'•'■"'"'Pravicci Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek pop.; ▼ slučaju praznika || Posamezna Številka Din 1‘—. ~ Cena: ca 1 mesec II Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloii- II Din 5*—, za četrt leta Din 15'—, za pol leta Din 30'—; za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad. čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovora II Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900 Jože Gostinčar: Svetovna zmeda Štirinajst let je preteklo od časa, ko je minila svetovna vojna, ki jo je povzročil kapitalizem. Štirinajst let pa se trudijo modrijani celega sveta — seveda napolnjeni in navdahnjeni kapitalističnih naukov, manir in sistema, da rešijo gospodarske in politične zmede, ki so se pojavile na vsem svetu. Toda vsa mednarodna zmeda se niti za las ni odmotala, pač pa se čimdalje bolj zamotava. Nesporazumljenje in nezaupanje med državami, krvavi ples med Japonci in Kitajci, petrolejsko vprašanje v Južni Ameriki in Aziji; vprašanje revizije mirovnih pogodb; vprašanje brezposelnosti in siromaštva delovnega ljudstva; zastoja trgovine, industrije in obrti; valutno vprašanje; vojni dolgovi in vojne odškodnine ter carinsko vprašanje. Vsa ta vprašanja so kamen spotike, ki jih nihče ne more odvaliti. V raznih državah je poleg vseh drugih težkoč in nerodnosti nastalo še pomanjkanje plačilnih sredstev — denarja. V hranilnicah im bankah ni dobiti lastnih vlog. To je poglavje za se, ki kaže vso škodljivost bankarskega kapitalizma za. splošno ljudsko gospodarstvo. Vse že iresno premišlja o tem, da se ta način gospodarstva v temeljih spremeni. Vsa navedena gospodarska in politična vprašanja izvirajo iz enega vira in ta je: Kapitalizem. Vsa navedena vprašanja se po vojni neprestano rešujejo na podlagi kapitalistične miselnosti posameznih interesentov in skupin. Toda tzaunan. Ne gre, pa ne gre. Ustanovilo se je Društvo narodov, od katerega se je pričakovalo zelo veliko, posebno pa svetovna varnost pred vojnami. Vojne v Aziji in Ameriki pa kažejo, da tudi ta ustanova nič ne pomeni in da bo morda v krajšem času obnemogla, kakor nekdanja »sveta aii-janca«. Ne gre, pa ne gre. Konferenca za razoroževanje je dvignila že tudi veliko prahu in upov, da se končno odpravi svetovni militarizem in s teni zagotovi vsaj deloma potrebni svetovni mir. Tudi ito vprašanje se kljub mnogim posvetovanjem ne premakne z mesta. Pač pa se nekatere države s stališča »svetega egoizma« čim dalije bolj oborožujejo, tihotapijo orožje in se z silo pripravljajo za bodoče oborožene napade. Tu zopet vidimo, da ne gre, pa ne gre. Vprašanje brezposelnosti je gotovo eno najvažnjših svetovno-gospodarskih vprašanj. Toda kako se rešuje? Kaj vidimo? Vidimo, da se kapitalisti in od njili odvisne vlade, branijo sprejeti od delavskih organizacij predlagani 40 urni delovni teden brez znižanja plač. Torej, kar je po tehničnem napredku proizvajalnih sredstev samo po sebi in s stališča družabnega gospodarstva in blagostanja po- trebno in nujno, tega se kapitalizem brani z vsemi pripomočki. Kaj briga bogataše brezposelnost in revščina brezposelnih? Saj je brezposelnost kapitalistom celo dobrodošla in je za nje zelo po ceni. Tudi to vprašanje, ki je obenem za delovno ljudstvo grozno trpljenje ter vzrok telesnega in duhovnega propada, ne more biti rešeno. Ne gre, pa ne gre. Kakor poročajo listi, se nahaja v A m e -i' i k i, ki je najbolj kapitalistično razvita zemlja, na tisoče in tisoče zapuščenih in zanemarjenih otrok, ki poleg bajeslovnega bogastva in potrate nimajo zatočišča in so prepuščeni lakoti, bedi in poginu. Pa poglejmo po stari kulturni Evropi. Ali tu ne vidimo istih razmer? Da