Lokalna novica je kraljica XVII - ISSN 1580-0547 Oktober 2016 Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode Številka 9 2 | OBČINSKE NOVICE SEDEMNAJSTA SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeli rebalans proračuna Razlogov za sprejem rebalansa proračuna je več: med drugim so zaradi ugodnih cen nekatere investicije, ki so bile načrtovane za več let, lahko zaključili že letos. MAJA BERTONCELJ Občinski svet je imel na dnevnem redu septembrske, 17. seje petnajst točk. ČE SI MED PRVIMI, DOBIŠ NIŽJE CENE Najpomembnejša je bila sprejem rebalansa proračuna za letošnje leto. Veljavni proračun je bil sprejet decembra lani. Kot je v uvodu pojasnila Sanja Malej, ki je na občini vodja oddelka za proračun, finance in gospodarstvo, je razlogov za sprejem rebalansa proračuna več: "Odločba o dodelitvi kohezijskih sredstev do danes še ni bila izdana. Namenska sredstva, ki so bila na posebni postavki, se zato prenašajo nazaj na okoljske dajatve. Za Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO) je bilo planirano plačilo okrog milijona evrov, kolikor še dolgujemo, v dveh letih. Plačati moramo letos in zato je treba zagotoviti dodatnih 440 tisoč evrov. Zaradi ugodnega gibanja cen na trgu smo določene investicije, ki so bile načrtovane za več let, izvedli že letos, kot sta cesti Topol-Belo, Valburga-Trboje, vodovod Stežka planina-Žlebe ter cesta in pločnik Žeje-Zbilje. Ne bo se izvedla investicija zbirnega centra Jeprca, ker še ni sprejet občinski prostorski načrt. V veljavnem proračunu so tudi sredstva za energetsko sanacijo OŠ Simona Jenka Smlednik. Razpisa za to sanacijo ni bilo. Predvidevali smo prenesena sredstva v višini dveh milijonov evrov, dejanska so bila večja. V rebalans smo vnesli dobiček od javnega holdinga v višini 215 tisoč evrov. Skupaj z zadolževanjem bomo s tem pokrili plačilo za RCERO. V primerjavi z veljavnim proračunom so prihod- Javni poziv za študente Na spletni strani Občine Medvode je bil 19. septembra objavljen Javni poziv k oddaji vlog za dodelitev nagrad študentom Občine Medvode v letu 2016. Rok za oddajo prijav je 6. november. ki višji za okrog 88 tisoč evrov, odhodki za 57 tisoč evrov, preneseni prihodki pa za 214 tisoč evrov. Razpolagamo z več sredstvi. Ta višek smo namenili zmanjšanju zadolževanja, ki bo letos dejansko v višini sedemsto tisoč evrov. Rebalans je uravnotežen." Spremembe rebalansa bi bile možne le z amandmaji, ki pa niso bili vloženi. Župan Nejc Smole je poudaril, da takšnega investicijskega cikla, kot je letos, še dolgo časa ne bo in da se je pokazalo, kako pomembno je, da se proračun sprejme pred začetkom proračunskega leta: "Ker je bil proračun sprejet decembra, smo lahko marca objavili razpise za investicije, ki so bile cenovne veliko bolj ugodne in smo lahko izpeljali takšen cikel investicij, kot smo ga. Letos so bile mnoge investicije, ki so bile načrtovane polovično, izpeljane v celoti. Naša želja je, da nam letos uspe sprejeti dvoletni proračun do konca novembra, da gremo potem prihodnje leto čim prej v razpise. Analiza je pokazala, da je razlika med prejetimi ponudbami na razpise, ki smo jih objavili marca, in tistimi junija, dvajset do petindvajset odstotkov. Pri objavi razpisov je pomembno, da si med prvimi občinami." KOMUNALNI PRISPEVEK NA ŠTIRIINDVAJSET OBROKOV Po skrajšanem postopku je bil sprejet spremenjen odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine. Veljavni odlok, sprejet aprila letos, je predvideval tudi možnost obročnega odplačevanja komunalnega prispevka v največ dvanajstih obrokih. Kot je pojasnila Katja Gomboši Telban, vodja oddelka za okolje, prostor in razvoj, so odločbe po teh spremembah programa opremljanja že začeli izdajati in dobili vedno več prošenj zavezancev, ker gre za sorazmerno visoke zneske, da bi bila možnost plačila na obroke do največ štiriindvajset obrokov. V tej smeri so na občini pripravi spremembo odloka, ki so jo svetniki po tudi potrdili. O DIREKTORJU DODATEN PREMISLEK Večino točk na septembrski seji so obravnavali in sprejeli v osnutku, predloge pa so imeli na mizah v sredo, 12. oktobra - seja je bila po zaključku priprave tokratnega Sotočja. O tej njej bomo tako pisali prihodnji mesec. Na dnevnem redu so imeli ponovno točko o soglasju k imenovanju direktorja Javnega zavoda Sotočje Medvode. Točka je bila že na septembrski seji, a so jo pred koncem razprave zaključili in jo prestavili na naslednjo sejo. Poleti je svet zavoda objavil nov javni razpis, na katerega se je prijavilo 13 kandidatov, deset jih je izpolnjevalo pogoje. Za direktorja so za mandatno obdobje petih let izbrali Gorazda Renka iz Ljubljane, ki se je nato predstavil tudi Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ta je bila pri odločitvi soglasna in občinskemu svetu predlagala, da Renku izda soglasje. Na občinskem svetu so bili nato izraženi pomisleki o primernosti kandidata za vodenje za občino tako pomembnega zavoda, zato je župan predlagal, da se odločitev prestavi na naslednjo sejo. V tem času se je z Renkom srečal župan, za odgovore pa je bil na voljo tudi občinskim svetnikom. O dokončni odločitvi pa v novembrskem Sotočju. OBVESTILO Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz vaških vodovodnih sistemov (VVS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS obveščamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi v veljavi stalen ukrep prekuhavanja pitne vode in je zato potrebno do nadaljnega vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati: VVS Golo Brdo - Polana, VVS Mamovec - Tehovec, VVS Žlebe - Jetrbenk, VVS Žlebe - Seničica, VVS Vaše in VVS Sora - le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem. Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posameznih VVS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletni strani Občine Medvode (http://www.medvode.si/obvestila.htm). Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje. OBČINSKE NOVICE | 3 Dan, na katerega so čakali več desetletij' Zaključena je za krajane Belega težko pričakovana investicija: rekonstrukcija ceste Topol-Belo v dolžini slabega kilometra in pol. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Na Belem je bil 24. septembra dan za veselje. Potekalo je odprtje rekonstruirane ceste, ki s Topola vodi do tega kraja v Polgohrajcih. Po prerezu traku je sledilo druženje pri domačiji Pr' Lenart. Makadamsko cestišče s Topola do Belega je bilo zgrajeno okoli leta 1969 kot nadomestna trasa stare ceste do vasi Belo. V preteklih letih je Občina Medvode v sodelovanju s krajani asfaltirala okrog sedemsto metrov ceste po naselju Belo, letos pa je sledila investicija rekonstrukcije preostanka makadamskega odseka med naseljema Topol in Belo v dolžini 1454 metrov. Cesta je sedaj asfaltirana z urejenim odvodnjavanjem. Občina s tem zasleduje prioritetni vrstni red investicij, ki so ga za ta hriboviti predel krajinskega parka Polhograjski Dolomiti določili skupaj s Krajevno skupnostjo Katarina. Šlo je za projekt, v katerega so bili v veliki meri vključeni krajani, ki so pomagali tako s finančnim vložkom kot s številnimi prostovoljnimi urami. Govornika sta bila župan Medvod Nejc Smole in Vladimir Bertoncelj iz gradbenega odbora. Slednji je dejal: "To je pot, na katero smo čakali dolga desetletja. Za krajane je izredno pomembna, služi pa naj tudi turistom in obiskovalcem tega čudovitega kraja. To cesto podarimo mladim, ki so naša prihodnost." Smole je poudaril, da je bil ta projekt njegov letos najljubši: "To je bil projekt, s katerim je dihala cela vas. Lepo je, ko prideš na gradbišče in vidiš, da so ljudje zraven, da gre za projekt, ki si ga vsi želijo. Takrat veš, da so vsa javna sredstva zelo pametno vložena. S KS Katarina so lani prišli na občino in povedali, da si želijo, da se cesta proti Belem uredi v enem kosu. Dosegli smo dogovor, če je to njihov projekt številka ena, gremo v to. Naslednji dan je prišel dopis, s katerim so prebi- Rezanju traku: župan Nejc Smole, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Katarina Albin Košir ter člana gradbenega odbora za cesto Topol-Belo Vladimir Marjetič in Vladimir Bertoncelj valci KS rekli, da je to projekt, ki ga hočejo." Gradbeni odbor je vodil Vladimir Marjetič, ki je bil en mesec, kolikor so potekala dela, ves čas zraven in je spremljal vsak korak izvajalcev. Župan se mu je za vse prostovoljne ure, ki jih je vložil v projekt, posebej zahvalil, tako v imenu občine kot v imenu krajanov. Izzivov za naprej tako na Belem kot v celotni krajevni skupnosti še ne bo zmanjkalo. Eden izmed njih je vodooskrba na Belem pa sanacija dveh večjih plazov v KS Katarina, ne nazadnje pa tudi nadaljevanje rekonstrukcije ceste po dolini Ločnice. Kolesarska povezava tudi skozi medvoško občino MAJA BERTONCELJ S kolesarjenjem od Trbojskega jezera do Stanežič je 5. oktobra minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič skupaj s sodelavci simbolno predal namenu označeno 109 kilometrov dolgo državno daljinsko kolesarsko povezavo od Rateč do Ljubljane, ki poteka tudi po medvo-ški občini, in sicer od meje z občino Šenčur skozi Smlednik, pod Šmarno goro, čez viseči most v Vikrčah do Ljubljane. Kolesarjenja se je udeležil tudi župan Medvod Nejc Smole. Ministrstvo je s projektom označitve začelo avgusta. Gre za prvo označitev kolesarske povezave z novimi kažipoti in kažipotnimi tabelami v enotni rdeči barvi, ki so popolnoma primerljivi s kolesarskimi oznakami v tujini. Za 109 kilometrov kolesarske poti Rateče-Ljubljana so izdelali in postavili okrog 250 tabel. V projektu je sodelovalo enajst občin, skozi katere poteka povezava. sotočje je priloga časopisa Gorenjski Glas SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Peter Košenina, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si). Oglasno trženje: Mateja Žvižaj, telefon: 04/201-42-48, 041/962 143, telefaks: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranj; oblikovanje: Matjaž Švab; tisk: Salomon, d.o.o.; SOTOČJE številka 9 je priloga 82. številke Gorenjskega glasa, 14. oktobra 2016. V nakladi 6000 izvodov jo dob jo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode. Na naslovnici: Žan Janhar iz Hraš /Foto: Maja Bertoncelj 4 | OBČINSKE NOVICE NEJC SMOLE, ŽUPAN OBČINE MEDVODE Mesec rezanja trakov Iz pogovora z županom: Dokončali številne investicije - Po polovici mandata - Pred sprejemom proračun za naslednji dve leti - Poplavna varnost -Delovna jesen Župan Nejc Smole z Nežko Bogataj, predsednico KS Smlednik, in Cirilom Kozjekom, županom Šenčurja ob odprtju ceste Valburga-Trboje MAJA BERTONCELJ, FOTO: GORAZD KAVČIČ □ Zadnji mesec je bil v občini Medvode v znamenju rezanja trakov. "To govori o tem, da je bilo poletje res delovno. Vsaka dokončana investicija je bila za mikro lokalno okolje težko pričakovana. Z ureditvijo manjkajočega odseka ceste Valburga-Trboje smo zaključili več deset let star projekt, odprtje centralne kuhinje v vrtcu je pomembno za vse otroke, ki so vključeni v Vrtec Medvode, na Belem smo zaključili projekt ureditve ceste, pri katerem so krajani pristopili s posebno energijo in delali, v Preski je otroško igrišče zagotovo prijetna pridobitev, kjer sta sodelovali tako krajevna skupnost kot občina ... Vsako odprtje je pomembno." □ Pretekli teden sta minili dve leti od lokalnih volitev. Za vami je polovica mandata. Ste že naredili kakšen "obračun" minulega dela? "Nisem še razmišljal o tem, saj ni bilo časa. Bi pa v oktobru rad naredil obračun dveh let, da vidim, kaj nam je uspelo narediti, in česa ne, kje nam je spodletelo. Po dveh letih zagotovo lahko rečem, da trdo delamo, verjamem, da smo marsikatero stvar uspeli premakniti naprej, se je pa treba zavedati, da hitrih rešitev ni, še posebno ne v današnjem času. Je zelo malo politike in zelo veliko dela, včasih že kar finančnega inženiringa, da uspemo zadeve zapeljati tako, da so investicije zaključene. Kot največji dosežek bi omenil, da nam je uspelo finančno stabilizirati občino in v letošnjem letu zagnati izjemen cikel investicij. Zavedamo se, da bo naslednja polovica mandata v celoti podrejena evropskemu projektu C0, gradnji komunalne infrastrukture v vaseh Vikrče, Spodnje Pirniče, Zgornje Pirniče in Verje na levi strani reke Save in v naseljih Medvode, Preska, Vaše, Goričane, Rakovnik in delu Ladje." □ Prav veliko rezanj trakov potem v naslednjem letu ne gre pričakovati? "Bojim se, da bomo morali vse moči usmeriti v zagotovitev denarja za izgradnjo vse te infrastrukture, ki jo zajema projekt C0. Ogromno bo rezanj trakov, ko bo projekt zaključen, saj govorimo o celih vaseh, ki bodo komunalno opremljene. Želim si, da bi bilo prisotno zavedanje med ljudmi, tistimi, kjer se bodo stvari delale, in tistimi, kjer se bo malce manj delalo, da je pošteno, da ko bo projekt zaključen, fokus komunalnih investicij za nekaj let obrnemo v druge kraje." □ Odprli ste prvo parkirišče "P+R" v Medvodah na Barletovi (za Sparom). Čeprav je bilo veliko želja in mnenj, da takšna parkirišča so potrebna, je za enkrat slabo zasedeno. Kako si to razlagate? "Parkirišče bo po mojem mnenju bolj polno, ko bomo z Uredbo o parkiranju določili parkirne površine v Medvodah, ko se ne bo več dalo avtomobilov parkirati kar povsod. Tudi trgovski centri so že napovedali, da ko bo občina sprejela ureditev parkiranja, bodo tudi oni na svojih parkiriščih sprejeli drugačne ukrepe." □ Kot ste dejali na seji občinskega sveta, bo na naslednji seji v obravnavi osnutek proračuna za prihodnji dve leti. "Po zakonu o javnih financah je dvoletni proračun obvezen. To bosta proračuna, v katerih bo izredno veliko investicij, osredotočene pa bodo na področja, ki jih pokriva evropski projekt C0." D Na septembrski seji pa je bil sprejet rebalans letošnjega proračuna. Nekaj denarja ste porazdelili drugam, tudi za poplačilo Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO). Kolikšen je končni vložek občine in kakšna so predvidevanja o poslovanju centra? "Tako kot lani, ko smo celo leto delali, na koncu pa plačali še dolgove iz preteklosti, več kot štiristo tisoč evrov komunalnega prispevka, je bilo tudi letos. Kar smo kljub velikemu številu investicij uspeli prihraniti, bomo dodatno namenili za poplačilo projekta RCERO. Zadolžitev se je zmanjšala z načrtovanega dobrega milijona evrov na dobrih sedemsto tisoč evrov. S tem imamo poplačane vse obveznosti do prijekta RCERO in se intenzivno pripravljamo za kredit, ki ga bo treba vzeti v prihodnjih dveh letih. Vložek Občine Medvode v RCE-RO je 1,1 milijona evrov. Projekt je zelo kompleksen, ker je padel v nesrečno luknjo sprememb navad gospodinjstev, ki so v zadnjih letih močno zmanjšala število odpadkov, kar je pohvalno, malce manj pa je to ugodno za kapacitete tega zbirnega centra. Druga velika težava pa je neusklajenost države pri tem, koliko regijskih centrov bo dovoljevala, kdo to lahko počne in za kakšen denar. V projektu RCERO je že več kot trideset občin pristopnic. Občine investitorke pa nosimo breme in tveganje uspešnega ali neuspešnega obratovanja. Trenutno center nima polnih kapacitet, si pa vsi zelo prizadevamo, posebno tisti, ki smo OBČINSKE NOVICE | 5 lastniki, da bi zraven pripeljali čim več občin, da se kapacitete zapolnijo." □ Kaj pomeni za občino, če se te ne bo zgodilo? "To lahko pomeni določen strah, da začne sam zbirni center prinašati minus, da prihodki ne bodo pokrivali stroškov, tako amortizacije kot rednega obratovanja. Tukaj hitro govorimo o velikih številkah. Do novembra je center v poskusni fazi in ga upravlja izvajalec gradnje. Verjamem, da se je v tem letu odpravilo čim več manjših napak, ki so pri tako velikem projektu običajne. Potem pa napovedi Snage kažejo, da bi ob dovolj veliki količini odpadkov center obratoval pozitivno. Ob tem pa naj še povem, da pa smo dobili dobiček v višini 215 tisoč evrov od Ljubljanskega holdinga in ga namenili za znižanje zadolžitve občine v letošnjem