PRAVICA GLASILO KOMUNI»TlCnrH PARTIJE SLOTBNIJE_ Poštnina plačana y gotovini Kdor si predstavlja svobodo delovnega ljudstva in graditev njegove srečne bodočnosti tako, da pričakuje, kako se bosta kar naenkrat začela cediti mleko in med, ne razume ničesar in se tudi v osvobodilni borbi ni ničesar naučil. b. kidrič Mesečna naročnina Din 45.— Cena Din 2.— SEJA SVETA MINISTROV ZUNANJIH ZADEV Svet ministrov je pretresal vprašanje začasnega režima svobodnega tržaškega ozemlja . New Yprk 24. novembra. Posebni dopisnik Tassa poroča: . Neuradni seji Sveta ministrov za zunanje zadeve dne 22.* t. m. so v IJnenu sovjetske delegacije prisostvovali Molotov, Višinski in Gusev. Na tej ??ji so pričeli z obravnavanjem ekonomskih pogojev svobodnega ozemlja Trsta. r Byrnes se je protivil, da bi se Jugoslaviji in Italiji nudili posebni pogoji v svobodni tržaški luki, in vztrajal na tem, da se Jugoslavji in Italiji ne nudijo na svobodnem ozemlju nobene prednosti, , Nadaljnja razprava • o teh vprašanjih je bila odložena. Ministri so prešli na obravnavanje vprašanja državljanstva svobodnega ozemlja. V zvezi s tem vprašanjem je sovjetska delegacija predlagala, da naj se uvede ureditev, ki bo odvzela državljanstvo. aktivnim javnim delavcem fašističnega režima in osebam, ki so služile' v italijanski fašistični policiji. Ministri so odločili, da naj proučijo to vprašanje namestniki. V zvezi z odobravanjem začasnega režima svobodnega ozemlja v prehodnem obdobju je delegacija ZDA nepričakovano načela vprašanje začasnega guvernerja in začasnega statuta svobodnega ozemlja. ' . Kot se je videilo iz Bymesovega govora, smatra delegacija ZDA za potrebno, da se nudijo zlasti začasnemu guvernerju svobodnega ozemlja ši roka pooblastila. Po mnenju ameriške delegacije naj bi začasni guverner med 'drugim imenoval tudi začasni vladin svet, ki bi bil sestavljen iz »pomembnejših meščanov Trsta«, kakor tudi organiziral krajevno upravo. .Bevin, se je strinjal s predlogom delegacije ZDA. Vztrajal je na tem, da naj bi bila guvernerjeva pooblastila .v prehodnem obdobju šiirša od tistih, ki bi jih imel guverner za časa stalnega režima. DNEVNO POVELJE ŠT. 60 HAMESTNIKA MINISTRA OBOROŽENIH SIL ZSSR OB PROSLAVI ONEVA ARTILERIJE V zvezi j. vprašanjem dodelitve posebnih con v svobodni tržaški luki Ju-®5®laviji in Italiji, ki so ga pričeli mi-fflstri razmotrivati 21. t. m., je podal Louve de MurviITe predlog o določitvi °°®. ki bi bili v tržaški luki rezervirani za Jugoslavijo in Italijo. Po francoskem predlogu naj bi ti coni lahko obsegali gotove dele luke in pristaniških ' naprav. Molotov, je poudaril, da bi tak pred-}°S lahko služil kot osnova za rešitev ,ega vprašanja. Poudaril je tudi, da je nujno potrebno najti gotove rešitve Slede svobodnih con za sosedne držaje v tržaški luki, kakor tudi glede sodelovanja pri upravi železniškega prometa n\e(j Jugoslavijo in svobodnim ozemljem. faka rešitev, najosnovnejših gospo-, farskih problemov Trsta bi odgovarjala takoi interesom samega svobodnega ozemlja, kakor tudi interesom sosedne Jugoslavije. . Couve de iyiurville se je strinjal, da Je nujno potrebno, skleniti železniške SRprazume med Jugoslavijo .in Italijo. oda! je, da je vprašanje železniškega sporazuma — vprašanje tehničnega značaja in da ne predstavlja težaV. francoska delegacija je prav tako Predlagala, da naj bi se ozemlje svobodne luke Trsta proglasilo za ozemlje. ki je prosto vseh cairin, tako da bi lahko vse prizadete stranke tamkaj ■svobodno opravljale trgovinske posle. Bevin je izjavil, da so za razmotri-vanje * tega predloga nujna potrebna dopolnilna obvestila in je možno, da bi bilo za to potrebno ustanoviti poseben komite. Predlog o začasnem statutu komplicira delo Sveta ministrov Ni teako spoznati, da predlog o nekakem začasnem statutu svobodnega ozemlja, o čemer do sedaj ni bilo _go-ywa, zelo resno komplicira delo, ki ga je izvršil Svet ministrov v zadnjih lednih. S tem predlogom se izvaja po-kl S’ ki se dala guvernerju svobodnega ozemlja pod novo krinko diktatorska pooblastila, od česar so morali delegati ZDA im Britanije odstopiti ined delom Sveta ministrov pri izdelavi stalnega statuta svobodjiega ozemlja Trsta. Poleg 'tega ni nikakršnih jamstev, ?a se v bodoče ne bi podvzeli porz-^Usi, da bi se veljava takega »začas-eSa« statuta raztegnila v brezkončnost V svojem odgovoru je Molotov poudaril, da predlagata delegaciji ZDA in Vfel. Britanije nov statut. Sovjetska delegacija smatra, da na'j bi služil kot začasen statut svobodnega ozemlja ravno statut, ki ga pripravlja Svet ministrov. Dokler Varnostni svet ne bo odobril tega statuta, bo ta statut začasen. Ko pa ga bo odobril Varnostni svet, bo postal stalen. Molotov je opozoril na to, koliko časa in naporov je vložil Svet ministrov v izdelavo stalnega'statuta in rekel: »Ako začnemo sestavljati nov začasni statut, ne vem, če nam ga bo uspelo izdelati v času našega življenja.« Couve de Murville se je strinjaj glede tega, da bi lahko služil kot za- časen tisti statut, 6 ga izdeluje Svet ministrov in ki naj bi bil vključen v mirovno pogodbo z Italijo, dokler ga ne odobri Vairnostni svet. Predlagali je, da naj bi se v primeru potrebe vključile v stalni statut gotove odredbe, ki se bodo nanašale nji začasno, prehodno obdobje svobodnega ozemlja, Byrnes je priznal, da predstavlja predlog glede začasnega statuta, ki ga je dala delegacija ZDA, nov predlog. Bevin, pa je, poizkušal udeležence seje. prepričati, da izdelava začasnega statuta ne bi bila težavna naloga. Razmotrivanje predloga o začasnem statutu svobodnega ozemlja, ki sta ga dali delegaciji ZDA in Vel. Britanije, je bilo odložen^). Vprašanje evakuacije tujih čet iz Trsta Končno je Molotov ponovno sprožil vprašanje evakuacije! tujih čet iz Trsta. Evakuacija naj bi bila izvršena v odrejenem roku, ko bi vstopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo. Molotov je obrazložil sovjetski predlog In poudaril, da se z razmotrivanjem tega predloga ne sme odlašati. Da bi statut svobodnega ozemlja Trsta stopil v veljavo, • je nujno potrebno, _ da se izivedejo volitve v skupščino in da skupščina sestavi vladin svet. Ako se bodo nahajale v Trstu inozemske čete, bo to ustvarjalo gotovo pritisk -na volitve. V vseh lnirovnjh pogodbah je naveden rok za evakuacijo čet iz dežel, na katere se. nanašajo mirovne pogodbe. Določeno je bilo, da naj se tuje čete umaknejo iz Italije v roku 90 dni po vstopu mirovne pogodbe v veljavo. Napačno bi bilo, ako se ne bi določil tak jok tudi za svobodno ozemlje Trsta. To bi pokazale nezaupanje do ljudstva Trsta in odložilo volitve za skupščino. v Molotov je sporočil, da sovjetska delegacija predlaga, da se določi za evaknacijo čet iz Trsta rok 5 mesecev, za volitve v Trstu pa rok 4 mesecev. f Bevin in" Bynnes sta se izjavite proti sovjetskemu predlogu. Bevin je prepričeval, da Vel. Britanija želi čim prej umakniti čete iz Trsta, vendar ga to ni-oviralo, da ne bi vztrajal na tem, da naj se razmotrivanje tega vprašanja odloži. Bvrnes je odkrito izjavil, da bo guvernerju svobodnega ozemlja potrebna navzočnost inozemskih čet, dokler sne okrepi policijskih odredov«. Predlagal je, da naj bi se vprašanje glede določitve roka za evakuacijo čet iz Trsta, poslalo Varnostnemu svetu. Vprašanje evakuacije inozemskih čet iz Trsta je ostalo nerešeno. Moskva, 24. nov. Tass poroča: >Ob proslavi dneva artilerije je namestnik ministra oboroženih sil Sovjetske ziveze armadni general Bulganin izdal sledeče dnevno povelje oboroženim silam. ZSSR: »Tovariši vojaki in mornarji, podoficirji in vodniki! _ , Tovariši oficirji, generali in admirali! Oborožene sile in sovjetsko ljudstvo proslavljajo danes dan artilerije in izkazujejo spoštovanje hrabrim artileri-stom — branilcem naše domovine. Na bojiščih velike domovinske vojne so sovjetski artileristi in vojaki minometnih edinic pokazali velko bojno izurjenost in častno izpolnili svoj Tojaski dolg. Delavci in delavke, konstrukterji. tehniki in inženirji artilerijske industrije so s svojim samopožrtvovalnim delonf zagotovili našim oboroženim silam _ prvorazredna tehniko. Sovjetska artilerija, ki je bila oborožena s to tehniko, je prizadejala s svojim uničujočim ognjem težke izgube sovražni pešadiji, tankom, artileriji in letalstvu na vseh frontah v pretekli vojili. Obsipana z ljubeznijo ljudstva in z neumorno pozornostjo ter s skrbjo našega voditelja tovariša Stalina, jo naša Delo komitejev Generalne skupščine organizacije ZN Govor V. N. Molotova na seji komiteja št 1 Generalne skupščine organizacije ZN New York, 24. novembra. Tass poroča: Sovjetski minister’ za zunanje za-?eve Molotov je imel na seji Komiteja . • 1 (za politična vprašanja in za vprašanja varnosti), ki je-bila 22. novembra, naslednji govor: Gospod predsednik, gospodje dele-gati! * Razpravljamo o važnem vprašanju. To je priznala večina delegatov, ki so tu govorili. Naravno je, da moramo razpravljati o vprašanjih, ki se tičejo Vs«ke dežele, v kolikor so s tem prijeti življenjski interesi varnosti ali ' ?nc|onnlne neodvisnosti. Zato je veli- I bolj potrebno, da razpravljamo o v ® yprašanjih, ki posegajo, kakor to Prašanje, v problem splošnega miru ® razvoja prijateljskih odnosov _med semi državami. Dejansko gre za inte-r®8« velikih sil, pa tudi za interese j1 a‘ih držav. Predlog sovjetske vlade, v naj predložijo države-članice /družnih narodov podatke o četah, ki bi-yaJo izven svojih mej, zlasti pa o^če-.a*!