PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXV. St. 299 (7493)
TRST, torek, 30. decembra 1969
i
OCENA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA IN PERSPEKTIV
redsednik trgovinskih zbornic o pomembnih gospodarskih rezultatih sindikalne jeseni
Narodni dohodek je bistveno narastel, istočasno se pravičneje razdelil - Stavka uslužbencev mestnih prevoznih podjetij - Enotne zahteve tekstilnih delavcev
RIM, 29. — Predsednik italijanske zveze trgovinskih zbornic inženir Ernesto Stagni je danes imel razgovor z novinarji, med katerim je ocenil gospodarski položaj Italije v letošnjem letu in perspektive za prihodnost zlasti v luči zadnjih delavskih bojev. Zanimivo je, da je bila njegova ocena dokaj pozitivna in to zlasti glede gospodarskih posledic nove razdelitve narodnega dohodka, do katere je prišlo zaradi novih delovnih pogodb v ključnih panogah.
Inž. Stagni je dejal, da bo dose- —— —	—	, ,.	.
gel porast narodnega dohodka v nokateiin političnih posledic in to e "5 c e —i-*~*i-~.. z vidika splošne ter vladne politike,
letošnjem letu 5,3-5,5 odstotkov in to kljub zadnjemu razdobju, ko je bilo mnogo stavk. Istočasno pa je tudi ugotovil, da sam indeks rasti narodnega dohodka ne pove vseaa In da predstavlja samo indeks globalnega ekonomskega blagostanja, ni pa tudi indeks pravične razdelitve dobrin in resničnega socialnega napredka. Poleg tega je treba ugotoviti, da predstavljajo rezultati vročo jeseni uspeh za delavce, ker so premaknili v njih korist razdelitev dohodka v najbolj pomembnih proizvodnih sektorjih in ker so privedli do pozitivnih dosežkov v tovarnah s sindikalnega vidika.
Nat« Je predsednik zveze trgovinskih zbornic ugotovil, da jesensko stavke niso v preveliki meri vplivale na naraščanje narodnega dohodka, saj lahko računamo na skupni porast 5,3-5,5 odst., medtem ko smo v prvih osmih mesecih zabeležili naraščanje v višini 6,8 odst. Na vsak način se je narodni dohodek zvišal nad pričakovanim, kot jt bil predviden v gospodarskem načrtu. Omenil pa je tudi resnost
ki ne spada v pristojnost trgovinskih zbornic, temveč odnosov, ki so se zaostrili v podjetjih med vodilnim osebjem in med zaposlenimi.
Med pozitivne posledice pa je predsednik navedel, da gre za sindikalne dosežke, ki morajo privesti k progresivnemu in učinkovitemu sodelovanju delavcev pri produktivnem procesu, pri čemer je dejal da je vse odvisno od ustvarjanja notranjih organizmov, ki bodo ustvarjali to sodelovanje z resnim razgovorom in ne da bi se te sindikalne novosti končale s sterilnim oporekanjem na skupščinah. V toj zveri je tudi ugotovil, da morajo združeni sindikati prispevati s svojo težo in s svojo odgovornostjo Kot primer takega sodelovanja ie navedel državne železnice, katerih rezultati bi morali biti predmet resnih preučevanj.
Glede nekaterih posledic pa je omenil nevarnost ošibdtve valute in nevarnost negativnih posledic na obseg zaposlenosti. Povečanju plač mora namreč odgovarjati na-
PO UMORU ŠTUDENTA V ADIS ABEBI
V SPOPADU S POLICIJO TRIJE ŠTUDENTI UBITI
ADIS ABEBA, 29. — Krajevni radio je danes popoldne sporočil, da so prejšnjo noč našli v bližini nigerijske ambasade hudo ranjenega študenta Tilahuna, starega 29 let. Kot je sporočil radio, so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je takoj po prihodu umrl. Pozneje so ga nekateri univerzitetni študenti odnesli v univerzo, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Radio je tudi sporočil, da je bil preteklo noč skoraj ob isti uri hudo ranjen z nožen 19-letni univerzitetni študent Wolde Gebral, ki leži sedaj v bolnišnici. Do sedaj še niso odkrili morilcev.
Danes ob 11. uri dopoldne so se dijaki nižjih in višjih srednjih šol v Adis Abebi zbrali in uprizorili demonstracijo. Odšli so v povorki po mestu do univerze, kjer so izrazili svojo solidarnost univerzitetnim študentom. Takoj nato so oddelki policije in vojske obkolili univerzitetna poslopja. Študenti niso hoteli izročiti pristojnim obiastem trupla ubitega tovariša. Zato so bile danes popoldne, pravi uradno
poročilo, policijske sile prisiljene, da si z ognjem odprejo pot in odnesejo ubitega študenta. Med spopadom so bili trije študenti ubiti, pet pa je bilo ranjenih.
Ministrstvo za informacije je nocoj objavilo sporočilo, v katerem povezuje umor študenta Tilahuna z napadom na študenta Woldeja Ge-brala. Sporočilo ministrstva dodaja, da so oba atentata izvršili agitatorji, »ki skušajo povzročiti napetost ter motiti javni red in varnost*.
Po agencijskih vesteh je bil študent Tilahun ubit, ko je odhajal z doma z bratom in sestro. Neki avtomobil «peugeot» brez evidenčne tablice se jim je približal in nekdo iz avtomobila je večkrat u-strelil na mladega študenta ter ga smrtno ranil.
NEW YORK, 29. - Generalni tajnik OZN U Tant je danes odpotoval v Afriko, kjer bo tri tedne in kjer bo obiskal deset držav. V New York se bo vrnil 19. januarja.
raščamje bogastva in to povečanje ne sme ogrožati dviga števila zaposlenih. Da se preprečijo te nevarnosti so v prvi vrsti potrebni novi kapiteli, da se izbo.jša tehnični proces in da se doseže povečain.ie podjetij. Za to pa je treba pritegniti obsežno maso kapitelov, ki so ilegalno odšli iz Italije in to z u-»fcreznimi sredstvi.
Danes se je pričela druga serija delnih stavk uslužbencev mestnih prevoznih podjetij, ki se bo nadaljevala še jutri in nato ponovno 2. januarja prihodnjega leta ter 7. in 9. januarja. Uslužbenci stavkajo načeloma po štiri ure dnevno, vendar pa so stavke dokaj različne in se vrše na osnovi navodil pokrajinskih sindikalnih organizacij, ki odločajo načine stavk v skladu s prilikami v posameznih mestih.
Stavko so proglasile vse tri sindikalne organizacije kategorije in se nanašajo na mestne in medmestne ter rečne prevoze, pri čemer so izključene avtobusne linije, ki jih na osnovi licenc vzdržujejo zasebna podjetja, katerih uslužbenci imajo drugačno delovno pogodbo.
Stavko so sindikalne organizacije proglasile, ker je delovna pogodba zapadla že pred devetimi meseci in ker zahtevajo, da se reši kriza v javnih prevozih.
Tajništvo CGIL je danes izdalo ostro izjavo v zvezi z obtožbami, ker je danes prišlo v Rimu in v drugih mestih do zastojev v _ prometu in ugotovilo, da se uslužbenci mestnega prometa dobro zavedajo težav, ki jih s stavko ustvarjajo za druge državljane, za delavce in za njih družine. Istočasno pa so tudi trdno prepričani, da prav vsi delavci in vsi delovni ljudje podpirajo njih zahteve, saj je delovna pogodba zapadla že pred devetimi meseci in zasebna ter javna prometna podjetja odgovarjajo z «ne» na njih zahteve. Prizadeti u-službenti ne - morejo plačevati posledic protisocialne prometne politike in politike o lokalnih financah. Imajo pravico do nove delovne pogodbe, kot imajo tudi uporabniki prometa pravico do nove prometne
JUTRI IZIDE naša novoletna številka na 16 straneh s številnimi novoletnimi voščili, Hla-vatyjevo letno ilustrirano kroniko, z novoletnimi željami mnogih vidnih javnih delavcev, s še neobjavljeno korespondenco med društvom «Pravnik» in Saragatom, Morom ter Nennijem, z zanimivim člankom Andreja Pagona-Ogareva o dogajanjih v zadnjih 50 letih na Cerkljanskem ter drugimi aktualnimi članki in najnovejšimi novicami.
•iiiiiiiuiiiiiiiimuiiiiiiiiiuui.mul..........................
Predsednik Mitja Ribičič o ugodnih perspektivah v SFRJ
Novo leto bo pomenilo nov korak v gospodarskem in kulturnem napredku
napredku socialistične Jugoslavije.* Mitja Ribičič je na koncu svojega intervjuja ugotovil, da je zvezna skupščina pri načrtovanju politi-ke 1970. leta upoštevala položaj in rezultate dosežene v tem letu, ki je bilo leto nadaljnjega povečanja življenjske ravni, napredka na vseh družbenih in gospodarskih področjih, to je bilo leto nadaljnje uveljavitve Jugoslavije v mednarodnih odnosih, dežele ki ni le sposobna, da odločno obrani svojo suverenost in nacionalno neodvisnost, temveč da aktivno sodeluje v uresničevanju novih demokratičnih in enakopravnih odnosov med narodi in državami.
Predsednik zvezne skupščine M. Popovič je na beograjski televiziji izrazil mnenje, da bi zvezna skupščina v svojem bodočem delu morala tesnejše sodelovati z družbeno - političnimi in gospodarskimi organizacijami predvsem z Zvezo komunistov In s Socialistično zvezo, sindikatom, z zbornicami, s stalno konferenco mest ter z republiškimi skupščinami, med katerimi sodelovanje doslej ni bilo dovolj učinkovito. Po oceni Popoviča je skupščina doslej zaradi preobremenjenosti posebno skupščinskih odborov preveč delala kot zakonodajno telo In premalo nadzorovala izpolnitev njenih sklepov.
Vsa široka jugpslovanska Javnost spremlja delo skupščine preko tl-
"» rSnerSeniu n« £d£i	%*££££
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. - Zvezni izvršni svet je dobil po izjavi predsednika Mitje Ribičiča polno zaupanje in podporo za uresničenje gospodarske politike začrtane v proračunu in v resoluciji o osnovah gospodarske in družbene politike v prihodnjem letu, ki jo je zvezna skupščina sprejela te dm. Ribičič sodi, da bi v sedanjem nemirnem evropskem položaju vsaka evropska vlada bila zadovoljna s položajem, v katerem se nahaja vlada Jugoslavije, kajti vlada je z izvajanji začrtane politike stabilizacije dobila polno podporo celotne jugoslovanske javnosti.
«Mi se bomo zelo odločno zoperstavili stihijski igri cen in neredov na trgu,* je izjavil Ribičič, «m istočasno se bomo trudili, da ustvarimo vedno ugodnejše pogoje ne le za stabilizacijo, temveč za nadaljnje odprtje, krepitev in ekspanzijo gospodarstva v prihodnjem letu.* «Rekel bi,» je dodal v nadaljevanju svojega intervjuja beograjski televiziji predsednik zvez_ nega izvršnega sveta, «da je od gospodarske utrditve in napredka gospodarstva v mnogočem odvisna ne le politična trdnost dežele, temveč tudi položaj socialistične Jugoslavije v Evropi in na svetu. Prepričan sem, da so materialni in družbeni pogoji za realnejši opti mizem vseh nas, naših delovnih pragu novega leta, ki
večino glasov sprejemajo predloge zveznega Izvršnega sveta. «To je popolnoma naravno za našo skupščino,* je dodal Popovič, «kajtd zvezni Izvršni svet se ne pojavlja pred skupščino kot vlada z dokončnim stališčem ln z zahtevo, da se odobri določena politika o-ziroma dokument. Naša skupščina ne odobrava vladne politike, temveč skupno z zveznim izvršnim svetom kot najodgovornejšim političnim In izvršilnim organom gradi politiko.*
Po mišljenju Popoviča ni skupščine, ki bi tako odgovorno delala ln v kateri Je tako malo pogojev za delo poslancev. (Op. dop.: Skupščina še vedno namreč zaseda v stavbi, ki je bila pred prvo svetovno vojno projektirana za skup ščino bivše kraljevine Srbije. Skupščina se bo v kratkem preselila v sedanjo palačo zveznega Izvršnega sveta. Takrat se bo zvezni izvršni svet preselil v novo stavbo, ki se gradi).
Na koncu svojega Intervjuja Je predsednik zvezne skupščine napovedal, da bo skupščina januarja pričela najprej z načelno razpravo, zatem pa z razpravo o določenem načrtu, razvoja za vsako gospodarsko vejo posebej. V razpravi oi morali sodelovati vsi od podjetja do občin zvezna skupščina bi morala biti samo središče, kjer se bo proces dogovarjanja kon-čai In kjer bodo sprejeti sklepi v obliki resolucij ln potrebnih zakonov.	BOŽO	BOŽIC
politike in prav to združeni sindikati zahtevajo že dalj časa.
Danes se nadaljujejo ločene stavke uslužbencev državnih finančnih uradov, ki so se pričele 15. decembra in ki so napovedane do 5. januarja. Nove stavke so napovedane za 2. in 3. januarja, 5. januarja pa bo splošna stavka vseh uslužbencev finančnih ustanov.
Vsedržavno tajništvo avtonomne sindikalne organizacije železničarjev FISAFS je odpovedalo ločeno stavko železničarjev, ki bi morala biti v sredo, 31. decembra.
Danes so se sestali v Milanu pokrajinski predstavniki sindikalnih organizacij tekstilnih delavcev CG IL, CISL in UH,, ki so obravnavali zaključke referenduma in razprave med tekstilci o zahtevah za obnovitev delovne pogodbe tekstilcev, ki zapade 30. junija 1970
Imenovan preiskovalni sodnik proti Valpredi
RIM, 29. — Z imenovanjem preiskovalnega sodnika, ki bo — kot vse kaže — dr. Emesito Čudili* iz Rima, se zaključuje prvi del preiskave v zvezi z milanskimi in rimskimi atentati, iznad katerih se še sedaj ni dvignila tančica megle
in zmedenih podatkov. Policija je brezuspešno izpustila svaka založnika Peltrinelilija, o katerem je še včeraj govorilo dnevno časopisje, ker da je pijan pripovedoval v gostilni, da bodo časopisi pisali o njem.
Do 10. januarja pa bo morala ekipa treh zdravnikov sestaviti zdravniško poročilo o smrti anarhista Pinellida, ki je umrl zaradi padca iz četrtega nadstropja milanske kvesture. V zvezi s tožbo ma-
Nadaljevanje
razgovorov
med Kitajsko in SZ
MOSKVA, 29. - Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da se bo prvi namestnik zunanjega ministra in načelnik sovjetske delegacije na razgovorih s Kitajsko, Vasilij Kuznjecov kmalu vrnil v Peking, kjer se bodo nadaljevali razgovori med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Kuznjecov se je vrnil iz Pekinga v Moskvo 14. decembra na zasedanje vrhovnega sovjeta in centralnega komiteja, tere in Pinellijeve vdove je namestnik državnega tožilca Caizzd, ki vodi preiskavo.
Zadnje slovo od narodnega borca in antifašista dr. Jožeta Dekleve
Velika množica prijateljev in znancev, zastopnikov manjšinskih in političnih organizacij ter ustanov, kakor tudi preprostih ljudi iz kraš-'kih vasi, ki so ga ljubili in imeli za svojega, so včeraj v prvih popoldanskih urah pospremili na zadnji poti dr. Jožeta Deklevo.
Žalni sprevod po Ul. Carducci
Zbrali so se v Ul. Milano pred jih hišo žalosti, od koder je žalni sprevod, potem ko je zbor »Vasilij Mirk* zapel žalostirJco, krenili po Carducdjevi ulici do Trga Stare mitnice, od tod pa na pokopališče.
Pred krsto so mladinci in prosvetni delavci nosili vence, ki so mu
tiniiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU
Letalska bitka nad sirskim ozemljem
in živahna dejavnost ob Sueškem prekopu
*
Naser in El Gadafi na zborovanju v Bengasiju - Britanska družba odpovedala dobavo protiletalskih raket Libiji
KAIRO, 29. — Na arabtko-izraelskih frontah je izredno oživela vojaika dejavnost. Protagonist današnjih napadov je bilo letalstvo. Iz Damaska poročajo, da so sirska letala danes sestrelila dve izraelski letali «Mirage» in da so ju slikali, ko sta strmoglavili na sirsko ozemlje, ki so ga Izraelci zasedli. Izraelski letali, je povedal vojaški glasnik v Damasku, sta bili sestreljeni med letalsko bitko, ki je bila danes okrog 13.15 (po krajevnem času) med sirskimi in izraelskimi letali, ko so slednja poskusila napasti sirsko ozemlje. V prvih popoldanskih urah pa je vojaški predstavnik v Damasku izjavil, da so sirska letala zavrnila napad dvanajstih izraelskih letal.
V Tel Avivu je izraelski vojaški predstavnik poudaril, da Sirijci sanjajo ko pravijo, da so zbili dva izraelska «Mirage». Na zadevno vprašanje časnikarjev je isti predstavnik pojasnil, da so izraelska letala zavrnila napad sirskih letal in da so se vsa vrnila v svoje baze. Hkrati je povedal, da je nekdo danes vrgel bombo proti vojaškemu tovornjaku v Nablusu in da je bilo piri tem ranjenih dvanajst oseb, med katerima tudi dva izraelska vojaka. To je že tretji podobni napad v 21 urah na istem področju.
Vojaški predstavnik v Tel Avivu je danes sporočil, da so izraelska letela preletela Sueški prekop in 80 minut napadala egiptovske vojaške položaje. Pojasnil je, da so se vsa letala vrnila. Po drugi strani pa je vojaški predstavnik v Kairu izjavil, da je protiletalska obramba ZAR preprečila danes napad_ izraelskih letal na vojaške položaje ob Sueškem prekopu. Predstavnik je dodal, da so izraelska letala večkrat poskusila doseči vojaške dlje, kar pa jim ni uspelo in so se morala vrniti zaradi močnega protiletalskega ognja. V Tel Avivu so sporočili, da so se na Sinaju začeli veliki kopni in zračni manevri izraelske vojske, največji po šestdnevni vojni.
Danes je bila v Bengasiju velika manifestacija na mestnem stadionu, na kateri sta govorila predsednik ZAR Naser in predsednik libijskega revolucionarnega sveta polkovnik El Gadafi. Naser je ponovno poudaril, da je prepričan, da je treba samo s silo ponovno pridobiti ozemlja, ki so jih Izraeld zasedli poleti leta 1967 in dodal, da je arabski svet odločen nadaljevati z bojem in da se pripravlja na odločilno bitko.
Potem ko je kritiziral ameriško stališče in dejal, da ZDA podpirajo Izrael, je Naser poudaril, da je bila libijska revoludja največja opora bratom, ki se bojujejo na Sueškem prekopu. Pohvalil je novo libijsko oblast, da je po štirih mesecih revoLudje odpravila tuje vojaške postojanke in stopila na čelo borbenih arabskih sil.
121 Gadafi pa je v svojem govoru zavrnil možnost mirne rešitve spopada na Bližnjem vzhodu in poudaril, da je arabska reakcija, zaveznica imperializma in sionizma na rabatskem vrhu poskusila zrahljati arabsko enotnost, da bi zakasnila mobilizacijo Arabcev pred odločilno bitko. El Gadafi je nato obsodil arabske revolucionarne vlade ter c-pozoril na nevarnosti regionalne politike in poudaril, da je enotnost arabskih množic edina pot za do
šego zmage. Iz krogov blizu egiptovske delegadje, ki se je udeležila rabatskega vrha, se je zvedelo, poročajo iz Tripolisa, da je bil v Rabatu dosežen sporazum, na osnovi katerega bodo Libija, Saudska Arabija in Kuweit plačale nadaljnjih 35 milijonov šterlingov letno arabskim državam, ki so neposredno v boju z Izraelom. Kot je znano, o-menjene tri države so že svoj čas sklenile dati Egiptu, Jordaniji in Iraku 100 milijonov šterlingov letno.
Britanska družba »British Air- potrebuje novo vojaško opremo in
craft Corporation* .je danes v Londonu sporočila, da je preklicala pogodbo z libijsko vlado o dobavi raket in drugih naprav za protiletalsko obrambo. Družba pravi, da kljub dosedanjim prijateljskim razgovorom z obrambnim ministrstvom libijske vlade ni bilo mogoče doseči sporazuma. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je obžaloval, da je prišlo do preklica te pogodbe, ki je predvidevala dobavo naprav v vrednosti 130 milijonov šterlingov (približno 195 milijard lir). Hkrati pa v britanskih diplomatskih krogih poudarjajo, da preklic omenjene pogodbe ne pomeni, da ne bodo sklenjeni drugi dogovori med dvema državama. Sedaj so v teku pogajanja za dobavo britanskih tankov «chieftain» libijski vojsko. Kot ugotavljajo v londonskih vladnih krogih, libijska vlada
ni izključeno, da se bo v prihodnosti obrnila na Veliko Britanijo, če bodo cene britanskih izdelkov zadovoljive.
Iz Jeruzalema poročajo, da je predsednica izraelske vlade Golda Meir danes v parlamentu zavrnila ameriški predlog o rešitvi spora na Bližnjem vzhodu, čeprav je nato poudarila, da so ZDA še vedno trden prijatelj izraelske države.
MANILA, 29. — Podpredsednik ZDA Spiro Agnevv je danes prispel v prestolnico Filipinov, s čimer je pričel svoje potovanje v deset držav Azije in Pacifika. Pred veleposlaništvom ZDA je policija morala uporabiti solzilni plin, da je razpršila skupino demonstrantov, ki so vrgli tudi več zažigalnih steklenic.
MM SKUPNI SEJI VSEH ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Odobren proračun za 1.1970 je za 10,6 odstotka višji
Vodih za proračun so bile jasno določene smernice gospodarske politike
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 29. — Danes 9o se zbrali v Ljubljani na skupni seji vsi zbori republiške skupščine Slovenije. To Je bila letošnja sklepna in zadnja seja, na kateri so poleg vrste zakonskih predpisov sprejeli tudi republiški proračun za leto 1970. Razprava o proračunu Je bila pravzaprav sad trimesečne predhodne obravnave v raznih telesih skupščine. Vodilo za proračun pa so bile Jasno določene smernice gospodarske politike, ki jih je skupščina potrdila že na prejšnjih sejah Zborov. Zato današnje sklepanje o proračunu ni bilo niti polemično niti dolgotrajno. Uvodno razlago k proračunski razpravi je na skupni seji republiškega enotnega zbora delovnih Skupnosti podal član republiškega Izvršnega sveta Joško štrukelj. Poslancem Je obrazložil predvsem načela ln razmerja, po katerih so razporedili republiški proračun, obenem pa Je pokazal tudi gibanje najvažnejših proračunskih postavk v srednjeročnem planskem obdobju, ki ga v Sloveniji končujejo s proračunom za leto 1970.
