Štev. 282.	V	hjubljani,	v	soboto, O. decembra 1041-XX	Iieto	VI.
lskl|o(oa pooblaičenka ca og)alem)e (tali Janškega Id tnjege | Uredolltvo la oprava: kopitarjema 6, Ljubljana | Concesstanarts escluslva per la pnblflieftt dl proTentenza ttaliane izvora: Union« Pubblicite Italiana !1 A. Milana	=	Redazione	Amministrazione.-	Kopitarjevi	6,	Lnbiana.	jjj	ed	estera:	Union«	PubblicitA	Italiana	S.	A_	Milana
Poltnlna plačam v gotovini
Vojno poročilo št. 551:
Topniško streljanje in krajevni spopadi v Libiji
Uradno vojno poročilo št. 551. pravi:
V Marmariti živahno delovanje našega topništva proti napravam in motoriziranim sredstvom v Tobruku.
Dvoboji topništva na bojišču pri Sol-1 u m u.
Krajevni boji so pri Bi r el Gob bi'ju in na zahodu od Bardi je.
V noči na 4. december so angleška letala zažgala in nato z ognjem iz strojnic obsipala neko našo divizijsko vojno bolnišnico.
Angleške vojne ladje so bombardirale del obale zahodno od Tobruka, bombardiranje pa ni imelo posledic.
Italijanske in nemško letalske skupine so kljub trajajočim slabim vremenskim razmeram znova napadle zbirališča čet in_ angleških motoriziranih sredstev na področju jugovzhod-od Bir el Gobbija.
Včeraj popoldne je pet angleških letal izvedlo polet nad mesto Villa San G i o -v a n n i (Reggio Calabria), kjer so metala bombe in streljala iz strojnik:. Posebne škode ni bilo, nekaj oseb pa je bilo ranjenih. Naša lovska letala so takoj posegla v boj in sestrelila tri od napadajočih letal. Ujet je bil Častnik iz posadke teh letal.
Naše letalstvo je izvedlo napade prot} le-talc’oporiščem na otoku Malti.
rlin, 6. dec. s. Uradno poročajo:
V Sevrrni Afriki so nemške in italijanske čete odbile sunke angleških ogledniških oddelkov. Nemške in italijanske skupine strmo-glavskih letal so razbile zbiranje angleških tankov v južni Marmariki. Ponoči so bombe v polno zadele letalska oporišča in dovozne ceste v prostoru pri Sidi Baraniju in Marsa Matruhu. V letalskem boju so nemški lovci sestrelili sedem angleških lovskih letal. Neka nemška podmornica je pred obalo Cirenajke poškodovala s torpedom angleški rušilec.
Angleški ultimatom Madžarski
če Madžarska do 5. decembra opolnoči ni poklicala vojske iz Rusije, se bo smatrala Anglija v vojni z njo Obsodba angleškega koraka po madžarski vladi in javnosti — Nemčija za zdaj ne misli zavzeti stališča
Budimpešta, 6. dcc. s. Predsednik madžarske vlade Baraossy je včeraj sporočil poslanski zbornici, da je angleška vlada po poslanUtvu Združenih držav v Budimpešti poslala madžarski vladi spomenico, ki ima značaj ultimata. Spomenica zahteva, naj se madžarske čete umaknejo z vzhodnega bojiSča, če ne, se bo Anglija smatrala v vojnem stanju z Madžarsko. Ultimat je potekel nocoj ob polnoči.
Novica o angleški izsiljevalni grožnji ni prišla poslanski zbornici nepričakovano, ' ker je angleška propaganda že nekaj tednov skušala pritiskati na Finsko, Romunijo in na Madžarsko. Nezaslišani angleški korak, ki izdaja običajne angleške politične načine, v ničemer ne vznemirja Madžarske, ki je z vstopom v vojno proti Rusiji sklenila bojevati se tudi proti njenim demokratskim in bogataškim zaveznikom.
Predsednik vlade Bardossy je v začetku svojega poročila dejal, da mora naznaniti dejstvo, ki bo vzbudilo v zbornici najgloblje ogorčenje. Minister Združenih držav je po nalogu angleške vlade poslal madžarski vladi spomenico, v kateri Anglija sporoča, da se bo smatrala v vojni z Madžarsko, če Madžarska ne bo nehala sovražnosti zoper Rusijo do 5. decembra ob 24. uri.
Pri teh besedah so vsi poslanci skočili na noge ter uprizorili pomembno in prepričljivo manifestacija na čast madžarskim oboroženim silam, ki se ob boku držav Osi bijejo zoper boljševizem.