> ki bivajo na ozemljih te ali one o.ržave-članice Združenih narodov, se t ,,ce predvsem velesil. Velesile morajo smatrati predložitev takih podatkov *°t dolžnost do drugih držav, zlasti pa <(o malih dežel. Tudi male -dežele bodo korale upoštevati ta predlog, ker bodo "•orale prav tako predložiti podatke R*ede tega vprašanja, če bo predlog fovjetske vlade sprejet. Taki podatki, II jih bodo dale velike in- male deže-nam bodo nudili izčrpno sliko v pogledu čet držav-članic Združenih na. rodov, ki bivajo na tujih ozemljih; jstočasuo pa bo zajamčena tajnost teh Podatkov in njihovo skupno pregledo-Vanje. Te podatke je 'treba dati generalnemu sekretarju organizacije ZN in Varnostnemu svetu. Govoril sem že o velikanskih za- slugah in žrtvah velesil pri osvoboje-vanju ozemelj nekaterih prijateljskih držav, ki’ so bilfc žrtve fašističnega navala. Te zasluge so velike in neizpodbitne. Z njihovo slavo bodo ovenčani zmagovalci več stoletij. Ko je besnela vojna in je grozil sovražnik že samemu obstoju nekaterfh držav, so se zavezniške čete potrudile, da uničijo sovražni naval in vrnejo narodom svobodo in demokratične pravice. Toda časi so se spremenili. Vojna je končana, zavezniške čete pa so ponekod še nadalje ostale na ozemlju drugih držav-članic Združenih narodov. Povsem jasno je, z ozirom na prehod iz vojne v mir, da prejšnji razlogi in izgovori odpadejo, če so ostale po končani vojni in po uničenju Sovražnika čete nekaterih držav-članic organizacije ZN več kakor leto dni na ozemljih prijateljskih držav, tega ni mogoče več razlagati z razlogi, ki so obstojali prej. OčivitJno obstajajo za to drugi razlogi. Vendar pa o tem nimamo točnih podatkov. Toda zakaj jih ne bi imeli? Zakaj ne bi bila organizacija ZN obveščena o takem vprašanju, ki posega v zelo bistvene momente medsebojnih odnosov med državami? V prvem poglavju ustanovne listine, v katerem je govora o ciljih in načelih organizacije.ZN, je rečeno: Vse članice organizacije ZN bodo morale upoštevati v mednarodnih odnosih prepoved o uporabi sile in_ nasilnih groženj, ki bi bile ^ naperjene proti teritorialni integriteti ali politični neodvisnosti katere koli države in ki bi bile na kakršen koli drug način v nasprdtju k cilji organizacije ZN. Vsi izvajamo ta načela in paziti moraiho, dp ne bodo ostala mrtva črka na papirju, ampak bodo dejansko zaživela. Če pa spoštujemo ta načela, np smemo dovoliti nikake akcije proti drugim deželam, ki bi posegala v »politično nepdvisnost katere koli države«, Samo tako borno izpolnili obvez-nosti, ki smo jih prevzeli ob vstopu v organizacijo ZN. Naravno je, da povzroča tako vprašanje, ki govori, o bivanju čet neke države na ozemlju druge državi sedaj, ko je vojna končana in ko za to ni več vojne nujnosti, različne razlage. Tak položaj lahko povzroči samo nezadovoljnost med narodi. Svetovno javno mnenje je zaradi tega zaskrbljeno. Nihče ne more zanikati, da zmanjšuje to ugled mednarodne organizacije, katere člani smo. V nekaterih .primerih so pripisovali celo pretiran pomen zavezniškim četam na ozemljih drugih držav-članic organizacije ZN. Dejstvo, da je ostal del Sovjetskih čet nekaj tednov dalje na ozemlju Irana, je postalo na primer predmet razprave na mnogih sejah Varnostnega sveta. Zaradi' tega so zagnali velik krik. Koliko govorov je bilo takrat glede nezaželjenosti in nedopustnosti, da bi se zadrževale čete neke države-članice organizacije ZN na ozemlju neke druge države? Tudi v tem primeru je Sovjetska zveza poskrbela, da nanjo niso dolgo čakali. Evakuacija sovjetskih vojaških ,enot z iranskega ozemlja je bila končana točno v času, ki ga je določila sovjetska vlada. Od takrat pa je že minulo pol leta in Varnostni svet ni niti našel časa, da bi spravil ^ z dnevnega reda vprašanje zadrževanja sovjetskih čet na ozemlju Irana. Toda, ali smo lahko popolnoma prepričani, da so tudi druge dežele popolnoma evakuirale svoje čete iz ozemlja Iran*? Vsekakor nimamo o tem dovolj točnih podatkov. Pristaviti moramo le, da ni dovoljeno postopati v nekaterih' pri- Nadaljeoanje na 2. strani artilerija zrasla v močno, udarno silo sovjetske armade. ) Čestitam celokupnemu osebju oboroženih sil in delavcem artilerijske industrije praznik dneva artilerije. Artileristom iii vojakopi minometnih edinic. artilerijskim znanstvenim delavcem; konstrukterjem, delavcem in delavkam. inženirjem in tehnikom artilerijske industrijfe želim novih uspehov pri nadaljnji krepitvi naše sovjetske artilerije. Da bi se proslavil dan artilerije, odrejam: Danes, 24. novembra, ,naj se izstreli častna serija 20 artilerijskih salv v glavnem mestu naše domovine — v Moskvi, v glavnih mestih zveznih republik in v mestih Leningradu, Stalingradu, Seva-stopolju, .Odesi, Habarovskem, Novosibirskem. Sverdlovskem, Gorkem, Molotovu in Tuli. Živela sovjetska artilerija! Žiyele naše~oborožene sile! ■ Živela sovjetska vlada! Živel naš voditelj, inspirator in organizator naših zmag veliki Stalin!« Namestnik ministra oboroženih sil ZSSR armadni general N. Bulganin. ' Moskva, 24. novembra 1946. Pred vseslovanskim kongresom v Beogradu 8. decembra se bo pričel v Beogradu vseslovanski kongres, ki bo zasedal 5 dni. Poleg delegatov iz naše dežele bodo na kongresu tudi delegati iz Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije, delegacija’ Lužiških Srbov in predstavniki slovanskih nacionalnih manjšin iz drugih dežel. Poleg delegatov bo kongresu prisostvovalo tudi večje število gostov. Pri slavnostni otvoritvi bodo .pozdravili kongres delegati vseh slovanskih dežel. Na kongresu bo imel minister zvezne vlade FLRJ Djilas referat o slovanskih narodih v bojih za mir in demokracijo. Referate- o prispevku slovanskih narodov k svetovni kulturi bodo imeli sovjetski delegat akademiik Grekov, jugoslovanski prof. Stevan Jakovljevič, poljski prof. Nacislav JVlihalovicz, češkoslovaški prof. Zdenetk Nojodly ter bolgarski delegat akademik Todor Pavlov. O organizacijskih Vprašanjih bodo imeli referate sovjetski delegat generallajtnant Aleksander Gundorov, jugoslovanski delegat Martin Mencej, poljski delegat profesor Henrih Batoski, češkoslovaški delegat Prokop Maksa in bolgarski delegat Georgije Petrov. Na kongresu bodo izvolili -Slovanski komite s stalnim sedežem v Beogradu. Vzporedno s kongresom bodo odprli v umetniškem muzeju V Beogradu raz- stavo 'Borba slovanskih' narodov za svobodo in neodvisnost«. Razstava bo poklala borbo za svobodo in delo za obnovo narodov Svjetske zveze, Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije. Razstava bo odprta tudi po zasedanju kongresa. Delegacija češkoslovaške za Vseslovanski kongres Beograd, 24. nov, (Tanjug) Na Vseslovanski kongres, ki bo od 8. do 12. decembra v Beogradu, prihaja iz Češkoslovaške 20 delegatov in 22 gostov. Med delegati so: minister za socialno politiko univ. prof. dr. Zdenek Nejediy, predsednik Sveta slovaških poverjenikov dr. Gustav Husak, slovaški poverjenik ea notranje zadeve dr. Mikulaš Ferjan-čik, poslanec Prokop Maksa, poslanec dr. Františel^ Kubka fn poslanec Jan Borek. Med gasiti so: predsednik Ustavodaj-' ne skupščine Josef David, šef generalnega štaba armadni general Rudolf Bo-ček, univ. prof. dr. Albert Prajiak, urednik glasila »Združenih sindikatov« Jan Syla, urednik lista »Rude pravo« Novy in drugi. Hkrati s češkoslovaško delegacijo bosta prispela tudi dva delegata lužiških Srbov iz Budišina. Čestitka maršala Tita predsedniku vlade Bolgarske republike Georgiju Dimitrovu ob volivni zmagi Beograd, 24. nov. (Tanjug.) Predsednik ministrskega Sveta FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito je pred-'sednikn vlade Bolgarske republike Georgiju Dimitrovu poslal naslednjo brzojavko: »Prisrčno Vam čestitam ob zmagi pri volitvah in sestavi nove vlade, ki resnično predstavlja željo večine bolgarskega naroda. V imenu vlade FLRJ in V svojem imenu želim Vam, gospod predsednik, in Vaši vladi najboljše uspehe pri Va- ’šem napornem delu za dobrobit bratske bolgarske republike. Sprejmite izraze mojega spoštovanja. Predsednik vlade FLRJ Josip Broz - Tito.