Proračun, ki so ga poslanci sprejeli predvideva za prihodnje leto 713 milijonov dinarjev dohodkov, če ne upoštevamo letošnjega presežka, ki znaša 19 milijonov ln ki so. ga prenesli v naslednje leto je novi proračun za leto 1970 za
v gospodarstvu odmerja proračun za naslednje leto 75 in pol milijona dinarjev ali 42 odst. več kot letos. Financiranje v posameznih gospodarskih vejah pa bo takšno-ie: kmetijstvo dobi za četrtino več sredstev kot letos, turizem za 45 odst., promet pa kar za 103 odst. več.
Drago Košmrlj
10.6 desetine odstotka večji od letošnjega. Bistvenih premikov med viri dohodkov pa skoraj da ni.
Omeniti bi kazalo le deset odstotno zmanjšanje udeležbe proračuna pri republiškem prometnem davku in pa oceno, po kateri bodo v prihodnjem letu osebni dohodki z delovnega razmerja v celoti vzeto porasli za 13 odst.
Pri sestavljanju predloga proračuna pa je imel republiški izvršni svet precej več dela, ko je razporejal izdaibke, saj so zahtevki, tako kot vedno do sedaj, tudi tokrat presegli možnosti proračuna. V predlogu proračuna pa so republiški izvršni svet in tudi poslanci skupščine upoštevali načela skupščinske resolucije o politiki gospodarjenja in glede na realne možnosti odmerili uporabnikom sredstev iz proračuna poprečno 17 odst. povečanje. Za znanstveno raziskovalno dejavnost je predvidenih v proračunu 16 odst. več sredstev kot lani. Prav toliko za zdravstveno varstvo. Za kulturno - prosvetno dejavnost bo prihodnje leto 17 odst. več sredstev, medtem ko bo socialno varstvo deležno približno za 8 odst. več sredstev kot letos.
Negospodarske Investicije in odplačila republiških obveznosti se bodo, kot predvideva proračun, povečala za 14 odst., razmeroma naj-večji' vzpon izdatkov pa je določen na področju posegov v gospo- tekstilne industrije, sistemov avto daralvo. Za lute. .enc'jfka 'rede.-va mHizscije in drugo.
Sovjetsko-italijansko
sodelovanje
MOSKVA, 29. — Podpredsednik odbora za znanost in tehniko Sovjetske zveze Germen Gviščani je danes na tiskovni konferenci ocenil tehnično, znanstveno in gospodar sko sodelovanje med Italijo in SZ kot zelo koristno. Dejal je, da je tako sodelovanje objektivna zahteva naše dobe in da istočasno pomeni tudi dejansko izboljšanje po litičnega ozračja, kar ima še posebne posledice za odnose z Italijo.
Predsednik je nato omenil razne sektorje sodelovanja in med njimi FIAT, pri čemer ne gre samo za gradnjo avtomobilsKe tovarne, temveč tudi za gradnjo težkih ladij skih strojev, tovarno traktorjev in druge pobude. V ostalem pa je omenil sodelovanje ne področju ke mije, petroleja, zemeljskega plina
poleg družinskih članov — poklonili SKGZ, Izvršni svet SRS, SZDL Slovenije, generalni konzulat SFRJ, Odbor za proslavo bazoviških žrtev. Glasbena matica. Odbor bivših mladincev in «Primorski dnevnik ».
V	sprevodu so 2a krsto stopali užaloščeni družinski člani in sorodniki, številni dolgoletni sotrpini po fašističnih ječah, sodelavci v povojnih letih in prijatelji. Med številnimi predstavniki političnega in javnega življenja so bili tudi član izvršnega sveta SRS Bojan Lubej, podpredsednik SZDL Slovenije Franc Kimovec - Žiga, predsednica komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL Slovenije Majda Bojc, politični predstavniki z obalnega področja dr. Svetozar Polič, Črtomir Kolenc, Mario Abram, generalni konzul SFRJ inž. Marjan Tepina z drugimi člani konzulata, poslanec Albin ŠKerk, slovenski župani, tajnik KPI inž. Antonino Cuffaro in član vodstva KPI Dušan Kodrič, član deželnega odbora PSI Branko Pahor in Eugenio Laurenti za PSI, deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, dr. Rudolf Marc, član vodstva SDZ, Giorgio Cesare za pokrajinsko federacijo in svetovalsko skupino PSU, vodstva Narodne in študijske knjižnice, SPZ, Slovenskega gledališča, Glasbene matice. Primorskega dnevnika, Dijaške matice in drugih slovenskih ustanov.
Sonce je obsevalo s čjstimt zimskimi žarki pokrajino in griče za pokopališčem pri sv. Ani, ko so se pd njega poslednjič poslovili prijate'J* in tovariši. Potem ko je zbor »Vasilij Mirk* zapel otožen »Vigred*, je prvi spregovoril prijate-Ijm in vsem prisotnim, kot eden vodilnih članov bivših mladinskih klubov, dr. Doirče Sardoč: »Z veliko žalostjo v srcu se s spošlova-nJ®m j0 hvaležnostjo poslavljamo od Jožeta Dekleve, moža mnogih odličnih vrlin, od javnega delavca in politika, čigar plodonosno delovanje na Primorskem sovpada v dobo, ki je zahtevala od človeka železne živce, veliko dobre volje, popolno vdanost stvari in neorna-jamo vero v boljše čase*.
V	skopih besedah je nato podal prerez skozi pol stoletja dela Jožeta Dekleve, od protiavstrijske dejavnosti na g«iški nemški gimnaziji, ko so se dijaki zavzemali za zedinjenje slovanskih narodov v Jugots.aviji, do dejavnosti v Zvezi mladinskih društev, v kateri je imel vodilno vlogo, zaradi katere je moral tudi v konfiinacijo prej, v zapor pozneje.
»Rezultat teh novih pobud se je kmalu pokazal. Pod njegovim spretnim vodstvom se je zveza znala v kratkem času tako uveljaviti, da je postajala vedno botj pomemben faktor — tudi političen — v življenju naše manjšine v Italiji*, ko pa je na Primorskem bilo po fašizmu uničeno vse, je nadaljeval dr. Sardoč, je v duhu požrtvovalnosti in borbenosti vzgojena mladioa začutila nujno potrebo, da visoao dvigne prapor upora.*
»Poraz osnih si», je v zaključku dejal dr. Sardoč, »je Deklevo privedel nazaj v Trst in želja služiti naši manjšini ga je ponovno uvrstila med vidne politične osebnosti. Mi vsi znamo, kako težka, kako tru-domarna je bila naloga našega zastopnika Dekleve v tržaškem občinskem svetu v dobi, ko politične strasti niso pozn ale nobenih meja. V to dobo spadajo nekatere, s velikimi napori izvojevane pridobitve trajne vrednosi, v katerih se pa pozna Deklevov trud in včasih tudi odločujoči vpliv.*
V	svojem govoru ob odprtem grobu častnega predsednika je sedanji predsedn k SKGZ Go-azd Vesti poudaril porren Jožete Dekleve m slovensko manjšino v Italil.
»V tem boju, ki ga še vedno bijemo, čeorav v spremenjenih razmerah, je tov. Dek eva zvesto m dosledno tolmačil zahteve Slovencev v Italiji po narodni enakopravnosti. V najtez'ih povojnih časih je v tržaškem občinskem svetu neustrašeno zavrača) napade razdivjanega šovinizma ter tehtno dokazoval našo zgodovinsko rrisitnost v teh krajih in pravico do narodne enakopravnosti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
POLITIČNA KRIZA V ODNOSIH MED FRANCIJO IN ARABCI
Zagonetni beg petih topniiark iz Cherbourga razpihuje vojni požar na Bližnjem vzhodu
Domnevni kupec ladij je neka panamska družba, ki je tesno povezana z izraelskimi krogi - Topničarke plujejo proti Izraelu brez radijske povezave
ATENE, 29. — Ob 22. uri je prišla vest, da je pet topničarji, k» so »zagonetno® izginilo iz francoskega pristanišča v Cherbourgu, plulo mimo otoka Krete, izven grških teritorialnih voda. Grški viri nnetvis.. da so ladlje namenjene v izraelsko pristanišče Hajifa.
Iz Trapamija na Siciliji so davil sporočili, da je pet topničarji, ki prihajajo iz Cherbourga, obšlo davi zahodno obalo obbka. Bilo je okoli 8.30, ko je ribiška ladja «An-namaria C.», plula skozi sicilski preliv. Posadka ribiške ladlje je o-paziila konvoj petih topničark, ki so ga spremljale številne izraelske ladje, med katerimi Je bila tudi neka cisterna. Poveljnik «Annaima-rla C.» meni celo, da je opazil dva plovna objekta, kt sta bila na las podobna podmornicam.
Sporočilo posadke «Amnamarle C.» Je bilo bistvenega pomena za ugotovitev, kje so se topničarke nahajale davi ob 8.30. Minilo Je namreč že precej časa od tedaj, ko eo opazovalci zabeležili njihov prehod skozi Gibraitarsko ožino, kar se Je zgodilo 27. decembra.
Včeraj popoldne so v raiznlh radijskih postajah na Siciliji zabeležili na mednarodnih radijskih valovnih dolžinah, ki so določene za Sredozemsko morje, več radijskih sporočil. Gre verjetno za Izmenjavo sporočil med topničarka-mi in izraelskim ladjevjem, ki je bilo v bližini. Pozneje so radijski
stiki med ladjami prenehali. Domnevajo, da so topničarke in njihovo spremstvo plule naprej brez radijske povezave, da bi onemogočile arabskim (-predvsem tistim iz Z AR) pomorskim enotam, da bi mogle ugotoviti, kje se nahajajo. Opazovalci izključujejo možnost, da bi pomorske enote ZAR utegnile napasti ponoči topničarke ln Tothovo spremstvo, med drugim tudi zato. ker baje celotni konvoj plove brez predpisanih luči.
Opazovalcem, ki so spremljali od vsega začetka potovanje petih topničark lz Cherbourga, so takoj postavili vprašanje, kako bi mogle ladje te vrste preplutl veliko razdaljo med francoskim pristaniščem ln Izraelsko obalo, saj njihova plovna avtonomija znaša le 5.300 km. Zdi pa se, da so organizatorji »pobega« poskrbeli za dobavo goriva In drugih potrebščin topničarkam sredi morja. To domnevo potrjuje tudi sporočilo kapitana ribiške ladje «Amnamaria C.» «Beg» petih topničark Iz pristanišča v Cherbouirgu Je povzročil veliko senzacijo v vseh mednarodnih političnih in časnikarskih krogih. Zanimanje za ta dogodek je treba povezati z ((zaporo«, ki jo je francoska vlada u-vedla pred časom za vse dobave orožja Izraelu. Tedaj (na oblasti Je bil še vedno gen De GauJle) Je Francija skušala obdržati znosne
odnose z arabskimi državami, katerimi Ima kljub dolgotrajnemu ln krvavemu obračunu v Alžiriji še vedno precej dobre stike. Pri vsem tem so poleg odnosov do arabskih držav močno vplivali tudi drugi činltelji splošne francoske mednarodne politike (odnosi do ZDA, Anglije, Nato itd.).
Francoska vlada Je tedaj sklenila, da prepove dobave vojnega orožja Izraelu. Ta prepoved je direktno zadevala dobavo 12 topničark izraelski vladi, ki Jih Je ta naročila v ladjedelnicah v Normandiji. Slo Je za lažje vojne plovne enote od katerih naj bi bila vsaka dolga 45 m ter široka 7 m. Njihova največja hitrost naj bi znašala okoli 40 milj na uro, plovna avtonomija pa okoli 3.500 km. Topničarke bi morale biti oborožene z raketnimi Izstrelki z naboji 75 kg In z dometom do 20 km.
Izročitvi prvih petih topničark Je prisostvoval sam Izraelski minister za obrambo Moša Dayan. Dve drugi (šesta in sedma) pa sta ušli iz francoskega pristanišča potem, ko je bila že proglašena zapora za dobavo orožja. Ladjedelniška družba, ki je gradila ladje pa Je nadaljevala z gradnjo ostalih petih enot. Zadnja ladja je bila dokončno izgrajena 16. decemtora letos.
Ni minilo niti deset dni, ko so topničarke zapustile za božično noč cherbourško pristanišče. Baje so
•'"'""'"'""""H...milil ...........Hlinili.m....murnu,....
EPIDEMIJA A 2 HONG KONG 1968 V EVROPI
Gripa: val obolenj v Italiji upada množijo pa se nevarne komplikacije
Vj
Štirje milijoni Jugoslovanov v postelji pred novim letom Norveški kralj Olav dal dober zgled in sam prvi zbolel
Potek navala gripe, ki je zajel v mesecu decembru dobesedno vso Evropo sedaj upada. Podatki, ki jih je objavilo Italijansko ministrstvo za zdravstvo kažejo, da pojema val odsotnosti iz tovarn, šol, uradov ln trgovin ln se je sedaj ustalil na nekako 10 odstotkov. Smrti, ki jih gripa povzroča pa niso neposrednega značaja, temveč le posledica prisotnosti latentnih komplikacij-skih potencialov, se pravi slabega srca v bolniku, obolelih pljuč, šibkega organizma ali sploh neprevidnega obnašanja po preboleli gripi. Marsikdo, ugotavljajo zdravniki pri ministrstvu za higieno in zdravstvo v Rimu, se čuti potem, ko mu Je vročina upadla, nekako varnega in se odpravi na delo, meni nič tebi nič, že naslednjega dne. To pa je skrajno škodljivo za močne kadilce, za ljudi s šibkimi organi, kot so’ pljuča ali srce. V teh primerih se pojavijo komplikacije, navadno bronhialnega značaja, močne pljučnice ln pogostoma zaradi teh nastopi pri starej ah ljudeh smrt.
Ministrstvo za zdravstvo vsekakor ugotavlja, da virus A 2 Hong-Kong 1968 Se ni dosegel viška svojih sil. So nekateri predeli, kjer gripa še ni dosegla svoje najvišje stopnje. Vsekakor pa število mrtvih ni tako visoko, menijo nekateri funkcionarji, ker se v splošnem ujema z odstotkom, zabeleženim v prisotnosti takih in podobnih epidemij Ministrstvo opozarja vse bolnike, naj ta dejstva upošteva-jo predvsem po upadu vročine Pa sebno alarmističen je bil v tem pogledu med svojo tiskovno konferenco prof. Tommaso Martelli, Kt Je ravnatelj rimskega urada za higieno. Ta je namreč ugotovil, da virus A 2 sioer smrtno ni nevaren, lahko pa vpliva na kri in krvna telesca ljudi, ki so po svojo konstd-tucdjd malokrvni. Virus namreč iz dihal prehaja v kri, ki se pretaka skoznjo in jo postopoma «zastruplja«. Simptom tega nevarnega pojava, ki se posebno občuti pri starcih, je da se bolnik oziroma ko. maj ((ozdraveli« človek počuti ta,co, kot če bi izpil, na tešče nekaj alkohola in bi ob šibkosti čutil tudi pijanost.
V	drugih primerih pa spremlja drugi del bolezni, se pravi postopno ozdravljenje, suh kašelj. Ta lahko traja nekaj dni ali tednov, je pa v bistvu defenzivnega značaja, ker se namreč organizmi in celice v bronhitih branijo pred virusom in skušajo njegove pojave izločiti iz pljuč. «Kot če bi zapihal veter preko žilnega polja,« Je dejal prof. Martelli, »učinkuje ta kašelj v bronhijih. Pri tem pa nasilno odstranjuje iz njih prahu podobne izločine.«
V	nekaterih italijanskih mestih so krajevne oblasti poskrbele, da so državljani prijeli zadostno količino cepiva proti gripi. Posebno so to cepivo razdelili vsem tistim, id bi zaradi starosti ali šibkosti bili Izpostavljeni hudim posledicam. Tako so na primer bili mobiliziran! vsi zdravniki v Bologni, kjer so cepivo zbrali v dovoljšnj ih količinah in ga nato sistematično razdelili.
V	Neaplju pa cepiva še ni in oblasti menijo, da ga bodo lahko delili v lekarnah., ambulantah ln bolnicah le čez nekaj dni. Trenutno epidemija gripe v kampanjskem glavnem mestu še ni dosegla svojega viška. Računajo, da leži v postelji dobra četrtina prebival-
stva. Gre za drugi, nasilnejši val,, ki je sledil prvemu po presledku enega tedna.
Poglejmo še kako je z gripo v drugih evropskih državah. Angleži se pripravljajo na silvestrovanje v bolnišnicah, saj Je povsod gneča. 360 oseb Je že umrlo in podatki niso dokončni. Dolge vrste discipliniranih državljanov se vijejo pred lekarnami po zasneženih stockholmskih ulicah. Kupiti ha čejo cepivo proti gripi, ki Je Švedsko šele napadla. Medtem je zahrbtna bolezen dosegla tudi sosednjo Norveško, kjer je kralj Olav dal vzgled vsem svojim podložnikom in prvi zbolel
Štirje milijoni oseb, to Je petina prebivalstva pa so zboleli v Jugoslaviji. Smrtnih primerov Je bilo 200
Mariborski škof prijavil sodišču enajst vernikov
MURSKA SOBOTA, 29. - Mariborski nadškof Maksimiljan Držečnik je prijavil sodišču enajst svojih vernikov, ki so protestirali na dokaj nenavaden način proti upravni premestitvi nekega župnika v Murski Soboti. Resnici na ljubo je vernikov, ki so iz protesta zaprli cerkev in onemogočili drugim duhovnikom maševanje bilo z začetka zelo veliko, dobesedno vsa fara. Duhovniki iz drugin vasi so vernikom odrekli zakramente in to je pozneje ljudi splašilo, vztrajno pa so nadaljevali s svojim protestom v prid dotedanjega duhovnika orne njeni verniki, ki se bodo morali zagovarjati zaradi (onemogočanja normalnega opravljanja verskih obredov*, ki je po jugoslovanskem zakonu kazniv prekršek.
Poskus preusmeritve letala iz ČSSR v Zah. Nemčijo
PRAGA, 29. - V Ostravi so češki miličniki aretirali skupino petih mladincev, ki so bili pripravili načrt za preusmeritev nekega češkega letala v Zahodno Nemčijo. Mia dinci so stari od 20 db 22 let. U-krcati bi se morali na Linijsko letalo, ki povezuje češkoslovaško pre stolnico z znanim turističnim središčem v Sudetih, Karlovimi Vari. Ko bi letalo letelo nad Sudeti, bi m'adeniči vdrli v pilotovo kabino in mu ukazali, naj s svojim »Iljuši-nom 14» nadaljuje polet do najbližjega zahodnonemškega vzletišča, kjer bi jih čakal neki begunec doma iz Ostrave. Spoznavni znak bi bilo geslo »Josef kliče Barbaro*. V primeru, da bi se preusmeritev letala ne obnesla, so mladinci nameravali narediti samomor. Razstrelili bi letalo in poleg sebe ubili
še vse potnike. 0 njihovi aretaciji poroča včerajšnji list »Večerni Praha*.
Vso družino je uničil plin
GAND, 29. — Vsa družina Je umrla zaradi zastrupitve s plinom: 32-letni mož Theo Bordon, 29-Ietna žena Lillana Van Laeoke, 4-letni Dirk, 6-letna Brigitte, 9-letna Carine in 11-letna Uguette. Verjetno je vsega krib vodni grelec, ki je bil nekoliko pokvarjen. Trupla je odkril Bordonov brat, kateremu se je zdelo čudno, da Je bar, id sta ga upravljala Bordon in žena, zaprt. S pomočjo nekaterih sosedov je vlomil v stanovanje, kjer ga je čakalo tragično presenečenje. Bilo je vsekakor prepozno, da bi lahko vsaj kakega člana družine rešili.
s zaplule na odprto morje bree predpisanih svetlobnih znakov. V Franclji so protestirali tudi proti dejstvu, da so bile ladje zasidrane blizu odprtega morja in ne na področju arzenala. Francoske carinske oblasti so izjavile, da so bile vse carinske listine nared.
Kako je bilo mogoče, da pet ladij odpluje ponoči lz nekega pristanišča z izraelsko posadko in povrh tega še ob «zaporl» vojaških dobav Izraelu (gre za ladje, ki čeprav neoborožene, spadajo zaradi svoje hitrosti v kategorijo vojaških ladij)? Francosko uradno sporočilo omenja prodajo petih ladij neki norveški družbi, ki naj bi jih uporabila za petrolejska raziskovanja na dnu severozahodnega A- ] tiantika. Katera pa je ta namišljena norveška družba? Francoski u-radnl krogi so izjavili, da gre za norveško družbo «Starboat and WelU Oil Shlpping Services«. Norveška vlada Je takoj obvestila svetovno Javnost, da taka družba na Norveškem sploh ne obstaja in da ((topničarke« niso bile registrirane na Norveškem. Potem se Je zvedelo, da gre za neko družbo, ki je registrirana v Panami (pod nekoliko podobnim Imenom). Norveška ni uradno protestirala pri francoski vladi, ker je baje gotovo, da so topničarke odplule Iz cherbour-škega pristanišča ne da bi izobesile na drog norveško zastavo in da sploh plujejo brez zastave.
Potem so sporočili, da je ravnatelj ladjedelnice Aker v Oslu Martin Slem Izjavil, da Je on uradni norveški predstavnik že omenjene panamske družbe. O njem pravijo, da je tesno povezan z Izraelskimi krofi. Za panamsko družbo Je zgradili večino njenega ladjevja ter je v prijateljskih stikih z voditelji izraelske družbe «Mantlme Frult Carriers Shlpping Comp.» Predsednik te družbe (katere ladje plovejo pod panamsko zastavo) je bivši francoski general Plerre Koenig, ki je od 1. 1945 do 1950 poveljeval francoske okupacijske sile v Nemčiji, Koenig je eden izmed osebnosti ((Združenja za francosko - izraelsko prijateljstvo«.
«Beg» topničark Je povzročil v Franciji val protestov posebno v časopisih, ki ostro kritizirajo vladno politiko. Vse arabske države oa budno spremljajo razvoj dogodkov.
Iz \Vasbimgtona se Je medtem zvedelo, da ameriške oblasti zanikajo, da bi 'izdale povelje, naj e-note VI. ameriškega brodovja zaščitijo pobegle topničarke na njihovi poti po Sredozemskem morju. Glasnik Bele hiše Ziegler ni hotel podati nobene Izjave glede morebitnega stanja pripravljenosti ameriškega VI. brodovja v Sredozemskem morju.
FIRENCE, 29. — Sodna razprava proti študentom in mladincem, ki jih Je policija aretirala po krvavem spopadu v Marini dl Fie-trasanta, nedaleč od Vlareggia, ko so oporekali prebogato silvestrovanje toskanskih bogatašev, je bil
odložen za nedoločen čas.
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIM|||||l|||||||l|||||||||||||||||||IVNIIIIIIII|||||||||||||||f||||||||||||||||||||||||||||||||||||,um||||||,|,|
Komu gre prednost: človeku ali «robotu»?