Predsednik vlade je nadaljeval:
»Stališče Madžarske odgovarja samo madžarskim koristim in ga mora določati edino vlada. To pomeni, da Madžarska ne misli spravljati obrambe svojih koristi v odvisnost kakršnih koli odločitev ali ocenjevanj tujih vlad. Madžarska vlada si bo dobro zapomnila svojevoljno in nezakonito sporočilo angleške vlade. Ni dvoma, da je morala popustiti pritisku sovjetske vlade in je nazadnje odvrgla krinko.
Potek vojne v Rusiji:
Sovjetski napadi vzhodno od Taganroga
odbiti
Nezadržno nemško napredovanje pred Moskvo v snegu in pri 25° mraza
Hitlerjev glavni stan, 6. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča so se ponovni sovjetski napadi ponesrečili.
Pri obstreljevanju vojaško važnih ciljev v Petrogradu je nastala velika eksplozija v nekem municijskem skladišču in so izbruhnili veliki požari.
Pri begu iz Hangojn je poleg tovorne prevozne ladje »Stalin« še več drugih sovjetskih ladij zavozilo na nemško-finsko minsko zaporo. Pri tem so se potopili; tovorna prevozna ladja s 3000 tonami in 700-tonski parnik ter sovjetski hitri čoln.
Močne skupine letalstva so na južnem odseku bojišča in na bojišču pri Moskvi izvedle napade na pripravljalne postojanke čet in na poljske utrdbe. Sovjeti so imeli hude krvave izgube in sp bili mnogi tanki in topovi uničeni. Ponoči so bili izvedeni uspešni letalski napadi na Moskvo in na Petrograd.
Berlin, 6. dec. s. Iz pristojnega vojaškega vira poročajo, da so bili množični ruski napadi na predelu pred Rostovom povsod gladko odbiti. Vojne operacije se še vedno razvijajo vzhodno od Taganroga. Nemško letalstvo je bilo precej delavno.
Oddelki strmoglavcev so napadli sovjetske oddelke ter jim prizadejali zelo hude izgube. Razen tega so z velikim uspehom napadli zbiranja čet, skladišča streliva in letališča. Na srednjem bojišču so nemške čete tudi včeraj živo nastopile navzlic hudemu mrazu in sneženju.
Berlin. 6. dec. s. Vojaški položaj na različnih bojiščih, pravi DNB, ni včeraj kazal nobene omembe vredne spremembe. Množinski napadi sovjetskih čet na južuem delu ruskega bojišča niso uspeli navzlic kar najbolj zagrizenim poskusom, da bi Rusi zasedli novo ozemlje. Zdi se, da se na tem delu bojišča že kažejo prve posledice ogromnih izgub, ki so jih Sovjeti imeli zaradi nastopanja nemških in zavezniških sil. Bojna črta poteka tod še vedno vzhodno od Taganroga.
Na osrednjem predelu pri Moskvi, kjer je temperatura spet padla, je podnebje zelo hudo in sneg pada v obilici. Toda niti 25 stop. mraza ni ustavilo nepretrganega napredovanja nemških čet-
Pri Petrogradu je zelo delavno nemško topništvo. Opazili so vrste zelo visokih plamenov po bombardiranju nekega sovjetskega skladišča streliva. Novi poskusi za izpad po ledu na Nevi so spodleteli v ognju obkolitvenih nemških vojska, katerim je pomagalo letalstvo.
Roosevelt pripravlja 5 milijonsko armado za vdor v Evropo
Newyork, 6. decembra, s. »Chicago Tribune« objavlja pod velikimi naslovi pismo, ki ga prisojajo Rooseveltu. Pismo je bilo poslano vojnemu ministru Stimsonu, kateremu Roosevelt naroča, da naj pripravi petmilijonski ameriški ekspedicijski 'zbor. Ta ameriška armada naj bo pripravljena za veliko ofenzivo proti Osi do 1. julija leta 1943.
Ameriški časnikarji so takoj pohiteli k Rooseveltovemu tajniku Earleyu in zahtevali od njega točnih pojasnil o pismu. Ta pa je dejal, da ne more niti potrditi niti zanikati resničnosti pisma, ker o tem še ni mogel govoriti s predsednikom Rooseveltom.
Dodal pa je, da je vlada uvedla strogo preiskavo, da bi ugotovila vire, odkod je ta list prejel to novico. V ameriškem parlamentu je odbor ki razpravlja o kreditu v višini 8 milijard dolarjev za vojne namene, odložil svoje seje, dokler ne bodo znani podatki o preiskavi.