letu." □ Večkrat ste omenili, da bo velik del odhodkov prihodnjih dveh proračunov namenjen evropskemu projektu C0. Je kaj novega, ste že dobili odločbo? "Lahko bi rekel, da na zahodu ni nič novega. Še vedno čakamo odgovor Evropske komisije. Upamo, da odločbo dobimo pred novim letom." □ Medtem pa se zaključuje razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Komu je namenjen? "Namenjen je vsem tistim, ki imajo nove gradnje ali tako velike adaptacije, da morajo urejati tudi področje odpadnih voda. Seveda govorimo za tista naselja, kjer ni predvidena gradnja javnega kanalizacijskega omrežja (Belo, Brezovica pri Medvodah, Osolnik, Setnica, Studenčice, Tehovec, Topol pri Medvodah in Trnovec). Že leto in pol pa čakamo državo na spremembo operativnega plana, v katerem si želimo in prizadevamo, da bi tudi vasi, kot so Golo Brdo, Žlebe, Dol in Zavrh umestili v možnost izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav. Ne predstavljamo si namreč, kdaj in na kakšen način bi lahko v teh naseljih zmogli zgraditi javno kanalizacijo." □ V jesenskem času se poveča možnost deževnih obdobij. Kakšna je poplavna varnost Medvod? Je bilo na tem kaj narejenega? "Kar se papirjev tiče, imamo po vseh letih končno potrjene poplavne karte za občinski prostorski načrt. Vsaj uradno imamo ugotovljeno poplavno nevarnost. Poplavne karte so pokazale tisto, kar že vemo. Imamo kar nekaj poplavnih območij, predvsem razlivna polja Sore, možnost Maveljščice, delno tudi Ločnice, na valburško-hraškem koncu je nekaj poplavnih območij zaradi zalednih voda s Starega gradu. Na teh območjih nobena gradnja ne bo več možna, kar je razumljivo. Glede izboljšanja poplavne varnosti je bilo na potokih narejenih nekaj manjših posegov. Predvsem bi želeli čim prej urediti del na Bonovcu, kjer po navadi ob nordijskem centru poplavlja. Izbran je že izvajalec del. Zelo intenzivno se dela na projektu Prešnice, pripravljen je projekt za samo sotočje. Vendar pa samo zaradi projektov poplavna varnost še ni boljša." □ Kakšna jesen je pred vami? "Pestra in delovna. Najprej dokončanje in obravnava proračunov, osnutek in predlog. Trenutno izvajamo še tri velike investicije: pločnik po Bizantovi, zaključuje se prva faza ceste v Golem Brdu, začenjajo se dela na cesti v Zavrh. Upamo na začetek projekta ureditve državne ceste in gradnje pločnika v Zbiljah, vendar smo skoraj prepričani, da bomo mi svoj del, pločnik, naredili, država pa svojega, cesto, potem spomladi." □ Kaj pa obnova železniških pragov pri Papirnici Goričane? "Tudi ta investicija bo prišla na vrsto v jesenskih mesecih. To je investicija občine, pri čemer nam je šla kar precej na roke tudi Papirnica Goričane." □ S strani občanov je prišlo vprašanje, ali oziroma kdaj bo urejena "dežela jaškov" v Rakovniku? "Strokovne službe so me prepričale, da je na tej cesti stanje takšno zato, ker gre ponekod kanalizacijsko omrežje tudi na globini sedmih metrov in se je teren zato posedel. Upamo, da projekt sanacije izvedemo v prihodnjem letu, čeprav bo težko v proračun vključiti vse želje." □ Številni občani še vedno čakajo na sprejem občinskega prostorskega načrta. Je kaj novega? "Kot sem omenil, so potrjene poplavne karte. Računamo, da bo prostorski načrt v novembru javno razgrnjen in v obravnavi na občinskem svetu." □ Sprejetje je pomembno tudi zaradi zbirnega centra odpadkov. Bo obveljala lokacija na Jeprci? "Zbirni center je bila edina investicija v letošnjem proračunu, ki ni bila narejena, ker občinski prostorski načrt ni bil sprejet. Upam, da nam bo ugodeno. Prostor, kjer je sedaj zbirni center, imamo v najemu. Če bi kje dobili od 1000 do 1500 kvadratnih metrov in ugodno ceno, bi ga gotovo preselili. Vprašanje pa je, za katere projekte bo občinski svet presodil, da jih moramo začeti v prihodnjem letu in bodo umeščeni v proračun za leti 2017 in 2018." Odprtje odseka v Vašah MAJA BERTONCELJ, FOTO: ARHIV OBČINE Občina Medvode letos izvaja večje število investicij tudi na cestah. V Vašah sta sredi septembra župan Nejc Smole in predsednica Krajevne skupnosti Vaše Goričane Vera Lampič odprla novo asfaltiran makadamski odsek na cesti v Vašah (od podvoza do Vašu). Cesto je na željo krajanov blagoslovil tudi župnik Župnije Preska Jure Koželj. Na cesti so za večjo varnost izdelali tudi stalne hitrostne ovire. V Vašah so se veselili odprtja novoasfaltiranega odseka ceste (desno predsednica KS Vera Lampič), na katerega so župana pripeljali kar s 'fičkom'. 6 | OBČINSKE NOVICE Prvo parkirišče parkiraj in odpelji se v Medvodah MAJA BERTONCELJ Občina Medvode je v Tednu mobilnosti predala v uporabo novo parkirišče ob Barletovi cesti. Gre za prvo P+R parkirišče v občini. Na njem je prostora za 24 osebnih vozil, od tega je eno namenjeno invalidom, 12 koles in 8 motorjev. Parkirišče bo postalo plačljivo, ko bo občinski svet sprejel ustrezne akte in določil cene parkiranja. Za enkrat pa je parkiranje še brezplačno. "Parkirišče je bilo prej v makadamski obliki, vendar brez dovoljenj, zato je bilo treba vzpostaviti prvotno stanje. Nato smo šli v projektiranje, pridobivanje gradbenega dovoljenja in gradnjo. Imamo uporabno dovoljenje in parkirišče je lahko odprto. Pogodbeni predračun je bil petdeset tisoč evrov, investicija pa bo na koncu nekoliko nižja," je ob odprtju pojasnil Borut Gomboši, vodja investicije z Občine Medvode. Na parkirišču ima prostor tudi najemnik, domačin Matjaž Prek, ki je avgusta 2014 odprl prvi Drive ln caffe v Sloveniji. Odprt je bilo dobro leto, po enem letu pa ga je na tej lokaciji lahko znova odprl. Njegov finančni vložek v investicijo je bil okrog štirideset tisoč evrov. Parkirišče sta uradno odprla podžupanja Medvod Darinka Verovšek in lastnik gostinskega objekta Matjaž Prek. V sosednjo občino po prenovljeni cesti MAJA BERTONCELJ, FOTO: GORAZD KAVČIČ Od sredine septembra je odprta cesta Valburga-Trboje, ki je ena izmed najtežje pričakovanih investicij v Krajevni skupnosti Smlednik. Investicija se je zaključila pred rokom, saj je bil projekt načrtovan za dve leti, zaradi ugodne ponudbe izbranega izvajalca pa se je lahko zaključil že letos. Kot pojasnjujejo na Občini Medvode, je bil projekt za cesto Val-burga-Trboje izdelan v letu 2000, štiri leta kasneje so zgradili pločnik skozi Valburgo, leta 2006 pa je bil prenovljen prvi kilometer ceste od dvorca Lazarini proti Trbojam. Nadaljevalo se je s širitvijo križišča na Ilovki, ki je bilo dokončano pred tremi leti. V tem času je tudi Občina Šenčur rekonstruirala cesto od naselja Trboje do meje občine. Gre za eno izmed letošnjih večjih investicij Občine Medvode, saj se vrednost celotnega projekta okrog tristo tisoč evrov. Cesta v dolžini slabega kilometra je sedaj širša in ima dva vozna pasova širine 2,75 m z dodatnimi razširitvami v večjih krivinah, na vsaki strani je kolesarska steza, bankina širine en meter in najmanj pol metra brežine. Na občini so hvaležni tudi vsem lastnikom zemljišč, ki so letos sklenili dogovore o prodaji manjkajočih zemljišč, da so se dela sploh lahko začela. Trak na novi cesti so slovesno prerezali župan Medvod Nejc Smo- Odprtja se je udeležilo veliko krajanov, ki so se v večini pripeljali s kolesom. Cesta je po prenovi precej širša in ima na obeh straneh kolesarsko stezo. le, Šenčurja Ciril Kozjek in predsednica Sveta Krajevne skupnosti Smlednik Nežka Bogataj. Pripravili so tudi kratek kulturni program. V času del je bila cesta zaprta, obvoz je bil skozi vas Moše, kjer pa si tudi želijo sanacije ceste, ki je že precej dotrajana. BREZPLACNA PRAVNA POMOČ Občani Medvod imajo vsak zadnji petek v mesecu na voljo brezplačno pravno pomoč v obliki prvega prav- ♦ fA nega nasveta. Svetovanje financira Občina Medvode, izvaja pa ga Pravno-informacijski center nevladnih ^^ * organizacij - PIC. Poteka na sedežu Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, v sejni sobi v pritličju, od 8. do 13. ure. Za svetovanje se je treba predhodno naročiti po telefonu številka 01/521-18-88 ali na elektronski naslov pic@pic.si Datumi svetovanj do konca leta 2016: 28. oktober, 25. november in 16. december. OBČINSKE NOVICE | 7 Prva se je zagugala Pika Nogavička Odprtja igrišča med bloki v Preski se je udeležilo veliko otrok. V Preski so odprli prenovljeno in razširjeno . Vl • • v v otroško igrišče. MAJA BERTONCELJ Otroci in tudi njihovi starši so se razveselili prenovljenega in razširjenega otroškega igrišča med bloki v Preski. Investicija je v sodelovanju Občine Medvode in Krajevne skupnosti Preska - Žlebe potekala v poletnih mesecih. Projekt je obsegal gradbena dela s postavitvijo novih igral, ureditev sprehajalnih poti, novo zasaditev in postavitev urbane opreme. Postavljen je tudi javni pitnik. S pomočjo otrok sta pentljo na novih igralih odvezala župan Nejc Smole in predsednik sveta Krajevne skupnosti Preska - Žlebe Mirko Verovšek. Program je popestril domačin Sten Vilar, na obisk je prišla tudi Pika Nogavička. "Za vse otroke, ki tukaj stanujejo, je to nova pridobitev, priložnost za preživljanje prostega časa. Veseli smo, ker nam je župan prisluhnil in dal prednost tistim, ki tudi v prostem času nekaj naredijo za skupnost. S pomočjo krajanov in njihovih pobud smo pripravili idejni projekt. Igrišče prej in sedaj je kot noč in dan. Otroci so se ga zelo razveselili. Na odprtju se je zbralo veliko ljudi in tudi vsak dan, ko smo delali še popravke, je bilo na igrišču veliko družin. Prav veselje je pogledati, da se je življenje vrnilo tudi med bloke," je bil zadovoljen Mirko Verovšek, predsednik KS Preska - Žlebe. Avtorji idejnega projekta so Živa Giran-don, Ajda Kolenbrand in Jure Judež, projekt za izvedbo pa sta izdelala krajinska arhitekta Živa Girandon in Janez Dolinar. Dokaz, koliko tamkajšnjim prebivalcem pomeni otroško igrišče, je tudi medso-sedska delovna akcija, ki je potekala dan po odprtju in na kateri so bila obnovljena tudi stara igrala, vse z namenom, da je igrišče še lepše in da bodo stara igrala čim dlje v dobrem stanju. Akcijo sta organizirala Živa Girandon in Jure Judež. Kuhinja uradno predana namenu Uradnemu odprtju je sledil ogled centralne kuhinje Vrtca Medvode, kjer dnevno pripravijo več kot devetsto obrokov. MAJA BERTONCELJ V uporabo je bila uradno predana prenovljena centralna kuhinja Vrtca Medvode. Obnova je potekala v poletnih mesecih, z nemoteno pripravo obrokov pa so v njej začeli s 1. septembrom. Gre za letošnjo največjo investicijo v javne objekte Občine Medvode. Vrednost celotnega projekta je okrog pol milijona evrov, pri čemer je poleg občine velik del lastnih sredstev prispeval Vrtec Medvode. "V devetih letih smo imeli vsako leto kakšno odprtje. Tokrat je na vrsti obnovljena centralna kuhinja, v preteklih letih smo odprli vrtec v Pirničah, vrtec v Smledniku, imamo nov prizidek uprave, nekaj let smo gostovali v OŠ Medvode, narejen je bil prizidek pri OŠ v Sori, odprli smo vrtec na Senici. To je velik uspeh za nas kot za vrtec in za občino," je poudarila Romana Epih, ravnateljica Vrtca Medvode. Župan je ob tem dejal, da so v vrtcu rešili pro- storsko stisko, ki pa se seli v osnovne šole, kamor se bo moral preseliti tudi cikel naslednjih investicij. Novo pridobitev so odprli župan Nejc Smole, ravnateljica Vrtca Medvode Romana Epih in vodja kuhinje Danijela Vrečič, program pa so popestrili otroci iz Vrtca Smlednik. Odprtju je sledil ogled kuhinje in predstavitev poteka del. 8 | OBČINSKE NOVICE Teden mobilnosti MAJA BERTONCELJ Petra Kalan, Zbilje: "Zdi se mi, da se pomena trajnostnega razvoja še premalo zavedamo. Potekali so številni zanimivi dogodki, ki pa bi bili lahko bolje obiskani. Najbolj v spominu mi je ostalo predavanje v knjižnici, izpoved žrtve prometne nesreče. Prav je, da je občina vključena v teden mobilnosti. Vključiti bi bilo treba še več mladih. Za promet so zaprli tudi center Medvod, kar me ne moti." Janez Barbarič, Medvode: "Vsak dan sem prišel pogledat, kaj se dogaja. Dopoldne so bili tukaj otroci in bilo je zelo zanimivo. Všeč mi je in občina naj se v teden mobilnosti vključuje še naprej. Se vsaj nekaj dogaja. Strinjam se, da bi center zaprli za promet. Naj bo to prostor za druženje." Mojca Furlan, Medvode: "Občina je v teden mobilnosti vključena prvič in to je verjetno vzrok, da predvsem v popoldanskem času ni bilo veliko obiska, medtem ko so otroci iz vrtca in šol prišli. Informacija se očitno še ni dovolj razširila. Pričakujemo, da bo prihodnje leto tudi obisk občanov večji. Zapora centra je dobrodošla. Se tukaj čisto drugače živi. Je pa ta zapora simbolična, najpomembnejše bi bilo tranzitni promet speljati drugam." Vladimir Berton-celj, Belo: "Mislim, da na zaporo centra še nismo pripravljeni. Promet bi bilo ob tem treba urediti drugače. Manjka še veliko, bodo pa ankete pokazale, ali občani želimo, da bi center zaprli za promet in da bi Medvode res postale pravo mesto." Medvode v tednu mobilnosti Potekale so prireditve, zaprt je bil center Medvod. MAJA BERTONCELJ Občina Medvode je bila letos prvič vključena v Evropski teden mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra. V tem času so za motorni promet zaprli del centra Medvod, ki je postal ulični prostor, namenjen srečevanju, druženju, predstavitvam trajnostnih načinov mobilnosti. Predstavila so se različna društva in organizacije, vsak dan so potekali številni dogodki. Osrednji namen je bil vzpodbujanje trajnostne mobilnosti in spreminjanje potovalnih navad. Teden se je zaključil 22. septembra, na dan brez avtomobila, ko so v Medvode tudi v družbi župana Nejca Smoleta pri-kolesarili predstavniki Ministrstva za infrastrukturo na čelu z mag. Polono Demšar Mitrovič, nacionalno koordi-natorko Evropskega tedna mobilnosti. "Slovenija je v Evropskem tednu mobilnosti vsako leto uspešnejša. Vsako leto se pridruži več občin. Letos je med njimi prvič tudi Občina Medvode, česar sem zelo vesela, saj sem tudi občanka te občine. Sodeluje 74 občin, več kot dve tretjini slovenskih prebivalcev. Ne delamo samo na tem, da bi en teden promovirali projekte trajnostne mobilnosti. Bistveno je, da se na vseh ravneh celo leto pripravljajo zadeve, potem pa imamo od 16. do 22. septembra čas, da občanom predstavimo, kaj vse smo naredili, in jim na primeren način pojasnimo, zakaj je tako pomembno, da se spodbuja hoja, kolesarjenje, uporaba javnega prevoza. Ne samo zato, ker je to dobro za okolje, temveč tudi zato, ker je to dobro za naše zdravje, ne nazadnje za našo denarnico. To ni samo prometna ureditev, je mnogo več," je poudarila Demšar Mitrovičeva in dodala, da je Občina Medvode letos začela s pripravo Celostne prometne strategije, kar je tisto, kar bo na dolgi rok dalo bistvene rezultate. Župan Nejc Smole je povedal, da bo v mesecu oktobru storjen že naslednji korak za spodbujanje trajnostne mobilnosti, saj bosta v Medvodah začeli delovati dve novi liniji LPP, in sicer linija, ki bo vozila na relaciji Medvode-Preska-Vaše-Goriča-ne-Rakovnik-Sora (podjetje Brinox) ter linija na relaciji Medvode-Svetje-Spo-dnja Senica-Zgornja Senica-Ladja-Pa-pirnica Goričane. Končno oceno Evropskega tedna mobilnosti je podal občinski inšpektor Aleš Karba: "Zelo sem zadovoljen. Zahvalil bi se vsem, ki so pri tem sodelovali. Prvi namen je uspel: za promet zapreti center za vsaj en teden. Naredil bom analizo, ki bo pokazala, kako naprej, kaj si ljudje dejansko želijo. Mislim, da si želijo center Medvod zapreti za promet. Veliko bo treba še narediti, a ta cilj ni daleč in mislim, da ga ne bo težko doseči." Na dan brez avtomobila so v Medvode prikolesarili tudi predstavniki Ministrstva za infrastrukturo na čelu z mag. Polono Demšar Mitrovič, nacionalno koordinatorko Evropskega tedna mobilnosti (na sliki v ospredju), sicer občanko Medvod. sotočje JAVNI ZAVOD SOTOČJE MEDVODE J Petek, 14. 10. 2016 klub Jedro, ob 20. uri POTOPISNO PREDAVANJE: NIKA IN ROK VILAR - ISLANDIJA Petek, 21. 10. 2016 klub Jedro, ob 20. uri URICE ZA ZDRAVJE: JESENSKA ZELIŠČA KOT PREVENTIVA ZA ZIMSKE DNI Nedelja, 23. 