WASHINGTON, 29. - V ZDA je v teku ostra polemika o umestnosti človeških poletov v vesoljstvo. Ne gre pri tem za zgolj znanstveno vrednost teh poletov, temveč predvsem za njihovo družbeno pomembnost. Številni učenjaki trdijo namreč, da je strošek, ki ga morajo ameriški davkoplačevalci plačati za polete NASA, previsok spričo stvarnih pridobitev za znanost.
Do teh ugotovitev so prišli nekateri znanstveniki na 136. seji združenja «American Associatiop for the Advancement of Science*, ki so zahtevali bistveno zmanjšanje vladnih izdatkov na tem področju in vzporedno zvišanje prispevkov za raziskave na področjih čiste znanosti, zdravstva, onesnaženja ozračja in socialne politike.
Te teze so zastopali med drugimi predsednik združenja, znani geofizik Walter Roberts in dva svetovalca predsednika Nlxona in same NASA. Gre za dr. Lew!sa Branscomba, ki Je ravnatelj ((National Bureau of Standants« ln za Gordona MacDonalda, ki Je pomemben član kalifornijske univerze v S. Barbari. Njima so se pridružili številni delovni tovariši.
Po mnenju večine govornikov bi morale ZDA omejiti svoje vesoljske raziskave na najnujnejše pobude, izključujoč pri tem polete vesoljskih ladij s človeško posadko. Ti učenjaki menijo, da M morale ZDA poskrbeti predvsem za vesoljske raziskave z «roboti« ln raznimi drugimi avtomatičnimi pripravami.
Dr. MacDonald Je prikazal pri-
mer združenja ((National Science Fundation«, ki je eno izmed najvažnejših združenj te vrste v ZDA. Letni proračun združenja — Je pripomnil dr. MacDonald — znaša manj kot 500 milijonov dolarjev (okoli 312 milijard lir), če se upošteva, da bi vesoljsko raziskovanje s sondami ln z »roboti* stalo letno ameriško družbo od 300 do 400 milijonov dolarjev, potem je na dllani, da Je treba letni proračun ustanove NASA, ki znaša o-koll 2 milijardi! dolarjev, resno preučiti.
Popolnoma drugega mnenja je bil dr. Fred Singer, ki je sicer znanstvenik, toda tudi podtajnik v Ni-xonovi upravi, ki je dejal, da ZDA ne smejo skrčiti svojega načrta človeških poletov. Po njegovem mnenju bi vesoljsko raziskovanje izključno s sondami in z »roboti* pripeljalo ZDA v tak položaj, da bi ta ne razpolagala s konkretnim načrtom za raziskovanje vesolja.
Na istem zasedanju je dr. Robin Brett, ki je načelnik oddelka za geokemijo v vesoljskem središču v Houstonu izjavil, da so pri raziskovanju kamenin in prahu z Lune prišli do zaključka, da je bila morda notranja dejavnost našega naravnega satelita precej mlajša, kot se navadno domneva. V bistvu je ameriški učenjak namignil na možnost, da je prišlo na Luni pred relativno kratkim časom (gre seveda za milijone let) do Izbruhov vulkanov, potresov itd. Njegova teza je zbudila precejšnje zanimanje, čeprav je dr. Brett sam opozoril učenjake, naj bodo pri proučevanju teh vprašanj zelo previdni.
KVALITETNO SVEŽE MESO. VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE. SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA VINA IN DRUGO VAM NUDI:
PREKO SVOJIH TRGOVIN IN MARKETOV NA BLOKU PRI ŠKOFIJAH. NA ŠKOFIJAH IN V KOPRU
d rop je velika trgovska mreža na evropski ravni z nad sto trgovinami, ki so specializirane v konfekciji in oblačilstvu za MOŠKEGA - ŽENSKO - OTROKA
IDEJA*
Stopiti v trgovino kajti tam je
velika razprodaja
’7	_	1	(	.	‘ l' ^.j.	" f| '	’	• v /	I T‘»	,
Vse se bolj izplača - vse po izrednih cenah
asar
PORTOROŽ PORIOROSE
ROUI.KTTE ( .11 MM I N DE FER RACI .ARA
V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ
Odprtu vse letu
vabi na praznovanje ob novoletnih praznikih
VELETRGOVSKO PODJETJE
»\Ifjanod « postojna
VAM NUDI PREK SVOJIH TRGOVIN, MARKETOV IN SUPERMARKETOV V POSTOJNI - SEŽANI -KOPRU — IZOLI - PIRANU IN V PORTOROŽU
BOGATO IZBIRO KVALITETNIH PREHRAMBENIH ARTIKLOV
SVEŽE MESO VSEH VRST — SUHOMESNATE IZDELKE - MLEČNE PROIZVODE - VINA IN DRUGE PIJAČE.
Pa Se: usnjeno ter drugo moško In žensko konfekcijo, kozmetiko, preproge, čipke In suvenirje
To so izredne cene
drop
Za NJEGA:
obleke po 13.900-15.900 lir plašči po 13.900 -15.900 lir jopiči po 5.000 - 7.500 lir hlače po 2.900 lir
Za VAS, gospa:
plašči po 11.900-12-900 lir
obleke po 3.500-4.500 lir
Po polomu konference predstavnikov 14 arabskih držav v Rabatu
Obilni dve leti izredne napetosti med arabskim svetom in Izraelom
Kaj pravzaprav je teh 14 arabskih držav, ki se niso mogle sporazumeti
Arabski svet se je razšel. Konferenca v Rabatu ni prinesla zaželenih uspehov. Le Egipt, Libija *n Sudan ostajajo povezam. Pariški list «Le Monde* je prinesel kratko kronologijo dogodkov zadnjih dveh .el in pol, kmalu po 6-foevni vojni, pa do sestanka predstavnikov arabskih dežel in ustreznega neuspeha v Rabatu. Oglejmo Si potek teh dogajanj po vrstnem rediu, kot jih je zabeležil pariški Ust.
1967:
*d. avgusta se je v Kartumu Sačela četrta konferenca šefov a-fabskih držav, mesec dni pozneje, 2l. septemOra pa je izraelska vlada sklenila ustanoviti tri vojaške kibuce na tistem ozemlju Jordanije, ki ga je zasedla v prvih dneh junija ter na platoju Golan, žf. oktobra istega leta sta dva Egiptovska borbena čolna potopila izraelskega rušilca «Eilait». Dva edna pozneje, 8. novembra je jordanski kraij Husein ponovno iz-iaivii,, da morajo Arabci priznati, da je Izrael «stvarnost». In dva tedna pozneje, 22. novembra je Samostmi svet Združenih narodov Sprejel resolucijo, s katero je do-točil rok za ureditev spora in po kateri bi se moral Izrael umakniti »a svoje izhodiščne točke, kajti te prizna se mu pravica, da s silo Osvaja nova področja. 1. decembra stega lota Zveza arabskega juga (Aden) postane neodvisna dežela t imenom »Ljudska republika Juž-d Jemen*.
Taiko smo na kratko nanizali Savne dogodke na tem področju do šestdnevni vojni v juniju 1967. Kaj pa 1968. leto? Pariški list nagaja naslednje glavne dogodke te-!a leta:
1968:
it. februarja, izraelski minister Vnanjih zadev Aba Eban, predia-!a otvoritev pogajanj z arabskimi težeami ob posredovanju pred-Javnika Združenih narodov Jar-hnga. ZAR 8. marca ta predlog ktkloni. 21. marca Izrael napade naselje Karame v Jordaniji, Palestinci pa v organiziranem odporu napadalca potolčejo. To je prva njihova zmaga po šestdnevni vojni. 1. maja ZAR izjavlja, da ne dostavlja več kot pogoj za pogajanja izpraznitev okupiranih oze-jielj, kar je veljalo do sedaj. 23. iulija predsednik Naser izjavlja, la se status quo na Bližnjem vzhodu ne more razpotegni iti v neskončnost, ter da «je eksplozivno nevaren*. Poldrugi mesec pozneje, 8. septembra ZAR objavlja sklep, da se bo lotila »operacij Preventivne obrambe* in teden posmeje predsed,ndk Naser zatrjuje, Ža se je »faza protinapada* začela.
Obilen mesec pozneje 10. oktobra, Kairo predlaga določitev roka za izvajanje resolucije Združenih narodov od 22. novembra, (toda teden dimi pozneje 29. novembra ^raelski obrambni minister general Moshe Daya.n izjavlja, da taa zasedenih ozemljih je treba dsbvariti vzdušje izvrši nega dejstva brez uradne proglasitve pri-fučiitive*.
Dva tedna pozneje, 31. oktobra, tkupima izraflskih komandosov pr-vič izvede akcijo v dolini Nila, d- novembra pa pride v Anrnnu do krvavih spopadov med jordansko armado in palestinskimi ko-•handosi. Devet dni pozne e, 13. Novembra tedan’i izraelski pre-thier najavlja »fizično prisotnost* Izraela na Sinaju tudi po morebitnem premirju ali celo po sklenitvi miru. 6. decembra Kairo odklanja ameriški predlog o miru v sedmih točkah. 26. decembra se izvrši atentat na letalo iz-faelske družbe »El Al» v Atenah, atentat, ki je imel zelo mučne poledice po vsem svetu. 29. decembra pa Izraelci izvedejo napad na letališče v Beiirutu.
To so glavni dogodki na tem Področju sveta v letu 1968, kot jih je videl pariški list. V naslednjem letu, v letu ki se te dni koo ču:e, »a smo imei po istem listu naslednje glavne dogodke na tem Področju.
1969*
V samem začetku lota, 6. jaguarja proglasi francoska vlada embargo na naročilo slehernega tojaškega materiala, ki bi bil na 'henjen v Izrael (o tem embargu, točneje o kršitvi tega embarga je Kovor te dne v zvezi s petimi top-hičarkami, ki so na božično noč Skrivaj odplule iz nekega francoskega pristanišča na atlantski o-bali in se usmerile proti Izraelu).
Dva tedna pozneje, 24. januarja Predsednik ZAR Naser prizna pravico palestinskim organizacijam, da odklonijo resolucijo varnostnega sveta od 22. novembra 1961. to se pravi resolucijo, ki je v celoti obsodila Izrael zaradi njegovega napada v prvih dneh junija 1967. leta. Nasledniesa dne, 25. novembra izraelski obrambni minister >'še Dayan izjavlja, da se Izrael ne bi nikdar več vrnil v okvire svojih meja, «tudi če bi Prišlo do pravega muru*. 9. februarja pa tedanji izraelski premier Eškol zatrjuje, da si Izrael ne želi priključiti Cisjordamje. To Povzroči krizo v izraelski vladni koaliciji.
Po obilnem poldrugem mesecu, 3. aprila je v New Yorku prišlo do prve seje predstavnikov štirih Velesil, ZDA, SZ, Francije in Velike Britanije, da bi razpravljali o zadevah na Bližnjem vzhodu. Teden pozneje, 10. aprila, predlaga kralj Husein svoj načrt o mitu na tem področju in to o prilita obiska v WasWngtoou. Dva tedna Pozneje 23. aprila pride do zelo ostrih spopadov med Palestinci m libanonsko vojsko. Naslednjega dne 24. aprila, predsednik libanonske vlade Rashid da ostavko. Ge-
neralni tajnik Združenih narodov U Tanit pa izjavlja, da po tem dogodku «na Bližnjem vzhodu more priti do vojne v vsakem trenutku*. Dva dni pozneje v Kairu izjavljajo, da izraelsko egiptovske črte o prekinitvi vojne praktično ni več, ker se ob Sueškem prekopu spopadi vršijo tako rekoč nepretrgoma.
Mesec dni pozneje, 25. maja pride v Sudanu do državnega vojaškega udara, dva meseca pozneje, 23. julija pa predsednik Naser v svojem govoru napove »dolgo vojno* proti Izraelu za osvoboditev zasedenih ozemelj, «dolgo vojno, ki bo močno izčrpala arabski svet*. Skoraj mesec dni pozneje, 21. avgusta pride v Jeruzalemu do silovitega požara v starem muslimanskem svetišču, v mošeja Al Aksa. Dogodek je vzbudil po svetu velik odmev in različne komentarje, pa čeprav so Izraelci pohiteli z aretacijo in s pripravami za proces proti Avstralcu, ki da je podtakni! ogenj. 1. septembra je prišlo v Libiji do državnega udara. Monarhija je odetela. Dva tedna pozneje je varnostni svet ponovno zahteval od Izraela, naj se odreče priključitvi bivšega jordanskega dela Jeruzalema. Brez odmeva. Bolje povedano negativen odgovor. 23. septembra je v Rabatu islamska konferenca na vrhu, dvajset dni pozneje pa Američani objavijo svojo deklaracijo o teritorialni celovitosti Libenona. Dva dni pozneje egiptovski minister za zunanje zadeve Mahmud Riad izključi sleherno možnost pogajanj na osnovi formule o pogajanjih z vsako državo zase. Tri dni pozneje pride ponovno do spora med palestinsko organizacijo »Al Katah* in libanonsko vojsko, kar povzroči začetek globoke krize med Libanonom in palestinskimi partizani.
Deset doi pozneje, 28. oktobra doživi izraelska delavska stranka poraz na vo.itvab in okrepijo se desničarski krogi. 4. novembra se s posebnim sklopom, sprejetim v Kairu, zaključi kriza med palestinskimi komandosi ala partizani ter libanonsko armado. Dva oni pozneje, 6. novembra, predsednik Naser izjavlja, da za Arabce »ni druge pota razen oborožene borbe*. Končno 1. decembra, po štirimesečni prekinitvi, se na sedežu Združenih narodov ponovno sestanejo predstavniki štirih velikih sil, da bi se pomenili o Bližnjem vzhodu Sledi izjava Wa-shingtona izpred desetih dni, ki močno razburi Izrael. Sledi nato konferenca predstavnikov arabskih dežel, ki pa je dogodek zadnjih dni iin o katerem se je dnevna tisk na veliko ukvarjal prav te dni.
Do tu smo navajali le tiste dogodke, ki so imeli kakršen koli večji odmev po svetu ali tako ali drugače vplivali na dogajanja v tem delu sveta od dni kartumske konference arabskega sveta do naj-novejših dogodkov, do neuspehov v Rabatu, ko so se predstavniki 14 arabskih držav razšli, sedaj pa bomo dali na kratko najosnovnejše podatke o državah arabskega sveta, ta so sodelovale na tej ne uspeli konferenci.
Alžirija je neodvisna od 1962. leta. Je demokratska ljudska re publika in od 19. junija 1965 ji je na 6e,u polkovnik Bumedien.
Saudova Arafrja je kraljevina in datira kot svobodna država ob 1932. leta. Ne pozna parlamenta, pač pa krajevne posvetovalne skupščine Sauciova Arabija nima pisane ustave, sedanji kralj pa je na prestolu od 11)64.
Irak. V tej deželi vlada svet revolucije, ki začasno vrši ustavno in izvršno oblast. Predsednik revolucionarnega sveta je general Husan El Bakr, ki je bil imenovan 17. julija lani ob državnem udaru. Hkrati je on tudi voditelj stranke BAAS.
Jordanija je kraljevina. Ima parlament z dvema domovoma in ministrski svet. Sedanji kralj Husein je na prestolu od avgusta 1952. 'leta.
Državica Kuuieit je zelo majhna, zato pa zelo bogata. Petrolej. Nima parlamenta, pa čeprav ga je nekoč imela. Izvršno oblast si je prilasti' emir Salem Al Sabah.
Libanon je majhna država, kjer niso muslimani v pretežni večini, pač pa je precej tudi kristjanov.
To vpliva na politične tokove, ki se krešejo v parlamenta. Kljob temu se vzdržuje nekakšno ravnotežje tudi v vladi.
Libija je ena najlbogaitejših a-rabskih držav. S 1. septembrom letos je prišlo do revolucije, ko je zakonodajno in izvršno oblast prevzel svet revolucije in proglasil baivšo kraljevino za republiko. Predsednik sveta je tudi šef države, na čelu vlade je El Magrabi.
Maroko je ustavna monarhija s Hasanom II. na čelu. Ta je prišel na oblast pred sedmimi leti. Vlada, ki dejansko vodi deželo, je odgovorna kralju.
ZAR ali Združena arabska republika je osrednja sila arabskega sveta. Vodi jo 'Naser, ki je tudi predsednik arabske socialistične u-nije. ZAR ima svojo vlado in parlament s 385 poslanci.
Sudan. Od 25. maja letos, ko je prišlo do državnega udara, je Sudan demokratska republika, ki jo vodi svet nacionalne revolucije.
Sirija. Predsednik republike in hkrati premier ter generalni tajnik Stranke arabskega socialističnega preporoda (BAAS) je dr.
Nuhreddm El Aitasa. Sirija ima začasno ustavo, ki je bila proglašena 1. maja letos in predvideva volitve v novo skupščino, vendar datum volitev še ni bil določen.
Tunizijo že dolgo vodi kot predsednik republike Habib Burgiba, u-stainovitelj Neodestura to je socialistične stranke Destuih. Od novembra letos je šef vlade Bahi Laigdlan. Zakonodajno oblast ima v Tuniziji parlament.
Arabsko republiko Jemen vodijo trije člani predsednišfcva sveta, ki si delijo funkcijo šefa države. Trenutno je na čelu vlade Kurshini.
Končno še Južni Jemen. Tu je na oblasti edina dovoljena stranka Fronta narodne osvoboditve, ta je izvolila iz svoje srede direkto-rij petih ljudi.
Navedli smo nekaj skrajno skopih podatkov o štirinajstih arabskih državah, ki so sodelovale na konferenci arabskega srveta v Rabatu. Tu je sodelovala tudi delegacija organizacije za osvoboditev Palestine, glede česar je bilo v začetku konference tudi nekaj motenj.
Marsikatera nimska umetnica si Je utrla pot na račun poznanstev ali s pomočjo nekoga, ki je bolj znan od nje. Lepa Yutte, ki je sicer žena umetnika Tonyja Curtisa, pa ne potrebuje protekcije. V filmu si sama utira pot, seveda nekoliko na račun svoje lepote in komaj 20 let.
.....Hlinil,.................iiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiliiimiiiiiiiiiiininiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...n..
KAKŠNA JE V RESNICI »PRVA DAMA AMERIKE*?
Ali je Pat Nixoa še potratnejša od razvajene milijonarke Jackie?
Ameriškemu javnemu mnenju ne uide nič, kar zadeva Belo hišo in njene prebivalce - Kritike na račun potrate predsedniških žena
Za soprogo današnjega ameriškega predsednika Patrick) Nixon, je znano, da je bila vse svoje življenje zelo skromna, delavna, da je izredno požrtvovalno skrbela za svojo družino, otroke in moža, da je imela težavno mladost in se je vedno z vsemi tež-kočami pogumno spoprijemala. Ves čas, vse doki«' njen mož ni zasedel predsedniškega mesta, je bila v senci, že drugi dan po nje govi izvolitvi pa so, seveda, vsi časopisi imeli mnogo povedati tu-, di o njej Kot predsednica 'se je Američanom predstavila tistega dne, ko je v svojstvu nove gospodarice stopila v Belo hišo, hišo sanj sleherne ameriške žene. In tako so v doslej mirno življenje Patricie Nixon posegle «oči in ušesa sveta*, ki vidijo in slišijo vse, od prvih korakov njenega moža, ko vstane zjutraj iz po-telje, do dogodkov in zanimivosti v teku dne, vse dokler po sobah in dvoranah Bele hiše zvečer oziroma ponoči ne ugasnejo luči. Na tak način je javnost tudi izvedela, od kod predsedniku tako zavidanja vredna telesna kondicija in vitkost: 78.828 kg, 1.80 m, pulz 70, pritisk 12070, sluh normalen.
Predsednikova /.nravstvena sli ka — pravi njegov osebni zdravnik, polkovnik Walter Tkach — je več kot dobra. Tajna njegovega zdravstvenega stanja je v tem, da predsednik vsak dan zju,-traj telovadi. V teku dne potem jutranja telovadbo še dopolnjuje s kegljanjem, partijo golfa in plavanjem. Plava sicer bolj redko, ker se boji hladne vode in stopi vanjo le, če je primerno topla.
Tudi Patricia Nixon je uvedla nekaj novosti, v. Belo lpšo, To stori- pravzaprav -sleherna-nova—go spodarica Bele hiše, zakaj pečat, ki ga ji vsaka vtisne v času svojega »vladanja* je zelo važen, je vprašanje nekega domala življenjskega prestiža, ki ga vsaka želi doseči. Najradikalnejša je bila v tem pogledu, kot znano, Jacque-line Kennedy, ki je ob svojem prihodu, kot prvo, takoj ukazala prebarvati vse prostore Bele hiše. Johnsonova soproga tega, kar je napravila Jacqueline, ni spreminjala, je pa uvedla nekaj novih običajev.
Pat Nixon, so pisali časopisi o njej, ko je postala predsednica, kot hčerka rudarja, ne bo posnemala razvajene milijonarke Jac-

HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne razdirajte tega, kar ste s težavo zgradili. Zabaven in vesel večer.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne tvegajte ničesar brez potrebe. Pokvarjen dan zaradi drobnega prepira.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Stvari se bodo uredile, kakor si sami želite. Bodite bolj optimistično razpoloženi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V nekem skupnem delu se bo morebiti pojavila kratkotrajna napetost. Prijetno potovanje v dveh.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Skušajte rešiti svoje naloge, spoštujoč dogovorjene metode. Zvečer prijetno branje.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Nagrajeni boste za dokazano dobro voljo. Povsem brez haska je biti domišljav.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Ugoden dan za vse, ki se ukvarjajo s tehničnimi vprašanji. Ne boste se udeležili potovanja, kot dogovorjeno.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Vsi znanci vas bodo spodbujali, da bi uresničili neko svojo pobudo. Prejeli boste pričakovani odgovor.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Povsem se boste streznili spričo tveganosti nekega načrta. Veselje do življenja.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Neko odkritje bo dokončno opravičilo neko vaše že opravljeno delo. Udu-šite svoj pesimizem.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan je primeren za manjše trgovinske posle. Vesel prijateljski večer.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne visite še naprej na stvareh, ki sodijo že davno v preteklost. Čustva: ohladitev odnosov.

obModot 7rc
m
Persian
Gulf
Moroccc
Israeli-occupied territory
Londonska publikacija «Geminl Nevvs Service* je oh,javila gornji črtež. na katerem so označene arabske
države, ki so se udeležile zadnjega zasedanja
(jueliue, kar se tiče razkošja. Lipa zovalci oziroma strokovnjaki družabnih zadev so 1o tega zaključka deloma prišli aa osnovi njene najljubše jedi, s katero rada postreže tudi svojim gostom. Časniki so s tem v zvezi zapisali: «Pat Nixon predstavlja v Beli hiši kreposti milijonov ameriških žena — namreč delo in varčnost.* Nje na najljubša jed pa je na testu pečena govedina. Jed je v resnici zelo enostavna in poceni. Jacki je p Belo hišo uvedla francosko kuhinjo, za katero je znano, da ni ne tako enostavna ne tako poceni.