Nove vojne žrtve v Srbiji
Budimpešta, 6. decembra, s. V Užicah je eksplodiralo municijsko skladišče partizanov, kar je povzročilo smrt 1500 oseb v mestu. Tudi tvarna škoda je zelo velika. Okoli kraja eksplozije ni ostalo nobeno poslopje celo. Partizani so nakopi-iilj strelivo v zelo moderno zgrajenih podzemskih prostorih novega poslopja Narodne banke. Do eksplozije je prišlo pri boju med partizani in vladnimi četniki.
Francoski interesi v Iraku
Ankara, 5. dec. AS. Na prošnjo francoske vlade v Vichyju je turška vlada sprejela varstvo francoskih interesov v Iraku.
še ena izmišljotina angleške propagande
Berlin, 5. decembra. AS: Diplomatski sodelavec nemške agencije DNB omenja zlobne novice, ki jih je razširila neka ameriška agencija, češ da misli Nemčija od švicarske vlade zahtevati, da mora izgnati vse angleške državljane, vštevši tudi osebje angleškega poslaništva in angleških konzulatov. To bi naj bila nemška represalija zato, ker so Angleži izsilili izgon nemških državljanov iz Perzije.
Jasno je, da so Angleži in njihovi ameriški sodelavci sklenili ribariti v kalnem, ker so šele sedaj začeli po svoje tolmačiti izjavo, ki jo je ob svojem času podala pristojna nemška osebnost, ko so bili nemški državljani izgnani iz Perzije.
Ob tej priliki je namreč predstavnik nemškega zunanjega ministrstva dobesedno izjavil: »Kaj bi rekli v Angliji in Ameriki, če bi nemška vlada po vzgledu angleške vlade zahtevala od nevtralne vlade, na primer od švicarske vlade, da mora izgnati vse angleške državljane?«
Sovjetske ladje beže v Bospor
Carigrad, 5. dec. AS. V Bospor se je zateklo zopet pet .velikih sovjetskih ladij iz Črnega morja. Dve sta bili petrolejski ladji, tri pa trgovske in vse natovorjene. Do sedaj se je zateklo v Bospor 13 sovjetskih ladij. Vse so bile natovorjene z blagom.
Akademski pevski zbor bo priredil v petek 12. t. m. ob 18.30 v »Uniona« večer vokalne glasbe, ki bo reprezentirana po znanih skladateljih! Adamič, Bajuk, Dev, Foerster, Jenko, Kocijančič, Marolt, Potočnik in Tomc. Zaradi zanimanja, ki vlada za koncert priporočamo cenj. občinstvu, da si nabavi vstopnice že v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži.
do angleške vojne napovedi
Jaz sem ameriškemu poslaniku odgovoril, da angleška vlada gotovo ve, da je Sovjetska Rusija kovala napadalne načrte zoper Madžarsko in da so 26. julija sovjetska letala po nalogu moskovske vlade brezobzirno napadla naša mirna mesta. Po tem napadu smo se zavedali, da nas Rusija ograža, in zavedali smo se tesne vzajemnosti s silami Osi Zato se nismo obotavljali priključiti četam, ki so se borile zoper Sovjetsko Rusijo.
Ko je madžarski narod leta 1919 bil izčrpan
E o vojni in je padel kot lahek plen v kremplje oljševizma, so se zakotne velesile okoristile s tem zlomom, da so Madžarsko okrnile. Prepričani smo, da bi angleška vlada bila brezbrižna do Madžarske, če bi to pregazile boljševiške tolpe, kakor je bila brezbrižna do njene dvajsetletne okrnitve.
Odločitev angleške vlade ni naperjena toliko zoper Madžarsko in zoper države, ki so v enakem položaju kakor ona, temveč proti vsej Evropi. S tem svojim novim korakom se je angleška vlada postavila zoper Evropo, ki je po večjem delu stopila ob bok državam Osi v boju zoper boljševizem.«
Predsednik madžarske vlade je končal poročilo med splošnim odobravanjem in zatrjeval, da je odločitev angleške vlade naletela na obsodbo
Tajnik stranke pri pregledu novega bataljona »M«
Rim, 6. dec. s. Minister tajnik stranke je v spremstvu štabnega načelnika milice včeraj obiskal vojašnico »Mussolini«, kjer je pregledal bataljon črnih srajc »M« ter bataljon mladih prostovoljcev iz GIL-a, ki so določeni za službo pri topniški protiletalski milici. Po sprejemu je minister zapovedal pozdrav Duceju ter pohvalil liktorske mladeniče, ki morajo biti ponosni, da se lahko postavijo v bojno vrsto ob napadalnih bataljonih milice, da se pripravljajo po njihovem vzgledu, postati legionarji Mussolinija, čigar ime je geslo in poroštvo za zanesljivo zmago.
