PRI MO DNEVNIK ijSSViSr - Cena 35 lir Leta XVI. - St. 276 (4739) lovo flede iftiZ 17 'j* treh — Med splosno zmedo, ki vlada v Pari-'*io jdzabeležiti danes nov element, ki je to sporo*;, I P°večal. Predsednik vlade Debre je no-Ljnom “J1* da postavlja vprašanje zaupnice v zvezi z tlelo h« *a^omski udarni sili*. Takoj zatem se je J.80, socialistična, radikalna in neodvisna sačrt n , j lle predložiti resolucijo proti vladi. ° udarni sili je na- --------------—— C*111 odobrila reski ■ Je biIa za‘ ZatftnT Clja Proti vla-[tbraT„i,Je senat 9- je Jcun zavrnil. Da-■3(m za obrambo v /bil /fPpščini ponovno tak0 da Je '? Pošto nar°dne skup-L avu vprašanje za* ' ^kor glasovanje o zaupnici Debreju načrta o atomski udarni sili v ' e vedno ugibanja o de Gaullovih namenih v Alžiriji - Ultrasi v Parizu in Alžiru ®e Veselijo prve zmage na procesu o barikadah in nadaljujejo gonjo proti de Gaullu tem načrtu bo šlo za glasovanje o celotni politiki vlade, zlasti pa o politiki v Alžiriji Davi je delegacija parlamentarne skupine MRP obiskala Debreja in zahtevala, naj spremeni načrt o udarni sili. Debre pa je to zahtevo zavr-ml, s čemer tvega, da bodo tudi poslanci MRP glasovali proti načrtu. Težko pa je reči, ali bo 58 poslancev MRP % — za „ lr> 121 neodvisnih poslancev g ovanje o gjasova]0 za resolucijo proti ""»Hinim, ............ vladi. Za odobritev te resolu- cije je potrebnih 277 glasov Usoda vlade je odvisna od 215 golističnih poslancev in od večjega dela poslancev MRP in neodvisnih. Zelo verjetno bo vlada dobila zaupnico, ker se poslanci bojijo razpustitve poslanske zbornice in novih volitev. v morje? sporočili, da so lz°llmv .morje neznano taiT?Slnskega prista-en* K°3 poslali dva V»p- TOU i7 * — zelezni-; tl so dav^ postaie v Ni- k ;W“K0) poslali dva he-U io ’so n° .letalo in eno 111 mn*-Zace iskati na ioda , • Iskali so ves P?evW8man- javljajo, da le-J-aPodichino ni do- ni sporočila, da ^ kako letalo. V *itv na poveljstvo kara-t,iu hpre iskanje na i teke v} morja in ob alo Padlo1“e’-kier ;e v morje. Ministri ZEZ vstop Anglije S iw 17-. — Na današ-r i?Pske *lnistrov zahod ffili o zv«e so se po-,|ki V ,®dn*rodnem po-ZPv odboru HSptejel, P,a 80 noc°i s0' tu- 'tke n -PriP°ročilo za » te?rvanije v skup' r v premogovno t!„av^0f'llkup*nost ^ot e_ 5» v“ t„59lce- Priporoči-•i?kega “britanskega S(i *eii v, ?redsednika, naj ttP»ega ktoaf.e.renc nai- rjw . fa tržišča«. «»----- 17. - Dan-llf^tir, -1 predsednik St* 'Isrik v°co'i odstopil. h“vanje „bo zsfei jutri . 2,Uh Predstavniki S* s‘fank. ""itn. V Parizu so mnenja, da bo de Gaulle za izvedbo svojih načrtov o »alžirski Alžiriji* izbral novega ministra za alžirske zadeve in ustanovil upravni organizem v Alžiriji sami. Ta alžirska uprava bi pravno bila pod pariškim nadzorstvom, toda bi praktično imela precejšnjo avtonomijo v okviru sedanje ustave. Predsedoval bi ji generalni delegat, ki bi bil alžirski kolaboracio nist, kateremu bi pomagala skupina drugih osebnosti, ki bi bile po večini iz krogov alžirskih kolaboracionistov. Domnevajo, da bo novi minister za alžirske zadeve sedanji minister za prosveto Louis Joxe. Kar se tiče novega generalnega delegata (ali visokega komisarja), se govori. da bo Ali Mallem, ki predstavlja v narodni skupščini področje Aures v Srednji Alžiriji. Po mnenju opazovalcev bo referendum zelo ver fctno 29. januarja. Francoske volivce ter volivce v Alžiriji in v prekomorskih ozemljih, ki še pripadajo Franciji, bodo baje vprašali, naj odgovorijo z da ali z ne na načrt zakona o ustanovitvi začasnih ustanov v Alžiriji v pričakovanju poznejšega referenduma. Do sedaj ni mogoče zvedeti podrobnosti o načrtu. Znano pa je, da predvideva ustanovitev alžirske posvetovalne skupščine, ki naj bi pozneje postala »alžirski parlament*. Načrt predvideva tudi razdelitev Alžirije na pet a.i šest upravnih okrajev. V enem od teh bi imeli Francozi večino. Baje bo datum referenduma objavljen 14. ali 15. decembra. V predsedstvu republike so zanikali govorice o izrednih varnostnih ukrepih za zaščito predsednika reoublike. V Alžiriji ultrasi ne mirujejo Stalno trosijo letake proti generalu de Gaullu, ki ga označujejo za »glavnega izdajalca*. Francoske oblasti pa oogovarjajo s tem, da dajejo ultrasom in fašistom zagotovila, da bo Alžirija »integrirana* povezana s Francijo. Zagotavlja jim, da bodo tedaj, ko bo razpisan referendum o »samoodločbi*, lahko imeli možnost, da se izrečejo za francosko ali pa za alžirsko državljanstvo. Jasno je, da bi pri tem prišlo do razdelitve Alžirije, ker misli de Gauue najprej ustanoviti tudi upravno področje, kjer bodo Francozi v večini, saharsko področje pa še prej izločiti iz Alžirije. Ultrasi v Alžiriji pa so vsekakor dosegli prvo zmago, ko je bil njih voditelj Lagaillar-de izpuščen na začasno svobodo. Njihova »fronta za francosko Alžirijo* je objavila izjavo, s katero izreka zadovoljstvo nad tem ter obsoja načrte o referendumu. Tudi v Parizu se ultrasi veselijo svoje zmage, posebno še ker so danes izpustili na začasno svobodo še druga dva obtoženca, in sicer Demarque- tn in Pereza. Nekateri opazovalci izjavljajo, da je proces sedaj praktično' končan in da se pričakuje popolna oprostitev obtožencev. Levičarski tisk odločno obsoja sklep vojaškega sodišči o izpustitvi Lagaillarda in ga označuje za škandaloznega. Socialistično glasilo »Le P> pularire* piše, da »aktivisti imajo že vtis, da so dosegii veliko zmago, in Lagailla.de fco storil vse, da sabotira politiko alžirske Alžirije. Sedaj be imel mnogo prostega časa za predavanja, objavljanje izjav in za dvig morale svojih čet Juin in Salan sta žc za- Proces proti Eichmannu se bo vršil 6. marca JERUZALEM, 17. — Proces ricti vojnemu zločincu Eich-nnu se bo začel 6. marca ii „1 v Jeruzalemu, kakor javit:. dhnes izraelska vlada. Raz-piavo proti Eichmannu bi u-teenili odložiti samo v primeru nepredvidenih dogodkov. Možnost odložitve je v zvezi s pravico, ki jo izraelski zakon priznava Eichmannovemu branilcu, Nemcu Robertu Ser-vatiusu, da zahteva predhodno preiskavo. Končno poudarjajo tudi, da Eichmannu še niso vročili obtožnice, ki jo sestavlja v teh dneh državni pravdnik Hausner. «»—- Gibanje gen. Grivasa ATENE, 17. — «Nacionalno gibanje obnove«, ki ga je u-stanovil general Grivas, bivši voditeli osvobodilnega gibanja EOKA na Cipru, je zbralo okrog sebe 17 poslancev opozicije v grškem parlamentu. Med lemi je en bivši predsednik vlade, 13 poslancev pa je prej pripadalo libe-lalni stranki, ki je bila do sedaj tretja po številu poslancev. Gibanje generala Griva- vzela stališče. Manjkal 'ima . sa je tako po svoji moči na je odločen namestnik: našla tretjem mestu, za radikali in sta ga*. 1 združeno demokratično levico. ....................................................... tuiiniiiinmiii Razgovor med Guijem in bivšim predsednikom ni razčistil položaja Tambroni ne nasprotuj njegov korak pa pomeni napad nanj Stanarina za trisobna stanovanja bo ostala blokirana še pet let, za večja stanovanja pa še tri leta; omejitve glede luksuznih stanovanj, trgovskih prostorov, hotelov itd. pa bodo ukinili z 31. decembrom RIM, 17. — Zdi se, da Ta mbronija zapušča začetna bojevitost, ko si je od svojega koraka obetal precej ambiciozne cilje: odstranitev Mora z njegovega sedanjega položaja v vodstvu Krščanske demokracije, še današnji popoldanski dnevniki so vedeli povedati s tem v zvezi, da je Tambroni odklonil razgovor s predsednikom odbora demokristjanskih poslancev Guijem in za* trjevali, da je Tambroni odločen iti 1..' ?‘Na zahtevo jh Nikarague Vce ?.n. ote in enote m ene jitHi lahk^ v Položaju, IbS vlad„?omagajo > S >ešavkriJei° in Pre_ ■ ?dij0 kanJe elementov, St. deVp ~Utllsti, v no-SI4' z : Gvatemale in »■M : sil .1! *rcanjem ob-aai „ Pa 1 dobava- i>davi e je o tem po- ČCn*riLdržavnim taJ-0 ’ 5 tain,kom V I1ho\ )Cs.eii »Ul [senha f/fr °Wer /e dal ukaz za pomoč vladama v Gvatemali in 0ra9ui «proti komunistični intervenciji - Hude skrbi ameriške vlade zaradi nevarnosti gospodarske krize 5va.g'as C4vaih ‘I! ,s predsedni-' owerabov-. Se prej prisostvoval državnega sveta >°nSkih krogih V obemnamen sklepa Hi 4 «sab, državama rešit, last-.Vbosti’ Pe da bi se , ačar ‘ napada od zu-S»4ai ni.a “Eotavljajo, doka*-0 m°Bri ""iti ■A .M #n,f.ri5kih držav 'S , r9jne Jae ukrepe«. Prieawa)a?nosti ’ J Porivali, da bo * -»V, iz v, 8 dodatno za. iiffl aianie določb p«čako^aSnosti te ?slala d 1(3 J*ske ^ajanje y>čiP°80dbe o vza- > ^ r R»i*ar Pa se n> I ViN* ?fLv malska vla-f «doka?nricirati vero-^ P 0 kuban- i.^*U*°tevl t nekaterih j SVC10' da je že f K J1* Qv??fn^kov v Ni-V*ll y\ dokaz, M', ene pomoči >pa.amPriškeRa dr-danes ,0 Učei' Vn« 1 dr*^ ZDA po- 0 Pru.d a.mi' ki bodete v zvezi z varčevalnimi ukrepi, ki jih je napovedal Eisenhowev. Govori se, da so med temi državami predvsem Zahodna Nemčija, Francija in Japonska. Državni tajnik Herter je nocoj izjavil, da so ZDA odločene nadaljevati politiko za ohranitev zaupanja v dolar ter nadaljevati akcijo, da se poveča gospodarska in vojaška pomoč državam. Ponovno je pozval države Zahodne Evrope, naj odločneje in v večji meri sodelujejo pri programih za pomoč nezadostno razvitim deželam. Pripomnil pa je, da to ne pomeni, da mislijo ZDA zapustiti položaj vodilne sile, ki jo glede tega imajo. Govoril je zatem »o velikem vojaškem bremenu* zahodnih držav ter je izrekel upanje, da »ni več daleč dan*, ko bodo svoje bogastvo lahko uporabili v gospodarske in socialne namene namesto v vojaške. V ameriških vojaških krogih so napovedane ukrepe sprejeli z nezadovoljstvom. V Pentagonu pravijo, da je nevarnost, da bo morala vojske kompromitirana. Pripominjajo pa, da bodo ukaze spoštovali in storili bodo vse mogoče, da se «omili udarec«, ki je zadel ameriške vojake v tujini in njihove družine. V zvezi s sporočilom o odpoklicu 480.000 družinskih članov vojakov, ki so v tujini, ugotavljajo, da znašajo stroški za vzdrževanje ameriških čet v tujini okoli 3,5 milijarde dolarjev letno, od katerih se približno milijarda potroši v Evropi. Ukrepi, ki jih je napovedal Eisenhower, nikakor ne bodo rešili vprašanja primanjkljaja v plačilni bilanci, vendar pa bodo k temu pripomogli. Vendar pa ugotavljajo v Wa-shingtonu, da bo eden od rezultatov zmanjšanja Izdatkov ali nabav tujini ta, da se bodo povečali stroški v dolarjih za ameriški vojaški program v tujini, kef so ameriški proizvodi običajno dražji kakor proizvodi, ki jih kupujejo v tujini. Novoizvoljeni predsednik Kennedy in podpredsednik Johnson nadaljujeta danes razgovore v Johnson Cityju, ki sta jih začela sinoči o sestavi nove uprave, ko bo Ken. nedy 20. januarja nastopil predsedniško mesto. Kakor poročajo iz San Francisca, je Nixon dobil v tamkajšnji državi večino in si s tem pridobil 32 volilnih glasov. Toda ta sprememba položaja v Kaliforniji ne bo menjala splošnega položaja, ker ima Nixon do sedaj samo 226 volilnih glasov, Kennedy pa 300, in torej potrebno večino, ki znaša 269. V vsej državi ima Kennedy sedaj samo 200.000 glasov več kakor Nixon od celotnih 67 milijonov oddanih glasov. Tudi na Havajskih otokih si je tri volilne glasove priboril Nixon, in sicer samo s 141 glasovi večine. Tamkajšnji demokratski voditelji so sporočili, da bodo zahtevali novo štetje glasov. V New Orleansu, kjer so bile včeraj nove rasistične de. monstracije, med katerimi je policija aretirala okoli 58 ljudi, je tudi danes zelo napeto. Otroci belcev niso prišli niti danes v šolo, v katero so bile sprejete tri črnske deklice. Četrta črnska deklica, ki je bila sprejeta v neko drugo šolo, pa ni danes prišla k pouku. Zupan iz New Orleansa je sinoči pozval demonstrante, naj se obnašajo «kot državljani kulturne skupnosti«. Opozoril jih je, da je policija dobila ukaz odločno zatreti vse nove demonstracije. Šolski svet v New Orleansu je danes zahteval od zveznega sodišča, naj prekliče ukaze o integraciji v šolah. Omenjeni svet pravi, da «želi samo biti pooblaščen, da poskrbi za delovanje šol na tradicionalni podlagi segregacije v pričakovanju dokončnega sklepa glede spora med suverenostjo države Louisiane in suverenostjo ZDA«. sprotju z namenom, ki so ga Tambroniju pripisali nekateri časopisi, je Tambroni baje pojasnil predsedniku odbora Guiju, da s svojim korakom m imel namena zavzeti stališča, ki bi bilo v nasprotju s politično linijo demokristjanske stranke. Odbor je sicer vzel na znanje to pojasnilo, vendar pa je izrekel svoje obžalovanje nad to pobudo Tambronija n grajal okoliščino, da se je ,z-vršila v nasprotju z predpisi, ki urejajo parlamentarno dejavnost članov demokristjanske parlamentarne skupine. To je sicer mnenje parlamentarnega odbora KD, ki v svojih članih odraža sedanjo «doro-tejsko-motorejsko« večino strankinega vodstva; drugo vprašanje pa je, kaj mislijo o tej zadevi vsi ostali demokristjan-ski poslanci, med katerimi je mnogo takih (računajo okrog sto), ki so bilj vključeni v de-mokristjansko kandidatno listo in na njej izvoljeni na pobudo in pritisk «meščanskih odborov« in Katoliške akcije. Jn ti so «z dušo in srcem« na strani Tambronija, kakor je z njim solidariziral katoliški tisk, čim je bij znan njegov korak. Sicer pa itak ni bilo pričakovati, da se bo Tambroni postavil po robu politični liniji stranke; to bi bilo taktična napaka, ki bi ga onemogočila že koj na začetku. Vendar pa je tudi političnim laikom jasno, da ima Tambronijeva interpelacija izrazito politični značaj in pomeni odkrit napad prav na politično linijo sedanjega vodstva stranke in predsednika vlade, za katerega je znano, da je pristaš politike levega centra. Vsekakor pa razgovor z Guijem ni mogel predstavljati za Tambronija nobene nevarnosti, ker je tudi Gui sam zelo blizu njegovega stališča in zelo dostopen za Tambroni-jeve argumente. Zadeva je torej še vedno odprta, ker Tambroni m umaknil svoje interpelacije. Prihodnji torek jo bo predsednik poslanske zbornice prebral pred poslanci, predsednik vlade pa bo določil dan, ko bo nanjo odgovoril, vsaj na tisti del. ki se tiče njega osebno. Ostali del bo zelo verjetno predmet diskusije na bližnjem zasedanju vodstva KD, ki se bo vršilo prihodnji ponedeljek Prihodnjo soboto bo seja vlade, na kateri bodo med drugim obravnavali tudi vprašanje stanovanjskih najemnin. Predvidevajo, da bo vlada blokirala stanovanjske najemnine še za nadaljnjih pet let, z okrog 20 odstotnim povišanjem stanarine na leto za vsa stanovanja, ki imajo največ tri sobe; pri stanovanjih z več kot tremi sobami se bo stanarina povišala letno za okrog 30 odst. in bodo ostala blokirana še nadaljnja tri leta; s 1. januarjem 1961 pa bodo deblokirali najemnine za trgovske prostore, luksuzna stanovanja, hotele .n penzione. Kot priprava na zasedanje centralnega odbora, ki se bo vršilo 24.. 