V času, ko je v Beli hiši ukazovala Jacki, je pa bilo tu, kar za deva obleko, opaziti povečini sia-bo in malomarno oblečene umetnike. Zdaj je Pat znova uvedla predpis o tako imenovani decent ni obleki za uradne priložnosti, to se pravi obveznost, da povabljenci pridejo oblečeni v večerno obleko.
Zdi pa se, kot da bi ta — imenujmo jo tako — strogost vodila k novi potratnosti, se pravi k pretiranemu zapravljanju, ki „e bilo tako značilno za Jacqueline. »To je kot kak naravni zakon,* piše neki dobro «obveščeni» ameriški tednik, le,a minevajo in z njimi vred tudi miti.*
Gre za to, da se je tudi Patricia 'Nixon lotila c a veliko kupovati obleko, časnikarke, ki venomer tekajo in krožijo okrog predsednikovega doma, zdaj na vrat no nos vlečejo iz starih časopisov izjave, ki jih je 1. 1952 o svoji ženi dajal takratni podpredsednik Nixon. Omenjal jo je malone v vsakem svojem govoru: »Pat je prekrasna žena, ta je samo sebe napravila iz nič, pa zaradi tega ni postala ne ohola ne prevzetna, marveč je ostala skromna, zmerna in varčna.*
Toda, zgodilo se je, da so nenadoma .začeli tudi Pat Nixon obtoževati oziroma ji očitati, da preveč troši za tekstilne proizvode.
To je odkril neki ameriški ženski časopis. V eni njegovih številk je dobesedno zapisano:	»Gospa
Patricia Nixon, ta ji je 57 let, je, odkar je postala predsednica, porabila 20.000 dolarjev za 65 novih oblek.*
Zlobne poročevalke iz Bele hiše so tudi priznale, da je v resnici niso videle oblečeno v 65 oblek hkrati, vendar so dc omenjenega podatka prišle na osnovi računa, ki je obenem tudi povedal, da je Pat nekaj kupila poceni, nekatere druge stvari pa zelo drago, celo do 900 dolarjev kos.
Časnikarke so ji še zastavile vprašanje, ali je predsednik obveščen o njenih nakupih. »Ne, ni obveščen,* je odgovorila. «Toda ne zaradi tega, ker bi mu jaz kaj prikrivala, marveč, ker ima vame brezpogojno zaupanje in je gotov, da ne bom delala nepotrebnih izdatkov.* Nedvomno gre v tem primeru za redki idealen ameriški par, kjer si oba zakonca brezmejno in brez pridržkov vedno in vse do konca zaupata.
Razstava o Kafki
NEW YORK. 29. - Tu so organizirali razstavo spisov, knjig, fotografij, dnevnikov in redkih dokumentov, ta so ostali po Franzu Kafki. Material za razstavo je v glavnem dal berlinski založnik Klaus Wagembach, s katerim pa je sodeloval tudi zaivod »Goethe Haius* iz ZDA. Nekaj posebnih še nikomur znanih dokumentov F. Kafke je tej razstavi posredovala tudi družina Maxa Broda, prijatelja Kafke in nje-
govega biografa. Skratka, gre za razstavo, kakršne bi ne mogli pripraviti nikjer drugje. Toliko je tu razstavljene snovi, toliko je tu na ogled dokumentov, ta so dostopni le redkim izbrancem.
Samo ob sebi se razume, da je ta panoramski pregled izredne dokumentarne vrednosti, saj gre za zelo popo. n pregled literarne in filozofske dejavnosti ter težavnega mučnega življenja Franza Kafke. Med drugim dobimo na razstavi izvirnik 1913. leta1 v A-nieriki objavljene novele Kafke »Kurjač*, novele, ki je' pozneje predstavljala prvo poglavje romana »Amerika*. »Judovska vest*, ki je predmet tolikšnih polemik, je tu pojasnjena z obilico dokumentov, med katerimi tudi s pismom, ki ga je 1917. leta Kafka pisal svoji prvi zaročenki. F Bauerjevi in v katerem Kafka vabi Fedcijo Bauer naj se z njim preseli v Jeruzalem.
Razstava, ki jo je v New Yor-ku organiziral zavod »Leo Baečk*, ima namen dokazati, kako se je Franz Kafka kot Jud ukvarjal z judovskim vprašanjem,
Med dokumenti, ki so razstavljeni, je tudi nekrotog, ki ga je ob smrti Kafke 1924 napisal Fe-lix Weltsch, objavi) pa praški tednik »Selbstivehr*. ki je bil tedanje tedensko glasilo praške judovske skupnosti in ki pomeni «samoobramba», v čemer se kaže vsebina in namen te publikacije.
OBRAČUN AMERIŠKEGA FILMA OB KONCU LETA 1969
Finančne težave so baje imele dobre posledice
Mlajši režiserji so se lotili tudi pekočih problemov
NEW YORK, 29. - Ko ameriška filmska industrija dela ob koncu leta obračun nad uspehi oziroma neuspehi v letošnjem letu, ugotavlja, da se je morala tudi v pravkar minevajočem letu boriti proti finančni krizi, za katero so kriva «zelo draga finančna sredstva». Gre namreč za zelo visoke obresti, ki so pokazale svojo negativno plat na tem področju že v lanskem letu. Toda ta kriza, podobno kot velike krize v preteklosti, ko je prišlo tudi do depresije in tehničnih zaostankov, pušča za seboj tudi neke pozitivne sledove, namreč pozitivne plati na področju reforme vse strukture ter celo na umetniškem področju. Nekatere velike a-meriške filmske družbe so deloma prenehale biti producenti in se omejujejo raje na razpečavanje filmskih del, posebno tistih filmskih del, pri katerih so te družbe finančno sodelovale
Metropola ameriškega filma Hol-lywood, ki je bila resnično pravo filmsko velemesto, vedno manj de tuje kot proizvajalec. Tu vedno manj snemajo celovečerne filme, pa čeprav ima Hollywood celo vrsto velikih in dobro opremljenih studiov. V zadnjih časih snemajo v teh studiih v glavnem filme za televizijo, nekateri studii pa so že povsem opuščeni, ker ne zmorejo konkurence moder ne je opremljenih novih studiov.
Pri tem pa ne smemo misliti, da se je celotna proizvodnja filmov v Hollywoodu zmanjšala v primerjavi z zadnjimi leti. Pravzaprav se je letos celo povečala Lani so v prvih enajstih mesecih posneli v Hollg-woodu 231 filmov, letos pa šest filmov več. Gre deloma za celovečerne, še več pa za televizijske filme, vsekakor pa za zahtevna dela, ki pa jih Hollgivood v pretežni večini ne dela sam. pač pa v kooperaciji z raznimi tujimi producenti ali pa z neodvisnimi producenti oziroma za neodvisne producente.
Ti neodvisni producenti so pogosto bivši režiserji ali bivši umetniki, celo še aktivni režiserji in umetniki, ki sami finansirajo svoje filme in si tako rekoč '.izposodijo ali če hočemo si najamejo hol-lyu>oodske studie za časa snemanja filmov.
Poseben in omembe -vreden pojav letošnjega leta je ustanovitev družbe »First Artists*. C.re za družbo, ki so jo ustanovili trije zelo znani filmski umetniki in sicer Paul Newman, Barbara Streisand in Sid-neg Poitier.
Nekaj novega se v Hollywondu kaže tudi pri izbiri, ki jo kažejo režiserji. Ameriški režiserji so letos pokazali precej poguma pri izbiri tem. Gre za to, da so režiserji izbrali precej tem, ki obravnavajo probleme mladine. Zavedli so se torej, da je treba posvetiti več pozornosti tistemu delu prebival stva. ki je staro izpod 25 let in ki po določenih statistikah predstavlja večino občinstva v kinematografskih dvoranah.
Tako imenovani r-zakon avtocenzure* producentov je bil nekoliko spremenjen. Producenti šo postali bolj pogumni, bolj odprti novim temam, pa čeprav so hkrati sklepali z določeno previdnostjo in razdelili svoje filme na nekakšne stopnje
dostopnosti za to ali ono kategorijo občinstva, tako da so že vnaprej opozorili potencialne obiskovalce kinematografov, ali je ta ali oni film sprejemljiv za to ali ono občinstvo.
te v začetku omenjena kriza zaradi visokih obresti, gospodarske težave, ki so bile s tem povezane. novi pogumnejši umetniški in družbeni prijemi, vse to so značilnosti ameriške filmske proizvodnje v letu 1969. Toda pri vsem tem si ne smemo pričakovati kakih revolucionarnih novosti in to niti v sami tematiki niti na področju tehnike. Kvečjemu bi mogel obiskovalec kinematografa opaziti nekoliko modernejši stil, večjo strnjenost, predvsem pa nekoliko večjo odprtost do novih aktualnih tem.
Nekateri vidijo novost tudi v tem, da so se režiserji in producenti otresli starih teženj po fkolosalnih» izdelkih, po «ogromnosti», kar je bilo značilno za Hollywood še pred nekaj leti.
Kaže, nadalje, da se za starimi zelo ambicioznimi režiserji in producenti pojavljajo nova, mlajša imena z novimi okusi in novimi pogledi na film m vlogo filma. Vendar pa tudi pri novih ljudeh ni opaziti kaj izrednega, seveda, dokler govorimo o ameriškem filmu, h izhajq iz Hollgivooda, kajti tako imenovani «podze-meljski film» je povsem nekaj drugega in nekateri strokovnjaki pripisujejo temu filmu vsaj to vlogo, da bo prebudil določene kroge tako imenovanega ameriškega uradnega filma. Morda je to že na vidiku, saj se je tudi uradni ameriški filmski svet lotil zelo pekočih problemov ameriške stvarnosti, na primer problemov, ki tarejo mladino, problemov mamil, problemov seksa, homoseksualnosti, prostitucije in vsega tistega dogajanja v ZDA, ki ga je dosedanja filmska umetnost puščala ob strani in kazala raje bleščečo Ameriko, ki je je v resnici manj, celo sorazmerno zelo malo.
Nanni Guglielmo Manenti: RICOR-DI, RIFLESSIONI, PENSIERI — Regione letteraria 1969.
Omella Massa: L'UOMO PER BENE — Regione letteraria 1969.
Natal Luigi Lupano EL LIBRO Dl ANTONELLA — Regione letteraria 1969.
Isa Grandinetti Murchiari:	TRE
SOLDI Dl SOLE - Regione letteraria 1969.
Renato Innocenzi: COSE — Regione letteraria 1969.
Roberto Grassi: AD UN AMICO DEL SUD — Regione letteraria 1969.
Aquilino Salvadore:	FRAMMEN-
TI — Regione letteraria 1969.
Piero Bossu: OGNI FOGLIA E’ UN'ALA — Regione letteraria 1969.
Vitem Heckel: CZECHOSLOVAKIA — Orbis — Prague 1969.
POLITICA ESTERA - Novembre 1969 - Anno VII N. 11 - Roma-Milano.
PRuir.uS - L. 32, št. 4, str. 133-176 — Ljubljana, december 1969.
SOCIALIZAM — časopis saveza komunista Jugoslavije — November 1969, br. 11 — Beograd.

TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne: 11.50 Harmonikar Jacques; 12.00 »Pratika*; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Russo in Safred; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Karlo Sancin o glasbenem svetu; 19.45 Zbor z Repentabra;
20.00	Šport; 20.30 Offenbachova opera «La Perichole*; 21.25 Pogled za kulise.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Juke box; 13.30 Simf. koncert.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Otroški kotiček; 8.30 Popevke; 9.00 Malo besed in veliko glasbe; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Orkester Nero; 1045 Znani pevci; 11.00 Kitarist Geisler in njegovi solisti;
11.15	Poje S. Leonardi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po že ljah; 13.50 Jugoslavija v svetu;
14.00	Voščila ob novem letu; 15.30 Popevke; 16.00 O morju in pomorstvu; 16.40 Uspele plošče; 17.00 Tretja stran; 17.15 Gianni Moran di; 17.30 Godalni orkester »Buso-ni»; 19.00 Stare pesmi; 19.30 Pre nos RL; 22.10 Motivi za vsakogar;
22.35	Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13,00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.06 in 11.06 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka V. de Los Angeles; 12.05 Kontrapunkt;
TOREK, 30. DECEMBRA 1969
14.45 in 15.10 Natečaj za nove pesmi; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Takšni smo pač; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Puccini: «La Bohe-me».
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 14.05 Juke box; 14.45 Pesem in glasba;
17.35	Radijska črtica; 18.00 Glas beni aperitiv; 18.20 Poljudna en ciklopedija; 19.00 Ping pong; 20.00 Glasbeni kviz; 21.10 Radijska priredba; 22.10 Pisan spored; 23.10 Natečaj za nove pesmi.
III.	PROGRAM
10.00	Martinu, Martin, Ravel;
11.15	Skladbe za pihala; 11.45 Francoska komorna glasba; 13.00 Brahmsova sonata opus 38 in Cho pinovi preludiji; 14.00 Rossellini-jeve skladbe; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.10 Angleščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Zgodovina uživanja mamil; 19.15 Koncert; 20.25 Rimski virtuozi;
21.00	Glasba izven programa.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 8.45 Baletna glasba; 9.15 Polifonija; 10.05 Blochove skladbe; 11.40 Pianist W. Kempff; 12.30 Molani: »La Tancia*; 14.10 Haendlova Suita štev. 14; 14.20 Sodobna itaL glasba; 15.30 Lahka glasba.
SLOVENIJA
8.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 7.10 Inform. oddaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Radijska šola: Peter in volk; 9.35 Z ansamblom Atija Sossa; 945 Ansambel in pevci M. Hočevarja; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Violinist Igor 0-
zim; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasba mladih; 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana; 14.40 Mladinska reportaža; Na poti s kitaro; 15.30 Glasbeni intermezzo; 1540 G. Rossini: iz opere «Seviljski brivec*; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert simf. orkestra RTV; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 D. Justin: Computer; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Mihe Dovžana; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 M. Kapor: «Prebudi se, Trnjulčica*; 21.23 Lahka glasba; 22.15 Jugoslovanska glasba; 23.05 R. H. Thomas; Pesmi; 23.15 Slov. pevci zabavne glasbe; 2340 Godala v noči.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Poljudna znanost; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 16.45 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 1745 Program za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Življenje v ZDA; 19.45 Šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik;
21.00	R. Bolt: «La tigre e il ca-vallo*; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.25 Doppia coppia z Noschese jem; 21.00 Dnevnik, 21 15 Novi glasovi (vsedržavno tekmovanje);
22.35	C. Sofia: «Le donne delTE-truria*.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	22.30 Poročila; 9.35, 14 45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina;
11.00	Splošna izobrazba; 16.10 An gleščina; 16.40 Za prosvetne delavce; 17.50 Risanka; 18.00 Lutke; 18.20 Po sledeh napredka; 18.40 Bele vrane in Alenka Pinterič; 19.05 Človek - film: 19.35 Dedek Mraz za vas: Snežna kraljica;
20.35	Njegova ekscelenca pride na večerjo — ital. film; 22.10 Jazz festival v Ljubljani.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7, najnižja 2, ob 19. uni 4,2 stop., zračni tlak 1005,4 stanoviten, veter 5 km/h jugovzhodnih, vlaga 62 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 30. decembra
EVGEN
Sonce vzide ob 7.46 in zatone o® 16,30 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 23.18 in zatone ob
jutri, SREDA, 31. decembra
SILVESTER
ZADNJE SLOVO OD DR. JOŽETA DEKLEVE
ZAPUSTIL NAS JE ODLOČEN IN DOSLEDEN BOREC ZA NARODNE PRAVICE SLOVENCEV V ITALIJI
Pogrebni spij vod od doma po Ul. Carducci do Trga Stare mitnice ■ Lik pokojnika v govorih ob odprtem grobu ■ Med pogrebci predstavniki političnih strank, organizacij in ustanov ter ugledne osebnosti iz Slovenije Žalna seja Izvršnega odbora Slovenske kulturno ■ gospodarske zveze
ZA PODPIS NOVE DELOVNE POGODBE
"V
Štiri ure ustavljen promet zaradi stavke osebja Acegata
Stavka je trajala od 9.30 do 13.30 in je zajela celotno stroko javnih prevoznikov
(Nadaljevanje s 1. strani)
«Velike dobe rodijo velike ljudi,« je nadaljeval, nato pa poudaril doslednost Jožeta Dekleve, ko je ((povezoval naš boj z demokratičnimi in naprednimi načeli, zavedajoč se, da je izgubljena tista stvar, ki nima širokega zaledja. Njegoša vi zija stremljenj slovenskega človeka je zavoljo tega bila sestavini ded široke fronte izkoriščanih in tep taniti širom po svetu, ob strani naprednega gibanja kot nosilca socialnega in narodnega odrešenja«.
Za tem je Lucijan Volk član vodstva PSI poudaril, da je bil dir. Dekleva »velik antifašist, človek, ki je budi v majhujiših časih povojne krize, ki je zajela našo skupnost, znal biti zvest izročilom naših najboljših sinov, ki so padli za ideale pravice, svobode in družbenega napredka«. Zato na ni bil samo predstavnik, temveč tudi član te skupnosti in so ga «kat takega imeli naši ljudje za svojega, ljubili spoštovali«.
«Odidimo s te gomile tako,« je zaključil, «kot bi od nas pričakoval: ponosni na vse žrtve, ki jih je naš narod in ljudje, kot je bil on, doprinesel za osvoboditev našega ljudstva in napredek družbe. Z zavestjo svojih moči in svojih pravic, odločnostjo, da nadaljujemo napore, za katere se je življenjsko prizadeval, se ločimo od njega...»
Marija Bemetiič bivša poslanka KPI, je zanj, ki je prišel na po Utično pozornico v najbolj razburkani in usodni dobi naše zgodovine, je dejala, da je bil ((priljubljen'politični borec, ki se je sko.ro pol stoletja boril skupno s svojim ljudstvom, da bi mu izbojeval narodnostne in socialne pravice«.
»Pomen njegovega dela,« je nadaljevala, «moramo ocenjevati ne samo na podlagi njegovega udejstvovanja po osvoboditvi. Važno je predvsem ocenjevati njegovo delo med prvo in drugo svetovno vojno, na podlagi tedanjih razmer, različnih pripadnosti Slovencev ter razporejenosti političnih sil«.
«Danes, po 50 letih Je še -malo ljudi, ki točno poznajo takratni pretežki položaj slovenskega prebivalstva pod fašizmom, še manj pa jih je, ki bi mogli objektivno oceniti delo in vlogo poedinih političnih delavcev v oni dobi, in so, kot je dr: Dekleva, to vlogo zavestno in požrtvovalno opravili«. «Težko nam je, ko v tem žalostnem trenutku bežno obujamo spomine o tem izrednem političnem delavcu, tako bogatem vrednem življenja, in vendar smo prepričani, da bo naše ljudstvo, da bo slovenska mladina nadaljevala to delo no zgledu in v duhu dragega Jožeta Dekleve«.
V imenu odbora bivših mladinskih društev je naito govoril tudi Stanko Pertot, ki je omenil dej stvo, da je pokojnik bil zadnji predsednik zveze mladinskih društev, ((najbolj disciplinirane in borbene skupnosti požrtvovalnih društev, v katere so se vključevali strogo demokratsko in antifašistično usmerjeni mladi ljudje« ter nato sklep ter pobudo dr. Dekleve, da leta 1927 preide Zveza v Ilegalo. «S tem sklepom,« je dejal. «so bili storjeni prvi koraki na poti antifašističnega odpora primorskih Slovencev, ki se je nadaljeval po letu 1941 v NOB«.
Zbor ((Vasilij Mink« je še zadnjič zapel v slovo. Otožna pesem se je pomešala z bolečino vseh, ki so svojcem pokojnika hoteli biti ob strani v tem krutem trenutku.
Dopoldne ob 11. uri je bila na sedežu v Ul. Ghega žalna seja izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze v počastitev spomina dr. Jožeta Dekleve, dolgoletnega predsednika in častnega predsednika SKGZ. Poleg članov predsedstva in odbora SKGZ ter odborov včlanjenih organizacij so bili na seji tudi pokojnikov sin Jože, člari izvršnega sveta Slovenije Bojan Lubej, zvezna poslanka in predsednica komisije za manjšinska vprašemja pri SZDL Slovenije Majda Bojčeva, podpredsednik SZ DL Slovenije Franc Kimovec-Žiga, član deželnega odbora PSI Branko Pahor, občinski odbornik Dušan Hreščak, občinski svetovalec LSS dr. Rafko Dolhar, občinska svetovalka Jelka Grbec kot predstavnica tržaške federacije KPI, odv. Branko Agneletto, čian vodstva SDZ.
Žalno sejo je vodil podpredsednik SKGZ inž. Miloš Kodrič, ki je v svojem kratkem nagovoru pripomnil, da smo Slovenci izgubili odločnega antifašista, vztrajnega borca za pravice Slovencev, plemenitega in zaslužnega moža, na katerega smo lahko ponosni. Z enominutnim molkom so prisotni počastili njegov spomin.
Nato so o pokojnikovem življenju, liku in zaslugah spregovorili dr. Frane Tončič, član predsedstva SKGZ Švab in podpredsednik
dr. Angelo Kukanja. Inž. Miloš Kodrič se jim je zahvalil ter prebral sožalne brzojavke, ki so jih pokojnikovi družini poslali predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Šentjurčeva, predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, predsednik ZK Slovenije Franc Popit, predsednik SZDL Slovenije Janez Vipotnik, senator Vittorio Vidiald, pokrajinski tajnik KPI Cuf-faro, pokrajinski tajnik PSI Giuri-cin, bivši tržaški žv m dr. Franzi!, borčevske organ, .acije ANPP IA, ANPI in ANED ter družbeno Dolitičme organizacije iz Izole, Kopra in Pirana.
Odvetnik dr. Frane Tončič se je zahvalil vodstvu SKGZ, ki mu je diala priložnost, da se na svečani javni žalni seji pokloni spominu Jožeta Dekleve, predvsem kot njegov dolgoletni prijatelj in v imenu starejše generacije tržaških Slovencev, ki je v težkih predvojnih lobih s spoštovanjem spremljala njegovo pogumno in požrtvovalno delo na prosvetnem področju. Dr. Tončič je dejal, da je bil Jože Dekleva predvsem prosvetni delavec, ki se je pozneje posvetil političnemu delu. Svoja mlada leta je preživel med trdoživim domačim ljudstvom na Baču in v Materiji, kar je njegovemu značaju že v zgodnji mladosti vtisnilo pečat ljudskega človeka. Ko je prišel v Trst, v dobi polnega razmaha fašističnega režima, je prinesel novega duha in to so vsi nekdanji «balkanci» občutili že pri prvem njegovem nastopu. Neutrudljivega in požrtvovalnega ljudskega delavca ter socialno čutečega in zavzetega nacionalnega revolucionarja, je poudaril dr. Tončič, bo starejša generacija tržaških Slovencev obranila v spoštljivem spominu.
