J^ane J>reoalnik: Jlfege pisanke. »Jerčka, pisanko mi pripravi!« Na ovetno nedeljo se je »lepi Tonč« že sgodaj šopiril s svojim velikanskim snopom pred cerkvijo in čakal na blagoslov. Kar usta so se mu režala, da so mu škrbine šklepetale: »Hi-hi-hil Ja-jaz t-t-tnop!« je kimal vsakemu, da ima »snop«. Zato je bil celo obrit, na prsih je imel veliiko vejo rožmarina kalcor kak ženin. »Hi-hi-hi!« »Lepi Tonč« je bil revež slabe pameti; že 40 let je služil pri Jazniku in se večno lenil; za vse ženske je miislil, da za njim norijo. Letoss je njega zadela čast, da je nesel snop, ker je Jaznikov sin šel ravno prejšnji teden k vojakom v Kragujevac. »Hi-hi-hi! Ja-jaz tudi t-tnop!« »Ti tudi snop? Danes res »lepi Tonč«!« se mu je zasmejal Fermatov Polda. Po sejmišču je vse mrgolelo. Kakor v gozdu so štrleli snopje in bingljali s pisanimi torakovi. Veselo je žuborelo med ljud mi, vmes so se oglašali zvonovi. Pobožna dekleta so odhajala šele od prve maše. »Dober dan, Malka!« Dekle z okroglimi lici se mu je zastuejalo: »0, Polda, saj ima Tonč večjega kakor ti!« »Put-teljc t-t-tudi!« se je Tonč hihital in kazal svoj pušeljc. »Meni ga boš pa ti dala«, je Polda zaprosil Malko. Malo je zardela in se prijela za rdeči nagelj. »Hm, kaj bo pa Jerčka rekla? — Na, pa da ne boš brez njega!« Ej, Malka je bila majčkena in debelih lic: Poldana je pa le rada gledala . . . »Meni Lizika dala«, mu je kazal Tonč svoj rožmarin, ko je Malka odšla. »Lizika —«, je zatrjeval ih se ji smejal, ko je ravno prihajaia s starejio sestro Jerčko ias cerkve. »Vas družbenice dolgo držijo!« se je pošalil Polda. »Vidva se pa menda bojita, da bi bila kako minuto prezgodnja v cerkvi«, se je odrezala Lizika. Jerčka se je nekam držala in ni hila nič kaj prijazna. »Jerčka, pisanko mi pripravi!« je zaprosil Polda. »Malka naj td jo! — Pušeljc imaš tudi njen . . .« Stisnila si je nagelj na prsib, da je še Poldana zabolelo, in z Liziko odhitela. »Hi-hi-hi«, se je režaJ Tonč; Polda pa si je strgal Malkin pušeljc in ga vrgel na tla. Polda se kuja; Jerčka tudi. »Ves teden si že nasajen!« so se pojezili Fernači mati na sina. »Ali ti je post tako hud?« Oče Femat so na hrami nekaj popravljali, Polda pa je za voglom nekaj zabijal. »Ne razbijaj tako! Na veliki petek mora biti mir pri hiši!« Fernači oča so strojili še po starem: na veliki petek so jedli samo opoldne, kadili pa ves dan niso nič, čeprav drugače niti ene ure niso mogli biti brez »fajfice«. »Z Jerčko sta si navjikriž«, se je oglasdla Micka od svinjaikov. »Kaj navzkriž!« je zabrundal Polda. »Pusti Jerčko na miru! Saj smo zgovorjeni in te tedne boš že še počakal«, so rekli oče. »Mar mi je zanjo!« je zagodrnjal Polda da ga nihče ni čul; saj si sara ni verjel. Od fare je zaibrnela »raglja« niesto opoldanskega zvona, za Uršljo goro so.se podili deževni oblaki in zbežali na kranjsko stran. »Da bi le za Veliko noč lepo bilo!« »Mickal Lizka je priila pote.« »Dober dan, oce!« je pozdravila Jazni- kova Lizka. »Po Micko sem prišla; uro imava pri božjem grobu.« Po vigrednih poljih sta vihrali dekleti proti cerkvi. »Ti Micka! Kaj pa Polda?« »Kuja se. Ves teden je že tak.« »Jer&ka tudi! Kar v samostan hoče.« Dekleti sta se prijeli za roki rn kakor srni skakljali po bregu nizdol. JerČka je šla po ogenj! Na krstnioo dopoldne je capljal »lepi Tonč« s tlečo gobo mimo Jaznika. Vrtel jo je v okonnih kolobarjih, da mu žegnani ogenj ne bi pošel. »Ti bo prej zgorela, kot jo boš priaiesel domov!« Tonč se je kar režal in šepal po liribu gor. Na travniku nad Jaznikom je netil Polda velik kup suhljadi z blagoslovljenim ognjem, da je dim posvečal mlado zemljo. Tonč ga ni videl, ker je ravnokar zavil v bližnjo goščo, da nalomi vej. Od farne cerkve so zapeli odvezani zvonovi s prelepim, novim glasom: »Iz Rima so se povrnili!« »No, Tonč —!« ga je klicala na pragu Jerčka. Tonč je še vedno vihiel goboy da da mu ogenj ne bi ugasnil. »Ježeš! Kje imaš gobo?« »Lepi Tonč« je obstal in se zaoudil, ko je videl v roki dolgo žico, gobe pa nikjer; hotel je nekaj zajecljati. »Pojdi hitro k Fernatu in prinesi žegnanega ognja!« so rekli Jerčki. Ton6 st_ je pomulil za hlev, Jerčka se pa ni mogla odločM. »Morda ga Lizka prinese!« »Kdaj bo šele prišla iz cerkve! Le bi.ro pojdi!« Jerčka je vzela Jopatico in prav nič rada «1 šla k Fernačim. »Fernači ga imajo že na travniku. Kar tam ga vzemi!« Veselo so brneli zvonovi in prvi tapiči so pokali. Polda je začuden obstal v gošči, ko je zagledal Jerčko; prav v srcu so mu zacingljali farni z\-onovi. Jerčka si je naložila ognja; v tem je v gošči zahreščalo vejevje, da se je prestrašiila in obstala. Ko je zagledala Poldana, bi bila najrajši v dir. »Ognja sem ti vzela; Tont —«, je plaho dejala. »Kaj še nisi v samostanu?« ji je grenko oporekel Polda. »Pa ti — z Mailko!« je bi-uhnila iz sebe in bi se bila zajokala; Polda se je zasmejal, da so čuli do Fernata. »Glej ga! Ves teden je bil srbork maček!« so dejali Ferna^i mati. Gor na travniku pa se je smejala že tudi Jerčka, čeprav so )i cvetele še solze v očeh. »Polda, mudi se mi!« se je spomnila; Poldanu se ni nič mudilo. »Po pisanko moraš priti sam!« Kakor ptičica je odhilela navzgor; ludi njej je srček cingljal in sladko drhtel: tk-tk-tk! KaJcor rdeča pisanka je bila, ko je stopila pred mater. »Kam pa si šla po ogenj, da te tako dolgo ni bilo?« Zvečer so goreli fcresovi po vseh hribUi Ckrog; kaikor dolge bisernice so bili ali kakor mežikajoči križi ali kakor vilinsko Tajanje. Na Jazniikovem so jih tudi žgali in očanca sta modrovala in hodila po porobku. Jerčka je stokrat priletela iz hiše, Polda pa je s Tonfckom netil ognje in vriskal v dolino, da se je radost šopirila in kipela v sladko noč. »Lepi Tonč« se je hihital in jecljal: »Meni — meni Lizika dala pi-t-tanko!«