25. in 26. t. m., se je danes, pod Nennijevim predsedstvom, sestalo vodstvo PSI, na katerem so potrdili že znano stališče stranke, ki zagovarja načelno rešitev za sestavo občinskih in pokrajinskih u-pravnih odborov in odklanja reševanje tega vprašanja «od primera do primera«. Vod tvo PSDI je danes nadaljevalo in zaključilo razpravo o volilnih rezultatih in soglasno odobrilo resolucijo, v kateri se poudarja, da upravne volitve pomenijo ((odločilen preobrat v politiki naše dežele« in da so okrepile edino veljavno perspektivo, namreč politiko levega centra, ki naj jo uresniči vlada levega centra. Vodstvo PSDI zahteva, da ^e na upravnem področju sestavijo odbori levega centra povsod, kjer je to mogoče, hkrati pa se obrača na PSI in zahteva, da socialisti omogočijo sestavo upravnih odborov levega centra povsod tam, kje*r je možna izbira med takimi upravnimi odbori in frontističnimi upravnimi odbori med PSI in KPI. Dd KD pa zahteva, da drži besedo in ne pristane na zavezništvo s skrajno desnico; v primerih težavnih odborov pa da pristane na rešitev levega centra. Resolucija PSDI poudarja na zaključku, da socialdemokrati ne bodo sodelovali pri manjšinskih upravnih odborih, ki bi jih podpirali monarhisti in fašisti ali komunisti. Danes je prišel z letalom iz Tel Aviva župan zapadnega Berlina socialdemokrat Villy Brandt.. V Rimu se bo zadržal dva dni in bo imel razgovore s- predstavniki italijanske vlade, pa tudi papež ga bo sprejel v avdijenco. V razgovoru z novinarji je Brandt izjavil med drugim, da je Berlin ((resnično evropsko vprašanje; naloga ,ki ne zadeva le nas, ki v njem živimo, ampak zadeva, z mnogih plati, ves svobodni svet«. Zdi se, da se bodo pogajanja med Italijo in Avstrijo glede vprašanja Južne Tirolske začela v Kratkem. Včeraj je prišlo do prvih stikov med diplomat, skimi predstavniki obeh dežel, danes pa je avstrijski zunanji minister Kreisky izjavil, da je Avstrija predlagala, da bi se pogajanja začela v prvih dneh decembra. Pogajanja se bodo vršila v Rimu. To se da sklepati iz okoliščine, da se v avstrijskih krogih poudarja, da bo morala italijanska vlada preklicati prepoved vstopa v Italijo, ki še vedno velja za državnega podtajnika Gschnit-zerja, ker bo tudi on član avstrijske delegacije. Ce tega preklica ne bo, bo avstrijska delegacija prepoved ignorirala. A. P. «»-------- «Univma prijateljstva* v Moskvi MOSKVA, 17. — Danes so slovesno odprli »univerzo prijateljstva*, ki je bila ustanovljena za študente iz afriških, azijskih in latinsko-ameriških dižav. Na slovesnosti je govoril Hruščev, ki je izjavil, da bo ta univerza prispevala k pripravljanju vodilnih kadrov tamkajšnjih dežel. Mladi inženirji, zdravniki, učitelji, gospodarstveniki, agrarni tehniki, ki se bodo čez štiri ali pet let vračati v svojo domovino, bodo lahko prinesli v oežele Azije, Afrike in Latinske Amerike izkušnje, ki si jih bodo pridobili v SZ. Hruščev je zatem izjavil, da hočejo nekateri ljudje v kapitalističnih državah prikazati otvoritev te univerze kot »nov zakulisni načrt sovjetske vlade*. Nadaljeval je, da je v ove*e-klosti bila izobrazba prednost bogatašev in da kolonialisti še sedaj tako ravnajo, ker nimajo interesa, da bi vzgajali tiste, ki hočejo pomagati vsemu ljudstvu. Sovjetska vlada, je na:la’je-val Hruščev, nudi z ustanovitvijo te univerze možnost vsem, ki nimajo sredstev, da bi pridobili koristno znanje za delo v svojih deželah*. Dodal je, da Sovjetska zveza ne bo vsiljevala študentom svojih pogledov. TRST, petek 18. novembra 1960 Komentarji ital, tiska o obisku Koče Beneški «11 Gazzettino* poudarja na prvem mestu, da bo jugoslovanska delegacija zahtevala možnost ustanavljanja slovenskih šol tudi v videmski pokrajini Ves italijanski tisk je s precejšnjim poudarkom objavil in komentiral vest o uradnem obisku jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v Rimu od 1. do 4. decembra letos. Vsi komentarji so ugodni, razen seveda komentarja v fašističnem rimskem dnevniku «11 Secolo*, čeprav niso hkrati tudi vsi ti komentarji toč' ni, tako da je morala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug zanikati vest, ki jo je v zvezi z obiskom objavil milanski «11 Corriere della Sera*, da bo Avstrija pievzela nase zastopstvo jugoslovanskih interesov v o-kviru “Svobodnega evropskega tržišča* EFTA. Nadvse značilno je pisanje rimskega vladnega dnevnika «11 Popolo«, ki je poudaril, da predstavlja Popovičev obisk prvi obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v Italiji ter ugotavlja, da je bil Popovič povabljen že lani v novembru med beograjskim obiskom tedanjega italijanskega državnega podtajnika Folchi-ja in da so takrat določili dan obiska v letošnjem poletju, kar pa je preprečila kriza italijanske vlade, pozneje pa so datum prenašali zaradi vrste državnih obiskov Pakistanu,. Afganistanu, Indiji in ZAR. List poudarja, da je Koča Popovič eden izmed naj. uglednejših jugoslovanskih političnih osebnosti in da bo prispel v Rim neposredno po svojem obisku na Dunaju, kamor pojde 24. t. m. na razgovore, ki bi morali prispevati k zboljšanju odnosov med obema državama, ki so pokvarjeni zaradi vprašanja slovenske manjšine na Koroškem, Tudi drugi italijanski listi so objavili vest o uradnem obisku ali pa vsaj krajše izvlečke iz poročila dopisnika italijanske tiskovne agencije ANSA iz Beograda, drugi listi pa so objavili samo uradno poročilo italijanskega ministrstva za zunanje zadeve; med te liste spada tudi glasilo KPI «l’Unita». Najobšir-nejši komentar pa je objavil beneški demokristjanski dnev. nik «11 Gazzetiino«, Kar je vsekakor značilno spričo dejstva, da prav ta vladni list tiska svoje posebne izdaje za vse večje kraje, ki mejijo s sosedno Jugoslavijo. Značilno je tudi, da je list objavil ta komentar na uvodnem mestu na prvi strani, napisal pa ga je beograjski dopisnik in lahko se predpostavlja, da so podatki, ki jih navaja povzeti po vesteh iz krogov, ki so bli. zu italijanskemu veleposlaništvu v Beogradu. Za slovensKO skupnost v Italiji je predvsem važno, da se v omenjenem članku omenja na prvem mestu dnevnega reda razgovorov Koče Popoviča v Rimu prav vprašanje italijanskega vladnega načrta za slovenske šole. List piše, da bo jugoslovanska delegacija ki bo zelo številna, zahtevala, naj se omenjeni načrt spremeni tako, da bo vključil možnost ustanavljanja slovenskih šol tudi v videmski pokrajini, kakor tudi. da se v načrtu izrecno omeni londonski memorandum. Iz omenjenega in drugih ko. mentarjev italijanskega tiska je moč nadalje povzeti še naslednje podrobnosti o prihod- zije, Afrike in Latinske Amerike bo univerzo obiskovalo 60 sovjetskih študentov, ki bodo prišli predvsem s področij Daljnega vzhoda, da omogočijo boljše medsebojno spoznavanje. Univerza ima sedem fakultet: 1. pripravljalna fakulteta, z učno dobo enega leta za poučevanje ruščine in za splošne pripravljalne tečaje; 2. fakulteta za inženjerijo (ikupno s tečaji za gradbem-eko, geološko-rudarsko in me-hrniško specializacijo); 3. fizika matematika in prirodopis (s tečaji za spopolnjevanje v jedrski znanosti in biokemiji); 4. gospodarstvo in mednarodno pravo; 5. agrarne vede (s tečaji za specializacijo v zootehniki); 6. literatura, zgodovina in filozofija; 7. medicina (z vsemi zadevnimi specializacijami). Tečaji na vseh fakultetah (uvzemši pripravljalno fakulteto) trajajo štiri leta, na medicinski fakulteti pa pet let. Pet sto študentov letošnjega leta so izbrali med 43.500 kandidati. Študentje dobijo brezplačno: potovanje iz lastne države v Moskvo in za povratek ob končanem študiju, stanovanje, šolanje in knjige, zdravniško pomoč. Dobili so štipendijo 3.000 rubljev za zimsko opremo in bodo dobivali vsak mesec štipendijo 900 rubljev (približno 50.000 lir za hrano in za osebne izdatke). Rektor univerze je bivši, pomočnik ministra za višjo izobrazbo profesor Rumance/. Glavni odbor sestavljajo predstavniki ministrstva za višje šolstvo SZ, predstavniki sindikatov Komsomola, zveze društev za prijateljstvo s tujino ter učitelji in študentje. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii Poljska resolucija v OZN o nevarnosti jedrske vojne Omenjeni beneški dnevnik poudarja v svojem članku veliko vlogo Jugoslavije in predsednika Tita «v svetu nevtralnih držav« in poudarja zlasti dogodke med zasedanjem generalne skupščine OZN v času, ko se je udeležil predsednik Tito. Še prav posebno pa poudarja list dolgoletno popolno doslednost jugoslovanske zunanje politike. List zaključuje, članek svojega dopisnika z mnenjem, da «bodo rimski razgovori obširni, koristni in vsebinsko bogati, pri čemer pa n« bodo vsebovali nič nevarnega in nezanesljivega«. Že omenjen} fašistični dnevnik «U Secolo« je namreč pisal, med drugim, da je že tradicionalno, da «po vojni vsak italijan>ko-jugoslovanski sestanek prinaša nova popuščanja italijanske vlade: pred kratkim glede vprašanja ribolova na Jadranu potem pa glede istrskih kulturnih dobrin, darovanih Jugoslaviji.« njih decembrskih rimskih raz. govorih: 1. Koča Popovič bo vodil razgovore ne samo z zunanjim ministrom Segnijem, temveč tudi s predsednikom vlade Fanfanijem in skoro gotovo je, da bo Popoviča sprejel tudi predsednik republike Gio-vanni Gronchi na Kvirinalu. Delovni sestanek med Segnijem in Popovičem ter uglednimi italijanskimi in jugoslovanskimi funkcionarji o vprašanjih odnosov med obema državama bo v vili «Madama». 2. Zelo verjetno je, da bo med obiskom prišlo do pod pisa italijansko-jugoslovanske-ga konzularnega sporazuma, s katerim bo »olajšano delo pomoči, ki jo vršijo diplomai-ska predstavništva, tako da bi se omogočili pristnejši stiki«. 3. Nekoliko manj verjetno je, da bo med rimskimi razgovori zaključena tudi kultur, na konvencija med obema državama, vendar pa se predvideva, da bo taka konvencija podpisana v bližnji bodočnosti z namenom, da bi omogočila še večje izmenjave med obema državama na kulturnem področju. 4. Italijanska vlada bo zahtevala od jugoslovanske delegacije večjo obveznost glede likvidacije visečih finančnih vprašanj v zvezi z imetjem preseljenih oseb iz bivše cone B in ostalih krajev, ki so na podlagi mirovne pogodbe bili priključeni k Jugoslaviji, pri čemer pa se poudarja, da gre za vprašanje, ki je že na poti rešitve. 5. Nikakor ne drži vest, da bodo Jugoslovan ki predstavniki posredovali v Rimu v razgovorih med Italijo in Avstrijo glede Južne Tirolske. 6. Med razgovori se bodo dotaknili tudi jugoslovanskega predloga nekaterim zahodnim državam za otvoritev kreditov v zvezi z napovedano jugoslovansko valutno in kreditno reformo, a beneški demokrist-ianski dnevnik piše. da bo to vprašanje obravnavamo zlasti s političnega vidika. 7. Obravnavala se bodo tudi mednarodna vprašanja kot -o: razorožitev, vprašanje Nemčija, vprašanje Berlina itd. HiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiriiiiimiiiiiinimtiiiiiiiiimiiiiiiiiitmniimiiiitiiiiiiiiiiiiiti Filmski igralec Clark Gable je včeraj umrl v Hollywo#du Novinarji FLRJ na Dunaju DUNAJ, 17. — Na vabilo avstrijske vlade je sinoči odpoto. vala iz Slovenije na Dunaj delegacija Zveze novinarjev Jugoslavije. Delegacija, v kateri so uredniki «Borbe», ((Politike«, ((Vjesnika«, «Oslobodje-nja«, «Dela» in «Nove Makedo-nije«, bo ostala v Avstriji med obiskom državnega tajnika Ko. če Popoviča, ki bo 24. t. m. odpotoval na uraden obisk v Avstrije Jugoslovanski novinarji, ki so popoldne prispeli na Dunaj, bodo obiskali neka-tere Kulturne ustanove in industrijske objekte na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih. Danes je odpotovala iz Beograda v Varšavo delegacija zvezne komisije za jedrsko s-nergijo. Delegacija bo v Varšavi na osnovi sporazuma, ki e bil podpisan leta 1957 med Ju-gosiavijo in Poljsko, predložila načrt za znan-tveno-tehnično sodeiovanje na področju izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene. LONDON, 17. — Davi so ob-javili zdravniško poročilo, ki pravi, da je Churchill «dobro prestal noč« in da bodo prihodnje zdravniško poročilo objavili jutri zjutraj. HOLLYWOOD, 17. — Clark Gable, ki je bil 30 let’ «kralj» igralcev, je umrl sinoči ob 23. uri po krajevnem času v tukajšnji bolnišnici zaradi srčne kapi, ki ga je bila zadela 6. novembra. Clark Gable se je rodil v Cadizu v državi Ohio 1. februarja 1901. Študiral je najprej medicino, toda pritegnilo ga je gledališče. Z 19. letom je prekinil odnose z očetom, V torek odpotuje v Kongo odbor za dobre usluge NEW YORK, 17. — Poljska delegacija je zahtevala danes od političnega odbora, naj poseben odbor OZN zbere in objavi obstoječo dokumentacijo o morebitnih učinkih jedrske vojne na življenje In na zdravje prebivalstva človeštva, kakor tudi o materialnih in kulturnih posledicah take vojne. Poljski delegat je napovedal, da bo s tem v zvezi predložil resolucijo, ki se bo pridružila drugim desetim resolucijam, ki so bile že predložene političnemu odboru v zvezi z vprašanjem razorožitve. Poljska resolucija bo predlagala, naj bo poseben odbor sestavljen na tristranski podlagi (Vzhod-Zahod-nevtralci). Resolucija ne bo zahtevala novih raziskovanj, temveč naj vse vlade uradno objavijo material in študije o tej zadevi, zato da se javno mnenje bolje pouči o nevarnosti jedrske vojne. Danes so sporočili, da bo odbor za dobre usluge, ki ga sestavljajo afriške države, ki imajo čete v Kongu, odpotoval v Leopoldville prihodnji torek. Kasavubu, ki je še vedno v New Yorku, je izjavil, da bodo člani omenjenega odbora odpotovali na lasten riziko in na lastno odgovornost, če bo ta odbor odpotoval brez privolitve »kongoških oblasti«. Kasavubu je nato dejal, da Skupno s 500 študenti iz A- «kongoške oblasti« ne morejo proučiti umestnosti in potrebe. odhoda takega odbora, «če se jim ne dovoli sedeti v glavni skupščini, zato da lahko dajo svoje mnenje o tem«. Kakor je znano, se bo skupščina sestala v petek popoldne, da odloča o kongoškem predstavništvu. Kasavubu je dejal, da se bo v kratkem sestala konferenca kongoških pp. litičnih voditeljev iz vseh pokrajin pri okrogli mizi. Udeležili se je bodo samo kongo-ški politiki. Kasavubu je izjavil, da že vnaprej sprejema njene sklepe. O navzočnosti afriških državnih poglavarjev bodo razpravljali pozneje skupno z vprašanjem odhoda odbora za dobre usluge v Kongo. Prav tako se bo Kasavubu razgovarjal «z odgovornimi oblastmi« o nadaljnjem bivanju predstavništva OZN v Kongu. Z Dunaja bo 20. novembra zvečer odpotovala prva skupina poveljstva avstrijskega sanitetnega kontingenta, ki je določen za Kongo. Skupina bo odpotovala v Piso, od tu pa bo nadaljevala z letalom pot v Leopoldville. Predsednik kongoške vlade Lumumba je objavil nocoj izjavo, v kateri obtožuje ameriškega poslanika v Leopold-villu, da ima aktivno vlogo pri delu za korumpiranje in za akcijo proti zakoniti vladi. Lumumba pravi, da so ameriški agenti avgusta izročili senatorju kongoškega narodnega gibanja Fatakiju 30 milijonov frankov, in ta je nato od- šel v Stanleyville, da bi tam ustanovil krajevno vlado. Ta denar so nedavno našli pri Fatakiju ir. ga zaplenili skupno z dokumenti, ki dokazujejo njegovo krivdo. Zadružništvo v FLRJ BEOGRAD, 17. — Po podatkih jugoslovanske Zadružne zveze se je zadnja tri leta vrednost osnovnih sredstev v kmetijskih zadrugah Jugoslavije povečala za več ko trikrat n je lani dosegla 134 in pol milijarde dinarjev. V istem času *e je vrednost obrtnih sredstev v zadrugah povečala od 56 na 87 milijard dinarjev. Vzporedno z materialno krepitvijo jugoslovanskih zadrug so zadruge močno povečale svoj vpliv na kmetijsko proizvodnjo ,n sodelovanje s posameznimi kmeti. Tako je lani 830.000 individualnih kmetijskih posestev sodelovalo s kmetijskimi zadrugami. Jugoslovanski kmetijski strokovnjaki kmetijskega zavoda Hrvaške so dobili novo vrsto domače hibridne koruze, ki ima mnogo prednosti nad domačimi in inozemskimi vrstami hibridne koruze. Med drugim boljšo kvaliteto, večjo odpornost proti boleznim in manjši o-dstotek vlage. Največji uspeh z novo vrsto je bil dosežen na kmetijskem posestvu pri Križevcih, kjer so pridelali 137-140 stotov koruze n« hektar, ki je nasprotoval temu njegovemu nagnjenju. Potepal se je po vsej državi in igral v povprečnih gledaliških skupinah. Da se je preživljal, je opravljal težaška dela, prodajal je kravate, sekal 'drva in imel je celo vrsto drugih poklicev, vmes pa je od časa do časa igral kako majhno gledališko vlogo. Igranja ga je učila njegova prva žena Josephine Dillon, s katero se je poročil leta 1924, Poročil se je petkrat. Od prve žene se je ločil leta 1930. Naslednjega leta se je poročil z Rheo Langham in se je nato ločil leta 1939. Istega leta se je tretjič poročil s Carole Lombard. Polagoma se mu je posrečilo dobiti manjše vloge v nekaterih filmih. Leta 1931 je prišel do veljave v filmu «Pot zla« in v filmu «Ljubim». Od tedaj je postal zelo popularen. Leta 1934 je igral v filmu ((Zgodilo se je neke noči«. Tedaj je dobil Oscarjevo nagrado kot najboljši igralec leta. Leta 1939, ko se je poročil z igralko Carole Lombard, je igral v filmu «V vrtincu«. Celih enajst let, in sicer od leta 1932 do 1934, je bil označen kot eden od desetih najboljših ameriških igralcev. Ko je njegova žena Carole Lombard leta 1942 zgubila življenje pri letalski nesreči, ga je to zelo potrlo. Zapustil je filmsko u-metnost in je odšel, v vojsko kot letalec. V vojni je bil tudi večkrat odlikovan. Po voj-ni se je vrnil k filmski umetnosti in leta 1949 se je poročil s Sylvio Stanley, vdovo Douglasa Fairbanksa mlajšega Toda že leta 1952 sta se ločila. Pela in zadnja žena je bila Kay Williams, s katero se je poročil leta 1955. Pričakoval je svojega prvega otroka z njo. Med njegovimi filmi so zna. ni «Beli angel« (1931), »Zgodilo se je neke noči« (1934), »Možje v belem« (1934), «Klic iz džungle« (1935), «Upor na ladji Bounty» (1936), «San Francisco« (1936), ((Sarstoga« (1937), «Parnell» (1937), «V vrtincu« (1939), ((Hudičev o-tok« (1940), «Avantura v Bom. bayu» (1941), ((Indianapolis« (1950), «Samotna zvezda« (1952), «Avanturist iz Hong moro?