Edvin Švab je v svojem nagovoru omenil svoje prvo srečanje in nekaj utrinkov iz skupnega delovanja ter podčrtal velik vtis. kii ga je napravil pokojni dr. Dekleva na mladega človeka.
Dr. Angelo Kukanja je podrobno opisal življenje dn plodovito delovanje, obenem pa tudi trpljenje dn preganjanje, ki ga je utrpel pokojni dr. ‘Dekleva • kot javni politični delavec na svojem dolgem in požrtvovalnem delovanju. «Njegova življenjska pot, je dejal dr. Kukanja, je klasičen primer narodno predanega, zavednega izobraženca, ki pretehtano snuje in preudarno tve-;a, kd se ne boji težav in naporov, ki zastavlja vse svoje sile za cilje svobode, mairodne enakopravnosti in socialne pravičnosti ter vsestranskega napredka.«
Delavci in drugi uslužbenci občinskega podjetja ACEGAT, milj-skega občinskega prevoznega podjetja ACNA in openskega tramvaja so včeraj, v skladu s stavko, ki je bila oklicana na vsedržavni ravni, prekinili delo od 9.30 do 13.30. Stavka uslužbencev javnih prevoznih podjetij je bila na vsedržavni ravni oklicana zato, da se izsili pri osrednjih javnih ustanovah, ki predstavljajo skupnost javnih prevozniških podjetij, podpis nove delovne pogodbe.
Ob 9.30 zjutraj so se avtobusi, tramvaji, openski tramvaj in milj-ski avtobusi ustavili. V dolgih vrstah so se odpravili v skladišča, od koder so prispeli na svoja delovna mesta, postajališča, komaj ob dveh popoldne.
Ob 10. uri, pol ure po prekinitvi dela, se je iz skladišča v Ul. Bro-letto razvil po mestnih ulicah sprevod, s katerim so hoteli delavci ACEGAT opozoriti mestno prebivalstvo, v nekaterih primerih tudi skeptično do sindikalnega boja kategorije, za katero marsikdo sodi, da je privilegirana. Obšli so osrednje ulice in se napotili nato na Trg Unita, kjer so pred mestno palačo počakali, dokler jih ne sprejme žu-,	pan. Delegacija, ki jo je inž. Spac-
Dr. Sardoč govori ob odprtem grobu	cini, v imenu tržaške občinske u-
lmii»iii.MMiiiimiiiimiii,i„„,	.mm....................................................
POGAJANJA ZA PR E OS NOVO OBČINSKEGA ODBORA
PSI razpravljal pozno v noč SS pa je sprejela sporazum
Slovenska skupnost v svoji izjavi pristaja na vstop dr. Dolharja v občinski odbor
Stranke leve sredine (KD, PSI, PSU in PRI) ter Slovenska skupnost so se oa sestanku v ponedeljek 22. t. m. okvirno sporazumele o nadaljnjem sodelovanja* v občinskem odboru in o njegovi preosnovi. Po tem sporazumu naj bi prišlo samo do ene važne spremembe, to je da bi sprejeli v odbor predstavnika Slovenske skupnosti dr. Rafka Dolharja, kar pomeni, da bi bila v odboru dva Slovenca. Republikanci pa so, kot vse kaže, dokončno zavrnili predlog, da bi poslali v odbor svojega zastopnika, pač pa so se obvezali, da bodo podpirali odbor od zunaj.
Dr. Dolhar naj bi prevzel od-borništvo za socialno skrbstvo skupno s pooblastilom za vprašanja okolice in Krasa, za kaT je doslej odgovarjal Hreščak, ki naj bi prevzel odtoorndštvo za občinska industrijska podjetja (Acegat itd.).
To zamenjavo naj bi izvedli še toliko laže, ker pravijo, da bo odbornik Ceschia (KD) premeščen iz Trsta na novo službeno mesto v Rim.
Omenjeni sporazum se tiče tudi nove porazdelitve vodilnih mest v nekaterih ustanovah in zavodih. Tako naj bi imenovali za predsednika Tržaške hranilnice socialista (sedaj je demokristjan), predsedstvo Delavskih zadrug bi ostalo socialistom, predsedstvo pokrajinske turistične ustanove ali predsedstvo krajevne letoviščarske u-stanove pa bi prevzel republikanec. Dejansko so se že izrekla v prid temu sporazumu vodstva KD, PSU in PRI, medtem ko se je pokrajinsko vodstvo PSI sestalo prejšnji torek in obširno razpravljalo o stvari. Ker pa niso takrat razprave končali, so jo odložili na snioči.
•■iiiiiii„iiiiiiiii„i„iiii„iiiiiiii„i„„iiiiiiiiiiii„i!i„i„i„iiiiiiii...................................
DANES ZADNJE VOŽNJE TRAMVAJSKE «ŠESTICE»
Od jutri dalje se bomo v Bar ko vi je vozili z avtobusi namesto s tramvaji
V tej zvezi je vodstvo Acegata uvedlo tudi nekatere spremembe
v
giede postajališč . Število voženj se ne bo spremenilo
Tržaški Občinski sivet je na svoji zadnji seji Sklenil Ukinita tramvajsko zvezo na progi št. 6. Iz Bar. kavelj k Sv. Ivanu in nazaj bo zato od jutri, 31. tin. vozil avtobus. Zaradi tega je vodstvo ACEGAT sklenilo vpeljati na omenjeni progi sledeče novosti: v Ulici Giulia bosta nameščeni dve novi postajališči bližina križišča z Ulico Piccolo-mini, obenem pa bodo prekiniti do. sedanje postajališče pred Rossetti-jevim spomenikom. Dosedanje postajališče pred Portici di Chiozza pomaknjeno na začetek Ulice Battistd, kjer navadno postajajo avtobusi prog «25«, «26» in «29». Tu-postajališče v Ulici Carducci pred barom Adriaco bo prestavljeno. Odslej se bo avtobus ustavil le na Trgu Oberdan pred veliko o-srednjo gredico, kjer postajajo avtobusi proge «1» in «19». Isto postajališče lgpt «1» in «19» bo imel novi avtobus tudi v Ulici Ghega, t. j. v bližini križišča z Ulico Trento.
Na Trgu Lilbertš bodo namestili novo postajališče v smeri Barko-velj pred poslopjem št. 6 (v bliži-lekame), obenem bodo ukinili staro tramvajsko postajališče pred glavnim vhodom železniške postaje. Novo postajališče bo tudi v Mira-marskem drevoredu. Namestili ga bodo pred poslopjem št. 7 (v bližini stranskega vhoda železniške postaje), na njem pa bodo posta-
jali tudi avtobusi proge «8». Zaradi tega bodo tudi tu ukinili staro postajališče prog «6» in «8» pred poslopjem št. 5 (Palača Parisi).
80 milijonov za poplavljancc
Med žalno sejo izvršnega odbora SKGZ
Na predlog odbornika za delo in socialno skrbstvo Stopperja je deželni odbor sklenil, da bo nakazal 80 milijonov lir za prispevke osebam, ki potrebujejo pomoči zaradi škode, ki so jo utrpele ob poplavi morja zavoljo visoke plime ter zaradi drugih naravnih nesreč v dneh 24., 25. in 26. novembra. Podpore bodo delile občine, v katerih je prišlo do škode, to je v Trstu, Miljah in Devinu - Nabrežini, v Gradežu, Tržiču in Štarancanu ter v nekaterih občinah videmske in pordenon-ske pokrajine. Podpore bodo raz delili 697 osebam.
To nakazilo na podlagi deželnega zakona št. 23 iz leta 1965 se tiče samo zasebnikov, medtem ko bo deželna pomoč v zvezi s poplavami še mnogo bolj obširna. Ta pomoč se ^ bo dajala tudi na podlagi dveh deželnih zakonov in preko dveh od-borništev, to je odborništva za javna dela in odborništva za kmetijstvo. Pri tem pridejo v poštev razna javna dela pri popravilu cest, opornih zidov, vodovodov, nasipov ob morju, pri melioraciji itd. Končno bo dala dežela podpore tudi raznim podjetjem, upoštevajoč škodo, ki so jo utrpela.
Ros iz Ulice Barbariga 11 s svojim avtom alfa romeo. Nekje pri otroški bolnišnici sta avta skoraj čelno trčila, pri čemer se je Orel precej hudo poškodoval. Nekateri prisotni so takoj telefonirali Rdečemu križu. Z rešilnim avtom so moža odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki so ugotovili, da si je Orel zlomil levo pogačico. 0-kreval bo v dveh mesecih.
Razprava se je zelo zavlekla in okrog je tajnik Giurictm komaj odgovoril na posege okrog 20 disku-tantov.
Prav tako se je sinoči sestalo tudi vodstvo Slovenske skupnosti, ki je v bistvu sprejelo sporazum, kakor se vidi iz naslednjega njegovega poročila:
((Izredna seja sveta Slovenske skupnosti, ki je bila v ponedeljek. 29. decembra, je bila skoraj v celoti posvečena preveritvi sporazuma s strankami leve sredine, ki se nanaša na tržaško občino. Na začetku seje so se člani sveta z enominutnim molkom poklonili spominu dr. Jožeta Dekleve.
Politični tajnik dr. Stoka je nato poročal o razgovorih, ki so se pričeli že pred nekaj meseci. Predvsem pa ®e je zaustavil pri točkah sporazuma, ki pofoliže obravnavajo slovenske zahteve.
Svet je nato podrobno razpravljal o umestnosti, da občinski svetovalec Slovenske skupnosti vstopi v občinski odbor. Med diskusiio, v katero so posegli skoraj vsi člani sveta, je prišlo do izraza zadovoljstvo, da bo prvič v povojni zgodovini vstopili v občinski svet Slo-b«16*. je bil izvoljen na slovenski! listi. Svet je odobril doseda-nJ«, “*»o odposlanstva, ki se je udeležilo pogajanj, in mu zaupal nalogo, da pogajanja tudi zaključi.«
Urnik trgovin
V	četrtek, 1. .januarja bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure, pekam, slaščičarn in podobno ki bodo odprte od 8. do 21.30.
V	ponedeljek, 5. januarja bodo v dopoldanskih urah odprte tudi tiste trgovine, ki imajo običajno ob ponedeljkih takso imenovana kratek teden t. j. trgovine z oblačili, opremo in raznim blagom.
V	sredo, 6. januarja bodo vse trgovine zaprte, razen mlekarn, ki bodo poslovale od 7. do 12., cvetličarn, si bodo odprte od 8. do 13. ter pekam, slaščičarn in podobno,
prave sprejel, mu je orisala položaj stroke in osnovne zahteve, ki zadevajo podpis nove delovne pogodbe.
Stavka ni zajela samo uslužbencev, ki imajo neposredno opravka z avtobusi, oziroma neposrednim prevažanjem ljudi. Stavkovno gi banje je zajelo celotno stroko, in dokaz tega so bile prekinitve dela med «dnevnimi« delavci (4 ure prej), «jutranjih» delavcev (dve-urna prekinitev od 10. do 12. ure) in uradnikov (prav tako 4 ure pred urnikom), medtem ko je «popoldan-ska« delovna izmena prišla na delo dve uri pozneje.
Ob uvedbi avtomatične blagajne
Nove tarife openskega tramvaja
Tržaška občina sporoča, da se bo s 1. januarjem 1970 znatno spremenil sistem tarif, ki so trenutno v veljavi pri openskem tramvaju. Ta ukrep je vodstvo tramvaja sprejelo zaito, da bi omogočilo mehanizacijo poslovanja blagajne z vključitvijo sistema, ki je že v veljavi pri ACEGAT, ter pridobilo s tem občuten dobiček poslovanja.
Prospekt novih tarif je sledeč:
Redni listek za navadno vožnjo bo stal 50 lir za progo Trst-Kon-konel ali Opčine - Skorklja ter 100 za progo Trst - Opčine in obratno. Isto ceno bo imel tudi listek, ki bo kupljen pred 8.30 zjutraj, z razliko, da bo veljaven še za eno vožnjo, če bo ta opravljena pred 22, uro istega dne.
Nadalje bo uprava izdala knjižico z 10 listki za študente in vojake. Knjižica, ki bo veljala za odhod in povratek, bo stala 500 lir za polovično progo, 1.000 lir pa za celotno progo Trst - Opčine. Podobno knjižico z desetimi listki, ki bo stala 400 odnosno 800 lir, bodo lahko imeli na razpolago tudi delavci. uradniki, begunci, časnikarji, funkcionarji, ter vsi naročeni svojci III/A in III/B. To knjižico pa bodo lahko uporabljali samo tasti, ki bodo imeli ustrezen dokument s sliko.
Zelo ugodne olajšave bodo imeli tudi abonenti. Cena navadnega mesečnega abonmaja bo znašala 5.000 lir, letna z mesečnimi obroki pa
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
------------- KULTURNI DOM ---------------
Tretja premiera sezone 1969—70 FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR
NAŠA KRI
igra v štirih dejanjih
Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser in scenograf: VIKTOR MOLKA V soboto, 3. januarja 1970 ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) v nedeljo, 4. januarja 1970 ob 16. urf
ABONMA RED B — nedeljski popoldanski)
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav Rezervacije na tel. 734265
ZVEZA PARTIZANOV OPČINE
vljudno vabi na
veselo silvestrovanje
ki bo v prosvetnem domu 31. decembra 1969 s pričetkom ob 20.30. — Igral bo ansambel Kamerun iz Ljubljane. — Poskrbljeno bo za dobro založen bife in domačo kapljico.
■ Deželni odbor je na svoji zadnji seji na predlog odbornika za industrijo in trgovino Duldja imenoval Ervina Puppilja za člana odbora trgovinske zbornice v Trstu, v katerem bo zastopal trgovce namesto pred kratkim umrlega dr Giuliana Gabriellija.
Trčenje pri Sv. Soboti
Sinoči je 43-letni strugar Lojze Orel iz Ulice Catalani 2 vozil s svojim fiatom 850 po Istrski ulici proti Sv. Soboti, nasproti mu je pa prihajal 35-letni Giancarlo de
kd bodo poslovale od 8. do 21.30.
.............'lin......................................
SMRTNA NESREČA MED KATINflRO IN LOVCEM
Pri dvojnem trčenju «ape» eden mrtev in trije ranjeni
Malo vozilo je najprej zadelo v ustavljen avto, po odboju na sredo ceste pa je vanj trčil nasproti vozeči avto
silia Gaburro iz Boljunca št. 271, sploh ni imel časa, da bi se nepričakovani oviri izognil. Tako je fiat z vso silo trešči) v furgon, ki se je zato prevrnil. Pri trčenju so se vse štiri osebe ranile, najhujše pa je bilo stanje Saulove, ki je padla iz vozila in je nezavestna ob-
Ena smrtna žrtev in trije ranjeni so tragičen obračun hude prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo zvečer med Katinaro in Lovcem. žrtev nesreče je mlada ženska, 33-letna delavka Nivea Saul iz Ulice detle Docce št. 3. Okrog 18. ure zvečer se je Saulova peljala v malem trokolesnem furgonu znamke ape z registracijo TS 37533 poleg 27-letnega mehanika Flavia Guarrini-ja iz Ulice S. Cilino št. 32, ki je vozilo upravljal. Peljala sta se od Katinare v smeri Lovca, v bližini poslopja s hišno številko 59 pa se je pripetila tragedija. Guarrini je jz še nepojasnjenih vzrokov nepričakovano zavozil proti desnemu robu cestišča, pri tem pa je neokretni «ape», ki je bil med drugim še čisto nov, s svojim prednjim delom oplazil avtomobil fiat 500 z registracijo TS 38573, ki je bil parkiran ob robu cestišča. Nenaden sunek je tedaj vozilo odbil na levo stran cestišča, po katerem je takrat prihajal z nasprotne strani fiat 600 z registracijo TS 79080, ki ga je upravljal 21-letni finančni stražnik Vincenzo Vir-no, ki trenutno prebiva v Boljuncu na št. 271. Vse se je odigralo tako nenadno, da Vimo, poleg katerega se je peljala 18-letna delavka Ba-
a pod njim. Nesrečnici sta nemudoma priskočila na pomoč Virno in Gaburrova, medtem ko je Guarrini ves iz sebe za nekaj časa zapustil kraj nesreče. Oba so nato posadili v avtomobij znamke tau* nus, ki je privozil mimo. Že med prevozom v splošno bolnišnico je Saulova, ki si je prebila lobanjo ter je krvavela iz obeh ušes, izdihnila, Guarrinija pa so sprejeli na nevrokirurškem oddelku s provno-zo okrevanja v desetih dneh zaradi udarcev v glavo.
Medtem so na kraj nesreče prispeli agenti prometne policije, ki so ugotavljali vzroke nesreče ter urejevali promet. Prispelo je tudi reševalno osebje Rdečega križa, ki je odpeljalo v splošno bolnišnico ostala dva ponesrečenca. Obema pa so zaradi lažjih udarcev in odrgnin po raznih delih telesa dali le prvo pomoč ter ju odslovili s prognozo nekaj dni.
Veliko zanimanje za izlet
Primorskega dnevnika
Za izlet, ki ga prireja naš dnevnik prihodnje leto v Rim, Neapelj, Sorrento in na Capri .je med našimi čitatelji veliko zanimanje. Tako vsaj sodimo po prvem dnevu vpisovanja saj se .je že včeraj prijavilo nad 70 naročnikov in čitateljev našega dnevnika, kar pomeni 26 več kot lansko leto ob prvem dnevu vpisovanja. Kljub temu pa so nas nekateri čitatelji vprašali, kdaj bomo objavili podroben program izleta, češ da božične številke niso dobili. Tem čitateljem sporočamo, da je božična številka s programom izšla dne 24. decembra in v njej so vse podrobnosti izleta, ki bo od 28. maja do 2. junija 1970.
Naše naročnike in čitatelje opozarjamo, da se vpisovanje zaključi nepreklicno 10. januarja, to pa zaradi tega ker nam takrat poteče rok za definitivno rezervacijo hotelov. Zato prosimo vse, ki se nameravajo izleta udeležiti, da se prijavijo v predvidenem času.
Uredništvo
POLITEAMA ROSSETTI
Skupina Tiari - Lojodice - Bonagu-ra nadaljuje z uprizoritvijo Albeeje-ve komedije «Kriv je vrt«. Današnja predstava je ob 20.30, Na dan novega leta je na programu popoldanska predstava ob 16.30, v petek, 2. januarja pa bo zvečer ob 20.30 zadnja predstava.
Eden 15,00 «Topaz». Hitchcock. Te. chnicolor.
Nazlonale 15.30 «Africa segreta«. Prepovedano mladim pod 14. letom. Technicolor.
Fenice 14.15 »Agente 007 al servizio segreto	di	sua	maesU«,	James
Bond, George Lazenby, Diana Rigg, Telly Salavas, Gabrielle Ferzetti, Use Steppat.
Grattacielo 14.00 «11 prof. dott. Gul-do TersHli, Primario delta Ciini ca vitla Celeste delle Piccole Ancelle delTAmore misericordioso, Conven. zionata	con	le	Mutue«.	Alberto
Sordi. Technicolor.
Excelsior	14.30	«Queimada».	Marlon
Brando,	Evarlsto	Marquez,	Renato
Salvah) rt.
Ritz 16.00 «La tenda rossa«. S Con-nery, C. Cardinale, H. Kruger. — Technicolor.
Filodrammatico 16,15 «La Chamade«, C. Deneuve, M. Piccoli. Technicolor.
Alabarda 16.30 »Facela da schlaffi«, Gianni Morandi. Technicolor.
Aurora 15.00 «La legge del signore«. A. Sordi, C. Cardinale, N. Mani fredi. Technicolor.
Cristallo 15.30 «La caduta degll Del«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00 «Amore mio, alutaml« Alberto Sordi. Monica Vittl. Techni-color.
Impero 15.00 «Sento ohe ml sta sue-cedendo qualcosa». J. Lemmo*. Technicolor.
Vittorio Veneto 14.30 «Funny Glrl«. Barbra Streisand, Omar Sharif. Te-’ chnicolor.
Ideale 16.00 ((Agente segreto 777, In-vito ad uccidere«. Lewis Jordan, Helene Chanel, Olaudia Lange Te-chinicotor.
Abbazia 16.00 «Per lil re, per la pa-tria e per Susanna«. Jean Pierre Cassei, Philippe Avron. Technicolor.
Astra 15.00 «Don Ohlsclotte e Sando Pancia«. F. Franchi, C. Ingrassia. Technicolor.
Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE« Sv. Ivan — Trst
vabi člane in prijatelje na
SILVESTROV ZABAVNI VEČER
v sredo, 31. decembra 1969 ob 21. uri
v društvenih prostorih
Darovi in prispevki
2.800 Mr za polovično progo ter 31740 lir za celotno progo. Znižanj tarifa za delavce, uradnike, fdnikcianarje, častnike ter časnikarje bo znašala 2.000 odnosno 2.560 lit letno, za študente in vajence 1.520 odnosno 1.870 lir letno, .bonmaje do znižani ceni bodo ajali samo tistim, ki bodo pred-lli ustrezno dokumentacijo o svojem položaju. Izkaznice stanejo 200 lir brez stroškov za kolek.
KINO <|R|S» PROSEK
danes ob 19.30 Ginemascape barvni muzikaličen film: PEGGIO PER ME... MEGLIO PER TE ... Igra: Little Tony in drugi.
Slabost v baru
oldne je bilo v baru Politeama Drevoredu 20. septembra precej ljudi, med njimi tudi 48-letna go-linja Ginevra Boccetti por. 0-lenich iz Ulice sv. Justa 16. Nenadoma je ženska prebledela, se naslonila na točilno mizo, nekaj trenutkov tako ostala in se nato zgrudila na tla. K njej je takoj priskočil 30-letni Romano Olivotti iz Ulice Galilei 6, ker pa ni prišla k zavesti, so telefonirali Rdečemu križu. Ker ta ni imel nobenega avta na razpolago, so zato nekaj minut kasneje dospeli gasilci s svojim in odpeljali žensko v splošno bolnišnico. Spremljal jo je že imenovani Olivotti, ki je tudi povedal, kaj se je zgodilo in kako. Dežurni zdravnik je ugotovil, da se je Ole-nichova precej močno udarila v glavo, bila je pa tudi v mrtvičnem stanju. Zaradi tega so si zdravniki pridržali prognozo. Žensko so nato odpeljali na nevrokirurški oddelek.