« Maršal Tito čestita predsedniku vlade češkoslovaške republike Klementu Gottwaldu Beograd,' 24. nov. (Tanjug.) Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito je poslal danes predsedniku vlade Češkoslovaške republike g. Klementu Gottwaldu sledečo čestitko ob njegovem 50.'rojstnem dnevu: »Ob 501otnici Vašega rojstva mi dovolite, da Vam najprisrčneje čestitam in zaželim dolgp življenje ter uspeh pri delu. za dobrobit bratske Češkoslovaške republike.« Vasi severno od Olimpa niso več pod kontrolo grške vlade Atene, 24. nov. Tass poroča: V grškem parlamentu burno pretresajo vprašanja o notranjem položaju in zakon o »pomilostitvi« (v bistvu vladin ukaz,* s kateriip se določajo mere za podeljevanje amnestije oboroženim- nasprotnikom monarhofašistične vlade). Ta za,-kon predvideva, da se upornikom, »ki so se uprli proti vladi zaradi zablode«, pušča kratek rok, v katerem morajo položili orožje in da ne bodo .preganjani, in sicer pod pogojem, »da niso zakrivili drugih zločinov«. Z zakonom je predvidena tudi osvoboditev vseh tistih oseb, ki so izdržale kazen določenih rokov in druge podobne »milosti«. \ Mnogi poslanci, enako pa tudi desničarski tisk, skušajo prevalit) krivdo za notranji položaj na sosedne države, predvsem pa na Jugoslavijo. Tako je poslanec Menduvalos neposredno pozival na to, da se objavi vojna, ki bi omogočila, po njegovih lastnih besedah, zadovoljitev grških ozemeljskih zahtev. * Parlamentarna opozicija smatra zakon za polovičarskega in strahopetnega ter v glavnem podčrtava, da je današnja vlada nesposobna za to, da bi izvedla kakršne t koli ukrepe za dosego notranjega miru. Tudi vladni opozicionalni poslanci označujejo trenuten položaj kot kritičen. ' Na zasedanju je g z Nemčijo in Japonsko še niso pričeli, za kar je, kakor veste, dovolj razlogov. Toda tudi tu ni stvar v zastoju. ’ Kar se tiče mirovnih pogodb z Italijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Finsko predvidevajo vse te pogodbe, da morajo zapustiti vse zavezniške čete ta ozemlja v roku 90 dni od dneva, ko stopijo pogodbe v veljavo. .Zato je položaj glede zavezniških čet, ki bivajo na bivših sovražnih ozemljih, popolnoma jasen. Kljub temu pa sovjetska vlada ni nasprotovala predlogu V. Austina, ker je verjela, da bi lahko služila točna obvestila^ o tein vprašanju interesom Združenih narodov. Sinatram za potrebno opozoriti na nesporazum, ki je nastal v zvezi z govorom Connallyja glede vprašanja Avstrije. On -je izjavil, da ne ve, zakaj bivajo baje ameriške čete v Avstriji z dovoljenjem avstrijske vlade. Dejansko pa zavezniki niso vprašali avstrijske vlade, če jim to dovoli. Še več, avstrijske vlade še niti ni bilo v času, ko so sklenile štiri velpsile — ZDA, Velika Britaniji!, Francija in Sovjetska zveza sporazum o vkorakanju čet na avstrijsko ozemlje. V tem sporazumu so bile točno določene cone za namestitev čet vsake posamezne zavezniške države, uvedena pa je bila tudi medznvezniška kontrola nad vsem avstrijskim ozemljeni.^ kar je določeno S posebnim podrobnim sporazumom. Tak je dejanski položaj. (Nadaljevanje jutri.) ocenilo demokratično politiko vlade dr. Groze, množično glasovalo za blok demokratičnih strank. Poudarili so tudi,-da bo zmaga nad reakcijo omogočila vladi, da bo nadaljevala z napori pri demokratizaciji dežele, pri čemer se bo zlasti brigala za izboljšanje gospodarstva, ki je zaradi vojne nazadovalo. skupine poslancev resolucijo, ki so ]0 soglasno, sprejeli vsi poslanci ^ vladnih in opozicionalnih strank. V opoziciji je med drugim rečeno: »Izražajoč misli in upe vsega bolgarskega naroda, izraža Veliko narodno sobranje prepričanje, da bo Svet ministrov za zunanje zadeve upošteval pravične zahteve bolgarskega naroda in da bo izdelal častno in pravično mirovno pogodbo z Bolgarijo. Bolgarski narod ima nesporno pravico upati ne samo. da bodo sedanje bolgarske meje zavarovane, temveč da bodo Bolgariji vrnili zahodno Traki jo. ki ji je bila nepravično ojivzeta in da bo na ta način Bolgariji zavarovan njen naraven in za življenje potreben izhod na Egejsko morje. Ne sme biti nobenih opravičil za nove poskuse, .da se Bolgariji znova vsilj okrutna in neznosna krivica, da se od Bolgarije odtrgajo njeni življenjsko važni deli. Poskusi sedanjih grških oblastnikov niso upravičeni in predstavljajo nesporno ogrožanje miru in varnosti na Balkanu. Veliko narodno sobranje* izjavlja, .da se bolgarski narod ne bo nikdar strinjal s takšnim teptanjem pravice ter je globoko prepričan, da bodo imperialistične in šovinistične • težnje Grčije popolnoma in dokončno zavrnjene. Napori in žrtve bolgarskega naroda, ki jih soglasno priznava svetovno javmo mnenje — utrjujejo naše upanje na časten in pravičen mir ter pričakujemo s zaupanjem in mimo končne sklepe Sveta ministrov za zunanje nadeve.« Generalna skupščina OZN bo zaključila svoje delo II. decembra New York, 24. novembra. Assooia-ted Press poroča: Generalni komite* organizacije ZN je sprejel predlog generalnega sekretarja organizacije Združenih narodov Trygve Liea in sklenil) da naj se zasedanje Generalne skupščine organizacije ZN zaključi 11. decembra. Komite bo končal svoje delo do 5. decembra. LABURISTIČNA STRANKA JE VZNEMIRJENA ZARADI BEVIN0VE ZUNANJE POLITIKE piše laburistični poslanec Michael Foot London, 24. nov.1 Reuter prinaša članek laburističnega poslanca Michaela Foota, ki piše v listu »Tribune«, da je kljub Attleejeveimi apelu in pri- tisku na » uporni k e«-laburistične poslance proti Be vi novi zunanji politiki podoben izid glasovanja v Spodnji zbornici bolj »porazu« kakor pa zmagi. - Vsa laburistična stranka je vznemirjena zaradi britanske zunanje politike, a glavni rezultat debate v Spodnji zbornici je v tem, da so se manifestirala sumničenja in strahovan ja vedno večjega števila laburističnih poslancev. Zmaga laburistov na volitvah ni prinesla prekinitve s preteklostjo v pogledu zunanje politike, ki jo tako odločno zahtevajo široki sloji — ugotavlja Foot. Stare formule ne bodo več koristile — zaključuje Foot. Ce hočemo najti izhod iz sedanjih težkoč, moramo uvesti ilovsem nove in odločne ukrepe. Foot dodaja, d^i je Britaniji neobhod-no potrebno podati svoje zunanje-poli-tione predloge kot neodvisna sila, če hoče uspeti. »Kaj nam pomaga, če dosežemo kakšen uspeh v Londonu, če ga pa zopet izgubimo v Washing/onu ali' pa v Walle-Streetu?« — vprašuje Foot. Amerika se poslužuje posojil kot sredstva političnega pritiska London, 24. novembra. Reuter poroča: Poslanec Grossman, ki je v Spodnjem domu v imenu skupine laburističnih poslancev predložil amende-ment proti zunanji politiki britanske vlade, je imel 2. novembra govor, ▼ katerem je izjavil, da bo postalo britansko otočje ameriška letalonosilk3 pred evropsko obalo, ako se ne doseže z ZDA sporazum o ertotni oborožitve Crossman je dalje rekel, da se marajo Britanci zaperstaviti -ameriškcia.11 gospodarskemu imperializmu na Daljnem vzhodu, ki je Japonsko že izpri" menil v ameriško kolonijo. »Ne moremo pristati na ameriško tolmačenje »svobodne trgovine« — je nadaljeval Crossman — ki dbpušča Ameriki, da zmanjša svojo brezposelnost z iz voz on) zaradi gospodarstva nad svetovnimi tržišči na škodo drugih držav ter da se poslužuje po-sojil kot sredstva političnega pritiska.« V Madridu je prišlo do boja med borci za svobodo in političnimi oddelki Madrid, 24. novertibra. Oborožena akcija španskih pairtizanov proti Francovi m silam se nadaljuje. V predpretekli noči je prišlo v okviru te akcije — kakor poroča United Press — v četrti ministrstev v Madridu do puškar-jenja med španskimi partizani in policijskimi oddelku Danes so se pričele v Franciji volitve za Svet republike Pariz, 24. novembra. Dopisnik Tanjuga poroča: Volitve za Svet republike, ki so se začele danes,' predstavljajo enega izmed glavnih predmetov, ki vzbuja pozornost tiska. Svet republike bo druga zbornica, toda s povsem drugačnimi in manjšimi pooblastili kakor nekdanji senat. Način volitev v ta Svet je zelo zapleten. V neSel.jo bodo izvoljeni »votivni možje«, katerih število bo znašalo nad 80.000. 