* 11855), «Toplo morje« (1958), «Ni zame« (1958). Nekaj dni prej, preden ga je zadela kap, je končal vrteti film «The Misfits« skupno z Marilvn Monroe in z Montgo-meryjem Cltftom po sceni h' )• 1« napiaai Arthur Miller, fRIMORSKl DNEVNIK — 2 — 18 . novembra Vieme včeraj: najvišja temperatura 13.5, najnizja 105, ob 19 tiri 11.8 stopinje, zračni tlak 1015.4 pada, veter 6 km jugovzhodmik, vlage 60 odst., padavine 0 4 mm, nebo pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 16.2 stopinje. Tržaški dnevnik Dane«, PETKU, 1». novem«1 Milko (l Sonce vzide ob 6.06 16.31. Dolžina dneva 9-» ip 10. SL. UVlAill* Ul rev« -- . vzide ob 6.05 in zatone ™ Jutri, SOBOTA, 19. Liza Po razpravi na trgovinski zbornici Stališče pomorske sekcije o obnovitvi konvencij F1H Sekcija se ne strinja predvsem s členom 4 Tambro-nijevega zakonskega osnutka in zahteva vrsto sprememb Tržaška trgovinska zbornica je pripravila nekatere pripombe na zakonski osnutek o obnovi konvencij med državnimi pomorskimi družbami ter državo. Do sedaj niso objavili celotnega besedila teh pripomb, vendar pa je nekatera bistvena stališča pojasnil predsednik pomorske sekcije kapitan Guido Cosulich. Predsednik je izjavil, da se pomorska sekcija ne sklada predvsem z novim členom 4 zakonskega osnutka, ker je sekcija mnenja, da je bil dosedanji način točnega določanja rednih pomorskih prog v praksi najbolj učinkovit. Sekcija je mnenja, da bi moral prevzeti Tržaški Lloyd redno pomorsko zvezo proti Severni Evropi, ki jo sedaj vzdržuje «Tirrenia». Sekcija ni ugovarjala ukinitvi šestih pomorskih prog, kar predvideva zakonski osnu. tek, ker naj bi šlo za proge • pomembnim deficitom. Glede proge Jadransko mor. ,je-Zahodna Indija pa sekcija 'ugotavlja, da ta proga izrecno zanima tržaško pristanišče in da ni aktivna, ker je niso razširili tudi proti pristani-ičem Perzijskega zaliva. Na pomorski zvezi Jadransko morje-Avstralija bodo v ‘kratkem vzeli iz prometa parnik «Toscana». Pomorska sekcija tržaške trgovinske zbornice vztraja, da je treba na to progo postaviti novo, u-strezno ladjo, ki bo odgovarjala potrebam in ki bo razvijala najmanj 17 milj brzine, fako da ne bo služila samo izvozu italijanskega blaga, temveč tudi za uvoz avstralske volne. Poleg tega bo ta proga uspešno prispevala prevozu izseljencev. Iz tega skopega orisa ni mo. goče točneje oceniti stališča pomorske sekcije tržaške trgo. vinske zbornice in to zlasti, ker gre izključno za nekatere gospodarsko - tehnične pripom. be. Za zadevo se bomo po- sežneje poročali, saj gre za eno izmed najvažnejših vprašanj, ker je odvisen od rednih pomorskih zvez celotni razvoj tržaškega pristanišča. Solidarnost ZKMI s študenti Tržaška federacija ZKMI (Zveze komunistične mladine Italije) je poslala predstavniškemu organu študentov tržaške univerze pismo, v katerem obsoja nedemokratični u-krep o zvišanju univerzitetnih pristojbin, zlasti ker pomeni to oviro za študij spo- sobnih in marljivih, toda revnih študentov. Na ta način zgublja še bolj na svoji vsebini načelo o pravici do štu-diranja, ki ga potrjuje ustava. Razen tega je brez pomena, da se je univerzitetno vodstvo obrnilo na predstavniški organ za mnenje o omenjenem ukrepu, ker univerza ne objavlja svojih bilanc, kot delajo vse druge univerze. Spričo tega izraža ZKMI piedstavniškemu organu solidarnost ter ga poziva, naj nadaljuje svojo akcijo, dokler ne bo ukrep preklican. Razen tega zagotavlja ZKMI študentom, da jih bo vedno podpirala v akciji za reformo in demokratizacijo univerze in šolstva sploh. Iz sindikalnega življenja Uspela slavka slaščičarjev Zborovanja sindikata trg. siti':e Kot po vsei Italiji ■ Trstu stavka de. je bila včeraj tudi v lavcev slaščičarske industrije, ki je trajala 24 ur in ki so jo v vsedržavnem okviru proglasile vse tri sindikalne organizacije. Obe tržaški sindikalni organizaciji sta po zaključku stavke izdali uradno poročilo, v katerem poudarjata, da je stavka zadovoljivo potekala in da se je je udeležila večina delavcev prizadetih podjetij. Sindikalne organizacije sedaj pričakujejo, da bodo delodajalci popustili in da bo prišlo do obnovitve pogajanj, ker se bo v obratnem primeru sindikalna borba zaostrila. * * * Tudi včeraj sta bili dve zborovanji, ki ju je organizirala pokrajinska sekcija sindikata trgovinske stroke Nove delavske zbornice CGIL. Danes bo- sta tudi dve zborovanji: cb 12. uri v Ulici Giulia in oo 19.30 v Ulici Settefontane. Ta zborovanja organizira omenjeni sindikat zato, da bi vzbudil zanimanje ne samo prizadetih uslužbencev, temveč celotnega tržaškega prebivalstva za pereče vprašanje obnovitve delovne pogodbe trgovinskih uslužbencev, zlasti ker se položaj zaradi trmastega stališča delodajalcev vedno bolj zaostruje. O Po stopnicah otroškega vrtca je včeraj opoldne padel 4 leta stari Davide Wagner iz Ul. Chiachiara 5. V spremstvu matere so otroka odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na glavi. 5 prognozo okrevanja v 8 dneh so ga sprejeli na nevrološki oddelek. Izjava deželnega odbora KPI Okrepitev levič na volitvah v vsej deželi Deželni odbor Komunistične partije Italije je na svojem sestanku v Trstu proučil volilne izide v deželi, in sicer na podlagi poročil tajnikov tržaške, videmske in pordenonske federacije. Med diskusijo so poudarili pomen zmage KPI v vsedržavnem obsegu, kar je ustvarilo pogoje za resnično usmeritev na levo. Tudi v naši deželi so bile volitve za KPI uspešne, saj je okrepila svoje položaje v ostri borbi ob vmešavanju cerkvenih oblasti, pritisku, posegu državnih oblasti in odsotnosti več desettisoč izseljencev, ki niso volili. Deželni odbor je poudaril, da je prišlo tudi v deželi Furlanija-Julijska krajina do preusmeritve v levo. Levica se je v celoti okrepila, medtem ko je desnica kot celota močno nazadovala in je Krščanska demokracija le delno pridobila te glasove ter le težko ohranja svoje položaje. Če se se- iiiiiiiiiiiiiillMiiiiiiiiiniiliiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniliiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiillliiiliiiitiliimiiiiiniuinnHiiiionnmninnioiHiiiilliiiiilltiMlltiiiiiioniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiifiitiiiiiHi Zasedanje italijanske cestne zveze v Turinu Osvojitev teze o okrepitvi cestnih zvez skozi Trbiž Na zasedanju je inž. Visintin, ki je zastopal družbo «Aufovie Venete», govoril o velikem pomenu avtoceste Trst - Trbiž Na zasedanju italijanske cestne zveze v Turinu so obravnavali tudi vprašanja cestnih zvez Trsta in dežele Fur-lanija-Julijska krajina. Inženir Raimondo Visintin, ki se je udeležil zasedanja kot pooblaščeni upravnik družbe «Autovie Venete#, je poudaril, da je treba dati prednost načrtom, ki predvidevajo izboljšanje cestnih zvez čez Brenner in Trbiško sedlo. Sko. zi Trbiž se razvija velik del bo „ay.t,ostra' Vi i» namenien v da Videm-Trbiz omogočila ne- ki bo dopolnila avtostrado Trst-Benetke. Italijanska cestna zveza je osvojila Visinti-novo tezo in je na koncu zasedanja izrazila željo, naj se da pri cestnih delih prednost okrepitvi cestne zveze čez tr-biški prehod. Inž. Visintin je tudi poročal o vsebini resolucije, ki so jo sprejeli na nedavnem občnem zboru družbe «Autovie Venete# in v kateri med drugim pravijo, prometa, ki je namenjen v Trst. Inž. Visintin je dejal, da je družba #Autovie Venete# ze predložila študijo za zgra- drobneje zanimali ter tudi ob.1 ditev avtosttade Videm-Trbiž, ....................................................... Mladoletna roparja pred porotnim sodiščem Zagovornik Spagnula odv. Morgera trdi, da je glavni krivec Strain Sodna razprava proti Serge-1 vor< s sovrstniki vrteli okoli ju Spagnulu in Liberu Strai-1 zločinskih pustolovščin. Zato nu, ki sta obtožena, da sta dvakrat oropala 72-letno Mario Zanzatin-Concini, se še 'vedno nadaljuje pred porotnim sodiščem. Včeraj je govoril zadnji branilec dr. Morgera, toda ker je primer zelo zapleten in bi morda še hotel spregovoriti državni tožilec, je predsednik odložil nadaljevanje razprave na jutrišnji dan. Danes se sodišče ne mo-'re namreč ukvarjati s to zadevo, ker ima na svojem ko-'ledarju že novo razpravo, in sicer proti dvema nemškima '.turistoma, ki so ju aretirali preteklega julija in ki sta obtežena, da sta žalila italijansko nacijo ter se uprla javnim funkcionarjem. Kot smo že omenili, je včeraj govoril odv. Morgera, ki brani obtoženca Spagnula. S svojim razgovorom je branilec hotel dokazati, da glavna odgovornost za kriminalna dejanja ne leži na Spagnulu, temveč na Strainu. Slednji obtoženec je najbolj izkušen, ker je že večkrat imel opravka s sodišči ter je preživel več let v poboljševalnici. Za seboj ima že tri procese, in sicer vedno zaradi prekrškov pro->ti tuji lastnini. Ker se je vedno izmazal iz škripcev, je verjetno tudi to pot mislil, da bo šlo vse gladko in da ga bodo sodniki oprostili zaradi po-tnankanja zmožnosti mišljenja in hotenja. Znano je nadalje, da so se vsi Strainovi pogo- 4 PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-U. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki x Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst je brez dvoma on vplival škodljivo na Spagnula, ko sta se spoznala. Nato je odv. Morgera podkrepil tezo z dejstvom, da je Strain pošiljal na oglede za Zanzatinovo Spagnula, ker ta še ni bil poznan od policije, medtem ko so njega dobro poznali, kot mladeniča, ki je že večkrat imel opravka s postavo. Toda, kadar je šlo za razdelitev plena, si je to pravico prisvajal Strain. Plen sta namreč hranila v Strainovem stanovanju in ga tam tudi delila. Če se upošteva vse te okoliščine, je dejal Spagnulov zagovornik, potem je jasno, da gre za dva mladeniča, kjer eden vpliva na sodruga, a ta dopijšča, da se ta vpliv izvaja. Molči, ker se ne zna in ne more upreti. Strain vedno govori a Spagnul je tih in molčeč. Kako je potem mogoče, je zaključil zagovornik, da bo pobudnik kriminalnih dejanj, kateremu so prisodili miselnost deset in pol letnega deč-ša, manj kaznovan, kot izvršitelj kriminalnega dejanja, za katerega je državni tožilec zahteval kar šest let in pol zapora. Na podlagi teh izvajanj je odv. Morgera zahteval, da se tudi njegovemu varovancu prizna nezmožnost mišljenja in hotenja, a če pride do kazni, naj bo taka, da bo pomagala Spagnulu, da se zopet vključi v človeško družbo. Predsednik Rossi, sodnik Li-gcbue, zapisnikar Magliacca, obramba Presti, Ghezzi in Morgera. posredno povezavo tržaškega in beneškega pristanišča z Avstrijo. Resolucija nadalje pribija, da bi avtostrada Pa-dova-Trbiž, ki jo predvideva načrt 1RI, pomenila izločitev neposredne zveze med Avstrijo in Gornjim Jadranom ter bi znatno škodovala deželnemu gospodarstvu. Seja upravnega sveta avtonomne letoviščarske in turistične ustanove Na zadnji seji upravnega sveta avtonomne letoviščarske in turistične ustanove je njen predsednik dr. Magris orisal načrte za bodoče delovanje in se kratko dotaknil tudi pretekle dejavnosti. Pri tem je dejal, da je znašalo povprečje bivanja turistov v Trstu dva dni, pri čemer so všteti tudi tisti turisti, ki so se ustavili tu samo po nekaj ur. Glede bodočega delovanja je dejal, da se bo razvilo na treh toriščih, za kar bodo porabili skupno 26 milijonov lir. Predvsem bodo razsvetlili grad Sv. Justa, spomenik pad. lih in rimsko gledališče. Nadalje bodo olepšali spodnji del Montuce s prenovitvijo vodnjakov in z vzpostavitvijo razsvetljave. Na gornjem delu tega griča pa bodo napravili male umetne slape, ki jih bodo tudi razsvetlili z lučmi, tako da bo zlasti s Trga Goldoni navzgor lep in očarljiv pogled. V Barkovljah bodo va. lorizirali obalo, nasadili drevje in cvetje, olepšali drevorede ter nadaljevali s pripravljanjem obmorskega sprehajališča, kolikor bodo pač dopuščala sredstva. Ustanova bo še bolj okrepila svojo propagandno dejavnost, da seznani zlasfi inozemstvo z lepotami Tržaškega zaliva in Krasa. Kar se tiče raznih prireditev, je težko določiti vnaprej njihov obseg, ker so odvisne tudi od tega, koliko umetniških skupin bo v poletnih mesecih na razpolago. Zdi se, da bodo prihodnje poletje tudi Finančne straže so zaplenile vtihotapljeno žganje in cigarete Vse aretirane osebe prijavljene sodišču Agenti finančne straže iz Boljunca so v teh dneh zaplenili 68 litrov vtihotapljenega žganja. Pred štirimi dne. vi so finančni stražniki ustavili avto, za katerega volanom je sedel 50 let stari Car-lo Cergol iz Rocola 1110; Ko so agenti preiskali avto, ki je malo prej prišel iz neke de-stilerije v Rocolu, so našli v njem nekaj steklenic žganja, ki so ga takoj zaplenili. Finančni stražniki so zaradi tega Cergola prijavili sodnim oblastem, dan kasneje pa so napravili še hišno preiskavo, pri kateri so našli še 22 litrov Žganja, za katero Cergol ni plačal predpisanih pristojbin. Tudi to žganje so zaplenili, tako da se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi tihotapstva 68 litrov žganja. Agenti finančne straže so predvčerajšnjim dopoldne u-sfavili na Trgu Ponterošo tudi 26 let staro Gordano Stankovič iz Zemuna, ki je imela pri sebi veliko torbo. Ko so pogledali vanjo, so v njej našli skoraj 3 in pol kg cigaret in jih seveda zaplenili. Aretirali so jo ter jo prijačffi'*^-dišču zaradi tihotapstva. Dne 15. t. m. okoli 18. ure pa sta se pri Bokarjevih v Dolini zglasila neki moški in ena ženska ter vprašala gospodinjo, če lahko pri njej pustita dve torbi. Gospodinja je privolila, toda ker drugi dan ni bilo nikogar po torbi, je pogledala, kaj je v njiju. V eni torbi so bile gobe, v drugi pa večja količina cigaret. Posvetovala se je s svojimi bližnjimi, kaj naj stori in tako so zadevo prijavili finančnim stražnikom v Krogljah. Ti so postavili pri hiši zasedo ter čakali, kdo bo prišel po torbi. Včeraj zjutraj okoli 7.30 se je pred Bokarjevo hišo ustavil avto, iz katerega je izstopila neka ženska, ki ponovno pričeli s kinematografskimi predstavami na gra. du, ki so svoj čas že žele velik uspeh. «»------- Pok. Sfavropulos zapustil vse premoženje občini Včeraj ob 10. uri dopoldne je župan Franzil sprejel izvr-šiice oporoke znanega umetnostnega mecena in zbiratelja Sccrata Stavropulosa, ki je pred kratkim umrl. Župana so uradno seznanili z vsebino oporoke. Stavropulos je zapustil tržaškemu mestu, to je občini, vilo v Grljanu, ki nosi št. 288, park, zemljišče ob morju z zgradbami, knjižnico, arhiv, vse pohištvo v vili, opremo, preproge in številne umetnine. V obrazložitvi oporoke je Stavropulos zapisal, da je v življenju ugotovil, koliko utehe in duševnega užitka nudi občudovanje del upodabljajoče umetnosti ter da bo morala zato njegova zapuščina služiti dviganju kulturne ravni prebivalstva in oplemenitvi duha. Zato bodo morali nameniti prostore v vili in umetnine predvsem izobraževanju na torišču upodabljajočih umetnosti s predavanji sestanki u-metnikov, tečaji o umetnosti itd. Prav tako bo opravila važno vlogo pri širjenju kulture obširna knjižnica. Zapust-nik je omenil v oporoki tudi lepote, ki jih nudi pogled iz vile na zaliv. Končno je izrecno dološil, da ne sme vila z vsem premoženjem služiti za druge namene. je prišla po torbi. Toda finančni stražnik, ki je bil tam v zasedi, jo je ustavil, možaka pa, ki sta bila v avtu, sta zbežala. Medtem ko je finanč. ni stražnik peljal žensko v vojašnico v Kroglje, sta možaka z’ avtom spet prišla k Bokarjevi hiši ter vprašala, če je civilist, ki je žensko peljal, bil financar. Gospodinja je pritrdilno odgovorila, nakar sta se možaka spet usedla v avto in se odpeljala. Naseda finančne straže torej ni bila tako učinkovita, kot bi se lahko pričakovalo. Finančna straža je sedaj uvedla preiskavo. Nesreča na delu Sinoči ob 18.40 so pripeljali v splošno bolnišnico 24 let starega Vittoria Giacominija cd Spodnje Magdalene 1604. Giacomini, ki je imel globoko rano na prsih, se je malo prei ponesrečil v lesnem pristanišču pod Skednjem, kjer je delal na račun podjetja Mervich. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek, kjer bo ostal od 8 do 16 dni. Precej hude posledice padca po stopnicah Po stopnicah stavbe št. 15 na Trgu Stare mitnice je včeraj popoldne ob 16.30 padla 57’ let stara Dorotea Carli iz Ulice Besenghi 61. Z avtom Rdečega križa so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili poškodbe na levi nogi. Okrevala bo v 10 ali 30 dneh. PRISPEVAJTE /A DIJAŠKO MATICO I Izpred kazenskega sodišča Ena oprostitev in ena obsodba zaradi povzročitve nenamernega umora Ameriško mleko v prahu za izdelavo jogurta Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, se je zagovarjal včeraj 46-letni Ljubomir Sirotič s Trga Bono-mea 4, ki je bil obtožen nenamernega umora nekega kolesarja. Obtožili so ga tudi, da ni dal kolesarju prednosti ter da nj uporabljal pred nesrečo zvočnih signalov. Sodišče je oprostilo Sirotiča v pogledu obtožb nenamernega umora in vprašanja prednosti, češ da njegovo dejanje ni kaznivo. Ker pa ni uporabljal zvočnih signalov, ga je sodišče obsodilo na 5.000 lir denarne kazni. Prometna nesreča, o kateri se govori, se je zgodila nekaj pred poldnevom 16. marca lanskega leta. Sirotič, ki je usluž-ben pri Zadružni mlekarni v Romansu (Bratje Postir), je peljal mleko z lahkim kamionom po Reški cesti v smeri proti Katinari. Z desne strani, in sicer iz neke slepe ulice, je nenadoma privozil na glavno cesto kolesar Libero Giovannini, star 44 let iz Ul. delle Docce 15. Sirotič ni utegnil niti pritisniti iiiiiiiiiiiiitimiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiitiinitiiiiHiiniiiiiiiHiiiiii .................................................................................................................11111.................................................................... 7ržaški župan dr.ManoFm Alla Direzione del •PRIMORSKI DNEVNIK. TRIESTE In riferimento ad una nota apparsa il 9 novembre sul vostro giornale, sotto il tito-io «Un cattivo esempio«, si desidera ricordare che il di-rettore della scuola slovena di San Giovanni, sig. Ferdi-nando Ferluga, era presente alla cerimonia per la nuova palestra, tanto vero che fu lui stesso a fare da guida alle autoritš durante la visita all’edificio. Va inoltre sottolineato il fatto cbe le alte autorita sco-lastiche presenti alla cerimonia erano da considerarsi rap-presentative all’intero corpo insegnante, ivi compresa la parte slovena. In considerazione di quanto esposto, si ritiene di non po-ter considerare giustificata la lamentela apparsa sul vostro giornale. Distinti saluti IL SINDACO , (Dott. MARIO FRANZIL) Naše uredništvo je na to pismo poslalo dr. Mariu Fran-zilu, tržaškemu županu, naslednji odgovor: Gospod dr. MARIO FRANZIL tržaški župan TRST Spoštovani gospod župan! Iskreno se Vam zahvaljujemo za Vaše prijazno pismo od 12. t. m. v zvezi s pripombami v našem listu glede po- vabljenih na slavnostno otvoritev telovadnice v slovenski šoli pri Sv. Ivanu. Vaše pismo namreč ponovno dokazuje, da spremljate pisanje na- šega dnevnika in da ste tudi na ta način obveščeni o življenju, delu, željah in pritožbah svojih številnih občanov slovenske narodnosti. V odgovor na to pismo Vam sporočamo, da smo vnovič preverili točnost našega pisanja v zvezi z otvoritvijo te- lovadnice. Ugotovili smo. da so vse naše trditve popolno- ma točne in da zaradi tega nimamo članku pod naslovom • Slab vzgled» ničesar dodati niti odvzeti. Nepobitno dejstvo je namreč, da: ravna- telj slovenske trgovske akademije dr. Turina, ravnatelj slovenskega učiteljišča dr. Kacin, ravnatelj trgovske strokovne šole dr. Zetko in didaktični ravnatelj Ferluga, t.j. ravnatelji vseh slovenskih šol pri Sv. Ivanu, ki jim je nova telovadnica v prvi vrsti namenjena, niso bili povabljeni na slovesno otvoritev. Če pa je bil Ferdinand Ferluga, ki ni ravnatelj slovenske šole, temveč didaktični ravnatelj osnovnih šol v sve-toivansfcem okolišu, kljub temu navzoč, se je to zgodilo zaradi tega, ker je bil ob tisti uri slučajno v šolskem poslopju in je med obiskom stavbe vodil predstavnike o-blasti na Vašo izrecno željo, toda povabljen tudi on ni bil. Glede Vašega mnenja, gospod župan, da se navzoči visoki zastopniki oblasti smatrajo za predstavnike celot- nega učnega osebja skupaj s slovenskim delom, pa nam dovolite izraziti naše skromno mnenje, da se z njim nikakor ne moremo strinjati. Upamo Si celo trditi, da s tem izražamo mnenje tudi večine slovenske tržaške javnosti. Isto velja torej tudi glede u-pravičenosti naše pritožbe. Končno nam, gospod župan, dovolite še važno pojasnilo: da smo Vam namreč pričujoči odgovor napisali v slovenščini v smislu republiške u-stave in člena 5 posebnega statuta londonskega memoranduma, katerih žal občinska u-prava, ki jo vodite, še vedno v celoti ne upošteva. Upamo tudi, da nam ne boste zameriti, te bomo Vaše cenjeno pismo objavili v prihodnji številki našega dnevnika skupno z našim odgovorom nanj. Sprejmite, gospod župan, tudi ob tej priložnosti zahvalo za sodelovanje občinske uprave z našim dnevnikom in izraze našega spoštovanja. ODGOVORNI UREDNIK (Stanislav Renko) na zavore, ko je že trčil v kolesarja in ga vrgel na tla. Gio-vanninija so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Uro kasneje je že umrl. Na razpravi je Sirotič pojasnil, da je Giovannini napravil pri prihodu na cesto zelo oster ovinek, zaradi česar mu ni bilo mogoče zavreti kamiona. Neki drugi avtomobilist, ki je tudi zakrivil nenamerni umor neke ženske, pa ni imel sreče na včerajšnji razpravi pred kazenskih sodiščem. Sodniki so mu prisodili 4 mesece zapora. Nadalje so ga obsodili na 2.000 lir denarne kazni, ker ni ustavil svojega vozila, ali vsaj zmanjšal njegove hitrosti, ko je zagledal pešca. 35-letni Marino Loi iz Ul. Baiamonti 57 se je 20. januarja lanskega leta peljal z vespo od Sv. Jakoba proti Ul. Bra-mante. Ko je dospel do stopnišča v bližini Trga G. B. Vico, mu je neka starka nenadoma prečkain ulico. Motorist je sicer zavozil bolj na jevo, toda ni se mu posrečilo, da bi se ji izognil. Podrl jo je na tla, kjer se je ženska hudo pobila. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji ugotovili več zlomov na levi nogi. Ponesrečenka, Maria Krass-nigg, - vd. Fischer, iz Ul. Navali 10, je bila stara 79 let. Zaradi visoke starosti ji je v bolnišnici opešalo srce in je par mesecev kasneje umrla. Vito Tortelli, star 53 let, u-pravitelj podjetja «Kajmak», ki se ukvarja s proizvodnjo jogurta, je imel včeraj opravka s kazenskim sodiščem zaradi tihotapstva. Tortelli, ki ni prisostvoval razpravi, je bil obtožen, oa je pri izdelavi jogurta uporabljal mleko v prahu ameriškega izvora. Za 2.604 kg mleka pa ni plačal predpisanih carinskih dajatev. Ker je obtoženec že poravnal zadevo s finančnimi oblastmi s 'cm, da je plačal 193.135 lir (vrednost mleka je znašala 310.950 lir), je sodišče ukinilo kazenski postopek proti njemu. štejejo glasovi Krščanske demokracije in skrajne desnice, se ugotovi njihov padec. Deželni odbor poudarja nadalje veliki pomen zmage KPI v Miljah, ljudskih sil v drugih občinah tržaškega področja, uspeh liste KPI-PSI in neodvisnih v Cervinjanu, okrepitev ljudskih sil v Spodnji Furlaniji ter osvojitev osmih občin v Furlaniji po levici. Odbor nadalje poudarja veliki pomen porasta kmečkih glasov za KPI. Med kmeti je KPI pridobila v 57 občinah v Furlaniji 1778 glasov, medtem ko jih je Krščanska demokracija izgubila 6.158. Odbor nadalje meni, da potrjujejo ti rezultati pravilno politiko KPI, ki sloni na borbi za gospodarski in družbeni razvoj Furlanije-Julijske krajine ter za uresničenje avtonomne dežele s posebnim statutom n deželnim načrtom gospodarske obnove. Ta vprašanja pa se bodo lahko rešila le z novo politiko in demokratično večino v državi, s popolnim uresničenjem republiške ustave ter z izjalovitvijo reakcionarnih spletk desnice v KD in izven nje, cerkvenih oblasti in velikega monopola. Pogoj za resnično demokratično oonovo tudi v naši deželi je, da se delavci, kmetje in vsi delovni sloji kakor tudi vse iskreno demokratične in avtonomistično usmerjene sile enotno borijo za takojšnjo ustanovitev avtonoijine dežele Iz tržaških kinematografov «Balada o vojaku» Ko smo že maja meseca brali o krasnem uspehu Cuhraje-ve «Balade o vojaku» na filmskem festivalu v Cannesu, smo se skoraj bali, da tega filma — kakor toliko drugih sovjetskih filmov — mogoče sploh ne bomo videli. Toda lo pot se je bojazen izkazala neutemeljena, saj so v nekaterih mestih videli ta film že kmalu po festivalu, tako da prihaja v Trst razmeroma pozno. Vsekakor pa je prav, da je prišel. Film se imenuje balada. In res je film ves čas pesem, v katero se mešajo zvoki otožnosti, žalosti — prava balada. Vojak Aljoša ima šele devetnajst let. Na fronti v prvi bojni črti je telefonist. In ko mora nekoč bežati pred tanki ter nazadnje vidi, kako bo sel tank čezenj, zagleda zapuščeno protitankovsko puško. Nameri, ustreli m uniči tank in takoj nato še enega. Predlagati ga hočejo za odlikovanje. Aljoša brez ovinkov prizna, da ga je bojazen napravila heroja in namesto odlikovanja, si izprosi dopust. Pot domov, k materi, ki bi ji rad popravil streho, ni lahka Povsod se čutijo posledice vojne. In marsikje niso po rušen.e samo hiše, temveč porušeno je tudi marsikaj v človeških srcih. Aljoša skuša na svoji poti, kljub temu, da se mu zelo mudi, pomagati, kolikor more. V vagonu, naloženem s senom, kamor si je priboril vstop s tem, da je z mesno konservo podkupil stražo, se seznani s Suro. Ta se ga je najprej silno ustrašila, kajti o ravnanju vojakov z dekleti m slišala posebno vzpodbudnih stvari. Končno uvidi, da je Aljoša pošten in med njima nastane ljubezen. Toda šele jtri ločitvi na neki postaji Sura Aljoši prizna, da ne potuje k zaročencu, kot je najprej rekla, ker nima skoraj nikogar več na svetu; gre le k nekemu stricu. Toda vlak je Aljošo odpeljal. Končno je Aljoša s precejšnjo zamudo prišel do svoje matere. Komaj jo je pozdravil, objel, pa mora že nazaj, da se pravočasno vrne, kot je obljubil. Mati se težko loči od njega. Aljoša ji še od daleč zakliče, da se bo vrnil, toda črna slutnja materi pravi, da ga ne bo več. Vojna je vzela Aljošo, ki je bil še tako mlad. Ni imel še časa za ljubezen, imel je komaj čas, da je bil vojak... Zgodba se dogaja v vojni vojno vidimo na vsakem koraku, vendar to ni «vojni» film. Zaradi vojne se Aljoša ne bo več povrnil k materi, zaradi vojne je presekana ljubezen, ki se je komaj porodila. zaradi vojne mlad človek ne bo več živel. In tako veje iz filma mržnja proti vojni. Toda režiser Cuhraj se je znal izogniti vsej patetiki; pač pa govore ves čas najlepša čustva. Film je pesem, balada. Volodja Ivašov in Žana Pro-horenko sta dve nepozabni kreaciji, v katerih ni nič zvezdniškega pač pa sama pristnost. Antonina Maksimova, Nikolaj Krijučkov, Evgenij Urbanski in drugi lepo dopolnjujejo skladnost te lepe pesmi. Štipendije za študente Tržaška pokrajinska uprava je tudi letos razpisala natečaj za dodelitev štipendij za študente in dijake v tržaški pokrajini. Natečaj vsebuje 2 štipendiji po 100.000 lir za univerzitetne študente; 16 štipendij po 30.000 lir za dijake višjih srednjih šol in 16 štipendij za dijake nižjih srednjih in strokovnih šol. Razpis natečaja bodo izobesili v nekaj dneh na tržaški univerzi ter na vseh srednjih šolah v pokrajini kakor tudi na oglasnih deskah pokrajine in vseh GLASBENA MATICA TRST V soboto, 19. t. m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA IZ CELJA Dirigent EGON KUNEJ Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 617.92 od srede dalje. Cene: Parter 300, galerija 200 in za dijake 100 lir. Eno uro pred pričetkom koncerta prodaja vstopnic v Caffč Moscolin, Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija) 22. t. m. zvečer nastopi v dvorani na Kontoveiu KOMORNI MOŠKI ZBOR IZ CELJA ( LJUDSKA PROSVETA J Podružnica šole Glasbene Matice v Barkovljah bo pričela z vajami otroškega pevskega zbora ki ga bo vodila Nora Jankovič. Vljudno vabimo starše, da pripeljejo svoje otroke k prvi vaji, ki bo v soboto 19. t.m. ob 17. u-ri v prostorih prosvetnega društva »Barkovlje# v Ul. Cerreto 12. KAZNA OBVESTILA Telovadba za otroke od 7. do 14. leta se vrši na stadionu «Pr-vi maj« ob torkih ob II. uri in pri Sv. Jakobu v Ul. Montecchi 6 ob sredah ob 18.15. Istočasno sprejemamo še nove telovadce rraroana m Studijska knjižnica v Trstu bo imela svoj tretji redni občni zbor v četrtek 24. no vembra t.l. ob 18.30 v svojih prostorih v Ul. Geppa 9 s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika 4. Poročilo nadzornikov in raz-rešnica odboru 5. Izvolitev novega odbora 6. Smernice za bodoče delo 7. Razno. # # # Narodna in študijska knjižnica bo priredila v zimski sezoni 1960-61 sledeča predavanja: leposlovje: moderno slovensko slovstvo zgodovinski razvoj slovenskega jezika, prešernoslovje; folklora: stari slovenski običaji na Primorskem; umetnostna zgodovina: primorska umetnost, moderna slovenska umetnost baročna slovenska umetnost; tehnika: nuklearna ftzika, naš pogled v vesolje (a-stroniavtiika), fotografije Lune; sociologija in pravo: kozmično pravo, misija dobre volje (socialistični odnosi). Nezgoda nogometaša Na treningu se je včeraj po-pcldne ponesrečil 15 let stari Pietro Palmoluhga iz Ulice Gioggi 7. Za moštvo Acegat je igral nogomet^ ko je nerodno stopil in si zlomil gleženj desne noge. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 ali 40 dneh. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimini OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA.SMRTI IN POROKE Dne 17. novembra 1960 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: geometer Edgarco Cattaneo in učiteljica Asteria Dedova uradnik Ario Ruprecht In učiteljica- Llliana Fastroviicchio, litograf Armando D: Tommaso in delavka Anna Maria Cectnato, električar Antonio Stefanuccj in gospodinja Virginia Fillpaz, čevljar Lajos Ka-tai in gospodlinja Kazinci Erzi-bet Elisabeth, zidar Aldo Dobri-gna in natakarica Carla Angeli, uradnik Giorgio Godini in bolničarka Antonia Favento. UMRLI SO: 61-letmi Francesco Russo, 73-letni Beniamino Delise, 68-letna Angela Travan por. Pu-lin, 77-letna Maria Pilat vd. Ja-drejcich, 65-letni Mariano Porfi-n, 65-let-na Gi.seHa Holzinger por. Lucchi, 71-letna Michela Geri por. Biasioti, 66-letna Maria Fi-ghel vd. Fuliani, 66-letna Libe-ra Sega por. Giacomini, 76-letni Ftancesoo Gradonja. «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. dell'Orologio 6; dr. Signorl, Trg bolnišnice 6. OLEDA VERDI Danes ob 20.30 bo J&fr stava Verdijeve, op* jj« Boccanegra# z istimi » doslej. počO” V soboto pa bo_puj*aji)»F Ghediinijeve 0] ksi.ndrijska#. ^ h I »Hi** dio Abbado. v glavnin bodo nastopili btuss, it, Carla Otta, Rosa Laff^rf to C ioni, Rino jHj Tadeo. Zbor bo Fa-nfani. Rezija: Carin ^ „ Pri gledališki blatA® n .6 daljuje prodaja vs-op"11 predstavi. TEATRO NUOVO Danes 18. t.m- bo pij« VII. gledališke sezo« ^. dt Ilovo predstavo F avtorja#. Režija GiusffF tino- ,š 1'fai Cene: sedeži sektor sedeži sektor B 300 lir. *** Abonmaji i>n P1^0*U sprejemajo od 1? TLjjišfl.i 16.30 do 19.30 pri t S, " gajni v Ulici GiUšUtt''1 Fasaži Protti. . a rS Cena za abonma]« jg predstav: za premje^ ^ sektor A 6000 lir; B 4000 lir. Za ponovitve: sed« n ” 4000 lir; sedeži sekt« lir. * Dramska šola tudi letos odprti v tš , vo tečaji za dramah* ^ 1 do 14. leta starosti, .•‘jut. 1 četni in nadaljevain^jj ’ l JW vsak dan od 11-30 * četni in naaaijev«-- ju n-vpisovanje in inform Jjc interesenti zglasijo ( — - Ul. VgTi) ® tro Nuovo, 16 do 19.30 Slovensko g1 t? Trstu b!fJl V nedeljo, 20. t. b>- °o/ prosvetnem domu ^ V torek, 22. t. ^ v kino dvorani v JOŽE JAVO*«8* «MANE# Komedija v dveb Režiser: J°že Asistent režije: Scenograf: inž. arh. Kostumom3 inž. arh. Milen> ^»P1 Glasba: Aleksander ^ Besedno songa' 1 MALI OGLASI IZGUBIL se je siamski maček z rdečo ogrlico, sliši na Ime Can-go. 5000 Ur komur ga vrne. Vlila Luin, Barkovlje, Ulica Bovedo 80. PODI IZ FURNIRJA po 330 lir kv. m — se prodajo v Ulici Gamblnl 3. Fenic« 15.30 K' berto Sordi. Sy* Mario Riva. ^ Jji Ezcelsior 15.30 .j Clark Gable, Carf ^ li Palmer, Lee J-FPodrammatico 16 tTraP>«'rf ski orli#, p;err% ter^j/ Grattacielo 15.00 , F ve De luxe; r Mirna Loy. ^ Arcobaleno 16.00 « oV, (C ku», Valodia iv Proharienko. N a* mesu in Minsku- Supercinema I6<^ifloV (i Nevski#. Eisenste' kolaj Cerkasov. # j Alabarda 16.00 * jjii>»'j, schii#, scopecoior. „)i nico Modugno. ^ to< Aurora 16.30 «Ad«a j ce». 2* Capttol 16.00 «Ne . I Doris Day, "***£ Garibaldi 16.30 « g0tf J vrhuncu#, Ernest Cristallo 15.45 Strasberg. ^ g Impero 16.00 «Belt ,tp-j ltalia 16.00 «Kra^a Na< Igmarja Bergm«" Benetkah. r. Massimo 16.00 £ ^ J žensk#, Pierre EV‘ ^ f bel. Prepovedano - f Moderno 16.30 ".S goF ijica Sabe#, Yul Brymner, t« ^ Astorta 16.00 S3n\0pi». Vf/ čl na zatožni , :ari0^ tier-i, Mina, A“r , no. prepovedano j|.F, Astra 16.00 «Preža.5 jj Vittorio Veneto * gjid posvetno#, FT*n ^ na Lollobrigi^-nCosFjJ Marconi 16.00 «F f,\r / Ideal« 16.00 «B™ ah smrt#. mfU Odeon 16.00 «Na Jun*> , ga», Abe Lan«. technlcolor. _,r0iF / Skedenj 16 00 f. Martine Carol. mladimi. županstev. Pr- rošnje na posebnih obrazcih, ki jih bo delila pokrajina je treba predložiti, o-piemljene s predpisanimi dokumenti, tajništvu pokrajinske uprave v prvem nadstropju, soba 8 do 15. decembra opol-dne- predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18- ufi " 1« Strahote črnega (Gli orrorl de, museo nero) M n. Til Glavna junaka »ta BANCROFT to * mmm primorski dnevnik 3 — « O I "A 18. novemoia Besno opozorilo dveh ameriških znanstvenikov Nategnite generalom vaj eti! Nevarnost «napada po pomoth je vedno večja ■ Rušilna sila orožja narašča ■ Vojska v ZDA prevzema vedno večjo kontrolo nad kongresom več let je tega, odkar j* na svetu uveljavlja trdi-*v. da je «ravnotežje v o-^°zju» (mišljeno je tu rav-»težje med Vzhodom in Za-°oom) tisto jamstvo, ki pre-Kačuje, da bi v sedanjih 4Petih mednarodnih odnosih J® prišlo do katastrofe. In res, da ta »teorija* zagovornikom politike če »luži določenih zahodnih krogov v PJih oboroževalni tekmi, je "l res, da so se oprijeli “l mnogi »dobro misleči* Predstavniki bolj zmernih »»hodnih krogov, ki s tem *»j posredno opravičujejo roževanje ZDA in njenih »veznikov, kar seveda nuj-? vodi v sedanjo strahotno oboroževalno tekmo Tik pred začetkom deba-» 0 razorožitvi pa sta se vendarle vprav v ZDA ogla-** k besedi dva pogumna . ki tej «teoriji» uteme-leno oporekata vso veljavo. re za avtorja študije, ki ^o»i naslov «Skupnost stra- Najprej ju na kratko pred-* »vimo: v času macchar- yzma so v okviru Fordove-•* »klada ustanovili tudi ta-0 imenovano »Središče za Proučevanje demokratičnih u- »n°v», katerega naloga je, 1Uti se za državljanske pra-‘oe ameriških državljanov, upravnem svetu te ustano-e so, med drugimi, kot pred-u,^n_'k tajnik chikaškega vse-aJ . * Robert M. Hutchins, jueriški ekonomist in prav-• '* Adolph A. Berle ml., ki bil podtajnik v času Roo-veltovega «New Deala*, No->a V vnašraienec za fiziko nit ' hlisenho\verjev svet-k Isidor Rabi, protestant-jez ?ecdog Reinhold Niebuhr, tina'1 ?olln Cournay Murray, . “vinar Eric Goldman in Sl ‘vtorja študije »Skupnost so/ univerzitetni profe-za biokemijo Harrison tna"-n’ ie avtor dveh »nih del «The Challenge of jjun,s Ruture* in «The Next haH ^ears”. ter njegov j.l_esneJši sodelavec prof. a£«s Real. j 0 »mo tako avtorja študi-»ta *,SlcUpnost strahu* pred-ji i* 8.' °8lejmo, kaj v svo-Ijenip| ki je bila objav-a .iz sredstev in kot pu-vSDac'ia »Središča za prouče-i, demokratičnih ustanov* tr^i^uvega sklada, avtorja *»ln *50 secianja oborože- ja ^ tekma — pravi študi-ha-nadaljevau, ne bo naj-Pod da ')0 treba preseliti v»j Zemljo vse življenjsko j. e tovarne in druga vozli- * norm«l~ S- • X Pa ,orma'nega življenja, pač v.. °> da utegne priti do e Po goli pomoti. Samo Prv, ZDA bi v tem primeru ; j’ j0noSa napada bilo 60 mili-jipaV mrtvih, kar je ena trebil Vse6a prebivalstva. Krivdo * mrtvo točko, v kateri otoži.se v Pogajanjih za raz-*»Hio eV 2na^'i> nikakor ni z* , na strani Sovjetske zve-"r»dn°V hotela prepričati tke ^ Propaganda ameri-ki naV.afe ~ pravi študija, Čol0č. A s® še jasno kaže »ave,ena voiaška elita, ki je Proti \na na stalno sovraštvo Polj ovJetski zvezi in razili va. 2 ogromno politično veiK}a\°8lt0 m°šjo«. Majhen, čel «f. . pa ne tako neznaten Wjev lr'(lesetih milijard do-**» s* ° ambnega proračuni^ 12 leta v leto troši v ki j pripravljen program, »ti ^ ,namenjen tako javno-8tesa t, samim članom kon-britij, zultat tega je, da je »ej$i , oboroženih sil moč-j>k(e, kdaj koli prej... Ni* *ke , dvoma ni, da ameri- 1» komr°^ene sde vr*e ve^" kot j r°*° nad kongresom »Uii? • vrš» kongres nad o-i»šk» n,lrn ministrstvom... Vo-•Posoha lta ie pripravljena in hitoi8 prevzeti politično *(Uliv 0 na(* ameriškimi o-|u, silami v trenut- 0 do po naključju pri-*'i» re»nih znakov «šibko-'liki, amer*ški zunanji po- *»» gre za dve res- ja 0v>tvi in sicer za to, l»ŽeVa.2 nadaljevanjem obo-do n* tekme možno, da jk>iUoti V?ine prišlo tudi po »e v’ • krati pa, da dolo->UiaiUjaSke s‘le v ZDA pre-' So ° določene položaje, b)o nasprotju z doseda- / prakso, JbiihoJ'* študije «Skupnost k i ®resta v svojih trdi-boa. d*ie in pravita: »Ce '*ko , razmere nadaljevale yž»vnQ' doslej, je možnost Nkib e*a udara s strani vo- Npo«.lv ZDa rea,na' ■“ikk awV ’ da ameriški l! »ivii„ matično uboga svo-Nl, Predstojnike, bi se ,urovo zrušiti v pri-1* 'h v*a'5* Prišlo do resne-pr,,‘:.nt'ka umikn ameri- istega bi moglo atiSčo°''i!*5ov na svetovnem briti , ^ S Uoai V Primeru spora-“Itki n razorotitvi, ki ga » btho * ,matra1o za sto-1» 'deVa v#rnega». »*’ Po»tane še resnej-»w *1®defr'amem° v Poštev j.8 daistva, ki jih ddljt navajata, Po njihovem je ameriški »vojaški stroj* še posebej močan, kajti v njem že leta in leta dela na tisoče znanstvenikov, poleg tega pa je, po računih nekega znanstvenika, tretjina ameriškega gospodarstva danes posredno ali neposredno povezana z oboroževalno tekmo. V študiji Harrisona Brow-na in Jamesa Reala beremo tudi nekaj strahotnih vizij: »Danes se na svetu — pišeta ameriška strokovnjaka — izdelujejo vodikove bombe s silo 20 megaton, to se pravi z rušilno silo 20 milijonov ton trinitrotoluola. Ena teh bomb ima večjo rušilno moč kot so jo imele vse bombe, kar so jih zahodni zavezniki odvrgli v zadnji vojni nad Nemčijo in Japonsko.* V poročilu nadalje beremo tudi podrobnejše podatke o rušilnih posledicah eksplozij različnih bomb. Tu beremo namreč opis posledic, ki bi jih imela eksplozija vodikove bombe 10 megaton odvržena na Los Angeles. Bomba 15 megaton bi po pisanju študije «Skupnost strahu* eliminirala najmanj tretjino prebivalstva ZDA, 20 megaton pa bi uničila ZDA tako, da bi se te nikoli več ne mogle postaviti na noge. Ce pa bi 600 bomb od po 10 megaton vsaka razstrelili v atmosferi na višini 45 km, bi bila Zemlja tako uničena dobesedno ožgana, da bi preživele le živali, ki žive pod oceani. K temu je treba dodati še tako imenovane tehnične u-spehe, glede brzine. Medtem ko je leta 1946 najhitrejši bombnik porabil za pot od Moskve do Washingtona najmanj 16 ur, opravi to pot danes raketa, ki drvi z brzino 10.000 milj na uro, že v pol uri. Vsi ti elementi po mnenju Harrisa Browna in Jamesa Reala omogočajo, da morebitni napadalec, ki razpolaga s takšnim orožjem takoj in popolnoma paralizira morebitnega nasprotnika, če ga napade nepričakovano. To se pravi, da morebitnemu nasprotniku onemogoči protinapad. To dejstvo, ta nevarnost, da za protinapad že ni več časa, zato ne zmanjšuje nevarnosti vojne, pač pa jo povečuje, kajti v trenutku, ko bi neka atomska država bila recimo po pomoti, po naključju napadena, pa čeprav z eno samo bombo, prav gotovo ne bo po diplomatski ali kakršni koli drugi poti iskala pojasnila za napad, pač pa bo takoj z ustreznim in enakim orožjem na napad odgovorila in šele nato, ko bo »napadalca* krepko zdelala, bo zahtevala pojasnila. To se pravi, da bi moglo do »ugotavljanja pomote* priti šele tedaj, ko bi morebitni «napadalec po pomoti* bil že več ali manj uničen, Dokler sta glavni atomski sili na svetu le dve, kajti Angleži in Francozi še zdaleč niso tako močni kot SZ in ZDA, je nevarnost pred vojno po pomoti razmeroma manjša, toda po pisanju Harrisona Browna in Jamesa Reala bo v bližnji bodočnosti že najmanj osem ali celo deset držav, ki bodo mogle izdelovati atomsko orožje. Kljub tako mračni sliki, ki -nam jo avtorja študije dajeta, bomo dodali, da Brovvn in Real vendarle menita, da bi izredno podjeten predsednik, ki bi imel dovolj energije mogel korenito spremeniti takšno smer v nadaljnjem razvoju. Se več, Harrison Brown, ki je prisostvoval številnim sestankom mešane komisije sovjetskih in ameriških znanstvenikov ne , izključuje možnosti, da bi [ moglo priti do sporazuma. On namreč gleda z velikim zaupanjem na konferenco, ki se bo začela 20. novembra, kajti pripravljalni sestanki, do katerih je prišlo poleti v Londonu, so dokazali, da so »ruski znanstveniki pokazali veliko in iskreno željo razpravljati o konkretnih metodah za razorožitev in to tako na tehničnem kot na političnem planu*. Slednji optimistični zaključek pa nas še vedno ne more povsem pomiriti, kajti zdi se, da je na Zahodu vedno bolj močna tista struja v odgovornih krogih, ki ima o-pravičilo svojega obstoja edinole v sedanjih mednarodnih odnosih. Poleg tega so objak-tivni pogoji mnogo bolj negativni kot morebitna subjektivna želja posameznikov, da bi do katastrofe ne prišlo. Zato je upravičena zahteva dveh znanstvenikov, ki pravita, da je treba ameriškim vojakom uzde krepko nategniti. Jesen ob morju (Foto M. Magajna) NA SLOVENSKI KNJIŽNI POUČI Ing. Dragutin Domainko: 0 metodah za povečanje proizvodnosti dela V «sej Jugoslaviji in njenem gospodarstvu se kot o-snovno vprašanje postavlja danes vprašanje proizvodnosti. Nesporno je, da je v Jtt-goslaviji danes proizvodnost v posameznih republikah še precej različna, prav tako pa tudi v različnih gospodarskih panogah. Ne glede na to pa se povsod in v vseh panogah gospodarstva postavlja vprašanje kako s povečanjem proizvodnosti povečati vrednost dela in dvigniti življenjski nivo proizvajalcev. Kajti vsi se zavedajo, da je samo v teku povečanosti proizvodnosti možen napredek in daljnji razvoj gospodarstva. Razumljivo je, da se ta vprašanja proučujejo tudi s teoretične strani in da so napori ekonomistov posvečeni danes predvsem temu problemu, o katerem razprav Ijajo sicer tudi sindikati,, razpravljajo pa tudi v vseh proizvodnih enotah. Temu vprašanju je posvečena tudi razprava univerzitetnega profesorja ing. Draguti-na Domainka, ki je pri založbi Obzorja izšla v slovenskem prevodu. Na osemdese- iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiinHiiiiitiHiiintiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii« Stvari, ki se dogajajo v Adenauerjevi «demokratični» Nemčiji Zdravniki - morilci po naročilu sedaj ponovno nemoteno delujejo Kričeč primer dveh nacističnih zdravnikov - zločincev dr. Ruffa in dr. Oberhauserjeve - Protesti in gnev inozemskih zdravnikov Dr. Siegfried Ruff, zdrav- | njegov sodelavec dr. Ra- nik, ki pa bi to ne smel hiti več, je direktor inštituta za zrakoplovno medicino v Bad Godesbergu v bližini Bonna. Isti položaj je dr. Ruff zavzemal tudi v času, ko sedež njegove ustanove ni bil na Reini, temveč na Sprevi v Berlinu. Inštitut in njegov šef sta med vojno sodelovala pri eksperimentih na ujetnikih koncentracijskih taborišč. To je v knjigi «Medicina brez člo-večanstva* potrdil tudi hei-delberški profesor dr. Kogom Eksperimenti so bili izvajani v zloglasnem taborišču v Dachauu, njih namen pa je bil preizkusiti odpor ljudi proti pritisku, kateremu so podvrženi piloti v velikih višinah. Poskuse, pri katerih je zgubilo življenje na stotine taboriščnikov, sta vodila direktor muenchen-skega inštituta za zrakoplovno medicino dr. Weltz in scher, medtem ko je dr. Ruff v Berlinu za njiju izdelal program za reševanje iz velikih višin in lastno- skuse s sulfamidi, presajanjem kosti in flegmonom. Sulfamide so preizkušali tako, da so jih dajali ženskam, katerim so na stegnih umet- Komorai moški zbor iz Celja, ki bo Jutri gostoval v Trstu, v nedeljo pa v Gorici, nam bo med drugimi zapel tudi ti dve prelepi ljubezenski pesmi iz Rezije in Slovenske Benečije, ki izražata vso srčno milino naših slovenskih ljudi na skrajnih zapadnih jezikovnih in narodnostnih mejah, ljudi, ki kljub vsem težavam m dolgoletni odrezanosti od matične domovine, nikoli niso prenehali ljubiti svoje govorice in predvsem svoje mile slovenske pesmi, zveste prijateljice v veselih in žalostnih trenutkih človeškega življenja. LJUBAVNE PESMI IZ REZIJE R. Simoniti (Narodno besedilo — prevedel Mitja Šarabon) Prelepa moja rožica! Prelepa moja ljubica! Le hitro vstani že, glej sonce gori gre. 2e dolgo všeč mi je bila, zdaj še bolj gre mi do srca! Ko mi je rekla, pravila, da nora mi je glava vsa. A kje le ona skriva se, od nas ne vidi je nihče. A ko nocoj se zvečeri, ko sonca luč še poslovi, takrat ugledamo jo vsi! 0 LE MAMKA VI, VI Danilo Švara (Narodna iz Slovenske Benečije) O le mamka vi, vi, kje so vaše hčeri? O le mamka vi, vi 'mate liepe hčeri! »Mate MinCco mlado o le dajte mi Jo! če je nečete dat, o le mejte jo. Gor na peč jo ložite, tam gor naj se suši! V NEDELJO bomo začeli objavljati v obliki podlistka roman našega tržaškega pisatelja BORISA PAHORJA ONKRAJ PEKLA SOLJUDJE Pisatelj je svoj roman, ki je že izšel v knjigi, znatno predelal in skrajšal. Tak bo ponovno izšel v knjigi v založbi Založništva tržaškega tiska, vendar v omejeni nakladi, zaradi česar priporočamo našim naročnikom in čitateljem, da si to novo izdajo Pahorjevega romana že sedaj zagotovijo s prednaročilom. Cena knjige bo dostopna vsakomur in b o v žepnem formatu ročno podpisal poročilo o poskusih v Dachauu: »Na višini 21 km še ni opaziti vrenja krvi...