških in »verskih« uniform, družina Heroda (na poseben način zapeljiva Saloma) učinkovito in pomenljivo pritegne po- narodni dom Kako mladim približati podjetništvo Razvijanje ustvarjalnega mišljenja, podjetniških, organizacijskih in vodstvenih lastnosti in prenos poslovnega znanja za razumevanje gospodarskega poslovanja bodo teme današnjega seminarja v Narodnem domu. Srečanje, ki bo trajalo od 9. do 13. ure, pripravlja skupina mladih podjetnikov stanovske organizacije Confindustria, namenjeno pa je vsem dijakom, ki obiskujejo poklicne višje srednje šole. V projekt so vključili 300 dijakov, ki bodo v obliki delavnic spoznavali podjetniške metode. Na srečanje so povabili tudi nekatere dijake zavoda J. Štefan, ki bodo pri delavnici sodelovali prihodnjo soboto. Današnje dopoldne bodo oblikovali mladi podjetniki Alessio Mereu, Girgio Valentinuz, Michele Da Col, Silvia Pizzolitto in Ilaria Latin. Predavatelji bodo mladim spregovorili o raznovrstnih veščinah, predvsem podjetniških, kot so timsko delo, prodaja delnic in vodenje osnovnih finančnih operacij, pisanje prošnje za službo, marketing, prodaja ... Osrednji cilj tega projekta je približati podjetništvo šolski mladini. Organizatorji pa obenem želijo motivirati dialog med podjetniki in dijaki. Dialog so sicer začeli že s projektom Podjetnik v razredu in ga nadaljevali s projektom Tvoja podjetniška ideja. (sč) zornost z barvami in bleščicami kostumov Kristine Pasternak. Pevska zasedba se je izkazala s prepričljivimi kreacijami, ki zagotavljajo napeto in intenzivno doživljanje te glasbene mojstrovine. Z uprizoritvenega vidika opera Saloma postavlja protagonistki (poleg pevskih) več nenavadnih igralskih in plesnih izzivov, predvsem v dolgem, zahtevnem prizoru znamenitega plesa sedmih tančic in v norem, razvratnem monologu z odsekano glavo preroka. Gostujoča sopranistka Natalia Ushakova je pevsko suverena, igralsko prikupna Saloma, kateri koreografija ne ponuja potrebnih adutov za ojačevanje vtisa, ki ga dodelana kreacija ponuja v vseh ostalih prizorih. V vlogo Johanaana se je z zvenečim glasom in primerno postavo vživel Robert Včeraj danes Danes, SOBOTA, 24. januarja 2015 FELICIJAN Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 9.38 in zatone ob 22.15. Jutri, NEDELJA, 25. januarja 2015 DARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, veter 24 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,9 stopinje C. [I] Lekarne Danes, 24. januarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Ul. dell' Orologio 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell' Orologio 6 - 040 300605. Vrčon. Vlatka Oršanic je temperamentna, karizmatična Herodiada. Branko Robin-šak je zaradi bolezni odpovedal nastop v vlogi Heroda na premieri, ko ga je nadomestil tenorist Stig Andersen, a bo ponovno stopil na oder na februarskih ponovitvah. Posebno pohvalo zasluži še posrečen prizor Judov v hudomušni zborovski interpretaciji. Za ogled predstave v četrtek, 5. februarja, ob 19.30, bo na voljo organiziran izlet iz Trsta: Multimedia ponuja namreč vstopnice in avtobusni prevoz, ki predvideva tudi posebne popuste za mlade pod 28. letom starosti. Za rezervacije in informacije sta na voljo telefonska številka 040 304444 in naslov elektronske pošte bi-glietteria@radioattivita.com (najkasneje do 3. februarja). ROP www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. tu Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Exodus - Dei e re«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Still Alice«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 21.30 »Il segreto di Italia«; 20.00 »Mateo«. FELLINI - 16.30 »Big Hero«; 18.15, 21.00 »Boy Hood«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.20, 20.00, 22.10 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15 »Hungry Hearts«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.30, 22.10 »Il nome del figlio«; 22.15 »Big eyes«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30, 22.20 »Heker«; 18.10, 20.40, 22.00 »Igra imitacije«; 18.00 »Neuklonljiv«; 13.40 »Noč v muzeju: Skrivnost grobnice«; 13.30, 15.30 »Paddington«; 13.50 »Pingvini z Madagaskarja«; 18.15, 20.20 »Poročna priča d.o.o.«; 16.20 »Rio, ljubezen moja«; 17.30, 19.50 »Ritem norosti«; 17.20, 20.10 »Sodnik«; 15.50, 20.50 »Ugrabljena 3«; 14.10, Pihalni orkester Breg pod pokroviteljstvom Občine Dolina, prireja v nedeljo, 25. januarja, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18. uri koncert 'POZDRAV NOVEMU LETU' Sodelujejo gojenci Glasbene šole na saksu Erik Piščanc, na ksilofonu Liam Visentin, pevec Roberto Marizza in Dekliška vokalna skupina Primorsko, Mačkolje Vabljeni! 15.10 »Veličastnih 6«; 13.45, 16.00 »Veličastnih 6 3D«; 15.40 »Zgodbe iz hoste«; 21.10 »Šuplje priče«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »John Wiek«; 18.15, 20.00 »Il ragazzo invisibile«; 15.00 »Pad-dington«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; 15.00, 16.40, 21.45 »Asterix e il regno degli dei«; Dvorana 3: 15.00 »Italo«; 18.10, 20.15, 22.20 »Sei mai stata sulla luna?«; Dvorana 4: 15.00, 16.40 »Minuseule - La valle delle formiehe per-dute«; 16.30, 18.50, 21.30 »Ameriean Sniper«. SUPER - 15.45, 20.00 »The Water Diviner«; 17.30, 22.00 »L'amore bugiardo«. THE SPACE CINEMA - 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Sei mai stata sulla luna?«; 20.00, 22.10 »John Wiek«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Il nome del figlio«; 15.30, 18.35, 21.40 »Exodus - Dei e re«; 17.10, 19.40, 22.10 »La teoria del tutto«; 15.15, 16.00, 18.00 »Asterix e il regno degli dei«; 19.30, 21.50 »The Imitation Game«; 16.00, 18.45, 21.30 »American Sni-per«; 17.20 »Il ragazzo invisibile«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00 »Minuseule - La valle delle formiehe perdute«; 18.30, 21.15 »Exodus - Dei e re«; Dvorana 2: 15.30 »Ascoltare e vi-vere le fiabe«; 17.15, 19.50, 22.10 »La teoria del tutto«; Dvorana 3: 16.45 »Asterix e il regno degli dei«; 18.15 »The Imitation Game«; 21.00 »Ameri-ean Sniper«; Dvorana 4: 15.50, 17.30, 20.10, 22.15 »Il nome del figlio«; Dvorana 5: 16.20 »Italo«; 18.20, 20.20, 22.20 »Sei mai stata sulla luna?«. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na zavodu Žige Zoisa bo danes, 24. januarja, od 9. do 12. ure. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtee v Šempolaju za šolsko leto 2015/2016. Prošnje za vpis je treba predložiti do 30. januarja. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtea. Informaeije na tel. št. 0402017370. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGERC sporoča, da bo informativni sestanek in vpis v OV Palčiea - Riemanje v ponedeljek, 26. januarja, ob 16.15. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽINA sporoča koledar za vpis v šole: ponedeljek, 26. januarja, ob 14.30 OŠ Jurčič v Devinu; torek, 27. januarja, ob 16.30 COŠ S. Gruden v Šempolaju. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo informativni sestanek za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole P. Tomažič (Trebče) v ponedeljek, 26. januarja, ob 16.00; informativni sestanek za vpis dijakov v 1. razred nižje srednje šole F. Levstik (Prosek) v ponedeljek, 26. januarja, ob 17.00. VRTEC JAKOB UKMAR, Staroistrska ee- -/ sta 78, toplo vabi na dan odprtih vrat in na informativni sestanek v ponedeljek, 26. januarja, od 11. do 12. ure ali po predhodnem dogovoru. Tel. št. 040-810250. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Šked-nju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Ste-pančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo do 15. februarja. S Izleti KRU.T vabi na velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonsko mesto Beograd -nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad-st), tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it. SPDT vabi člane in prijatelje na Pohod po tržaški okolici, ki bo v nedeljo, 25. januarja. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pred cerkvico posvečeno Materi Božji na Kontovelu. Ogledu vasi bo sledil pohod po kraškem robu do Obeliska. Predvidene so 3 do 4 ure hoje, pohod je primeren za vse, nujna je planinska, visoka obutev. KRU.T , ob praznovanju 8. marca, vabi v soboto, 14. marca, na izlet v Vicenzo z vodenim ogledom razstave svetovnih razsežnosti »Tutankamon, Caravaggio, Van Gogh - Med večerom in nočjo« in vodenim ogledom olimpijskega gledališča, ki spada v sam vrh ustvarjanja slovitega arhitekta Palladija. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. S Poslovni oglasi HUJŠANJE IN EFT- Kako odpravimo odvečno telesno težo s tapkanjem. Delavnico vodi Barbara Žetko. Informacije na info@eft-trieste.it ali 3472787410 . E! Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 25. januarja. Tel. 040-229439 MARISA IN IGOR STA ODPRLA OSMICO v Ricmanjih. 366-5304154, 333-8979612 RESTAVRACIJA PESEK PRIREJA glasbene dogodke s plesom in večerjo (25eur na osebo): 31/01 Tirolski večer z Denisom Novatom 07/02 Latinski večer 14/02 Pustna sobota Za info:040/226294 Vabljeni! [d Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. / TRST Sobota, 24. januarja 2015 7 Ü Čestitke Draga ZDENKA, danes praznuješ okrogla leta. Veliko zdravja in uživanja ti želijo bivše kolegice na COŠ M. Samsa in I. Trinko-Zamejski. Danes v Repnu MICHELE SKA-BAR 18. rojstni dan slavi. V družbi prijateljev bomo z njim praznovali in mu na zdravje zakričali, voščimo ti vsi še na tisoče takih srečnih dni! Družina in Bunkerji vsi. Ü3 Obvestila DELAVNICA KUHANJA z dobro poznavalko kraške kuhinje Vesno Gu-štin, avtorico knjige »Je več dnevou ku klobas«. Tečaj bo potekal v Trstu (Ul. Androna del Pane 7) danes, 24. in 31. januarja ter 7. februarja. Info in prijave na tel. št. 040-2460879 ali 392-2109031. KULTURNI CENTER JOGA NJANA-KANDA vabi danes, 24. januarja, na delavnico za otroke od 5 do 12 let, od 16.00 do 17.30. REDNI OBČNI ZBOR Pogrebnega društva Trebče bo danes, 24. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP vabita vse mlade na delavnico ustvarjalnega pisanja, ki bo danes, 24. januarja, v prostorih Slovenske prosvete, na Ul. Donizetti 3 (1. nadstropje levo). Vodila jo bo literarna ustvarjalka in kritičarka prof. Vilma Purič. Začetek ob 14.00. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 25. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Info in prijave na tel. št. 335-5476663 (Vanja). ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV (Trst) in župnija Rodik vabita na spominsko sv. mašo ob 110-le-tnici rojstva Ubalda Vrabca in ob peti obletnici smrti dr. Zorka Hareja v nedeljo, 25. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. januarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3. Gosta večera bosta umetniški koordinator Slovenskega stalnega gledališča Edvard Miller in režiser Igor Pison. Govor bo o letošnji sezoni, uspešnih odrskih postavitvah, sodelovanjih in načrtih za novo sezono. Začetek ob 20.30. ODPRTA VRATA na gostinski šoli Ad Formandum: v ponedeljek, 26. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra na Fernetičih. Informacije na tel. 040-566360 ali ts@adformandum.eu. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v ponedeljek, 26. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20/II. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane posameznike SKGZ za Tržaško, da bo zasedanje v ponedeljek, 26. januarja, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). SPDT obvešča člane in prijatelje, da so odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oz. za vpis novih članov. Urnik: v ponedeljek, 26. januarja, od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Bo-ljuncu št. 44; v torek, 27. januarja od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, Ul. S. Frančiška 20; v četrtek, 29. januarja od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, Ul. S. Frančiška 20. TPPZ P. Tomažič vabi v ponedeljek, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17.30 pri stadionu Grezar, odhod sprevoda ob 18.00. Zaključek v Rižarni s kratkim nastopom zbora. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst vabi stare in nove člane na sestanek, ki bo v torek, 27. januarja, ob 20.00 na sedežu na Padričah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v januarju: »Zimski laboratoriji«. Informacije na tel. št. 040299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. ONAV - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina vabi na večer posvečen Proseccu. Pokušnjo bomo izpeljali v torek, 27. januarja, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Informacije in prijave na tel.: 333-9857776, trie-ste@onav.it, www.onavtrieste.jim-do.com. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. januarja, ob 20.45 seja odbora. KNJIGOKROG - Od četrtka, 29. januarja, do četrtka, 12. februarja, bo v Oddelku za mlade bralce NŠK potekal prvi Knjigokrog oz. izmenjava rabljenih otroških in mladinskih knjig. Vsak obiskovalec lahko prinese največ 5 knjig, ki naj bodo v dobrem stanju (kar jim bodo morale knjižničarke potrditi), in jih prav toliko lahko odnese domov. Vabljeni k sodelovanju! PRAVLJIČNA GOSTJA: Oddelek za mlade bralce NŠK (Narodni dom v Ul. Filzi 14) bo v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri obiskala pravljična gostja, likovna ustvarjalka in mama Živa Pahor. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! RAJONSKI SVET prireja javno srečanje glede prometa v starem predelu Proseka v četrtek, 29. januarja, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. Prisotna bo občinska odbornica Elena Marchigiani. Vabljeni. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke od 3 do 6 let na vadbo osnovne motorike ob ponedeljkih in petkih, od 16.30 do 17.30 v prostorih Sklada M. Čuk, Proseška ul. na Opčinah. Prijava do konca januarja. Info in vpis na tel. št. 334-3611757 (Kristina). POTOPISNO PREDAVANJE Biserke Cesar »Sončna plat življenja: Sri Lanka in Maldivi« v organizaciji SKD Primorec bo v petek, 30. januarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Od 19. do 20. ure bo možnost včlanjevanja. USTVARJALNE DELAVNICE Z DU-NJO JOGAN - NŠK in Društvo za umetnost Kons obveščata, da bo ilu-stratorka Dunja Jogan vodila 8 ustvarjalnih delavnic v prostorih Oddelka za mlade bralce NŠK za otroke od 6 do 10 let, dvakrat mesečno od februarja do maja (ob sredah 16.00-17.30). Obvezna prijava do 30. januarja. Info: jogan.du-nja@gmail.com ali tel. 040-9896153. ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Repentabor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja). AŠD MLADINA vabi društvene člane in tekmovalce na Zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 1. februarja, na progi Cimacuta v For-ni di Sopra. Vpisovanje na tel. 3470473606 (Tamara). HATHA YOGA - KD RDEČA ZVEZDA: tečaj yoge ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu, od 18.00 do 19.30 od ponedeljka, 2. februarja do 4. junija. Vabljeni na duševno sprostitev. Info na tel. 3406887720, yogajanbudin@gmail.com. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - HATHA YOGA: tečaja yoge v društvenih prostorih na Stadionu 1. maja (Sv. Ivan), ob torkih in petkih, od 18.30 do 19.50 in od 20.00 do 21.20 od torka, 2. februarja. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. Info na tel. 340-6887720, yogajanbu-din@gmail.com. SKD TABOR - HATHA YOGA: tečaja yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah od ponedeljka, 2. februarja, v večernih in jutranjih urah. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj telesnega in umskega potenciala. Info na tel. 340-6887720, yogajanbu- din@gmail.com. TPK SIRENA vabi na 39. redni občni zbor v petek, 6. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na pomorskem sedežu v Trstu (Miramarski drevored 32). BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta starosti in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org ali tel. št. 345-7733569. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKU-ŠEVALCEV VINA - ONAV prireja tečaj za pokuševalce (18 lekcij), ki bo pri Domju od četrtka, 26. februarja. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Info: onav-trieste.jimdo.com, trieste@onav.it ali tel. št. 333-9857776. 0 Mali oglasi GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490 ali 00386-40637800. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št.: 3402719034. IŠČEM DELO kot pomočnik na kmetijah pri sezonskem pobiranju sadja in zelenjave. Tel. št.: 327-7409432. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. POMAGAM PRI UČENJU in reševanju domačih nalog višješolcem in srednješolcem. Tel. št. 339-8201250. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM hišo s terenom, na lepi sončni legi nad Rojanom. Potrebna popravila. Tel. št.: 338-4069412 (v večernih urah). PRODAM neustekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. PRODAM stanovanje, 60 kv.m., Ul. Boccaccio, zraven železniške postaje, 5. nadstropje, brez dvigala, cena po dogovoru. Tel.: 340-5566347. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica: likanje in čiščenje (v okolici Bazovice, Opčin, Proseka). Tel. št.: 040-229330. 81 Prireditve KULTURNI CENTER JOGA NJANA-KANDA: danes, 24. januarja, ob 18.00 konferenca »7 svetovnih kongresov ELIC posvečenih otroškemu talentu«. Info: 333-4236902, 040-2602395. PIHALNI ORKESTER BREG prireja v nedeljo, 25. januarja, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18. uri koncert »Pozdrav novemu letu«. Koncert spada v okvir prireditev Božič v Bregu. Vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporoča, da je v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, razstava del Deziderija Švare. Ogled je možen vsak dan od 9.30 do 14.00 do 26. januarja (pozvoniti Mladika). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje razstave 1914 - Položaj žensk na predvečer vojne in na predstavitev zbornika Dolga pot pravic žensk, ki bo v torek, 27. januarja, ob 17.30 v čitalnici NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Na predstavitvi bodo sodelovale urednica zbornika in razstave dr. Marta Verginella in dijakinje 3. r. Klasičnega liceja F. Prešerna. Razstava bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje do 20. februarja. Urnik razstave: zjutraj od ponedeljka do petka (9.00-13.00), popoldne 29., 30. januarja in 2., 5., 6., 12., 13., 16., 17., 18., 19. februarja (14.0017.00). SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Vesne Benedetič »Ramatou-jevi prijatelji v kavarni«, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18.30 v Kavarni Gruden v Nabrežini. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi v torek, 27. januarja, ob 10.30 na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). SKD RDEČA ZVEZDA vabi v sredo, 28. januarja, ob 20.15 v društvene prostore v Salež na filmski večer, na katerem bomo, ob priliki dneva spomina na žrtve holokavsta, predvajali film Defiance (2008, sinhronizirano v italijanščino). Toplo vabljeni vsi člani in člani društev ZSKD. Vstop prost! MOPZ TABOR - OPČINE, ob 45. letnici delovanja, vabi na jubilejni koncert »Nocoj je pa en lep večer«, v petek, 30. januarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6), s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 30. januarja, ob 20.30 na Dan slovenske kulture. Slavnostni govornik bo prof. Jože Pirjevec, sodeluje godalni kvartet gledališča »G. Verdi«. Glasbeni pozdrav ZeVS Bar-kovlje, ki jo vodi A. Pertot. SPD MAČKOLJE prireja poljudni večer »Od zrna do skodelice«. O(b) kavi bo spregovoril strokovnjak in podjetnik Fabrizio Polojaz. Vljudno vabljeni v petek, 30. januarja, ob 20. uri v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah. FOTOVIDEO TS80 obvešča, da je na ogled razstava Alessia Fiorentina »Skriti obrazi« v Ljudskem domu v Križu do konca januarja. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, v sodelovanju z Glasbeno matico, vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri. Nastopili bodo: Moška vokalna skupina Lipa iz Ba- čPjgteêfto podjetje a OftOfL >1 ■VP URI ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 zovice pod vodstvom Anastazije Purič, Otroška baletna skupina Relevé iz Nabrežine, ki jo vodi Marjetka Koso-vac in učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal prof. Ivan Peterlin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). SKD TABOR - Prosvetni dom - Op-čine Openska glasbena srečanja, v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri: Zoran Mitev (fagot) in gostje Mihael in Luka Mitev (fagot), Matej Grahek (flavta) ter Jože Kotar (klarinet). Vabljeni! UNINT - Šola umetnosti - MFU, vabi na vodeni ogled razstave v Vicenzo z umetnikom Leonardom Calvom »Tu-tankhamon-Caravaggio-Van Gogh: Noč in nočni motivi, od Egipčanov do XX. stoletja«. V nedeljo, 1. februarja. Info: ob 17.30 na sedežu v Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Tel. št. 3383476253, 333-4236902, 040-2602395. Prispevki Ob vplačilu članarine za leto 2015 daruje Marija - Janka Plahuta 60,00 evrov za ANED. V spomin na Ivana Drnovščka darujejo Lea, Valentina in Mikela 50,00 evrov za bazovsko cerkev. 24.1.2014 24.1.2015 Amalia Coronica por. Crevatin Vedno si v naših mislih. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 24.1.1985 24.1.2015 Čas beži...a spomin nate in na naša skupna mlada leta ostaja vedno živ. Roberto Giurkkh Prijatelji iz 'giardina' Nabrežina, 24.0i.20iS Ob izgubi dragega Karla Guština sočustvuje z družino Petrolchimica Adriatica družina Male Slovensko deželno gospodarsko združenje s podjetjem Servis izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi Karla Guština, dolgoletnega člana in odbornika SDGZ. Ob smrti Karla Guština izreka občuteno sožalje svojcem firma Julius Meinl 'Cremcaffe' 8 Sobota, 24. januarja 2015 TRST / dan spomina - Občina Trst predstavila letošnji program Niz dogodkov, da bi spomin ne ugasnil Ob dnevu spomina na holokavst, ki bo v torek, 27. januarja, je tržaška občina v sodelovanju z Mestnim muzejem Ri-žarna in številnimi združenji pripravila vsebinsko bogat in raznolik program, ki bo namenjen tako šolarjem kot širši javnosti. Dan spomina na vse žrtve nacističnih in fašističnih koncentracijskih taborišč tudi v Trstu želi biti opomin, da se kaj takega ne sme nikoli več ponoviti, so povedali na včerajšnji uradni predstavitvi letošnjega programa, ki je razdeljen na tri vsebinsko različne sklope. Kustos Rižarne Francesco Fait je razložil, da so pripravili osrednjo spominsko svečanost, niz kulturnih prireditev in dogodke za šolarje. Osrednja spominska svečanost bo v Trstu na sporedu 27. januarja. V dopoldanskih urah bodo polagali vence, izpred koronejskega zapora bo ob 10. uri krenil tihi sprevod bivših deportirancev. Ob 11. uri bodo v Rižarni počastili spomin na vse žrtve holokavsta, ob 12.15 pa je predvideno poimenovanje parka Giarizzole po deportirani partizanki Ondini Peteani (1925 - 2003). Brutalnost nacističnih in fašističnih zločinov bodo lahko spoznali tudi šolarji. Njim so namenili dva dogodka. Prvi bo na sporedu v sredo, 28., in četrtek, 29. januarja (ob 10. uri), in sicer v avditoriju Muzeja Revoltella, kjer bodo udeleženci prisluhnili ganljivi predstavi Savina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču . Predstavo, ki je nastala v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Tabor, je re-žiral Giorgio Amodeo, v njej pa bo ob glasbeni spremljavi Neve Kranjec nastopila Ta-tiana Malalan. V petek, 30. januarja, ob 10. uri se bodo na istem prizorišču šolarji srečali z Reinhardom Kleistom, avtorjem stripa Boksar. Dogodek v sodelovanju z Občino Trst pripravlja Goethe inštitut. Kulturni del programa sestavljajo tudi razstave, filmske projekcije, predstavitve knjig in predavanja. Letos prvič bo dan spomina s posebno razstavo obeležil muzej Revoltella. Kot je na predstavitvi dejala direktorica Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Maria Masau Dan, bo muzej na ogled postavil dela judovskih umetnikov, ki so jih leta 1940 zaradi rasnih zakonov spravili v depoje. Na razstavi Prepovedana umetnost bo mogoče občudovati slike Artura Nathana, Gina Parina, Vittoria Bolaffia, Artura Riettija ... Razstava bo odprta od 27. januarja do 1. marca. Včeraj so opozorili še na razstavo proti-masonskih plakatov, ki bo v Rižarni na ogled do 31. januarja. Kulturni del programa predvideva, kot rečeno, še projekcije filmov s taboriščno vsebino, predstavitve knjig in predavanja. Podroben program je dostopen na spletnih straneh Rižarne in Občine Trst. (sč) Letošnje prireditve ob dnevu spomina na holokavst so predstavili Maria Masau Dan, Paolo Tassinari in Francesco Fait fotodamj@n V ponedeljek že tradicionalna Baklada za spomin, mir in sožitje Na predvečer dneva spomina, ki ga obeležujemo 27. januarja, prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič tudi letos Baklado za spomin, mir in sožitje. To je že tradicionalni dogodek - krajši sprevod in koncert, ki ju tržaški pevci in pevke poklanjajo umrlim v Rižarni. Zbirališče bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 17.30 pred stadionom Grezar. Sprevod bo ob 18. uri krenil proti Rižarni, kjer je predviden krajši nastop TPPZ. Člani zbora se bodo s petjem in recitacijami spomnili vseh, ki so trpeli v taboriščih, in milijonov, ki so zaradi svoje narodne, verske in politične pripadnosti v njih tudi umrli. Organizatorji vabijo javnost, da se jim pridruži v čim večjem številu. Udeležence naprošajo, naj s seboj prinesejo cvet in ga med koncertom položijo na kraj, kjer je nekoč stala krematorijska peč in kjer je danes shranjen pepel žrtev Rižarne. občina - Srečanje z judovsko skupnostjo Vrata Rižarne ostajajo odprta Zagotovilo župana: vstopnine ne bo Vstop v tržaško Rižarno bo še dalje brezplačen. Odločitev so včeraj sporočili iz kabineta župana Roberta Coso-linija, potem ko sta se tržaški župan in njegov odbornik za kulturo Paolo Tassiana-ri srečala z vodstvom mestne judovske skupnosti. Polemiko je, kot znano, sprožil odbornik Tassinari z izjavo, da bo treba v prihodnje za obisk edinega taborišča s kre-matorijsko pečjo v Italiji odšteti vstopnino. Kot je nato pojasnil v intervjuju za naš dnevnik, je bila uvedba vstopnic le ena od možnosti, s katerimi namerava njegovo odborništvo za kulturo ovrednotiti Ri-žarno in predvsem obogatiti njeno muzejsko zbirko. Da morajo ostati vrata Ri- žarne na stežaj odprta prav vsem obiskovalcem, pa so v teh dneh zatrjevali mnogi politiki, tržaška judovska skupnost, združenja bivših deportirancev, političnih preganjancev in partizanov; ti so med drugim opozorili, da je vstop v evropska taborišča nacionalnega interesa brezplačen. Protesti so očitno zalegli. Včeraj se je župan sestal z judovsko skupnostjo, ki sta jo zastopala predsednik Alessandro Sa-lonichio in odbornik za kulturo Mauro Tabor. Zatrdil jima je, da namerava občina ohraniti brezplačen vstop v ta muzej nacionalnega interesa. Vsi pa so se strinjali, da je treba Rižarno bolj ovrednotiti in tudi na mednarodni ravni povezati z ostalimi kraji spomina. (pd) dan spomina - Policijski funkcionar Giovanni Palatucci Osebnost, ki razdvaja Kmalu znani zaključki obsežne zgodovinske raziskave centra Primo Levi iz New Yorka Palatucciju so pred leti posvetili tudi znamko arhiv Kot ob vsakem dnevu spomina se bodo tržaški policisti tudi letos spomnili Giovannija Palatuccija. V torek ob 9. uri bodo predstavniki kvesture položili venec pod ploščo, ki v koronejskem zaporu spominja, da je bil leta 1944 v njem zaprt tudi funkcionar reške kvesture. Od tu so ga nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je februarja 1945 umrl zaradi tifusa. Giovanni Palatucci je v javnosti znan kot »italijanski Schindler«, kot človek, ki je kljub težkim časom, v katerih je živel, pomagal sočloveku, v prvi vrsti reškim Judom. Tiskovno sporočilo tržaške policije navaja, da je rešil pet tisoč življenj, saj se ta cifra pojavlja v številnih spletnih in drugih virih. Na njihovi podlagi so ga v Izraelu vključili v seznam »pravičnikov med narodi«, italijanska država ga je posthumno odlikovala z zlato medaljo za civilne za- sluge, v katoliški cerkvi je stekel postopek za njegovo beatifikacijo, po celotnem Apeninskem polotoku so po njem poimenovali ulice in trge. Ulico Giovanni Palatucci imamo tudi v Trstu, in to na izredno simbolnem mestu - pred Rižarno. Ampak vse kaže, da življenjska zgodba Gio-vannija Palatuccija ni tako kristalno čista, kot bi lahko sklepali iz pravkar naštetih podatkov. Na to je naš časopis že večkrat opozoril, med drugim tudi tako, da je intervjuval zgodovinarja Marca Coslo-vicha, ki je med prvimi opozoril, da Palatucci ni bil junak. Naposled se je z njegovo biografijo začel ukvarjati še newyorški center Primo Levi, ki je leta 2012 dal pobudo za obsežno zgodovinsko raziskavo o delovanju reške kvesture. Koordinira jo Michele Sarfatti, direktor judovskega dokumentacijskega centra CDEC. Kot so nam povedali v milanskem centru, so pravkar zaključili pripravo končnega poročila, ki ga tačas prevajajo v angleščino, javnosti pa naj bi ga predstavili v prvih februarskih dneh. Njegove vsebine ostajajo »top secret«, kot so pred časom zapisali pri newyorškem centru Levi, pa novi zbrani dokazi niso uskladljivi s tezami uradnega življenjepisa ... V pričakovanju na zaključke komisije nas je zanimalo, ali se je s spornimi vidiki Palatuccijeve biografije ukvarjala tudi tržaška občina, ki je po njem, kot omenjeno, poimenovala ulico pred Ri-žarno. »Nanje nas je opozorila članica toponoma-stične komisije,« nam je pojasnila podžupanja Fa-biana Martini. »Seznanjeni smo, da se pripravlja novo poročilo, opozorila pa bi rada, da so v preteklosti Palatucciju v prid govorili drugi izvedenci in svoje teze podkrepili z argumenti, ki so bili videti resni in znanstveno osnovani. Preden bomo zavzeli katero koli stališče, želimo vsekakor prebrati najnovejše poročilo strokovnjakov.« (pd) dan spomina - Rossetti Na odru spet Otroci Rižarne »Nič ne mislim: ne na to, kar bom izgubil, ne na tisto, kar sem že izgubil, in niti na vse, kar me še čaka. Čutim samo, da sem izredno utrujen, čutim, da v meni gori neka žalitev, neka rana.« Tako je napisal mali Isacco v svoj dnevnik in podobno jasni in iskreni so zapisi drugi otrok, ki so okusili nacistična taborišča. Tako tisto, ki je delovalo v nekdanji luščilnici riža v Trstu, kot druge kraje smrti. Na podlagi njihovih zapisov in drugih zgodovinskih dokumentov je novinarka Noemi Calzolari ustvarila gledališko predstavo I bambini del-la Risiera (Otroci Rižarne). Po lanski uspešni premieri, bo predstava od torka do petka ponovno na odru gledališča Rossetti. Predstava, ki je nastala v produkciji Stalnega gledališča FJK, spada v okvir dogodkov, ki jih ob dnevu spomina prireja Občina Trst. V dvorani Bartoli bo ob igralki Sari Alzetta in violinistu Tonyju Kozini nastopilo okrog dvajset otrok, ki obiskujejo gledališko delavnico StarTs Lab. Ravno oni bodo posodili svoje glasove nekdanjim otrokom iz Rižarne. Dogajanje na odru dopolnjuje tudi projekcija fotografij in video posnetkov tistega časa. V torek in petek bo predstava ob 19. uri, medtem ko sta sredina in četrtkova ponovitev (ob 14.30) rezervirani za šole. Vstopnice stanejo pet evrov. Sara Alzetta arhiv / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 24. januarja 2015 9 sežana - Bralni študijski krožek Sončna ura Vijolični odtenki z Alenko Rebula Večer z Alenko Rebula (druga z desne) v Kosovelovi knjižnici v Sežani je bil »vijolično« obarvan o. knez SEŽANA - Bralni študijski krožek Sončna ura že vrsto let privablja ugledne goste v Kosovelovo knjižnico v Sežani. Tokrat so v goste povabili pesnico, pisateljico in psihologinjo Alenko Rebula, s katero se je pogovarjala predsednica krožka in knjižničarka Maja Razboršek, vprašanja pa so ji zastavljale tudi druge članice krožka, po zaključku uradnega dela pa tudi številno občinstvo. Večer, ki so ga naslovile Vijolični odtenki, je bil prav poseben, saj so vse udeleženke študijskega krožka vključno z obema gostjama, pridružila se je še Josipa Prebeg, prišle oblečene v vijola oblačilih. Pripravili so tudi razstavo likovnih del njihove dolgoletne članice Slavke Kranjec, ki jih je zapustila v lanskem letu. Vsak obiskovalec pa je prejel tudi misel iz obsežnega ustvarjalnega opusa Alenke Rebula, ob zaključku srečanja pa si je bilo mogoče kupiti tudi njeno najnovejšo knjigo Vera vase, kateri so na večeru posvetili največ prostora. Alenka Rebula že tri desetletja poučuje, je pa tudi literatka, predvsem pesnica in esejistka. Posebno pozornost zasluži njena spletna stran, ki jo tedensko dopolnjuje. O pomenu vrednot je dejala, da nima občutka, da so se vrednote od nekoč izgubile. Od vrednot je še posebej izpostavila sočutje, ustvarjalnost, ljubezen, ki so ključne življenjske vrednote.Težko pa je dala splošne odgovore na vprašanja o vzgoji otrok nekoč in danes. »Mladi ljudje, ki sem jih srečevala pred 30. leti, so podobni današnjim.Ugotavljam, da mladi pogrešajo bližino staršev, če jih kritiziramo, obupajo, so krhki in ranljivi ter potrebujejo ljubezen. Sovražijo pa hinavščino in ljubijo resnico. Otroci in mladostniki so iskreni ter so najboljši del človeštva,« je med drugim poudarila. Udeleženke krožka so ugotavljale, da se v vsaki njeni misli, pa naj si bo še tako strokovna, kaže tudi pesnica. Skupaj s soavtorico Josipo Prebeg je gostja predstavila svojo najnovejšo knjigo Vera vase, ki v 26 korakih (kolikor je poglavij) prepotuje ključna vprašanja našega življenja in predlaga ustvarjalne izhode iz življenjskih zastojev. »V knjigi je Alenka zapisala stvari, s katerimi se ukvarjamo že 30 let in nam ljudje zaupajo tako individualno ali v skupinah. Zapisali smo tista lepa, pa tudi grozne stvari, ki se nam v življenju dogaja-jo.Vera vase se ne zgodi čez noč, ampak ko smo se sposobni povezati,« je povedala Prebegova. Olga Knez nesreča - Dober športnik in mlad zdravnik Smučarja iz Čezsoče odnesel plaz v francoskih Alpah BOVEC - Kot poročajo včerajšnje Primorske novice, je v Posočju v četrtek močno odmevala novica, da se je v sredo v francoskih Alpah smrtno ponesrečil še ne 29-letni smučar Alen Mlekuž, doma iz Čezsoče pri Bovcu. Poleg svojcev in prijateljev za njim žalujejo tudi v Soča raftingu, kjer je bil 13 let vodnik. Po končanem študiju medicine je specializiral v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Ponesrečil se je v sredo okoli poldneva pri spustu v ledeniški dolini Blanche na Mont Blancu. Po podatkih, ki jih je posredovala novogoriška policijska uprava, je šlo za klasičen spust na nezavarovanem in neoznačenem območju. Sicer izkušenega turnega smučarja je odnesel plaz, ki se je po navedbah francoskih virov utrgal na približno 3000 metrih višine. Mlekuž je smučal pred skupino smučarjev, v kateri so bili še štirje Slovenci in dva Šveda. Plaz ga je odnesel približno 400 metrov proti dolini in je umrl še pred prihodom reševalnih služb. Drugih smučarjev plaz ni odnesel in so jih s helikopterjem prepeljali v Chamonix. Na Bovškem in zlasti v Alenovi domači Čezsoči so pretreseni, pišejo Primorske novice.. »Vsi žalujemo skupaj z njegovo mamo in sestro. Družina je zaradi bolezni že očeta prezgodaj izgubila. Alen je bil perspektiven fant, z vsemi prijazen. Če je le našel čas med zahtevnim zdravniškim delom na Obali, se je rad vračal med naše gore in k Soči. Bili smo športni kolegi, prijatelji, vas je izgubila krasnega fanta,« je užaloščen so-vaščan Vasja Vitez. Mlekuž je bil 13 let član in vodnik pri Soča raftingu. Tudi, ko je postal mlad, perspektiven zdravnik specializant, je poleti med dopustom vedno priskočil na pomoč. »Vsi smo pretreseni. Takšen dober kolega in prijatelj ter marljiv in perspektiven fant v okolju pusti globoko sled,« razmišlja direktor Soča raftinga Goran Kavs. Kot pravi, so bili tudi nekateri drugi turni smučarji v skupini sodelavci podjetja. Kot še navajajo Primorske novice, je bil Mlekuž tudi vrhunski gorski kolesar in mojster mtb spustov. Kako obvladuje kolo na spustu po neokrnjeni naravi z gora do soškega proda, prikazuje kratki film o gorskem kolesarju Senčna dolina (No-sunvalley) avtorjev Janija in Jureta Kla-vora, ki so ga prikazali na decembrskem bovškem festivalu Boff. pop glasba - Smučarski center Cerkno Severina in Gadi marca na 1300 metrih CERKNO - Za nedeljo 15. marca pripravljajo v Cerknem veliki zimski koncert, na katerem bosta v smučarskem centru Cerkno, na 1300 metrih nadmorske višine, nastopila najbolj vroča in popularna zvezdnica hrvaške pop glasbe Severina (na arhivskem posnetku levo) in skupina Gadi, ki jo sestavljajo Primož, David in Rok. Severina je pred kratkim izdala tudi koncertni CD/DVD »Dobro-došao u klub Live«. Vstopnice (tudi skupaj s smučarsko karto) je mogoče kupiti na spletni strani www.ski-cerkno.com/severina, na in-fo@hotel-cerkno.si, v recepciji hotela Cerkno in na prodajnih mestih na Smučarskem Cerkno ter tudi na www.eventim.si. SLOVENIJA TA TEDEN Skupna izguba, zasebne koristi Darja Kocbek Koalicijski partnerji so v tem tednu dobili v vpogled osnutek strategije za upravljanje z državnimi naložbami oziroma za privatizacijo državnih podjetij. Privatizacija je tema, zaradi katere so se sprle koalicijske partnerice v vsaki slovenski vladi do zdaj. Tudi sedanja levo-sredinska vlada Mira Cerarja