8. decembra pa bodo ti votivni možje izvolili 200 članov Sveta' republike. Ostalih 155 elanov bodo izvolili poslanci in člani okrožnih svetov. Občinske volitve v Belgiji Bruselj, 24. novembra. Agencija France Preše poroča, da bodo danes v Belgiji občinske volitvev v 2370 občinah. Število volivcev znaša 5,572.664, od katerih je 2,67.181 moških in 2,900.983 žensk. Monarhistična zarota v Genovi Genova, 24. novembra. AFP poroča: V Genovi je bila odkrita zarota, ki je imela namen, da bi se nuj kralj Viktor Emanuel vrnil v Italijo, na kar bi se izzval drugi referendum. V to zaroto so vmešani številni oficirji italijanske vojske. V Maliču je bila javno izvršena smrtna kazen nad petimi saboterji Malič-Korča, 24. novembra. Albam ska brzojavna agencija poroča, da je bila v Maliču javno izvršena smrtna kazen nad petimi saboterji, ki jih je senat Vrhovnega vojaškega sodišča v Tirani obsodil na smrt zaradi sabotaže pri javnih delili za izsuševanje jezera Malič. Češkoslovaška skupščina odobrila sporazum o preseljevanju Čehov in Slovakov iz Rumunije Praga, 24. novembra. Po poročil® ČTK je češkoslovaška narodna skupščina odobrila sporazum, ki je b*1 sklenjen med Češkoslovaško in Rum®' nijo glede preseljevanja Čehov i® Slovakov iz Rumunije. ' * Prvenstvo Jugoslavije v sahu Zagreb, 24. novembra. V dvanajstem kolu za šahovsko prvenstvo Jugoslavije so bili doseženi naslednji rezultati: monovič : Rabar 1:0,. Gligorič : dr. Vi mar remis," Markovič : dr. Kalabar *• j Milič : Tomovič 0:1, Vdkovič : ing. KjndO 1:0. — Prekinjene so bile partije: čič : Pirc, Božič : Puc, Kostič : dr. fupovič, Bidev : Šubarič. — Tot je prost. _ Danes ob 20> uri bo v Unionski dvorani koncert la pomoč Albaniji Češkoslovaško ljudstvo je proslavilo 50 letnico rojstva predsednika vlade Klementa Gottwalda Klement Gottvvald je sin siromašnih poljedelcev iz Moravske. Kot 12 letni mizarski vajenec je delal na Dunaju. Pod vplivom . Velike oktobrske revolucije je zapustil vrste avstrijske armade za časa Prve svetovne vojne in se vrnil v domovino ter postal vojak češkoslovaške armade. Klement Gottvvald deluje v češkoslovaškem političnem življenju že skoraj 30 let. Po prvi svetovni vojni je delal v neki tovarni, kjer je zelo hitro pritegnil nase Pažnjo svojih tovarišev zaradi svojih spo sobnosti in so ga zato tudi izvolili za svojega delegata, čeprav je bil eden iz-med najmlajših. . Klement Gottwald je pridobil zaupa-n,e delavcev s svojo izredno resnostjo, globokim razumevanjem problemov, poštenostjo in trdnostjo značaja, s svojo odločnostjo in delavnostjo. Znal je osredo točiti svojo pozornost na glavne probleme in ustvariti ozračje, v katerem ni bilo nobenih malenkosti in v katerem je kolektiv dobival nove neznane sile- Mladi delavec je hitro razširil svoje Politično in splošno obzorje, tako da je Postal že leta 1922 splošno priznani in odgovorni voditelj Komunistične partije Češkoslovaške. Z Gottwaldovim imenom je povezan ves nadaljnji razvoj KP Češkoslovaške po !. 1929. Za časa svetovne gospodarske krize je vodil Partijo hrabro in dosledno po poti odločne obrambe interesov delovnega ljudstva. Pod Gottwaldovim vodstvom je narastel vpliv Komunistične par tije že davno pred vojno, posebno pa za časa krize — pred Monakovim in za časa Monakovega, ko je branila Komunistična partija Češkoslovaške interese aarodov ČSR ter neodvisnost in svobodo Češkoslovaške republike. Iz vrst KP Češkoslovaška so zrastli narodni borci in mučeniki, ki so požrtvovalno nosili zastavo narodne svobode z* Sasa najbolj trde teme in najbolj strašnega terorja. Gottvvald je pozival Čehe in Slovake k sodelovanju v borbi proti nemškemu fašizmu in tako v času druge svetovne krize, kakor tudi pred prvo svetovno vojno in po njej, ko je izbruhnila vojna na španskih tleh 1. 1936 do I937. Gottvvald je neumorno delaT za zedi njenje in učvrstitev inozemskega in domačega odpora za časa vojne in pri načrtih za ureditev češkoslovaških povojnih razmer ter pripravljal razvoj nove Češkoslovaške. Klement Gottvvald je točno in pravilno ocenil stvarni odnos mednarodnih sil. Ves čas je učil- in delal na tem, naj se Češkoslovaška opre na bratsko pomoč in podporo velike Sovjetske zveze kot naj večjega poroštva češkoslovaške varnosti in bratstva z ostalimi slovanskimi narodi. Njegova zunanje-politična orientacija je zmagala in se izkazala za usodno za' nadaljnji razvoj in zavarovanje nove Češkoslovaške. Klement Gottwald je formuliral osnovni politični program češkoslovaških na rodov in l probleme Ljudske fronte, , ki predstavlja politično - grupacijo novega značaja. Gottvvald je izdelal prvi in drugi načrt češkoslovaške vlade, ki sta bila po diskusiji z ostalimi političnimi strankami le malo izpremenjena. Gottvvald je iniciator prvega ekonomskega-dveletnega načrta in je osebno sodeloval pri njegovih pripravah. S tem načrtom je neločljivo povezano njegovo ime- Češkoslovaško ljudstvo-ima obenem z vlado, na čelu katere je Klement Gott wald, zaupanje v procvit svoje češkoslovaške države in se počuti v prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in ostalimi bratskimi državami bolj varno pred svojimi sovražniki kakor kdaj koli,prej. Praški tisk ob 50. roj'stnem dnevu predsednika vlade Klementa Gottwalda Praga, 24. novembra. Dopisnik Tanjuga poroča: Včerajšnji praški tisk je posvetil številne članke 50. rojstnemu dnevu predsednika češkoslovaške vlade Klementa. Gottvv.akfa, v katetrih je objavil njegov življenjepis in zasluge. List »Rude Pravo« prinaša članke vodilnih čeških im slovaških politikov, podpredsednika vlade ‘Petra Zenkla, Fierlin-gerja, Šrameka,. širokega in Ursinja, ki pišejo v napornem in plodomosnem delovanju ministrskega predsednika, List prinaša tudi veliko sliko predsednika vlade Gottwalda v razgovoru z maršalom Jugoslavije Josipom Brozom-TAtoan. List ugotavlja tudi pozdravne brzojavke, ki jih je dobil predsednik vlade Klement Gottvvald. ' »Rude Pravo objavlja čestitko češkoslovaškega ministra za narodno obrambo Svobode, v kateri je rečeno: obrambo generala Svobode, v kateri je rečeno: »Mi vojaki se zavedamo vaših velikih zaslug, ki ste jih doprinesli za borbo, posebno oboroženo borbo našega naroda za svobodo,« Z obnovo uirjujemo državo, ki smo ji postavili temelje 29. XI. 1943 V mariborskem okrožju je obnovljeno že 60% porušenega podeželja Delega racija češkoslovaške mladine odpotovala iz Jugoslavije Beograd, 24. nov. (Tanjug) Danes je ^"Potovala iz Jugoslavije delegacija češkoslovaške mladine, ki je prisostvovala Slavnostni otvoritvi Mladinske proge, v vV delegaciji so: predsednik Zveze češkoslovaške mladine Ernest Sikara in generalni sekretar Stanislav Posusta. Po °tvoritvi mladinske proge so predstavniki češkoslovaške mladine obiskali Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Na svoji Poti po Jugoslaviji so bili povsod toplo 1111 prisrčno pozdravljeni. napredka brez elektrifikacije, v najhitrej-tempu. Ljubljanski srednješolci pomagajo albanskemu ljudstvu V soboto se je zbralo okrog 750 mladincev in mladink, dijakov ljubljanskih gimnazij, da se udeleže delovne akcije za pomoč albanskemu ljudstvu. Zaradi dežja pa niso mogli delati. Vendar jim je. MLO kljub temu izročil denar, ki ga tjodo v prihodnjih dneh odslužili. Na delu so ostali le mladinci viške gimnazije, ki so premetali, presejali in na progi splanirali 78 m peska, dovršili 63 m tlaka v višini 7 cm/ podrli eno barako, očistili 15 sob in zložili 680 plošč izolita. Pri tem so opravili 360 delovnih tir. Dijaki I. moške gimnazije so organizirali nabiralno tekmovanje in v štirih šol skih odmorih zbrali v 7- a razredu 100 din, v 8. e Tazredu 83 din in v 8. a razred^ 70 din. Tekmovanje se nadaljuje in je do sedaj 7. a’«razred na prvem mestu. Letos v avgustu je minilo leto dni, odkar je bila ustanovljena v Ormožu prva Tehnična baza v mariborskem okrožju. Konec lanskega J leta in v začetku letošnjega leta pa sta še bili ustanovljeni tehnični bazi v Murski Soboti in Mariboru. Vse tri so uspešno posegle v organizacijo obnove našega podeželja. S pomočjo IZOS-a so pripravile na svojem področju vse potrebno za ustanovi-t&V/ obnovitvenih zadrug. V mariborskem okrožju se je 840 oškodovance^, povečini kmetov z našega podeželja, ^družilo v petnajstih obnovitvenih zadrugah. Tehnične baze so dajale zadrugam tehnične nasvete, načrte za obnovo porušenih domov ter za organizacijo dela in jim dobavljale gradbeni material. 