* O sojenju zdravnikom-zlo-čincem leta 1946 v Nueren-bergu se je Ruff izvlekel s tem, da je prevalil krivdo na Raschera, ki takrat ni bil več živ. Osvobojen odgfivor-nosti je človek, ki je v nekem medicinskem poročilu suho ugotovil, da je »pri obdukciji trupla srce neke žrtve utripnilo še 60-krat v minuti* in ki se je branil, da ni imel juridičnih pomislekov proti eksperimentom v Dachauu, ker je »odobritev za njih prišla od države, od Himmlerja* bil kmalu pozvan na službo v svojo staro ustanovo, ki se je iz Berlina preselila v Bad Godesberg. «Dr Ruffu se ni treba bati za njegov prestiž*, piše hamburški časopis «Spiegel». »Dosedanji protesti proti zdravniku, ki poskuse v taboriščih ni smatral za nemoralne, niso privedli do tega, da bi ga Nemški eksperimentalni urad v Muelhei-mu suspendiral. Za ozračje v katerem se to dogaja, je značilen tudi primer ministra notranjih zadev pokrajine Schleswig - Hollstein Hemuta Lenkeja in zdravnice dr. Herthe Oberheuser. Zločinec odpre ordinacijo Lemke je kot minister poskušal odvzeti zdravniško dovoljenje dr. Oberheuser-jevi, ki se je leta 1940, ko ji je bilo 29 let, prostovoljno zaposlila kot eksperimentator v ženskem koncentracijskem taborišču Ravens-brueck, kjer so pod vodstvom SS-Obergruppenfuh-rerja prof. dr. Gebhardta no povzročili bakteriološke infekcije. Tudi flegmono (vnetje sta-ničnega tkiva) so ustvarili umetno, da bi lahko zdravniki proučevali delovanje težkih gnojnih ran, preseja-nje kosti pa so izvrševali tako, da so taboriščnikom s kolom razbijali zdrave noge brez narkoze. Nesrečnice, ki so preživele te muke (toda večina jih je umrla v groznih bolečinah), so nato pošiljali na dodatno «nego» k taboriščni zdravnici dr. Oberheuser. «Nekajkrat sem videla, da jim je dala injekcijo bencina*, je opisala to «nego» v Nuerenbergu neka priča. V Nuerenbergu je bila nečloveška zdravnica obsojena na dvajset let zapora, že leta 1952 pa je bila izpuščena na svobodo. Kasneje jo je ministrstvo za delo v Bonnu uradno priznalo za »zapoznelega povratnika* in jo kot izvrstno strokovnjakinjo priporočalo, nakar je v Stockseeu nedaleč od Kie-la odprla osebno ordinacijo. Ko sta leta 1958 britansko zdravniško društvo in britanski tisk protestirala proti zdravnici in njeni ordinaciji, je pokrajinski minister notranjih zadev odločil, da se ji sodnim potom odvzame dovoljenje za izvrševanje prakse. Toda ni mu uspelo. Isto sodišče, ki je svoj čas v nekaj tednih sklenilo bivšemu vršilcu dolžhosti pravosodnega ministra Tretjega Reicha Schlegerbergerju in Hitlerjevemu vrhovnemu tožilcu Lautzu odobriti pokojnino, je potrebovalo dve leti, da je sprejelo »primer Oberheuserjeve*. Toda zadeva se je zaključila s strahotnim preobratom: zdravnica je tožila ministra. Razsod- ba je bila napovedana za 22. novembr. Medtem pa dr. Herta Oberheuser še naprej zdravi pripadnike istega rodu, katerega je pred dvajsetimi in nekaj manj leti ubijala kot živali. Gnev brez moči niso zdravniki, tem-v najboljšem primeru «To več individui, ki so študirali medicino*, piše z gnevom dr. Rudenberg iz Essena. Esen-ski zdravnik v pismu časopisu «Spiegel» poudarja, da nit.i en pošteni zdravnik ne bo takih ljudi naslavljal s «kolegom» in predlaga, da se črtajo iz spisa zdravnikov. «V najboljšem primeru bi se jim lahko dopustilo, da odvažajo smeti*, piše neki drugi čiUtelj. Tretji poudarja, da ima nekdanji sodelavec dr. Ruffa, dachauski zdravnik dr. Woltz rentgenski inštitut v Muenche-nu, dr. Romberg ordinacijo v Duesseldorfu, medtem ko je sam Ruff poleg ostalega tudi glavni zdravnik zapad-nonemške zrakoplovne družbe »Lufthansa* in ima tudi laboratorij v Bonnu Gnev tujih zdravnikov, ki so sklenili, da bo kongres za zrakoplovno medicino, ki je bil napovedan za leto 1961 v Zapadni Nemčiji, raje v Parizu in da se ne bodo sestali z Ruffom, kakor tudi gnev domače javnosti je precej velik, toda doslej nekoristen. »Hudičevi zdravniki* so ostali na položajih in v ordinacijah pod plaščem demokracije in svobode. Zaščiteni kot nekakšne redkosti v nacionalnem parku se lahko sladko smehljajo svetovni javnosti, kritikom in redkim pre- živelim žrtvam. Z. B. Popolna prohibicija v Indiji? Indijski centralni odbor za prohibicijo je predložil, naj bi v aprilu prihodnjega leta uvedli prohibicijo po vsej Indiji. Od tega dne naj bi v vseh zveznih državah Indije prepovedali vsako točenje alkoholnih pijač, ki jih v nekaterih zveznih državah ne točijo že dolgo. S tem predlogom soglaša tudi poseben ministrski odbor, ki ga sestavljajo posamezni ministri iz vseh držav. Po tem Di se zdelo, da je gornji predlog naletel na vsestransko odobravanje. Pa ni tako. V Indiji je veliko onih, ki pravijo, da je prohibicija neučinkovita. Neki časopisi poudarjajo, da je v deželah, kjer je prohibicija že dolgo v veljavi, še vedno veliko pijancev in kriminala, ki bi ga mogli pripisati uživanju alkohola. tih straneh brošurnega formata razpravlja avtor o vseh vprašanjih povezanih s problemom proizvodnosti Tako razčlenjuje pojem proizvodnosti, razglablja o ekonomskem smislu proizvodnosti de-la, v drugem delu pa nakazuje tudi metode in ukrepe za povečanje proizvodnosti dela. Pomen in vrednost tega dela bodo ocenili strokovnjaki. Kot kronisti pa lahko samo zabeležimo izid te publikacije, ki dokazuje vso resnost prizadevanja za dvig storilnosti kot osnovo za napredek jugoslovanskega gospodarstva. Pojav publikacije na knjižnem trgu je vsekakor zanimiva novost, saj take literature močno primanjkuje. Po njej bodo segli vsi tisti, ki se za ta vprašanja zanimajo oziroma se poklicno z njimi ukvarjajo. Tem pa bo novoizišla razprava kot pripomoček nedvomno v korist. V tem pa je ne glede na strokovno plat publikacije tudi njena vrednost. Katalog slovenskih založb Poročilo o «Katalogu slovenskih založb», ki je izšel za 1 slovenski knjižni sejem (glej Primorski dnevnik z dne 2. n. t. I.) moramo toliko dopolniti, da je sicer izšel neposredno ob otvoritvi sejma le manjši del naklade Kataloga na 64 straneh, vendar s pripombo, da je sedaj tdahko izšel le ta del Kataloga in da bo med sejmom izšel še dopolnilni del z vsem zbranim gradivom». To se je tudi zgodilo ie v ponedeljek 17. 10. t. I. Tako je bil sedaj celoten Katalog brezplačno na razpolago vsem obiskovalcem Sejma in razposlan na vse knjigarne in redakcije v Sloveniji. Takšen način izdaje so narekovali tehnični vzroki tiska. Končna izdaja Kataloga obsega torej 96 strani s seznamom knjig 30 naših založb. Verjetno je s tem dosežena registracija velike večine obstoječega knjižnega fonda in pogrešamo v Katalogu le še nekaj manjših založb (na pr. «Lošfci razgledi» v Škofji Loki) in prigodne izdaje raznih podjetij, ki sežejo tu in tam na založniško področje z monografsko zasnovanimi deli. Tak primer- je knjiga J. O-rožna, uTrbovlje I.», izdal Rudnik v Trbovljah, ali J. Mo. horiča «Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču* z nad 500 stranmi zgodovine naše tekstilne industrije, ki je pred meseci izšla v Tržiču. Našteti bi mogli še to in^ ono tako izda'o, ki ni na knjižnem trgu in je zato tudi zainteresiranim strokovnjakom večkrat neznana. Takih izdaj je kar precej in njihovi izdajatelji se za oblike trgovanja s knjigo sploh ne zmenijo. In vendar so tudi v teh izdajah naložena sredstva skupnosti! Seveda bi bilo prav, da bi bile v Katalogu zabeležene tudi še vse take in podobne izdaje, tker bralci in prijatelji knjig zanje ne vedo*, kakor pravi poročilo, ki poudarja potrebo po Katalogu, kakršen je sedaj pred nami. Prejeli smo Paragone. Rivista di arte fi-gurativa e letteratura. Arte. An no XI. N. 129 — bimestra, le — settembre 1960. Šansoni Editore. Fiirenze. izvajali na taboriščnikih po- voljo pa vam dela vseeno ne bo primanjkovalo. KOZOROG (od 21. 12. do OVEN (od 21. 9. do 20. 4.) Predloge, ki jih boste prejeli v zvezi z določenimi poslovnimi zadevami boste morali temeljito proučiti. BIK (od 21. 4. do 20. B.) Več avtodiscipline in hkrati več samozavesti in Vaš sloves ne bo utrpel niti najmanjše škode. Čustveno neravnovesje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce morate svojo nalogo v kratkem opraviti, boste doživeli precejšnje motnje, kajti delo ne bo šlo nikakor od rok. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Z vztrajnostjo si boste utrli pol, tudi tja, kamor si niste upali. Neko starejše prijateljstvo se bo ponovno obudilo. Sil LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dobre zamisli imate in si boste z njimi pomagali, toda ne računajte, da boste imeli od tega kdo vse kolikšne finančne koristi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Z delom, ki »te si ga zamislili že zdavnaj, lahko začnete. Okoliščine so primerne. Neko prijateljstvo se bo ohladilo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Okrepili boste svoj položaj s tem pa nekomu škodovali. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Kar se poslovnih zadev tiče bodite čim bolj previdni, da ne zaidete v finančne težave. Uživali boste solidarnost najtesnejših sodelavcev. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne prevzemajte si nalog, ki jih ne zmorete, z dobro 20. 1.) Napako, ki bi jo bili pripravljeni napraviti, boste dolgo prenašali. Več praktičnosti bi vam gotovo ne škodovalo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Poiščite si dobro sodelovanje, ki ga nujno potrebujete. Moralno se ne boste počutili najboljše, toda kmalu bo minilo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce gre za važen sklep, ga preložite na jutri in se prej temeljiteje pomenite z ljud' mi, ki se na zadevo dobdo spoznajo. Petek, 18. novembru 1960 Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar ne- kaj; 13.30: Glasba PO željah; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Etnografski zapiski: Vili Hajdnlk: Mambakushi v puščavi Kala-nari»; 18.15: V svetu kulture; 18 30: Skladbe Jana Ladislava Dusseka, Domenica Scarlattija m Cesarja Francka; 19.00: Sola m vzgoja: Ivan Theuerschuh: »C družinski in zavodski vzgoji*; 19.20: Glasbeni kaleido- skop: Beneška fantazija: Ma- kedonski In srbski plesi; Trobentač Maynard Ferguson; Ansambel Esperia; 20.00: Šport; 20.30; Revija glasbil: 21.00; Umetnost, književnost In prireditve v Trstu; 21.20: Kon- cert operne glasbe; 22.00: Obletnica tedna: Filibert Bene- detič: Ob 50. obletnici smrti Leona Tolstoja*; 22.15: Ita- lijanska povojna glasba. Trst 12.25: »Tretja stran*; 14.15: Leancavallo: «Boheme», IV. dejanje; 14.40: Literarna oddaja: «11 grillo*; 15.25: Pesmi brez besed. Koper 7.15: Glasba za dobro Jutro; 7.45: Tečaj Italijanščine; 8.00: Prenos KL; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Orkester Roger Roger; 14.00: Iz operetnega sveta; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Zbor Slovenske filharmonije; 15.30: Godba Zagrebške vojne oblasti; 16.55: Lahka glasba; 16.00: Parada orkestrov; 16.30: Današnje teme; 16.40: Fonchiellt: «Gio- conda*, III. dejanje; 17.40: Plesna glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00: PoJO «1 trovadori*; 19.30: Prenos RL; 22.15: Lovčeva »Pisma*; 22.35: »Bled 1960» — skladbe z zadnjega festivala; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vremc-.ske razmere na Ital. morjih; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Radijska šola; 12.00: Godala In solisti; 13.30: Melodične pesmi; 15.55: Vremenske razmere na ital. morjih; 16.00: Program za mladino; 16.30: A. Previn pri klavirju; 17.20: Svet opere; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske novosti; 20.00: Uspeli motivi; 21.00: Simfo- nični koncert; 22.30: Orkestralna glasba; 23.20: Plesna glasba. //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: »Magično ogledalo*; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: IMe se najlep- ša pesem; 14.05: Plesni motivi; 14.45: Miniaturni koncert; 15.00: Vesele pesmi; 15.40: Kratek koncert; 17.00: Album pesmi: pojb Abbate, Allori, Villa; 17.30: Oder za mlade; 18.30: Parada orkestrov; 20.30: »Gran gala* z Min«; 21.45: »Visoka moda* — dokumen- ten j. lil. program 17.00: Skladbe Sergeja Pro- kofjeva; 18.00: »Problem oblasti*; 18.30: Skladbe G. F. Ma-liplera; 19.00: Francoske re- volucije minulega stoletja; 19.30: Štirje Bachovi korali; 20.00: Vsakovečernl koncert: Paganinl, Rlmski-Korzakov; 21.30: Goethejev »Faust*; 23.15: Brahmsove skladbe; 23.45: La-martlnove, Nervalove In Gau-tierove lirične pesmi. Slovenija 8.05; Stanko Premrl: Slmfo-nietta; 8.30: Od Beograda do Moskve: 9.00: Naš podlistek — Pitagora — čarovnik številk; 9.20: Mešani zbor Glasbene Matice; 9.35: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Violinist Pavle Skrabar; 10.35: 11.00: Dvospevi iz ruskih oper; 11.30: Človek in zdravje; 11.40: Cez kontinente; 12.00: Zado- voljni Kranjci; 12.15: Inž. A lič: kakovostno seme; 12.25: Operetni zvoki; 12.40: Domači napevi: 13.30: Pet pevcev — pet popevk; 13.45: Pihalni orkester, 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo; 14 35: Sopranistka Zinka Kunc; 15.45: Radijska univerza; 16.00: Petkovo glasbeno popoldne; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Plošča za ploščo; 18.15: Orkester Tony Leutwiler; Pesmi in plesi iz Franclje; 20.00: Domače ipopevke; 20.15: Zunanjepolitični pregled; 20.30: Veliki skladatelji: G. F. Haendel; 22.15: Mladim plesalcem; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Nočni komorni koncert. Ital. televizija 13.00: IV šola za vse tri stopnje; 17.00: TV za mladino; 18.00: Nikoli ni prepozno; 18.30: TV dnevnik: 18.45: Oddaja za ženske; 19.30: TV-po-šta; 19.45: Obisk v knjižnici Lucchesi-Palli; 20.30: TV dnevnik; 21.05: TV igra G: Savo-ryja »Giorgio e Margherita*; ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Beograd 19.30: Druž nska oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Odmevi s festivala »Opatija 1960» — prenos. v svetu liaBjaasko podjetje t Egiptu Italijansko podjetje »Dolin me Montubi* je na nate-čaiu z diugimi velikimi inozemskimi podjetji prevzeiO u-elavo cev., ki povezujejo naprave petrolejske čistilni-nice družbe »Suez Governe-ment Refipery» s pomoiem zi. petrolejske ladje, ki je bil zgrajen v Rdečem morju št.ri kilometre od obale. Vse naorave, za katere je naredila načrt tvrdka »Dalmi-ne» so izdelane iz materiala njene lastne proizvodnje in na osnovi moderne zamisli, lči omogoča velik produkcijski razvoi rafinerij v obalnih conah z znatnim zmanjšanjem stroškov za trak-šport surovega petroleja. Realizacija dela je zahtevala drznih rešitev tehničnih proolemov in veliko sposobnost podjetja, ki je specializirano za te vrste del. Jugoslovanska trgovina z Veliko Britanijo Velika Britanija je med državami s katerimi se je jugoslovanska blagovna izmenjava najbolj povečala. Ze na osnovi uspehov v prvem polletju je bilo mogoče predvidevati, da bo obseg blagovne izmenjave Jugoslavije z Veliko Britanijo dosegel 'vrednost okrog 21. milijard dinarjev, V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (prvih deset mesecev) se je blagovna izmenjava povečala od 14,8 na 20.4 milijarde dinarjev ali za skoraj 38 odst., pri čemer se je vrednost izvoza povečala od 6,7 na 9,7 uvoza pa od 8,1 na 10,7 milijard dinarjev. Povečanje nemške izmenjave z Daljnim vzhodom V prvin treh tromesečjih letošnjega leta se je nem-šfki uvoz iz Daljnega Vzhoda povečal na 1,58 milijard mark s povečanjem za 38,7 odst. v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. posebno se je povečal direktni uvoz, ki je dosegel vrednost 740.4 milijonov mark. izvoz Zahodne Nemčije v debele Daljnega vzhoda pa se je povečal samo za 5,8 odst. ;n je dosegel letos 2,18 milijard mark. Celotna trgovin-ska izmenjava med Nemčijo in omenjenimi deželami se je torej v prvih devetih mesecih 1960 povečala na 3,V6 milijard nemškim mark jugoslovanska podjetja v buoaiiu Monterji tovarne strojev in naprav za predelavo usnja «Kostroj» iz Slovenskih Konjic