10. 2016 klub Jedro, ob 19. uri ZVOČNA KOPEL Z GONGI Četrtek, 27. 10. 2016 klub Jedro, ob 19. uri PREDAVANJE O MOTNJAH HRANJENJA Filmska delavnica DOKUMENTARNI PORTRET Delavnica v obsegu 30 ur, bo potekala po naslednjem urniku: 20. 10. 2016 - od 19. do 21. ure - uvodno srečanje (Kulturni dom Medvode-mansarda) 22. 10. 2016 - od 9. do 16. ure - ogled primerov, snemanje (Klub Jedro, teren) 29. 10. 2016 - od 9. do 16. ure - snemanje na terenu 5. 11. 2016 - od 9. do 16. ure - montaža (mansarda KD) 6. 11. 2016 - od 9. do 16. ure - montaža (mansarda KD) Prijave in informacije: oi.ljubljana.okolica@jskd.si POČITNIŠKO VARSTVO V KLUBU JEDRO 2. - 4. 11. 2016, od 7:00 do 16:00 v klubu Jedro Prijave in informacije: rok@zavodsotocje.si, 041 511 687 MOJKIN .L. i .'.'n tr r?i f?fiT? Medvode K ■ Del-: 11! ftj vMVl. A* y wwtm , m Oljk i no. si 10 | GOSPODARSTVO Nekdaj jih je bilo dva tisoč, danes jih je dvesto Donit Tesnit letos obeležuje sedemdesetletnico sobivanja v samem centru Medvod. Je dedič nekdaj velikega Donita z dva tisoč zaposlenimi. Prisotni so po celem svetu. MAJA BERTONCELJ Podjetje Donit Tesnit je dedič nekdaj velikega Donita. Začetki segajo v leto 1946, ko je podjetje ustanovil Edo Bregar - Don. Sedemdesetletnico sobivanja v Medvodah bodo obeležili tudi z dnevom odprtih vrat. OKROG 95 ODSTOTKOV JE IZVOZA "Podjetje je bilo v svoji zgodovini v različnih oblikah. Donit Tesnit je danes dedič tega nekoč velikega Donita, ki je imel svoj čas dva tisoč zaposlenih, danes nas je dvesto. Smo uspešno podjetje, v svetu uveljavljeno na svojem področju. Lahko rečem, da smo na nekaterih trgih vodilni. To so trgi, kot je Finska, Italija, tudi v Nemčiji smo zelo uveljavljeni. Skoraj ni države na svetu, kjer ne bi bili prisotni," pravi Zvone Hrovat, direktor družbe Donit Tesnit. Večina izdelkov gre v izvoz, in sicer okrog 95 odstotkov. "Imamo tudi podjetja v tujini: za naše razmere precej velikega v Belgiji pa na Kitajskem, na Bližnjem vzhodu, tudi v Ameriki smo ustanovili podjetje, v Indiji imamo agente. Z namenom lažje prodaje zasledujemo, da bi svoje enote odprli še na kakšnih bolj odročnih lokacijah," pojasni Hrovat. Donit Tesnit je eden izmed vodilnih proizvajalcev tesnilnih plošč, tesnil in ponudnik rešitev na področju tesnjenja. Zanimalo nas je, kaj je njihov paradni prodajni izdelek. Hro- PRIHAJA ČAS KOLIN GOVEJA OKROGLA ČREVA: 40/43, 43/46 T SVINJSKA TENKA ČREVA: g 30/32, 32/34, 34/36, +40 w RITNIKI 1,5 M ¡¡C m "i DANKE V IM GOVEJA RAVNA ZA SALAME: 0 55-66, 0 60-65 O L UMETNI OVITKI ZA SALAME: 0 50, 55, 60, 65 ( - Ovitek d. o. o. , Zabrv 16, 1292 Ig Telefon: 01/286 46 52 GSM: 041 656 100, 031 640 099 V Prisotni smo vsak delovnik od 9. do 13. ure, od 9. 11. 2016 do 25. 1. 2017 tudi ob sredah med O 16. in 18. uro ter ob sobotah med 8.30 in 9.30. Za nakup nad 100 EUR nudimo 5% popust Zvone Hrovat (desno), direktor družbe Donit Tesnit vat odgovarja: "To so tesnilne plošče Tesnit BAU, ki je najbolj univerzalna različica tesnilne plošče in jih največ prodamo. Je pa to v svetu bolj nišna zadeva. Podjetja takšne dimenzije, kot smo mi, in da bi bilo prisotno po celem svetu, so prej izjema kot pravilo. Je pa zato toliko bolj zanimivo." Donit Tesnit posluje v dveh enotah: poleg v Medvodah še na lokaciji v Trebnjem, kjer je zaposlenih štirideset ljudi. Tam izdelujejo tesnilke. Na temo prostorskih pogojev Hrovat pojasnjuje: "Načeloma imamo prostora dovolj, nikoli pa ne zadosti. Ko razmišljamo o kakšnih novih zadevah, prostora hitro začne primanjkovati. Razmišljamo o novi proizvodnji hali za dodatne programe. Glede na krizno situacijo, ki je trenutno na našem področju, pa je treba vsaj malenkost še počakati. Za naslednje leto ali največ dve pa resno računamo na kakšno večjo investicijo." LETO KONČATI NA RAVNI LANSKEGA Kar se tiče poslovanja, načrtujejo, da bodo leto končali približno tako kot lanskega, ko so imeli okrog šestnajst milijonov evrov prometa, dobiček pa je bil glede na promet štiriodsto-tni. "Letos bo verjetno nekaj manjši, ker je treba v bolj kriznih časih več vlagati v prodajo in to mi delamo, sploh za dvig prometa na območjih, kjer smo bili doslej manj prisotni," se zaveda Hrovat. Med glavnimi prednostmi, ki jih navajajo, so uveljavljena blagovna znamka, vrhunska kakovost, odzivnost na potrebe kupcev in dosledno ravnanje pa tudi prijaznost do ljudi in okolja. "Smo v centru mesta in ob reki. Tako po zakonski dolžnosti kot tudi po lastni presoji skrbimo za okolje. Imamo tudi certifikat ISO 14001. Pozorni smo na to, da vedno manj obremenjujemo okolje. Radi se pohvalimo, da ribiči radi lovijo na našem dvorišču. S tehnologijo, ki jo imamo, res skrbimo, da se vse tisto, kar je odpadnega, ponovno uporabi ali odpelje na deponijo. V zadnjih šestih letih smo izmet v proizvodnji zmanjšali za polovico. Delamo tudi na projektih za bolj učinkovito porabo energije," je zaključil Hrovat. DRUŠTVA|11 Lovski pevski zbor Medvode poje štirideset let V štiridesetletni zgodovini je Lovski pevski zbor Medvode nastopil na številnih prireditvah in izdal tri avdio kasete ter dve zgoščenki. MAJA BERTONCELJ, FOTO: ARHIV ZBORA Lovski pevski zbor Medvode, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Simon Jenko, letos praznuje štiridesetletnico delovanja. Pregled štirih desetletij je moč videti na razstavi fotografij z naslovom Slovenec sem, katere odprtje je bilo 15. septembra v Zla-torogovi galeriji Lovske zveze Slovenije. Obogatili so jo s svojim nastopom pod vodstvom Viktorja Zadnika. Zbrane sta nagovorila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predstavnik LPZ Medvode Branko Celar. "Pobudo za ustanovitev Lovskega pevskega zbora Medvode so leta 1976 dali pevci, ki so bili istočasno člani Lovske družine Medvode. Tako je 13 pevcev, nekaj lovcev in prijateljev petja podpisalo ustanovitveno listino, s katero je bil ustanovljen Moški pevski zbor Lovske družine Medvode. Z leti se je število članov spreminjalo, trenutno pa v zboru poje 22 pevcev, od katerih je le en član lovec. Zbor je v teh letih imel veliko vzponov pa tudi padcev, a ob veselju do petja ostal na poti širjenja kulture med ljudi," je začetke in sedanje številke predstavil Janez Šubic, predsednik KD Simon Jenko, LPZ Medvode. V prvem viharnem desetletju je zbor imel veliko vaj in nastopov, menjav zborovodij in notranjih trenj, izdal pa je tudi kaseto Slovenske lovske pesmi. Po letu 1991, ko zbor prevzame zborovodje Janez Čadež, se je zbor kadrovsko okrepil in začelo se je obdobje številnih odmevnih gostovanj v tujini. Leta 1994 so odšli na gostovanje v Franciji, leta 2001 na pevsko turnejo po Zahodni Evropi (Belgija, Nizozemska, Francija, Luksemburg), leta 2003 spet Luksemburg in Nemčija, leta 2006 Nemčija, Češka in Slovaška, leta 2010 na sedemdnevno pevsko turnejo po nekaterih državah nekdanje Jugoslavije (Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoni- Pevci Lovskega pevskega zbora Medvode ob 40-letnici neprekinjenega delovanja vabijo na slavnostno akademijo s koncertom in predstavitvijo zbornika ter nove zgoščenke, ki bo v petek, 11. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Medvode. ji), leta 2012 s predstavniki Občine Medvode v francoskem mestu Crest in leta 2013 na koncertu v Banjaluki (društvo Triglav) in Sarajevu (društvo Cankar). V tem času so izdali tudi dve kaseti, in sicer Medvoška leta 1995 in Domovini leta 2002, ki je izšla tudi kot zgoščenka. V letu 2013 je nekoliko spremenjeni zbor prevzel profesor Viktor Zadnik iz Škofje Loke. Poleg nastopov v domovini zbor ohranja gostovanja tudi v tujini. Letošnji nastopi so v duhu praznovanja jubileja. "Spomladanski del je bil posvečen intenzivnim vajam in snemanju nove zgoščenke z naslovom Slovenec sem, ki bo predstavljena v Medvodah na slavnostni akademiji 11. novembra. Poleg zgoščenke je zbor ob štiridesetletnici pripravil tudi bilten, priredil fotografsko razstavo na Lovski zvezi Slovenije ter sodeluje na štirih samostojnih koncertih v enotnem slovenskem kulturnem prostoru v zamejstvu," je še pojasnil Šubic. Za svoje dolgoletno neprekinjeno pevsko poslanstvo in izjemne dosežke je LPZ Medvode prejel številna priznanja Občine Medvode ter Lovske zveze Slovenije. Večina članov LPZ Medvode je že prejela zlate Gallusove značke za več kot 15-letno zborovsko petje, posamezniki pa najvišja kulturna priznanja občine. AMF d.o.o, Donova cesta 4, MEDVODE MONTAŽA POHIŠTVA SUHOMONTAŽNI SISTEMI RAZNA HIŠNA POPRAVILA PRENOVA KOPALNIC, STANOVANJ . GSM 051 306 250 http://hisnadela.amf.si e pošta: b.ursic@amf.si 12 | IZOBRAŽEVANJE Novosti na policah Knjižnice Medvode haruki murakami: BREZBARVNI TSUKURU TAZAKI IN NJEGOVA LETA ROMANJA Murakamijev zadnji roman nas navdušuje z zgodbo o odnosih, ki zaznamujejo življenje glavnega junaka, žalostnega projektanta železniških postaj. Tazaki je bil dolga leta del neločljive peterice prijateljev, povezanih, kot so prsti na eni roki. Vendar pa je zase mislil, da ni dovolj dober, da je brezbarven (drugi prijatelji so namreč v imenih imeli barve) in nezanimiv. To se mu po njegovem mnenju potrdi, ko ga po selitvi v Tokio nenadoma izločijo. Znajde se sam, brez prijateljev in na robu samomora. Ko 16 let kasneje spozna dekle, se ta ne želi resno vezati, dokler Tazaki ne razreši starih vprašanj in pozdravi vseh še vedno odprtih ran, ki so nastale, ko so ga prijatelji zapuščali. In tako se začne iskanje presenetljivih odgovorov in dramatičnih zaključkov. jan van mersbergen: ZADNJI POBEG Zadnji pobeg je strnjena in hitra pripoved o dveh očetih in sinovih, ki se zaradi različnih razlogov šele spoznavajo in iščejo pravi odnos. Zgodbo, za katero je avtor dobil nagrado za najboljši nizozemski roman leta 2014, pripoveduje oče desetletnega Rubna, poslovnež, ki po umirjenem življenju s hipoteko ostane brez službe, zaradi katere svojemu sinu skoraj deset let ni posvečal pozornosti. Ruben ima prijatelja Deedeeja, ki že deset let živi brez očeta. Ko ga poišče v maminem telefonu in ga pokliče, se zgodba šele začne. Ivan, Deedeejev oče, je iluzi-onist, priseljen iz Vzhodne Evrope, ki pa mu podatek, da ima sina, spremeni življenje in filozofijo, da »če pred vsem pobegneš, si zmeraj svoboden«. Očeta si z druženjem in različnim pogledom na svet rešujeta življenje in ugotavljata, da »pobegi« niso vedno mogoči. ljudmila ulicka: SONJICA Noveli bi lahko dali podnaslov Življenjski krog neke Rusinje. Avtorica skozi opise oseb natančno in nevsiljivo opisuje Rusijo dvajsetega in enaindvajsetega stoletja. Zelo jo zanima, kaj se v tem prostoru in času dogaja z žensko. Izjemen slog! PREBERITE TUDI Luis Sepulveda: ZGODBA O POLŽU, KI JE ODKRIL POMEN POČASNOSTI Dragan Šanda: SLOVENCEM Rosvita Pesek: BUČAR Avgust Demšar: POHORSKA TRANSVERZALA Josip Osti: DUHOVI HIŠE HEINRICHA BOLLA Amy Cuddy: PRISOTNOST in ZELIŠČA ZA TELO IN DUŠO Kotiček za trajnostni razvoj MOJCA FURLAN Mednarodni dan živali je priložnost za razmišljanje o sobivanju z živimi bitji. Planet Zemlja je dragoceni skupni dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam, tudi edini dom za ljudi. Pogosto rečemo, nič ne morem spremeniti glede živali, na katerih se izvajajo testiranja. Rejne živali nimajo niti pravice do življenja, so kot predmet, rejene v intenzivni reji v nemogočih razmerah. Prav vsak od nas pa lahko z več znanja in pozornosti poskrbi najprej za hišne ljubljence. Empatijo in bolj poglobljen odnos do narave pri otroku ali odraslem človeku razvijemo ravno v stiku z živaljo. Domača žival naj postane družinski član. Omogočimo ji pogoje, ki jih potrebuje. Potrebe živali so zajete v Zakonu o zaščiti živali in Pravilniku o zaščiti hišnih živali. Ljudje najpogosteje zavržejo mačke. Mačkam je treba dati hrano vsaj dvakrat dnevno, mladičem vsaj štirikrat dnevno. Mladiči potrebujejo posebno nego, več časa, znanja in tudi denarja. Že v prvem mesecu potrebujejo pasto proti glistam in trakulji, po navodilih veterinarja. Tekočina v ampuli proti bolham in garjam mladiču lahko reši življenje, saj so bolhe nevarne pre-našalke bolezni. Nerešljiv izziv nastane po tretjem mesecu, ko mladiče ločimo od samice - treba je poiskati odgovorne domove. Pogled na razigrane kepice je res čudovit. Živalske mame vedno izzovejo naše občudovanje, če jih le dovolj dolgo opazujemo. A vsaka žival zraste. Samica ima v letu dni lahko dve legli, celo tri, to je najmanj 12 mladičev. Male samice imajo mladiče lahko že pri petih mesecih, po zakonu je dovoljeno šele po 14. mesecu. Kje končajo vsi ti mladiči? Tega odgovora večina od nas ne želi vedeti. Ranjene živali nujno potrebujejo oskrbo veterinarja, prav tako prehlaje-ne ali bolne živali. Takrat mnoge mačke naenkrat ostanejo brez lastnikov. Prostovoljci lahko pomagajo le omejenemu številu živali. Hranjenje je velik strošek, potrebnega je veliko prostega časa, veterinarska oskrba, prevoz do veterinarske ambulante. Sterilizacija mačk je edina humana rešitev. Preprečimo, da mačke od hiše do hiše prosijo za hrano, so preganjane, zastrupljene, ustreljene, povožene pogosto težko ranjene v mukah poginejo. Zaradi večjega števila necepljenih in slabo hranjenih mačk se razvijejo bolezni, ki so za mnoge mačke smrtne. Poginejo počasi, včasih jih še žive jedo črvi. Delavnice o ravnanju z živalmi člani društva Reks in Mila pripravljajo vsak prvi četrtek v Knjižnici Medvode. Morda se spomnite knjige Mali princ, od koder izvira citat: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem." To velja tako za živali, rastline, za naravne dobrine kot tudi za sočloveka. IZOBRAŽEVANJE | 13 Dvajset let sorške šole Temeljni kamen so položili konec leta 1994, končana je bila leta 1996. Na proslavi ob dvajsetletnici je zapel otroški pevski zbor sorške šole. PETER KOŠENINA Podružnična šola v Sori praznuje dvajsetletnico. V začetku oktobra so se dolgega boja zanjo spomnili s proslavo, na kateri so v kulturnem programu sodelovali učenci in učitelji. Prvega septembra leta 1996 so prag nove šole v Sori prestopili prvi učenci. Dvajset let pozneje se nam na začetku vasi zdi samoumevna in kot da od nekdaj stoji tam, a Sorci so se zanjo borili vsaj desetletje in pol. Stara šola sredi vasi je svoje poslanstvo opravljala že sto deset let, ko so v Sori leta 1983 imenovali gradbeni odbor za izgradnjo nove. Stavba, v kateri ni bilo tople vode, je nato učence gostila še več kot deset let, preden so se mlini na najprej šišenski, nato pa medvoški občini in Ministrstvu za šolstvo in šport obrnili dovolj, da je nova zgradba vendarle postala resničnost. Brez požrtvovalnosti domačinov ne bi šlo. Kako pomembna je bila zanje nova šola, so bili pripravljeni pokazati tudi z zaprtjem ceste skozi vas, ko iz Ljubljane več let ni bilo obljubljenega denarja. Temeljni kamen so po številnih zapletih položili ob koncu leta 1994, do začetka šolskega leta 1996/1997 pa je bila nova stavba pripravljena na sprejem učencev. Nova šola v Sori je bila ena prvih v Sloveniji, ki je bila grajena z mislijo na novi program devetletke. Prvih nekaj let so jo otroci obiskovali štiri leta, zdaj jih v njenih klopeh preživijo pet, nato pa odidejo na matično šolo v Presko. Letos jo obiskuje 87 učencev, od teh prvi razred obiskuje kar 23 otrok. Ker so demograf- ske napovedi vzpodbudne, se bo število učencev tudi v prihodnjih letih najverjetneje povečevalo. Z načrti za gradnjo nove stanovanjske soseske v Rakovniku bi se število otrok lahko znatno povečalo, takrat pa bi šola lahko že postala premajhna. »Preigravamo možnosti, ali bi bilo mogoče razmišljati o tem, da bi tu imeli celo popolno devetletko. Potrebna bo strokovna debata v sodelovanju z ustanoviteljico Občino Medvode. Verjamem, da bo, če devetletke ne bo, zagotovo treba razširiti obstoječo šolo za vsaj nekaj učilnic,« pravi Primož Jurman, ravnatelj matične OŠ Preska. Dodaja, da je ena prvih stvari, ki bi se ji morali v Sori posvetiti, nova kuhinja, saj imajo v šoli zdaj le razdeljevalnico hrane, z njo pa precej organizacijskih težav. Na proslavi ob 20-letnici šole se je ravnatelj zahvalil krajanom, ki so sestavljali gradbeni odbor, Občini Medvode ter sorškim gasilskemu, kulturnemu in športnemu društvu, katerih člani so po-prijeli za delo, ko je bilo treba, da so bila dela prej končana. Šola z vsemi dobro sodeluje in je tako močno vpeta v življenje kraja. Univerza tudi za upokojence Univerza za tretje življenjsko obdobje z različnimi tečaji prvič prihaja v Medvode. MAJA BERTONCELJ Idejo, da bi Univerzo za tretje življenjsko obdobje kot novost pripeljali v medvo-ško občino, so dali v Krajevni skupnosti Pirniče. Povezali so se z Ljudsko univerzo Kranj, ki bo v primeru zadostnega števila prijavljenih izvajala tečaje. Kot pravijo, bo to šolsko leto uvajalno. Želja je, da bi se tečaji prijeli in bi jih sčasoma tudi sofinancirali tudi občina ali država, s tem pa bi postali za udeležence finančno lažje dostopni. Univerza za tretje življenjsko obdobje je namenjena vsem upokojencem iz medvoške občine, tečaji pa se bodo v Domu krajanov Pirniče izvajali, če bo za posamezen tečaj prijavljenih vsaj osem udeležencev. V pisarni KS Pirniče se v Univerzo za tretje življenjsko obdobje lahko vpišete še v torek, 18. oktobra, in v četrtek, 20. oktobra, med 16.30 in 19.30. V katere tečaje se lahko vpišete? Odločili so se za začetni in nadaljevalni tečaj angleščine, za tečaj aplikacije Google, fotografsko delavnico, umovadbo, umetnostno zgodovino in arheologijo. 