1 - Ljudska oblast je dala zadrugam 7,5 milijonov dolgoročnega . obrestnega in brezobrestnega posojila in 4500 m3 gradbenega lesa in brezplačno okrog 6500 m3 lesa na dolgoročno 2% posojilo. Obnovitvene zadruge so glavni del kredita uporabile izključni za nabavo gradbenega materiala in za najnujnejša izplačila strokovnih moči. V vseh obnovitvenih zadrugah v okrožju so dali nekvalificirani prostovoljni delavci 417.306 delovnih' ur, kvalificirani 72.150 in vozniki 194.166 delovnih ur v skupni vrednosti preko 10 mili j. din. S tako visokim številom brezplačnih prostovoljnih delovnih ur so vse zadruge v okrožju v razmerju s krediti doeegla normo 1:6. Najvišjo normo, 1:7, so dosegle obnovitvene zadruge Tehnične baze Murska. Sobota. Veliko pomoč pri obnovi porušenih kmečkih domov so dali naši delavci in mladina. Najlepše se je to pokazalo na področju tehnične bazfe Maribor. Mariborski delavci in mladina so nedeljo za nedeljo pomagali zadružnikom v Hotinji vasi in na Planici. Pri tem so se posebno izkazali delavci »Gradisa«. Poleg prostovoljnega dela so darova® za požgano vas Planico^še 33.835 din. S 1. novembrom 1946 so vse tri Tehnične baze zaključile svoje delo. Do sedaj je bilo obnovljenih 1108 ^kmečkih domov, kar znaša 60.5%. < Največje uspehe so dosegle obnovitvene zadruge TB Ormož, ki so obnovile 684 popolnoma in delno porušenih zgradb, kar znaša 75%. Skupna vrednost obnove na podeželju v mariborskem okrožju znaša 42,5 milijonov dinarjev. Zadrugarji pri Sv. Miklavžu so najbolj smotrno uporabili kredit in najuspešnejše izvedli obnovo svojih domov od vseh obnovitvenih zadrug okrožju. Talke uspehe sa dosegli, ker je v rajih prevladovala visoka zadružna zavest. Vsak posameznik ni delal sam zase, ampak so vsi zadružniki složno pomagali drug drugemu in skupno obnavljali porušene domove. Zato, je tudi zadruga pri Sv; Miklavžu dosegla najvišjo normo prostovoljnega dela 1:8,5. Za nadaljnje delo obnovitvenih zadrug in njegovo izboljšanje je treba ugotoviti in opozoriti na nekatere dosedanje ’ pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri delu. \Največjega pomena je bilo do sedaj tesno sodelovanje Tehničnih baz z okrajnimi gradbenimi referenti. Pokazalo se je, da kjer so se tehnične baze v izvajanju načrtne obrone porušenih domov povezale’ z okrajnimi izvršnimi odbori ter preko njih vršile nabavo gradbenega materiala, tam je bilo obnovljenih dosti večje število 'porušenih zgradb. V obnovi našega podeželja so množične organizacije Osvobodilne fronte odigrale pomembno vlogo. Tam, kjer so naši aktivisti ljudštvo pravilno tolmačili kako morajo delati obnovitvene zadrfige ter jim prikazovali porfiemttnost prostovoljnega dela in zadružne zavesti, tam so zadružniki v sodelovanju z vsem ostalim prebivalstvom hitreje, boljše in dosti ceneje obnovili svoje domove. Obnova porušenih domov pri Sv. Miklavžu je najlepši primer, kako velike uspehe lahko dosežejo zavedni zadružniki, če delajo skupno, ne pa vsak zase. Sedaj, ko so se tehnične baze reformirale, se postavljajo pred obnovitvene zadruge nove in odgovornejše naloge. Vsa nadaljnja obnova našega podeželja bo odslej slonela Da obnovitvenih zadrugah. Zadruge naj se čimprej povežejo z okrajnimi gradbenimi referenti ter le preko njih nakazujejo svoje potrebe na gradbenem materialu in kreditih. Še boU morajo zadfuge pri svojih članih krmiti idejo pravega zadružništva in medsebojne pomoči ter vedno znova poudarjati potrebo po prostovoljnem skupnem delu. Danes so se naše obnovitvene zadruge že dovolj okrepile, zato naj ne pričakujejo samo pomoči od zunaj. V letu 1947 bo treba postaviti streho najbolj siromašnim zadružnikom, ki doslej še iz kakršnega koli vzroka niso začeli z obnovo. Dolžnost vseh zadrugarjev, ki so si do sedaj že postavili svoje domove je, da pomagajo tem zadružni ikoni. S tem, da je v mariborskem okrožju obnovljenih že ,60% porušenega podeželja, je storjen nov korak v obnovi naše porušene domovine. Kmetje bodo v novih domovih sedaj še z večjim veseljem prijeli za delo in dali svoj delež skupnosti. • II. grška delovna brigada ELAS na obisku v ..ljudski pravici" Ljubljan-a, 24. novembra. H. grška mladinska delovna brigada ELAS a si je v soboto ogledala Ljubljano in njene znamenitosti. Mladi grški graditelji »Mladinske proge« so prišli tudi v tiskamo »Ljudske pravice«. Mladinci in mladinke podjetja so jih prisrčno sprejeli in jim razkazali vse oddelke..Z velikim zanimanjem šo si grški mladinci ogledovali stroje in tehnične naprave. Po ogledu tiskarne so šli v sindikalno dvorano, ki jo je mladina na hitro okrasila z zastavami in pozdravnimi napisi grfki mladini. V kratkem času, ko so si grški mladinci ogledovali tiskarno, so se mladinci in delavci iz tiskarne pripravili na pozdravno prireditev. Z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem so grški mladinci spremljali program. Čeprav niso razumeli posameznih besed, so čutili, kaj jim hoče ‘mladina podjetja »Ljudske pravice« v govoru, recitacijah in pesmih povedati. Mladinci so jim izročili album Primorske s posvetilom borbeni grški mladini in podpisi mladine »Ljudske pravice«. Grški mladinci so nato zapeli svojo partizan^ sko pesem- Odgovorila jim je slovenska borbena pesem. Med vzklikanjem delov n emu ljudstvu in »hura« klici grški mladini so grški mladinci zapeli »Internacionalo« v svojem jeziku. Naši mladinci in delavci so prepevali z njimi v slovenskem jeziku. Prav nič ni motilo, da' so peli Uspehi mestnega gradbenega podjetja v Beogradu „ v enem letu Mestno gradbeno podjetje v Beogradu »KOMGRAP« je bilo ustanovljeno pred letom dni. Njegova naloga je, da pospeši gradbeno obnovo Beograda. Vrednost poslov; ki jih je sklenil arhitektonski odsek tega podjetja v enem letu, t. j. do konca letošnjega oktobra, znaša nad 322 milijonov dinarjev, vrednost izvršenih del pa 120 milijonov dinarjev. Popravljena so bila tale poslopja: Kolarčeva univerza, I. moška gimnazija, delavsko, naselje na severnem bulvaru, poslopje zavoda za zdravljenje garij i. dr. Zgradili so ta poslopja: mestno mlekarno na Voždoveu, novo delavnico Srednje tehnične šole, kolonijo v Košutnjaku itd. Do konca oktobra je »KOMGRAP« popravil okrog 45 km ulic in cest. Za ta dela je bilo porabljenih 7889 vagonov raznega gradiva. Vrednost teh del znaša 38,400.000 din. »KOMGRAF« se je udeležil licitacij za obnovo in zgraditev javnih in zasebnih poslopij ter je s svojimi cenami znatno vplival na reguliranje cen. Gradbena delavnost v Drvaru Ljudstvo in ljudska oblast v Drvaru sta takoj po osvoboditvi uvedla množično delo za obnovitev mesta ter bližnjih vasi. Delavci iz Drvara so doslej usposobili več lokomotiv, in 20 vagonov. S prostovoljnim delom je ljudstvo obnovilo železniško progo Knin-Prijedor. Pod vodstvom inojstra-samouka Mile Dodiča je bil zgrajen mlin, ki porabi mesečno samo 1 kg olja in ki ga upravlja samo en delavec. Ta 'mlin zmelje v 2+ urah 2500 kg žita. Ta delavec je tudi zgradil vodno centralo, ki je spravila v pogon prve stružnice in stroje na novi žagi v Drvaru. Tudi livnica zopet deluje. Pod vodstvom gradbenega podjetja in gradbene baze je v vaseh okoli Drvarja doslej dokončanih okrog 20 hiš. Pozimi bp zgrajenih še 100 hiš. Obnovljena je zgradba, v kateri je drvarska gimnazija, • gradi se 7 razredna osnovna šola. To jesen bo dokončano poslopje internata za revne učence. Obnovljena stk tudi vajeniški iij fizkulturni dom. v različnih jezikih, »Internacionala« je ena v grščini in slovenščini. . Pred odhodom grške mladine so mladinci in mladinke iz tiskarne poslali Glavnemu odboru LMS resolucijo, v kateri pravijo: »Ob obisku delegacije grške delovne brigade v tiskarni »Ljudske pra vice«, obljubljamo zbrani mladinci, da bomo nadaljevali z našimi delovnimi napori za čim prejšnjo izgradnjo močne, edinstvene Federativne ljudske republike Jugoslavije. Obenem se.pridružujemo borbi bratske grške mladine za njenp dokončno osvoboditev.« Mladi Grki so se poslovili in skozi gost špalir mladine odšli na cesto. Po vsem poslopju je tedaj odmevalo: »Hura grški mladini! Živelj Komunistična par tija Grčije! Živela Komunistična partija Jugoslavije! Bratstvo — enotnost! Tito — Zahariades!« Med glasnim vzklikanjem so grški mladinci v četverostopih odkorakali po ljubljanskih ulicah, kjer jih je ljudstvo prisrčno pozdravljalo. Grški mladinci z mladino »Ljudske pravice«., «annia(Miifi «aM«iim^iiiii^itiii«nHii^nttnHiiiHi!n^ifliiuniiminiHiaiiiiainiiiBgH«M^^ Sovjetski film »Prisega« »Ko nas je zapuščal, nam je tovariš Lenin naročal, naj cenimo visoko in °h rani mo cist veliki naziv člana Partije... Prisegamo ti, tovariš Lenin, da l)omo častno izpolnili to tvojo zapoved! . Ko nas je zapuščal, nam je tovariš v^iin naročal, naj čuvamo enotiiost naše a*tije kakor zenico v očesu.