ni izjema. Zato v osnutku strategije ni navedeno, katera podjetja bi vlada prodala in katerih ne. Koalicijski partnerji ga sprejemajo le kot osnovo za nadaljnje pogovore. V Stranki Mira Cerarja, največji vladni stranki, v prvem odzivu na strategijo niso omenili nobenega podjetja, ki bi ga želeli ohraniti v državni lasti. Tudi s komentarji so bili najbolj skopi. Vodja poslanske skupine Simona Kustec Li-picer je dejala le, da ga bodo komentirali prihodnji teden, ko ga bodo preučili strokovnjaki koalicijskih strank in bodo o njem razpravljal vrh koalicije. V Desusu, drugi največji koalicijski stranki, pravijo, da ne bi smeli prodati Zavarovalnice Triglav, največje zavarovalnice v državi, in energetske družbe Petrol, največjega trgovca z naftnimi derivati. Socialni demokrati, najmanjša vladna stranka, pravijo, da so iz osnutka razbrali, da infrastruktura, to so energetska podjetja in Luka Koper, ne bo na prodaj. Predsednik vlade Miro Cerar je v zadnjih dneh večkrat zatrdil, da je treba nadaljevati s privatizacijo 15 podjetij, ki jih je uvrstila na seznam prejšnja levo-sredinska vlada Alenke Bratušek in ga je potrdil državni zbor. Če bi privatizacijo teh podjetij, med katerimi sta telekomunikacijsko podjetje Telekom Slovenije in druga največja banka Nova kreditna banka Maribor, zaustavili, bi Slovenija po Cerarjevih besedah izgubila kredibilnost, ker ne bi spoštovala lastnih zavez. Da je treba s privatizacijo 15 podjetij nadaljevati, meni tudi Desus. Svoje stališče do tega pa so spremenili socialni demokrati. Po njenem mnenju je treba seznam 15 podjetij odpreti, ker se je stanje v Sloveniji od sprejema seznama junija 2013 v državnem zboru spremenilo. Desus in socialni demokrati so bili v prejšnji koalicijski vladi Alenke Bra-tušek, ki je pripravila seznam 15 podjetij za privatizacijo. Spremembe stališč političnih strank, ko gre za privatizacijo, so stalnica v Sloveniji. Tudi Stranka Mira Ce-rarja, ki je nova stranka, saj je nastala tik pred lanskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, si je glede privatizacije že večkrat premislila. V predvolilni kampanji je Cerar najprej obljubljal zaustavitev vseh privatizacijskih postopkov (takrat ga izguba kredibilnosti države zaradi nespoštovanja zavez očitno še ni skrbela), potem je zatrjeval, da ne bo ustavljal postopkov za privatizacijo tistih podjetij, ki so že v zreli fazi. Čez nekaj časa je razlagal, da nasprotuje prodaji strateških naložb države, nato ne bi prodajal infrastrukture. Letos se imajo glede privatizacije državnega premoženja možnost javno opredeliti tudi državljani. Podpišejo lahko peticijo proti privatizaciji, ki so jo podpisali levičarski intelektualci. To peticijo, ki so jo naslovili Preprečite razprodajo!, je pripravil ekonomist Jože Mencinger. Do zdaj, to je v mesecu dni, jo je po podatkih tednika Mladina podpisalo 12.500 ljudi. Predstavniki organizacij Mladi za spremembe, Evropska Slovenija, IBEX - mladi za svobodno prihodnost in Misli svobodno pa so prejšnji teden državljanom ponudili v podpis peticijo za privatizacijo in depolitizacijo gospodarstva. Privatizacija je po njihovem prepričanju potrebna, ker je slovensko gospodarstvo zaradi državnega lastništva talec politike. To peticijo je do zdaj podpisalo 8200 ljudi. Ko govorimo o upravljanju državnih podjetij, ni bistvena dilema, ali jih privatizirati ali ohraniti v državni lasti, kar državljane ves čas prepričuje politika. Bistvena dilema je, kako zagotoviti boljše upravljanje in izgnati politiko iz državnih družb. To je mogoče zagotoviti na dva načina. Prvi je ohranitev državnega lastništva z nastavitvijo sposobnih domačih menedžerjev in drugih kadrov, ki bodo delali v interesu družbe, njenih zaposlenih in države kot lastnika. Druga možnost je prodaja državnih družb tujcem, ki bodo nastavili svoje kadre in tako politiko izrinili iz podjetij. Odgovor na vprašanje, katera od obeh možnosti je boljša, je preprost - tista, ki bi zagotovila največjo javno korist za državljane. To pa je tisto, kar političnih strank in različnih interesnih skupin sploh ne zanima, ker vidijo le lastne koristi. Zato nočejo izgubiti možnosti za nastavljanje svojih zaslužnih kadrov v državnih podjetjih, vpliv na vodenje teh podjetij in različne druge koristi, tudi finančne. Strategija upravljanja z državnim premoženjem Cerarjeve vlade politike zagotovo ne bo spravila iz državnih podjetij. Bo le nov za to vlado značilen vsebinsko prazen dokument, s katerim bo skušala zadovoljiti bruseljsko evropsko komisijo, ki pripravo strategije upravljanja z državnim premoženjem zahteva že dve leti. Od torka do petka Teden Tigra v Prestranku PRESTRANEK - Društvo za negovanje tradicije TIGR Primorske prireja v sodelovanju z občinskim združenjem za vrednote NOB Postojna, Krajevno skupnostjo Prestranek in Osnovno šolo Prestranek Teden Tigra v Prestranku. Na osnovni šoli se bodo izvajale številne aktivnosti, med njimi bodo v torek, 27. januarja, ob 19. uri predstavili knjigo primorskega znanega humorista, režiserja, gledališkega igralca in pisca Andreja Jelačina - Tonija Kar-jole z naslovom Vse moje ljubezni - spomini Tonija Karjole. Z avtorjem se bo pogovarjal tajnik društva TIGR Primorske Miha Pogačar. Gost med osnovnošolci višje stopnje bo tudi Lucijan Pelicon. Osrednja slovesnost pa bo sledila v petek, 30. januarja, ko bodo ob 16. uri pred OŠ v Prestranku priredili osrednjo proslavo ob odkritju spominskega obeležja domačinu, aktivnemu članu protifašistične organizacije TIGR in aktivistu narodno osvobodilnega gibanja Jakobu Dolencu. Društvo Tigr Postojna, ki deluje že več kot 20 let, je skupaj z Bruno Olenik pobudnik, da se je postavil v Prestranku spomenik, katerega avtor je postojnski kamnosek Milan Klančar. Po pozdravnem nagovoru postojnskega župana Igorja Marentiča in ravnateljice OŠ Prestranek mag. Nataše Režek Donev bo o pomenu in vlogi organizacije Tigr v teh krajih ter vlogi Jakoba Dolenca spregovorila podpredsednica Društva Tigr Primorske Bruna Olenik. V kulturnem programu bo zaigrala Godba 1808 iz Postojne, s pesmijo in recitacijami bodo zbrane razveselili učenci domače osnovne šole. (O.K.) 10 Sobota, 24. januarja 2015 KULTURA / trst - Violinistka Nicola Benedetti in pianist Alexei Grynyuc Nenavadno prozorno in dovršeno muziciranje Tržaško koncertno društvo je v novo leto stopilo z vzhajajočo zvezdo, osemindvajsetletno škotsko violinistko italijanskega porekla , ki se piše z moškim imenom Nicola Benedetti, v resnici pa gre za elegantno mlado damo, ki zna očarati tudi s svojo igro. Ko smo jo pred par leti prvič poslušali v trži-škem Občinskem gledališču, se nam je vtisnila v spomin predvsem zaradi prekipevajočega talenta, ki je bil morda nekoliko nebrzdan, tokrat pa je violinistka dokazala, da je dozorela v pretanje-no in originalno interpretko. Njen spremljevalec je bil ukrajinski pianist Alexei Grynyuc in malokrat se dogaja, da slišimo tako prozorno in dovršeno muziciranje: Mozartova Sonata v e-molu KV 304 je bila prvo presenečenje, kajti tako Benedettijeva kot Grynyuc sta v interpretaciji našla vse odtenke nežnosti in melanholije, ki jih mnogi izvajalci prezrejo, sledila pa je Sonata v e-molu op. 82, ki jo je Edward Elgar spisal l.1918. V opusu angleškega skladatelja prevladuje umirjena eleganca, zato je ta sonata neke vrste izjema, morda sad razpoloženja po tragični epopeji prve svetovne vojne. Vzbur-ljiv začetek, nato tematične odkruške, ki se vračajo kot drobci obsesivne ideje, je duo podal z veliko poustvarjalno fantazijo, ki je ovrednotila vsako podrobnost in prav lepo je bilo gledati violinistko, katere sloki život se je vzbočil ob čustveno obarvanih frazah ter za-drhtel v popolnem soglasju s pianistom. Drugi del koncerta je bil posvečen umetnini, ki je v kulturi zapustila glo- Violinistka Nicola Benedetti arhiv boko sled: znameniti Kreutzerjevi sonati v A-Duru op. 47, ki jo je Ludwig van Beethoven sprva posvetil ameriškemu violinistu Bridgetowerju, se nato z muhastim mojstrom sporekel ter posvetilo namenil Rodolphu Kreut-zerju, ki sicer ni pokazal velike hvaležnosti, kajti menil je, da je sonata kratkomalo neizvedljiva. Strastni profil te skladbe je Tolstoj ovekovečil v svoji povesti, njeno bistvo pa ostaja odprto zelo različnim interpretacijam: večina violinistov in pianistov se sonate loti s herojskim zanosom, Benedetti-jeva pa je začetne akorde podala, kot bi šlo za Bachovo glasbo. Njeno idejo je povzel tudi pianist, ki se je skoraj popolnoma odpovedal rabi pedala ter ves čas ohranil v svoji igri osupljivo čistočo in lahkotnost, kot bi igral na fortepiano namesto na veliki koncertni trst - Rossettijeva alternativna scena Junaka priljubljenega stripa v odčitavi Claudia Misculina Steinway. Sonata je takorekoč razgalila svojo strukturo brez vsakršne navlake, bogata barvna paleta in širok dinamični razpon sta nadomestila burno muziciranje, posebno očarljiv pa je bil drugi stavek, prelepa tema z variacijami, ki so kot drobni draguljčki za-blestele v žlahtnem podajanju fraz med violinistko in pianistom. Virtuoznost zadnjega stavka je sprožila vzklike in dolge aplavze, ki so izvabili dva dodatka: najprej smo poslušali pravo redkosti, Marietta's Lied iz Korngoldove opere Mrtvo mesto, nato pa ljubki Scherzo iz Beethovnove Sonate št. 7 op. 30 št. 2. Tudi naslednji koncert se nam 26. januarja obeta kot prava poslastica, saj bosta nastopili prekrasni Viktoria Mullova in Katia Labeque. Katja Kralj TOMIZZEV DUH V branje - Za različne starostne skupine Zimsko obarvane teme v decembrskem Galebu Čeprav je veseli december že kar nekaj časa za nami, učenci v šolah še vedno listajo decembrsko številko revije Galeb, ki prinaša cel kup zimsko obarvanih tem. Decembrsko naslovnico krasi malce drugačna jelka, ki jo je ustvarila Petra Coretti, učenka OŠ Mara Samsa - Domjo. Novoletne želje je naslov pesmice Martine Legiša, ki pripoveduje o zvezdici Poljanki. Pesmico je ilustriral Štefan Turk. Svetlo in temno modra je pesmica z naslovom Morje, ki jo je napisal Jure Jakob, likovno pa jo je čudovito upodobila Anja Jerčič Jakob. Mojca Sekulič Fo je napisala in narisala pesmico Sa-njalček. Redna rubrika Galebovih strani je v obliki stripa pripovedovana pripoved o medvedku in miški, ki se tokrat ukvarjata s praznično razsvetljavo. To rubriko dopolnjuje še matematične in slovnične naloge. Decembrsko vsebino ima tudi zgodbica Lovro in Tinka, ki tokrat pripoveduje o novoletni želji, ki sta jo junaka naslovila na Dedka Mraza. Poučna, zanimiva in lepa je zgodba o vitezih tem-pljarjih. Avtorica prispevka Marjeta Zo-rec je zbrala veliko informacij o križarskih pohodih in viteškem redu templjar-jev. Mladi uporabniki lahko spoznajo sledi skrivnostnih vitezov, ki so bili dejavni tudi v slovenskih krajih. Podrobno so opisane križarske vojne, v okviru katerih so kristjani, kot je zapisala avtorica prispevka, spoznali ljudi, ki so bili kultivirani bolj kot oni sami. Klarisa M. Jovanovič je v svoji rubriki zbrala vse prispodobe povezane s kruhom. »Zarečenega kruha se največ poje, za lenuha ni kruha, gredo za kruhom ...« je le nekaj slikovitih besednih zvez, ki govorijo o pomenu kruha. Novost letošnjega Galeba so tudi odlomki iz novega vodnika Slovenija v žepu, ki je namenjen vsem mladim bralcem in bral- kam. V decembrskem Galebu je mogoče izvedeti marsikaj zanimivega o Divači in filmski igralki Iti Rina. V vsakem Galebu se najde tudi zabaven strip - Počitniški biser je naslov stripa Sandre Kump Crasnich. Zabavne slike kozarčkov marmelad, ki so opremljeni z besedami in velikimi tiskanimi črkami, vabijo tudi manj spretne bralce k samostojnemu in zbranemu poslušanju glasov. Za naravoslovno navdahnjene bralce bo zelo zanimiva rubrika Zuželčje kronike, v kateri Tomaž Pi-sanec predstavlja življenje paličnjakov. Tu je še Galebova likovna delavnica, ki vsak mesec prinese srečanje z umetnikom in namige za izdelovanje umetnin. Jasna Merku tokrat predstavlja Bogdana Groma, umetnika, ki je lani umrl v svojem 95. letu. Ustvarjalni otroci pa se lahko preizkusijo tudi v tehniki batika, pri kateri uporabljamo vosek in barve. Vse to in še veliko več prinaša pisan in slikovit decembrski Galeb, ki bo navdušil še tako zahtevne mlade uporabnike. (sč) Ce si v gozdu, zapoj! Tržaška gledališka skupina Acca-demia della follia, ki združuje osebe s posebnimi potrebami, je redno gost Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine, navadno v mali Bartolijevi dvorani v Trstu, in sicer v okviru niza alternativne scene kot, denimo, ta teden od torka, 20., do četrtka, 22. januarja, v katerem se je predstavila s svojo odči-tavo galskih vojščakov Asterixa in Obe-lixa francoskih avtorjev Reneja Go-scinnyja in Alberta Uderza. Tokrat se skupina prvič loteva komičnega žanra, medtem ko se je doslej v večji meri posvečala dramatičnemu, ki ji, po pravici povedano, veliko bolj leži, ali pa morda v prvem poskusu še niso izpilili prijema. Kakorkoli že, njeni člani, za katere je - kot je na koncu poudaril vodja skupine Claudio Misculin - najpomembnejši podvig postaviti predstavo in jo izpeljati do konca, lahko računajo na privržene gledalce, ki so iskreno uživali ob prigodah majhnega, a pogumnega in zvitega vojščaka Asterixa, raznašalca menhirjev Obelixa, čarodeja Panoramixa, ki zna zvariti čarobni napoj, zaradi katerega vsakdo, ki ga zau-žije, postane nepremagljiv, in drugih, ki živijo v edini galski vasi, katere Rimljani niso uspeli zavzeti. Slednji, po ukazu Julija Cezarja, sklenejo postaviti počitniško naselje Kraljestvo bogov, da bodo z mamljivim ponujanjem lastne potrošniške kulture izničili izvirno galskost. V predstavi se vrstijo vsakovrstni elementi, od tradicionalnih dialogov do komičnih gagov in rokohitrskih ter akrobatskih točk, med katerimi dogajanje poganja vsestranski Claudio Mis-culin. (bov) Milan Rakovac_ Ena knjiga in ena prireditev krepita mojo samozavest: ljudje s teh naših meja smo se o zgodovini in iz nje le nekaj naučili, nemara zato še stojimo, kljub temnemu obdobju, ki se gosti okoli nas. Knjiga je »Rileggendo Fulvio Tomizza« (Založba Aracne, Rim), ki jo je ob 15. obletnici avtorjeve smrti uredila Marianna Deganutti, predavateljica ita-lijanistike na Univerzi v Oxfordu, ki je zbrala eseje literarnih poznavalcev, med njimi ugledna imena: Maurice Actis-Grosso, Pericle Camuffo, Alessandro Ceteroni, Gianni Cimador, Chiara de Manzini Himmrich, Anne Jacobson Schutte, Paolo Leoncini, Alessandra Lo-catelli, Mate Maras, Giovanna Anna Mo-dena, Zivko Nižic, Sanja Roic, Rita Scot-ti Juric... O delu, pomembnem še posebej za svet »vzhodno od Tomizze« se bom razpisal v kratkem. Prireditev pa, ki mi je pri srcu, je tradicionalni izbor Osebnosti Primorske, kjer primorski mediji s svojimi bralci, poslušalci in gledalci nagrajujejo dobre, humane, pokončne ljudi. Za glamurozni planetarni šov v katerem se utapljamo je to pravzaprav anahronistična fešta: čisto nič v duhu plitvega trenutka. Če me spomin ne izdaja, je bil edino pisatelj Boris Pahor zmagovalec z zvezdnega neba. Na tem izboru namreč zmagujejo gasilci, ki z golimi rokami gradijo nasipe v poplavah, zdravniki, ki pro bono zdravijo brezdomce, letos dekle, ki s taborniki pogozduje od žleda pomorjene goličave ... V Portorož pridejo tudi estradne zvezde, seveda, ampak pojejo v čast pravih zmagovalcev: srčnih, delovnih, malih, dobrih ljudi. Ko se po koncu večera po preddverju razlegajo pesmi naših krajev, me prešine: ma res, pesem je zdravilo. »Veš, če te je v gozdu strah, je treba peti partizanske pesmi,« pravi Maja Haderlap, slovenska pisateljica iz Avstrije, s Koroške, katere roman Angel pozabe je zagotovo eno prelomnih del tega stoletja. Tudi zato, ker je izvirno napisan v večinskem, nemškem jeziku, popisuje pa slovensko majšinsko dramo strašljivega 20. stoletja. Sedaj, ko se pra-mrak pra-gozda tako kot 1914. in 1939. ponovno vali okoli nas in nas kot ribiča v orehovi lupini premetava v orkanskem neurju, si lahko zapojemo ljudsko pesem (tudi mi-lozvočni avizo Radia Koper Capodi-stria), tako kot jo je elegično in krepko Tinkara Kovač ondan v Portorožu. Za jasno sporočilo »ne boj se, nisi sam«: »Barčica po morju plava,/ jadra se razpenjajo./ O, le naprej, o, le naprej,/ dokler je še vetra kej!« Kad san bija mali, ma mali-mali mikini, san ima bilu trirogu kapu, Istra-Trst-Gorica naša je pravica. I crlenu zvizdu na njuoj ča mi je rikamala z svi-lon zrmana Pjerina. Banda je bila pos-vuda, republikini i Niemci ubijali su naše ljude, nažginjali siela, zapirali nas u koparksi pržun, u Rižarnu - pak u niem-ške logore. I vajk me je bilo strah, pak bin hodeči kroz bošku h babi u Štifani-če da me ne čapaju, namisto da mučin, piva iz svega glasa, tobože, ma vero šap-čuči da me ne čuju, samo san pensa da vičen, kantajuči »Istra, Trst i Pola, naša biti mora, hojmo partiznai, naprid partizani, u boj za naše pravo!« Pravzaprav smo srečni, mi, tule od Jadrana do Alp in Panonije. Ker živimo na meji, v meji, ker je meja v nas. Z vsemi stiskami in z vsem razkošjem vred. Glej, koliko pravih ljudi: na Reki nov ravnatelj gledališča Oliver Frljič, svobodomiselna (zato tudi moteča) balkanska zvezda. Rečanka Daša Drndič svetovnega književnega slovesa končno prihaja v Trst. Klarisa Jovanovič prepeva očarljivi repertoar celega Mediterana. Kompri-mirana Istra Tamare Obrovac v Ljubljani. Kombinatke kot zlatouste amazonke, ki vlivajo pogum in up, medtem ko se roman Kakorkoli njihove članice Polone Glavan bere kot najboljša možna proza. Sodobna zgodba, dve pretresljivi življenji, dve ljubljanski junakinji, humanistična in nacionalistična, tu in zdaj. Opredelitev ni lahka, ne v tem romanu, ne v življenju, ampak moralno izbiro je preprosto treba opraviti. Ni pomoči; ta je nad vsakim drugim, racionalnim, umetniškim ali katerimkoli višjim razlogom. V mračnem virtualnem gozdu, ki se kot v Mac-bethu plazi k nam, si zapojem, kot Istra-nova nekoč, quando capita i sbiri: »... el mio paese xe tutto el mondo, qua son nato e qua voio morir...