14 | IZOBRAŽEVANJE ZA KREPITEV ZDRAVJA ČREVESJA! Prva gradbena faza bo končana v začetku leta PSILIUM Z BERTRAMOM PSILIUM Z LIMONO GASTROVITAL BONBOOI SLNNKI KOREN IN JANEŽ SOUl/hA E La tradizione erboristica Sestava: 99 % psilium (indijski trpotec), 1 % bertram iz kontrolirane organske pridelave. Uporaba: 1/U do 1 čajne žličke luščin krajši čas namočite vodi in zaužijnz250 ml tekočine. Sestava: Psilium sam e, eterično olje limone. Uporaba: 1 čUapjnooražbliačk: o izdelka namočite v 200 ml vode, lahka čez noci.Dobro pramešajne in spijte skupaj s semeni, p red zDjorkom in zvečer pned spanjem, največ einakrat dnevno. Sestava: Korenina angelike, encijan koren, kardamom, kurkuma, cimet, ga Iga nt, ingver, a rt ¡čoka, pegasti badelj, voda, vol. a le 22%. Uporaba: 10 do 15 kapljic dvakrat dnevno pred obroki. Lahko jih pijemo razredčene z vodo ali sokom. Priporočamo jemanje tri mesece. Se2tavb: Čisti soo sladkega korena, aroma. BOULARDI ^e+probiotik. Imunski sistem potrebuje urejen prebavni trakt Izdelki so na voljo v specializiranitrgovini Medivital v Zdravstvenem domu v Medvodah, spletni trgovini www.medivital.si, v lekarnah, Sanolaborju in v specializiranih th/ovinal! 83 mečfi VITAL SO Ll M E La tradizione erboristica Matjaž Hribar, ravnatelj VIZ Smlednik, na gradbišču Medivital d.o.o.,Žlebe 13f,12l5Medvode,Tel:0i1 354 098, www.medmtal.si MAJA BERTONCELJ V Vzgojno-izobraževalnem zavodu Smlednik gradijo nov objekt in urejajo zunanje športne, parkovne in kmetijske površine. Z gradnjo so začeli pred poletjem, investicija pa je predvidena v dveh fazah. Prva faza vključuje gradnjo nadomestnega objekta ter zunanje športne, parkovne in kmetijske površine. Predviden zaključek del je v začetku prihodnjega leta. Vrednost investicije je ocenjena na več kot šeststo tisoč evrov, od tega bo večino prispeval zavod. "Novi objekt bo v treh etažah skupne površine okrog štiristo kvadratnih metrov. V njem bosta dve garaži, garderobe za zunanje igrišče, delavnica za hišnika, shramba za pripomočke ter učilnica za likovni in tehnični pouk. Zelo velika pridobitev bo večnamensko preplasteno športno igrišče v velikosti rokometnega igrišča, na katerem bosta Lzarisani tudi košarkarski igrišči, igrišči za badminton, odbojko, okrog pa bo atletska steza dolžine dobrih sto metrov. S tem bomo dobili b oljše pogoje za delo," je po- vedal Matjaž Hribar, ravnatelj VIZ Smlednik. V dogovoru z družino Lazarini zavod za zdaj še uporablja zunanje parkovne in kmetijske površine posestva. V zavodu na izvedbo druge faze investicije, ki vključuje prizidek k šoli ter obnovo kuhinje, jedilnice in kletnih prostorov, trenutno ne računajo. Dokumentacija je sicer pripravljena, ni pa denarja. In kakšno je trenutno stanje? "V glavnem objektu imamo zgoraj učilnice in večnamensko dvorano, zraven objekte, v katerih so štiri vzgojne skupine, in parkovno površino. Potrebe po novih prostorih so velike. Za izpeljavo vzgojno-izobra-ževalnega procesa potrebujemo več zunanjih površin, učilnici za tehnični in likovni pouk, za kateri v teh prostorih nimamo razpoložljivih možnosti," je pojasnil Hribar. VIZ Frana Milčinskega Smlednik ima že 70-letno zgodovino. Od leta 1946 do leta 1990 je deloval v graščini Lazarinije-vih. Zadnja leta je večinoma polno zaseden. Trenutno je vanj vključenih 28 učencev, število pa se med letom poveča. Sprejmejo jih lahko štirideset. Dobiva se čez leto V Kulturnem domu v Medvodah smo si ogledali prvo letošnjo premiero. V romantični komediji Ob letu osorej pod režisersko taktirko Milana Goloba igrata Monika Jekler in Džoni Balloni. IGOR KAVČIČ, FOTO: MATEVŽ JEKLER Igra Ob letu osorej ameriškega avtorja Bernarda Sladea je svetovna klasika, saj je od leta 1975 na vrhu gledaliških uspešnic. Starejši ljubitelji gledališča se je bodo spomnili v izvedbi legendarnega igralskega dueta Polone Vetrih in Iva Bana, ki sta predstavo v produkciji Cankarjevega doma prvič uprizorila leta 1987. Komedija je kasneje doživela različne izvedbe po slovenskih odrih in odslej ima svoje „začasno bivališče" tudi v Medvodah. V produkciji KUD Fofite se bosta Ob letu osorej srečevala Monika Jekler in Džoni Balloni. Njuno prvo srečanje je režiral Milan Golob. Zgodba je tipično ameriška - pa recimo zahodnjaška. Dva popolna tujca se leta 1951 srečata v motelu na kalifornijski obali in se, čeprav sta oba že poročena, zaljubita, potem pa se srečujeta vsako leto ob istem času še naslednjih petindvajset let. V njuno motelsko sobo smo v vseh teh letih povabljeni petkrat, šestkrat. Vsakič znova smo priča obilici komičnih situacij, ko par ne opravi le svojih potreb, ampak se pogovarja tudi o svojih družinah, zakoncih in otrocih. Glavni čar je v iskrenosti, ki jo igra ponuja gledalcem, ko spregovori o kočljivih vprašanjih medsebojnih odnosov, ki so bili aktualni tako v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot danes, dobrih štirideset let kasneje: vprašanja ljubezni, zvestobe, življenjskih vlog, učenja in staranja. Včasih se zdi, da bolj poznata svoja zakonska partnerja kot pa sama sebe. Akterja sta tako v podajanju zgodbe kot v igri prepričljiva in nas popeljeta v razmišljanje o sodobni emancipirani družbi, ki s seboj prinaša precej pester vsakdanjik. Medtem ko se sprašujemo, kaj je prav in kaj ne, pa se od srca nasme-jemo, saj Doris in George v dialogih vedno znova navdušujeta. Predstava nagovarja širok krog občinstva, zato ji obetamo veliko ponovitev, naslednji že 20. in 23. oktobra ob 19.30. Takole je bilo Ob letu osorej v času gibanja"flower power". KULTURA | 15 Muzikal je navdušil MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Abonma Sotočje se je začel s slovenskim muzikalom Cvetje v jeseni, ki je navdušil. V razprodani Športni dvorani Medvode si ga je ogledalo nekaj več kot 1200 obiskovalcev. Za sladko pogostitev sta poskrbela Javni zavod Sotočje in Društvo kmetic ter žena in deklet na podeželju Medvod. 22. - 23. in 28. - 30. oktober _ Gorenjski das !»!2(jJ ^SSI USUI ¡jjj 16 | KULTURA Večna lepota cvetja Na Aljaževi domačiji v Zavrhu je do sredine novembra na ogled razstava Floribus in aeternum, ki je povezala skoraj štirideset ustvarjalcev iz kar šestih društev. SAMO LESJAK Ob priložnosti podarjenega šopka rož se marsikomu porajajo vprašanja o značilnostih in pomenu cvetja. Odgovor na to ponuja tokratna razstava, na kateri so se ob šopku cvetja povezali avtorji iz foto sekcije KUD FoFiTe, likovne sekcije KUD Pirniče, Društva likovnikov Cerklje na Gorenjskem, filmske foto sekcije in likovne sekcije KUD JaReM, KD Sejalec umetnosti in likovniki iz KUD Zbilje. Na ogled so tihožitja, cvetoče grmičevje, travniške cvetlice, ki jih je krasilo sonce izza našega očaka Triglava, ki je obsijalo reki Savo in Soro, ter prostrana cvetlična polja v medvoški kotlini, na filmskem platnu pa so ustvarjalci poklonili svoje rože glasbi Johanna Straussa mlajšega Na lepi modri Donavi. Obenem so poudarili tudi pomen cvetja: šmarnica je simbol nežnosti, ognjič predstavlja ljubosumnost in bolečino, nagelj močno in čisto ljubezen, amarilis ponos, velika rumena marjetica sprašuje 'Me ljubiš?', magnolija simbolizira dostojanstvo in simpatijo, sončnica predstavlja lažno bogastvo, lilija govori o rahlem prijateljstvu, travniška marjetica o nedolžnosti, nar- Aljaževa domačija je bila skorajda premajhna za številne obiskovalce odprtja razstave, ki je združila ustvarjalce več društev. / Foto: Arhiv KUD JaReM cisa predstavlja slepo upanje, vrtnica je simbol poezije, lepote, strasti, skrivnosti in občutljivosti ... Razstava pa se sprašuje tudi po sporočilnosti same barve cvetja in posledično barve na likovnih platnih oz. fotografijah. Kaj pomeni rdeča barva, kaj zelena, kaj rumena in modrikasta skupaj? Katere so barve ljubezni, strahu, zlobe, ljubosumja, dobrote, 'žlehtnosti', barve videnja v vesolje ... ? Katera barva je nanobarva? "Razstava fotografskih in likovnih del je posvečena vsem, ki dobro mislijo in se medsebojno povezujejo, kakor nas vse povezuje tudi cvetje v vsej svoji lepoti in večnosti," je ob odprtju razstave dejal Janez Meglič iz KUD JaReM. Kaj pa bi porekel naš Jakob Aljaž, ko bi videl to lepoto na filmskem in likovnem platnu ter na fotografskem papirju? Gotovo bi dejal: "Kaj pa vi počenjate v moji domačiji? Za časa svojega življenja ne bi niti pomislil, da bo moja rojstna hiša čez 171 let tako lepo zaživela z ljudmi, ki vedo, kaj je sožitje. Vesel sem, da v moji domačiji tako lepo skrbite za raznolika kulturna doživetja. Le tako naprej." SENGAR rim»! PREPROSTO MEDVODE, BC MERCATOR tel.: 01/36 11 034 KRANJ, C. STANETA ŽAGARJA 2 (nasproti Policije) tel.: 04/202 41 60 LJUBLJANA, PRUŠNIKOVA 78 tel.: 01/512 37 08 www.sengar.si "V Čistilnica, pralnica in šiviljstvo ŠENGAR ■ Čiščenje plaščev, suknjičev, hlač, zimske konfekcije, odej in blazin, merino posteljnine, preprog, zaves in drugih tekstilnih izdelkov. ■ Pranje gostinskega perila, delovnih oblek, posteljnega perila. ■ Šiviljska popravila (ožanje, krajšanje, menjava zadrg, krpanje...). ■ Stalna akcija pranje in likanje srajce 1 EUR/kos. ■ Parkirni prostor zagotovljen. KULTURA | 17 Kozolci skozi fotografski objektiv V Knjižnici Medvode je bila na ogled fotografska razstava fotosekcije KUD Fofite z naslovom Kozolci, člana sekcije Irena Krasnik in Matevž Jekler pa sta nato razstavila še fotografije na temo Moje Medvode. MAJA BERTONCELJ Pretekli mesec je bil v razstavnem prostoru Knjižnice Medvode v znamenju članov fotosekcije KUD Fofite Medvode. Boris Primožič, Greta Skvarča, Irena Krasnik, Irena Marsich in Matevž Jekler so v takšni zasedbi v knjižnici svoje fotografije razstavljali že četrtič, tokratna razstava je imela naslov Kozolci. Predstavili so jih v črno-beli tehniki. "Na razstavi je petindvajset fotografij petih avtorjev, vsak se predstavlja s petimi fotografijami. Največ kozolcev je iz Medvod, okolice, nekaj tudi z dlje. Dr. Bogataj je za kozolec dejal, da je to grad brez vrat in oken ter da so najlepši, ko so polni. Upam, da bodo še kdaj. V Sloveniji se zavest dviga in mislim, da se bodo ohranili," je ob odprtju razstave 7. septembra pojasnil mentor Boris Primožič. Razstava je bila na ogled do 22. septembra. Irena Krasnik in Matevž Jekler, dolgoletna člana fotosekcije KUD Fofite, sta se nato v knjižnici predstavila še s fotografsko razstavo s tematskim naslovom Moje Medvode, ki je bila na ogled do 13. oktobra. "Medvode so nama zelo všeč. S to razstavo želiva predstaviti naš kraj, ki ima enkratno lego. Veliko hodimo okrog, imamo veliko slik od povsod, končno pa smo ovekovečili svoj domači kraj," je povedal Matevž Jekler. Njuna Boris Primožič, Irena Krasnik, Greta Skvarča in Matevž Jekler na odprtju razstave Kozolci. Manjkala je Irena Marsich. najstarejša fotografija je stara tri leta, večina pa je novejših. "Najbolj všeč so mi Polhograjci, Sorško polje, Hraše ... Lepe konce najdeš v vsakem delu občine, le zaviti je treba še kam drugam," pa pravi Irena Krasnik. Dobrodelni gasilci MAJA BERTONCELJ Na letošnji gasilski veselici v Zg. Pirničah so gasilci podarili družini Kosec 1500 evrov. Kot so sporočili z društva, je del denarja prispevalo društvo, del pa so ga zbrali člani. V družini Kosec je pred štirimi leti nenadoma umrl oče Edi, star komaj 52 let, istočasno pa je hudo zbolela tudi mama Katarina, ki je lani oktobra umrla po treh letih borbe z boleznijo. Ostali so trije otroci: Jaka, Mina in Zala. Gledališka abonmaja v Medvodah IGOR KAVČIČ V letošnji sezoni je gledališko ponudbo v občini Medvode razširil javni zavod Sotočje z abonmajem, ki ga pretežno sestavljajo poklicne predstave in se bo odvijal v Kulturnem domu Medvode, kjer deluje tudi Fofite. Abonma Fofitejevi gostje pa bo gledališko ponudbo dopolnil s tremi lastnimi predstavami, poleg Ob letu osorej bosta to še Marcus Kobeli: Špeganje ali Peep šov pod Alpami in Niccolo Machiavelli: Mandragola, tu pa sta še dve gostujoči skupini (KUD Franc Kotar iz Trzina z Grenkimi sadeži pravice ter KUD Zarja iz Trnovelj z Macbethom). > \ * * • • • • WW < m • • • • • / ^ «• * 15. - 16. 10. 