Padla je v stanovanju
Na nevrokirurškem oddelku so včeraj sprejeli 88-Ietno Gino dl Velo vd. Ouccetti s Furlanske ceste št. 177, ki je verjetno zaradi trenutne slabosti padla v svojem stanovanju. Našel jo je na tleh zet Rodolfo Marvoni in jo pospremil bolnišnico. Zaradi hudega udarca v glavo, so si zdravniki pridržali prognozo. Kljub zdravniški po-moči, je ženska nekaj ur kasneje izdihnila.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 28. in 29. decembra 1969 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 43 oseb.
UMRLI SO: 904etna Anna Maria Krivioioh por. Addobbati, 78-letna Giongia Roberti, 70-le:ni Jože Dekleva, 53-letna Olga Deziot por. Mel-chiioir, 694etna Giovanna Ventin por. Mesohlmi, 72-letna Giuseppina Fior por. Mar mo, 56-Ietni Carlo Ugrin, 78. letni Carlo Tuli lani, 774etna Giusep. pa Maria Turk, 774etna Apelle Po-lese-Seraflni, 55-letni Ettore Visenti-rai, 574etna Maria Bandellt por Ca-rabei, 78-letna Angela Bartole' por Mauro, 67-letml Aurelio Predonzan 75-letm Giuseppe Stefamini, 72-letna’ Anton-ia Krečič por. Benvenuto, 95-letna Teodolinda Moro, 72-letni Leo-ifoldo Zeilesnik, 64-letni Mario Štor-mi, 794-etnil Luigi Cobelli, Maria Pa. gtzzi vd. Ceiestri, 62-letni Dante Don-vk), 69-letm Giuseppe Saina, 77-letni Giuseppe Varesano, 70-letnt Rodolfo Urbani, 76-letna Aliče Capporale vd. Bittaiis, 644etna Romana Destradl pot. Jurig, 66-letna Marcella Jahnel vd Leban, 60-letni Paolo Tedeschi, 7l4etm Menotti Cadel, 764etna Ma. na Cresevlch por. Cresevich, 66-letni Federico Bandellt, 72-letni Lorenzo Adqario, 67-letna Albina Vecehiet por. Possega, 734etna Paola Černe vd. Tenze, 49-letn i Livlo Vecehiet 63-letna Maria Bessich vd. Bortoloz-zo, 41-letn.t Silvano Monitefrisi, 65-letni Massimil liano Ogris, 894etna Francesca Ermer vd. Zornada,, 79. letni Alfredo Tamburini, 8Dietni Car-lo Ptson, 494etmi Alfredo Mauro,
V	počastitev spomina pok. dr. l0-žeta Dekleva daruje Niko Skamperk 2000 lir za P.d. Slavko Škamperle.
Namesto cvetja na grob pok. 4f-Jožeta Dekleva darujeta Mirko i,!l Oton Žerjal 2000 lir za Dijaško tleo,
V	spomin dr. Jožeta Dekleve, (17' žinskega prijatelja, darujejo sestr« Žnidarčič 4000 lir za Dijaško matic0’
V	isti namen darujeta Stanko k Adrljama Škrinjar 2000 lir za DijašK0 matico. V počastitev spomina dr. J°' žeta Dekleva darujeta Vida in Dari0 Jagodic 5000 lir za Dijaško matico-
Namesto cvetja na grob Karla Kril’ mančiča daruje Julija Križmančič lir za Dijaško matico. V isti nafn«n daruje Marija Milkovič, Gropada st’ 38 2000 lir za Športno društvo Gaj0,
V	počastitev spomina pok. dr. 1°* žeta Dekleve so darovali: Elza JU®’ be 1000 liir za mladinsko revijo d3' leb, Bijamka in Vilko Batič 1000 W za prosvetno društvo Lonjer - Kiatir3' ra, Rudolf Cok (Lonjer 246) 1000
za Glasbeno matico, Milan Boičk 5000 liir za Dijaško matico, Dan*10 Petaros iz Boršta 5000 lir za prosv«1, no društvo Slovenec, družina Sta*1’ ko Bole 5000 lir za Dijaško matic0’ Silvama Malalan 2000 lir za DijaS«0 matico, Vekoslav Spamger 5000 lir 33 spomenik padlim partizanom na t)P' čiuah, Poldka Gruden 3000 Mr za P'-inSko .mati,co> Tončka im Emil Coli3 5000 lir za odbor za proslavo bazov1’ skih žrtev, Stanislav Renko 5000 lir za spomenik padlim partizanom 1,3 Opčinah, Draga Pahor 2000 lir 33 sklad Sergija Tončiča, Dora Ca'hafi-ja 1000 lir za športno združenje BOr’ Jože Koren z družino 2000 liir za sp°‘ menik padlim partizanom na Op#' nah.
Namesto cvetja na grob pok Kari3 Križmančiča iz Gropade darujejo Te' rezka Povhova, hčerki Milka in M3‘ nja im Damilo Ražem 3000 lir za D1' jaško matico, v počastitev spornih3 dragega prijatelja dr. Jožeta Dekle' ve daruje Tončka Ook 5000 lir 33 Dijaško matico. V počastitev spa«3' na pok. Ninota Vatovca daruje Stanislav Perovšek 2000 Mr za SlovensK0 planinsko društvo. V spomin pok. R0-mana Bizjaka daruje družina Mik30 1000 lir za Dijaško matico. V sporn10 pok. Ivana Vidmarja daruje druži«13 Miikac looo lir za mladinsko revij0 Galeb. Namesto cvetja na grob p<*’ Romana Bizjaka daruje Marija MIJ0* 500 Mr za Glasbeno matico. Nam*' sto cvetja na grob Maria Dane v3 daruje Ivanka Hrovatin 3000 Mr 33 spomenik padlim partizanom na OP' cin-ah. Namesto cvetja na grob dragemu tovarišu im prijatelju dr. J0Že' tu Deklevi daruje Stubel 3000 lir 33 Dijaško maMco.
Društvo dramskih umetnikov Slovenskega gledališča v Trstu daruj* 5000 lir za Banjaluko namesto čestitk in voščil prijateliem gledališča 10 stanovskim tovarišem drugih sled« liše.
V	počastitev spomina dr. Jože*3 Dekleve daruie Egon Kraus 5000 lif za S.d. «Polet».
SOŽALJE
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busoliimi, Ul. P. Revoltella 41. Plz. zul-Ciignala, Korzo Italija 14. Pre-ndi. ni, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Ca vana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AITEseulaplo, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settem-bre 4. Ailla Maddalena, Ul. Istiria 43 Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
SLOVENSKA SKUPNOST Izrek* družini preminulega dr. Jožeta Dekleve svoje občuteno sožalje. Po-kojnika bomo ohranili v trajneI,, spominu za njegovo delo za pravic* slovenskega človeka v zamejstvu-
SOŽALJE
Iskreno sožalje hudo prizadet* družini ob smrti
dr. Jožeta Dekleve
izreka Glasbena matica v Trstu.
OBČINA TRST
se pridružuj'e žalovanju družine ob smrti someščana
odv. dr. Jožeta Dekleve
bivšega svetovalca tržaške občine.
OB IZROČITVI «PAZINA» REŠKI «JUGOLINIJI»
Italcantieri ima zagotovljena naročila za 3.000.000 ton ladij
Med naročili tudi tri ladje za prevažanje metana - Prevladujejo veliki tankerji
Ladjedelndiški kancem «Italcam-t.ieri«, ki ima svoj sedež v Trstu in tri velike obrate v Italiji (najvažnejšega v Tržiču, ostala dva pk v Castellamare di Stabii in v Sd-strj.ju pri Genovi), razpolaga daneii z naročili za gradnjo novih ladij nad 3,000.000 ton novega ladjevja. Po nedavni izročitvi trgovske ladje «Pazin», četrte v seriji štirih, enakih ladij, ki so jih v Tržiču zgradili za rešiko ((Jugoslovansko linijsko plovidibo«, ima družba v karinetu še 36 trgovskih enot. katerih skupna tonaža znatno presega, kakor rečeno, tri milijone ton.
Italcantieri ima namreč zagotovljena naslednja naročila: 3 turbinske ladje za prevažanje zemeljskega plina po 22.000 ton bruto nosilnosti, 4 turbinske petrolejske eno-

te po 228.000 ton, 4 motorne trajektne ladje po 1.700 ton, 4 turbinske ladje za prevažanje kontejnerjev po 19.700 ton, 4 hitre motorne ladje za generalni tovor po 12.600 ton, 4 turbinske ladje vrste ((ore-oil cairriers« po 137.000 ton, 3 motorne in 1 turbinska petrolejska ladja po 253.000 ton, 4 motorne ladje vrste «product carriers« po 26.500 ton, 1 motoma ladja vrste «bulk carrier» pa 16.700 ton, 1 motoma trajektna ladja po 2.100 ton, .1 turbinska petrolejska ladja po 140.000 ton, 1 motoma ladja vrste «ore carrier« po 79.250 ton, 1 motorna ladja vrste «bulk car-rier» po 25.000 ton, večji ponton za polaganje cevi po morskem dnu ter plovni dok.
Približno 30 od sto tega ladjevja
'■m...(
(po vrednosti) so naročili pri ((Italcantieri)) tuji ladjarji. Izkušnje, ki si jih je družba nabrala zlasti v zadnjih letih na področju sodobnega ladjedelstva. so zelo velike in pomembne, poleg tega pa se je ((Italcantieri)) pred kratkim pridružila nekaterim drugim evropsko pomembnim ladjedelniškim koncernom, kot so ladjedelnice Cammell Ladrd, Verolime in Weser, v tako imenovanem »Dorchester Clubu», v okviru katerega si članice medsebojno izmenjavajo izkušnje, strokovne dosežke in nove tehnološke rešitve s področja ladjedelstva.
Novo vodstvo zbornice lekarnarjev
V	preteklih dneh je bilo na volitvah izvoljeno novo vodstvo zbornice lekarnarjev tržaške pokrajine ,ki ga sestavljajo: dr. Dino Pa-po — predsednik, dr. Adriano Pegan — podpredsednik, dr. Paolo Neri — tajnik, dr. Federico Milani — blagajnik, dr. Lidia Simoni — svetnik, dr. Bruno Sussig — svetnik, dr. Licnao Zamboni — svetnik.
V	nadzorni odbor pa so bili potrjeni:	dr. Romano Gasperi, dr.
Corrado Corrao, dr. Maniio Serva-dei, dr. Leone Po stegna.
Na sliki je ladja «Anita M.» med gradnjo v tržiškem obratu «Ital-cantieri«. To je druga v seriji štirih enakih petrolejskih ladij, ki jih je naročila «Europa Societa generale di Armamento« iz Palerma, katere lastnik je znani podjetnik A. Monti. Ladje imajo naslednje razsežnosti: dolžina 330 m, širina 48,7 m, višina 25,6 m, prostornina cistern 273.380 kuh. m, hitrost 16,1 vozla

OPATIJA
PRIPRAVLJA POSEBEN LASTNI PROGRAM ZA SILVESTROVO
NA SLOVESEN NAČIN BOSTE DOČAKALI NOVO LETO 1970
Za informacije in rezervacije telefon 71814, dnevno od 19.30 dalje
M
Nesreča mornarja na ladji
V nedeljo zjutraj je stanovalka stavbe št. 20 v Ulici delle Cave pri Sv. Ivanu poklicala policijo in gasilce, ker se ji je zdelo čudno, da že od petka ne vidi svoje 70-letne sosede Giovanne Dumovič na njena vrata. Stanovalci hiše so zaradi tega sklenili, da pokličejo policijske agente. Ti so prišli v Ulico delle Cave z Rdečim križem in gasilci, da bi nudili ženski pomoč. Vdrli so v stanovanje in rešili v zadnjem trenutku stari ženi življenje, ker je že dva dni ležaia delno paralizirana na tleh v svojem stanovanju, zaradi slabosti.
Giovanna Dumovič je dva meseca živela sama v svojem stanovanju, ker je njen mož moral v bolnišnico. Zdi se, da je v soboto ob pol enajstih žensiko prijela slabost in od takrat je ležala na tleh brez pomoči.
Gasilci rešili življenje samotarski ženski
Včeraj opoldne je 35 letni mornar Angelo Boscolo iz Sottomarine in Borgo Nuovo delal pri stroju v podpalubju ladje S. Fabio, ki je zasidrana pred ladjedelnico San I Rocco. Neprevidno se je preveč približal kolesju, ki mu je zgrabilo j v rokavico ovito . roko, in ga vrglo ob steno. Mož se je hudo ranil v .desno roko. Tovariši-, ki so čuli | njegov krik, so prihiteli in ustavili stroj. Boscolu so gqmagali na krov in nato še na kopno, od koder so telefonirali Rdečemu križu. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zmečkan desni komolec. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti skoraj dva meseca.
Gorišfeo-bcneški dnevnik
GORIŠKO GOSPODARSTVO V LETU 1968
V domačih tovarnah izdelani artikli najdejo pot na najoddaljenejše trge
Goriške proizvode prodajajo v Pakistanu in Venezueli, na Kanarskih otokih in v Kuwaitu - Na prvem mestu je trgovinska menjava z Jugoslavijo ■ Izvažamo vino, bonbone, dežnike, hladilnike, sanitarni material
Po šltevtf.u prebivalstva je gori-ška pokrajina na zadlnjih mestih v držaivi, če ne celo na zadnjem mestu. Po gospodarskih dosežkih pa prištevamo gorilško pokrajino med taiste, ki spadajo v zgornjo polovico najbolj uspešnih pokrajin v državi. O miairijivositli in kapaciteti prebivalcev naše pokrajine pričajo tudli podatki o izvozu pri nas proizvedenih artiklov v razne države sveta.
Smo na meji in to seveda pomaga k mednarodni trgovini. Čez goriškii blok pri Rdeči hiši gre v Jugoslavijo vsak dan nekaj tisoč ton blaga, vendarle prihaja to blago v glavnem i.z tovarn, ki se nahajajo v drugih krajih države. Vendarle gre tako v Jugoslavijo kot v druge dežele precej blaga, ki ga proizvajajo v delavnicah in tovarnah na Goriškem.
Podatki o izvozu niso popolni, ker obstajajo na tem področju različni zakoni. Zaradi tega je tudi težko dobiti ustrezne podatke. Samo en primer. Nekatere države zahtevajo ob uvozu bi-«') določene dokumente. Druge države se zadovoljujejo z dokumenti samo za tiste pošiljke ,ki so vredne več kot pol milijona lir. Na goriški trgovinski zbornici izdajo, ko proizvajalec to zahteva ustrezno dokumentacijo. Na podlagi te dokumentacije se potem sestavljajo podatki, ki pa so kot smo že zgoraj omenili, pomsojkljivb ker ne predvidevajo tistih količin izvoženega blaga, za katerega dokumentacija ni potrebna.
V letu 1968 je goriška trgovinska zbornica izdala 306 takih dokumentov in 119 potrdil za izvozne fakture v skupni vrednosti 642 milijonov lir (leto prej je bila vrednost teh dokumentov 253 milijonov). Na prvem mestu v uvozu blaga proizvedenega na Goriškem je Jugoslavija (320.291.000 :ir), na drugem Libija (40.760.000), na tretjem Pakistan (35.239.000). Sledijo Eg:pt (35.151.000), Avstrija (31.903.000), Zahodna Nemčija (26.516.000), Brazilija (13.973.ObO), Venezuela (13 milijonov 534.000), Francija (13 milijonov 419.000). Z Goriškega sinu lani izvozili pri nas proizvedeno blago še' v naslednje' 'države TSaiRT ska Arabija, Alžirija, Argentina. Avstralija, otočje Bahrain, Belgija, Kanada, Kanarski otoki, Ciper, Kongo, Dubai, Etiopija, Ghana, Jordanija, Grčija, Indija, Velika Britanija, Perzija, otočje Reunion, Izrael, Kuwait, Libanon, Luksemburg, Madagaskar, Španski Marok, Peru, Portugalska, Qatar, Soma-
lija, Španija, Švica in Tanzanija.
Kaj smo izvozili? Na prvem mestu so hladilniki, hladilne naprav ' in njih nadomestni deli (nad 355 milijonov lir), sledijo električni motorji in njih nadomestni deli (70 milijonov lii.') ter sanitetni . proizvodi >,55 milijonov lir). Izvozili smo še bonbone, likerje, dežnike, tekstilne stroje, pohištvo, vstek lom ceno viiino itd.
Druga panoga uvoza in izvoza, je krajevni Italijan sko~jugos lovanski trgovinski sporazum. Lani sta padla tako uvoz kot izvoz, zlasti se je zmanjšal uvoz iz Jugoslavije. To iz več razlogov. Jugoslovanska trgovinska bilanca je precej deficitarna do Italije in zaradi tega so Jugoslovani skušali prodati čim-več blaga v Italijo upoštevajoč norme splošnega sporazuma med dvema državama ter pustili ob stranp
krajevni sporazum, za katerega se lahko zavzemajo samo krajevna trgovska podjetja.
Splošna uvoz in izvoz sta ostala lani na istih ravneh kot v prejšnjem letu. V začetku tega članka smo omenili, da je po številu prebivalstva goriška pokrajina na zadnjih mestih v državi. Na področju uvozino-izvoznega delovanja pa je naša pokrajina na 48. mestu kar se tiče uvoza, na 65. pa kar se tiče izvoza. Če pomislimo, da je vseh pokrajin okrog sto, lahko ugotovimo, da znajo naši ljudje proizvajati blago, id gre dobro v prodajo v inozemstvu, istočasno pa uvažajo precej blaga iz drugih držav, kar pomeni, da imamo pri nas precej visok življenjski standard v primerjavi s številnimi drugimi pokrajinami v državi.
USTANOVA ESA ZA LETO 1970
Pomoč za udeležbo na domačih in tujih razstavah
ESA bo uredila na nekaterih mednarodnih sejmih tudi svoje lastne paviljone za pospeševanje obrtništva
Deželna ustanova za pospeševanje obrtništva (ESA), ki ima svoj sedež v Vidmu, je že izdelala svoj operativni načrt za delovanje v prihodnjem letu. Gre za razne pobude, ki so med seboj povezane in težijo vse k skupnemu cilju pospeševanja o-brtništva na splošno in skrbi za plasiranje njihovih izdelkov tako na domačih, kot na tujih tržiščih.
Pri tem se bodo, kot že dosedaj, skušali posluževati predvsem raznih obrtnih razstav in sejmov, zlasti specializiranih, kjer bodo prikazali tipične obrtne izdelke naše dežele ter jih primerjali s konkurenčnimi izdelki drugih dežel in držav. Zlasti na specializiranih razstavah in sejmih mednarodnega obsega se srečujejo obrtniki naše dežele z mojstri iz drugih krajev ter se jim ob tem nudi prilika, da si izmenjajo koristne novice tistih artiklov, ki jih mednarodna klientela najbolj po trebuje in za katerimi je največje povpraševanje, pa naj gre pri tem za obrtniško proizvodnjo ali za pro-
Kje bomo silvestrovali?
HOTEL SLON - LJUBLJANA
prireja veliko silvestrovanje Igrajo trije priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje Telefon 24-601 ■ 24-610, telex YU-SLON.
G.T.P. SIMONOV ZALIV - IZOLA
pripravlja lepo silvestrovanje v vseh prostorih hotela HAUAETUM in v centralni restavraciji. Rezervacije sprejema v hotelu telefon 71-288.
GOSTINSKO PODJETJE «SEŽANA»
pripravlja prijetna silvestrovanja v HOTELU TRIGLAV in v HOTELU TABOR v SEŽANI. Igrala bosta priznana orkestra. Bogat silvestrski menu, ples in druge zabave. Priporočamo se za pravočasno rezervacijo. Telefon HOTEL TRIGLAV 73-165 — HOTEL TABOR 73-034.
PARK HOTEL V NOVI GORICI
prireja tradicionalno silvestrovanje z bogatim silvestrskim imenujem in zabavo. Cena 12 000 starih din. V nočnem Daru s programom starih din 15.000 (6 tisoč) konzumacija Igrajo trije zabavni orkestri. Naprošamo za pravočasen odkup prostorov Informacije tel. 21-442 — recepcija hotela.
HOTEL 4EV» - LJUBLJANA
PRIR!	IIKO SILVESTROVA-
NJE >y a < 'ri godbe in pojejo trije pevci Topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve. Rezervacije pri potovalnih agencijah AURORA VIAGGI, Trst Ul. Cicerone 4, tel 29-243 ter UFFI-CIO VIAGGI UTAT, TRST UL. IM-BRIANI 5, telefon 767-831.
SILVESTROVANJE s š z bor
v KULTURNEM DOMU
V DVEH DVORANAH Z DVEMA ORKESTROMA IN S SODELOVANJEM PIANISTA ALEKSANDRA VODOPIVCA Rezervacija miz v Kulturnem domu od 12.30 do 13.30 in od 19. do 20. ure
izvodnjo, ki spada že v okvir male
........................um iiiiiii um  ........................m,mil,„„1111111
ZADNJA ŠTEVILKA < INIZIATIVA ISONTINA»
Kulturna srečanja v Gorki pridobivajo mednarodno vrednost
Omenimo naj zlasti: mednarodno tekmovanje pevskih zborov, srednje, evropsko kulturno srečanje in srečanje planincev treh obmejnih dežel
Izšla je 45. številka goriške revije Kosmač pa je dal zanimive izjave zaradi ureditve spornih zadev gle-«Imziativa Isontina* s katero se za- o slovenski kulturi tudi za italijan- de delovnih odnosov in prejemkov. ključuje njen 11. letnik, številka ob- sko TV.	> Ce pj danes na sestanku ne prišlo
sega nad 100 strani z zelo pestro Omenimo naj tudi mednarodno vsebino in številnimi dokumentov- srečanje planincev iz Slovenije, Fur-nimi fotografijami ter je posveče- lanije - Julijske krajine in Korona skoro v celoti kulturnim doga- ške, ki je bVo letos v Girici in so janjem na Goriškem, ki sn bila zna-	ot zborovali v senci del Juliusa
čilna v tekočem letu 1969.	Kugyja, velikega oboževalca in pes-
Med temi dogodki je bil dan po- n*ka-hdijskih Alp. S tem v zvezi je udarek osmemu mednarodnemu tek- doriski C Al organiziral tudi medna-movanju pevskih zborov, ki ga je v ro“n1, T}aQr®dni natečaj za planinske septembru organiziralo goriško pev- ai^vczdive, Ki je tepo uspel z it,jo sko dušlvo C. A. Seghizzi. To tek- udelfzbo tudi iz Sloven-je. Ob na-m. nA. ,e ti is , oon ut. mo Sradjtvi so v Gona predvajali naj-svojo mednarodno veljavo. Zbori so , ,s.a poslana dela s prekrasnimi-tekmovali, v ...šestih kategorijah, treh.	"^»«1 dto^zitroe so
polifonskih in treh folklornih ter ?°teV} . Vnkazah tudi po drugih se je vse odvijalo v duhu prijatelj-.	,n 7rle< drugim tudi v Ljud-
skega mednarodnega srečanja. Na-
stop -o je itaa io / nevcev v zb... in „ „.n mtv ie tudi članek Maunzia iz Jugoslavije. Češkoslovaške, Ha- CaHtpansa o sestanku v Lovrani. lije, Avstrije in Nemčije. Na vseh kjer j So se zbrali jugoslovanski iti koncertih je bilo prisotnih gotovo ^ahjanskt kritiki m režiserji ter p okrog 8000 poslušalcev in zlasti zad-	diskusiji skusa i dognati bi-
nji Koncert z nagraditvijo Zmagova cev je predstavljal /e»o menife-stacijo prijateljstva in dobrih so-
industrije.