bi pa morda kdo ne mislil, da preli-ravam, naj navedem tudi kapitalističen načrt za zmanjšanje nezaposlenosti delavcev. Ta načrt sicer ni nov, je pa značilen in bi bil morda celo kakemu starokopitnemu oboževalcu kapitalističnega nereda po volji. Ta načrt je pa takle: »Ljudje, ki nimajo premoženja in so navezani le na svoje telesno delo in zaslužek, naj se ne ženijo in naj nimajo družine. Prepove naj se ženitev delavcem, ljudem brez V zadnji, to je 7. številki »Delavske Pravice« se je pod gorenjim naslovom vrinila pomota. Zadnji odstavek naj se pravilno glasi takole: Od 21.738 nezgod je bilo priznanih 3106 nezgodnih rent. Vdove in sirote umrlih rent-nikov so od leta 1922 do konca leta 1931 prejele nekaj manj kot poldrugi milijon dinarjev iz nezgodnega zavarovanja. Renile, ki so jih prejemali poškodovanci sami, v tem niso štete. Nezgodno zavarovanje ne povrača ponesrečenemu članu samo za nezgodo povzročene škode, ampak hoče pomagati tudi njegovim svojcem, ki so radi smrtne nezgode izgubili svojega rednika. Naše nezgodno zavarovanje nudi rodbinskim članom umrlega člana prvič pogrebnino v znesku 30 kratne zavarovane mezde, drugič letno rento, ki se mora izposlovati rodbini umrlega zavarovanca od dneva smrti dalje. Pravico do rente imajo zakonita ali nezakonita žena, zakonski, nezakonski in adoptirani otroci, ponesrečenčevi starši, vnuki, bratje in sestre, toda vsi ti le, ako je za njih vzdrževanje pretežno skrbel oni, ki je zaradi nezgode umrl. Skupna vsota vseh rent preostalih svojcev pa ne sme presegati zavarovanega letnega zaslužka umrlega zavarovanca. Zaradi smrtne nezgode je v minulem desetletju izgubilo svojega rednika 217 žena s 365 otroci. Tem je OUZD nudil rente v že zgoraj j navedenem znesku. zasebne lastnine, pa bo kmalu bolje. Ženitev naj bo 'monopol bogatašev, premožnikov in posestnikov zasebne las.nine!« Tako mislijo kapitalisti in njihovi podrepniki. Mi mislimo, da je treba družbo in nje gospodarstvo tako preurediti, da bodo lahko živeli in preživljali svcije družine vsi, ki delajo in da bo delo absolutna pravica in dolžnost vsakega človeka. Vsega je na svetu dovolj, morda celo preveč, pa je vendar toliko revščine! Zakaj? Ves svetovni krog učenih profesorjev, državnikov, gospodarstvenikov, sociologov, bankirjev, veleposestnikov, grofov in drugih družabno učenih zdravnikov išče, pa me najde 'zdravila proti bolezni, ki se imenuje kapitalizem, ali bolje rečeno kapitalistični anarhizem. Vse zdravljenje svelovnih razmer in nereda se spreminja čimdaljebolj v veliko zmedo. (Ne gre, pa ne gre. Kaj pa, ko bi se poskusilo zdravljenje na drugi način in z drugimi zdravniki in zdravili? Delavstvo in delavske mednarodne organizacije so od tega zdravniškega posla izključene ! Kaj pa, ko bi se tem poverila ureditev gospodarskih razmer na svetu? Morda bi vsa ta vprašanja bila dobro m hitro rešena. Okrožni urad ni nudil svojim ponesrečencem samo denarnih dajatev, marveč jim skuša z vsemi modernimi pripomočki vrniti zdravje in sposobnost za delo. Temu namenu služi med drugim dvoje fizikalnih zdravilišč, eno v Ljubljani, drugo v Mariboru. Fizikalno zdravilišče obsega vse moderne zdravilne naprave. V ljubljanskem fizikalnem zdravilišču se je od njegove otvoritve, to je od 1. maja 1928 do 30. aprila 1932 zdravilo 264 bolnikov in je OUZD za !o zdravljenje izdal 221.754 Din. Za nezgodno zavarovanje pobira OUZD posebne prispevke, ki se odmerjajo v odstotkih zavarovane mezde za bolniško zavarovanje. Te prispevke morajo delodajalci plačevati ne da bi smeli za to kaj odtegniti od delavčeve plače. Na račun tega zavarovanja je bilo od 1. julija 1922 do 21. decembra 1931 pobranih nekaj manj kot 88 