2016 FESTIVALNA DVORANA BLED 4 x diamant 0,3 karata 1 x diamantni poročni ali zaročni prstan Pari spremljajte nas na © Poročni sejem Bled WWW.POROCNI-SEJEM.SI 18 | MLADI Trideset dni brali po pol ure na dan Zaključili sta se akciji Poletavci in Najpoletavci. Kaj so najraje brali med počitnicami? MAJA BERTONCELJ Na zaključni prireditvi v Knjižnici Medvode so se zbrali poletavci - poletni bralci, stari od sedem do dvanajst let, in najpoletavci, bralci, stari od 13 do 16 let. Poletavcev je bilo letos 76, največ jih je bilo starih od osem do enajst let, kar nekaj več dečkov kot deklic, najpoletavcev pa devet. Na zaključku jih je zabaval animator Boštjan Gorenc - Pižama, ki je mladim bralcem predstavil nekaj odlomkov iz svojih prevodov otroških knjig, nasmejal pa jih je tudi s priredbami ljudskih pravljic. Vsi poletavci in najpoletavci so dobili priznanje in majico, potekalo pa je tudi žrebanje nagrad. "Letos so se nam prvič pridružili tudi najpoletavci. Z odzivom smo zadovoljni, tudi obisk na zaključni prireditvi je dober. Število mladih bralcev, ki so poleti pridno brali, je večje kot lani," je povedala Vesna črnčec, vodja projekta v Knjižnici Medvode. Nosilka projekta je sicer Mestna knjižnica Ljubljana. črnčeceva pravi, da takšni projekti povečujejo zanimanje za branje med počitnicami: "Koncept projekta je tak, da nobenega otroka ne sili k branju. Kot so se otroci pošalili, jim ni treba prebrati tridesetih knjig, temveč morajo brati trideset dni po pol ure na dan. Za to imajo več kot dva meseca časa. Izbira je prosta in zato so tudi bolj motivirani. Otroci ne berejo samo zaradi nagrad. Veliko jim pomeni tudi priznanje." In po katerih knjigah so najpogosteje Zaključna prireditev z Boštjanom Gorencem - Pižam0 posegali? Poletavci so brali stripe (Miki Muster, Hergé: Tintin, Davis: Garfield), knjige (Reiche: Dogodivščine hrčka Francka, Rowling: Harry Potter, Saint-Exupéry: Mali princ), knjige otroške stroke (Dolenc: Od genov do zvezd: osupljive zgodbe iz sveta znanosti), pa tudi revije Pil, Moj planet ... Med izborom najpoletavcev pa izstopajo naslednje knjige: Cabot: Princeskin dnevnik, detektivke A. Christie, Verne: V 80 dneh okoli sveta, Kranjec: Povest o dobrih ljudeh. Ste pripravljeni Ki dogodivščine? SREDNJE DOLG STRESNI KOVČEK THULÉ GAMME CLASSIQUE 4201 ■ Možnost plačila DO 24 obrokov s kartico MOJ PEUGEOT DINERS CLUB PEUCEOTMMUbTOTAL *Sam^^^Bane Mo^Peu^^^^^^lba velja do 71.H 6 ozirom^o razprodaje zc^j Slika je sirrlbolična. Cena za člane programa ugodnosti Moj Peugeot 223,99 € Redna cena: 373,32 € Kataloška št. 1609665780 PROGRAM UGODNOSTI MojPeugeot MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 KONCESIONAR LETA 2014 DOMAČI KRAJI | 19 Lovci pod Šmarno goro praznujejo sedemdeset let Ob obletnici so v avli Kulturno-umetniškega društva Pirniče odprli razstavo dveh svojih članov. PETER KOŠENINA Lovci Lovske družine (LD) Šmarna gora letos praznujejo sedemdesetletnico svojega delovanja. V soboto, 8. oktobra, so ob obletnici v Priničah pripravili proslavo in v sodelovanju z likovno sekcijo pirniškega kulturnega društva odprli razstavo slik in rezbarij dveh svojih članov. Lovska družina Šmarna gora je bila pred sedemdesetimi leti ustanovljena z namenom organiziranega in lovsko pravičnega lova divjadi. Lovci skrbijo, da so vrste divjadi in njihovo število v ravnovesju z bivalnimi in prehranskimi zmožnostmi okolja, kjer živijo. V Lovski družini Šmarna gora trenutno deluje 51 članov, ki vse leto spremljajo število in zdravje divjadi ter skrbijo za preprečevanje škode na divjadi v prometu. Vsako leto spomladi organizirajo očiščevalno akcijo v svojem lovišču. Svoj sedež imajo v lovski koči v Zavrhu pod Šmarno goro. Na proslavi so člani Lovske družine Šmarna gora prejeli priznanja Lovske zveze Slovenije in čestitke sosednjih lovskih družin. Po koncu uradnega dela je sledilo odprtje razstave slik Andreja Militarova in rezbarij Franca Barbiča, ki sta oba člana LD Šmarna gora. Barbič podobe rezlja iz roževine, največkrat upodobi divje živali in rastline, predvsem planiko, Militarov pa razstavlja slike z živalskimi motivi. Predsednik Lovske družine Šmarna gora Ivan Bek (desno) prejema priznanje iz rok predstavnika Lovske zveze Slovenije Mirana Zupančiča. Totalni TROJČEK KJERKOLI V SLOVENIJI 50% CENEJŠA NAROČNINA ZA PRVE 3 MESECE BREZPLAČNA NAMESTITEV SATELITSKE OPREME OB VEZAVI 2 LETI BREZPLAČNO FILMSKI PAKET CINESTAR PREMIERE „nitJfTurrTZM PREMIERE 1 PREMIERE 2 Obiščite naše prodajno mesto v Medvodah: Telemach Medvode BC Mercator Medvode, Medvoška cesta 3,1215 Medvode ali nas pokličite na 070 840 614. Namestitev in uporaba osnovne satelitske opreme (osnovni digitalni satelitski sprejemnik satelitska antena s priborom in pretvornikom frekvenc LNB) oz. namestitev dodatne satelitske opreme brez plačila nadomestila ter ugodnost popusta na mesečno naročnino je na voljo ob pogoju vezave naročniškega razmerja za 24 mesecev. Akcijska ponudba velja do 31.12.2016 oz. do porabe zalog, karkoli nastopi prej. Razlika med redno in akcijsko ceno namestitve in naročnine paketa se všteva v prejeto ugodnost ob vezavi. Za uporabo storitve je potreben ustrezen TV sprejemnik Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Več o pogojih in ceni uporabe opreme za storitev TOTALNI TROJČEK poiščite na www.teiemach.si, 0802288, info@telemach.si ali na prodajnih mestih. telemach 20|POGOVOR Bonsaj je živa umetnina Medvoščan Nik Rozman je eden mlajših bonsajistov v Evropi. Od lani je predsednik Slovenskega bonsaj kluba. MAJA BERTONCELJ V Športni dvorani Medvode je konec septembra potekala dvodnevna mednarodna razstava bonsajev, ki jo je organiziral Slovenski bonsaj klub. To je bila njihova sedma razstava, prvič pa so jo pripravili v Medvodah. Na ogled je bilo postavljenih več kot šestdeset bonsa-jev približno tridesetih razstavljavcev iz Slovenije in bližnjih držav, razstavo pa so dopolnjevale delavnice s priznanimi domačimi in tujimi mojstri ter spremljevalni program. Odkar je bil leta 2003 ustanovljen Slovenski bonsaj klub, se je poznavanje bonsajizma izboljšalo. Klub je do leta 2014 vodil znani novinar Tomaž Kovšca, sedaj pa je predsednik Medvoščan Nik Rozman. V pogovoru je povedal marsikaj zanimivega, tema pa so bili seveda bonsaji. □ Od kdaj so bonsaji del vašega življenja? "Bonsajizem je moj hobi že od otroštva. Ko sem bil star deset let, sem dobil svoj prvi bonsaj. Od kod to navdušenje, ne znam povedati, se je pa le še stopnjevalo. Kmalu sem dobil drugi pa tretji bonsaj ... Sedaj jih imam že več kot sto petdeset. Vem, da je imel moj stric nekaj bonsajev, vendar pa bi težko rekel, da sem od njega prevzel to navdušenje, je pa zagotovo k temu pripomogla podpora staršev. Danes sem eden izmed inštruktorjev Slovenskega bonsaj kluba, imam svojo šolo bonsaja in od lani sem tudi predsednik kluba. Za nami je sedma mednarodna razstava, ki je bila zelo uspešna." Nik Rozman je ljubitelj bonsajev že od otroških let. Je eden izmed osmih inštruktorjev Slovenskega bonsaj kluba in njegov najmlajši član. □ Kot sem slišala na razstavi, je eno pravi bonsaj, drugo pa "bonsaj", kupljen v veleblagovnicah ... Kakšna je razlika? "Za nas bonsajiste je to zelo velika razlika. Mi teh "bonsajčkov" iz trgovskih centrov sploh ne poimenujemo bonsaj. Te rastline prihajajo iz Koreje, Kitajske, kjer jih delajo kot po tekočem traku. So enakih oblik, imajo enako gibanje, posajeni so v neprimerno zemljo, niso primerno vzdrževani in v našem podnebju so obsojeni na propad. Bonsaji niso primerni za v stanovanje, saj tam zanje niso primerni pogoji. Vsakemu, ki si želi imeti bonsaj, svetujem, naj ne opravi takšnega nakupa, ker bo samo razočaran." □ Kako naj se bonsajizma loti nekdo, ki mu je to všeč, pa se nanj še ne spozna? "Najhitrejši in najlažji način je nakup bonsaja in potem naj najde nekoga, ki je vešč vzdrževanja bonsaja. Drugače pa je najcenejši način, ki pa traja, da gremo v naravo, poiščemo drevo, ki je zanimive oblike, ga izkopljemo in doma posadimo v večjo posodo z nekaj luknjami za odtekanje odvečne vode. Nekaj časa traja, da si drevo opomore od šoka, pre- POGOVOR| 21 saditve, nato pa počasi iz tega drevesa izoblikujemo bonsaj. To običajno traja vsaj pet let. Za začetek pa vsakomur močno priporočam začetniški tečaj pri kakem inštruktorju, kjer se bo naučil vseh pomembnih osnov." □ Katere vrste so najprimernejše? "Za bonsajizem so najprimernejše avtohtone vrste, ker so najbolj prilagojene našemu podnebju. Tudi čez zimo so bonsaji zunaj. Primerne so tudi vrste, ki izhajajo iz podobnih podnebij. Od naših avtohtonih vrst so najbolj priljubljeni bori, smreke, macesni, od listavcev gaber, bukev, glog, rešeljika, veliko je tudi uvoženih, večinoma azaleje, rododendroni, kitajski brini ... □ Kaj pa starost bonsajev? "Dejanska starost ni pomembna in se jo pri še "živi" rastlini težko določi. Pomembno je, koliko star je bonsaj po videzu." □ Kakšno je torej vaše delo pri bonsaju? "Edina obvezna stvar je zalivanje vsak dan, kar je seveda odvisno od vremena. Najbolje, da preverimo vlažnost zemlje. Poleti, ko je zelo vroče, lahko zalivamo tudi dva do trikrat na dan, pozimi lahko tudi en mesec ne. Bonsaj je živa umetnina, nenehno tudi raste. Vsak bonsaj je treba vsaj dvakrat ali trikrat letno oblikovati. Bonsaji so razvajene rastline. S tem, ko jih oblikujemo, jih le opomnimo na naravne sile: snegolom, vetrolom ... Obvezno je tudi gnojenje. Oglasi za zemlje in gnojila za bonsaje so marketinška poteza. Specializirano gnojilo za bonsaje ne obstaja, dobro je katerokoli." □ Od kod ste črpali znanje? "Ko sem začel bonsajistično pot, je bilo tega znanja še zelo malo, tudi po spletu. V slovenščini sedaj obstajata dve malo boljši knjigi o tem, kjer se da najti nekaj osnov. Za pridobivanje boljšega znanja pa literatura ni dovolj. Najbolj priporočam udeležbo na kakšnih delavnicah, za začetek začetniški tečaj, kjer se pridobi osnovno znanje." □ Ste eden izmed inštruktorjev. "V klubu imamo okrog trideset članov, osem nas je inštruktorjev. Posameznikov, ki se ukvarjajo z bonsaji, pa je seveda veliko več." □ Kot slišim, je to domena bolj moških in starejših ... "Drži. Glede starosti smo v Sloveniji malce posebni, saj je kar nekaj mlajših. Običajno so v bonsajizmu po večini starejši, morda zato, ker imajo več časa. Bonsaj laično povežejo z rožami in posledično z žensko populacijo. Je pa za oblikovanje bonsaja potrebne kar nekaj moči in morda je to razlog, da je več moških. Že odkar sem se včlanil v klub, sem najmlajši član. Mlajšega še ni bilo. Tudi v Evropi sem še vedno med mlajšimi." □ V katerih državah je bonsajizem najbolj razvit? "Bonsajizem izhaja iz Kitajske in ne iz Japonske, kot zmotno meni večina. Japonci so ga le prevzeli in dodelali. V Evropi je bil v preteklosti bonsajizem najbolj razvit v Italiji in Belgiji, danes pa vedno bolj tudi v Španiji. V Sloveniji se je od ustanovitve kluba nivo bonsajizma zelo izboljšal." □ Kateri je vaš najljubši bonsaj? "Ne bi mogel izbrati najljubšega. Z bonsajističnega vidika je najbolj zanimiv bonsaj, ki ima čim bolj razgibano deblo, lepo razvejanost, dober koreninski sistem, deblo se mora od baze proti vrhu počasi tanjšati, tako kot pri naravnih drevesih ... Je kar nekaj dejavnikov, kako opredeliti lep bonsaj, ima pa seveda vsak posameznik tudi svoje preference." □ Se udeležite tudi tekmovanj? "Običaj je, da se nagrade podeljujejo na razstavah. Bonsa-je ocenjujejo povabljeni strokovnjaki. Vsak posameznik, ki Na razstavi v Medvodah je bilo na ogled več kot šestdeset bonsajev, ki so prave umetnine. razstavlja, je seveda vesel nagrade za svoje delo. Nagrade so bile podeljene tudi na razstavi v Medvodah. Podelili smo pet nominacij, razglasili najboljši iglavec in najboljši listavec ter podelili priznanji Evropske bonsajistične zveze. Nagrada za najboljši listavec je šla v bonsaj klub iz Trsta, za najboljši iglavec pa sem jo prejel jaz za manjši črni bor. Evropska nagrada je šla v roke našega člana." □ Bonsajizem je za enkrat vaša ljubiteljska dejavnost. S čim pa se sicer ukvarjate? "Zaključujem študij krajinske arhitekture." VRTNI INŽENIRING B J i. BAN PRAVA IZBIRA ZA VAŠO OKOLICO Sp. Pirniče 42, 1215 Medvode www.okolica-bilban.si info@okolica-bilban.si GSM: 031/230-347 - Primož 041/506-584 - Vinko d Vzgoja ter prodaja vseh vrst okrasnih rastlin it Urejanje vrtov O Urejanje dvorišč z možnostjo asfaltiranja ali polaganja tlakovcev a Montaža ter prodaja vseh vrst vrtnih ograj ter vrat na daljinski pogon a Strojne storitve z gradbeno mehanizacijo AKCIJSKA PRODAJA SADIK ZA ŽIVO MEJO M kili PESTRA IZBIRA JESENSKIH LEPOTIC (mačehe, resje, krizanteme, trajnice ... Sprejemamo naročila za aranžmaje in šopke za prvi november (s predložitvijo tega oglasa vam priznamo 10 % popust.) i i \ I. 'J 22 | DOMAČI KRAJI Večer pod toplarjem Pod toplarjem Pr' Černet na Verju so oživili stare vaške običaje. MAJA BERTONCELJ Ličkanje koruze, prepevanje ljudskih pesmi ob zvokih harmonike ... Pod toplarjem Pr' Černet na Verju so člani sekcije za oživljanje starih običajev KUD JaReM 1. oktobra pripravili Večer pod to-plarjem, na katerem so oživili stare navade kmečkih opravil na deželi. Dogodek je bil v 26. Dnevih evropske kulturne dediščine in 4. Tednu evropske kulturne dediščine, ki je potekal med 1. in 8. oktobrom. "Danes se tukaj veliko dogaja. Obiskovalci pridno ličkajo koruzo, v katero smo skrili nekaj skrivnosti, imamo kulturni program z obiski Putina, Cerarja pa tudi predstavnika lokalne oblasti. Ko bo koruza obešena na latah, bodo sledili golaž, polenta, pijača ... Pri tem starem običaju je prav, da se prepevajo tudi ljudske pesmi, za kar skrbijo naše članice, prišle pa so tudi gostje iz Ljubljane. Manjkati ne sme harmonika," je povedal Roman Veras, predsednik KUD JaReM, in dodal, da bodo z dogodki pod toplarjem nadaljevali tudi v prihodnje: "Drugo leto bi radi pripravili slikarsko razstavo, razmišljamo o lutkovni predstavi ... Naše glave bodo zagotovo dobile še kakšno novo idejo." Dogajanja pod toplarjem je vesel tudi Štefan Čebašek z Ekološke kmetije Pr' Černet, Pod toplarjem Pr' Černet so obiskovalci ličkali koruzo in prisluhnili programu. ki je bil aktivno vpet v prireditev. "Do sodelovanja s KUD JaReM je prišlo povsem spontano. Odprti so za nove ideje in prav je, da jih krajani prispevamo. Takšni dogodki, ki obujajo stare običaje, se bodo pod toplarjem nadaljevali. Ne zavedamo se dovolj, kaj današnji dogodek pomeni. Včasih je ličkanje koruze pomenilo druže- nje, združitev dela, medsebojne sosedske pomoči ... Dogodek danes nima neke gospodarske veljave, ker je takole pripravljena koruza postopek, ki danes ni v praksi, pomeni pa druženje, lep dogodek - in želim si, da bi jih bilo še več," je povedal Če-bašek, ki si prizadeva uresničiti tudi idejo o učni kmetiji - muzeju na prostem. Vfibljem'. Kavarna 4 mačke, Center Medvode, T: 01 36 17 963 Gasilski veterani na izletu MAJA BERTONCELJ Veterani GZ Medvode so tudi letos odšli na izlet, Slovenijo pa so zamenjali s hrvaško Istro. Izleta se je udeležilo 35 veteranov, štiri veteranke in trije spremljevalci Gasilske zveze Medvode. Kot je sporočil Igor Sešek, so se najprej ustavili v Kubetu, nato pa se čez mejo odpeljali proti Buzetu, kjer jih je sprejela gasilska enota s sedemnajstimi poklicnimi gasilci in okrog sto prostovoljci. Pot so nadaljevali proti Roču do Huma, ki je v Istri znan kot najmanjše mesto na svetu. Sledila je vožnja do Istrskih toplic in nazaj proti domu. DOMAČI KRAJI | 23 Svet kozo pod cem V Galeriji pod kozolcem v Žlebeh kot prvi razstavlja Matevž Lenarčič. MAJA BERTONCELJ V Turističnem društvu Žlebe - Marjeta so pripravili novost, ki predstavlja tudi izvirno in zanimivo popestritev kraja. Žibertov kozolec, ki je obnovljen, so uporabili za galerijo. Prvo razstavo v njem so odprli 17. septembra, sredstva za projekt pa so pridobili z uspešno kandidaturo na razpisih Občine Medvode in Turistične zveze Slovenije. Dogodek je s petjem popestril kvartet Fone megale. Kot prvi se pod kozolcem predstavlja Matevž Lenarčič, diplomirani biolog, alpinist, padalec, naravovarstvenik, fotograf in pilot. Izbor je pojasnil Lado Vidmar, predsednik TD Žlebe - Marjeta, ki se z avtorjem že dlje časa pozna, saj sta oba alpinista: "Ko sem razmišljal, koga prvič pripeljati v to galerijo, sem doma zagledal knjigo Alpe - Kot jih vidijo ptice avtorja Matevža Lenarčiča. Razmišljal sem, da bo, če bo le Matevž za to, tukaj njegova razstava. Pozitivno se je odzval in tudi on je zadovoljen s končnim videzom, kar je zelo pomembno. To je tudi referenca za naprej. Mislim, da bodo pod tem kozolcem razstavljali res dobri fotografi in fotografske skupine ter da bomo pripravili zanimive etnološke predstavitve. Smo izvirni in izvirnost je pomembna povsod. Zelo lepo nam je uspelo." Kozolcu so tako dali novo funkcijo. "Prav je, da je v tem kozolcu neka vsebina. Glede na to, da se ne uporablja več za prvotni namen, je škoda, da bi kazal gola rebra, sploh ker smo ga obnovili. V njegova "okna" smo Lado Vidmar se je Matevžu Lenarčiču zahvalil za pozitiven odziv na povabilo. Prva razstava pod kozolcem je na ogled. postavili okvire, v njih so slike. Pogled sedaj ne zdrsi skozi late, temveč ostane na fotografijah," je povedal Vidmar. Matevž Lenarčič se predstavlja s 14 fotografijami, ki so nastale med njegovimi poleti z ultralahkim letalom okrog sveta od leta 2004 naprej. So z različnih koncev sveta. "Predstavljajo svet v najlepši podobi, kot ga lahko človeško oko opazi. Razstava je navdih za vse tiste, ki mislijo, da je svet dovolj velik, da bi ga lahko uničevali brez premisleka, in premalo velik, da bi lahko ljudje potovali iz enega v drug kraj. Po eni strani želim s takšnimi razstavami pokazati, da je treba svet varovati, po drugi strani pa ne se bati ljudi, ki prihajajo z druge strani meje. Vsi na tem svetu smo migranti. Tudi Slovenci smo nekdaj prišli na ta prostor in si ga ne moremo lastiti. Včasih je prav lepo svet pogledati iz zraka, ker ne vidiš nobene meje. Meje je ustvaril človek," je dejal Matevž Lenarčič. Zanj je to prva razstava v kozolcu, in kot je dejal, je vesel za idejo in realizacijo. Na ogled bo do sredine decembra. V Galeriji pod kozolcem bodo razstave menjali štirikrat letno. "Odprtje nove razstave bo sredi decembra, ko se začne novoletni čas. Dogodek bomo združili s prižigom luči. To bo etnološka razstava, ki bo obsegala celotno občino Medvode. Spomladi bomo novo odprtje združili s koncertom na Sveti Marjeti, poletno odprtje pa s pohodom po poteh roparskih vitezov. Naša želja je, da bi za jesenski termin na Marjeto pripeljali Jesenske serenade. Potem bi imeli štiri razstave združene s štirimi dogodki, ob vsakem letnem času eno," je nekaj o načrtih spregovoril Vidmar. Moje pesmi, moje sanje v Pirničah MAJA BERTONCELJ V domu krajanov v Pirničah bo v torek, 25. oktobra, koncert Moje pesmi, moje sanje, na katerem boste lahko prisluhnili citrarki Tanji Zajc Zupan, pevki Teji Saksida, pevcu skupine Rok 'n' band Roku Ferengji, vokalni skupini Stiški kvartet, pevcu in instrumentalistu Hervinu Jakončiču in voditeljici Ani Zupan. Program bo obarvan predvsem z ljubezensko tematiko ter z znano glasbo iz nostalgičnih filmov. 