-. •.. naj čuvamo in krepimo diktatu-r° Proletariata ■.. maj z vsemi silami utrjujemo zve-20 delavcev in kmetov... •.. naj utrjujemo in razširjamo zjve-republik ... . ■.. jnai.j okrepimo našo Rdečo armado ^ Rdečo mornarico ... •.. naj ostanemo zvesti načelom Ko-Uliistično internacionale... , Prisegamo ti, tovariš Lenin, da bomo kastno izpolnili to tvojo zapoved.« To prisego polaga v trdi zimi *1924 Ja Leninovem grolm tovariš Stalin. Rdeči trg v Moskvi je poln sovjetskega ljud-s*ya, delavcev im kmetov. Stalin stoji na 'ribuni in z njim prisega Molotov, Voro-šilov, Kalinin, Kirov in drugi. Deset-«soči ponavljajo za njimi: »Prisegamo ti, tovariš Lenin!« Vsak prisega po svoje, v svojem jeziku, po običajih svojega na-roda ... Stalinova prisega Leninu je podala, simbol globoke vere vseh narodov ^ Komunistično partijo, postala je živ-M»njski program vsega sovjetskega ljudstva. Med množico stoji Varvara Petrovna, Preprosta ruska žena iz Stalingrada. Njenega ihoža so uibdli kulaki, ko je hotel poročati o njihovem terorju nad sovjetskim 'ljudstvom. Imel je pri sebi pismo, namenjeno Leninu. Krogla, ki ga je ubila, je- prestrelila tudi pismo. To pismo je prinesla Varvara Petrovna Leni- m Sofija Hiacintova v vlogi Varvare Petrovne v sovjetskem filmu »Prisega«, nu, toda ni ga več našla. Ko Stalin govori prisego, stopi k njemu in mu ponudi pismo. Množica rok se dvigne in kaže na pismo: .»Vzemi to pismo — tebi je namenjeno. Zdaj si ti naš Lenini« To je eden najmočnejših prizorov v tem sovjetskem filmu. Varvara Petrovna ima dva sina in hčer. Starejši sim, inženir, je malodušen inteligemt, ki dvomi v uspeh izgradnje socialistične države. V ustvarjalne sile delovnega ljudstva ne verjame. Dvomi v. koristnost svojega znanja. Industrializacija države —- to so zanj sanje, ki jih je z razpoložljivimi sredstvi nemogoče u-stvariti. Mlajši sin pa je bcdjševik, poln vere v bodočnost domovine proletariata. Leta velike' socialistične izgradnje. Prvi v Sovjetski zvezi zgrajeni traktor je slab. »Toda ne bomo jih kupovali v Ameriki, sami jih bomo zgradili, pravi tovariš Stalin dvomljivcem, kot je bil Buharim. »Prav tukaj začinite! Tu naj stoji tovarna i.. tu parki..tu-stanovanjske hiše...« pravi tovariš Stalim, Arhitekt Aleksander, Varvarim sim se čudi, zakaj prav tu... Ničesar ne razume... Kljub temu napravi načrt in množice rok začno gradili. Tovarna bo izdelala 40.000 traktorjev letno. Amerikanski novinar se čudi delovnemu poletu, a dvomi. V svoj list v Ameriki pošlje članek, v katerem pravi, da ni mogoče, da bi bila tovarna zgrajena v stavljene«! času. Ko pa pride izvod tistega lista v Sovjetsko »vezo, tovarna že stoji im dela ... Sovražniki sovjetskega ljudstva zažgo tovarno. Pri gašenju izgubi Varvara Petrovna svojo hčer, ki je komaj občutila prvo l jubezen. »Vsak korak moramo plačati s krvjo,« pravi Varvara nad mrtvim otrokom, »toda mi se ne, ustavimo, mi gfemo še naprej...« Njen sin inženir Aleksander gradi. Leta socialistične .izgradnje so mu dala poleta in vere. Velik namakalni,,, prekop je zgradil v Uzbekistanu, toda ko ga domačini hočejo kot graditelja po narod- nem običaju okopati v prekopu, pravit »Saj nisem jaz graditelj. Glejte, graditelj je ta!« in pokaže sliko Stalina, Čez nekaj časa plavajo po prekopu med vriskajočimi množicami velike Stalinove slike. Leta socialistične izgradnje so skovala nove sovjetske ljudi. Množica delov-ilih ljudi, prej nekulturnih im pogreznjenih v temo nevednosti, se je dvignila na stopnjo lepega im kulturnega življenja. Kdor je domovino ljubil, je postal v teh letih njen. najvmetejši pristaš, množice sovjetskega ljudstva so bile pripravljene braniti domovino do, zadnje kaplje krvi. Stalin je vedel, da se vojna bliža. Vsi znaki so kazali na to. Tudi Varvara Petrovna- je to slutila im vedela: »Če že vojna mora biti, tedaj naj jo doživi naše pokolenje. Mi smo že prekaljeni in bomo lahko zmagali, da bo tistim, ki pridejo za nami, lažje,« je dejala tovarišu Stalinu. Domovinska vojna, Desettisoči so prisegli, da sovražniku ne "bodo prepustili Moskve. In ubranili so jo. Desettisoči so branili Stalingrad in ga ubranili. Takšna velika množična junaštva so »mogli samo zavedni sovjetski ljudje, ki so vedeli, da branijo svojo državo, veliko socialistično domovino. Takšna junaštva pa more tudi' razumeti samo tisti, 1d ljubi domovino delovnega ljudstva, ki je s srcem na sovjetski strani. Zato tega" ni mogel razumeti ameriški vojni dopisnik, ki je svetoval Stalinu, naj zapudi Moskvo, ko so bili Nemci pred njo. Zato. je bila zanj uganka, ko mu je Stalin prav takrat dejal, da je zmaga zagotovljena. Zato tisti ameriški novinar vseh 17 let, I kar je spremljal razvoj sovjetske države. ni razvozi jal niti eme uganke.. Sovjetsko ljudstvo, ki je stalo ob strani velikega Stalina, pa je v letih socialistične izgradnje in domovinske vojne delalo čudeže. V borbi pred Stalingradom je Varvara Petrovna izgubila svojega starejšega sina, inženirja Aleksandra. Nemci so 'ga ujeli, ko je popravljal v borbi poškodovani tank. Toda generalu Paulusu, ki mu je dejal, da je sovjetski odpor nesmiseln, in da bi bil on kot nečlan Partije lahko drugačen kot boljševiki, je zabrusil v obraz: »Hoteli ste zdrobiti našo enotnost, pa se vam ni im se vam ne bo posrečilo! Monolitna je!« VarvaTa Petrovna je pred Aleksandrovim tankom, na katerega je sama napisala: »Vzdrži do smrti,« zatajila solze. »Mi vsi smo danes vojaki in vsi se borimo za domovino!« Tu preraste lik Varvare Petrovne v veličasten simbol sovjetske žene-matere, ki za srečo in napredek domovine žrtvuje moža, hčer, in sina. Zmaga pred Stalingradom je junaški materi plačilo za žrtve. Še enkrat se sreča s Stalinom, ki jo pozna že od dneva prisege dalje. »Nismo slabo končali,« pravi tovariš Stalin Varvari Petrovni, ki kot mati-heroj za svoje žrtve uživa zasluženo čast. Zmaga je dobljena, sovjet--sko ljudstvo je častno izpolnilo prisego, dano na Leninovem grobu. Film »Prisega« je kronika borb in zmag sovjetskega ljudstva, ki ga vodi veliki Stalim in Komunistična partija. Je zgodovina sovjetske države. Sovjetski ib-žav!jani vidijo v njem vso težavno pot, ki so jo prehodili sami, njihove zmage pa so vzor in pot tudi za naše deda f FIZKULTURA \s Nogometna tekma Beograd: Budimpešta 1:1 (0:1) Včeraj so se ob 14. uiri popoldne v' Beogradu' na Stadionu CDJA Partizana« prvič po vojni sestale nogomeine reprezentance Beograda in Budimpešte, Okoli 15 tisoč gledalcev je prisostvovalo tekmi, katera je samo učvr-stija prijateljske odnose med Jugoslavijo in demokratično Madžarsko. Po pozdravnih nagovorih sta si reprezentanci izmenjali cveflične šopke. Tekmi so prisostvovali člani madžarskega narodnega športnega komiteta, generalni' sekretar Gerdoni, zvezni kapetan Ti-bor Galovič ter naši funkcionarji FISAJ-a. Moštvi sta nastopili v naslednjih sestavah. Beograd: Mrkušič — Brozovič, Stankovič — Čajkovski, Jovanovič, Sjmonovski, Tomaševič, Mitič — Sandič, Bobek, Seče rov. Budimpešta: Tot — Rudoš, Biro — Nagymatroši, Sič, Loikot — Suse, Mike Deak, Žengeler, Puškaš. •.Madžari so igrali po takozvanem WM sistem h. Bistvo tega sistema je pojačama obrambna vrsta s sfedmimi igrači. Tekma je bila izredno živahna ter* naipeta od prvega do poslednjega udarca. Prvi gol in sicer za Madžare je dal izvrstni Deak: Igra se je potem še bolj razživela. Beograjčani so v lepi povezami igri prevladovali na terenu, toda napad ni imel sreče. Vse žoge so šle tesno mimo prečke, ali iz>naid nje. V drugem polčasu je Mitič izenačil. Sedaj so Madžari zaigrali še z večjim poletom, da bi dosegli zmagoviti gol. Njihova premoč je bila kratkotrajna, ilina jstariea »Beograda« je v izvrstni, prodorni igri stisnila polovico madžarske enajsterice pred njihov gol ter "a oblegala, toda 'do zmagovitega gola ni prišlo do konca igre. Občinstvo je po končani igri navdušeno pozdravilo obe reprezentanci. Včeraj so se Nadaljevale tekme za slovensko nogometno prvenstvo, in sicer v Ljubljani med FD Krimom in mariborsko enajstorico FD Poleta ter popoldne med ljubljansko Edinostjo in celjskim Olimpom ter med Železničarjem in Rudarjem iz Trbovelj. Mariborski Železničar • ie 'Žral v Novem mestu, kjer je veljal za favorita, a ljubljanski Borec je gostoval v Murski Soboti. V Kranju sta se srečalj enajstorici FD Kranja in FD Celja. ŽELEZNIČAR (Ljubljana) : RUDAR (Trbovlje) 1:1 (0:1) Nogometna tekma z Železničarjem, kateremu se je prejšnjo nedeljo posrečilo odvzeti Rudarju vodstvo na tabeli