milijonov dinarjev. To je baš velika številka napram izplačanim rentam v navedenem času. Upravičeno se mnogi rent-niki pritožujejo o prenizko odmerjeni renti, ki največkrat ne odgovarja radi poškodbe izgubljeni delazmožnosti. V mnogih slučajih tečejo dolgotrajne pravde, preden se poškodovancu prizna nezgodna renta ali pa se mu sploh ne prizna. To se pravi, da se marsikateremu poškodovancu godi očividna krivica, medtem ko ima nezgodno zavarovanje toliko mili-j jonov pobranih prispevkov, da že same obre-| eti zadostujejo za kritje rednih izdatkov. Nezgodno zavar. delavstva pri OUZD Stran 2 »DELAVSKA PRAVICA«, dne 23. februarja 1933. Leto VI Poročila z delav V Hudi (ami ponovno HO rudarjev reduciranih Rudarji pripravljeni delati s skrajšanim delovnim časom, da omogočijo zaposlitev odpuščenim tovarišem. Huda jama, 20. febr. 1933. 2e celo leto 1932 se je brezohzirno postopalo z našimi rudarji. Redukcije, odpusti brez vsakih vzrokov, premeščanje iz enega obrata na drugega, četudi je potem delavec hodil po dve uri od svojega doma na delo itd. Take šikane morejo vršiti le zato posebno kvalificirani ljudje, ki imajo še j enakovredne svetovalce. Tako je dobro znano, da ' se je ob priliki, ko je bilo odpuščenih več rudarjev popolnoma po nedolžnem, kar se je tudi pozneje ugotovilo, eden izmed teh svetovalcev iz same škodoželjnosti široko smejal. Ali se je smejati, ako je danes na cesti več družinskih očetov ki so brez vseh sredstev? Smejati se more samo norec, človek z razumom pa, četudi bi imel vsega v izobilju se ne bo smejal. Sedaj pa so nam zopet naprtili redukcije. I’a kako So spravili skupaj te reveže, katerim so rekli: nimate pravice do dela. Koliko revežev je, ki že danes nimajo kaj jesti, imajo pa otroke, ki hočejo vedno kruha. Ali se še kdo smeje? Mislimo, da se bo nehal. Naši rudarji so razburjeni in zdi se, da se ne bodo več pustili tolažiti z obljubami o podporah TP1) in tistih širokoustnežev, ki so veliki ,v besedi, a zelo majhni v dejanju. Zato je zahteva rudarjev popolnoma upravičena: Hočemo delati vsi, hočemo živeti vsi, četudi skromno. Ker nimajo nič človečanskega čuta oni, ki prirejajo redukcije, ga mora imeti toliko več naš rudar. Njegovo geslo pa je: vsi za enega, eden za vse. Hrastnik. V nedeljo 12. februarja se je vršila j v čakalnici hrastniškega obrata skupščina krajevne bratovske skladnice. Na dnevnem redu je bilo: odobritev računskih zaključkov za leto 1932, volitev članov v nadzorstveni odbor in slučajnosti. Skupščino je otvoril in vodil predsednik inž. Drolz. Od 60 izvoljenih delegatov-delavcev je bilo navzočih 51. Računski zaključki so bili soglasno odobreni. Denarni promet in'premoženje posameznih blagajn je sledeče: dohodki bolniške blagajne z všteto blagajniško gotovino leta 1932 so znašali 279.977.44 Din, izdatki pa 774.743.10 Din, tako da je zaključeno s primanjkljajem 44.765.66 Din, kar se je krilo iz premoženja, ki znaša koncem leta 1932 1,722.166.12 Din. — I4ezgodna blagajna je imela dohodkov Din 226.924.91, izdatkov <206.884/79 Din, gotovine je ostalo tedaj ob koncu leta 20.040.12 Din. Premoženje te blagajne je znašalo ob koncu leta 3712.07 Din. — Pokojninska blagajna je prejela 1,364.188.86 Din, izdala 1,251.852.22 Din, gotovina tedaj znaša koncem leta 112.336.64 Din, premoženje pa Din 100.138.03. — Podporni fond je dobil na rednih in izrednih prispevkih z všteto blagajniško gotovino preteklega leta 24.205.21 Din, izdal 21.649 Din, gotovina, oziroma premoženje je znašalo ob koncu leta 2556.21 Din. — Brezposelni fond je prejel Din 60.907.66, izdal 60.285.85 Din, ostalo prebitka Din 621.81. — Primanjkljaj bolniške blagajne gre na račun redukcije članov, kojih