24 | DOMAČI KRAJI Korak k oživitvi kulturnega doma V prenovljeni avli Kulturnega doma Medvode so odprli Kavarno Sotočje. MAJA BERTONCELJ "Prenovljena avla je za nas velika pridobitev, korak na poti do oživitve dogajanja v Kulturnem domu Medvode, kar je naša velika želja. Z abonmaji, kino predstavami in poglobljenim sodelovanjem z JSKD nam to uspeva, kavarna pa bo dodatna ponudba, ki bo za zdaj odprta samo v času naših dogodkov v Kulturnem domu Medvode," je ob odprtju kavarne Sotočje 5. oktobra povedala Ines Iskra, v. d. direktorja Javnega zavoda Sotočje Medvode. Obnova avle je bila investicija zavoda. "Zanjo je imela posluh tudi Občina Medvode, ki jo je odobrila in tudi delno sofinancirala. Vrednost investicije je sedemdeset tisoč evrov, občina je prispevala dvajset tisoč evrov. Stroške obnove smo krili iz tržne dejavnosti in ne na račun programov. Dela so se začela konec junija, izvajalo pa jih je deset lokalnih, medvoških izvajalcev," je še povedala Iskra, in dodala, kaj vse je bilo narejenega: "Avla je praktično v celoti prenovljena. Spustili smo strope, nove so luči, ozvočenje, del izolacije, del električne napeljave, ki se je izkazala že za dotrajano, prenovljena so bila teraco tla, opravljena mizarska dela, beljenje, novo je pohištvo, obnovljen je točilni pult, nov je celoten stekleni del pa tudi svetlobni napisi, tako da sta daleč vidna napisa Kulturni dom Medvode in Kavarna Sotočje." Idejno zasnovo preureditve je pripravil arhitekt Matej Hofler, ki je ob tem povedal, da je izbral brezčasen stil, "da se človek v prostoru dobro počuti, z veseljem pričakuje predstavo in spije kavo." Trak v obnovljeni avli Kulturnega doma Medvode sta prerezali Ines Iskra kot v. d. direktorja Javnega zavoda Sotočje Medvode in podžupanja Medvod Darinka Verovšek. Nekaj besed je ob odprtju spregovorila tudi podžupanja Medvod Darinka Verovšek: "Ta kavarna bo odprla prostor na sotočju Sore in Save. Skupaj z ureditvijo nabrežja, prihodnjo ureditvijo športnega parka Medvode in mestnega jedra okrog Medvoške ceste in tržnice, bomo Medvoščani, prepričana sem, dobili prostor, kjer se bomo lahko družili, izmenjevali izkušnje, mnenja, predloge, komentarje, predvsem pa, kjer bomo poskrbeli, da bo naša skupnost tista, kakršne si vsi želimo: skupnost ljudi, ki želi nekaj dobrega prispevati za ta kraj, za to, da se bomo v njem vsi skupaj dobro počutili. Vsi, ki imamo radi medvoško kulturo, smo veseli te nove pridobitve in gremo skupaj v smer, da bodo Medvode postale tudi mesto kulture." Odprtja se je udeležilo lepo število ljudi, ki so prisluhnili zvokom klavirja in si ogledali baletni nastop, sledil pa je ogled premiere romantične komedije Ob letu osorej "hišne" gledališke skupine KUD Fofite. Pri Janharju odprli vrata MAJA BERTONCELJ Številni obiskovalci so prvo oktobrsko sobotno popoldne preživeli na kmetiji Janhar v Hrašah. Tamkajšnji jahalni center je odprl svoja vrata in ob tem pripravil pester program. "Prvič smo se odločili za dan odprtih vrat. Namen je druženje vseh obiskovalcev, kraja, občine in vseh nas, ki nas druži ljubezen do konjev. Z obiskom smo zelo zadovoljni in upamo, da bo dogodek postal tradicionalen," je povedal Žan Janhar, vodja jahalne šole in inštruktor jahanja. Program je bil zanimiv za vse generacije. "Za otroke smo pripravili deset različnih delavnic, obiskovalci se lahko sprehodijo med dvanajstimi stojnicami, potekajo kmečke igre, prikazano je izdelovanje kočij, sedlarstvo, kovanje. Lahko se preizkusite v jahanju, se zapeljete s kočijo ... Osrednji dogodek pa je gala predstava z desetimi točkami. Za organizacijo takšnega dogodka so zaslužni številni, ki so nam pomagali," je dodal Žiga Janhar. Na kmetiji delajo tri generacije, tudi njegova brata Žiga in Urban, starši, vodja je oče Jože Janhar, in njihova stara mama. Konji so osrednja značilnost kmetije. "Tako je od leta 1994, ko je prišlo do odločitve, da bo konjereja naša osnovna dejavnost. Osrednji del je bila gala predstava z desetimi različnimi točkami. Konji so bili na kmetiji prisotni že prej: včasih kot delavni, vmes ljubiteljsko, trenutno pa se ukvarjamo s šolo jahanja, terenskim jahanjem, jahanjem ponija, oskrbo konj, vožnjo s kočijo, porokami in drugimi slavnostnimi dogodki. Na kmetiji je trenutno 35 konjev, za katere se trudimo, da so v naravnem okolju, veliko na pašnikih in da uživajo svoje življenje," je še pojasnil. DOMAČI KRAJI | 25 Na vrsti je bila šranga PETER KOŠENINA Turistično društvo Goričane - Vaše je sredi septembra četrtič pripravilo prireditev Ko vaško jedro oživi, na kateri prikazujejo stare običaje, na tržnici nudijo pridelke z okoliških kmetij in zabavajo otroke. Sodoben način življenja družbo spreminja in običaje, ki so bili vsakdanji še pred nekaj desetletji, hitro pozabljamo. V TD Goričane - Vaše želijo običaje ohraniti in jih vsaj enkrat letno pokazati obiskovalcem. Letos so se odločili prikazati šrango - poročni običaj, pri katerem mora ženin vaškim fantom dokazati, da si nevesto zasluži. Običaj šranganja se od vasi do vasi razlikuje in k sreči še ni izumrl. Člani turističnega društva niso prika- V TD Goričane - Vaše so letos prikazali običaj šranganja. zali goričanske šrange, pač pa tako, kot občine Medvode. Otrokom je nedeljsko jo pozna večina Gorenjske. Dogodek Ko popoldne minilo ob predstavi Erikova vaško jedro oživi je bil sprva namenjen kitara in otroških ustvarjalnih delavni- domačinom, z leti pa se ga je začelo ude- cah, odraslim pa ob prijetnem druženju leževati vse več ljudi tudi z drugih delov in zvokih harmonike. Dve uri samo za ženske www.gorenjskiglas.si V Zbiljah tretje leto potekajo ženski večeri MAJA BERTONCELJ V delavnicah društva Barka v Zbiljah vsakih štirinajst dni ob ponedeljkih potekajo ženski večeri, dve uri, namenjeni samo ženskam. "To je čas, ki si ga vzamemo zase, sedimo v krogu in podelimo svoje zgodbe, druga drugo slišimo in zrcalimo sebe. Pogosto, če ne v svoji, se prepoznamo v zgodbah, ki jih govorijo druge ženske. To je čas, ki je namenjen negi nas samih, povezovanju. Osnovni namen je, da ob zaključku vsaka reče, ali sem danes za nekaj lažja ali pa sem nekaj dobrega spoznala o sebi," je pojasnila Breda Perme, vodja ženskih večerov. Gre predvsem za pogovore, včasih tudi zaplešejo, se zabavajo, rišejo, uporabijo različne metode sproščanja in meditacije ... 'Včasih se za kakšno temo, ki je posebej pereča, vnaprej dogovorimo, včasih pa gremo s tokom, kakor nanese," pravi Permetova. Ob našem obisku zadnji ponedeljek v septembru, ko so imele prvo srečanje v novi sezoni, je bila tema spomini na počitnice pa tudi, čemu se bodo letos najbolj posvetile. "Posvetile se bomo skrbi zase, da se po- stavimo zase in se podpiramo," je povedala Permetova in dodala, da so s srečanji začele pred tremi leti: "To je bila moja dolgoletna ideja. V Barki so bili prijazni, odstopili prostor, ženske so prišle, med seboj se vse nismo poznale. Tukaj smo tretje leto. Prihaja nas sedem, nismo pa zaprt krog, veseli bi bili še kakšne nove." Udeleženke ženskih večerov so s cele občine Medvode. "Ta srečanja so prinesla iskrena prijateljstva. Lahko se pogovoriš, poveš, kar čutiš, ker si vse zaupamo, nič ne olepšamo," je povedala Vilma. Tina pa je dodala: "Človek se kar malce spremeni. Pogovorimo se o stvareh, tako da dobiš potrditev, ali je prav ali ne. Ena drugo znamo poslušati. Dve uri prehitro mineta in velikokrat podaljšamo." "Skupaj iščemo rešitev in podporo. V tem hitrem tempu je lepo, če si lahko vsaj za dve uri oddahneš in si sam s seboj," je še dejala Permetova. Udeležba na ženskih večerih je brezplačna, za kar gre zasluga tudi društvu Barka, kjer jim prostore oddajajo brezplačno, za kar se jim oddolžijo tudi tako, da enkrat letno organizirajo očiščevalno akcijo. DELOVNI CAS: PON.-PET.: 9.-18. ure SOBOTA: 9.-12. ure Seškova c. 9 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 39,90 EUR i ¿ 59,90 EUR ODKUPUJEMO VSE VRSTE ZLATA www.zlatarstvo-trtnik.si 26|ŠPORT Dva treninga že zjutraj Od trideset do petintrideset ur treninga tedensko: okrog 35 km plavanja, od 350 do 400 km kolesarjenja, okrog 90 km teka. Toliko je trenirala triatlonka Mateja Šimic na pripravah na olimpijske igre v Riu, ki so bile njene druge. Po olimpijskem ciklu pravi, da je čas za razmislek, kako naprej. MAJA BERTONCELJ Mateja Šimic, 36-letna triatlonka iz Vi-krč, je bila edina medvoška športnica na letošnjih olimpijskih igrah. Osvojila je 31. mesto in za šest mest izboljšala uvrstitev z iger v Londonu. Pretekli teden sva se pogovarjali o sezoni, celotni karieri pa tudi o prihodnosti. □ Je sezone za vas konec? "Še vedno treniram, ker me čaka še ena tekma, potem pa bo letošnja olimpijska sezona končana. Zadnjo tekmo bom imela sredi oktobra v Italiji. To bo finale italijanskega grand prixa. Sem v boju za skupno zmago. Imam štiri tekmovalne licence. V Sloveniji tekmujem za TK Telemach Ljubljana, vendar je to bolj redko, saj sem bila osredotočena na zbiranje točk za olimpijsko lestvico. Tekmujem še za klube v Italiji, Nemčiji in Franciji. Tudi moj trener je Italijan." □ Koliko pa je treninga? "Letošnja sezona je bila predvsem osredotočena na olimpijske igre, tako da sem trenirala povprečno od 30 do 35 ur tedensko. To je zelo veliko. To tedensko pomeni okrog 35 kilometrov plavanja, od 350 do 400 kilometrov kolesarjenja, okrog 90 kilometrov teka, poleg tega pa še druge vaje. Niso pa samo treningi. Predvsem je pomembna prehrana, prava regeneracija. Če se le da, je potreben počitek tudi čez dan. Pred olimpijskimi igrami sem imela na programu zjutraj dva treninga, kosilo, počitek in potem vaje in še en trening, nato par v posteljo ob primerni uri, da sem bila zjutraj spočita za nove treninge. Tako je bilo pred olimpijskimi igrami, po njih pa sem si rekla, da bom sedaj predvsem uživala, tako da imam tedensko od 20 do 25 ur treninga. To je velika razlika, vendar je za te tekme, ki jih imam, dovolj." □ Ste z nastopom v Riu zadovoljni? "Bila sem odlično pripravljena in to se mi še sedaj pozna, tako da mi za te tekme po olimpijskih igrah ni treba toliko trenirati. V vseh treh disciplinah sem nastopila odlično, žal pa se je malce zalomilo le pri taktiki, na kar nisem imela Mateja Šimic se udeležuje tekmovanj po vsem svetu. Na sliki je v Mehiki, kjer jo je spremljal tudi sin Luka. velikega vpliva. Na koncu srebrna Švi-carka je sicer tako dobra plavalka kot jaz, je pa fenomenalna kolesarka in računala sem, da bova prišli v isti skupini iz vode, a je odplavala najbolje v svojem življenju. Prišla je z najboljšimi plavalkami in na kolesu se je potem razlika toliko povečala, da na teku slabših tekačic nisem mogla več ujeti. Med prvo in drugo skupino po kolesarskem delu so bile na koncu tri minute, do minute in pol pa je razlika, ki se v tekaškem delu še da pridobiti in bi na koncu dosegla to, kar sem pričakovala, torej uvrstitev do dvajsetega mesta. Bila je realna, a ob drugačnem razpletu. Iz vode sem prišla dvajset, trideset sekund za prvimi in bila zares zadovoljna. Plavanje v visokih valovih s pretokom mi je zelo ustrezalo in v vodi sem se zelo dobro počutila. Večje probleme sem imela na kolesu, sploh ker je bila proga zelo razgibana. Bila sem v skupini, ni se dalo narediti več in zato sem moči prihranila za tekaški del. Rio je bil zame pozitivna izkušnja. Progo sem poznala, saj sem bila leto prej na generalki. Poznala sem okolje, ozračje, kulturo, na kaj moram biti pozorna med pripravami, tako da sem bila stoodstotno pripravljena." □ Primerjava Ria in Londona? "London je bila zame pika na i, ker sem do zadnjega lovila normo, tako da so bile takrat po kvalifikacijah priprave zelo stresne. Za Rio sem si lahko vzela tri mesece priprav, ki so večinoma potekale v Sloveniji, vsaj prvi del. Dva tedna sem bila na pripravah v Radovljici, izkoristila Blejsko jezero, večino plavalnih treningov pa naredila na bazenu. Priključili so se mi še drugi triatlonci, tako da smo trenirali tudi skupinsko plavanje. Dva tedna sem bila na Portugalskem in se pripravljala skupaj s ŠPORT|27 še nekaterimi olimpijkami. Tretji del pa sem naredila že v Braziliji. Udeležila sem se zaključnih priprav v Santosu. Pred mano so bili tam tudi plavalci. V Braziliji sem preživela dobre tri tedne, od tega dva v Santosu." □ Sistem doseganja norme je pri triatlonu drugačen. Kako vse skupaj poteka? "To je šport, ki ima zelo težke kvalifikacije. Potekajo dve leti, za Rio od 15. maja 2014 do 15. maja 2016, in v tem času se je treba udeležiti čim več tekmovanj. Imamo jih osem, ki štejejo za svetovno prvenstvo, pa svetovne pokale in kontinentalna prvenstva. To pomeni veliko potovanja. Šteje 14 najboljših rezultatov. To realno pomeni, da se je treba udeležiti okrog 21 tekmovanj po celem svetu. Sezona se začne na začetku marca v Abu Dabiju, se nadaljuje v Avstraliji, na Novi Zelandiji, Japonskem, Kitajskem, vmes skoči v Mehiko, se vrne v Afriko, nato v Evropo, vmes še kje drugje, potem v Ameriko, Kanado, Južna Korejo ... Celotna sezona vzame vsaj deset dolgih poletov, kar te utrudi. Tudi finančno je to velik zalogaj. Za celotno sezono potrebujem skoraj šestdeset tisoč evrov, za same kvalifikacije sto dvajset tisoč evrov, kar je veliko denarja. Nastop na olimpijskih igrah je nekakšen finale, v katerem nastopi 55 žensk in prav toliko moških. Na voljo imamo en start - za razliko od drugih športov, kot sta na primer atletika, plavanje □ Prepotovali ste ves svet. Kje vam je posebno všeč? "V teh petih, šestih letih sem bila na vseh celinah, in to večkrat. Zelo me je navdušila Kolumbija. Rada se vračam v Mehiko, kjer je bil z mano tudi sin. Koreja me je tudi prijetno presenetila." □ Omenili ste sina. Kako usklajujete šport in materinstvo? "Sin Luka je star osem let. Na začetku je bilo lažje, ker je bil mlajši, odkar je v šoli, je težje, a s pomočjo staršev gre. Dvakrat letno gre z mano tudi na oddaljena prizorišča, poleti je večkrat z mano." □ Je tudi on že v športu? "Rad je v gibanju. Pravi, da ko bo velik, bo nogometaš. Žogo ima vedno s seboj. Hodi na plavanje, atletiko. Želim, da v tem predvsem uživa, da to ni tekmovalne narave." □ Za vami je že kar dolga triatlonska kariera. Kdaj ste začeli? "Moj prvi triatlon je bil leta 1992, tako da se s sotekmovalkami tudi kdaj pošalimo, da nekatere takrat sploh še niso bile rojene. Leta 1995 je bila moja prva mednarodna tekma, evropsko mladinsko prvenstvo, kjer sem osvojila drugo mesto, in to me je povleklo v traitlon. Prej sem več plavala." □ Kaj so vam dala vsa ta leta? "Ko sem opravljala prvi olimpijski ciklus in potovala po svetu, sem se zelo osebnostno spremenila v pozitivni smeri, dozorela. Poleg organiziranosti, izkušenj, ti šport prinese veliko sprememb v življenju." □ Po koncu sezone je čas za pogled naprej ... "Vsaka štiri leta si postavim nov cilj. Konec je olimpijskega ciklusa, ne pa še sezone. Športno gledano sem zelo veliko dosegla in sem na nekem razpotju. Pogledujem še proti drugim možnostim v življenju. Brez športa si življenja ne znam predstavljati, tako