prvenstva, je bila brez dvoma najbolj zanimiva od vseh včerajšnjih tekem. Rudarju se je posrečilo odnesti iz Ljubljane dragoceno točko boljšemu Železničarju. Že v drugi minuti je igralec Udarin dal gol za Rudarja. Rudar je prve minute sicer prevladoval na terenu, toda enajstorica FD Železničarja ga je z ostrimi na padi, katerih pa njen napad ni znal izkoristiti, prisilila v obrambno igro. V drugem polčasu se je posrečilo domačim izenačiti po zaslugi Šefarja, ki je dal gol iz težke pozicije. Tudi v drugem polčasu ' je prevladovala domača enajstorica, ki je pokazala lepo tehnično in kombinatorno igro, katere pa napad, ki je imel tudi precej smole, ni znal izkoristiti. Dobro in živahno je zaigral tudi Rudar. Njegovi igralci so se predstavili kot uigrano moštvo s precejšnjim tehničnim znanjem- Na obeh straneh sta bili -najboljši obrambi ter half-linije. ~ OLIMP : EDINOST 6:1 (1:0) Edinost je kot običajno predvedla mlačno igro brez borbenosti in ni v njej ^ pokazala nikakršnega napredka. Obratno se je .enajstorica Olimpa predstavila kot , nevarno moštvo, ki zna pobirati točke tudi na tujih tleh.'Po tej igri sodeč, iz Slovensko nogometno prvenstvo gleda, da bo Olimp zlezel z repa tabele. Najboljši igralec v celjski enajstorici je bil centerfor Čof. V prvei* polčasu se je Edinost še nekako zoperstavljala, toda v drugem se ni mogla več upirati razpoloženi enajstorici Olimpa. . POLET ! KRIM 3: 0 (1:0 Krim je v včerajšnji tekmi popolnoma zatajil. Njegova enajstorica, ki je običajno igrala tehnično dobro igro, je morala podleči razpoloženi enajstorici Poleta, ki je predvedla živajino in tudi v tehničnem pogledu lepo1 povezano igro. Polet je nastopil s pomlajenim moštvom, katero se bo najbrže tudi v bodoče boljše borilo in napravilo še marsikakšna pre senečenja favoritom na vrhu tabele. '* CELJE : KRANJ 1:0 (0:0) Obe enajstorici sta predvedli hitro igro, v kateri so še napadi stalno menjavali ali do rezultata je prišlo šele v 35. minuti drugega polčasa po lepi kombinaciji celjskega napada. Edini strelec je bil Steblovnik., Sodnik Martelanc je sodil zadovoljivo. BOREC (Ljubljana) : SOBOTA (Murska Sobota) 0:0 Tekmi, kateri je bilo vreme naklonjeno, je prisostvovalo 500 gledalcev. V 7>rv*m polčasu so imeli domačini več pozicij, toda jih niso izkoristili. V drugem polčasu se je igralo večinoma, na strani gostov, ki so okrepili svojo obrambo, proti koncu igr§ je ljubljansko moštvo igralo precej surovo. Domače moštvo bi zaslužilo zmago.-Pri »Soboti« je- bil najboljši igralec Murčvč. a pri gostih je billa najboljša obramba. Sodil je • dobro Prei-singer. Nogometna tekma med »Železničarjem« (Maribor) ter enajstorico Novega mesta, ki bi morala biti v Novem mestu, je odpadla. Slovensko prvenstvo v boksu V soboto je bilo na Jesenicah slovensko prvenstvo v bok^u. Tekmovanje je dobro organiziral FD »Gregorčič«. Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje kljub temu, da so se ga Udeležili le bo Slovenski prvak ▼ mušji kategoriji Štefan Antolin ksarji fijkulturnih društev Celja, Maribora, Kranja, Ljubljane ter Jesenic. To prvenstvo, v katerem je ’ nastopalo 30 atletov, je -pokazalo pomanjkljivosti organizacije te, fizkulturne discipline, ki pri nas še daleč ne dosega ostale fizkulture niti po množičnosti, niti po kvaliteti. V težki skupini sta se spoprijela Ipavec (Polet) ter Vidic (Kranj). Ipavec* je že poznan, rutiniran boksar, ki v Vidicu, ki je sicer talentiran, toda šibkejši, ni imel enakovrednega nasprotnika- Zmagal je Ipavec s , tehničnim knokautom v prvi rundi. V poltežki skupini je Ažman (Jesenice) postal prvak brez borbe. V srednji kategpriji sta nastopila Švajger (Kranj) 4er Inverger (Gregorčič, Jesfenice). To je bila najbolj zanimiva im naijbolj napeta borba tekmovanja. Inverger je1 bil tehnično boljši ter je zasluženo zmagal s tehničnim knokautom. Zmagovalec je navdušil s tako imenovano levo in desno parado, Švajger se je slabo kril, poizkušal napadati s swingi, toda zaman. V tretji rundi je moral podleči nadmočnemu nasprotniku. V welter kategoriji sta nastopila Zupan ' (Gregorčič, Jesenice) ter Bakalič (Železničar, Ljubljana). Mladi boksar Bakalič se je spustil ▼ borbo z rutiniranim .Zupanom, ki je znan po svojih mednarodnih nastopih. Zupan je zmagal s tehničnim knokautom ▼ prvi rundi. Bakaliču je bil to tretji nastop. V mušji kategoriji je zmagal Antolin Štefan (Železničar, Ljubljana), ki se je bo* ril z Jožetom Lampičem (Železn., Ljubljana). Edino to srečanje je pokazalo vso lepoto in koristi tega športa. Antolin .Štefan, ki je že star boksar ter brezplačni učitelj ljubljanskih boksarjev, je premagal po točkah svojega učenca Lampiča. Antolin se je predstavil kot pravi boksar v smislu in duhu našega fizkultume&a gibanja- Pokazal je vse finese v igri nog, tehniko udarcev leve in desne roke (parade), udarce pleksus (prsni koš) tako imenovane solaris ter izmikanje ali eski-važo, ki ie prav tako važna kot sami udarci. Vsi navedeni zmagovalci so novi slo-i venski prvaki v boksu. S A II FD »Udarnik« (Ljubljana) : FD »Celje« 2 in pol : 1 in pol Ljulbljana, 24. novembra. Danes je bila odigrana v igralnici kavarne »Union« finalna šahovska tekma za naslov moštvenega prvaka Slovenije. Oba finalista sta nastopila v svojih najmočnejših postarvah. Za »Udarnika« so igrali Slokan, Dernov-Zemva iA; Pesek, za »Celje« pa šmi-Zemva in Pesel^, za »Celje« za Šmi-govc, Cijan, Modic, Lorbek, iing. Bu-kanovskv, Rudolf, Šnajdej in Fajs. Po šesturai borbi so bile odločene komaj štiri partije, ostale štiri pa so bile ponovno prekinjene in bo o njihovem rezultatu odločalo razsodišče pri šOS-u. V dafiušnji tekmi je pokazal najboljšo igro Slokan »Udarnik«, ki jV na prvi deski sigurno premagal šmigovca. Partiji je1’imela vsega skupaj le S potez in je Slokan svojega nasprotnika r lepo kombinacijsko igro postavil pred neizbežen mat Na dragi deski sta Dernovšek in Cijan prekinila v nejasni poziciji, v kateri ima Dernovšek majhne izglede na zmago. Modic in Požar sta remizirala po zaslugi Požarja, ki je v dobljeni poziciji grobo pogrešil. Na četrti deski je Poljanšek premagal Lorbeka, ki je v izenačeni po*iciji napravil težko napako. Partija med Bukanovskim in Asejevim je prekinjena v boljši poziciji 'za Buikanov-skega, partija Rudolf — Arrigler pa v boljši poziciji za Arriglerja. Cejjani imajo verjetno dobljeno pozicijo na sedmi deski, kjer sta igrala Šnajder in Ženiva. Na osmi deski je Fajs (Celje) z lepo igro premagal Peska in talko prinesel svojemu moštvu prvo celo točko. Če upoštevamo stanje prekinjenih partij se bo dvoboj končal verjetno neodločeno 4:4. V tem slučaju bi pripadel naslov moštvenega prvaka Slovenije »'Udarniku«, ki je na prvih deskah dosegel boljši rezultat. Državno nogometno prvenstvo Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo včeraj ni bilo popolno zaradi medmestne tekme Beograd ; Budimpešta. Odigrale so se naslednje tekme: V Sarajevu: »Ponziana« (Trst) : »Že lezničar« 1:0. V Zagrebu: »Dinamo« : »Železničar« (Niš) 3:1. V Subotici: »Spartak« : »Nafta« (Dolnja Lendava) 4:3. V Titogradu: »Pobeda« (Skoplje) : »Bu-dučnost« 3:3. Nove zmage jugoslovanskih igralcev namiznega tenisa na Češkoslovaškem Jugoslovanski igralci namiznega tenisa so na svoji turneji po Češkoslovaški odigrali tekmo v Jabloncu, kjer so zmagali s 5:0 ter niso izgubili niti enega seta. V ekshibicijski igri je Do--linar’premagal Herangoza z 2:1. / V torek se bo v Pragi vršila med, narodna tekma v namiznem tenisu med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Jugoslovanski igralci bodo po tekmi v Pragi gostovali v Teplicah in Plznu. Naši igralci bodo igrali tudi na mednarodnem turnirju za prvenstvo ČSR, ki ga bo organizirala praška »Slavija«. Moštvo Češkoslovaške armade je premagalo angleško vojaško moštvo 5 :1 Nogometna .tekma med moštvom češkoslovaške armade in angleškim moštvom*, se je končala z zmago ČSR z rezultatom 5:1. Teniški dvoboj Češkoslovaška : Francija 1:1 V okviru mednarodnega teniškega tekmovanja med Češkoslovaško in Francijo, ki se je pričelo včeraj v Parizu, je Drobny (Češkoslovaška) premagal Petro (Francija) s 6:4, 6:2, 6:4, Bernard (Francija) pa je porazil'Vrbo (Čsl.) z rezultatom.9:7, 6:1,'6:1. < Uspehi sovjetskih lahkoatletov v letu 1946 V Sovjetski zvezi se je zaključila lahkoatletska sezona za leto 1946. V teku letošnje športne sezone je bilo postavljenih 25 novih vsezveznih rekordov. Poleg tega je Nina Dum-badze uradno popravila svetovni rekord v metu diska, medtem ko šta si moška in ženska reprezentanca Sovjetske zveze