stalež se je zmanjšal v minulem letu za 200 in seveda temu primerno tudi članski prispevki. Ostale blagajne prav tako niso mogle izhajati z rednimi dohodki in je morala priskočiti na pomoč osrednja blagajna Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Tako je prispevala v nezgodno blagajno 32.000 Din, v pokojninsko Din 239.000. — V nadzorstveni odbor za leto 1933 so bili izvoljeni: Kurent Jože (predsednik), Bartolo Alojz kot člana, Alojz Kašner in Martin Guzej kot namestnika, t. j. s strani delavstva; od podjetja sta zastopana v omenjenem odboru Alojz Podlunšek kot član, Jože Gričar kot namestnik. — Pri slučajnostih se je sklenilo s 45 proti 6 glasovom, da se ukine mesečna podpora v znesku 300 Din vdovi po pokojnem skladiščnem zdravniku dr. A. Kumarju. Predsednik se je glasovanja vzdržal. Lesno delavstvo Rimske toplice. V nedeljo 26. februarja ob 9 dopoldne se bo vršil v gostilni Marije Majcen na Gračnici članski sestanek. Ker je sestanek važnega pomena, je dolžnost vseh članov, da se ga brezpogojno vsi do zadnjega udeleže! (Kovinarji Jesenice. Razprave za sklenitev nove kolektivne pogodbe se vršijo jako počasi. Vršile so se že za vse obrate, vendar še ni definitivnega spora^ uma. Kdaj se bo vršila glavna razprava, še ni določeno. Delavstvo je s svoje strani pripravljeno. Jesenice. One člane, ki so še vedno v zaostanku s članarino za preteklo leto, prosimo, naj jo poravnajo, sicer jih bomo primorani črtati. — V nedeljo 26. februarja se vrši v strokovni šoli zadnje predavanje. Zato vzdržite! Kleparji Ljubljana. V nedeljo, dne 19. t. m. se je vršil redni mesečni sestanek skupine kleparjev, inštalaterjev in monterjev JSZ na Miklošicervi cesti. Tov. tajnik je v lepem govoru poudaril potrebo organizacije, njen smoter in njeno silo. Govor z vsemi predlogi je bil burno sprejet. Tudi poslovnik za obvezno štednjo je bil prebran in je pristopilo še nekaj novih članov. Sklenilo se je opozoriti kr. bansko upravo na one mojstre, kii delajo v pretežni večini le z vajenci. — Seja odbora se vrši v torek, dne 28. febr. ob 5 v prostorih skupine IKM. Pri vršenju svojih dolžnosti kot odbornik, organizacijski ali obratni zaupnik se zavedaj, da Ti je poverjena važna naloga: uveljavljati delavsko social, zakonodajo, boriti se za izboljšanje delavskega položaja in braniti sodelavce pred izkoriščanjem! iiiiiiiiiiiiiBgi Papirničarji Goričanc-Medvode. Kriza v naših papirnicah še vedno straši. Ustavitev obrata v Goričanah je bila napovedana za soboto 18. februarja, pa se je zopet preložila za 14 dni. — V nedeljo 5. marca se bo vršil redni občni zbor naše strokovne skupine, in sicer ob 8 zjutraj v društvenem domu v Preski. Potrebno je, da se v teh težkih časih delavstvo večkrat sestane, da se pogovorimo o raznih zadevah, ki se tičejo delavstva. Zato vsi člani na občni zbor, naj nihče ne ostane doma! Pride tudi zastopnik JSZ iz Ljubljane. Viničarji Skupinam mariborske okolice! V nedeljo, dne 5. marca se bo vršil v Delavski zbornici v Mariboru (III. nadstropje) tečaj za zastopnike viničarskih komisij. Skupine: Št. IIj, Sv. Jakob, Sv. Ana, Sv. Barbara v Slovenskih goricah, Jarenina, Št. Peter, Maribor, Limbuš, Zg. Hoče, Fram in Slovenska Bistrica, pošljite po dva, sigurno pa vsaj enega najboljših fantov ali mož na ta tečaj. Na viničarskih komisijah nam vedno zelo primanjkuje dobrih zastopnikov, od katerih je največkrat odvisen uspeh in zmaga viničarja v boju za svoje pravice. Začetek tečaja točno ob pol 10. Trajal bo do 3 popoldne. Tečajniki, pripravite se z vsem potrebnim! Kam gre denar? Posmrtnin je bilo izplačanih v letu 1932 skupno 27. nezgodnih podpor 6, porod- ! niških 45, bolniških 216. To vse