so te dni oupotovali v Sudan, kier bodo začeli montirati 'štfoje v tovarni za predelavo usnja. To tovarno grade jugoslovanska podjetja v Kartumu, gradnja pa se finansira iz kredita, Ki ga je Jugoslavija odobrila Sddanu za to in še za nekaj drugih tovarn v okviru načrta izgradnje sudanske industrije. Gradnja tovarne gi e h kraju. Tobal: iz Amerike Italijanski minister za finance je potrdil, da je državna uprava v okviru Public Law 480 Kupila za 2.543.393 dolarjev surovega ameriškega tobaka, da bi zadovoljila naraščajoče povpraševanje po cigaretah a-meriškega tipa. Pakistanski petletni načrt Pakistanska vlada je objavila nekaj podrobnosti o drugem petletnem načrtu industrializacije za dobo od 1960 do 1965. Namen tega načrta je povečati za 20 odst. nacionalni dohodek tako, da se bo, upoštevajoč porast prebivalstva (za okrog 9 odst.), povečal ta dohodek za približno 10 odst. Velika n srednja industrija bi mora i povečati proizvodnjo za b0 odst., mala industrija in gradbena dejavnost pa za 25 edst. Predvideno je tudi 14-o tstotno povečanje kmetijske proizvodnje. Za realizacijo številnih načrtov je predvidenih stroškov za 19 milijard rupij od katerih 9750 milijonov za javni sektor, 3250 milijonov za podržavljena podjetja in 6 mi-lijaid za privatni sektor. Tu.lt kupci proizvodov tovarne »Rade Končar* Zagrebška tovarna mlade Končar* je izvozila v SZ 190 transformatorjev z zmogljivostjo lbo do 1000 kWA. Do konca leta jih bo izvozila že kakih 150. Skupna vrednost sovjetskega naročila znaša 630.000 dolarjev. Tovarna «liade Končar* izvaža le*os tudi opremo za dve pakistanski hidroelektrarni, za tennoelektrarno «uarau-ni» v Indiji ter za 36 manjših Diesel elektrarn v Argentini in dva ladijska generatorja za Poljsko. Razen tega je podjetje sklenilo pogodbo o dobavi raznih naprav za dve hidroelektrarni j Etiopiji. Skupna vrednost izvoza izdelkov tega pod.etja bo dosegla do konca letošnjega leta dva milijona dolarjev. Razvoj avtomaetje v bov^etski zvezi V institutu za raziskovanja sovjetske kovinske industrije na področju Urala so v ieku študiji načrtov za popolno avtomacijo procesa vlivanja jekla z maitinovi-mi pečmi. Realizacija tega načrta bi morala privesti do boljšega izkoriščanja produktivnih naprav in do znatnega prihranjenja goriva. Investicije za te načrte bi se morale amortizirati v letu in pol. Nedavno je začela z aktivnostjo prva popolnoma avtomatizirana sovjetska tovarna v Krasnodaru. V njej je zaposlenih samo 18 soecia iziranih oseb, ki imajo izključno nalogo nadzorovat, delovanje naprav. Tovarna proizvaja nadomestne dele za kmetijske stroje. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 18. novembra ifljj («(Ori§ko-bene§ki dnevni k Danes spet občinska seja Sindikalna kronika Nadaljevali bodo razpravo Popolnoma uspeli sfavki 0 Upravi Doma onemoglih slaščičarjev in pristaniščnikov Košarkarsko prvenstvo moške A in B lige Po županovih izjavah naj bi znašala popolna dnevna oskrbnina 1500 lir na osebo Danes zvečer se bo nadaljevala seja goriškega občinskega sveta. Najprej bodo razpravljali o konvenciji z ATA, potem pa bodo nadaljevali z obravnavo predloga ob. činskega odbora, naj občina za dve leti prevzame upravo nad domom onemoglih, in v ta namen naj se v prihodnjem proračunu določi 30 milijonov lir, da bi prvi stanovalci lahko dobili oskrbo v tem domu. Ker je socialni demokrat prof. Zucalli izrazil svoje začudenje, kako je mogoče, da občina še ni izdelala pravilnika o delovanju doma, ko pa je vendarle že pred osmimi meseci obljubljala, da bo do jeseni dom dograjen, je župan povzel besedo in pojasnil, pred kakšnimi težavami se je znašla občinska uprava, ko se je podrobneje lotila reševanja tega vprašanja. V Verono in druge kraje severne Italije je poslala delegacijo, ki naj bi se podrobneje pozanimala za delovanje takšnih domov, obenem pa naj bi prinesla pravilnike, po kakšnih načelih takšne hiše delujejo v drugih mestih, da bi imela goriška občinska uprava pri roki, vsaj nekaj materiala, na katerem bi lahko delovala dalje. Delegacija je ugotovila, da velika večina domov onemoglih nima pravilnika, če pa ga ima, tedaj nosijo še kraljevi dekret izpred prve svetovne vojne. Navedel je tudi nekaj podatkov, ki služijo kot približno vodilo, koliko bo znašala oskrba v tej hiši. Predvidevajo, da bo znašala popolna enodnevna oskrba okoli 1.500 lir na osebo. Ta vsota naj bi bila po županovih izjavah povsem realna, ker stane na primer vsak učenec v zavodu Le. nassi 1.00Q lir, prav toliko tudi v zavodu Fatebenefratelli, medtem ko znaša v ECA dnev. na oskrba 450 lir. Obstaja vprašanje, ki si ga ne postavljamo samo mi, ampak marsikateri meščan, ki ni. ma tako visoke pokojnine, da bi zmogel tolikšno obveznost', če se mu izplača plačati tolikšno oskrbovalnino in ali ni morda vseeno boljši izhod v tem, da si uredi življenje izven zavoda. Zupan je izrecno poudaril, da bodo sprejeli tudi takšne upokojence, ki imajo manjšo pokojnino, kot znaša oskrba, zato pa bodo morda primeri, ko bodo drugi upokojenci pripravljeni plačati višjo oskrbo, samo da bodo udobno živeli. Kakor smo že povedali, se diskusija o tem vprašanju še ni zaključila in se bo nadaljevala danes, ko so na sporedu govori številnih svetovalcev. Pristaniški delavci v Tržiču so bili tudi pri predstavnikih oblasti v Gorici V včerajšnji stavki delavcev in delavk slaščičarskih podjetij, ki so jo soglasno proglasi.e tri vsedržavne sindikalne organizacije zaradi prekinitve pogajanj z industrijci, je sodelovalo v goriški pokrajini kakih 90 odstotkov delavcev te stroke. Ce se pogajanja ne bedo obnovila, se predvideva poostritev borbe po vsej dr-žsvi. Dveurna stavka pristaniških delavcev iz Tržiča, ki je bila včeraj dopoldne, je popolnoma uspela. Stavkajoči zahtevajo hitre ukrepe ministrstva, pokrajine in občine iz Tržiča, da se popravi pokvarjeni del obale in zgradi nova obala v pristanišču Portorosega, da se kupita dva žerjava, da se podaljša železniška proga in klasificira pristanišče. Ena delegacija delavcev je bila v diužbi pokrajinskega tajnika doiavske zbornice Bergomasa pri prefektu, pri predsedniku pokrajine in trgovinske zbornice, druga pa je šla v diužbi občinskih svetovalcev k tržiškemu županu. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 13,6 stopinje ob 11.30, najnižja o siopinj ob 8. uri. Vlage 65 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni - Bas?i, Raštel št. 26, tel. 33-49. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimimiiHiiimiiiiimiijtiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiimimiiiiiiiiiiiitiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiimiiiiiHHiiii Izpred okrajnega sodišča Obsodili so jo zaradi kraje blaga v veleblagovnici «Standa» Toliko časa ni mirovala, dokler ni okradla po poli brata Predmeti, ki so razstavljeni po prodaj alnih mizah v «Stan-di», so zamikali obiskovalko omenjenih magazinov, ki si je hotela na lahek način napolniti svojo precej veliko torbo. 21. septembra letos so prodajalke «Stande» opazile kaj sumljivo obnašanje ženske, katero so potem spoznali za 30-letno Liliano Pascolat poročeno Blasich iz Ronk. Pri preiskavi so našli pri njej večje število predmetov, ki jih je skrivaj zmaknila z miz: med timi otroški plašč, nekaj perila, kos čokolade itd. v skupni vrednosti 6400 lir. Ravnateljstvo je takoj poklicalo po*ici-jo, kateri je Blasicheva tatvino priznala in dejala, da sama ne ve, kaj ji je padlo v glavo, da je storila kaj takega. Včeraj dopoldne je zadeva prišla pred okrajno sodišče, lltlllllillMIIIIIItllllllHIflllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIItlllltItIMIIIIIIIIIlllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIII V nedeljo v Steverjanu Sodelovanje traktoristov na zahvalni nedelji 40 let paslirovanja župnika Cirila Sedeja Prejšnjo nedeljo so imeli tudi v Steverjanu zahvalno nedeljo, ki je doživela zelo lep uspeh, ker so na njej prvič sodelovali tudi traktoristi. Steverjanci so se tudi lani pripravljali, da bi s svojimi traktorji prišli na prireditev, pa so se v zadnjem trenutku premislili, ker je bilo neugodno vreme. Letos ob 16. uri so se lastniki vseh traktorjev zbra i ;.a Bukovju, od koder so v koloni krenili pred cerkev v Steverjan, kjer so se postrojih v dolgo vrsto, saj jih je bilo kakšnih 15, velikih in malih, toda vsi popolnoma očiščeni, kot se spodobi za takšen* praznik. Kaplan je stroje blagoslovil in imel na traktoriste kratek nagovor, v kate- rem je poudaril veliko važnost strojev pri sodobnem načinu obdelovanja zemlje, ki prihranijo kmetom veliko trpljenja. Steverjanci so ta dan proslavljali tudi 40-letnico dušno-pastirskega delovanja č. g. Cirila Sedeja v Steverjanu. V vas je prišel takoj po prvi svetovni vojni, ko so bile zgradbe s cerkvijo vred do tal porušene. Mlad in poln energije, kot je bil takrat, je z veliko mero volje prijel za delo. S svojim vzgledom je krepil v vaščanih nacionalno zavest, ki je vrhu njegovega verskega delovanja izrednega pomena in ga močno povzdiguje v očeh vseh vaščanov. ki je o njej razpravljalo. Obtoženka ni vedela, kako opravičiti svoje dejanje, ki je bilo res nekoliko čudno, v kolikor so bile med ukradenimi predmeti tudi stvari, ki praktično niso imele nobene vrednosti, kot na pr. papirnati prtički. Sodišče je obtoženko spoznalo za krivo in jo obsodilo na 42.400 lir kazni, poravnavo scdnih s-.roškov in 2 meseca pripora ncgono z nevpisom v kazenski P' Branil jo je odv. Cossa. # # * Razprava je bila tudi proti 26-letni Mariji Macuz iz Trsta, ki je bila obtožena, da se je 30. avgusta letos vtihotapila v stanovanje po poli brata Maria Giorlada iz Gorice in tam izmaknila nekaj perila ter skrinjico, v kateri je bilo hranjenih 1000 lir. Marije Macuz sodni organi niso mogli izslediti in zato se je razprava proti njej vršila v njeni odsotnosti. Tožitelj je objasnil, da se je hotela obtoženka že enkrat prej prikrasti v njegovo stanovanje, vendar jo je njegova žena opazila, ko je lezla skozi pritlično okno. Namera se ji je posrečila pozneje in je v odsotnosti tožiteljeve žene izvršila dejanje, katerega je bila obtožena. Sodišče je obtoženko spoznalo za krivo in jo obsodilo na 2000 lir globe, poravnavo sodnih stroškov in 2 meseca pripora pogojno z nevpisom v kazenski list. Seja pokrajinskega odbora Na včerajšnji seji pokrajinskega odbora so proučili nekatere najvažnejše točke dnevnega reda jutrišnje seje pokrajinskega sveta, ki se bo začela ob 16. uri. Ostali del seje so posvetili samo administrativnim zadevam. Potrošili so 200.000 lir za nakup srajc gojencem nekega zavoda v Gradiški in 340.000 lir za postavitev žive meje ob cesti na Majniti. Dr. Chientaroli je v svojstvu pokrajinskega skrbnika muzejev predlagal nekatera dela v muzeju na Gradu, ki se bo po novem imenoval samo »Zgodovinski muzej«, ker ni v njem shranjenih u-metniških del, medtem ko se bo muzej na Kornu preimenoval v »Muzej odrešenja«. Na kcncu so nagradili s 50.000 ii-rrmi dr. Letizio Madama, ki je v diplomskem delu obravnavala žitje tržiškega župana Ar.drea Contarinija v letih 1447-1448. Nezgoda lambretista v Štandrežu Ob 21.15 se je 28-letni cestar Pavel Drozgič iz Ul. Li-venza 14 v Štandrežu peljal na lambreti domov. Pri begunskem naselju pa mu je neki avtomobil prečkal pot. Pri padcu se je Drozgič udaril v brado in v koleno. Z avtomobilom prometne policije so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ulici Vittorio Ve-neto, kjer so mu rane obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo najbrž v petih dneh. Med delom mu je postalo slabo V civilni bolnišnici so včeraj ob 16.15 nudili prvo pomoč 53-ietnemu Florjanu Matežiču z Ul Cappella št. 27. Mož, ki je zaposlen pri podjetju Ribi, jr včeraj raztovarjal s kamiona deske, pa ga je pri tem obšla nenadna slabost. Pri padcu se je udaril v medenico. Po prejeti zdravniški pomoči je Matežič lahko odšel domov. Ozdravel bo v dveh dneh. Alma Boneta iz Dola je povila brhkega sinčka. Porodnica in sinček, ki so mu dali ime Davorin, se najbolje počutita. Srečni materi in očetu Karlu izrekamo ob tem veselem dogodku naša voščila, sinčku pa želimo obilo zdravja in uspehov v življenju. Tržaški Don Bosco v B skupini A lige V isti skupini bosta igrala tudi Ginnastica in Safog iz Gorice - 4. decembra začetek obeh prvenstev RIM, 17. — S 4. decembrom se bo začelo tudi košarkar, rko prvenstvo A lige za moške ekipe. K turnirju so pripustili 32 ekip, ki so jih razdelili v štiri skupine. Od tržaških klubov bo samo Don Bosco sodeloval na turnirju in bo igral v B skupini, kjer bosta naštopila tudi goriški petorici Gin-nastice in Safoga. Udeleženci prvenstva so razdeljeni kakor sledi: A skupina: Prealpi - Varese. RIV - Turin, Vigevano - Pirelli-Milan, Saivva - Genova, Dipen-denti Marina - La Spezia, Am. Carrara, S. Agostino - Bologna B skupina: Don Bosco - Trst, Udinese, Ginnastica Goriziana • Safog - Gorica, Treviso, Raven-r.a, Virtus - Imola, Stamura -Ancona. C skupina: Permaflex - Pisto-ja, Montecatini, Mens sana-Sie-na, Olimpia - Cagliari, Esperia Cagliari, Ex Massimo - Rim, DMDA - Rim, Vis nova - Rim. D skupina: Fides - Roseto, D’Alessandro - Teramo, Parte-nope - Neapelj, Libertas - Be-revento, Bari, Libertas-Brindi-si, Polisportiva - Messina, Grifone - Catania. V moškem prvenstvu B lige pa bo sodelovalo 72 ekip. Prvenstvo bo v dveh delih: v prvem se bo med seboj pomerilo v devetih skupinah po 8 ekip. V drugem delu bodo nastopajoče ekipe razdelili v tri skupine, v katerih bodo nastopali zmagovalci skupin začetnega dela turnirja. Tudi to prvenstvo se bo začelo 4. decembra. ka- V SOBOTO 3. DECEMBRA Povratni dvoboj v boksu Trst-Ljubljana Tržaški boksarji, ki so bili preteklo soboto v Ljubljani, kjer je bil dvoboj Ljubljana-Trst, so se pred dnevi vrnili domov. Vsi brez izjeme so se pohvalno izrazili tako o organizaciji kot o športnem občinstvu. Zaradi toplega sprejema in ugodnega okolja, v katerem so se slovenski in italijanski boksarji borili med seboj, so voditelji tržaškega boksa sklenili oditi v kratkem še enkrat čez mejo in sicer zelo verjetno v Maribor. Ce bo mogoče se bodo ustavili nekaj dni v Sloveniji, kjer bodo imeli — taki so za sedaj na- Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Midva, neznanca«, K. Novak, K. Douglas. VERDI. 16.30, 19, 22: »Domov po neurju«, R. Mitchum, F. Parker, cinemascope v barvah. VITTORIA. 16.00: «Luknja», M. Costantine, J. Gerardi. CENTRALE. 17.00: »Zarotniki«, R. Mitchum. MODERNO. 