«. / ITALIJA, SVET Sobota, 24. januarja 2015 1 1 firence - Nemška kanclerka na obisku Renzi zagotovil Merklovi, da bo šla Italija dosledno naprej po poti reform FIRENCE - Italijanski premier Matteo Renzi je včeraj v Firencah nemški kanclerki Angeli Merkel zagotovil, da bo Italija nadaljevala s strukturnimi reformami in da se bo ta proces odvijal hitro. Merklova ga je pohvalila za sedanji napredek, hkrati pa se je dotaknila tudi prihajajočih volitev v Grčiji in izrazila željo, da bi Grčija ostala »del naše zgodbe«. Pred nedeljskimi predčasnimi volitvami v Grčiji namreč najbolje kaže skrajno levi stranki Siriza, ki se zavzema za konec politike varčevalnih ukrepov, kar je v Evropi sprožilo ugibanja o morebitnem izhodu Grčije iz območja evra. »V srčiki naših načel je solidarnost. Želim si, da bi Grčija vsem težavam navkljub ostala del naše zgodbe,« je dejala Merklova na skupni novinarski konferenci z Renzijem, Predsednik vlade Matteo Renzi pa je glede grških volitev dejal, da bodo spoštovali odločitev grških volivcev, ostalih 27 partnerjev v Evropski uniji pa bo »z veliko pripravljenostjo sodelovalo s katerim koli, ki bo zmagal«. Z Merklovo sta se sicer posvetila predvsem četrtkovi napovedi evropske centralne banke (ECB), da se bo za večjo gospodarsko rast na stari celini in proti deflaciji borila s programom t. i. kvantitativnega sproščanja. V okviru tega programa bo ECB lahko odkupovala za 60 milijard evrov obveznic mesečno, skupaj pa za 1140 milijard evrov. V Nemčiji so zaskrbljeni, da bi ti ukrepi lahko služili za izgovor ranlji-vejšim članicam EU, kakršna je tudi Italija, da bi odložile reforme oziroma da jih ne bi izvajale z dovolj hitrim tempom. A Renzi je Merklovi zagotovil, da v Italiji ne bo tovrstnega popuščanja. »Bog obvaruj, da bi zdaj zato, ker imamo načrt Evropske centralne banke, lahko dali v nižjo prestavo. Ne, še rijad Umrl je savdski kralj Abdulah RIJAD - Savdski kralj Abdulah se je v 91. letu starosti včeraj poslovil od življenja, manj kot 24 ur po smrti pa so ga že pokopali. Nasledil ga je 79-letni polbrat Salman, ki je zaradi Abdu-lahovega zdravja že opravljal večino kraljevih dolžnosti. Salman je medtem že obljubil nadaljevanje politike svojega polbrata.Iz savdske kraljeve palače so sporočili, da je Abdulah umrl kmalu po eni uri ponoči po lokalnem času, ob tem pa izrazili globoko žalost. Kraljeva palača sicer ni sporočila vzroka smrti Abdulaha, je bil pa že slabega zdravja. Decembra so ga prepeljali v bolnišnico zaradi pljučnice, pred smrtjo pa je dihal s pomočjo aparatov. Abdulaha pa so po muslimanski tradiciji pokopali še isti dan. Pogrebne molitve v mošeji v Rijadu so se udeležili številni voditelji in predstavniki bliž-njevzhodnih držav, med drugim turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in pakistanski premier Navaz Šarif. Pogrebno slovesnost je prenašala tudi savdska državna televizija. bolj odločni moramo biti,« je dejal. »Italija zmore in mora vklopiti turbo glede svojih reform,« je še dodal italijanski premier. »Zelo sem pomirjena glede tega, kar se dogaja v Italiji,« pa je na to dodala Merklova. Pojasnila je še, da ji je Renzi celo pisno poročal o ukrepih, ki jih izvaja njegova vlada. »Vsakič, ko se vidiva, dobim brošurico, je dejala nemška kanclerka. Kot je povedal Merklovi, je Ren-zi ob prihodu za krmilo italijanske vlade pred 11 meseci obljubil korenite re- forme v delovanju države, ki naj bi pognale pešajoče gospodarstvo. Doslej je reformiral delovno zakonodajo, uvedel davčne olajšave za tiste z nizkimi dohodki. Skoraj mu je že uspelo doseči tudi soglasje glede volilne reforme, je še povedal Renzi. Renzi in Merklova sta imela skupno tiskovno konferenco v galeriji Ac-cademia in sta, medtem ko sta govorila, imela Michelangelovega Davida v ozadju. Po tiskovni konferenci je Ren-zi pospremil kanclerko na ogled palače Palazzo Vecchio. Renzi in Merklova med obiskom palače Palazzo Vecchio ansa atene - Pričakovanje za jutrišnje predčasne parlamentarne volitve v Grčiji Cipras za absolutno večino trst - Podpredsednik družbe Minoan Lines Michael Hacakis Grki naj bodo složni »Glede na razmere v državi je napovedan uspeh Sirize povsem razumljiv, a nov odpis dolgov ni stvaren predlog« TRST - Oči Evrope bodo jutri uprte v Atene. V državi, ki je pod težo razbohotenega javnega sektorja in ob prikrivanju resničnih razsežnosti javnega dolga pokala po šivih, so v zadnjih letih v zameno za znatna mednarodna posojila, ki so preprečila stečaj države, uvedli drastične reforme, v okviru katerih je veliko Grkov zdrknilo pod prag revščine. Grčija je tudi po obsežnem odpisu dolgov v težavah in na jutrišnjih volitvah se obeta zmaga levičarske stranke Siriza, ki se z voditeljem Aleksisom Ciprasom zavzema za nov odpis dolgov. Michael Hacakis je po rodu s Krete, a živi v Trstu že od leta 1975. Njegova pomorska agencija Hellenic zastopa potniške storitve družbe Minoan v Trstu in vzhodni Evropi. Hacakis je tudi podpredsednik družbe Minoan in častni konzul Cipra v Trstu. Kdo bo zmagal v nedeljo? Ankete pravijo, da bo to Siriza. Vam ta napoved vliva upanje ali pa ste zaskrbljeni? Žal sem zaskrbljen. Dejstvo, da se Grki odločajo za to stranko, je povsem razumljivo in upravičeno. Zadnja leta so bila izredno naporna, brezposelnost je 25-odstotna, med mladimi celo 50-od-stotna. Ozračje je napeto. Vlade so preveč znižale pokojnine, ljudje so bili ob polovico dohodkov in zdaj so v stiski. Zmagoslavje Sirize bi bilo razumljivo. Za zunanjega opazovalca, kakršen sem jaz, pa je očitno, da so nekateri njeni predlogi le predvolilne obljube. Mnogo ljudi je obupanih, potrebujejo neko novo upanje in menijo, da ne more biti slabše. Ciprasovi predlogi vas torej ne prepričajo. Marsikomu je jasno, da so nekateri predlogi neuresničljivi. Na primer nov odpis dolgov? Začenši s tem. Pogajanja so se zaključila pred časom. Grčiji so priznali največje in najugodnejše prestrukturiranje dolga na svetu: na en mah so izbrisali za več kot sto milijard evrov dolgov (terjatvam so se odpovedali zasebni upniki). Naši trenutni posojilodajalci so države, med njimi tudi Italija in Slovenija (prva je izpostavljena za kakih 30 milijard, druga za 1,2 milijarde evrov, op. nov.). Za denar, ki so ga posodili Grčiji, plačujejo te Michael Hacakis v svoji pisarni nekaj nadstropij nad kavarno Tommaseo. Leta 1992 je on privabil v Trst družbo Anek Lines, ki je več let zatem izbrala Benetke. Danes plujejo iz Trsta v Patras trajekti družbe Minoan Lines (iz skupine Grimaldi), pri kateri je Hacakis podpredsednik hellenic države za 2 do 4% obresti, Grčija pa le 1%. Novo prestrukturiranje ni stvaren predlog. Vprašanje morajo rešiti drugače, na koncu bo EU morda podaljšala rok za odplačilo dolgov. Vračanje denarja v 50-let-nem roku bi bilo bolj znosno. Siriza obljublja tudi nove zaposlitve v javnem sektorju in nekakšno obuditev javne radiotelevizije ERT, ki so jo sredi krize zaprli. A ponovna obremenitev javnega sektorja v tem trenutku najbrž ni dobra poteza. V Grčiji je bilo ogromno javnih uslužbencev. Da, v letih se je pretirano napihnilo. Po izbruhu krize so njihovo število omejili in po mojem mnenju je bila ta smer pravilna, čeprav boleča. V Grčiji in Sredozemlju pa živimo od upanja. Ljudstvo je konec koncev modro: upam, da bo na volitvah sporočilo, da morajo stranke sodelovati, ker preživljamo neke vrste vojno, v kateri se Grki ne morejo razdeliti na tri ali štiri skupine. Potrebna je slož-nost. Naj zavlada širša koalicija, ki bo lažje kos izzivom. O opustitvi evra pa ni več govora. O tem ni bilo nikoli govora. Ankete kažejo, da 70% prebivalcev noče nič slišati o tem. Tudi laiki razumejo, da je evro steber ekonomije in jamstvo za prihod- nost. V resnici pa se je o grškem izstopu bolj govorilo v tujini kot v sami Grčiji. V Sirizi so bile različne struje, ta tema pa ni bila nikoli zares aktualna. Socialistični Pasok, ki je bil v prejšnjih desetletjih največkrat na vladi, je v razsulu. Preteklost vpliva. V teh letih pa so podprli nepopularne ukrepe, ki so bili bržkone nujni. Člane stranke so tudi pretresli škandali. Več podpornikov in predstavnikov Pasoka je presedlalo k Sirizi. Pasok plačuje davek za varčevalno politiko, ki jo je narekovala trojka. Trojka je pokazala številke, nakar so grške vlade odločale o konkretnih ukrepih. Morda so v paniki sprejele nekaj nepremišljenih ukrepov, najhujše posledice pa občutijo v mestih. Na podeželju si ljudje nekako pomagajo, polovica Grkov pa živi v Atenah, kjer je stiska velika. Pomorski sektor predstavlja zdrav del grškega gospodarstva, kajne? Turizem in pomorski prevozi so naše upanje. Grčija je majhna, a je v Evropi na vodilnem mestu glede pomorskih potniških in tovornih prevozov. Ima četrtino evropske flote, njena prihodnost pa je povezana tudi s tržaškim pristaniščem. Aljoša Fonda ATENE - Vodja leve Sirize Aleksis Cipras, ki se mu na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji obeta zmaga, je včeraj ocenil, da bi absolutna večina v parlamentu Sirizi dala proste roke, da se s tujimi posojilodajalci znova pogaja o odplačilu svojih ogromnih dolgov.Absolutna večina nam bo dala »potrebno moč (... ) in proste roke za pogajanja« z evropskimi kolegi Grčije, je na novinarski konferenci ocenil Cipras. Obenem je ponovil že znane izjave, da si mora Grčija po volitvah povrniti čast in ne sme dovoliti, da bi ji še naprej vladala »elektronska pošta, ki jo pošiljajo drugorazredni uradniki EU«. Zatrdil je, da dan po volitvah v Grčiji ne bo t.i. trojke posojilodajalcev (EU, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke). »Spremenili bomo pravila ter rešili območje evra in evro. Naredili bomo vse, kar je potrebno, da rešimo dostojanstvo naših ljudi,« je obljubil. Sirizi javnomnenjske raziskave tik pred parlamentarnimi volitvami napovedujejo prepričljivo zmago. V včeraj objavljeni anketi grške zasebne televizije Alfa Siriza pred trenutno vladajočo konservativno Novo demokracijo pre-mierja Antonisa Samarasa vodi za šest odstotnih točk. Glede na rezultate raziskave inštituta Marc bi za Sirizo, ki jo vodi Aleksis Cipras, glasovalo 32,2 odstotka vprašanih, Nova demokracija pa bi prejela 26 odstotkov glasov. Precej podobne izide sta napovedali tudi dve drugi javnomnenjski raziskavi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pred tednom dni je Siriza vodila le za približno tri odstotne točke. Tretje mesto je v raziskavi Marca dosegla proevropska sredinska stranka To Potami (Reka), ki bi osvojila 6,3 odstotka glasov. Tik za njo pa je skrajno desničarska Zlata zora z 6,1 odstotka. Volilni prag bi po tej raziskavi prestopili tudi komunisti in trenutni koalicijski partner Nove demokracije, socialistična stranka Pa-sok, z 4,4 in štirimi odstotki glasov. Volilna kampanja se je končala včeraj zvečer z govorom Samarasa. Od takrat pa velja volilni molk. Volišča bodo jutri odprta od 6. do 18. ure po srednjeevropskem času. Takoj po zaprtju naj bi objavili rezultate vzporednih volitev, prvi izidi naj bi bili znani okrog 20. ure po srednjeevropskem času. Volilno pravico ima okoli 9,8 milijona Grkov. Grška vlada pa si očitno v dneh pred volitvami poskuša povečati priljubljenost, saj je na novo zaposlila več kot 2000 ljudi. Večinoma gre za nove pogodbene sodelavce državnega distributerja električne energije in več sto učiteljev. (STA) 1 2 Sobota, 24. januarja 2015 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu jamlje-dol - Na obmejnem pasu doberdobske občine 2m • • • • • • • Sirijo in urejujejo protipožarne Na obmejnem pasu doberdobske občine se je začelo obsežno čiščenje gozdnih poti, ki sodi med preventivne protipožarne ukrepe. V prejšnjih dneh je na sedežu jameljskega društva Kreme-njak doberdobska občinska uprava priredila informativno srečanje, med katerim so domačinom pojasnili, kako bo potekalo čiščenje in urejevanje gozdnih poti in protipožarnih stez, ki jih gasilci uporabljajo v primeru požarov. Da je hiter dostop do pogorišč še kako pomemben, domačini že dobro vedo, saj se marsikateri med njimi še dobro spominja velikega požara, ki je 30. julija 2003 izbruhnil pri Komarjih in se hitro razširil proti Jamljam, Selam na Krasu, Novi vasi in Hudem logu. Takrat se požar seveda ni zmenil za državno mejo, zato pa je bilo tudi njegovo gašenje čezmejno. Sodelovali so gasilci tako iz Slovenije kot iz Italije, dvema helikopterjema slovenske vojske sta se pridružili italijanski letali Canadair, ki sta preprečili, da bi se ogenj približal hišam. »V naši občini bodo izvedli enega izmed sklopov del, ki so predvideni na celotnem obmejnem pasu tržaškega in goriškega Krasa. Pred leti je deželna gozdna straža čistila gozdne poti pri Zgoniku, na Grmadi, nad Devinom. Zdaj je na vrsti doberdobska občina. Z delom so začeli pri Jamljah, zatem se bodo pomikali proti Dolu. Skupno bodo očistili in uredili kakih petnajst kilometrov gozdnih poti in protipožarnih stez,« poudarja doberdobski podžupan Daniel Jarc in pojasnjuje, da bo potekalo čiščenje v sodelovanju z gozdarsko službo v Sloveniji. »Poskrbeli bodo, da bodo gozdne poti povezane in očiščene na obeh straneh državne meje,« pravi Jarc. Ko bodo zaključili z delom na Kre-menjaku, se bodo delavci pomaknili v Dol, kjer bodo počistili nekaj protipožarnih stez, ki vodijo proti Novi vasi in Opatjemu selu. »Počistili bodo tudi nekaj poti okrog kamnoloma pri Deveta-kih,« napoveduje doberdobski podžupan; po njegovih besedah bodo gozdne ceste uredili, da bodo ob zaključku del široke tri metre. Na vsaki strani bodo očistili še po en meter vegetacije. Gozdne ceste bodo uredili s pomočjo frez, tako da bodo na grobo zdrobili kamenje in ga zatem poteptali. »Ceste bodo ta- moš - Včeraj Parkirala in se zgrudila na tla Umrla 54-letna ženska iz Krmina Parkirala je avtomobil ob rob ceste, izstopila iz njega in se naenkrat zgrudila na tla. Tako je včeraj nekaj po 17. uri umrla 54-letna Giuseppa Grillo iz Krmina, ki ji je bila usodna nenadna slabost. Ženska se je peljala po glavni cesti skozi Moš, ko je začutila hudo bolečino. Bila je še tako prisebna, da je zapeljala ob rob ceste in s tem preprečila, da bi prišlo do prometne nesreče. Ni ji bilo dano, da bi poiskala pomoč: njeno srce je na kraju nehalo biti. Prihiteli so reševalci službe 118, vendar zaman: ob njihovem prihodu zanjo ni bilo več pomoči. Krminčanko je včeraj doletela podobna žalostna usoda, kot je v sredo Lada Marchija iz Štandreža, ki mu je srce nehalo biti na goriškem Korzu. Gozdna steza (levo); Canadair nad Jamljami leta 2003 fotodamj@n ronke Lani pridobili šest občanov Število prebivalstva je lani v Ronkah za malenkost naraslo. Ob koncu lanskega leta je v ronški občini živelo 11.986 ljudi, med katerimi je bilo 5806 moških in 6180 žensk. Konec leta 2013 pa je bilo prebivalcev 11980. Ob koncu leta 2014 je bilo v Ronkah 762 tujih državljanov (356 moških in 406 žensk), in sicer dvanajst več kot leta 2013. Leta 2014 se je v Ronkah rodilo 84 otrok (47 dečkov in 37 deklic), medtem ko je umrlo 140 ljudi (72 moških in 68 žensk). Naravni saldo je torej negativen, tako da je porast števila prebivalstva odvisna od novih prišlecev. V ronško občino se je lani vselilo 536 ljudi, med katerimi jih 142 prihaja iz tujine. Ronško občino pa je zapustilo in odšlo drugam 474 ljudi, med katerimi je 137 tujih državljanov. V Ronkah so lani našteli 30 porok; devetnajst parov se je odločilo za civilni obred, enajst pa za cerkvenega. V Ronkah je vpisanih 5597 družin; 389 jih ima med člani vsaj enega tujega državljana. V ron-ški občini je tudi devet ljudi brez stalnega bivališča. V Ronkah ciljajo, da bi presegli prag 12.000 prebivalcev; to jim je že uspelo leto 2012, vendar je zatem število prebivalcev spet upadlo pod omenjeni prag. ko urejene, da bodo po njih lahko vozili gasilski tovornjaki, s pomočjo katerih bodo gasilci lahko gasili območje, ki je do sto metrov oddaljeno od stez. Dejansko bo to omogočilo, da bo krit večji del teritorija,« pravi Jarc in pojasnjuje, da bodo na gozdnih poteh uredili tudi prečne odtočne cevi za meteorne vode, ki bodo preprečevale izpiranje gramoza. »Na tako urejenih protipožarnih stezah vsaj deset let ne bodo potrebna večja vzdrževalna dela,« napoveduje doberdobski podžupan in opozarja lastnike parcel ob protipožarnih stezah, da lahko odpeljejo drevesa, ki jih bodo delavci posekali. »Vejevje bodo zmeli in ga natrosili ob robu ceste, hlodovino pa bodo pospravili na kupe, tako da jo bodo lastniki parcel lahko odpeljali,« pravi Jarc, ki skupaj z doberdobskim županom Fabiom Vizintinom ugotavlja, da bo po zaključku del tudi sprehajanje po obnovljenih gozdnih poteh prijetnejše. tržič - Po raznih zapletih končno se bliža odprtje Emporij s februarjem V njem bodo po goriškem zgledu delili hrano - Prosilcev pomoči je na Tržiškem vedno več V Tržiču narašča število prosilcev pomoči, zato vlada veliko pričakovanje za odprtje emporija solidarnosti, ki bo po raznih zapletih in zamudah končno začel delovati v začetku februarja. V Tržiču je sicer že nekaj ustanov, ki delijo hrano med prosilce pomoči. V središču Bassa Soglia dnevno kosi okoli dvajset ljudi; na sedežu Karitas v Ulici Sant'Ambrogio razdelijo med 40 in 45 obrokov hrane, ki jim je treba prišteti še pakete s hrano. Leta 2012 so tako razdelili 1380 obrokov in 1542 paketov s hrano. Karitas deli pakete s hrano še v župniji sv. Nikolaja in pri Mar-celliani - v vsaki po štirideset paketov tedensko. Rdeči križ je leta 2012 razdelil 1950 paketov s hrano, župnija sv. Odrešenika pa jih razdeli okrog šestdeset na teden. Karitas iz Ronk nazadnje tedensko razdeli ravno tako šestdeset paketov s hrano. Omenjenim ustanovam se bo zdaj pridružil emporij solidarnosti, za ustanovitev katerega so včeraj na tržiškem županstvu podpisali protokol o sodelovanju. Emporij solidarnosti bodo uredili v Ulici Verdi, kjer je doslej svoj urad imelo podjetje Ater, ki se bo do 28. februarja izselilo v Ulico Pisani. K odprtju emporija solidarnosti so prispevali tržiška občina, goriška pokrajina, Fundacija Goriške hranilnice in Karitas. Emporij bo deloval po zgledu goriškega, za odprtje v Tržiču so se odločili zaradi večje dostopnosti in središčne lege glede na ostale občine v Laškem. Tržiška občinska od-bornica Cristiana Morsolin poudarja, da je odprtje emporija še kako dobrodošlo. »Naše mesto zelo trpi zaradi negativnih učinkov splošne gospodarske krize, veliko ljudi je brez dela, zato pa je pomoč še kako potrebna,« poudar- ja Morsolinova, medtem ko goriški nadškof Carlo Maria Radaelli pojasnjuje, da bodo z odprtjem emporija prispevali tudi k znižanju potrate hrane, saj jim bodo veleblagovnice dostavljale tudi blago, ki bi mu drugače potekel rok trajanja. Za obiskovanje emporija bo treba pridobiti kartico, ki bo omogočala prevzem hrane glede na socialno stanje lastnika. Upravičence bo na podlagi določenih kriterijev izbirala posebna komisija. Za delovanje empori-ja bo skrbela skupina prostovoljcev, ki bodo glede na povpraševanje zbirali hrano po trgovinah in jo nato postavljali na police. Emporij solidarnosti že več let deluje tudi v Gorici. Mesečno ga obiskuje preko 450 ljudi; nekaj več kot polovico predstavljajo italijanski državljani, ostali pa so tujci. tržič - Finančni stražniki Zasegli 110 kilogramov pretihotapljenih cigaret Na skrivaj jih je prodajala upraviteljica bara, oskrboval jo je moški iz Trsta Tržiški finančni stražniki so zasegli 110 kilogramov pretihotapljenih cigaret tujih blagovnih znamk. Po daljšem preiskovalnem delu so finančni stražniki prišli na sled ženski romunskega rodu, ki upravlja bar na Trži-škem. Opazili so, da je v svojem lokalu na skrivaj prodajala cigarete tujih blagovnih znamk. Finančni stražniki so kmalu ugotovili, da gre za pretihotapljeno blago, zato so nadaljevali s preiskovalnim delom, da bi odkrili, kje je ženska nabavljala cigarete. Nadzirali so ženskine premike in osebe, ki so obiskovale njen bar. Ko so zbrali dovolj dokaznega gradiva, so opravili še nekaj hišnih preiskav, ki jih je odredilo tržaško ja- vno tožilstvo. V tržiškem baru in v stanovanju v Trstu, v katerem ženska živi, so našli in zasegli 55 kilogramov cigaret, ki so bile kar dobro skrite. Ženska je omare svojega stanovanja opremila z dvojnim dnom, v baru je cigarete skrivala v posebnih predalih, pritrjenih pod točilnim pultom. Tržiški finančni stražniki so izsledili tudi dobavitelja, ki je žensko romunskega rodu oskrboval s cigaretami. Gre za moškega iz Albanije, ki živi v Trstu. Moški je na črnem trgu kupoval večje količine cigaret, ki jih je nato prodajal na drobno in pri tem služil lepe vsote denarja. Finančni stražniki so opravili hišno preiskavo tudi v stanovanju ome- Finančni stražniki z zaseženimi cigaretami njenega moškega; v njem so našli še dodatnih petdeset kilogramov cigaret, ki so jih ravno tako zasegli. V zadnjih letih je bilo tihotapljenje cigaret na Goriškem obroben pojav - verjetno tudi zaradi bližine Slovenije, kjer je cena tobačnih izdelkov nižja kot v Italiji in kamor kadilci neprestano »romajo«. Zadnji zaseg cigaret v tržiškem lokalu pa po oceni finančnih stražnikov kaže na to, da se tihotapci spet zanimajo za tukajšnje tržišče. Prodajanje pretihotapljenih cigaret seveda oškoduje upravitelje trafik in javnih lokalov, ki spoštujejo zakonodajo, od tega pa zasluži tudi država, saj so tobačni izdelki obdavčeni. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 24. januarja 2015 13 gradišče - Zadnja bitka za center Gasparini Tisoč podpisov za preživetje Sestalo se je vodstvo raziskovalnega centra Leopoldo Gasparini v Gradišču. Razpravljalo je o delovnem obračunu po lanski izključitvi iz deželnega seznama kulturnih ustanov in ukinitvi dodeljevanja finančnih sredstev. Ugotovilo je veliko prizadevanje več kot tristo članov in članic, ki so gmotno podprli svojo ustanovo, da ni ukinila načrtova- Dario Mattiussi, tajnik centra Gasparini, je z Metko Gombač in Borisom Gombačem avtor knjige Za domačim dvoriščem bumbaca nih dejavnosti. Tudi omejila jih ni. Na Goriškem, Videmskem in Tržaškem je inštitut v enem letu priredil več kot šestdeset dogodkov. Izdal je sedem knjig o prvi in zlasti drugi svetovni vojni. Spodbudno je, da bo mogoče dejavnost podaljšati tudi v drugo polovico leta 2015 z namenom, da se ustrezno zabeleži 70-letnica osvoboditve. Deželna upra- va je za to priložnost pokazala razumevanje, sam inštitut pa je z varčevalnimi posegi in s pomočjo članov poskrbel za uspešen pristop in načrtovani zaključek projekta. O celoviti rešitvi nastalega položaja ni še nobenega znaka, kaj šele sporočila. Zato je vodstvo centra Gasparini sklenilo, da se poda v končni napor za rešitev svoje ustanove. Zaobjeta naj bi bila v novem deželnem zakonu, ki predvideva financiranje, omejeno sicer na vsako leto posebej, a za triletno obdobje. Zato se bo med občani začelo zbiranje podpisov, ki jih bo vodstvo inštituta izročilo deželni upravi. Podobna akcija je potekala že v zgodnji jeseni lanskega leta, a sedaj je cilj zbrati tisoč podpisov ljudi, ki se zavzemajo za ohranitev raziskovalne dejavnosti, med katere sodijo dokumentarne razstave in knjižne izdaje. Cilj ni enostaven, a je dosegljiv s po- gorica - Mnogim še nepoznana zgodba Stavijo na Burbone Občina sklicala različne sogovornike - Skupaj bodo pripravili projekt za pridobitev evropskih sredstev Burboni povezujejo Gorico in Novo Gorico. Goriška občina je včeraj priredila srečanje z raznimi sogovorniki, s katerimi si bo prizadevala za ponovno odkritje mnogim nepoznane zgodbe o Burbonih na Goriškem. Grobnica na Kostanjevici namreč hrani posmrtne ostanke zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov. Karel X., ki je po smrti Ludvika XVIII. zasedel prestol leta 1824, je s svojim načinom vladanja leta 1830 sprožil t.i. julijsko revolucijo. Moral je zapustiti prestol in skupaj z družino tudi Francijo. Najprej so odšli v Edinburg na Škotsko, nato v Prago, leta 1836 pa so prišli v Gorico kot gostje grofov Coronini. Sedemnajst dni po prihodu v Gorico je 79-le-tni Karel X. umrl za kolero, bil je ena izmed redkih žrtev epidemije tedanjega časa v Gorici. Ko je bolan ležal in umiral, je skozi okno svoje sobe gledal na Kostanjevico. Izrazil je željo, da bi ga pokopali v tamkajšnji samostanski cerkvici. V naslednjih letih so na Kostanjevici pokopali še nekatere druge člane kraljeve družine. Na včerajšnjem srečanju na občini, ki ga je vodil odbornik Guido G. Pettarin, so bili prisotni predstavniki mladinske kon-zulte, inštituta ISIG, fundacije Coronini Cronberg, grajskega muzeja, pa še grofica Carolina Lantieri, arhivarka Lucia Pillon in Kostanjeviška grobnica Burbonov Nika Simoniti v imenu novogoriške mestne občine. Soglašali so, da je treba iz turističnega in zgodovinskega vidika ovrednotiti zgodbo o prisotnosti Burbonov na Goriškem. Zato bodo pripravili evropski projekt, pri katerem bodo sodelovale ustanove iz Italije, Slovenije, Avstrije in Francije. Do 2. marca bodo sestavili osnutek projekta, s katerim se bodo prijavili na razpis za pridobitev denarja. Ne glede na uspešnost projekta pa se je končno začelo dogovarjanje za ovrednotenje mnogim še nepoznane zgodbe, ki bi lahko na Goriško privabila nove obiskovalce od vsepovsod. gorica - Zasebno zdravstveno podjetje Salus Na Korzu Verdi odpirajo ambulanto za odvzem krvi Zasebno zdravstveno podjetje Salus bo v ponedeljek, 26. januarja, odprlo novo ambulanto za odvzem krvi na Korzu Verdi 12 v Gorici, nedaleč od železniške postaje. Odvzeme krvi bodo opravljali od ponedeljka do petka med 7. in 9. uro brez vnaprejšnjega naročanja. Ambulanta bo odprta tudi med 16. in 18. uro, ko bo mogoče dvigniti izvide, ki jih bo sicer mogoče dobiti tudi po elektronski pošti. Tako si bo mogoče izvide ogledati kar na domačem računalniku in jih nato sami natisniti. Krvne vzorce bodo po odvzemu v ambulanti na Verdijevem korzu analizirali v laboratoriju zavoda Salus v Trstu, kjer so lani opravili 950.000 laboratorijskih analiz. Laboratorij vodi zdravnik Fabio Lombardo, število opravljenih izvidov pa se v zadnjih letih neprestano povečuje. Lastnik podjetja Salus je družba Policli-nico triestino, katerega poverjeni upravitelj je Guglielmo Danelon. Zdravstveno podjetje Salus ima svoje ambulante, v katerih opravljajo odvzeme krvi, še v Trstu, Tržiču in Ron-kah. Ronško ambulanto so odprli pred enim letom, potem ko občinska uprava ni podaljšala konvencije z goriškim zdravstvenim podjetjem, ki je pred prihodom podjetja Salus skrbelo za odvzeme krvi v Ronkah. V goriškem objektu, kjer bo od ponedeljka dalje strokovno osebje na razpolago za odvzeme krvi, bodo s časom odprli še druge ambulante. močjo članov državne zveze partizanov VZPI-ANPI iz Gorice, Vidma in Trsta, občinskih uprav, združenj in zasebnikov. Dali so si tudi rok: podpise nameravajo zbrati do meseca maja letos. Če se bo napor izkazal kot neuspešen, pravijo v vodstvu raziskovalnega središča, bo gotovo ostala zavest o pozitivnem stanju duha med državljani in o potrjevanju vrednot, ki jih je večletna dejavnost uveljavljala na Goriškem, na Krasu in v spodnjem delu Furlanije. Medtem ne bodo mirovali: že v ponedeljek, 26. januarja, bodo ob 18. uri v reprezentančni dvorani županstva v Krminu predstavili knjigo Za domačim dvoriščem - Deportacija slovenskih civilistov v italijanska koncentracijska na vzhodni meji avtorjev Metke Gombač, Borisa Gomba-ča in Daria Mattiussija. Center Gasparini jo je izdal v sodelovanju s Skladom Dorče Sar-doč. (ar) ronke-bari Z vojaškim letalom ženski v • ■ • v • ■ • • rešili življenje Z vojaškim letalom so prejšnjo noč pripeljali iz Barija na ronško letališče 60-letno žensko iz Apulije, ki so ji zatem v vi-demski bolnišnici presadili obisti. Tako so ji rešili življenje. Potem ko so s prefekture v Bariju klicali na pomoč vojaško letalsko poveljstvo, je ob 1.10 iz Rima vzletelo letalo tipa Falcon 50, ki je vključeno v 31. vojaško letalsko eskadriljo. Ob 2. uri ponoči je letalo pristalo v kraju Palese Macchie, pri Bariju, in takoj zatem z bolnico odletelo proti Ronkam, kamor je prispelo ob 3.15. Žensko, ki je bila že nekaj časa na čakanju za presaditev obisti, so nato z rešilcem odpeljali v Videm, kjer je prestala delika-tni kirurški poseg. Vojaško letalo se je ob 4.20 vrnilo na letališče Ciampino v Rimu. Letala 31. vojaške eskadrilje uporabljajo po vsem italijanskem ozemlju v primerih, ko je življenje bolnikov resno ogroženo. Piloti so na vzlet pripravljeni štiriindvajset ur na dan in 365 dni v letu. Poleg letala Falcon 50 uporabljajo še letali Falcon 900 Ex in Airbus A319 ter helikopterje tipa HH-139A. Sandra Sodini bumbaca Odprli bodo še druge ambulante nova gorica - Logisti in avtoprevozniki Poznajo Hamburg in Livorno, soseda pa ne Padec evropskih meja od leta 2004 dalje je močno zaznamoval prometno in logistično dejavnost na čezmejnem območju Gorice, Nove Gorice, Šempetra in Vrtojbe. »Spremembe, ki smo jih takrat pričakovali, so bile drugačne. Kriza, ki je prišla kasneje, je ta sektor do leta 2014 močno udarila,« pojasnjuje podjetnik Lojze Rehar, pobudnik konzorcija Golog in novega logističnega sektorja na slovenski strani. Da bi med čezmejnimi akterji s tega področja spodbudili sodelovanje, je včeraj v Novi Gorici pod okriljem Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) potekal posvet logistov in avtoprevoznikov z obeh strani meje. »Promet se je zmanjšal, plačil ni bilo, konkurenca je huda. Zadeve so se v 2012 začele izboljševati, kriza v Sloveniji pa še vedno traja,« opisuje Rehar stanje v zadnjem desetletju. Niso pa razlogi za to le politične, temveč tudi psihološke narave, opozarja. Kljub temu, da gre za obmejno območje, se ponudniki in odjemalci teh storitev na tem teritoriju zelo slabo poznajo, ugotavlja podjetnik, ki ima tudi sam podjetje za mednarodni transport in carinsko posredovanje. »Prevozniki prej poznamo podjetja v Hamburgu ali Livornu kot pa tista na drugi strani meje,« je bil plastičen Rehar, »z našo iniciativo, ki je podprta s strani EZTS, skušamo to preskočiti in skupaj nastopiti na trgu«. EZTS si je v obdobju 2014-2020 zastavil cilje na treh projektnih področjih, med njimi je bil tudi t.i. prednostni projekt s področja prevoza, a ga pristojni organi niso potrdili. »Preveč je bilo pozornosti na infrastrukturi in premalo na vplivu na skupen prostor treh občin,« je povedala direktorica EZTS GO, Sandra Sodini. Načrte na italijanski strani je povzel Alberto Naldini, direktor družbe SDAG: »Devet milijonov evrov, pridobljenih na osnovi Osimskih sporazumov, bomo vložili za izgradnjo novih skladišč, za tehnološko posodobitev struktur ter za ojačitev skladišč s hladilnimi komorami in za povečanje energetske učinkovitosti.« Po Reharjevem mnenju manko infrastrukture na omenjenem območju ni ključni problem, za pomembnejšega ocenjuje skupen nastop na logističnem trgu. Stanje logistike v Italiji in Sloveniji ni na zavidljivi ravni. V Italiji mala podjetja propadajo, posle prevzemajo veliki logisti, ki obvladujejo vse procese v verigi. V Sloveniji pa velikih logistov sploh ni. Tuja podjetja imajo v državi samo predstavništva, država pa - tako Re-har - ne razume in ne spodbuja logistike. »Nova, pravkar sprejeta strategija prometa je brez konkretnih opredelitev, ciljev in argumentov. Cestni prevozniki pa so dobra izvozna podjetja, saj prevoze opravljajo izven Slovenije,« razlaga Rehar in opozarja na konkurenco s tega področja v sosednjih državah, kot sta na primer Avstrija in Hrvaška. Zato, da bi na neusmiljenem tržišču lahko bolje nastopali, je povezovanje tovrstnih ponudnikov na čezmejnem področju nujno. »Mi imamo bistveno več prevoznikov na cesti, Italija jih skorajda nima, imajo pa oni bolj razvito logistiko, kot je na primer tovorno postajališče družbe SDAG, ki pa je premalo uporabljeno. Če bi oboje združili, bi prišli do dobrega rezultata,« je prepričan Rehar. Opozarja, da na Goriškem in v Furlaniji ni velikih industrijskih podjetij. »Ni blaga. Tega moramo mi iskati. Najdemo pa ga v pristaniščih, kot so Koper, Trst, Tržič, Ravenna, Benetke ..., a povsod ni prostora za manipulacijo. Mi pa lahko, prostor je, infrastruktura je skoraj vsa zgrajena. Če bi torej nastopili z organiziranim nastopom in boljšo povezavo, bi zagotovo bilo za vse nas bolje,« je prepričan Rehar. Kot član odbora za transport pri EZTS GO je podal pobudo za včerajšnje srečanje, s katerega so želeli javnosti posredovati informacijo, da so, da delajo in kakšne so njihove potrebe. Pričakujejo pa tudi politično podporo svoje iniciative o povezovanju. Srečanju je prisostvoval tudi predstavnik slovenskega ministrstva za infrastrukturo Miloš Pregelj. (km) / 1 4 Sobota, 24. januarja 2015 GORIŠKI PROSTOR vrtojba - Razvili električni gokart Na poligonu manj hrupno »Vozili sta med najboljšimi celo v Evropi« Dejan Koglot, predsednik društva Gas Vrtejba, z inovativnim gokartom foto km. Skupina navdušencev je lani v Vrtojbi sestavila dva električna gokarta, ki bosta, sedaj ko sta prestala testiranja in še zadnje izboljšave, od aprila dalje dopolnjevala ponudbo na poligonu domačega društva Gas Vrtejba. Po oceni Dejana Koglota, ki vodi omenjeno društvo, sta vozili zaradi specifičnih lastnosti med najboljšimi v širši okolici, če ne celo v Evropi. »Ideja o električnem gokartu je nastala, ker so se okoliški prebivalci pritoževali zaradi hrupa,« pravi Koglot. Društvo, kateremu predseduje, upravlja vadbeni in dirkaški poligon na opuščenih površinah nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba. Tam prirejajo dirke v različnih razredih, nudijo pa tudi izposojo go-kartov in vadbo vožnje z njimi. Do rešitve, ki je okolju prijazna, saj omogoča vožnjo gokarta brez motečih izpustov hrupa in izpušnih plinov, so prišli v sodelovanju z razvojnima inženirjema šempetrske Letrike, Mitjem Zavadlavom in Luko Uršičem. Da so dva bencinska gokarta predelali v električna, so moči združili s podjetjem Letri-ka, ki je doniralo električni pogon in krmilnik, podjetje Pamviličar je omogočilo uporabo električnega polnilca, nakup baterij je sofinanciralo podjetje Manimo, medtem ko je za ustrezno prilagoditev iz bencinskega v električni pogon s prevarit-vijo pomagal domačin Ljubo Zorn. Prvi prototipi električnega gokarta, ki so uporabljali Letrikin pogon, so po vrtoj-benskem poligonu vozili že pred nekaj leti. Toda to so bile dirkalne različice za izkušene voznike. Takrat se je članom društva Gas Vrtejba utrnila zamisel, da bi po- Goriški Kulturni dom je pred kratkim izdal informativni bilten, v katerem je povzeta vsestranska dejavnost v sezoni 2013-2014. To je že dvaindvajseta tovrstna publikacija s trijezično naslovnico, ki je tokrat izšla v triintridesetem letu delovanja kulturnega hrama iz Ulice Brass. Osrednjo vlogo v biltenu odigravajo fotografije, saj vsak dogodek ali prireditev, ki se v Kulturnem domu dogaja, dokumentirajo s fotografskim aparatom. Posnetke spremljajo tudi besedila, ki uo-kvirjajo posamezne pobude, opozarjajo na pomembne obletnice in predstavljajo novosti na goriški kulturni sceni. Posebna pozornost je v zadnjem biltenu namenjena praznovanju 32-letnice delovanja Kulturnega doma (november 2013) ter lanski novosti - gledališkemu nizu Komi-go baby - Mama, očka ... gremo v gledališče. V uvodniku z naslovom »... da slovenska kulturna ponudba na Goriškem ne bo ohromela« je preteklo sezono ocenil predsednik uprave Kulturnega doma, Igor Komel, ki je med drugim zapisal: »Kljub težkim delovnim pogojem smo izpeljali še eno sezono čudežev ... Težave -zlasti finančne in birokratske narave -, ki jih doživljamo, ne smejo zasenčiti uspešnega delovanja Kulturnega doma, ki je na človeški in družbeni ravni katalizator, kakršnega v današnjem času vsi močno potrebujemo. Kulturna ponudba je bila namreč bogata, kreativna in inovativna ... Ne glede na to pa smo se in se še bomo odločno zavzemali, da slovenska kulturna dejavnost na Goriškem ne bo ohromela, da ne bo zapostavljena in ne zasenčena.« Sledita prispevek novinarja Andree Bellaviteja Sogni / Prosti spis: goriške sanje in pa poklon goriškemu kolesarskemu Dejan Koglot k.m. Mitja Zavadlav k.m. skusili razviti vozilo, ki bi bilo primerno tudi za izposojo. Zagnanost, prostovoljno delo in pomoč sponzorjev sta v enem letu obrodili sadove. Sprva sicer ni šlo vse gladko. »Na začetku smo imeli kar nekaj težav, ki jih je bilo treba odpraviti. Ko si na primer pritisnil na "gas", je vozilo zapeljalo vzvratno. Drugič se je po pol kroga ustavilo. Imeli smo tudi težavo s komunikacije med krmilnikom in pogonom ... Ko se je vse to uredilo, pa smo prišli do izdelka, ki omogoča boljše užitke kot motorni,« je navdušen Koglot. Katere so torej posebnosti tega električnega gokarta? »Motor ima največ 11 kilovatov in 35 newtonmetrov navora. S takšnimi nastavitvami na progi v Vrtojbi dosežejo 85 kilometrov na uro, čas kroga je 44 sekund. Za potrebe izposoje pa smo moč motorja omejili na 7 kilovatov, hitrost pa na manj kot 70 kilometrov na uro,« pojasnjuje Mitja Zavadlav. Tako nastavljeno vozilo še vedno omogoča odlične pospeške iz ovinkov ter hitrost 70 kilometrov na uro v končni ravnini. Gokart s takimi nastavitvami in zaviranjem, ki vrača energi- prvaku Juriju Uršiču - Giorgiu Ursiju ob 50-letnici srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964. Fotografije iz biltena še posebej izpostavljajo dogodke, ki so potekali v okviru gledaliških nizov Ko-migo (po narobe) in Komigo baby, dokumentirani so bogata razstavna dejavnost (sedem razstav), srečanja z avtorji, dogodki v okviru glasbenega festivala Across the Border (dvanajst koncertov) itd. V biltenu so zastopane tudi pobude, ki jih v prostorih Kulturnega doma pripravljajo druge mestne organizacije in ustanove, in sicer na področjih glasbe, gledališča, šole, športa in rekreacije. V sezoni 20132014 so v goriškem Kulturnem domu gostili preko dvesto dogodkov, večinoma seveda s kulturnim predznakom. Izid biltena je omogočil upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja in številnimi sodelavci, med katerimi izdajatelj omenja Vi-lija Prinčiča, Mašo Braini, Borisa Budala, Zoltana Jana, Jana Komela, Marina Mar-šiča, Andreo Bellaviteja in Vanjo Hobana. Fotografsko gradivo so prispevali Kulturni dom, Studio Bumbaca in Primorski dnevnik. Bilten z naklado 2000 izvodov je natisnila tiskarna Budin. jo zaviranja v baterijo, dosega preko 30 minut neprekinjene vožnje. Posebnost tega vozila je tudi v tem, da mu lahko upravljavec proge z vnaprejšnjimi nastavitvami omeji maksimalno hitrost. To pride prav zlasti takrat, ko za volan sedejo otroci in neizkušeni začetniki. Koglot ocenjuje, da je predelava bencinskega gokarta v električnega za posamezno vozilo veljala okoli 11.000 evrov, v kar niso vštete ure prostovoljnega dela. »Enako motorno novo vozilo pa stane okoli 6.000 evrov. Izdelava električnega je torej skoraj še enkrat dražja, toda polnjenje na elektriko je cenejše, ker ni izpustov hrupa in izpušnih plinov, pa so veliko prijaz- nejši do ljudi in okolja. Pa tudi vzdrževanje električnega gokarta je občutno cenejše,« našteva Koglot. Doslej so obe električni vozili testirali le člani društva Gas Vrtejba, v začetku nove sezone pa ju nameravajo poleg desetine bencinskih gokartov ponuditi tudi v izposojo. »V bodoče stremimo k temu, da bi vse bencinske gokarte zamenjali za električne, postavili bi radi tudi sončno elektrarno, s katero bi jih polnili . V ozadju je precejšen projekt,« razkriva Koglot načrte društva, ki naj bi se, če bo šlo vse po sreči, začeli uresničevati v naslednjih petih letih. Pri tem računajo na podporo lokalnega okolja in na črpanje evropskih sredstev. Katja Munih gorica - Glasba »Šola v razsulu, takoj nov razpis!