ESA je v tem okviru izdelala o-kvirni načrt za svoje posege v obliki prispevkov ali z lastno organizacijo primernih razstavnih paviljonov na večjih sejemskih ali razstavnih manifestacijah. Posameznikom ali skupinam, ki se bodo udeležile kake razstave na lastno pobudo, bodo dali primeren prispevek za kritje režijskih stroškov. V teku prihodnjega leta bo ESA direkino udeležena pri nekaterih takih manifestacijah, med katerimi naj navedemo:
Velesejem v Frankfurtu ob Meni od 22. do 26. februarja 1970.
Mednarodni obrtniški sejem v Muenchnu na Bavarskem od 14. cio 22. marca 1970.
Mednarodna obrtniška razstava v Firencah od 24. aprila do 8. maja.
Tržaški velesejem od 14. do 28. junija.
Deželni velesejem v Pordenonu od 31. avgusta do 14. septembra.
Razstava modernega pohištva v Vidmu od 30. avgusta do 14. septembra.
Italijanska razstava pohištva v Milanu od 21. do 28. septembra 1970.
Obrtniška podjetja ali posamezni obrtniki, ki bi se želeli udeležiti katere od navedenih manifestacij in bili deležni zanje določenih olajšav odnosno prispevkov, naj naslovijo prošnjo na sedež ESA v Vidmu, Viale Venezia 100: to pa čimprej, ali najkasneje 90 dni pred začetkom razstave odnosno sejma, ki se ga nameravajo udeležiti. ESA si pridržuje pravico, da ugodi prošnjam v okviru razpoložljivosti.
Vse podrobnejše informacije in pojasnila lahko dobijo prizadeti na sedežu v Vidmu, tudi po telet', st 54-566.
do pozitivnih rezultatov, si trošarin.« ki uslužbenci pridržujejo, da bodo začeli dne 2. t. m. z rnezd-nim gibanjem s posebno aplika-it zborovali v senci del Juhusa . cijo pravilnika kar bo znatno otež-<um. velikem, ohnzeimim .» no.- kočilo poslovanje s prizadetimi
strankami.
GOSTILNA «PRI STUDENCU» 00LINA
priporoča svoj bogat silvestrski menu. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz. Telef 228-116
PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI «MARINELLA»
Trst, Viale Miramare 323, telefon 410-986. - Pohitite z rezervacijo miz.
Gostom prijateljem in znancem voščimo srečno novo leto 1970.
HOTEL «PIRAN» V PIRANU
pripravlja veliko silvestrovanje v RESTAVRACIJI .PUNTA, in v RESTAVRACIJI «SIDRO« z bogalim silvestrskim menujem ter v BARU ”TRI PAPIGE, z mrzlim bifeiem in artističnim programom. Priporočamo pravočasno rezervacijo prostorov Telef 73-508 ■ 73-314.
HOTEL RESTAVRACIJA «KRAS» REPENTAB0R
priporoča bogat silvestrski menu. Prosta zabava. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz.
PALAČE HOTEL • PORTOROŽ
prireja veselo silvestrovanj z mednarodnim artističnim programom v hotelu PALAČE in NOVEM JADRANU v Portorožu Informacije in rezervacije telefon 73-145. Vabljeni.
GOSTINSKO PODJETJE «GALEB» • KOPER
pripravlja tradicionalno silvestrovanje v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJI RIBA Za rezervacije direktno v obratih ali po telefonu št. 21-605 • 21-182.
I MARKET
KOPER. SEŽANI, NOVA GORICA, KRANJSKA GORA
NOVOLETNE PRAZNIKE
C NOVOLETNA REKLAMNA PRODAJA VIN, ŽGANIH PIJAČ, KEKSOV, NAPOLITANK, PECIVA IN ČOKOLADE.
z 2E PRIPRAVLJENA DARILA
S DARILA PO NAROČILU Neprekinjeno odprto od 7.30 do 19.30, v nedeljo od 7.30 do II.
MED PRAZNIKI ODPRTE TRGOVINE
SVEŽI PURANI IN OSTALA PERUTNINA
PRŠUT, BUDJOLA TER DRUGI DELIKATESNI PROIZVODI
VSE VRSTE PIJAČ, PECIVA IN ČOKOLAD.
Sreda
31.
december
Neprekinjeno odprti P—MARKETI od 7.30 do 18. ure
Zaprte vse trgovine
Zaprte vse trgovine
NEPREKINJENO ODPRTI P—MARKETI do 19.30 ure
ODPRTI P—MARKETI od 7.30 do
11. ure. — Ljubljana, Cigaletova — Kranjska gora — Koper — Sežana — Nova Gorica
CENJENIM POTROŠNIKOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1970
REHRANA
EXPORT-IMPORT, LJUBLJANA
stvo filmske umetnosti kot svest današnje družbe».
V tej števi ki je prispeval tudi
sedskih odnosov v okviru pevskega deželni odbornik za finance dr. Tn-tekmovanja. Žal zaradi tehničnih	zan’™v članek o gospodar-
ovir ni mogel priti tudi pevski zbor	*.n ^ nanenem položaju dežele
iz Bolgari /e. ki ie meh nr x>ov< cini ^ urlanvja, - Julijska, krajina v okvi-
svojo udeležbo. Za prihodnje leto napovedujejo še nadaljnje izboljšave te prireditve, za katero se je izkazalo, da je bolj umesten september, ko je vreme še ugodno, kakor pa poznejši čas.
Zelo veliko prostora je v reviji rezerviranega za četrto srednjeevropsko kulturno srečanje, ki je bilo letos v palači Attems v središču mesta, kar je omogočilo večjo ude ležbo občinstva kot na goriškem Gradu. Okrog teme tega srečanja iMit in realnost v srednji Evroph je bilo podanih precej zanimivih re feratov. Med drugimi so govorili tudi jugoslovanski predstavniki Ci ril Zlobec. Mira Mihelič. Emilijan Cevc ter Eros Sequi. Pisatelj Ciril
ru sp'osnega deželnega proračuna.
Ne bomo še posebej navajali šte-•ilne fotografije, ki poživljajo vse
Nagraditev učencev v sirotišnici «Lcnassi»
V občinski sirotišnici «Lenassi» v Gorici so pred dnevi razdelili nagrade iz posebnega sklada «Di Gianantonio* za najboljše učence tega zavoda. Nagrajenih je bilo pet učencev, ki so prejeli vsak po 10 tisoč lir. Poleg tega je še nekaj drugih gojencev prejelo manjše nagrade. Pri razdeljevanju je bil prisoten tudi občinski odbornik Agati.
Službo delavca-težaka
Razpisanih je sedem mest za službo delavca-težaka na policijskih šolah Prizadeti morajo poslati bino te jubVejne številke revije.	^ "»tranje ministrstv0 -
Kot oVčajno je tudi tokrat na kan 0sehn\	najkasneje do 8.
januarja 1970. Podrobnejše informacije na goriški prefekturi.
su kratek povzetek posameznih člankov v slovenščini in nemščini, 'ci daje približen pregled njene vse bine.
Gibanje trošarinskih uradnikov v Gorici
Za danes je bil domenjen sestanek med sindikalnimi predstavniki občinskih trošarinskih uslužbencev v Gorici in občinsko upravo
Pri smučanju v Črnem vrhu se je ponesrečil
Pri smučanju v Črnem vrhu nad Idrijo se Je preteklo nedeljo ponesrečil 44-letnd Arturo Canzutti Iz Gorice, Ul. Rossellt 18. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju.
ZOPET VLOMILCI V GORICI
Iz stanovanj dveh bratov odnesli za pol milijona v denarju in nakitu
Ali gre za vlomilca samotarja; ki obiskuje domove, ko so družine z doma?
Čeprav je goriška policija * zadnjih mesecih spravila v zapor (ali vsaj tako si mislijo) specializirane vlomilce v zasebna stanovanja v odsotnosti njihovih lastnikov, pa s tem še niso rešili skrbi goriških meščanov, ki še vedno živijo v strahu, da bi dobili na svojih domovih nepovabljene goste v času svoje odsotnosti.
Nekaj takega se je pripetilo v nedeljo zvečer v Ul. III Armata v Gorici. Ko so se člani družin Romano Ungaro in Giuseppe Ungaro — gre za družini dveh bratov — ki imata stanovanji v vili št. 62 okrog 19. ure vrnili domov, so našli vlomljena vhodna vrata v svoji stanovanji. Takoj so videli, da gre za vlom in poklicali leteči oddelek goriške policije. Ta je takoj prišla in ugotovila, da je vlomilec, ali vlomilci, vlomil vrata s krepkim sunkom rame. Pri podrobnejši preiskavi so ugotovili, da so vlomilci prebrskali vse dosegljive predale ter odnesli iz stanovanja Giuseppa Ungaro za okrog 250 tisoč lir razne zlatnine in drugega nakita; v stanovanju njegovega brata pa so odnesli za okrog 250 tisoč lir denarja.
Vsekakor so na policiji mnenja, da gre morda za kakšnega samotarskega čudaka, ki vsako toliko, ko mu zmanjka sredstev, obišče kakšno stanovanje na kraju in v času, kjer ga policija najmanj pričakuje. Zato mu tudi nočne izvidnice, ki steuno krožijo po mestu, niso doslej še prišle na sled. Ker «dela» ponavadi po bolj samotnih ali izoliranih hišah, lahko počaka, da gre izvidnica mimo in gre potem nemoteno «na delo». Tokrat je odnesel v denarju in blagu za pol milijona lir.
Prometna nesreča v Tržiču
Včeraj je v Tržiču 51-letna trgovka Irma Blason iz Ronk podrla s svojim fiatom 850 67-letno Er-menegildo Reiz iz Tržiča, Ul. Pola 4, ki je prečkala cesto. Ponesrečen ko so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so jo pridržali za nekaj ted nov na zdravljenju zaradi zloma leve stegnenice in drugih poškodb
Gluha,). Okrevat bo v petih dneh.
Ob 16.45 pa so nudili prvo pomoč tudi mehaničnemu vajencu 19-letnemu Sailvatoru Arutti iz Gorice, Ul. Valette 3. Fant se je opekel na delu v delavnici Fiat Co-molli v Ul. Caprin. Ko je hotel odpreti radiator pri nekem avtu mu je vrela voda buhnila v obraz in ga opekla. Okreval bo v sedmih dneh.
Dve nesreči pri delu
Včeraj popoldne ob 14.15 so v splošni bolnišnici v Gorici nudili prvo pomoč 27-letnemu Brunellu Kljub skrbnemu pregledu pa poli , Melloniju iz Gorice, Korzo Italija cija ni mogla najti kakšnih posebnih | št. 174, ki se Je malo prej ranil sledov za vlomilci, ki bi ji olajšali i na sredincu desne roke ko je po-njeno preiskavo.	1 pravljal neki stroj v tovarni «La
Iz gorlškega matičnega urada
Včeraj 29. decembra je bilo v Gorici prijavljenih 5 rojstev in 13 smrti.
Rojstva:	Livlana Marchl, Paolo
Gašperini, Riecardb Bassi, Michele Frausln in Luciano Pizzolato.
Smrti: krojač 74-letni Giuseppe Cisotto; 77-letna Catnilla Haist; gospodinja 87-letna Teresa Pereo vd, Hasek; upokojenec 79-letni Leonardo Ghieco; prodajalec 80-letnd Lean. dro Bainat; gospodinja 80-letna Maria Quali por. Lombardi; hišna pomočnica 63-letna Vlttorla Ono-frto; gospodinja 75-letna Maria Pa-duan vd. Riciuldn; upokojenec - 70-letmi Glovarmi Zilll; gospodinja 71-letna Olga Rijavec vd. Pagnacco; trgovec 59-letni Ermenegildo Zot-teri; invalid 62-letnd Luigi Rojc; invalid 59-letni Domenico Ferluga.
Požar v Doberdobu in v Ronkah
Domačini in gasilci iz Tržiča so morali v nedeljo popoldne na gmajno pri Doberdobu, kjer se je vnela suhljad in grmičevje. Ogenj je zajel kakih 3000 kv. metrov površine državne imovine, škoda pa ni velika.
Večjo škodo Je ogenj povzročil istega dne v trgovini s plinskimi je-klenkami Antonia Nadaluttija v Ronkah. Zaradi vetra se je ogenj brž razširil in uničil dober del o-preme. Vendar so gasilci, ki so prišli na pomoč pravočasno odnesli plinske jeklenke, da niso eksnlo-dirale škodo ceni jo v Ronkah okrog en milijon lir.
Avto Je povozil 80-letno ženico
V nedeljo okrog 12.30 se je pripetila v Drevoredu XX. septembra v Gorici prometna nesreča, pri kateri je bila žrtev 80-letna Marija Lučnik vd. Komauli iz Ul. Don Bo-sco 169. Ko je prečkala cesto ob stikahščih ulic XX. septembra in Don Bosco, jo je podrl s svojim avtom opel kadet 48-letni Vito Car-lucci iz Pevme, Ul. Papa 25. ženo so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so Jo pridržali za 40 dni na zdravljenju zaradi zloma leve noge in nekaj reber na levi strani.
CORSO. 16.30-22.00: «11 prof. Gui-do Tersilh, primario di clinica», A. Sordi in P. Maggio; italijanski film v barvah.
VERDI. 17.00—22.00: «La tenda ros-sa», Claudia Cardinale in S. Con-nery.
MODERNISSIMO. 17.30-22: «Les-bo», S. Ted to G. Dalli. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15—21.30:	((IsabeJla,
ducbessa dei diavoli«, B. Scay to M. Palinara; italijansko-nemška barvna koprodukcija; film je mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00:	«Silvestro
e Gonzales: dente per dente»; ameriška barvna slikanica.
Tržič
AZZURRO. 17.30: «11 giovane normale«, L. Capolicchio to J. Agne-si. Barvni film
EXCELSIOR. 16.00: «11 commissa-rio Pepe«, Ugo Tognazzi. Barvni film.
PRINCIPE. 17.30 «Certo, certissi-mo anzi probablle«, C. Cardinale, C. Spaak.
(Sovo (iorica
SOČA (Nova Gorica): «Zadnji safari«, ameriški barvni film — ob 18. ta 20. uri.
DESKLE: »Poljubi me, norček«, a-meriški film — ob 19.30. RENČE: Prosto ŠEMPAS: Prosto KANAL: Prosto
SVOBODA (Šempeter): «Narednik York», ameriški film — ob 18. in 20. uri PRVACINA: Prosto POTUJOČI KINO - BRANIK: «Helga», ob 19.30.
DEŽURNI I.EKARN!
GORICA
Danes ves dan In ponoči je odprta lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10, tel 25-76.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «Alla salu-te» — dr. Fabbris, Ul. Cosulich št. 117 — Tel. 72480.
AUfi	A
IZIDI Bari - Lazio	0:0
Fiorentina ‘Brescia	2:1
Cagiiari - Milan	1:1
lnter - Verona	0:0
Palermo - Napoli	0:0
Juventus * ‘Roma	3:0
Sampdoria - Bologna	> 0:0
Torino - Vicenza	1:0
LESTVICA
Cagiiari	14	7	6	1 14 6 20
Juventus	14	7	3	4 19 10 17
lnter	14	6	5	3 16 10 17
Milan	14	6	5	3 17 11 17
Fiorentina	14	7	3	4 19 18 17
Torino	14	6	4,	4 11 11 16
Vicenza	14	6	3	5 18 12 15
Verona	14	5	5	4 13 11 15
Napoli	14	4	6	4 9 8 14
Bari	14	3	7	4 5 10 13
Roma	14	4	5	5 14 20 13
Bologna	14	2	8	4 11 12 12
Lazio	14	4	3	7 12 15 11
Sampdoria	14	1	8	5 8 13 10
Palermo	H	2	5	7 12 21 9
■ Brescia	14	2	4	8 8 18 8
PRIHODNJE KOLO Bologna • Roma; Cagiiari -Torino. Eiorentina - Palermo, lnter - Sampdoria, Juventus -Bari, Vicema - Milan. Lazio -Brescia, Napoli - Verona.
IZIDI
Catania - Varese Cesena - Temana Como - Reggina Mantova - Foggia Modena * Genoa Monza - Arezzo Perugia * Catanzaro Piacenza * Livorno Atalanta - *Pisa
Taranto
•Reggiana
LESTVICA
0:0
1:1
2:2
1:0
0:0
3:0
0:0
1:1
1:0
0:0
Foggia	15	9	4	Z	19	7 22	
Varese	15	7	S	Z	14	6 20	
Catania	15	6	8	1	15	9	20
Mantova	15	6	7	2	16	7	19
Reggina	15	6	1	2	18	11	19
Temana	15	5	7	3	14	9	17
l’isa	15	6	4	5	15	10	16
Reggiana	15	3	9	3	8	10	15
Arezzo	15	3	V	3	7	11	15
Atalanta	15	3	8	4	13 10		14
Modena	15	4	6	5	9 11		14
Monza	14	4	5	5	8	8	13
Perugia	15	4	5	S	10	11	13
Catanzaro	15	3	7	5	8	13	13
Como	14	4	4	6	13 21		12
Livorno	15	2	8	5	7	11	12
Taranto	15	i	10	4	T	12	12
Cesena	15	3	5	7	10 16		11
Genoa	15	2	7.	6	6	13	11
Piacenza	15	3	4	8	9 20		10
PRIHODNJE KOLO Arezzo - Como, Atalanta -Monza, Catanzaro - Piša, Genoa - Catania, Livorno - Reggina, Modena - Cesena, Reggiana -Mantova, Taranto - Perugia, Ter-nana - Piacenza, Varese - Foggia.
	
Bari - Lazio	X
Brescia - Fiorentina	2
Cagiiari - Milan	X
lnter - Verona	X
Palermo - Napoli	X
Roma - Juventus	2
Sampdoria - Bologna	X
Torino - Vicenza	1
Catania * Varese	X
Mantova * Foggia	1
Perugia - Catanzaro	X
Piša - Atalanta	2
Taranto - Reggiana	X
KVOTE	
13 — 23.368.300 lir	
12 —	566.200 lir	
Atletski odsek £Z	Bor
vabi vsa dekleta in	fante,
ki bi se radi udejstvovali v	
atletiki, da se udeležijo tre-	
ningov, ki bodo vsako	sredo
od 19. do 21. in vsako	sobo-
to od 15. do 17. ure ter od	
17. do 20. ure v dvorani sta-	
diona «1. maj», pri Sv.	Iva-
nu v Trstu.	
NARAŠČAJNIŠKA KOŠARKA
Nepričakovan uspeh mladih poletovcev
Premagali so Trlcolore s 43:35
POLET — TRICOLORE 43:35
(10:14)
POLET: A. Sosič 6, M. Jugovič 12, A. Sosič (k.) 13, Dameu 12, D. Rauiber, B. Košuta.
TRICOLORE: Dussi, Spagnolet-to, Forvtanat, Mililo, Candtussio, Quangmali, Cozzutto, Tiepolo.
SODNIK: Girardi.
Kljub odsnotnosti Robija Gantarja in Edija Krausa, dveh standardnih igralcev ekipe, so Openci prepričljivo premagali Tricolore. V prvem delu srečanja je peterka Poleta u-veljavila cono, ki se pa ni preveč obnesla. Po prvem polčasu so 0-penci že zaostali za 4 točke.
pa so
V nadaljevanju srečanja začeli igrati «mož moža* in so takoj spravili nasprotnike v težave. Najprej so izenačili (20:20), nato pa so prevzeli vodstvo in so ga obdržali do konca srečanja.
Tudi tokrat je bil najboljši na igrišču Adrijan Sosič, ki je bil glavni steber celotne ekipe. Zadovoljivo je igral tudi Edi Daneu, ki je z meti od daleč popolnoma onemogoči! nasprotnikovo cono.
Nastopila sta tudi Darko Rauber in Boris Košuta, ki sta povsem zapolnila vrzeli, ki sta nastali zaradi odsotnosti Gantarja in Krausa.
B. L.
V NEDELJO V GORICI
NAMIZNI TENIS
Zmaga Nabrežinca Fabjana na deželnem turnirju v Gorici
Med naraščajniki je bil Dobrila tretji, dobro pa se je uvrstil tudi Cuttonar v 3. kategoriji
.............................................................................umi...........m...................................imiimii.............................
KOŠARKA
Gladka zmaga borovcev proti močni peterki CGS
«Plavi» so zmagali kljub odsotnosti štirih igralcev
V Gorici je bil v nedeljo prvi važ-1 Oba nabrežinska naraščajnika pa nejši deželni namiznoteniški turnir1 sta prišla precej više. Fabjan je
zasedel prvo mesto, Dobrila pa tretje. Ta nastop je obema tekmovalcema služil predvsem kot preučitev sposobnosti svojih nasprotnikov, s katerimi se bodo v kratkem srečali, tako ekipno kot posamezno, na bližnjih pokrajinskih in deželnih prvenstvih. Njuna premoč je bila očitna in zavzela bi brez težav prvi dve mesti, ko bi jima bil žreb naklonjen. Tako sta se spopadla že v polfinalu in uprizorila najlepšo tek-mo tega dela turnirja, ki pa jima je obenem odvzela možnost do nadaljnjega boja.
Nekaj rezultatov:
Cattonar : Eccardi 2:0 (10, 17) Koch : Cattonar 2:1 (19, —19, 19) Fabjan : Renni 2:1 (13, —18, 16)
letošnje sezone, ki je služil kot generalka vsem tekmovalcem, da so lahko preizkusili svoje moči v deželnem merilu. Turnirja so se udeležili tudi trije člani nabrežinskega Sokola: Cattonar, Fabjan in Dobrila.
Cattonar je nastopil med tretje-kategomiki, to je v kategoriji, kjer igra precej močnejših tekmovalcev. Kljub temu pa je Nabrežincu uspelo se uvrstiti med osem najboljših in to potem, ko ga je za las porazil znani Tržačan Koch.
MLADINSKO PRVENSTVO
BOR — CGS 76:62 (46:24)
BOR: Starc 45, Stokelj, S. Hrvatič 14, V. Hrvatič 4, Zavadlal 4, Škerlj 7, Kapič 2, Barazutti,
CGS: Anici 2, Jarini 5, Marži 13, Saia 8, Nisi 4, Capizzo 2, Cunazzi 28.
SODNIKA: Miniussi in De Palo. Prosti streli: Bor 6:22 (27 odst.), CGS 6:18 (33 odst.)