osvojili pokal na pariškem crossu, ki ga je organiziral časopis »Humanite«. Največji uspeh v tej sezoni so dosegli tekači,- ki so postavili 11 rekordov. Na srednjih progah je dosegla dobre rezultate Olga Ovsjanikova, ki je bila ob priliki tekmovanj za prvenstvo /ZSSR v lahki atletiki prva na progi 1500 metrov z Teyultatom 4:5£,8, S tem uspehom je Ovsjanikova popravila dosedanji rekord. Nova rekorda sta bila postavljena tudi v skoku v višino in v metu kladiva. Leningrajčan Šehtel je trikrat popravil vsezvezni rekord v metu kladiva. Med sovjetskimi lahkoatleti je postala zelo popularna tudi fizkulitur-na disciplina hoje. Tekme za državno prvenstvo v tej disciplini so se letos vršile prvič. Zmagali so letonski športniki. Tekmovalec Liepaskalans je zasedel 1. mesto na pTogi 50 km. Letošnja špoTtna sezona je potekla v znaku novih zmag sovjetskih šport-ntikov na mednarodnih tekmovanjih. Na lahkoatletskem prvenstvu Evrope v Oslu so se sovjetski lahkoatleti priborili 22 nagrad. < *v Določena je ameriška teniška reprezentanca za finale Davisovega pokala , Od 26. do 28. decembra se bo v Avstraliji v Melbournu vršilo finalno tekmovanje za Davisov pokal med Avstralijo in ZDA. ZDA bodo zastopali: John Kramer, dvakratni teniški prvak Amerike, Franck Parker in trikratni prvak v igrah v dvoje Frederik Schraeder, letošnja ameriška prvaka v parih Garner Malloy jn William Tal-bert ter Thojpms Brown. Reprezentanca je že oc^ptovala iz ZDA ter bo prispela v Avstralijo 25. novembra. Avstralsko teniško _ reprezentanco sestavljajo naslednji igralci: Brom-wich .in Pails za igro poedincev ter Bromwich in Quist ža igro v parih. Kratke vesti Nogometna tekma Anglija : Walles se sc je končala z rezultatom 3 :0. Igrali so v Manchestru pred 60.000 gledalci. V Amsterdamu je češkoslovaška rugby reprezentanca, premagala Nizozemsko z rezultatom 14:8 (11'0). Češkoslovaški reprezentativni plavalec Koeourek je na tekmovanju med »Slavijo« in »Sparto« preplaval 100 m hrbtno v odličnem času 1 :11.9. a Kovar v času 1 :11,4. Francozi so premagali Švede v sabljanju z rezultatom 11 :5. Čehoslovaki so premagali v hokeju na ledu Švicarje, ki veljajo za ene od najboljših evropskih moštev. Igrali so po novih mednarodnih pravilih igre. Igrali-šče je zgrajeno v dve enaki polovici, namesto prejšnjih tretjin. Razen tega traja igra sedaj &x20 minut, a vrata so večja od prejšnjih. Čehoslovaki So zmagali z rezultatom 11 : 2 (1 :1, 3-0, 7 :1). Tekmi je prisostvovalo 8.000 gledalcev. Vremenska napoved za ponedeljek, dne 25. novembra: Spremenljivo oblačno. Pozneje izgledi za rahle padavine. V nižini še megleno. URADNE OBJAVE URADNI LIST Ljudske republike Sloveni]« St. 74. x dne 23. nov. t. 1. Ima naslednje vsebino: 274. Zakon o Prezidiju Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije. • Zapisnik I. redne seje Ustavodajne skupščine dne 18. nov. 1946 v Ljubljani. 'JU 1189 D1VEVIVE VESTI Celjska podružnica Planinskega društva Slovenije sklicuje svoj redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, dne 28. 11. v Obrtnem domu, v dvorani prvega nadstropja, ob 20. uri. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, 2. Poročilo preglednikov računov. 3. Volitev novaga odbora in razrešnica staremu odboru, volitev revizorjev in delegatov za glavno skupščino PDS, 4, Samostojni predlogi in 5. Bazno. PRESKRBA PELITEV SVEŽEGA MESA Potrošniki prejmejo na o^osvne živilske nakaznice za november 1946, izdane od MLO okrožnega mejsta LjnJbljane v torek, dne 26. t. m. od 7—11 ure po 10 dkg telečjega mesa na odrezek živilske nakaznice I — .36 in III — 36 november. , * Meso bodo delile vse poslovalnice Mestne klavnice in vsi mesarji, j Mesarji dvignejo meso v Mestni klavnici v ponedeljek, dne 25. novembra t. 1. od 15. ure dalje. Krvodajalci » Redni pregled krvodajalcev in odvzem krvi sposobnim se vrši v Zavodu za tramsfu-zijo krvi Medicinske fakultete v Ljubljani (Klinične bolnišnice — vhod za Ljubljanico) trikrat tedensko: vsak torek, gredo ln četrtek. Zaradi pregledov naj se javijo v zavodu že ob 8. uri. Na dan pregleda — odvzema krvi ne smejo zajtrkovaJti nič mastnega. ' »' V dneh 25. (ponedeljek izjemoma), 26., 27. in 28. t. m. naj se javijo ob 8. uri sledeči iz Ljubljane krvne skupine O: Černič Niko, Bregar Ludvik, Gerk Budolf, Griin-feld Marija, Gregorič Karlo, Grmič Antonija, Jakša KaTol,, Ja z boe Veljko, Jeršin Ivanka, Jaaria Vinko, Kržišnik Štefanija, Koritnik Ana, KroparVida, Novak Emil, Novak Mara, Nučič Vida, Pregelj Amalija, Purkat Frančiška inž. Pogačnik Ljubo, Pintar Anton, Plešnar Tončka, Bakar Darinka, Stoječ Bajko, Stanič Nace, Selak Jožef, SamSar Begina, Tuma Anka, Tom Danila, Veretik Ignac,. Volkar Eenč.e, Zupane Angela, Žulj Ivana, Zandar Helena, Žovlje Vida. V teh dneh naj se javijo tudi tovariši in tovarišice, ki žele dati prvič kri. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE * a Drama Torek, 26. ob 19.30: Kreft: »Velika punta* rija«. Bed E. Sreda, 27. ob 20: Vodopjanov-Laptev: »Družinska er©6a«. N. 'Opera Toreik, . 25. ob 20: Gotovac: :Ero z onega sveta«. jBed Torek. Sreda, 26. ob 20: Puocini: >La Boheme«. Bed C. PR0IZV0DNIA PREPROG LJUBLJANA . Mestni trg 15 - telefon 28«94 ' RADIO Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje DNEVNI SPORED ZA PONED. 25. XI. 6 Veselo na dek$ — 6.15 Najpoved časa, vesti in pregled sporeda — 6.30 Zgodnji ju-.tranji spored — 6.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 7—8. Pisan koncert na ploščah, vmes ob 7.30 Napoved časa, vesti in radijski koledar — 12.30 Napoved časa 4n poročila ;— 12.45 Po slovanskih krajih — 13 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 13.30 Iz obnofve in izgradnje naše domovine# »Večvrednost v kapitalizmu in socializmu« — 13.45 Uverture na ploščah — 14 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije SZ (11. , lekcija) — 14.15 Ruske romance in pesmi poje Bogdana Stritarjeva, pri klavirju spremlja Mito Žebre — 14-30 Napoved časa in poročila — 14.45—15 Plesna glasba —*■ 17.30 Slovenske umetne pesmi poj© Vokalni kvintet RL — 17.50 Čf. Resipighi: Fantastična prodajalna — 18.15 Literarna ura: O življenju Maksima Gorkega bere iz knjižice A-Roskina Stane Sever — 18.45 Mladina v boju in delu za srečno bodočnost — 19 Na kitaro igra Karel Hladky — 19.15* Proučujmo naše zakone ?r- 19.30 Ruski zbori — 19.45 Napoved časa in poročila — 20 Pfe* nos koncerta k,i ga prireja sindikalna P°-družniCa Radia Ljubljane, Slovenskega narodnega gledališča, Glasbene'aakdemiije ^ Filmskega podjetja v korist sklada za*P°" moč Albaniji (Prenos iz’ Uniona) — 22 Pr0* nos vesti Zvezne postaje iz Beograda *“* 22.15—23 Iz del J. Haydna. MALI OGLASI PREKLICUJEM dve :obl;:čilni izkaznici na ime Tepina Romana, Stražišče 159, za neveljavni. St. 13® PREKLICUJEM oblačilno izkaznico na i®e BožiS Marija, Kranj, Partizanska 12, neveljavno. žt. 131 Čistimo preproge na domu LJUBLJANA Mestni trg 15 - telefon 28-94 Iščemo strojne in stavbene tehnike ter tehnične uradnike Prošnje s kratkim življenjepisom poslati na upravo podjetja Tovarna gume, Kranj Zapustil me je moj ljubljeni mož IVAN MOZETIČ . Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 25. nov-ob 3. uri pop. z Zal, kapelice sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, 23. novembra 1946. Globoko žalujoča žena R o z a in ostalo sorodstvo. Ali si že naročil PREŠERNOVO KNJIŽNICO tri knjige Koledar O F,* Prežihov Voranc »Samorastniki" v in »Spomini na partizanska leta“ . vse tri samo za 69 din ? Če nisi, ne zamudi prilike: subskripcija traja nepreklicno samo do 8. decembra 1.1., pozneje knjigotrške cene. Vse^tri knjige so-zanimive, tehtrre, pomembne. Ne pomišljaj — naroči nemudoma pri SEOVENSKEM KNJIŽNEM ZAVODU V LJUBLJANI njegovih podružnicah in poverjenikih Izšla je brošura »Naš državni praznik 29. november«. V njej je gradivo za proslave, predavanja, recitacije in navodila za proslave. Dobi se v vseh prodajalnah Slovanskega knjižnega zavoda- N O V E Ponatis Ljudske pravice iz let 1942 do 1943 Broš. Din 75>— Vez. Din 170 — r------------------------------------------- a STALIN: Oktobrska revolucija A. R0STRIN: Življenje M, Gorkega N. GORKI: Artamaiiovi Cankarjeva založba v Ljubljani Glavni Aircdnik: Ivan Bratko, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Naslov uredništva, uPra'le in tiskarne »Ljudske pravice*: Ljubljana, Kopitarjeva 6 Telefon 23-61 do Štev. ček. računa i6.690. — Telef. štev. za naročnino »Ljudske pravice«^ 30-J^ Miklošičeva cesta S. —• Telefonska številka oglasnega oddelka 36-35.