da bom zagotovo ostala povezana z njim. Ali bo to na tako visokem nivoju ali rekreativno, pa bo treba še malce počakati, da vidim, kaj mi prinese življenje." Vljudno vabljeni! T: 01/ 361 84 70 ((S Cenjene stranke obveščamo, da smo se zaradi večje dostopnosti storitev preselili na novo lokacijo, hkrati pa smo podaljšali poslovni Po novem lahko zavarovanja uredite na novi lokaciji na Cesti komandanta Staneta 4A v Medvodah - v bližini trgovskega centra Spar - in preverite aktualno ponudbo Zavarovalnice Triglav tudi v popoldanskem času. Delovni čas predstavništva v Medvodah: ponedeljek - petek: 08:00 - 18:00 triglav.si triglav 28 | ŠPORT IN REKREACIJA Medvoščani v gorskem teku Na svetovnem prvenstvu v gorskem teku v Bolgariji so nastopili trije Medvoščani. Med člani je v konkurenci 141 tekačev iz 22 držav Timotej Bečan osvojil 64. mesto, Matic Plaznik je bil 95., med mladinci pa je bil Tine Hren 55. Gorski tekači so sezono svetovnega in slovenskega pokala zaključili 1. oktobra s tekom na Šmarno goro. V slovenskem pokalu je bil Hren med mladinci skupno drugi, pri članicah je četrta Tina Kozjek iz Valburge, pri članih pa je prav tako četrti Bečan. Dirkal še na velodromu Andrej Žavbi iz Zbilj se je vrnil s svetovnega prvenstva kolesarjev masterjev, ki je od 1. do 8. oktobra potekalo na velodromu v Man-chestru. Nastopil je v različnih disciplinah, najboljši rezultat pa je s šestim mestom dosegel v "scratchu", skupinski dirki na 7,5 km s tridesetimi krogi in končnim ciljem. Osmi je bil v zasledovanju na 2000 metrov, prav tako osmi pa tudi na dirki na točke. Javno o strategiji razvoja športa V Športni dvorani Medvode je potekala predstavitev predloga Strategije razvoja športa v Občini Medvode za obdobje 2017-2023 ter predstavitev idejne zasnove gradnje športnega parka. Za pripravljeno gradivo in predstavitev sta bila pohval deležna Javni zavod Sotočje Medvode in Športna zveza Medvode. Več o tem v novembrskem Sotočju. Končana sezona na tekaških rolkah MAJA BERTONCELJ S tekmami za 12. pokal Logatca se je pretekli konec tedna končala poletna sezona na tekaških rolkah in rolerjih za pokal Geoplin. Na tekmi sta bila absolutna zmagovalca Medvoščana Anja Žavbi Kunaver (TSK Logatec) in Janez Lampič (TSK Triglav Kranj). Lampič je bil med člani prvi tudi v skupnem seštevku pokala, v katerem so se na stopničke uvrstili tudi člani NŠD Medvode: med starejšimi deklicami je bila tretja Zala Jenko, med starejšimi dečki prvi Anže Gros, med mlajšimi mladinci tretji Nejc Šraj, med mlajšimi mladinkami prva Špela Zorjan, med člani pa tretji Aleš Gros. Nad Smlednikom za državne naslove MAJA BERTONCELJ V Smledniku je 24. septembra potekalo že sedemnajsto prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za osnovne in srednje šole. Tudi letos so tekmovali številni mladi iz cele Slovenije. Tekmovanje poteka v organizaciji Osnovne šole Simona Jenka Smlednik na čelu z vodjo tekmovanja Stanko Grah, TD Smlednik, Združenja za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije in Zavoda za šport Republike Slovenije Planica. Med tekmovalci iz medvoške občine se je kot edina na stopničke pri starejših mladinkah uvrstila Lucija Šušteršič iz Sore (Gimnazija Šentvid), ki je bila tretja. M DAVIDOV HRAM DISKONT Savska loka 21/c (zraven bivše Planike) T: 04 20 10 590 «K« M\S »V**® »ttfc« MfllOSV Za vas smo prenovili trgovino, kjer vas pričakujemo od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. ŠPORT IN REKREACIJA | 29 Največ jih je teklo na pet kilometrov Na petem Medvoškem teku je na treh razdaljah nastopilo 266 tekačev. Tekači so se podali na pet kilometrov dolg krog, ki so ga pretekli enkrat, dvakrat ali štirikrat. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Medvode na tekaškem zemljevidu v zadnjih letih postajajo vedno bolj prepoznavne. Imajo Medvoški tek, ki je letos 24. septembra potekal petič. Organizacijske niti je tudi tokrat imelo v rokah ŠD Efi na čelu z nekdanjo vrhunsko atletinjo Eufemijo Štorga. Na startu je bilo 266 tekačic in tekačev, ki so izbrali med tremi razdaljami: pet, deset in dvajset kilometrov. Za otroke so pripravili Vzajemkov tek. Najštevilnejša je bila konkurenca pri moških na deset kilometrov. Na prvih treh mestih so bili gorski tekači. Zmagal je Peter Lamovec (Salomon, 31:50) pred Gašperjem Bre-garjem (Gledring, 32:25), tretji pa je bil Beshir Rezai (TK Šmarnogorska naveza, 34:46). V ženski konkurenci je bila na tej razdalji najhitrejša Karmen Vavk-man (Cekinčice, 43:21), tretje mesto pa je osvojila članica ŠD Efi Barbara Koblar. Na pet kilometrov sta bila najhitrejša domačina, prav tako gorska tekača Tine Hren (18:04) in Tina Kozjek (19:02), oba iz TK Šmarnogorska naveza. Zmaga pa je v Medvodah ostala tudi na dvajset kilometrov. Jure Gaber je bil kljub bo- lezni nekaj dni prej najhitrejši s časom 1;13:03, medtem ko je najdaljšo preizkušnjo pri ženskah dobila Kristina Bele (AK Pivka, 1;30:27). Tekači se bodo na Medvoškem teku znova srečali zadnjo septembrsko soboto prihodnje leto. 30 | NA KOLESIH Avto, ki je manjkal Kia dopolnjuje svojo ponudbo z najnovejšo "dvoživko". Imenuje se kia niro. Hibrid, ki je manjkal v Kiini garaži MIROSLAV CVJETIČANIN Po analizi avtomobilskega trga so v podjetju Kia med majhnimi športnimi terenci, srednje velikim športnimi te-renci in avtomobili spodnjega srednjega razreda ugotovili, da je čas za še en, povsem drugačen avto. Soul, sportage in cee'd so dobili novega sorodnika. Za obliko nira so poskrbeli v Kiinih oblikovalskih centrih v kalifornijskem mestu Irvine in korejskem Namyangu. Združuje praktične ter estetske dobrote kompaktnega športnega terenca z vitko, aerodinamično obliko in subtilno oblikovanimi površinami. Poudarjeno visok zadek daje temu HUV-u (hybrid utility vehicle) športni videz, ki ga dopolnjujejo visoko nameščene zadnje luči LED in minimalno število detajlov. Vitka bočna linija in zadnja okna poudarjajo sloko postavo, medtem ko mišičasti blatniki nudijo več prostora v kabini. Novi kia niro je prvi model, ki je narejen na Kiini novi ekološki platformi, za- hvaljujoč svojemu novemu "downsized" bencinsko-električnemu hibridnemu pogonu bodo njegove emisije CO2 nižje od 90 g/km, kombinirano, na osnovi novega evropskega voznega cikla (New European Driving Cycle). Niro HUV pred- stavlja pomemben preskok, ki ga Kia dela na področju udobnih, zabavnih vozil, ki se ponašajo z nizkimi emisijami. Na prvi pogled je zelo podoben spor-tageu, vendar že drugi pogled ponuja povsem drugačen avtomobil. Hibridi se čnef m k ^ ZIMSKE GUME? Hiša popolne mobilnosti! Spodnja Senica 20,1215 Medvode pointés [MiÄMWcaiaiioo 175/65R14 Point S Winterstar 3 Made by Continetal 185/65R15 Toyo TYCS Celzius all season 195/65R15 Toyo S943 205/55R16 Toyo S943 225/45R17 Point S Winterstar 3 Made by Continetal 37,18€ S : f 47,37€ m-j Ear (g/Ti2Ji _ ^ wwÀwfaesniK*si 42,63€ ijv.i D I * üs 58,51€ «a 75,29€ it A* Kb. vrs NA KOLESIH | 31 počasi, a zanesljivo utrjujejo v naši podzavesti. Avtomobilska industrija je, kot kaže, našla "mehkejšo" pot k električnim avtomobilom. Najprej "dvoživke" potem samo še elektrika! Verjetno res, vsaj kar se tiče razvitejših svetovnih držav. Najboljše v niru sta podvozje in pogon. Atmosferski motor prostornine 1,6 litra ponuja 105 konjskih moči, elektromotor jih doda še 44. Tako da sistem skupaj ponuja 147 oziroma 256 nanometrov navora. Pogon je vzporedni hibrid, elektromotor pomaga bencinskemu motorju, zato niro nima gumba za vključitev popolnoma električne vožnje. Vsi pogonski sestavni deli so spravljeni pod motorni pokrov, kjer družbo bencinskemu motorju delajo še združeni elektromotor, menjalnik, dva inverterja, konverter in nadzorna elektronika. Menjalnik je v nasprotju z večino hibridov dvo-sklopčni, kar štejemo kot velik plus. Litij-polimerna baterija je spravljena za posodo za gorivo, pod zadnjimi sedeži. Preprosta vožnja in zelo ugodna poraba goriva, to je to, kar pričakujemo od hibrida, kajne? Vožnja z nirom pa je lahko tudi precej bolj dinamična oziroma športna. To dovoljuje povsem nova platforma, ki je na račun rabe aluminija precej lažja od preostalih, na katerih slonijo Kiini modeli. Tako niro ni zgolj dolgočasna "dvoživka", čeprav je njegova največja hitrost 162 kilometrov na uro. Lahko bi dodali "le", vendar takšnega avta ne kupujejo prekrškarji, tisti, ki ne upoštevajo cestnoprome-tnih predpisov, ampak ozaveščeni ljudje, ki jim je mar njihova denarnica skupaj s čistim okoljem. Sistem za ohranjanje vozila v voznem pasu, zaznava mrtvega kota s sistemom za pomoč pri vzvratni vožnji, poleg izjemnega navigacijskega sistema novi niro vključuje impresivni paket povezljivostnih storitev, ki vas bo obveščal o vsem, medtem ko sistem "Android Auto"omogoča povezljivost pametnega te- Na prvi pogled je zelo podoben sportageu. lefona s prostoročno uporabo, brezžično polnjenje mobilnega telefona. Le postavite telefon na to mesto in se bo samodejno začelo polnjenje, brez kakršnihkoli kablov. Sistem za samodejno zaviranje v sili, zvočni sistem JBL z osmimi zvočniki z izhodno močjo 320 W in zunanjim ojačevalcem ... Notranjost ponuja vse, kar ponujajo sodobni avtomobili. Mogoče celo več, kot pa večina avtomobilov tega razreda. Na naše ceste prihaja v tem tednu, zato cena še ni povsem znana. Vemo le, da bo najcenejši niro dražji od najcenejšega sportagea, a bo neprimerno bolje opremljen. Počakajmo do naslednje številke Sotočja in znano bo tudi to. PRIJAVITE SE NA TESTNO VOŽNJO! Avtohiša Malgaj l Tržaška 108,1000 Ljubljana I tel.: 01 2000 627' I www.nissan.avtohisamalgaj.si Kombinirana poraba goriva: 7,4—4,2 l/100 km. Emisije CO2: 169—109g/km. Emisijska stopnja: Euro5b, Euro6. Emisije NOx: 0,0038—0,176 g/km. Emisijetrdnih delcev: 0,0001—0,00396 g/km. Št. delceoiO/^—SVEVhCSOgljikovdioksVhCCeJje najpomembnejši toplogredni plin,kipovzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracjjamprinemnvge ozona, delcev PMls go PMR ter dušikovih elesidov. Poebloččen1 uvonniO: Renault Ninsan Slovenija, d. o. o.a Dcnejslno 2C,ao01 Ljubljeno. Slikaneslmbonnna.veo no nl sdk^si i*Cena ve lj a zoJU U0E N-TEC 1.2 DIG-T. 32 | NA KOLESIH kvto JAmník Spodnja Senica 19, 1215 Medvode WHELBCIMM H JWIOHINNA Servis klimatskih naprav Diagnostika v&eh flpQV osebnih vozil Tel.; Oí 30 11 273 (sSMl 041 56 83 53 iivto.jamnik®s¡olPnet www.avtcjamnik.si Nagrajenca iz iste garaže Hyundaijeva tucson in elantra sta prejela prestižno nagrado za dizajn -iF design award 2016. MIROSLAV CVJETIČANIN Nagrada iF design je svetovno priznana in velja za simbol odličnosti oblikovanja. Podeljujejo jo že več kot šestdeset let. Nagrada je priznanje za drzen in prepoznaven dizajn tu-csona, novega, kompaktnega SUV, ki je obenem ambasador blagovne znamke. Koncept zasnove novega tucsona temelji na elegantnem, urbanem stilu v kombinaciji z ostrimi lini- jami, ki so značilne za športne terence. Prednji del novega tucsona zaznamuje mogočna šesterokotna maska s prečnimi kromiranimi rešetkami, ki je povezana z LED-žarometi in ustvarja značilno Hyundaijevo identiteto. Dominanten prednji del elegantno dopolnjuje skladna bočna podoba, ki so jo oblikovalci dosegli s premikom A-stebrička nekoliko nazaj. S premikanjem so stebriček vizualno ločili od dolgega pokrova motorja ter tako poudarili eleganten profil. Sodobna kabina prinaša kakovostno izbrane materiale, ki so mehki na otip, kar ustvarja prefinjen ambient. Nova postavitev sredinske konzole izraža eleganco in obenem povečuje občutek prostornosti. Nagrado iF design za prefinjen in dinamičen dizajn je poleg tucsona prejela tudi elantra, ki sledi Hyundaijevi oblikovalski strategiji "modern premium". Nova elantra se tako ponaša z izjemnim zunanjim in notranjim slogom, udobjem ter vgrajeno sodobno tehnologijo, ki jih zaokrožuje privlačna šesterokotna maska motorja. Številka 1 v kakovosti in ceni To je to! Povprečna poraba goriva: 3,2 - 7,3 1/100 km, emisije C02: 84- 169 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMio in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Eko subvencija velja za vozila z dizelskim in bencinskim GDI motorjem. Več informacij je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva In emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si. AVTO LUSINA d.o.o. Gosteče 8, 4220 Skofja Loka, T: 04 50 22 000 www.avto-lusina.si, e-pošta: prodaja@avto-lusina.si NA KOLESIH | 33 Najvarčnejši v svojem razredu MIROSLAV CVJETIČANIN Mednarodna žirija novinarjev je trivaljnemu turbo motorju znamke PureTech 1.2 L v kategoriji motorjev s prostornino od 1 do 1,4 litra junija v Stuttgartu podelila nagrado international engine of the year awards 2016. Trivaljni bencinski turbomotor, za katerega je bilo predloženih že 120 patentov, zagotavlja v primerjavi s predhodnimi štirivaljnimi bencinskimi motorji 18 odstotkov nižjo porabo goriva in nižje emisije CO2. Letos je na testu na Kitajskem izvedenka s samodejnim menjalnikom prevozila 1878 kilometrov z enim samim polnim rezervoarjem goriva in s tem dosegla rekordnih 2,93 l/100 km. Vožnja s tem motorjem sodi tudi med najbolj udobne na trgu, in sicer od najnižjih vrtljajev motorja dalje, s čimer zagotavlja najboljše razmerje med navorom pri nizkih vrtljajih in močjo (130 KM pri 230 Nm navora). Z motorjema z oznako 1.2 PureTech 110 KM in 1.2 PureTech 130 KM so opremljena vozila avtomobilskih segmentov B in C. Motor znamke PureTech, ki so ga v Peu-geotu lansirali marca 2014 skupaj s svojim modelom 308, danes uporabljajo že za več kot 60 različnih modelov po celem svetu, med katerimi je tudi novi peugeot 3008, ki je bil razkrit maja letos. Gre za nagrado, ki si jo želijo prav vsi izdelovalci avtomobilskih motorjev. J-C0ND0R d.o.o. Medvode Sp. Pirniče 6, 1215 Medvode 041/709 796 031/238 339 - avtokleparstvo - avtomehanika * NOVO: - menjava pnevmatik - dezinfekcija vozil - diagnostika do konca 2016 na program *N0V0 25% popusta iodbeni servis in cenilno mest ERGO HTILIA ^ Pogodbeni servil Utriglav 7M J-Condor ¿bLike us on www.peugeot.si POIŠČITE NAJLEPŠO CESTO! LET JAMSTVA ' & VZDRŽEVANJA ZAVAROVANJE ZA 1f DO 3.100 € PRIHRANKA PEUGEOTpmporo£aTDTAL. Ponudbo velja^TO^&Sre, 1,6 BSaHDi 120, s kovinsko barvo in navigacijsko naPSffPr (1,6 BlueHDi 120), maloprodajno ceno z DDV je 18.994 EUR, mesečno odplačevanje, mesečni obrok je 219 EUR pri 29 % pologu in r ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 12. 09. 2016 znaša 9,7 % in se spremeni, če se spre obrestno mero 8,2 %, financirana vrednost 13.486 EUR, skupni znesek za plačilo 23.430 EUR, stranka v primeru Peugeot Financira oziroma 100.000 km in avtomobilsko obvezno in kai^^Hvarovanje za 1 EUR za p#o^W^eugeot Financiranje si pridržuje pravico računa finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Allure šina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na na, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno o in vzdrževanje Optiway za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,0 do 6,0 l/100 km. Izpuh CO2: od 79 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0169 do 0,055 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,000171g/km. Število delcev: 0,01 do 20,14. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 2008 MOTION & EMOTION PEUGEOT AVTOHISA KAVCIC d.o.o., Milje 45, 4212 Visoko, tel. 04 275 93 00 34 | NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL: F.KALAN GESLO TEKOČI TRAK ZA DVIG BREMEN V VIŠINO DRŽAVA V ZDA REKA V GRČIJI ALENKA GOTAR HRVAŠKA POKRAJINA MESTO V RUSIJI ANGLEŠKI IGRALEC (MICHAEL) GORENJSKI GLAS 100 GOROVJE V BOSNI POLOŽAJ V JOGI LEV KREFT NEKDANJI TURŠKI OBLASTNIK DEJAVNA MOČ NAŠ SKLADATELJ (IVAN) IZVIREN UMETNIK ▼ KIRURŠKO REZILO PREOBČUTLJIVOST NA DOLOČENE SNOVI POKRAJINA V ITALIJI AMERIŠKA IGRALKA (JESSICA) JAKOBOV SIN LESNI SLADKOR IGRALKA WOODWARD NAPAD NA KRALJICO PRI ŠAHU NAZIV PEVKA ČERNE ŽENSKI SUKNJIČ BLOMDAH-LOVA OPERA KATARINA ČAS ČEŠKI PEVEC (KAREL) IGRALEC POUC MAKEDONSKI PRO-SVETTTEU OSNOVA SPOMINA GEORGE RAR SL. BIOLOG (JANEZ) PREBIVALEC ITAKE LETOVIŠČE PRI DUBROVNIKU AZIJSKA GAZELA TROPSKA DIŠAVNICA PEVEC PEČANIN JOHN OLDHAM MESTO V ALBANUI, SHKODRA PODUK MREŽASTA TKANINA LANTAN KIRKINA DOMOVINA AM. SLIKAR (JOHN) UMETNOST NIČLA KLADIVO ZA KLEPANJE MUNSKEGA KAMNA PRVIAM. TELEKOMUNIKACIJSKI SATEUT ENGRAM IGARKA KOEMAN MATJASIC EGIPČANSKI SVETI BIK BIVŠI NIZ. NOGOMETAŠ (RONALD) ZNAMKA RAČUNALNIKOV RUS. ŠAHIST (MIHAIL) NAŠ PISATELJ (MATEVŽ) PRODAJALEC UR INDUSKI ASKET ZEVSOVA LJUBICA GRŠKI JUNAK, AJANT REKA V RUSIJI AFRIŠKA ANTILOPA MUSLIM. HALJA HAVAJSKI OTOK NADALJEVANJE GESLA ► DAVEK V STARI TURČIJI LESTER YOUNG MESTO OB REKI JENISEJ V RUSIJI SOBA ZA SERVIRANJE HRANE VODJA SERPV HIMALAJI MADŽ. PESNIK (JANOS) OSTRA VODNA SKALA Nagrade: 3-krat knjižna nagrada Rešitve križanke - geslo - pošljite do srede, 2. novembra 2016, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju. UGANKA, NASVETI | 35 PO NASVET K MARJESKI PEHTI Čebula MAJA BERTONCELJ Marješka Pehta nam je tokrat zaupala nekaj receptov s čebulo. "Čebula naj bi imela širok razpon zdravilnih učinkov, od preprečevanja prehlada in srčnih bolezni do diabetesa (krom, ki ga čebula vsebuje, pomaga vzdrževati normalno raven insulina), osteoporoze. Čebula je dober vir vitamina C, kalcija, magnezija, natrija, kalija in fosforja. Čebula je dobra za vnete dlesni (2 do 3 minutno žvečenje čebule preprečuje vnetje dlesni). Uživanje čebule priporočajo kot naravno sredstvo za pomoč pri zmanjševanju holesterola in nižanju krvnega tlaka," pravi. Poznamo različne vrste čebule: rdečo, rumeno, belo, zeleno, vsaka s svojim posebnim okusom. "Jemo jo lahko surovo, kuhano, pečeno, ocvrto, priporočeno je pojesti vsaj dvakrat na teden polovico surove čebule - v hrani, seveda, naj bo čim več tega nasekljanega dodatka. Poleg tega, da je čebula zdravilna, tudi izboljša okus vsake hrane," je še dodala in zaupala nekaj receptov. Recepti: SIRUP IZ ČEBULE Če ste prehlajeni ali vas muči kašelj, si pripravite sirup iz čebule. Čebulo sesekljajte s paličnim mešalnikom, iz pridobljene kaše skozi gazo iztisnite sok ter ga zmešajte z medom in limono. Večkrat na dan pojejte eno ali dve žlički sirupa in prehlad bo čudežno izgubil svojo moč. PREPRAŽENA ČEBULA Čebulo prepražimo na masti, takšno zmes položimo še toplo na prsni koš in tudi na hrbet ter dobro vtremo v kožo. Tako zmehčamo sluzi, ki se nabirajo, in zdravimo pljučnico. Postopek ponovimo vsako uro, tako bomo pozdravili tudi vnetje rebrne mrene. ZA PIKE ŽUŽELK Pike žuželk pozdravimo, če na kožo nakapljamo svež sok čebule. Zadostuje tudi, če čebulo prerežemo na polovico in jo položimo na mesto pika. Revmatične bolečine v nogah in rokah pozdravimo tako, da jih večkrat na dan premažemo s svežim sokom te vrtnine. ZA PROBLEMATIČNO KOŽO Sok čebule, zmešan z medom in olivnim oljem, je odličen tretma za problematično ali aknasto kožo. ČEBULNI KRUH Potrebujemo: 30 g kvasa, 500 g pšenične bele moke, 200 g ržene moke, žlico sladkorja, 3 dl vode, 100 g čebule, 1 dl sončničnega olja, sol, jajce, en rumenjak. Priprava: V skledo damo kvas, žličko moke, žličko sladkorja in malo mlačne vode. Dobiti moramo gosto maso. Skledo pokrijemo in pustimo na toplem vzhajati 15 minut. Čebulo olupimo in sesekljamo. Prepra-žimo jo na žlici olja. V skledo damo obe moki, prepraženo čebulo, kvasec, olje, sol in toliko mlačne vode, da dobimo gladko testo. Testo rahlo pomokamo, pokrijemo in pustimo vzhajati približno 30 minut, da se volumen podvoji. Testo še enkrat zgnetemo, oblikujemo ga v hlebec in ga položimo na pekač, obložen s papirjem za peko. Testo pokrijemo in pustimo vzhajati še 20 minut. Nato ga premažemo z rumenjakom. Na vrhu z nožem zarežemo tri črte. Kruh pečemo 60 minut na 180 stopinjah. B medvode • ••••vodami kabelska televizija medvode cesta komandanta staneta 12, 1215 medvode telefon: 01 36 19 580, telefax: 01 36 19 584 e-pošta: info@tv-m.si, http://www.tv-m.si SLIKOVNA UGANKA Kako dobro poznamo svojo deželo? Potres v Furlaniji davnega 28. januarja 1348 je povzročil pravo katastrofo pod goro Dobrač, kjer je zasulo okoli 17 vasic, na ozemlju današnje Slovenije pa so moč narave občutili predvsem gra- dovi. Nekatere so obnovili, nekaterih gradbeni material porabili za gradnjo na drugih mestih, a tisto, kar je ostalo od njih, nemo pripoveduje zgodbo starodavnih graditeljev. Tisti debeli zidovi, točneje grobo sklesane skale, zložene v nebo, govorijo o trpljenju naših prednikov, o mukah, žuljih, bolečinah, solzah tisočev lačnih tla-čanov, ki so bogve kje kopali, klesali, tovorili in potem umetelno skladali kamen na kamen. Današnji izletnik, ki občuti tihoto, nemara piš vetra, ko se razgleduje, niti ne sluti, da stoji ali poseda na krvavih skalah. In od tu zgoraj tudi danes ni moč videti, da se spodaj ne dogajajo zgolj srečne zgodbe. Kje sem stal? Odgovore pošljite do konca oktobra na naslov Gorenjski glas, Ble-iweisova 4, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in pošiljatelja nagradili. V septembrski številki sem vas spraševal, kje sem naredil zgornji posnetek. Pravilen odgovor se glasi: ob Sori na obračališču mestnega avtobusa. Žreb je določil, da nagrado prejme Tončka Kozamernik iz Vaš. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke 36 | PRIREDITVE Prireditve v oktobru in novembru 2016 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na Turistično informacijski center Medvode. Za objavo v: O redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, in sicer: 11.11., 2. 12. 2016, O ter objavo na spletni strani www.zstmedvode.si, www.medvode.info je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu, na naslov: TIC Medvode, Cesta ob Sori 3 A, 1215 Medvode. Turistično informacijski center Medvode, Cesta ob Sori 3 A, SI - 1215 Medvode; T: 36 14 346 G: 041 378 050; E: turizem@medvode.info; W: www.medvode.info Javni zavod Sotočje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI - 1215 Medvode Sobota, 15. 10. 2016 O Pred trgovino Špar v Medvodah, od 9. do 12. ure 4. PREVENTIVNI DAN Gasilska zveza Medvode, T: 041 856 121 Nedelja, 16. 10. 2016 O Na vrtu Gostilne Mihovec, ob 13. uri »ŠARA« TAKO IN DRUGAČE, ETNOLOŠKA PRIREDITEV TD Pirniče, T: 041 762 012 Nedelja, 16. 10. 2016 O Zbor izletnikov pred BC Medvode IZLETNIŠKI ODSEK: OLŠEVA, KARAVANKE PD Medvode, T: 36 13 230, 041 582 208 Torek, 18. 10. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 17. uri PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNO DELAVNICO ZA OTROKE OD 4. LETA Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Torek, 18. 10. 2016 O Aljaževa domačija, ob 17. uri FILMSKA DELAVNICA 24 SLIČIC IN FILMSKI VEČER KUD JaReM, T: 031 626 855, E: kud.jarem@gmail.com Torek, 18. 10. 2016 O Zbor izletnikov na avtobusni postaji pred Šparom, ob 7. uri IZLET DU MEDVODE: METLIKA-ROSALNICE-ADLEŠIČI-IZVIR KRUPE DU Medvode, T: 36 12 303 ali 041 477 902, E: irena.krasnik@gmail.com Torek, 18. 10. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 19.30 ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE NADE ROBAS Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Sreda, 19. 10. 2016 O Višnarjeva ul. 3, Medvode, ob 19. uri DELAVNICA ENERGIJSKIH IN MEDITACIJSKIH TEHNIK Skupina Magičnost gibanja, T: 040 575 087, E: radej.maja@gmail.com Sreda, 19. 10. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 19.30 PRAVNI NASVETI: PRAVNICA NINA MOZETIČ BO PREDSTAVILA IZBRANA PODROČJA IZ DEDNEGA PRAVA IN MOŽNOSTI REŠEVANJA DEDNOPRAV-NIH SPOROV NA IZVENSODNI NAČIN: Z MEDIACIJO Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Četrtek, 20. 10. 2016 O Kulturni dom Medvode, ob 19.30 OB LETU OSOREJ, ROMANTIČNA KOMEDIJA KUD Fofite, T: 041 654 031 Petek, 21. 10. 2016 O Kulturni dom Pirniče, od 18.30 do 19.30 VPIS V ODRASLI IN OTROŠKI ABONMA ZA SEZONO 2016/17 KUD Pirniče, T: 031 352 772 Petek, 21. 10. 2016 O Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 LUMPACIJ VAGABUND, KOMEDIJA KUD Pirniče, T: 031 352 772 Sobota, 22. 10. 2016 Kulturni dom Pirniče, ob 10. uri USTVARJALNE DELAVNICE MOMENTUM KUD Pirniče, T: 041 550 668, E: sabinaspanjol@gmail.com Sobota, 22. 10. 2016 O Kulturni dom Pirniče, od 16. do 17. ure VPIS V ODRASLI IN OTROŠKI ABONMA ZA SEZONO 2016/17 KUD Pirniče, T: 031 352 772 Sobota, 22. 10. 2016 O Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri ČEBELICA MAJA, PREDSTAVA ZA OTROKE KUD Pirniče, T: 031 352 772 Nedelja, 23. 10. 2016 O Klub Jedro, ob 19. uri ZVOČNA KOPEL Z GONGI JZ Sotočje, T: 041 511 687, E: rok@zavodsotocje.si Nedelja, 23. 10. 2016 O Kulturni dom Medvode, ob 19.30 OB LETU OSOREJ, ROMANTIČNA KOMEDIJA KUD Fofite, T: 041 654 031 Torek, 25. 10. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 17. uri PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNO DELAVNICO ZA OTROKE OD 4. LETA Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Torek, 25. 10. 2016 O Kulturni dom Pirniče, ob 19. uri KONCERT MOJE PESMI, MOJE SANJE, CITRARKA TANJA ZAJC ZUPAN Prodaja vstopnic: TIC Medvode, T: 36 14 346 ali 041 378 050, E: turizem@medvode.info Sreda, 26. 10. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 19.30 ALEKSI JERCOG & ZALOŽBA AVSENIK: ZLATI ZVOKI; ŽIVLJENJSKO DELO BRATOV SLAVKA IN VILKA AVSENIKA Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Četrtek, 27. 10. 2016 O Klub Jedro, ob 19. uri PREDAVANJE O MOTNJAH HRANJENJA JZ Sotočje, T: 041 511 687, E: rok@zavodsotocje.si NOVEMBER Sreda, 2. 11. 2016 O Knjižnica Medvode, od 16. do 18. ure JESENSKE KROMPIRJEVE USTVARJALNE DELAVNICE Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Sreda, 2. 11. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 19.30 POTOPIS: MIRA DELAVEC BO GOVORILA O NOMADSKEM LJUDSTVU TUAREGI. Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Četrtek, 3. 11. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 9.30 MEDVODKOVE IGRALNE URICE; ZA PREDŠOLSKE OTROKE, KI NE OBISKUJEJO VRTCA. Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Četrtek, 3. 11. 2016 O Knjižnica Medvode, od 17. ure do 18.30 USTVARJALNA DELAVNICA Z DRUŠTVOM REKS IN MILA: IZDELOVANJE PTIČJIH HIŠIC ZA ZIMO IN HIŠIC ZA ZUNANJE MAČKE Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si PRIREDITVE, ZANIMIVOSTI | 37 Petek, 4. 11. 2016 Knjižnica Medvode, od 10. do 12. ur JESENSKE KROMPIRJEVE USTVARJALNE DELAVNICE Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Torek, 8. 11. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 17. uri PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNO DELAVNICO ZA OTROKE OD 4. LETA Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Sreda, 9. 11. 2016 Knjižnica Medvode, ob 19.30 MITJA DUH: TEK ZA ŽIVLJENJEM. NEKDANJI ODVISNIK IN ZAPORNIK NAVDIHUJE Z ZGODBO O TEM, KAKO SE NE SMEMO NIKOLI PREDATI. Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.crncec@knjiznica-medvode.si Največ zmag v Zbilje MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Na dobravi ob Zbiljskem jezeru je bilo 24. septembra člansko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Medvode. Letošnje ni bilo izbirno, saj nadaljnjega regijskega tekmovanja ne bo. Po celotni Sloveniji se tekmovanja zaključijo na ravni gasilskih zvez. To pa ne pomeni, da gasilke in gasilci niso pokazali dobrih vaj. Pripravljali so se zavzeto in rezultati so pokazali, kdo so letos najboljši. Med člani A so bili v konkurenci šestih ekip najboljši Zbiljci. Zmagala je njihova ekipa Zbilje pred ekipo Zbilje1, tretji pa so bili člani iz Sore. Iz Zbilj so tudi zmagovalke pri članicah A. Druga je bila ekipa iz Sore, tretja pa iz Zg. Pirnič. Med člani B so bile na prvih treh mestih ekipe Sp. Pirniče - Vikrče - Zavrh1, Sora in Zbilje, pri članicah B pa je kot edina tekmovala ekipa Sore. Članice in člani so se zbrali na gasilskem tekmovanju domače zveze. Medvoška delegacija v Italiji Od 6. do 9. oktobra je v prijateljskem Italijanskem mestu Ponte San Nicolo gostovala šestčlanska delegacija iz občine Medvode. Glavni namen je bila udeležba na medkulturni večerji, kjer so se z nekaj specialitetami predstavile Francija, Nemčija, Italija in Slovenija. Člani delegacij pa so na sestankih tudi začrtali nadaljnje korake mednarodnih izmenjav in sodelovanja. Ustvarili prvi MomentUM MAJA BERTONCELJ, FOTO: KUD PIRNIČE V KUD Pirniče so uspešno pognali časovni stroj, ki bo udeležence delavnic in gledalce vsak mesec popeljal v zgodovino, domišljijski svet in trenutek kreativnega ustvarjanja. Četrto soboto v septembru so izvedli prvi MomentUM. "Podali smo se v čas izgradnje prvega mostu v Medvodah in postavitve urejenega kopališča Jesih. Tukaj pa se je čas ustavil. Člani društva so prikazali kratek prizor perice Maje, ki je v svetu domišljije prav na mestu, kjer so sedaj stale kopalne kabine in ležalni stoli, nekoč na roke prala perilo. Otroci in mladi so se v zgodbo zelo vživeli in so tekmovali v sestavljanju nadaljevanja zgodbe. Prelevili so se v igralce in hkrati ustvarjalce. Videli smo, kaj so ušpičili turistom in kopalcem, in jih ne nazadnje s svojo kreativnostjo tudi navdušili z izdelavo slik iz kamnov," je pojasnila mentorica Sabina Spanjol. Naslednjo zgodbo bodo ustvarili 22. oktobra z začetkom ob 10. uri v Domu krajanov Pirniče. B~FffJMM Oliver Medič m: 041 715 594 e: medic.oliver@gmail.com C sanacije dimnikov z inox cevmi C izdelki po naročilu iz inoxa Ferros d.o.o., Simona Jenka 4, 1215 Medvode Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Sotočju - september 2016, je bilo podjetje Gorenjski glas, d. o. o. Kranj. Izžrebani nagrajenci, ki prejmejo knjigo Hrana kot zdravilo, so: Frančiška Zor iz Medvod, Janko Bajde iz Smlednika in Barbka Eržen iz Medvod. Nagrajencem iskreno čestitamo. 38 | OGLASI GOSTILNA IN PIZZERIJA to MAVČIČE 69 4211 MAVČIČE MAVCE 042 501 169 051 210 137 RAZVOZ HRANE IN DOSTAVA MALIC ZA PODJETJA ODPRTO VSAK DAN ^ OD PONEDELJKA DO PETKA 9.00-22.00, SOBOTE, NEDELJE IN PRAZNIKI 12.00-22.00 V LOKALU SPREJEMAMO TUDI ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 40 OSEB 0 OGLASI | 39 j A h 4 OKREPČEVALNICA STAN, ZBILJSKA CESTA 8, MEDVODE I 01/361 19 15 O )čala z dioptrijo OKVIR + ORGANSKA STEKLA HMC* + ETUI *1.5 z večslojnim antirefleksom dioptrije do 4dprt / 2cyl premera 65mm. Akcija velja za korekcijske okvirje Ralph in Arnette v obdobju od 01.10. do 31.12. 2016 oz. do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo! www.optikamali.si MEDVODE, Medvoška cesta 3, 01 361 78 36 LJUBLJANA, Cankarjeva cesta 7, 01 425 15 33 Optika \ KUPON ZA 10% POPUSTA* NA CELOTEN NAKUP V PONEDELJEK, 17. OKTOBRA 2016. *10% popust velja ob enkratnem nakupu v prodajalni. Popust ne velja za kmetijski repromaterial kot so semena (koruza, krompir, žita, poljščine), gnojila (mineralna 25kg, foliarna 1l), krmila, ffs (250ml in več) in naftni derivati. Predviden .. je za prodajo v količinah, običajnih za gospodinjstva in ne velja za pravne osebe ter samostojne podjetnike. ^ _________________ i KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE PRODAJALNA MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, TEL.: 01-3613-300 GSM: 031-810-384, 051-649-640 UG Ponudba velja od torka 18. do sobote 29. oktobra (oz. do razprodaje zalog). 12,58€ "2o% 10,06€ AKCIJA KOCKE ZA PRIŽIGANJE 1,60€ -50% \M t*N 0,80€ AKCIJA LEPILO ZA MISI F"" —T— ^^^^^^ 3,79€ 2,84€ AKCIJA ZIMSKA POKRIVALKA ZA RASTLINE, 2,10x10 7,38€ -2S% g BIOGRENA, I___ SVEČA LORD, 9 kom SAMO 9,90€ t: 5,54€ AKCIJA Ponudba velja od PESEK LOMLJEN BEL 8-12mm, 25kg ^f\s,24€ V llM4,20€ AKCIJA ^'ka j8 DOMAČI PRIDELKI V ZADRUGI ¿s - MESNINE ŽUNAR - SOKOVI PRINC 2 í - MLEČNI IZDELKI - MESNINE - SADJE, ZELENJAVA - JAJCA, TESTENINE IN PIŠKOTI - KRUH (Prodajalna Medvode ob četrtkih: kmetija Jožefovc) - MOKA, OTROBI, KAŠE - SOK, KIS, OLJE, VINO IN LIKERJI - MED, ČAJI, ZELIŠČA IN KREME do razprodaje zalog. NOVO V MEDVODAH - BARVE, ČOPIČI - APNO, CEMENT - BARVNI SPREJI, SILIKONI, MONTAŽNE PENE