Zaradi petih osebnih napak je moral zapustiti igrišče v 17. minuti Valter Hrvatič.
Borovi mladinci so zaključili prvi del prvenstva z gladko in nadvse zadovoljivo zmago proti močni pe terki CGS.
Vsi igralci so vredni pohvale, ker so igrali zelo požrtvovalno in uspešno. Nad vsemi pa je izstopal Peter Starc, ki je sam dosegel kar 45 točk. Nedvomno je najboljši i-gralec, ki je letos nastopil na mladinskem prvenstvu.
Trener Lakovič je ob začetku igre poslal na igrišče sledečo peterko: Starc, Škerlj, Valter in Stojan Hrvatič, Zavadlal. Prva dva sta bila pivota. drugi trije pa zunanji igralci. Ta peterka je takoj zaigrala u-činkovito in že v šesti minuti je bil rezultat 17:2 v korist Bora. V tem delu igre sta bila najuspešnejša Starc v prodorih in metih in Stojan Hrvatič v protinapadih. Nasprotniki so poskusili razne načine obrambe, a jim ni nič pomagalo proti razigranim borovcem. Izid prvega polčasa (46:24) nam jasno pove, kako »enosmeren* je bil potek tekme.
V drugem polčasu je bila igra bolj uravnovešena, bodisi ker so nekateri borovci občutili utrujenost zaradi pomanjkanja menjav, bodisi ker so nasprotni zunanji igralci večkrat zadeli koš s streli iz srednje razdalje. V tem se je posebno izkazal Cunazzi. Borovcem ni nikoli pretila nevarnost, da bi jih nasprot niki dohiteli in proti koncu je trener poslal na igrišče tudi naraščajnika Kapiča in Barazuttija. Prvi je tudi dosegel lep koš.
Nedeljski uspeh Bora postane tem važnejši, če pomislimo, da CGS zaseda drugo mesto na lestvici in da so med «plavimi» bili odsotni kar štirje igralci: Kralj, Pertot, šare in Daneu.
Prva zmaga, ki so jo dosegli borovci proti Servolani je slonela na premišljeni igri. V nedeljo pa je bila igra plavih zelo hitra in na
uspešno izvajala protinapade. Starc. Škerlj in Zavadlal pa so gospodo vali na odbitih žogah.
Pohvale vredna sta tudi sodnika Miniussi in De Palo.
—LIV—
SPDT sporoča, da se bo kondicijska telovadba za smučarje začela 8. januarja za odrasle, in !). januarja za naraščajnike.
Za odrasle bo telovadba vsak četrtek od 20. do 21.30 na stadionu «1. maj», za naraščajnike pa vsak petek v dveh sku-pinah, v dvorani PD I. Cankar, Ul. Montecchi 6. Prva skupina bo vadila od 15.30 do
16.30,	druga pa od 16.30 do
17.30.
SPDT tudi sporoča, da se bo smučarski tečaj v Trbižu nadaljeval v nedeljo, 11. januarja 1970.
BOKS
NEW YORK, 29. - Po večkratnih zavlačevanjih bosta Jpe Frazier in JimonyElliis konično nastopila v dvoboju veljavnem za naslov svetovnega prvaka težke kategorije. Oba sta trenutno svetovna prvaka: Frazier za zvezo ameriških federacij, Ellisa pa priznava WBA. Dvoboj bo v Madison Square Gardenu 16. februarja.
Na novoletni skakalni turneji
Po prvem nastopu vodi Napalkov (SZ)
OBERSTDORF, 20. — Ob veliki udeležbi se je začela v Oberstdor-t'u nemško - avstrijska novoletna turneja. Udeležuje se je rekordno število 103 tekmovalcev iz 17 držav. Tekmovanje je letos Izredno kakovostno, saj nastopa na njem praktično vsa svetovna elita. Na popravljeni skakalnici (izboljšal jo je graditelj nove Planice ing. Gorišek) so dosegli več rekordnih skokov. Konkurenca pa ni bila le močna, ampak tudi izenačena. Premoč so obdržale države, ki so tudi v prejšnjih letih tradicionalno dosegale dobre rezultate. Med posamezniki se je dobro odrezal Napalkov, ki si je nabral za dve sla-
Lestvica je po prvem nastopu taka:
1.	Napalkov (SZ) 225,7 (79,5, 80)
2.	Queck (V. Nem.) 223,8 (78,5, 82)
3.	Matouš (ČSSR) 223,3 (81,5, 79)
4.	Grini (Nor.) 222,9 (79, 80)
5.	Wlrkola (Nor.) 221,3 (78, 80)
6.	Kiebl (V. Nem.) 221,2 2. Raška (ČŠSR) 215,3
8.	Fujisava (Jap.) 213,9
9.	Mark (Nor.) 213,8
10. Olemens (V. Nem.) 213,4 itd.
Jugoslovanski tekmovalci so se uvrstili v «srednji razred«. Najboljši med njimi je bil tokrat Ludvik Zajc, ki Je s skokom« 76 in 74 m zbral 198,5 točke in se je .uvrstil na 29. mesto. 35: je bil Mesec, 40. Jurman, 46. Dolhar, 51. pa jugoslovanski rekorder Stefančič.
SPDT bo organiziralo 1. februarja 1970 v črnem vrhu nad Idrijo
4. zimske športne igre
zamejskih Slovencev za društva in posameznike.
Tekmovanja se bodo odvijala v naslednjih panogah: SMUČANJE
a)	elan) in članice: veleslalom
slalom
tek na 2 km (samo člani)
b)	začetniki in začetnice: veleslalom
tek na 2 km (samo začetniki)
c)	naraščaj: veleslalom
v kategorijah 1956 - 1958
1959	- 1960
1960	- 1963
č) sankanje (naraščaj)
d)	ekipno tekmovanje naraščaja (od 3 do 5 tekmovalcev) v postavljanju sneženega moža.
Ostale podrobnosti bodo objavljene v prihodnjih dneh.
Fabjan : Dobrila 2:1 (7, —20, 13) Fabjan : Piccotti 2:0 (14, 16)
S. J.
uuu xgia pmvin icmj ijiud m im. bi točki prednosti .pred Nemcem visoki ravni. Brata Hrvatič sta zelo | Queckom in drugimi.
Tudi naraščajniške košarkarske tekme so često lepe In napete. Na sliki: tekma med najmlajšimi košarkarji Servolane in Bora
i i	ulil	5 P j "...r	š.ri
i. —	1. Scanzano	X
	2. Frazer	X
2. —	1. Quamid	X
	2. Pennabianca	2
3. —	1. Brindisi	1
	2. Ieighet	2
4. —	1. Rio d’oro	X
	2. Scarafu	2 -
5. —	1. Tipperari	1
	2. Gran gala	X
6. —	1. Andrea	X
	2. Faliero	2
KVOTE		
12 —	4.459.081 lir	
11 —	278.692 lir	
10 —	18.735 lir	
V MLADINSKEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU
Mlade odbojkarice Poleta bi skoraj presenetile
Borovke učinkovitejše od Nabrežink
PRIMOREC — POLET	2:1
(15:1, 9:15, 15:9)
PRIMOREC: Čuk Adrijana in Zmaga, Padovan, Busletta Gabrijela in Aleksandra, Ferluga in Dragom.
POLET: Kralj, Repinc, Sosič, Jeza, Guštin, Cunja, Škerlavaj in Rebula.
SODNIK:	Milkovič, zapisnikar:
Ziani,
Pokrajinsko žensko mladinsko odbojkarsko prvenstvo skupine A se je praktično končalo, čeprav bo verjetno treba odigrati še tekmo med Sokolom in Poletom. Tudi če bo prišlo do tega srečanja, ne bo moglo več vplivati na vrstni red te skupine, ker je šesterka Bora že končni zmagovalec.
Prvo srečanje torkovega zadnjega kola bi kmalu prineslo majhno presenečenje. Openke, ki so v prvem nizu osvojile .'.e eno točko, so so v drugem setu pokazale v popolnoma drugi luči. Visok poraz jih ni
niiimiiitmiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ANKETA «SPORTSKIH NOVOSTI IZ ZAGREBA
Cerar in Robanova športnika leta
ZAGREB, 29. — Hrvaški športni časopis «Sportske novosti« je tudi letos — že dvajsetič — priredil anketo o najboljšem jugoslovanskem športniku. Med posamezniki sta osvojila prvi mesti telovadec Mi. roslav Cerar (med moškimi) iz Ljubljane in plavalka iz Splita Ana Babam (med ženskami).
Pri anketi je sodelovalo 308 časnikarjev od 101 časopisa in od teh je 109 dodelilo prvo mesto Cerarju. S precejšnjim zaostankom sledi na 2. mestu namiznoteniški igralec šurbek.
Med ženskami Je 98 časnikarjev glasovalo za Bobanovo, 2. pa je bila Bjedova. Bobamova je stara 22 let in je študentka biologije v Zagrebu. Cerar pa je po poklicu pravnik.
Med ekipami so prvo mesto prisodili jugoslovanski državni košarkarski reprezentanci.
Svečani proglasitvi najboljših jugoslovanskih športnikov je prisostvovalo več visokih osebnosti iz jugoslovanskega političnega in kulturnega življenja.
Lestvice ankete so take:
Moški
1.	Miro Cerar (gimnastika) 109 točk
2.	šurbek (namizni tenis) 76
3.	Džajič (nogomet) 59
4.	Framulovlč (tenis) 20
5.	Daneu (boks) 8
7.-8. čosič (košarka) In Štefančič (smuč. skoki) oba po 6 9. Prebeg (boks) 5 10. Damjanovič (rokoborba) 3 točke itd.
ženske
1.	Boban (plavanje) 98
2.	Bjedov (plavanje) 76
3.	Veger (košarka) 62
4.	Nikolič (atletika) 43
5.	Perovič (strelstvo) 8
6.	Resi er (nam. tenis) 7
7.	Bojadži (plavanje) 6
8.	Urbančič (atletika) 4
8. Jeftimiadeis (sabljanje) 2 '10. Vejmovič in Torti (rokomet) 1 točko
Ekipe
1.	Košarkarska reprezentanca 189 točk
2.	Mladost (vaterpolo) 98
niti najmanj zbegal in so samozavestno pričele zbirati točko za točko. Na presenečenje vseh prisotnih, in verjetno tudi nasprotnic, so nanizale 15 točk, ko so Trebenke ostale na devetici. V zadnjem in odločilnem setu, je Primorec uvidel, da s tako igro ne bo prišel daleč in Polet je bil prisiljen na predajo seta in tudi obeh točk. Primorcu je tako zasluženo pripadlo 3. mesto in za Polet, ki je ostal po šestih nastopih praznih rok, je en osvojeni set dober uspeh in velika spodbuda za nadaljnje udejstvovanje te
naše mlade športne organizacije.
# # #
BOR — SOKOL 2:0 (15:13, 15:7)
BOR: Bole, Bezeljak, Hrovatin, Šva-gelj, Artač, Pečar in Kalan. SOKOL: Pertot, Zidarič, Petelin, Giandon, Colja, Gabrovec, Škerk in Pernarčič.
Veliko zanimanje je vladalo za drugi spopad večera, med Sokolom in Borom. Igralke obeh taborov so se zavedale pomembnosti tega srečanja in temu primerna je bila tudi njihova psihična obremenitev celo že nekaj dni prej.
Začetni udarec je žreb poklonil Tržačankam in tudi prve točke, ko so povedle s 4:0. Nekatere igralke pa niso prebolele začetne treme. Po izenačenju Sokola pri 6:6, so Na-brežinke prevzele pobudo in so zbrale še štiri zaporedne točke. Vse je kazalo, da bo ta niz pripadel njim. Mlade borovke pa se niso predale in njihova igra je postajala vse bolj zanesljiva in učinkovita, tako da so se približale na 10:9. Malo pozneje pa je Sokol rezultat povišal še za eno točko. Tržačanke so si prisvojile servis in rezultat spremenile na 14:11 v njihovo korist. Tu so «piave» imele kar tri set-žoge, ki so jih po nepotrebnem zapravile, kar so nasprotnice skrbno izkoristile in razliko znižale na eno samo točko. Končno so borovke prišle do potrebne 15. točke. V drugem nizu je Sokol štirikrat zaporedoma zadel v črno samo s servisom. Po prekinitvi igre, «plave» zaigrajo kot prerojene in nasprotnicam ne uspe zajeziti, in še manj preprečiti, njihovih napadov. V enem mahu je bil rezultat 13:4 za Bor.
Do konca seta se Nebrežinke dokopljejo samo do sedmice. To pot so morale priznati premoč bolje razpoloženih Tržačank, ki so odigrale svojo najboljšo tekmo tega začetnega dela prvenstva. Upajmo, da bodo po tej poti tudi nadalje vale, ker so pred njimi še zahtevni nastopi in tudi obveznosti.
G. F.
'""l"........»MIOMU..................................
Lep družabni večer Olimpije iz Gabrovca
3.	Poštar Split (kegljanje) 9
4.	Namiznoteniška reprezentanca 5
5.	NK Crvena zvezda 5 točk itid.
ODBOJKA
Italijanska federacija je povabila več igralk na izbirni trening, ki se je začel 27. decembra in se bo zaključil 31. decembra. Iz tega zbora igralk bo tehnično vodstvo, sestavljeno iz Loredane Lugli in Paole Pagli, izbralo igralke, ki bodo nato prišle v poštev za državno mladinsko reprezentanco ter študentsko reprezentanco.
V prvi skupini kandidatinj so naslednje igralke: Camerin (Casa-grande Sacile), Cappetllini, Pieracci-ni, Calamandrei (S. C. Firenze), Pezzoni, Bertozzi, Landini, Zacca-relli, Mazza, Belletti (CUS Parma), Manicardi (Fini), Ribi (AGI Gorica), Garavaldi (Confit), Martinelli (Minelli).
V soboto zvečer je imelo v Društveni gostilni v Gabrovcu, športno društvoi Olimpija družabni večer za svoje člane in simpatizerje. Večera se je udeležilo lepo število članov, katerim je predsednik A. ščuka dejal med drugim:
«Odločili smo se, da opravimo pred vstopom v novo leto, v novo dobo našega športnega delovanja, majhen obračun našega delovanja.
Kakšen je ta obračun?
Lahko rečem, da smo nad doslej opravljenim delom lahko zadovoljni in nanj ponosni. To delo se ni (in tudi ne sme) omejevalo zgolj na tehnične rezultate. Naš namen je, da bi v naši vasi ustvarili tudi prijetno vzdušje in razpoloženje med mladino, pa tudi med ostalimi
vaščani. To pa morajo ustvarjati prav razna športna srečanja, izleti, kulturne prireditve, ki večajo ljubezen do družbenega dela, ne sa mo v športu, in pa utrjevanje ljubezni našega človeka do svoje zemlje. Vse to smo si zastavili v svojem programu že pred časom, a treba bo še mnogo vztrajnega in nesebičnega dela, da bomo deležni dobrih in kakovostnih dosežkov. Z željami, da bi v tem čimbolj uspeli, voščim vsem prisotnim obilo dobrega v letu, ki je pred nami».
Razvil se je prijeten družabni večer, v katerem so se člani zadržali ob domači kapljici še kasno v noč in so razpravljali o delu svojega društva.
Bruno Rupel
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA

Črna vojska
Oba sta bila tako zaverovana, da so se nekateri vojaki začeli glasno muzati, šele tedaj sta se streznila in izpustila na tla svetinjo in pornografske serije slik. Brž ko sta se preiskovalca spravila dalje, sta Amun kakor Held planila, da pobereta, kar je bilo njunega.
Rom je že razmetaval Rainerjev kovček, kajti Rainer je bil eden izmed tistih redkih vojakov, ki so imeli razen nahrbtnika tudi kovček. Rom je imel lahko delo: na vsaki strani je porinil na dno kovčka roko, potem vse skupaj dvignil in vsa vsebina je ležala pred njim na deskah. Rom je segel po sveženj papirjev, ki so mu bili najbližjd, in se začudil:
«Kaj, Arbeiterwille?»
Se od prejšnjega uživanja svetlikajoče se oči so se mahoma zresnile in z malodane prepadenim glasom se je feld-vebel obrnil k lastniku kovčka:
«Infanterist Rainer, ali ne veste, da je ta list moštvu prepovedan?«
«Ne vem, gospod feldvebel!« Je še dovolj mimo odgovoril Rainer.
Feldveblova prepadenost pa se je takoj spremenila v silovito divjost, brž ko je zaslišal Rainerjev umerjeni glas. Začel je vpiti kakor obseden:
* Ali ste iz Talerhofa? Kaj vam pa pride na misel? Tak svinjski list! Počakajte, naučim vas, jaz vas bom že naučil!« \fsa kri mu je planila v glavo. Ko je spet ulovil nekaj sape, je zavpil:
«Ali ste socialdemokrat?«
«Da,» je odgovoril Rainer. «Da — bil sem organiziran!«
še ta dovolj pohlevni odgovor je feldveblu bil preveč. Ozmerjal je Rainerja, da še dlaka ni ostala cela na njem, potem ga je zapisal k raportu. K0 je razmetal še škatle Segalove zaloge, sta se s Zugastom spravila iz barake.
Bil je že skrajni čas, kajti moštvo je bdilo razdraženo in noben čudež bi ne bil, če bi se pregled končal s kakšno ekseplaričmo kaznijo. Kljub temu je moštvo brilo norce z Amunom in Heldom. Toda pri Amunu so slabo naleteli.
«Ha, ha!« se je smejal Zapf, «kaj pa vlačiš to s seboj?«
Toda Amun ga je srdito nahrulil, da je ta z odrevenelim glasom takoj popravil:
«Kaj pa kričiš? Ali sem jaz kriv, če Rom nori?«
Potem so govorili o zaplenjenem listu, dokler niso naposled zaspali še zadnji ponočnjaki.
Vsa stvar z «Arbeiterwille» se je prihodnji dan na raportu nenavadno dobro končala za Rainerja: dobil je opomin. Zaradi tega dogodka je Rainer postal zelo popularen in osumljenci so se začeli zanj splošno zanimati. Mož jim je ugajal, ker je kot Nemec še precej drzno odgovarjal kompanij skemu vragu, feldveblu Romu. Mnogi so celo prvič v življenju čuld o socialdemokratih, o katerih se je začelo, zdaj na dolgo to široko razpravljati, šlo je tako daleč, da je celo Kalivoda poudarjal:
«Tudi jaz sem bil organiziran pri socialdemokratih!«
Razen Rainerja to Kalivode se je tudi Slovenec Palir
prišteval k socialistom. Veliko besedo sta imela seveda Segal to Held, ki sta oba po svoje udrihala po njih. Rainerjeva osebnost je posebno privlačevala Gruma, štefaniča to Amuna. Zvečer so včasih zlezli k njemu na pograd in načenjali razne pogovore. Nekajkrat je prišel tudi Poznik. Kmalu so spoznali, da je Rainer zelo načitan, da mnogo ve in da na nobeno vprašanje ne ostane dolžan odgovora. V marsičem so jim njegovi odgovori bili pogodu, v marsičem spet ne. Prijatelj vojne ni bil, to je bilo res, bil je proti samodrštvu državnega vodstva, za ljudsko soodločanje in podobne stvari. Toda ko je Amun načel narodnostna vprašanja Avstrije, kakor je pač vedel in znal, se je Rainer izkazal neusmiljenega intemacio-nalista, ki ni mogel razumeti, zakaj bi ta okvir, kakor je bila avstro-cwska država, po vojni moral razpasti. O kaki samostojnosti narodnih manjšin sploh ni hotel slišati. Čeprav ni bil pristaš vojne, je vendar mislil, da morata zmagati Avstrija in Nemčija, ker se bodo potem lažje uredila vsa notranja vprašanja. Le eno je bilo, kar je prijetno velo od njega, popolna vera v njegove ideje.
Nepričakovano hitro je bila vigred tu.
Najprej so od nekod pripdhale tople sape to s pomočjo sončnih žarkov začele razganjati ozke, ledene steze po taborišču ter jih spreminjati v žlobudraste drage. Ker niso bile barake zvezane z mestno kanalizacijo, voda ni mogla odtekati in je v tolmunih stala po taborišču. Za moštvo je Imela ta sprememba to neprijetnost, da se je v barake naneslo neznansko blata; morali so jih izpirati dvakrat na teden. Toda nihče se ni zmenil za to. Polje okrog taborišča je pokazalo črne, rebraste brazde, ki so se z vsakim dnem širile, dokler niso cele njive s travniki vred razprostrle svoje vigredne prikazni pred zime sitimi očmi. V daljavi, tam, kjer so se
dvigali prvi griči, je sneg že prej zginil m vedra pobočj polj m gozdov so se razgrnila v svet.
Hkrati so se oglasile prve pomladanske ptice, Id so pr hajale menda sem od tistih vedrih, prebujenih pobočij i so z mladimi, svežimi glasovi oživljale žalostno okolico baral
Taborišče je postajalo moštvu vsak dan tesnejše, zač« ga je vznemirjati čuden pritisk. Posebno vojaki, ki so bi doma s kmetov, so čutili to in bili s slehernim dnem polr novih, daljnih čustev; njih oči so postajale sanjave in nepr« stano nekam strmeče. Iz lok in kopnač, od povsod je vi-gredna^ vlaga parila nemirno kmečko kri. Podplati, žejni ros m sveže zemlje, so jih začeli žgati, noge v čevljih so otekale velike dlani so se same od sebe odpirale in širile, kot t hotele nasipati semenje vigredi.
In nekega dne so se v baraki pojavili prvi šopki telohe snežnic in drugih vigrednnh rož. Ob tem prvem cvetju s< težki in okorni koraki moštva postali tihi in svečani kako v cerkvi.
Pomlad je bila tu...
Nekega jutra je stotnija korakala skozi gozd. Pod drevjen je bilo že otajano, le tu to tam so na jasah ležali okrogl hlebi zmrzlega snega. Skozi grmovje je puhtela meglena vlage Gozd je bil tako tih, da je stotnija slišala v globini gozda svo lastni odmev. Tedaj je zakukala kukavica. Stotnija je prisluh nila, vse je pridržalo sapo to štelo.
«Ena — dve — tri...«
«Kaj...?»
Samo trikrat...?
Janoda je dejal z malodušnlm glasom:
«To pomeni, da nas bo v treh letih vse vrag vzel.«
Toda Palir, ki je zamišljen korakal poleg njega, je tako, popravil: «Ne — to pomeni, da bo vojna trajala še tri leta.)
(Nadaljevanje stedt)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCHI 6. H.. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- meseno <wn h,-
letna 2 700 lir Dolletna 5200 lir. celoletna 9.600 lir. letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v Mnn fm noHoiin an n»n> ran storiti rnnarw> meča*™ m /1 nnn _j,_...	’___ .. :UCN. . 1 mesečno 950 lir — vnaprej, četrt.
Izdaja
Založništvo tržaškega tiska, Trst.