« »Goriška mestna glasbena šola je v razsulu. Profesorji bežijo, število učencev je upadlo, finančnih težav še ni konec.« Tako poudarjajo vodje levosredinskih svetniških skupin v goriškem občinskem svetu Giuseppe Cingolani (Demokratska stranka), Stefano Abrami (Italia vrednot), Livio Bianchini (SEL) in Emanuele Traini (Zveza levice), ki krivdo za takšno stanje pripisujejo županu. Po njihovem navajanju je kar štirinajst učiteljev glasbe zapustilo mestno glasbeno šolo in odšlo drugam, učencev pa je samo trideset, medtem ko jih je še lani bilo 150. Omenjeni svetniki so prepričani, da je za težave v veliki meri odgovoren goriški župan Ettore Romoli, ki si po njihovem mnenju ni dovolj prizadeval, da bi prišlo do širokega zavezništva za rešitev glasbene šole. Po ugotavljanju predstavnikov opozicije je župan sicer podprl predlog o ustanovitvi združenja, ki ga je pripravila Gabriel-la Bon, vendar se je kmalu izkazalo, da je bila njena zamisel obsojena na propad zaradi nezadostnega finančnega kritja. Cingolani, Abrami, Bianchini in Trai-ni zato zahtevajo, naj se prekine pogodba, na podlagi katere so združenju z Gabriel-lo Bon na čelu dali brezplačno na razpolago palačo De Grazia v Ulici Oberdan. »Pripraviti je treba nov razpis za uporabo palače, s katerim je treba spodbuditi sodelovanje med različnimi sogovorniki. Zadovoljni smo, da je župan osvojil naš predlog, vendar upamo, da ne bo prepozno, potem ko občinska uprava že itak nosi veliko odgovornost za propad glasbenega inštituta,« poudarja četverica. Goriški odbor No Jobs Act Kakor že v Trstu in drugih italijanskih mestih je bil tudi na Goriškem ustanovljen pokrajinski odbor No Jobs Act, ki se bori proti novi zakonodaji o delu: uperjen je proti vladni politiki in dik-tatom »evropske trojke«. Goriški referent odbora je Alessandro Perrone, somišljeniki se za stik lahko poslužujejo naslova nojobsact.isontino@gmail.com in strani na Facebooku. V jami Pečinka bo zasvetilo Danes ob 14. uri pripravljajo v občini Miren-Kostanjevica slavnostno odprtje in ogled obnovljene jame Pečinka. Ob 16. uri bo v jami po sto letih ponovno zasvetilo. V občini Miren-Ko-stanjevica imajo več kraških jam, ki so v času prve svetovne vojne bile uporabljene kot zavetišča vojakov. (km) Slovesnost na Pedrovem Danes ob 11.30 bo na Pedrovem slovesnost, na kateri vsako leto obujajo spomine na tragične dogodke, ki so se zgodili 26. januarja 1945. Tedaj je v spopadu z okupatorjem padlo enajst borcev varnostno obveščevalne službe (VOS), vojske državne varnosti (VDV), formacije Gruppo nazionale patrioti (GAP) ter ranjencev pomične bolnišnic. Trinajst partizanov in vaščanov so zajeli, drugi so se rešili. Govornik bo Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije. (km) Furlanski komični TV dnevnik Nocoj ob 20.45 bo v goriškem Kulturnem domu druga komedija v okviru 15. festivala Teatri Comic Furlan. Na vrsti je igra »Tele Scussons - Notiziari comic satiric dal Friul e dal mont«; nastopila bo gledališka skupina Sis Scussons Scussas iz Romansa, avtor besedila in režiser predstave je Mauro Fontanini. gorica - Bilten Kulturnega doma Dvesto dogodkov v »sezoni čudežev« nova gorica - Slavnostni koncert Jožica Golob praznovala 50-letnico zborovodstva Najbolj je srečna, ko stopi pred zbor in ji le-ta zapoje Polno čustev se je prepletalo na slavnostnem koncertu v novogori-škem Kulturnem domu ob 50-letnici zborovodstva Jožice Golob. Da je vzgojila in nad petjem navdušila številne generacije otrok, je potrdil im-pozantno velik zbor - Mešani pevski zbor bivših pevcev osnovne šole Solkan. Ob njem je zapel tudi Ženski pevski zbor Sanje Nova Gorica, ki ga Jožica Golob vodi osemnajst let. Bogat program so popestrili nastopi solo-pevcev in glasbenikov, njenih nekdanjih učencev. Med njimi so bili Vladimir Čadež s pianistko Barbaro Mačkic, Polona Kalin Kante, Tanja Srednik in Tatjana Mihelj, Vokalna skupina Kre-sice in Družina Kovačič pa flavtist Armando Mariutti s harmonikarjem De-janom Vidovičem, saksofonist Boštjan Simon in harmonikar Boštjan Zavnik. Piko na »i« sta dodala zborovodja Radovan Kokošar in klaviaturist Anže Vrabec, ki sta poskrbela za aranžmaje in obdelavo izbranega notnega gradiva, dirigiranje in klavirsko spremljavo. Osrednji pobudnici prireditve -sedanji in nekdanji pevki Ana Zavrta-nik Ugrin in Kristina Bratož - sta poskrbeli tudi za film s predstavitvijo življenja jubilantke. Pripravili pa so ji še posebno presenečenje - nastop njenega najljubšega kantavtorja - Vlada Kreslina, ki ji je zapel Eno pesem. Jožica Golob je po koncertu povedala: »Mojih občutkov se ne da opisati, ker so globoka čustva, da ... se o tem ne da govoriti. Kako je prišlo do tega, da je med številnimi gostujočimi glasbeniki in pevci bil tudi Vlado Jožica Golob matej vidmar Kreslin, niti ne vem. To je bilo veliko presenečenje. Moji "otroci" so rekli: "Za Jožico vse". Če pomislim na svojih petdeset let zborovodstva, si zaželim, da bi jih še enkrat nespremenjene ponovila, ker je bilo preveč lepo. Nekoč mi je ena mamica povedala, da je rekla svoji hčerki: "Petje se boš šla učiti, zato ker je Jožica Golo-bova najbolj srečna, ko stopi pred zbor in ji le-ta zapoje".« Popolnoma razprodana prireditev je organizatorje spodbudila k ponovitvi koncerta, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, v novogoriškem Kulturnem domu. (ms) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 24. januarja 2015 15 štandrež - Nocoj premiera, jutri ponovitev Mrtvi ne plačujejo davkov, živi pa jih Komedija sodi med dogodke ob trojnem jubileju v vasi Mrtvi ne plačujejo davkov je naslov komedije, ki jo bodo nocoj ob 20. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič premierno uprizorili člani dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. Komedija je posvečena prigodam moškega, ki so ga proglasili za mrtvega, čeprav je še vedno živ. Zaradi svoje domnevne smrti doživi vrsto peripetij, k sreči pa je oproščen plačila davkov ... »Tema komedije je še kako aktualna, ravno do ponedeljka moramo plačati davek IMU za kmetijska zemljišča,« s svojo običajno dobro voljo pove Božidar Tabaj v imenu enajstih nastopajočih igralcev. Ko- Z generalne vaje medija sodi med dogodke ob 50-le-tnici delovanja štandreškega prosvetnega društva, ki sovpada s 50-letnico dramske skupine in tudi župnijskega doma. Razlogov za praznovanje je torej v Štandrežu na pretek. Za današnji večer je dvorana razprodana, še nekaj mest je za jutrišnjo ponovitev, ki se bo začela ob 17. uri. Kdor si ne bo uspel ogledati komedi- BUMBACA je ne danes ne jutri, bo nekaj novih priložnosti imel v prihodnjih tednih. Komedijo bodo uprizorili v nedeljo, 15. februarja, v Novi Gorici in v nedeljo, 22. februarja, v Vrtojbi, nakar bo na vrsti še kaka ponovitev. Za režijo je poskrbel Jože Hrovat. Avtor dramskega besedila je Nicola Marzari, ki jo je napisal leta 1952, po vsebini pa je še vedno aktualna. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ROMJANU ALLA STAZIONE, Ul. Garibaldi 3, tel. 0481-476988. U Kino ~M Koncerti ~M Gledališče KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA DE-SKLE vabi na ogled socialno ljubezenske komedije »Malomeščanska svatba« (Bertolt Brecht) danes, 24. januarja, ob 20. uri v kulturnem domu v Desklah; prodaja eno uro pred predstavo, informacije in rezervacije na kd.svoboda@siol.net. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 26. januarja ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; informacije pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.0013.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 26. januarja ob 20.45 »Ballata di uomini e cani«, napisal in nastopa Marco Pao-lini. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Kor-zu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. V KC LOJZE BRATUŽ V GORICI: bo v ponedeljek, 26. in torek, 27. januarja, ob 9.30 in 10.45 tretje srečanje iz abonmaja Goriški vrtiljak. Na sporedu bo plesno-glasbeno-gledališka predstava »Juri Muri v Afriki pleše«. Že znano pravljico Toneta Pavčka bodo na odru odigrali plesalci Plesnega gledališča Ljubljana in igralci Lutkovnega gledališča Ljubljana. Abonmaja Goriški vrtiljak, se udeležujejo otroci ki obiskujejo vrtce in osnovne šole iz Gorice in Doberdoba. V KULTURNEM DOMU V GORICI: bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 20.30 tretja gledališka predstava abonmajske sezone Marka Vezoviška »Kabaret zlatih let« v režiji Jaše Jamnika. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 24. januarja, ob 20.00 na sporedu monokomedija »Moška copata«. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 24. januarja, ob 10.30 »Rdeča kapica za znoret«; ob 10.30 gledališka igralnica z igralko Me-deo Novak; ob 20. uri »Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frank-furtu« (Matei Visniec); informacije na bla-gajna.sng@siol.net ali 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.15 »The Imitation Game«; 15.30, 20.30 »Exodus - Dei e re«. Dvorana 2: 16.30 »Asterix e il regno de-gli dei«; 18.00 - 20.00 - 22.10 »Hun-gry Hearts«. Dvorana 3: 15.40, 17.30 - 20.00 - 22.00 »Still Alice«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 »Minus-cule - La valle delle formiche perdu-te«; 18.30 - 21.15 »Exodus - Dei e re«. Dvorana 2: 15.30 »Ascoltare e vivere le fiabe«; 17.15 - 19.50 - 22.10 »La teoria del tutto«. Dvorana 3: 16.45 »Asterix e il regno de-gli dei«; 18.15 »The Imitation Game«; 21.00 »American Sniper«. Dvorana 4: 15.50, 17.30 - 20.10 -22.15 »Il nome del figlio«. Dvorana 5: 16.20 »Italo«; 18.20 - 20.20 - 22.00 »Sei mai stata sulla luna?«. DANES V KRMINU - OBČINSKO GLEDALIŠČE: 17.00, 20.00 »Lo Hobbit -La battaglia delle cinque armate«. S Poslovni oglasi fl Razstave V GORICI: v muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu je na ogled razstava fotografij »Dolgo stoletje«, ki jo je pripravilo združenje Isonzo Soča; do 25. januarja ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-18.00. V KRMINU: v mestnem muzeju bo danes, 24. januarja, ob 18.00 odprtje razstave Silvana Spessota »Istanti - In-stants«. Na ogled bo do 28. februarja po sledečem urniku: od četrtka do sobote 15.00-19.00 ob nedeljah 10.0013.00 in 15.00-19-00. V GORICI: v galeriji združenja Seghiz-zi na Korzu 85 bo v nedeljo, 25. januarja, ob 11.00 odprtje razstave Da-nieleja Bianchija »Teatri dell' Onirico«. V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju 13 sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria Attem-sa Svetokriškega«; do 25. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00. V GORICI: v državnem arhivu v Ul. Ospitale 2 je na ogled razstava del arhitekta Antona Laščaka; do 31. januarja ob ponedeljkih in sredah 8.0016.30, ob torkih, četrtkih in petkih 8.00-14.00; 26. januarja voden ogled ob 15.30; vstop prost. V GORICI: v Kulturnem domu v Ul. Brass 20 bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 18. uri odprtje razstave slikarja Vojka Gašperuta - Gašperja iz Kopra. Predstavila ga bo novinarka RTV Slovenije Mirjam Muženič. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 30. januarja ob 20.45 bo nastopil trio Fratres; informacije in rezervacije na lipizer@lipi-zer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). H Šolske vesti VRTEC ČRIČEK iz Doberdoba sporoča, da bo dan odprtih vrat v ponedeljek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v osnovni šoli Abram v Pevmi v ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 26. januarja, od 10.45 do 11.45; v otroškem vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v sredo, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v četrtek, 29. januarja, od 10.30 do 11.30. DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad Formandum v Gorici bo v torek, 27. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 040-566360, ts@adformandum.eu. DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v torek, 27. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v sredo, 28. januarja, ob 17. uri. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli Abram v Pevmi v torek, 27. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v petek, 30. januarja, od 10.30 do 12.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. letnik vrtca, na informativne sestanke: vrtec Čira Čara v Sovodnjah v torek, 27. januarja, ob 17. uri. 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE v bližini šolskega centra v Gorici, z balkonom in lepim razgledom, prodam; informacije po tel. 333-9950610. PRODAJAMO stanovanje v Ul. Levada v Gorici, 85 kv. m; informacije po tel. 348-3047021. S Izleti Prosvetno društvo Štandrež vabi OB 50-LETNICI DELOVANJA DRAMSKE SKUPINE na premiero Nicola Manzari MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV Režija: Jože Hrovat danes, 24. januarja 2015, ob 20. uri in ponovitev jutri, 25. januarja 2015, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. a Čestitke SPDG prireja v nedeljo, 25. januarja, izlet na Lubnik 1025 m. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri Rdeči hiši. Potrebna je predhodna prijava po tel. 349-3887180 (Gabrijel). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet za dan žena v soboto, 7. marca. Na programu: Ljubljana, Volčji potok (Arboretum) in po kosilu Škofja Loka; odhod avtobusa: Jamlje 7.30, Doberdob 7.40, Selce (picerija Al gambero) 7.45, Štivan 7.50, Fernetiči; informacije po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), Miloš (tel. 380-4203829). Vpisnine do vključno 20. februarja. KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 14. marca, na izlet v Vi-cenzo z vodenim ogledom razstave »Tutankamon, Caravaggio, Van Gogh - Med večerom in nočjo« in vodenim ogledom Olimpijskega gledališča arhitekta Palladia. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (Trst). Tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. Danes Abraham v Dolince potuje, kajti naš MARKO jih okroglih 50praznuje. Na hrbtu nosi težko vrečo napolnjeno z voščili, čestitkami in srečo. Vse najboljše!!! Pogrebi Ü] Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža poziva vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke v Sovodnjah, naj se javijo pri Nikol (tel. 329-7864633) najkasneje do danes, 24. januarja. DANES V GORICI: 9.10, Nella Tavan vd. D'Oristano (iz glavnega pokopališča) v cerkvi v Stražcah in na glavno pokopališče; 13.00, Guido Debeus blagoslov v kapeli splošnega pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTANDREŽU: 11.00, Ladislao - Lado Marchi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkev, sledila bo upepeli-tev. DANES V TRŽIČU: 8.40, Cosimo Di Taranto (iz kapele bolnišnice) na pokopališču; 10.50 Teresa Fasola vd. Za-nolla blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.50, Maria Bos-carol vd. Tamai (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Eugenio Massa (iz kapele glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi Srca Jezusovega in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.15, Antonio Blascotto (iz kapele tržiške bolnišnice) v cerkev Sv. Andreja in na pokopališču; 1 2 Sobota, 24. januarja 2015 APrimorski r dnevnik r* Gana ima še možnosti BATA - Nogometaši na afriškem prvenstvu so včeraj v Ekvatorialni Gvineji odigrali tekmi 2. kroga v skupini C. Gana (na sliki ANSA Rabiu Mohammed) je z zmago 1:0 proti Alžiriji, edini gol je padel v sodnikovem dodatku, ohranila možnosti za napredovanje, v večerni tekmi pa sta se Južnoafriška republika in Senegal razšla z neodločenih 1:1. Danes bosta na sporedu tekmi: Slonokoščena obala - Mali, Kamerun - Gvineja. AZIJSKO PRVENSTVO: Iran - Irak 3:4 po 11-m, Japonska - ZAE 4:5 po 11-m. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Seppi izločil Federerja! MELBOURNE - Na odprtem teniškem prvenstvu v Avstralije v Mel-bournu je veliko presenečenje pripravil Italijan Andreas Seppi (na sliki ANSA). V 3. krogu je izločil drugega nosilca in štirikratnega zmagovalca tega turnirja, Švicarja Rogerja Federerja, s 6:4, 7:6 (5), 4:6 in 7:6 (5). Seppi je s tem izenačil svoj najboljši dosežek na OP Avstralije. Slovenska teniška igralka Andreja Klepač pa se je v konkurenci dvojic uvrstila v 2. krog. S Poljakinjo Jans-Ignacikovo je premagala špansko navezo Muguruza/Suarez Navarro s 7:6 (6) in 6:4. rokomet - V osmini finala SP v Katarju čaka Slovenijo po porazu s Španijo močna Makedonija Makedonska ovira Slovenski reprezentant Marko Bezjak je proti Španiji zadel štirikrat Slovenija - Španija 26:30 (10:14). Slovenija: Škof, Prošt, Kavtičnik 1, Natek 4, Dolenec 4, Špiler 1, Skube, M. Žvižej 2, L. Žvi-žej 1, Gaber 1, Zorman 2, Bezjak 4, Kozlina, Gajic 5 (1), Bundalo, Bombač 1. Španija: Sierra, Perez de Vargas, Rocas 2, Ma-queda 1, Tomas 3, Entrerrios 2, Aguinagal-de 2, Ugalde 3, Andreu 1, Rodriguez 1, Ca-nellas 1 (1), Morros, Garcia 3, Rivera 6 (2), Guardiola, Dušebajev 5. Sedemmetrovke: Slovenija 5 (2), Španija 4 (3). Izključitve: Slovenija 10, Španija 6 minut. Rdeč karton: Guardiola (43.). DOHA - Izbranci Borisa Deniča so doživeli drugi poraz v Katarju, po gostiteljih letošnjega sklepnega turnirja so jim rokometno mero vzeli tudi branilci naslova svetovnih prvakov iz Španije. Poraz v tukajšnji dvorani Duhail jim je - ob treh zmagah proti Čilu, Belorusiji in Braziliji - navrgel končno tretje mesto v skupinskem delu tekmovanja, tako da jih v osmini finala, ki bo na sporedu jutri, čaka Makedonija, ki je včeraj premagala Avstrijo (36:31). Makedonski izbranci nekdanjega trenerja velenjskega Gorenja Ivice Obrvana, za katere nastopa tudi nekdanji slovenski reprezentant Renato Vugrinec, je v skupinskem delu premagala Tunizijo s 33:25, Iran s 33:31, Bosno in Hercegovino s 25:22 in Avstrijo s 36:31, praznih rok pa ostala v dvoboju s Hrvaško, ko je izgubila s 26:29. Slovenija se je na velikem tekmovanju z Makedonijo nazadnje pomerila na evropskem prvenstvu v Srbiji leta 2012, ko je v tekmi za končno peto mesto v Beogradu izgubila s 27:28. Španija bo v osmini igrala proti Tuniziji, Avstrijci s Katarjem, Hrvati pa z Brazilci. Varčevali moči V primerjavi z minulimi dvoboji v Do-hi močno premešana slovenska uvodna napadalna postava - na krilnih položajih sta bila Vid Kavtičnik in David Špiler, na zunanjih Sebastian Skube, Marko Bezjak in Jure Natek, na mestu krožnega napadalca Miha Žvižej - je dala del odgovora o slovenski strategiji za včerajšnji dvoboj. Po minulih šti- Skupina A VČERAJ Brazilija - Čile 30:22, Španija - Slovenija 30:26, Katar - Belorusija 26:22. Španija 5 5 0 0 162:12710 Katar 5 4 0 1 137:122 8 Slovenija 5 3 0 2 160:145 6 Brazilija 5 2 0 3 146:143 4 Belorusija 5 1 0 4 125:129 2 Čile 5 1 0 4 147:155 2 SKUPINA B: Tunizija - Iran 30:23, Makedonija - Avstrija 36:31, Hrvaška - BiH 28:21. Vrstni red: Hrvaška 10, Makedonija 8, Avstrija 5, Tunizija 5, BiH 2, Iran 0. DANES - Skupina C: 17.00 Egipt - Islandija, 19.00 Alžirija - Češka, 19.00 Francija -Švedska. Skupina D: 17.00 Rusija -Argentina, 17.00 Savdska Arabija - Nemčija, 19.00 Danska - Poljska. rih tekmah že nekoliko utrujeni slovenski ro-kometaši so več kot varčevali moči za veliko bolj usoden dvoboj v osmini finala. Deničevemu «eksperimentu» sprva ni kazalo najbolje, predvsem je šepala igra v napadu. Ob Deničevem postopnem dovajanju svežih moči so bili v prvi polovici tekme dokaj konkurenčni svetovnim prvakom s Pirenejskega polotoka, največji zaostanek so si pridelali v sami končnici prvega dela tekme, ko so lahkomiselno zastreljali dve se-demmetrovki - zgrešila sta Jure Dolenec in Dragan Gajič. V začetku zadnje minute prvega polčasa so zaostali z 9:14, na veliki odmor pa odšli s primanjkljajem -4 (10:14). V drugem polčasu ni bilo zasuka v slovenski igri, vseskozi so capljali za tekmeci s Pirenejskega polotoka, ki je imel vseskozi re-zultatski nadzor v svojih rokah. V prvi polovici drugega dela so sicer imeli priložnost tekmo narediti bolj razburljivo, a niso zadeli nekaj čistih strelov, ob tem pa so močno popustili tudi v obrambi, kar so na današnjem dvoboju prav tako ne najbolj prepričljivi Španci s pridom izkoristili in Slovencem, ki so se dobre tri minute pred koncem tekme znižali na 25:27, na skupno deveti tekmi na velikih tekmovanjih prizadejali še deveti poraz. V slovenski izbrani vrsti je bil na včerajšnji tekmi najbolj učinkovit Dragan Ga-jič s petimi goli, Jure Natek, Marko Bezjak in Jure Dolenec so jih dosegli po štiri. NOGOMET - Prvi krog povratnega dela A-lige Inzaghi bo v Rimu skušal rešiti svoj stolček, Udinese v Empoliju RIM - Na današnjih tekmah 20. kroga (prvega povratnega) A-lige bo na Sardiniji gostoval Sassuolo, Milan pa bo na rimskem Olimpicu gost Lazia. Za Milanovega trenerja Pippa Inzaghija bo bržkone še zadnja priložnost, da reši svoj stolček. Če bo Milan izgubil, bodo v taboru rdeče-črnih zgolj le sanjali o ligi prvakov v prihodnji sezoni, brez katere bi Milanova blagajna še dodatno ovenela. Tekma kroga bo jutri v Firencah, kjer bo gostovala drugouvrščena Roma. Udinese bo igral šele v ponedeljek. Stramaccionejevi varovanci bodo skušali premagati Empoli. kar bo vse prej kot lahko. 20. krog, danes: 18.00 Cagliari - Sassuolo, 20.45 Lazio - Milan; jutri: 15.00 Inter - Torino, Juventus - Chievo, Parma - Cesena, Sampdoria - Palermo, Verona - Atalanta, 20.45 Fiorentina - Roma; v ponedeljek: 19.00 Empoli - Udinese, 21.00 Napoli - Genoa. NE BODO IGRALI - Ruska nogometna zveza (RFS) je upoštevala navodilo krovne evropske zveze (Uefa), da klubi s Krima ne smejo sodelovati v ruskih državnih tekmovanjih, in iz tretje lige izključila klube iz Sevastopola, Jalte in Simferopola. Po nekaterih informacijah ruskih medijev naj bi ruski športni minister Vitalij Mutko podpiral zamisel od tem, da bi ustanovili samostojno tekmovanje samo za krimske klube, če bo Uefa dovolila takšno rešitev. alpsko smučanje Francosko obarvan Streif, Parisu superveleslalom KITZBÜHEL - Francoz Alexis Pin-turault je zmagal na kombinacijski tekmi za za svetovni pokal alpskih smučarjev v Kitzbühlu (2:01,36). Drugi je bil Avstrijec Marcel Hirscher, vodilni v skupnem seštevku pokala, (+0,69), tretji pa Čeh Ondrej Bank (+0,94). Edini slovenski predstavnik Klemen Kosi je bil 15. (+2,26).Supervele-slalom je štel tudi za posamično tekmo, na kateri je slavil Italijan Dominik Paris. DANES MOŠKI IN ŽENSKE - V Kitzbühlu bo danes zjutraj na sporedu smuk (11.45 Raisport 1 in Slo 2). V švicarskem St. Moritzu pa bo na sporedu ženski smuk (start ob 10.15). DESKARSKO SP Koširju srebrna KREISCHBERG - Slovenski deskar Žan Košir je na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Lachtalu pri Kreischbergu osvojil srebrno kolajno v paralelnem veleslalomu. V velikem finalu je Tržičana premagal Rus Andrej Soboljev. Bron je osvojil Avstrijec Benjamin Karl. V ženski konkurenci je zmagala Avstrijka Claudia Riegler. V izločilnih bojih sta nastopila še dva Slovenca. Rok Marguč je izpadel v osmini finala, Rok Flander pa v četrtfinalu. DOWN UNDER - Avstralec Steele von Hoff je zmagovalec četrte etape dirke po Avstraliji. EVROLIGA - Izidi 4. kroga 2. dela: Žalgiris - Maccabi 66:73, Barcelona -Crvena zvezda 92:77, Nižni Novgorod -Efes 109:90, Olympiacos - Laobral Kutxa 76:64. nogomet - V D-ligi bo ekipa iz Repna gostovala pri prvi na lestvici (Ne)mogoče za Kras? Vesna in Juventina želita podaljšati pozitivno serijo - Pomembne tekme za Breg, Sovodnje in Primorje Z gorsko prispodobo bi lahko napisali, da čaka jutri Kras vzpon na Everest, medtem ko se bo Triestina podala na Nanos ali kvečjemu Triglav. Žlogarjevi varovanci bodo v gosteh poskušali odvzeti skalp prvouvrščenemu Altovicentinu, Triestina pa bo pred domačim občinstvom iskala nove točke proti šesti sili prvenstva Arzignanochiampu (obe tekmi se bosta začeli ob 14.30). Trener Krasa Tonči Žlogar se dobro zaveda, kaj čaka jutri Repence. »Prispodoba o Everestu je umestna, a fantom stalno ponavljam, da je vsaka tekma zgodba zase in vsaka nosi tri točke. Na papirju so nedvomno oni favoriti, a videl sem pravo miselnost na zadnjih tekmah, tako da lahko nasprotnika presenetimo,« pravi Žlogar. Kras se podaja na gostovanje v (običajno) okrnjeni postavi, čeprav se počasi začenjajo vračati nekateri igralci, ki so bili dalj časa na seznamu poškodovanih. Odsotni bodo Ranič, Cvijanovič, Grujič, Castellano, Pe-tracci in kaznovani Kneževič. Če bodo v taboru Krasa pred zelo zahtevno nalogo bi se lahko obratno pri Triestini po zadnjih uspešnih nastopih nekoliko bolj sproščeno pripravljali na domače srečanje proti Arzignanochiampu, ko le ne bi bilo novih težav pri izplačevanju igralcev. Nekateri se s situacijo niso sprijaznili, tako da prihaja do določenih težav tudi med samimi treningi. Res škoda, glede na to, da se je stanje vsekakor izboljšalo. Sicer se Triestine drži tudi smola. Med tednom so registrirali mladega Perrotto, ki je že več tednov treniral s Tržačani, a na drugem treningu odkar je postal tudi uradno član Triestine se je napadalec, ki bi moral biti prva menjava za Rocca in Miličeviča, poškodoval. Kot za Piscopa gre tudi pri njem za poškodbo kolena. Za Triestino bo dokaj boleča odsotnost branilca Cellija, ki je postal eden izmed stebrov ekipe, saj je Ferazzoli nanj računal vsako nedeljo. Sodnik ga je med tednom kaznoval z enotedenskim prisilnim počitkom in jutri ga bo nadomestil Arvia. V napadu je vprašljiv nastop Miličeviča. V skrajnem primeru naj bi od prve minute igral Aquilani. (I.F.) Vesna v Korenu Kriška Vesna je v prejšnjem krogu prekinila negativno serijo in končno spet okusila zmago. Zahtevnejša preizkušnja bo nedvomno gostovanje v Korenu, z moštvom, ki se nahaja še vedno v razburkanih vodah. Jutrišnji nasprotnik Vesne je tudi letošnji zmagovalec deželnega pokala, skozi prvenstvo pa je zabredel na nekoliko nihajočo pot, kjer je zbral 7 zmag, prav toliko porazov in 3 neodločene izide. Izkušeno moštvo trenerja Cuppinija pa lahko računa tudi na fizično moč nekaterih članov postave. Med najbolj nevarne sodita Diaw in Gashi, ob teh še napadalec Filippo. V Vesninem taboru bodo morali Božičič in tovariši dokazati, da je slab trenutek mimo. Prvi polčas srečanja proti Torreju je dal videti, da je Vesna še vedno pri zdravju, predvsem če je konica napada, predvsem Matteo Muiesan, uspešna. Vračata se Toffoli in Carli. Nerazpoložljiva ostajata Rebula in Purič. (mar) Pomembno v Štandrežu V promocijski ligi čaka težka preizkušnja Juventino, ki bo gostila tržaški San Giovanni, četrto silo prvenstva. Tržačani imajo šest točk manj od Juventine. Z zmago bi Juventina še dodatno povečala prednost pred zasledovalci in bi obdržala stik z vodilnima. San Luigi bo gostoval v Špetru Slovenovem (proti Valnatisoneju), Torviscosa pa bo v Trstu igrala proti Trieste Calciu. V 1. AL čaka težka naloga Breg, ki je v zadnjem krogu izgubil proti Primorcu. Brežani bodo igrali v gosteh proti močnemu Grade-seju, ki ima le tri točke manj na lestvici. Primorec, ki bo v Trebčah gostil Fogliano Turriaco, je favorit. Pomembno tekmo v boju za obstanek čaka Sovodnje, ki bodo na domači zelenici sprejele Muglio. V 2. AL bo tekma kroga v Tržiču, kjer bo Primorje igralo proti Romani (obe 29 točk). Zarja bo na Opčinah skušala premagati Opicino, medtem ko bo Mladost igrala v gosteh proti San Canzianu. V 3. AL čaka Gajo gostovanje v Fiumicellu. ALPSKO SMUČANJE - V organizaciji SK Brdina Pokal Novi: 144 vpisanih Openska Brdina bo danes na progi Varmost v kraju Forni di Sopra organizirala veleslalom za Pokal Nova. V kategoriji dečkov in naraščajnikov bo nastopilo 144 (toliko je vpisanih) smučarjev iz naše dežele, med katerimi so tudi tekmovalci združene zamejske ekipe. »Pogoji so končno zelo dobri. Snega je dovolj in pritisnil je tudi mraz. Na sporedu bosta dva spusta. Začetek pa smo anticipirali za pol ure. Start bo ob 9.00,« nam je včeraj povedal predsednik Brdine Marko Piccini. Jutri pa bo na Trbižu še slalom za Pokal Dvigala Barich, ki ga organizira ŠD Mladina. V Forniju di Sopra pa bo 31. Pokal Biberon za najmlajše kategorije. / ŠPORT Sobota, 24. januarja 2015 17 košarka - Pred jutrišnjim domačim krogom v B-ligi Nova okrepitev v pričakovanju Fortituda Bologne Pozor: v tržaško športno palačo PalaRubini bo jutri prišel nasprotnik z vsega spoštovanja vredno športno zgodovino. Osvojili so 2 državna naslova, državni pokal in 2 državna superpoka-la. Jadran Franco bo ob 18.00 gostil For-titudo Bologna, ki lahko na domačih srečanjih računa na podporo okrog pet tisoč gledalcev. Na prvi tekmi proti Jadranu (ekipa iz Bologne je zmagala z 72:62) jih je bilo 3200. V taboru Jadrana upajo, da bo nekaj gostujočih navijačev napolnilo tržaško športno dvorano. »Napovedali pa so le prihod dveh avtobusov,« nam je zaupal Jadranov odbornik Peter Žerjal. Glavna novica sicer je, da je ekipo Jadrana okrepil 34-letni izkušeni košarkar Alfredo Moruzzi (letnik 1980), ki ga bo trener Walter Vatovec skoraj gotovo že imel na razpolago na jutrišnjem srečanju proti nekdanjemu A-ligašu. Vodstvo Jadrana se je z Moruzzi-jem, s katerim se pogovarjajo že nekaj tednov, dokončno zmenilo že v četrtek. Isti dan je Moruzzi opravil že prvi trening. Moruzzi je lani igral v A2-ligi Gold z Agrigentom. Pred tem pa je nekaj sezon branil barve tržaškega kluba Palla-canestro Trieste in Scafati. Z vsemi tremi ekipami je dosegel prav toliko na- predovanj. 193 centimetrov visoki košarkar lahko igra kot bek ali krilo. V letošnji sezoni je zaradi poškodbe kolena miroval. »Poškodbo pa je saniral,« so nam povedali v Jadranovem taboru. Kakšno pa je stanje v taboru združene ekipe pred jutrišnjim domačim srečanjem? »Vsi so zdravi. Divjak je v sredo v Vidmu igral in še kako se pozna, ko je tudi on na igrišču. Mislim, da bo jutri na razpolago trenerju Vatovcu,« je dejal Zerjal. Bolonjski Fortitudo, ki je z 22 točkami četrti na lestvici, se je po sredinem domačem porazu proti Altu Se-binu okrepil z izkušenim Marcom Car-rarattom (letnik 1977). 37-letni bek je v A-ligi zmagal osem »scudettov« (Tre-viso in 7 s Sieno, zadnjega kot kapetan v sezoni 2012/13 ter 5 državnih pokalov). Lani je igral Carraretto igral v Ve-roni (A2 Gold), letošnjo sezono pa je začel v Forliju, ki je nato propadel. Košarkar Bologne, ki je diplomiral v ekonomiji, je zbral tudi 62 nastopov z državno reprezentanco (bil je na EP v Litvi). (jng) Četrtkov izid v skupini B: Orzi-nuovi - Urania Milano 72:59. Vrstni red: Cento 28, Gsa Udine 26, Montichiari 24, Bologna 22, Pordenone 20, Milano 20, Orzinuovi 20, Bergamo 20, Lecco 18, Alto Sebino 14, Lugo 12, Crema 10, De-sio 10, Arzignano 4, Jadran Franco 2. Novi košarkar Jadrana Alfredo Moruzzi na sinočnjem treningu fotodamj@n Danes pri Briščikih Kontovel - Sokol V ospredju košarkarskega konca tedna bo slovenski derbi D-lige pri Briščikih med Kontovelom in Sokolom. V obeh taborih nestrpno pričakujejo tekmo (začetek ob 18.00), ki so jo v prvem delu sezone zmagali sokolovci (+5 točk). V taboru Konto-vela je imel trener Marko Švab med tednom nekaj težav: »Nekateri košarkarji so bili bolni in smo trenirali okrnjeno. Jutri (danes op. av.) pa bodo skoraj gotovo vsi na razpolago. Če bomo igrali zbrano, bomo zmagali,« je povedal Švab. Tudi njegov trenerski kolega Zoran Lazarevski je prepričan, da lahko zmagajo njegovi varovanci, če igrajo zbrano: »Fante opozarjam, da moramo igrati mirno in skupinsko.« Pri Sokolu ne bo poškodovanih Carcicha in Hrovatina. V deželni C-ligi se z košarkarskim dnevom (Basket Day) začenja povratni del sezone. Bor Radenska (10 točk na lestvici) bo danes že ob 16.00 v športni dvorani v Čedadu igral proti neugodni Fagagni (16). Na prvi tekmi so bili tokratni nasprotniki v Lignanu boljših od naših z izidom 74:59. Negativna vest v Borovem taboru je, da je sezone za Marka Medena bržkone že predčasno konec (igral je samo ravno prvi tekmo prvenstva), saj stalne terapije niso zalegle pri zdravljenju kroničnih težav s podplatom. Razen njega bo trener Oberdan proti Fagagni kot kaže imel na razpolago vse igralce. Breg bo prav tako v Čedadu igral šele jutri ob 12.00. Varovanci trenerja Toma Krašovca bodo igrali proti Don Boscu, ki ima štiri točke manj na lestvici (16). V promocijski ligi bo goriški Dom Mark (8 točk) ob 18.30 v domači telovadnici gostil prvouvrščeni Dinamo (14), ki so ga v prvem delu premagali. zlati let 2014 - Nominiranci za moško odbojko Finalisti so Zlati let, nagrado, ki jo Primorski dnevnik podeljuje najboljšim slovensko govorečim odbojkarjem, odbojkaricam, košarkarjem in nogometašem iz Italije, najboljšemu trenerju in drugim športnikom, ki so se izkazali v sončnem letu 2014, bomo letos podelili trinajstič in četrtič zapored v sodelovanju z ZSŠDI, ki bo na prireditvi nagradilo tudi najzaslužnejše odbornike. Danes predstavljamo finaliste izbora v moški odbojki. Na podlagi širšega seznama, ki smo ga objavili prejšnji teden, je štirinajstčlanska komisija strokovnjakov naših društev in novinarjev po individualnem glasovanju določila pet najboljših posameznikov med člani, najboljših pet mladincev (od letnika 1996 do letnika 1999) pa smo izbirali v ožjem izboru. Levji delež nominacij so letos pobrali goriški odbojkarji. Po pričakovanjih so monopolizirali mladinsko kategorijo, med člani pa so Goričani trije od petih nominirancev, čeprav igra eden izmed njih - na članski ravni - na Tržaškem. Končni seštevek točk je dal v moški članski konkurenci sliko, ki je precej podobna lanski. Tako so med nomini-ranci tudi letos zmagovalec zadnjih štirih izvedb, vsestranski odbojkar Sloge Tabor Ambrož Peterlin (letnik 1985), ki lahko igra kar v treh različnih vlogah, izvrstni podajalec in »duša« združene ekipe Olympia Filip Hlede (letnik 1982), ki smo ga za najboljšega imenovali že leta 2008, prodoren tolkač Sloge Tabor Vasilij Kante (letnik 1987), večkratni finalist, ki pa je še brez zmage, mladi up in steber napada Olympie Jernej Terpin (letnik 1996), »new entry« med člani pa je tudi njegov soletnik Samuel Princi, ki že drugo leto zapored kot standardni podajalec na posodo od Olympie igra v B2-ligi za Slogo Tabor. Zanimivo je, da sta oba mladinca, ki ju nismo ne mogli uvrstiti tudi v člansko kategorijo, iz sezna- Zlati let ZA NAJBOLJŠEGA ODBOJKARJA Nominiranci so: Filip Hlede (Združena ekipa Olympia), Vasilij Kante (Sloga Tabor), Ambrož Peterlin (Sloga Tabor), Samuel Princi (Sloga Tabor), Jernej Terpin (Združena ekipa Olympia) Zlati let ZA NAJBOLJŠEGA MLADEGA ODBOJKARJA Nominiranci so: Matija Corsi (Olympia), Stefan Čavdek (Olympia), Simon Komjanc (Olympia/Soča), Samuel Princi (Olympia), Jernej Terpin (Olympia) Člani: F. Hlede Člani: V. Kante ma nominirancev izločila vrsto dobrih odbojkarjev, ki so že člani (lani je bil peti nominiranec libero Simon Plesničar). Terpin in Princi sta bila, kajpak, izbrana med nominirance tudi v mladinski kategoriji. Oba sta bila lani del velike »zgodbe o uspehu» ekipe mladincev Olympie, ki se je na državnem finalu zavihtela nič manj kot na 6. mesto v Italiji, celo pred ekipami prvoligašev. Nova imena za mladinski zlati let pa so njihovi soigralci pri tej ekipi, tolkača Matija Corsi in Simon Komjanc ter libero Štefan Čavdek (lani so bili še slogaš Danjel Antoni ter igralca Olympie Sandi Per-soglia in Peter Vogric, ki so letos presegli starostni mejo). Corsi (letnik 1996) in leto dni mlajši Komjanc sta letos stebra napada ekip D-lige Olympie in Soče, Čavdek pa je drugi libero združene ekipe v državni B2-ligi. Vse nominirance vabimo, da se udeležijo slavnostne podelitve, ki bo v sredo, 28. januarja, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. Člani: A. Peterlin Člani: S. Princi Člani: J. Terpin Mladi: M. Corsi Mladi: Š. Čavdek Mladi: S. Komjanc Mladi: S. Princi Mladi: J. Terpin / Zlati let 2014 v sredo, ^ ^ v 28. januarja 2015 r k r k ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku r vrv É ! Vabljeni! KfiBBBBSSl Domači šport Danes Sobota, 24. januarja 2015 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 16.00 v Čedadu: Bor Radenska - Fagagna MOŠKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel -Sokol PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom Mark - Dinamo Go UNDER 15 DEŽELNI - 15.30 pri Briščikih: Jadran - Azzurra; 16.