gre samo iz denarja, ki se zbere iz članarine. Torej tisti, ki sprašujejo. kam gre denar, kaj dela organizacija ž njim, imajo v teh številkah dovolj pojasnila, če kaj razumejo. Dornavski viničarji v Hremancih in Kajžarju so po odvetniku dr. Stajnku vložili tožbo za svoj zaslužek proti svojemu gospodarju, kateri že od maja 1932 ni storil pravega izplačila. Frani. G. Žlahtič je izplačal svojim viničarjem pravočasno nagrade v roke g. Kranjcu kot oskrbniku. Ta je en del te nagrade viničarjem izplačal, drugi del pa je radi nekih sicer neopravičenih vzrokov zadržal. Tajništvo SZV je storilo v tem oziru intervencijo, da se mora vsa nagrada izplačati viničarjem do 26. februarja, sicer se bo obravnavalo pred viničarsko komisijo. Siavhtnshi delavci Ljubljana. — Ustanovni Občni zbor strok, skupino pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev. Občni zbor 93 je vršil 15. febr. ob 5 popoldne v mali dvorani D. Z, Ob izredno lepem številu članstva je predsednik podal -poročilo pripravljalnega odbora za 7 mesecev obstoja skupine SBC. V tem kratkem času je imel odbor 12 sej, ki so bile vse sklepčne, in 7 -članskih -sestankov. Vsi sestanki ,so bili jako dobro obiskani. -Blagajna pa izkazuje velik plus. Podporni fond skupine si -je postavil trdno podlago. Vse delo odbora je bilo osredotočeno na delo za kolektivno pogodbo. iPo -poročilu odbora je tovariš Rozman kratko in -temeljito pojasnil naloge in delo JSZ. Pri slučajnostih je tov. Novak predlagal: iDa se še bolj -povzdigne obisk član-skih sestankov in da bodo vsi odborniki tudi v nadalje hodili redrno k sejam, naj s3 sprejme: Vsak član, ki bi brez tehtnega vzroka izostal od članskega -sestanka, plača globo Din 5, ki ,sc odtegne od vplačil v podpornem fondu. Vsak odbornik, ki bi ne prišel neopraiviičeno k odborovi seji, plača Din 10, -kar »e miu is tet ako odtegne i-z fonda. -Za opravičilo se smatra, in to za člane kot za odbornike: bolezen, služba ali s mirt. Predlog je bil sprejet soglasno. Pri volitvah je bil izvoljen -povečini stari odbor. Predsednik Novak Cvetko, podpreds. Černe Rudolf, tajnik Strnad Ludvik, blagajnik Pogačar Jakob gosp. odbornika Vidcnič, Borštnar; nadzorni odbor: Tre-inolj, Vrhovec, Hribar. Tovariši! Agitirajte za našo organizacijo, pridobivajte noviih članov, bodite točni v plačevanju. Le v delu nam je uspeh zasi-guran. Nameščenci Eden najmočnejših stebrov naše strokovne zveze je naš podporni sklad, ki je dosegel že precejšno vsoto. Ustanovljen je za brezposelne in bolne člane. Iz njega pa dobe podporo tudi članovi svojci, če član umrje. Podpor ne morejo dobiti le oni člani, ki plačujejo članarino po prvem razredu, ker ne plačujejo prispevkov za podporni fond. Kdor je v zaostanku s članarino, prav tako ne dobi podpore, ker tako predpisuje poseben pravilnik. Interes vsakega člana mora biti, da ni v zaostanku s članarino nad dva meseca. Organizacija je priznala dvema članoma brezposelno, enemu pa bolniško podporo in sicer vsem za 12 tednov. To so precejšnje vsote, ki presegajo -pri vsakem članu vplačila prav zetp. Uverjeni smo, da bodo dotični tovariši v bodoče še bolj cenili našo organizacijo. Vsi za enega, eden za vse! Odbor je sklenil, da se za bodoče primere znižajo podpore prehodno za 15%. Do tega je bil odbor prisiljen, -ker je bila v prejšnjem letu in kasači ja članarine -slabo organizirana in ker je v zadnjem času brezposelnost zelo narastla, dočim se tega ob ustanovitvi fonda pred leti ni moglo predvidevati. Sekcija SZPTNJ za OUZD. Članstvo sekcije je izvolilo sledeč odbor: Kokol Emerik, Valant Milan, Lavrih Franc, Zdravlje Ignac in Klemen Peter. Pričakujemo, da se bo odbor krepko uveljavljal, kadar bo potrebno, članstvo pa da bo trdno stalo za njim. Sekcija ima 29 članov. 