17.00: »Ali baba in 40 tatov«. Požar na Korzu Na Korzu Italia, in sicer v hiši štev. 163 so se včeraj pozno zvečer vnela tla stanovanja Pietra Valisa. Ogenj so okoli 23.40 opazili sosedje, ki so takoj poklicali gasilce. Po dveh urah dela so ogenj pogasili, vendar je zgorelo 8 kvadratnih metrov poda. Škodo cenijo na 15.000 lir. Po mnenju gasilcev je požar nastal zaradi neprevidnosti delavcev, ki so čez dan popravljali cevi z varilnim plamenom, od katerega je iskra padla na les in po dolgem tlenju zanetila ogen. črti tržaških boksarjev kih 6 nastopov. Danes se je izvedelo, da bo povratno srečanje Trst-Ljub-ljana 3. decembra v športni palači na velesejmu. Zelo ver. jetno bo tržaške barve zastopal v welter kategoriji tudi olimpijski prvak Nino Benve-nuti, ki ni mogel slediti tovarišem v Ljubljano. Seveda bo to izredna priložnost za ljubitelje boksa, ki bodo imeli končno le priliko videti odličen boks Tržačana, ki si je znal priboriti na olimpiadi ne samo zlato kolajno, temveč tudi pokal za najbolj tehničnega borca z rokavicami. Šesto kolo goriške nogometne podzveze Tolmin zopet "v stori formi Branik še v vodstvu v lestvici ■ Močan odpor Vipave Katastrofa Primorja na domačem igrišču V VI. kolu goriške nogometne podzveze so bili v nedeljo dosežen; naslednji rezultati: Vipava—Anhovo 2:3 Primorje—Tolmin 2:6 Branik—Rudar 3:0 p, f. Nova Gorica B—Adria, odložena na kasnejši datum. Presenečenje tega kola predstavlja katastrofalen poraz Primorja na domačem igrišču, ki ga jim je zadala enajstorica Tolmina. Zmaga Tolmina je povsem zaslužena, saj so bili gostje v vseh pogledih boljši id domačinov. Izredno razpoloženi napad gostov je kar šestkrat potresel mrežo domačinov kljub temu, da so se domači ogorčeno branili. Ta izdatna imaga na tujih tleh daje slutiti, da se enajstorica lanskega prvaka Primorske vrača v sta-10 formo, ko je zanesljivo polirala točke ne samo na domačih, temveč tudi na tujih t eh. Z zmago nad Primorjem iitiiiimimiMiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiimitiiiniiuiuiiiiiiMiiiiiimiiiiiimitiiMiiimiiitiiiitiiiiv Koledar kolesarske sezone 1961 Pester spored za profesioni Tri dirke bodo veljale za dodelitev svetovnega pokala RIM, 17. — Na izredni seji italijanske kolesarske zveze so danes proučili koledar dirk, ki bodo na sporedu prihodnjega leta. Odbor je skušal izločiti nekatere kolesarske prireditve, zi so več škodile kot koristile kolesarjem, medtem ko je v glavnem potrdil že klasične dirke. Letos so prvič uvedli tekmo- vanje za dodelitev svetovnega pokala. Vsega skupaj bo 12 dJ 14 dirk, od katerih 9 v Italiji, Franciji in Belgiji. Italijanska zveza je sklenila, da bodo naslednje tri dirke veljale za točkovanje v tekmovanju za svetovni uokal: dirka po pokrajini Reggio Calabria, «Tre valli Va-resine« in dirka po Emiliji. Razoored tekmovanja za pro-fesionistične kolesarje je 'a prihodnje leto naslednji: FEBRUAR Od 26. do 3.-3. etapna dirka po Sardiniji MAREC 5. Sassari - Cagliari 11. Milan - Turin 18. Milan - Sanremo od 21. do 25. Mentone - Rim 30. Dirka po Campaniji APRIL 2. Dirka po pokrajini Reggio Calabria (veljavna za Svetovni pokal) 16. Pokal Bernocchi ali dir. ka po Toskani od 27 do 1.5. Ciklomotoristič-na dirka za VN narodov MAJ 7. Dirka po Romaniji 11. Trofeja Tendicollo Uni-versaal na kronometer od 20. do 11.6. Dirka po Italiji JUNIJ 18. Dirka po Piemontu JULIJ 23. Milan - Mantova 30. Dirka po Apeninih AVGUST 6. Trofeja Matteotti 13. Tre valli varesine (Ve-ljavna za Svetovni pokal) 15. Milan - Vignola 20. za VN industrije in trgovine SEPTEMBER 9. in 10. za VN Longines po ekipah 17. Dirka po Benečiji 24. Dirka po Toskani ali Pokal Bernocchi (veljavna za naslov prvaka) OKTOBER 1. Trofeja Fenaroli 4. Dirka po Emiliji (veljavna za Svetovni pokal) od 13. do 14. »Dva dni po Južni Italiji« 15. Dirka po Laziu 22. Dirka po Lombardiji NOVEMBER 1. Trofeja Baracchi (v parih). «»------- BOKS Jof re - Sanchez za naslov prvaka LOS ANGELES, 17, — Brazilski boksar Eder Jofre 'n Mehikanec Eloy Sanchez se bosta jutri srečala za naslov svetovnega prvaka petelinje kategorije. Ta naslov bo zmagovalcu priznala samo Amerika, ker Evropa priznava za svetovnega prvaka samo Francoza Ha-limija. Kaže pa, da se bo zmagovalec jutrišnjega dvoboja sestal tokrat za resnični in edini naslov s Halimijem. NOGOMET MILAN, 17. — Tehnični vodja italijaske nogometne reprezentance Giovanni Ferrari bo jutri odpotoval v Budimpešto, kjer bo prisostvoval srečanju med Madžarsko in Avstrijo. Ferrari bo predvsem opazoval igro avstrijskih reprezentantov, ki bodo 10. decembra letos nastopili -v Neaplju proti Italiji. TENIS SYDNEY, 17. — V polfinalu teniškega turnirja v Južnem V/alesu je Američan Barry Mac Kay premaga] po trdi borbi, ki je trajala 2 uri in 20 minut, Avstralca Roda Laverja. Američan se bo v finalu spoprijel z Avstralcem Fraserjem. Tudi Fraser je našel trd oreh v sonarodnjaku Hewittu in se je za zmago boril 2 uri in 23 minut. Po uspešnem zaključku srečanja pa je bil Fraser zaradi onemoglosti potreben zdravniške pomoči. e-»*•*«*•«»«» r JAROSLAV HAŠEK DOŽIVLJAJI DRUŽABNEGA r Naše starine so opredeljevale človeka med družabne zverine. Če se ne motim, ker sem brzda že marsikaj zabil iz grščine, so pravi-nesrečnemu človeku: »Zo-on politikon...« To dejstvo mi pojasnjuje, zakaj klepetam rad z ljudmi, ki jih prvič srečam v življenju, jim skačem v besedo in se trudim kljub nji-iiovlm protestom navezati stike z njimi. Pri vsem tem prihajam do pravilnih zaključkov z ugotavljanjem, kako so stari Grki bili v zmoti s postavljanjem človeka v živalsko zvrst. Sodoben človek je nemogoč družabni individuum. Nedavno tega sem se vmešal v pogovor dveh zaljubljencev v huhelskem gozdiču brez Kakršnesibodi zahrbtnosti in stalo me je mnogo truda, preden sem se pred onim gospodom u-branil. Dedec, se je posluževal prepovedanih prijemov grško-rimskega sloga. Končno sem ju napotil tja do Slivnice, kjer sta se mi izgubila nekje v marmornem lomu. Bilanca sličnega navezovanja družabnih stikov je dokaj žalostna. Tozadevno je pes neprimerno vljudnejši. Vzemimo na primer buldoga iz pesjaka v Karlsruhu, ki se po prodaji znajde v Pragi, kjer se sreča denimo z nekim Voriškom iz Košir na Vino-bradih. Tedaj se prvič v življenju srečata. Ovohata se, prijateljsko bevskata v pozdrav ter skleneta prehodno, toda iskreno prijateljstvo. Begata drug poleg drugega, se preganjata in se igrata, kajti buldoga niti najmanj ne moti rodovnik iz pesjaka in da je njegov drug, s katerim sta se srečala, nemogoč križanec ki ne pozna očeta, ali še bolje: svojih očetov. In že zopet ukrepa človek, gospodar buldoga. 8 palico razdvaja komaj navezan prijateljski stik. Po vsem tem žalostno sedi kosmati siromaček Vori- šek na pločniku z molečim jezikom in v njegovem pogledu je nekaj, kar naj bi pomenilo »Saj se poznamo, Brutus.» Ima pač svoje izkušnje z ljudmi. Tudi jaz imam svoje. Sam sedim v Reprezentančnem domu pri mizi. Počutim se kakor lata v plotu. Nasproti sedi družba gospodov in srospa, zagrnjena v pojem, ki ga opredeliš z oceno: »Zaključena druž- ba«. Odpravim se k njim, nosim svojo kavo in stol, prisedem k njihovi mizi in povsem dostojno pravim: »Saj dovolite. Sam sedim in se dolgočasim. Opazil sem, kako se čudovito zabavate. Vaša družba mi je nujno potrebna« Opazim, kako so pomenek in zabavo, ki so se ji prej predajali, prekinili. Vsi sedijo kakor otrpli, ko se nekdo med njimi le oglasi: »Kaj si pa dovoljujete, gospod? To presega že vse meje!« Trudim se pojasniti, kako sem družabno razpoložen, ker nisem samotar, temveč družaben človek, ki bi se jim rad prilagodil. Kar na lepem se nekdo med njimi dvigne in kategorično zahteva: »Se mislite odstraniti ali ne? Sicer pa naj kar plačilni opravi z vami!« «Kar pokličite ga,» sem odvrnil brez kakršnekoli jeze. Ko se je pojavil plačilni, so me denuncirali, kako se vsiljujem v njihov krožek. Od same jeze niso mogli spregovoriti poštene besede medtem pa so dame usmerjale name puščice svojih pogubonosnih pogledov. Vztrajam pri svojem, kako ne morem samevati in da se ne ganem od tod, ker sem družabno razpoložen itd. Kakor če bi metal bob ob steno. Slednjič so me le spravili h kavarne. Podobnih primerov bivam lahko nanizal lepo vrsto. Denimo na primer, če po naključju nagovorite tujo damo v tramvaju ter jo povprašate, zakaj vam ne odgovarja Videli boste, kako vas bo sprevodnik prisilil, da izstopite. Pristopite k tujemu gospodu na ulici in poskusite z njim načeti pomenek. Verjetno bo konec tak, da bo zamenjal neznanca policijski stražnik, ki se bo z vami pomenil. Včasih si vso reč uredi kdorkoli kar sam. Nekoč so me hoteli kar zalučati iz brzovlaka Praga—Dunaj. Petkrat so me zmlatili kakor žito. Trikrat sem v bo- ksu zmagal. Dvakrat so me pahnili s parnika v reko. V gozdu pod Cerchovom je naperil neki turist name samokres, ki ga hranim kot dragocen spomin. Drugič mi je zopet hrepe-renje po aružbi naprtilo paragraf, ki govori o mešanju v uradni poseg. Vsekakor pa lahko vzkliknem s Paolom Mantegaz-zcm: »Ne uklonim se in ne umaknem, trdno stojim. Trpim, toda na tla me nihče ne spravi.« Sem «zoon politikon«, in pika! Pred Wilsonovim kolodvorom sem srečal ondan mlado, krasno gospo, ki je pravkar prispela. V culi je imela zavitega nebogljenčka. G pazil sem, da se ne znajde v vrvežu velemestnega direndaja, ker je pravkar vprašala Dostreščka, kod se pride na Smichov. »Sam sem tudi namenjen v Smichov,« sem dejal, da-siravno nisem imel tam kaj početi, «greva skupaj, če dovolite.« Mojo ponudbo je sprejela in tako sva se odpravila. Bila je kar zgovorna, toda ko sem jo vprašal, od kod je je odgovorila; »Kaj se vas pa to tiče?« »Res ie,» sem pripomnil in načel povsem druge stvari. Ko sva prispela do Jin-drišske ulice, se je potožila, kako je žejna in kako bi ji tudi hrenovka s hrenom teknila. Tedaj sem Jo povabil v skromno točilnico, naročil pivo s hrenovko in nadaljevala sva s pomenkovanjem o parkljevki pri govedu. Nato sva prešla na kokošjo kugo, črvičke v krompirju in slednjič, kakšen je zaključek, kadar se krava nažre sveže detelje. Med najinim pomenkom ,ie detece skomljalo. Ker se ;e nasitila in napila, me je naprosila, naj popestujem nebogljenčka, ker si je zaželela obiskati teto v bližini pošte. «Vrnem se z njo,« je dejala in odšla. Ujčkal sem tega nebogljenčka, kar je vzbudilo v meni hrepenenje, ogreti se ob ognju rodbinske medsebojne ljubezni, ter čakal. Drl se je, kakor da bi ga pekel na ražnju. Nekdo od ;ČI gostov je plačal in odšel. Gostilničar me je ošinil z neprijaznim pogledom in pripomnil- »Prvič se prikaže in spremeni točilnico v menažerijo!« Nato so se dvignili tudi drugi gostje ter odšli 3 pripombo: »Kdo naj pa to prenaša.« Na vse to nisem reagiral. Val človeške zlobe je napolnil točilnico. Gostilničar se me je pošteno lotil. Nekdo je hotel vstopiti na vrček piva, ko pa je zaslišal veka-r.je zaspanega dojenčka, se je na pragu obrnil in izginil. »Ta gost,« pravi gostilničar, »pospravi do petnajst vrčkov piva.« «Ce mu to nese,« sem odgovoril in umolknil, priznavajoč umestnost gostilničarjeve nervoznosti. Minilo je nadaljnjih trideset minut. Gostilničar je kar brez predsodkov vprašal: «Kdaj pa pridejo po tega onga?« Odločil sem se pihati mu na dušo. Brbljal sem v nedogled. medtem ko je gostilničar begal iz kota v kot prazne gostilne. Dopovedoval sem mu, kako zdravo je dojenčkovo dretje, ker mu krepi pljuča. V tem je tudi hotenje po uveljavljanju. Nekaj pač mora početi. Saj ne more vendar ležati kakor štor. Prav vsi gostilničarji, ko so bili v njegovih letih, so stokali in se drli kakor tale drobljanček. V isti starosti so se drli tudi današnji ministri. Minila je še ena ura. Čudil sem se, kako zmore moj varovanec tako dolgo zvijati se in se dreti. Gostilničarja sem moral so si Tolminci pridobili izgle de v borbi za tretje mešto na tablici. Anhovo je gostovalo v Vipavi, kjer ni imelo lahkega dela z borbenimi in požrtvovalnimi domačini. Gostje so odnesli obe tcčkj predvsem na račun svoje izkušenosti in na rovaš neizkoriščenih zrelih priložnosti za dosego gola domačega napada. Po poteku dogodkov na igrišču bi najbolje odgovarjal neodločen rezultat. Za enajstorico Vipave pa drži, da iz tekme v tekmo vidno napreduje in da postaja vse trši oreh za nasprotnike. Tekme Branik-Rudar ni bilo. Idrijski Rudar je tudi tokrat po nešportnem »običaju« predal obe točki Braniku par for-fait. Branik še nadalje vodi v iestvici na prvem mestu, s katerega ga ne bo mogoče zlepa pregnati. Razen tega ima tudi cdlično razliko v golih 29:3. Srečanje med Novo Gorico B :n Adrijo, ki bi moralo biti v Šempetru, so sporazumno preložili zaradi prvenstvene tekme slovenske conske lige Nova Gorica - Ljubljana na kasnejši datum. Po VI. kolu je lestvica primorske nogometne podzveze naslednja: Branik 5 5 0 0 29:3 10 14:11 11:13 10:11 9:5 8:12 7:18 1:16 Anhovo 6 4 11 Primorje 6 3 12 Tolmin 6 2 2 2 N. Gorica B 4 1 2 1 Adria 5 12 2 Vipava 6 114 Rudar 6 0 15 V nedeljo se bodo v VII. in zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva goriške nogometne podzveze pomerile naslednje enajstorice: V Mirnu: Adria-Vipava, v Idriji: Rudar-N. Gorica B, v Tolminu: Tolmin-Branik, v Anhovem: Anhovo-Primorje. bo treba predvsem Pf-ticu vzroke slabe igre enajsl ki nastopa v A ligi. ^ Izmed navedenih bodo na]?®' irembnejša srečanja v Tol*® in v Anhovem, ki bodo la o drugem in tretjem ®es na tabeli. Največje izglc skliče občni zbor, na »a Iji Mednarodno namiznoteniško prvenstvo FLRJ Od danes do nedelja elitne borbe v Maribetj. V okviru prvenstva bosta tudi dvobojs jugoslovanskih reprezentanc z Avstrijo (ženske) in z Anglijo (moški) MARIBOR, 17. — Jutri ob 8.30 zjutraj se bo v d''0^ Mariborskega tedna začel dosiej največji namiznotenis«^,. nir v mestu ob Dravi. Med seboj se bodo pomerili ® g žcnci XI. mednarodnega prvenstva Jugoslavije. Za 1 .^t, so se prijavili namiznoteniški igralci Anglije, Zah. Poljske, Francije in Italije. Igre posameznikov in posameznic bodo trajale vse do 10.30 Ob 18.30 bodo namiznoteniško slavje nadaljevali z dvobojem ženskih reprezentanc Avstrije in Jugoslavije. Ob 19.30 bo slavnostna otvoritev tekmovanja, nato pa bo pozornost ljubiteljev male bele žogice usmerjena na dvoboj moških leprezentanc Anglije in Jugoslavije. Turnir bodo nadaljevali v soboto ves dan z igrami parov, zvečer bodo polfinalni boji posameznikov, v nedeljo pcpoldne pa finali po naslednjem zaporedju: 15.00 ženske posamezno; 15.45 moški posamezno; 16.20 ženski pari; 17.00 meški pari in 17.40 mešani pari. V pravljeno, prireditelja® P jjr - " F A a preglavice zakasnela jj va madžarskih igrale«®’ ^ tuf-je zdaj težavno uvrstit* [eg>* ^ nirsko tabelo. Ker ^ namiznoteniške zveze slavije še ni prispel v ^ boi, dokončnega sklepa^uf še ni. Mogoče je celo, ) znova žrebali ves ra ^ V Maribor je nap°s v spel tudi Vilim Hara*1* .|ji sta pa še uradno 0 ,Ja„ti ( jugoslovanski repreze** dvoboja z Avstrijo >n „ / jo. Pričakujejo, da b°.,V'91 ženskah nastopili Cov* f Plutova, pri moških nesijiv nastop bratov ^jf* člana ^ vičev, tretjega pa bo treba bržkone | med Harangozom, ** Za tekmovanje je vse pri- Teranom in Kerno®- -n* it*- opominjati, ker mi je grozil, da me z dojenčkom vred postavi na cesto. «Gospod gostilničar,« sem povzel, »kaj pa čenčate? G tioka pognati na ulico? Drobnega nebogljenčka, ki ga moramo ujčkati in božati? Revčka, ubožčka, drob-ljančka?« »Kar kričkaj,« sem spodbujal dojenčka, »le ne pusti se nadlegovati, vpij, naj se vse zruši.« - «To presega že vse meje,« je godrnjal gostilničar, «saj bom še zblaznel!« «Boste se že privadili,« sem pripomnil suho. Na otrokovo mater sem čakal do večera V teh osmih urah sem doživel brezštevilne napade od gostilničarja in prt tem sem prvič v življenju videl jokati starega človeka in ko je moj cmrkavček slišal hlipati gostilničarja, se je ponovno začel jokati. Naročil sem zanj stekleničko mleka in ga napojil in zopet čakal, ko sem nejasno začel slutiti, da gre tu za primer otroka, prepuščenega samemu sebi. Gostilničar je medtem lz-piaznil steklenico ruma, kar mu pa ni pomagalo zbistriti in zbrati misli. Zmerjal je mene in otroka, ker sva mu baje ,x>kvarila dobičkarske zadeve. Čvekal je, kako ga bom uničil. A Tudi z nožem **.' [p . so je hotel PTeb ,ZiPls desetih je dejal: uStit’ mo,» nakar je šel SP Uto. In tako sem se dojenčkom na cesti. Ko sem na P°^pi>^ komisariatu vse kemu staremu a- se je repenčil: $ to je res čudno. v p vdan se spuščate Ir, nek s tujo, nepozn ščino, jo zvabite^® cjipt in ona vam Pu*,.n 1 djt na grbi. Ali se lah*° pK mirate? A tako? jj«, ■ te s seboj legitih1,^ ti drugih izkaznic- , j-, sploh ne n-.site jvo. M j a, to je res j V J: nesti otroka na to zmore kdorkoli- .0 u najdenišnica. Odpc L 5® ^ Dremajoči strazn ^ dvignil, snel k 1JuL.>i>L’ noč sem bil wreS Zjutraj so ugot« [j(>Jy teto. Dobričina komisar mi 'e s - - _vwu-. , me je puščal na »Boste vsaj drugic^ra« kom načenjate navezujete drtiz*® ^ takte.« e.'iF Mene ne spreoD ^■t j sem dosleden in nbi v glavo, kako če ravnal družab®