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom -Breg ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Reani del Rojale: RojalKennedy - Zalet Sloga ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Fiumicello MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Judovec: Altura -Soča; 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Reana; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Cervignano 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Gradišču: Torriana - Val 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.45 v Dolini: Zalet Breg Bor - Altura UNDER 18 ŽENSKE - 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Zalet Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 18.30 v Nabrežini: Zalet Sokol - Poggivolley UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Virtus Olympia; 16.00 v Nabrežini: Sokol - ZKB Coselli NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Union Pro DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna -Torreanese NAJMLAJŠI - 16.00 v Štarancanu: Pro Staranzano - Juventina HOKEJ NA ROLERJIH A1 -LIGA - 21.00 v Pisi: Pol. Molinese - Polet ZKB Kwins ALPSKO SMUČANJE POKAL NOVI - 9.30 v kraju Forni di Sopra: veleslalom za dečke in naraščajnike organizira SK Brdina Jutri Nedelja, 25. januarja 2015 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Valdagnu: AltoVicentino - Kras Repen ELITNA LIGA - 14.30 v Korenu: Virtus Corno -Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - San Giovanni 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gradežu: Gradese - Breg; 14.30 v Trebčah: Primorec - Fogliano Turriaco; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Muglia 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Mladost; 14.30 na Opčinah: Opicina - Zarja; 14.30 v Tržiču: Romana - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Podgori: Juventina -Virtus Corno NAJMLAJŠI - 10.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Torviscosa; 10.30 v Bazovici: Trieste Calcio B - Kras Repen ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Padova; 17.30 v Lugu di Vicenza: Zane' - Olympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Opčinah: Zalet Sloga - Virtus Olympia 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano - Zalet Sokol UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Marianu: Intrepida - Soča Lokanda Devetak UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Cervignano KOŠARKA MOŠKA B-LIGA - 18.00 v Trstu, PalaTrieste: Jadran Franco - Bologna MOŠKA C-LIGA - 12.00 v Čedadu: Don Bosco -Breg UNDER 17 DEŽELNI - 16.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - BasketTrieste UNDER 14 MOŠKI - 11.00 pri Briščikih: Kontovel - Bor ALPSKO SMUČANJE POKAL BARICH - 9.30 na Trbižu: slalom za dečke in naraščajnike organizira ŠD Mladina □ Obvestila ZSŠDI sporoča, da bo v ponedeljek, 26. januarja ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja nogometne komisije za tržaška društva. SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 25. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: Vanja 3355476663. Zadnji dnevi! Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015. Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza: • z v celoti izpolnjeno poštno položnico; • z bančnim nakazilom; • v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika; Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih in tabličnih računalnikih. <20w r Primorski ~ dnevnik za informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Sobota, 24. januarja 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.05 Linea Verde Orizzonti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Easy Driver 14.30 Linea Bianca 16.05 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Af-fari tuoi (v. F. Insinna) 21.30 Film: Ex -Amici come prima (kom., It., '11) 23.30 S'e fatta notte RAI2 RAI3 7.05 Nad.: Ai confini dellArizona 7.55 Serija: La signora del West 8.40 Film: Camilla 10.10 Nad.: Ai confini della realta 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.50 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Presa diretta 18.00 Player 18.10 Serija: Squadra speciale Vienna 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Anteprima Gomorra (Fabio Fazio) 22.00 Nad.: Gomorra 0.10 Stelle nere RAI4 12.10 Film: The Lost Future (pust.) 13.45 Nad.: Orfani 14.10 Film: Dalla Cina con furore (akc.) 16.00 Wonderland 2014 16.20 17.15 Nad.: Robin Hood 17.10 Novice 18.00 Nad.: Haven 19.35 Rai Player 19.40 Doctor Who 21.10 Film: Caccia all'uomo (dram., '03, i. M. Caine) 23.10 Film: Tropa de Elite 2 (akc.) _RAI5_ 14.00 Viaggio al centro del pianeta 15.10 Capolavori della natura 16.05 5 buoni motivi 16.15 Film: Orlando Furioso 18.25 0.10 Novice 18.30 Memo - L'agenda culturale 19.05 Opera: Orfeo 21.05 Rai Player 21.15 Gledališče: Il canto del popolo ebraico mas-sacrato 22.50 Prima della prima 23.20 David Letterman Show RAI MOVIE 11.55 Film: Guido che sfido le Brigate Rosse (dram.) 13.45 17.25 Rai Player 13.50 Film: Mai senza mia figlia (dram.) 15.50 Film: I tuoi, i miei e i nostri (kom.) 17.20 Novice 17.30 Film: Innamorarsi (rom.) 19.20 Film: Generazione 1000 euro (kom., It., '09, i. A. Tiberi) 21.15 Film: Hidalgo -Oceano di fuoco (vestern, '04) 23.35 Film: Terminator (zf, '84, r. J. Cameron, i. A. Schwarzenegger) RAI PREMIUM 11.55 Serija: Fidati di me 13.40 Nad.: L'isola 15.20 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.25 GranPremium 15.35 Nad.: Orgoglio 17.20 Novice 17.25 Autoritratti 18.15 Rai Player 18.25 Serija: Un caso di coscienza 20.15 Serija: Il capi-tano 21.15 Film: La farfalla granata (biogr., '13) 23.20 Serija: Crossing Lines RETE4 7.20 Film: Sogni mostruosamente proibiti (kom.) 9.20 Nad.: Casa Vianello 9.50 Don-navventura 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Ie-ri e oggi in Tv 16.45 Film: Poirot - Testi-mone silenzioso (krim.) 19.35 Film: Il comandante Florent - Morte programmata (det.) 21.30 Film: True Justice - Giustizia letale (akc.) 23.20 Film: Passenger 57 - Ter-rore ad alta quota (akc., '92) CANALES 6.00 I fatti vostri 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: Due uomini e mezzo 7.45 Serija: Lassie 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Parlamento Punto Europa 10.00 Dok.: I giganti di Rurutu 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Detto fat-to 15.45 Serija: Marvel Agents of S.H.I.E.L.D. 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto - Serie B 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 23.50 Rubrike 23.00 Sabato Sprint ITALIA1 LAEFFE Got Talent 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Senso '45 (erot., '01) 23.15 Dok.: Boobs - La ricerca della perfezione _DMAX_ 12.35 18.35 Bad Dog 13.25 Chi ti ha dato la patente? 14.15 Magic Camera 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 II forma -Dimensione benessere 10.10 Superpartes 10.50 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Kviz: Avan-ti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 C'è posta per te 6.55 19.00 Risanke 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: Johnny English (kom., '03, i. R. Atkinson) 15.45 Film: Palle in canna (kom., '93) 17.25 Serija: The Big Bang Theory 19.25 Film: I Flintstones (kom., '94) 21.10 Film: L'era glaciale (anim., '02) 22.50 Sport Night _IRIS_ 12.35 Film: Il Texano dagli occhi di ghiac-cio (vestern) 15.10 Film: Atmosfera Zero (zf, '81, i. S. Connery) 17.20 Film: The Avengers - Agenti Speciali (fant., '98, i. U. Thurman) 19.00 Film: Willy Signori e vengo da lonta-no (kom., It., '89) 21.00 Film: 7 chili in 7 gior-ni (kom., It., '86, i. C. Verdone, R. Pozzetto) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00, 23.45 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 20.30 Otto e mezzo 11.40 Film: La paura fa 90 (kom.) 14.00 Kronika 14.35 Serija: Jack Frost 16.15 Film: Wyatt Earp -La leggenda (vestern, '12) 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 21.10 Film: Kramer contro Kramer (dram., '79, i. D. Hoffman, M. Streep) 23.15 Film: Il principe delle maree (dram., '91, i. B. Streisand) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00 I menu di Benedetta 10.0019.00, 20.05 Chef per un giorno 11.00 13.00 Cuochi e fiamme 14.00 Serija: McBri-de 15.55 Serija: Josephine, ange gardien 17.55 Serija: Non ditelo alla sposa 21.10 Nad.: Sex and the City 23.30 Talk show: Le invasioni barbariche TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 11.15 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 14.15 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta 15.10 Dynamo: magie impossibili 16.00 Houdini 16.50 David Blaine: una battaglia meravigliosa 17.45 Tricked: ci sei cascato! 19.30 Rimozione forzata 20.20 20.45 Banco dei pugni 21.10 Acquari di famiglia 23.45 Supercar: auto da sogno SLOVENIJA1 6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 18.40 Risanke in otroške odd. 9.25 Kviz: Male sive celice 10.10 Infodrom 10.25 Opus 10.30 Razred zase 11.00 Dok. serija: S Trevorjem McDonaldom po mogočnem Misisipiju 11.50 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 23.25 Poročila, šport in vreme 13.25 Na vrtu 13.55 O živalih in ljudeh 14.25 Serija: Komisar Rex 15.20 Dok. odd.: Moj pogled na znanost 15.50 Dok. serija: Po Braziliji z Michaelom Palinom 17.20 Dok. serija: Village Folk 17.30 Velika imena malega ekrana 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.05 Stopimo skupaj za nedonošenčke 21.45 Film: Vnetljivo (dram., '08, i. E. McGregor, M. Williams) 0.00 Serija: George Gently SLOVENIJA2 6.55 Na lepše 8.15 Studijska oddaja 8.30 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m), prenos 10.10 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), prenos 11.40 Alpsko smučanje: SP, smuk (m), prenos 13.00 14.15 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, sprint (m in ž), vključitev v prenos 13.25 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (m), prenos 15.25 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (ž), prenos 16.10 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (ž), prenos 18.00 Športni izziv 18.55 Rokomet: SP (m), Francija - Švedska, prenos 20.40 Deskanje na snegu: SP, visoki skoki, pon. 21.30 Koncert: Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti 23.25 Film: Pršut, pršut _KOPER_ 11.40 Alpsko smučanje: smuk (m) 13.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.10 We-bolution 16.40 Arhivski posnetki 17.25 23.35 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Dok. serija: Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Film: Poletne počitnice (mu-zikal) 22.20 Vrt sanj 23.05 Dok.: Pantelle-ria in Pelagijsko otočje _POP TV_ 6.50 Risanke in otroške serije 10.40 Film: Domači kraj (dram., '01, i. A. Hopkins) 12.50 Nad.: Downton Abbey 13.55 Serija: Preprosto italijansko 14.20 Film: Jesse Stone - Izgubljena nedolžnost (krim.) 16.05 Film: Glej, kdo se oglaša (kom.) 17.55 Odd.: Skriti šef 18.55 Vreme in novice 11.50 Jamie - Menu in 15 minuti 14.15 19.05 Bourdain - Senza prenotazione 16.05 Film: Io, Jane Austen (biogr.) 17.50 Nad.: Nord e sud 18.50 Alessandro Baric-co racconta 20.00 Il cuoco vagabondo 21.00 Marco Paolini racconta 21.05 Gledališče: Il sergente 23.35 Nad.: World Wars - Il mondo in guerra CIELO 14.0015.15 Hell's Kitchen Italia 15.00 Novice 16.15 MasterChef USA 18.15 Britain's 20.00 Film: Da Vincijeva šifra (triler, '06, i. T. Hanks, A. Tautou) 23.00 Film: Osem milimetrov (krim., '99, i. N. Cage) _KANAL A_ 7.00 Risanke 8.0518.35 Serija: Pod eno streho 9.00 15.15 Serija: Snowboarderji 10.10 Serija: ŠKL - šport mladih 10.50 Serija: Semafor 11.10 14.50 Serija: Blažen med že- Sobota, 24. januarja Rai storia, ob 17.35 VREDNO OGLEDA Paisà Italija 1946 Režija: Roberto Rossellini Igrajo: Maria Michi, Carmela Sazio, Dots Johnson Šest zgodb, ki imajo za vezno nit človeške usode v času druge svetovne vojne. Od leta 1943 do leta 1945, od trenutka, ko so se na Siciliji izkrcali zavezniki, do prizora o osvoboditvi ob reki Pad. Rossellinijev film, ki velja za enega najznamenitejših simbolov italijanskega neorealizma, neposredno pripoveduje o grozotah, surovosti in smrti. Dogajanje je postavljeno vzdolž italijanskega polotoka in zgodba, ki je hkrati dokumentarec in igrani film, prikazuje pogubne posledice vojne za italijansko podeželje. V delu, katerega scenarij se je potegoval tudi za oskarjevo nagrado, so nadvse doživeto predstavljeni teror, osvobajanje, kazenski pohodi nemške vojske, partizanski boji in angloameriški osvoboditelji. nami 11.40 Nad.: Dva moža in pol 12.30 19.30 Serija: Klinika za male živali 13.00 Film: Potovanje v središče Zemlje 2 (pust., '12, i. D. Johnson) 16.10 Film: Gora skrivnosti (triler, '11) 17.50 Pazi, kamera! 20.00 Film: Dvojčka (kom., '88, i. A. Schwarzenegger) 21.50 Film: Pripravljeni za akcijo (kom., '00) 23.45 Film: Sam proti vsem (akc., '79, i. C. Norris) PLANETTV 10.10 Novozelandski Top Model 11.05 Dok.: Nigel Marven v arktični Kanadi 12.00 Nan.: Spet zaljubljena 12.55 Nan.: Ženska kot trofeja 13.30 Serija: Hiša vaših sanj 14.35 Film: Mali vohuni 3-D: Konec igre (akc.) 16.15 Film: Rosamunde Pilcher - Obljubljena nevesta (dram.) 18.00 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Razred talentov 21.20 Film: Kate in Leopold (kom., '01, i. M. Ryan, H. Jackman) 23.30 Film: Vroča bej-ba (kom., '02, i. R. McAdams) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena - Glasbena srečanja, sledi Music box; 11.15 Studio D -Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Žarko Petan: Dvojnik - izvirna radijska igra, režija Ivan Buzečan; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Not-tetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sobota, 24. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / Dopoldne bo spremenljivo. V gorah in ob obali bo pihal močen severovzhodni veter, ki pa bo čez dan oslabel. Popoldne se bo zjasnilo. Sprva bo pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne pa se bo v zahodni in osrednji Sloveniji delno zjasnilo. Veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem okoli 12 stopinj C. Nebo bo delno oblačno ali spremenljivo. Ob obali bo zjutraj pihala zmerna burja, popoldne pa šibak veter. Nad 1500 m nadmorske višine bodo pihali mrzli vetrovi. Pretežno oblačno bo, le v zahodni Sloveniji bo občasno delno jasno. Severni veter se bo spet nekoliko okrepil, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Kanin - Na Zlebeh . . .155 Vogel..................50 Kranjska Gora.........45 Krvavec...............60 Cerkno................60 Rogla..................55 jutri Piancavallo......"......4O Forni di Sopra ......... SO Zoncolan..............6O Trbiž ................... 4O Osojščica..............SO Mokrine . V Davosu snežaki kot protest proti revščini DAVOS - Aktivisti so v Davosu, kjer poteka svetovni gospodarski forum, naredili 193 snežakov, s katerimi protestirajo proti revščini, podnebnim spremembam in neenakosti. Vsak snežak predstavlja eno državo. Ima šal v barvah svoje države in nosi transparent, s katerim svetovne voditelje poziva, naj storijo vse, da bi bilo leto 2015 leto sprememb za svetovno prebivalstvo in planet. Organizacija Action/2015 campaign je pozvala vse, ki podpirajo akcijo, naj se fotografirajo s snežaki. Od gostov foruma v Davosu sta se kampanji med drugim pridružila Ustanovitelj Microsofta Bill Gates in prvi mož Virgina Richard Branson. Aktivisti opozarjajo, da bi lahko pod prag revščine zdrsnila še milijarda ljudi, če politični voditelji na za letos predvidenih vrhih ne bodo sprejemali pravilnih odločitev. Decembra ena sama ura sonca v Sankt Peterburgu SANKT PETERBURG - Prebivalci Sankt Peterburga, drugega največjega mesta v Ruski federaciji, so bili decembra deležni sila neprijaznega vremena. V mesecu decembru je namreč v Sankt Peterburgu sonce sijalo zgolj eno uro, so včeraj po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili tamkajšnji vremenoslovci. Pa še to je sonce skupno sijalo v treh dneh - 2., 10. in 24. decembra po 15 do 20 minut. »Nazadnje je bilo tako malo Sonca na mesec leta 2008,« je dejal predstavnik mestnega meteorološkega centra Aleksander Kolesov. P E U G EOT priporoča Total (maksimalne vrednosti kombiniranega ciklusa, poraba: 5,9 I /100 km; emisije C02:139 qAm- PEUGEOT 208 TVOJ ŽE OD 9-950 € Peugeot ¡-Cockpit® z manjšim volanskim obročem. multimedijskim 7-palcnim zaslonom na dotik, klimatsko napravo, dinamičnim nadzorom stabilnosti (ESP), električnim paketom in motorjem Euro 6 PureTech. FORMULA I-MOVE: 12 mesecev brezplačnega zavarovanja za civilno avtomobilsko odgovornost (RCA). Protivlomni sistem z zavarovalno polico proti kraji in požaru. 3 leta programiranega vzdrzevanja. Po 3 letih lahko avtomobil vrnete. SAMO DO 31. JANUARJA ZA VSO PONUDBO PEUGEOT. ODKRIJ „ .. 208 zate: 208perTE.1t Financiranje i-Move tan (letna nominalna obrestna mera) 3,99 % - taeg (letna efektivna obrestna mera) 7,45 % - zapade 31.01.2015. Peugeot 208 Active 1.0 PureTech 12V68CV3P za 9.950 €, promocijska cena, ki velja v primeru razgradnje vozil, registriranih pred letom 2005 in kijih ima imetnik v lasti najmanj 6 mesecev. DDVin priprava za uporabo vozila v cestnem prometu vključena (pokrajinski davek na prepis IPT izključen); € 13.500 cena po ceniku »ključ v roke«. Predujem € 3.480. Nadomestni davek za pogodbo po zakonu. Mesečni stroški za unovčitev € 3,50. Skupni znesek financiranja € 6.820. Stroški postopka € 350. Skupaj dolžni znesek € 7.477,11.35 mesečnih obrokov po € 139,29 in končni obrok »Zajamčena prihodnja vrednosti od € 4.167,96.12 mesecev zavarovalne police za civilno avtomobilsko odgovornost podarimo. Mesečni obrok z izbirnimi storitvami Efficiency (Programirano redno vzdrževanje 36 mesecev/45.000 Km, mesečni znesek storitve € 22,50) in Relax (Protivlomni sistem z zavarovalno polico proti kraji in požaru - Pr. V A, mesečni znesek storitve € 17,50). Promocijske ponudbe za neposlovne stranke. Temeljne evropske informacije o kreditiranju potrošnikov pri koncesionarjih. Pod pogojem, da financiranje odobri italijanski oddeljeni sedež Banque PSA Finance. Ponudba ni kumulativna z drugimi promocijami. Slika je zgolj informativna. PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION PEUGEOT v TRSTU ULICH FLHVIH 47 TEL 040 827782 in v TRŽIČU UL TIMflVD 24 TEL 0481790505