'Tovariši: Vsak naj stori svoje. Poročevalec. —0— Pred 2331 leti V stari Grčiji je živel modrijan Sokrat. Pred smrtjo se je takole zagovarjal: »Ce bi mi rekli: Izpustimo te pod pogojem, da ne boš več tako govoril in učil, kakor si dosedaj, in to ne mladine in ne stare ljudi, tedaj bi vam odgovoril: Čudni ljudje ste. Ce -bi me vaš vojskovodja postavil na gotovo mesto, moram po vašem mnenju tam vztrajati in prej tisočkrat umreti kot mesto zapustiti. Ce mi je pa božanstvo odkazalo gotovo mesto in poklic, pa naj se mu po vašem mnenju izneverim.« Doma in po svetu Zasedanje banovinskega sveta. V preteklem tednu se je vršilo r?dno zasedanje banovinskega 6ve5.1 vse država male antante vodile enotno zunanjo po-IMiko. Pred sodiščem o zaščiti države se je začela razprava proti bivšemu posl.* iBrodarju in tovarišem radi znanih Šenčur sikih dogodkov. Rudarski zakon, na podlagi katerega se naj združi naša rudarska zakonodaja, se bo ponovno korigiral. Imenovana je posebna komisija, ki ima nalogo ta načrt proučiti in ga z eventuelnimi novimi spremembami predložiti narodni skupščini. (Načrt tega zakona ja čakal že več kot dve leti na uzakonitev. Atentat na bodočega predsednika Amerike Roosevelta je izvršil anarhist Zingara. Oddal je več strelov, ki pa so zadeli čikaskega župana Cermaka in par drugih oseb. V Nemčiji se vse stranke mrzlično pripravljajo na volitve. Hitler upa, da bo dobil večino. Volitve obetajo biti precej viharne. Hitler ho skušal dobiti večino z nasiljem in terorjem. Cenzura je zelo poostrena. Demokracija v INemčiji je v zatonu. Hirtcniberška aiera, ki ja tako razburjala do zob oboroženi svet, bo končno rešena, kajti Avstrija je izjavila, da bo orožje vrnila pošiljatelju. Splošni indeks na debelo (cen) se je zvišal v januarju skoraj za cele tri točke (2.8) v primeri s cenami v decembru 1932. Rastlinski proizvodi so v cenah narastli za 3.8 točke, predvsem radi podražitve pšenice, koruze, fižola, pekmeza in konoplje, dočim so oves, suhe češplje in vino v cenah popustili. Cene živini so padle, ker so se pocenile svinje, slanina in voli, dočim so se precej popravile cene za kože zaklani živini in jajcem. Pocenili pa so se mineralni proizvodi, zato pa so se v največji meri podražili industrijski izdelki, katerih indeks je narastel kar za 4.9 točke. Čila j „BESEDO“! Jesenice, 17. februarja. f Poženel Jožei V ponedeljek 13. februarja je za jetiko za vedno zatisnil oči agilen delavec v katoliških vrstah, komaj 24 letni Josip Poženel, sin pokojnega tov. mojstra Franca Poženela. Od otroških let se je udejstvoval v katoliškem pokretu. Izredna požrtvovalnost do dela, miren, a klen značaj je osvojil srca vseh. Ta splošna priljubljenost med članstvom ga je vodila od enega vodilnega mesta do drugega. Od odsekovnega tajnika pri Orlu, kjer je delal več let, je prevzel tajništvo pri Triglavskem okrožju. Bil je tudi v odboru strokovne organizacije. Nato izvoljen kot tajnik v glavni odbor društva. Po razpustu Orla je bil med ustanovitelji sedanjega odseka Borec, zopet med voditelji. Poleg vsega tega dosledno vršenega dela ima nemalo zaslug pri gradnji sedanjega doma. Načrt za sedanji dom je bil na papirju. Težko je bilo predočiti vsem članom, kako bo izgledal novi dom. On je rešil to. Napravil je lesen model, iizdelan natančno po načrtu. Se-daj je vsakdo videl, kakšna bo nova trdnjava. In ko so na sestanku člani občudovali njegovo požrtvovalnost, iso namesto njega odgovarjale njegove oči: »Storil sem samo svojo člansko dolžnost!« Krona njegove požrtvovalnosti pa je brez dvoma lestenec pod stropom v veliki dvorani. Ta njegov izum in delo bo, dokler bo stal Krekov dom, trajen pomnik za njegovo požrtvovalno delo v naših vrstah. Dvanajst močnih luči razsvetljuje dvorano in osvetljuje njegove ibesede: Naj pride nad katoliški pokret karkoli, dvanajst luči-apostolov bo vedno osta*-lo, ki bodo večnim idejam dali novega živ- 1 jen ja. o O ■J #83 I; * o * i 'U 1. S * S ftr .. ^ i* O O M o Q O k 4! -b 5 5) S O ■** 7, .5 2 « $ ® S S u .5 o ^ ^ 'rj .. -e ■£• a i) N ** O 13 O •o s 0 1 s S Cl t s .«> £ s v v. ■5 C ■3 a N **N Borec« pa brat Natlačen. Dragi Jože! Bog naj Ti bo plačnik za vsa doibra dela, ki si jih storil! — Preostalim naše iskreno sožalje. Ublažitev krize Dne 3. in 4. januarja t. 1. je v KOnigs-wintru zboroval internacionalni odbor krščanskih strokovnih organizacij v zvezi z deželnimi in strokovnimi centralami. Glavni predmet zborovanja je bil: stadij skupnega internacionalnega dela držav z ozirom na svetovno go- terpeni tn ov < spodarsko konferenco. Poseben odbor je predlagal sledeče sklepe, ki so bili sprejeti: Odbor internacionale krščanskih strokovnih organizacij mora z žalostjo ugotoviti, da gospodarska kriza raste in raste tudi obubo-žanje vsled brezposelnosti, države pa se vkljub temu ne sporazumejo za skupno internacionalno delo na nujni rešitvi. Med evropskimi državami je vsled črtanja reparacij Nemčiji nastala manjša napetost, vendar je pa splošno medsebojno zaupanje nujno, da se črtaj« mednarodni politični dolgovi in se države sporazumejo o razorožitvi. Zahtevamo stabilizacijo valut, odpravo zvišanja carin, kontingentirunja in ostalih trgovskih ovir. Za odpravo brezposelnosti naj se vrše nacionalna in internacionalna javna dela. Bistveno za odpravo brezposelnosti pa je skrajšanje delovnega časa. S skrajšanim delovnim časom dobi izvestni del brezposelnih delo in kruh. Skrajšani delovni čas, ki izvira iz vrtoglave racionalizacije zadnjih let, ne sme zmanjšati življenjskega nivoja delojemalcev in se mora uvesti v vseh državah. Zato je potreben mednarodni sporazum. Odbor poziva zato vse internacionalne delavske organizacije, da skupno z internacionalnimi organizacijami delojemalcev in delodajalcev ute rejo pota ,za skrajšanje delovnega časa v posameznih gospodarskih panogah, kolikor je to potrebno in izvedljivo in že sedaj pripravlja nadaljnje mednarodno znižanje delovnega časa po posameznih gospodarskih panogah. Z uresničenjem teh resolucij bi bilo delavstvu vsaj delno in začasno pomagano v sedanji silni bedi. Dobički nek c evropskih podjetij Po »Trgovskem Listiu z dne 10. jan. t. 1. posnemamo: Kljub krizi so mogla nekatera največja Banca da Roma (lir)........................ Franc. ital. banka za Južno Ameriko (fr. fr. Banque de Pariš e mi I o je odličen dom boljšanje tedaj ni nastopilo, pač pa moremo beležiti porast brezposelnosti. (Op. uredn.) Vsled pomanjkanja prostora statistike ne moremo priobčiti. Sicer pa navedene številke povedo vse. Novi pravilnik za bratovske skladnice. Iz časopisnih vesti .posnemamo, da bo v najkrajšem času objavljen pravilnik o bratovskih skladnicah. Vsled težkaga finančnega položaja 'bodo z novim (pravilnikom znižane dajatve in prilagodene sedanjim razmeram. Brez sredstev 'tudi najboljši pravilnik ne more rešiti rudarskega zavarovanja pred 'polomom. Potrebne bi bile izdatne dotacije in redna zaposlitev delavstva. .Pri tem, kar se pa v rudarskih revirjih danes godi, je vsaka sanacija izključena. Evropa je dražja, kot pred vojno. Indeksne številke za prve življenjske potrebščine so še vedno večje nego pred vojno. Tako je znašal v Nemčiji decembrski indeks 118.4% napram onemu iz leta 1913. V Avstriji je indeks za 7% višji ko pred vojno, v Holandiji za 40% in v Švici za 36%. Izjemo tvori samo Francija, kjer znaša indeks le 83% predvojnega. (Trgovski list, 14. februarja 1933.) To in ono Trbovlje. Podpisani se iskreno zahvaljujem delavstvu in nameščencem cementne tovarne za izdatno podporo v moji bolezni. Bog plačaj' — Miha Šmid, delavec cementne tovarne v Trbovljah. — Zahvaljujem se tudi jaz kot nabiralec darov za prej imenovanega vsem onim tovarišem, ki so uvideli potrebo siromaka. Zahvaliti se pa moram tudi vsem onim premožnejšim, kateri so prispevek odklonili, za njih nesocialni čut. Menijo, da bodo oni vedno zdravi. — Lukner Jože. Sprememba pravil I. del. konzumnega društva v Ljubljani. Konzumov »Vestnik« je prinesel v zadnji številki spremembo pravil, ki jo je sprejel zadnji občni zbor. Iz priobčenega teksta je razvidno, da je zbor na predlog načelstva sprejel od predlogov »pošastne« enajstorice le enega. Odklonjeni lerih največjih evropska podjetja doseči vendarle lepe dobičke, 'kakor sledi iz statistike^ ki jo objavlja >Scftwei zerische KreditanisrtalU: 1891 1930 'milijoni dividende mil ijon i dividende . 14.59. 5% 18.68 6% . 15.50 6% 17.87 8% . ‘24.90 12% 67.24 20% . 4-1,2« ~% 47.08 14% . 83.85 20% 84.85 20% . 3.&5 -% 6.81 10.5% . 1.93 4% 3.54 6-5% . 27.01 4% 90.83 4% 18% :$0.79 18% 2.03 -% 6.39 11% . 3.72 3.74 11 % 6% 1|6.90 6% 0.11 -% 5.50 8% . 3.14 -% 2.90 -% predlogi enajstorice, ki bi mogli prinesti res korenito izboljšanje, se tedaj niso upoštevali. Sprejete spremembe imajo očividen namen, da zamaše v bodoče usta vsaki kritični opoziciji, ki bi se pojavila. S tem, da je dana pravica predlagati kandidate za delegate tudi odposlancu centrale, se je prav malo storilo za izboljšanje ali konsolidacijo razmer. Kot vemo iz prakse, je ta odposlanec vedno nameščenec (navadno ravnatelj sam) zadruge. Namesto izboljšanja — poslabšanje! Drago štedenje. Kakor poročajo listi, je nastal upor na holandski križarki »De zeven Provincien«, ker je holandska vlada znižala mornarjem plače. S tem znižanjem bi holandska vlada prihranila le okoli 300.000 Din in zaradi te male vsote je bila uničena križarka in ubitih 18 oseb. Kako malo umestna je bila ta štednja, se vidi najbolj iz tega. ič izdelek Naše ženstvo kupuj samo domače mi lot Naše gospodinje, zavedajte se: Z nakupom domačega blaga ... za svojega, moža ... za svojo družino . .. Pomnite, da ni vsako milo z znanim imenom domače milo! da prejema generalni guverner Nizozemske Indije letno pet milijonov dinarjev plače in hi torej nizozemska vlada z lahkoto prištedila več, kakor pa je mogla dati redukcija mornariških plač. Generalni guverner pa ostane na svojem mestu samo pet let, pa že prejema zato do svoje smrti pol milijona dinarjev letne pokojnine. Danes so trije takšni upokojeni generalni guvernerji, od katerih prejema vsak skoraj dvakrat toliko, kolikor je znašala imenovana redukcija mornariških plač. Delavsko zadružništvo Maribor. Šesti redni letni občni zbor I. delavske hranjlnice in posojilnice, r. z. z o. z. v Mariboru, se bo vršil v nedeljo 26. februarja ob 9 dopoldne v lokalu JSZ, Sodna ulica 9, III. nadstr., z običajnim dnevnim redom. — V primeru premoilega števila udeležencev se bo vršil na istem kraju in z istim dnevnim redom pol ure kasneje nov občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. — Odbor. _ Cez hribe in doline Jesenice. V nedeljo 12. februarja se je vršil sestanek staršev otrok v meščanski šoli. Ravnatelj šole je uvodoma pojasnil vzrok sestanka, ki je v nazadovanju učnega uspeha. Na sestanku so se izmenjale jako dobre misli. Sklep je bil, naj se slični sestanki vršijo večkrat. Za Jugoslovansko tiskarno K. Če6. Izdaja za koncorcij »Delavske Pravice< in ureja: Peter Lombardo.