Gandhijeve izjave o nadaljevanju indijskega odpora zoper Anglijo
Wushington, 6. dec. s. Indijski voditelj Gandhi je nekemu dopisniku ameriških listov dejal, da se ni v gibanju za civilno neposlušnost proti angleškim oblastem nič spremenilo in da se bo to gibanje še bolj živo nadaljevalo. Če so angleške oblasti spustile nekaj indijskih nacionalistov, ne vzbuja to pri Gan-dhiju nobenega drugega občutka, kakor stari odpor zoper tlačitelje Indijcev. Angleška vlada se moti. če misli, da bo z izpustitvijo nekaterih internirancev mogla spremeniti duha v indijskem gibanju, ki je odločeno boriti se do kraja, je dejal Gandhi.
vsega madžarskega ljudstva, ki je združeno in strnjeno zoper boljševizem.
Berlin, 6. dec. s. Z ozirom na odgovore, ki so jih romunska, madžarska in finska vlada dale na ultimatum angleške vlade, pravijo v pristojnih nemških krogih samo, da je sleherna izmed teh treh držav najbrž zatrdno ravnala po zapovedih svojih življenjskih narodnih koristi. Ni pričakovati, da bi Nemčija zavzela za zdaj kako stališče, ker ni nemško zunanje ministrstvo še dobilo besedila teh ultimatov.
Sprejemi pri Mussoliniju
Rim, 6. dec. 9. Duce je sprejel kr. vis. vojvodo Bergamskega, poveljnika VII. armade, ki mu je poročal. Zatem je v Beneški palači sprejel visokega komisarja za izvedbo ital.-nemških sporazumov, nanašajočih se na gornje Poadižje.
Duce je poslal lastnoročno pismo generalu Agostiniju, poveljniku gozdne milice, ki mu je bila dodeljena druga naloga. Na njegovo mesto je bil poklican dosedanji prefekt v Pulju, Renzo Chierici.
Vesti 6. decembra
V	v~č perzijskih pokrajinah so izbruhnili nemiri zaradi zasege živeža, ki so ga zapovedale angleške vojaške oblasti, poroča »Diplomat, und Politische Korrespondenz«. Južne pokrajine v britanski Indiji so docela
Predsednik vojaškega odbora v ameriškem senatu Reynolds je ostro obsodil dejstvo, da je vlada dovolila ameriškim pilotom sto-. pati v Čangkajškovo kitajsko vojsko. Senator je dejal, ta je to »nemoralen korak, ki ga je storila vlada Združenih držav.«
Na francoskih železnicah so danes močno omejili ves prtljažni promet. Železnica bo za prevoz sprejemala samo kovčege z najnujnejšimi osebnimi potrebščinami.
Kupite »Slovenčev koledar«!
Naročil na »Slovenčev koledar« po 11 lir ne sprejemamo več. Pač pa ga lahko dobite se po 20 lir in sicer pri upravi koledarja, Kopitarjeva 6, ali pa v podružnici uprave na Miklošičevi cesti.
poplavljene. Voda je izpodkopala železniške proge in železniški promet je čisto ustavljen.
Na vzhodno bojišča so prispeli prvi oddelki francoske prostovoljske legije, tako poroča nemški vojni poročevalec Heribert von Hauth. Prostovoljci so oblečeni v sive nemške uniforme ter označeni s posebnimi modro-bejo-rdečimi trakovi.
Bolgarski dijaki bodo v bodoče pozdravljali z dviganjem roke ter z vzklikom »Boj-
■	Zmaga!«
Po vsej Madžarski danes slovesno praznujejo
god državnega upravitelja regenta Ilor-thyja in poudarjajo njegove zasluge za osvoboditev Madžarske izpod boljševizma v letu 1919 in za uničenje mirovnih pogodb, ki so Madžarsko tako omejevale.
HJtler je odlikoval z viteškim križem reda že*. leznega križa kapitana Detinersa, poveljnika pomožne križarke »Cormoran«, ki se je potopila ob avstralski obali.
V Zagrebu so včeraj praznoval} 2"5. obletnico
zagrebške vstaje dne 5. decembra 1918. V proslavo tega dogodka so zaprisegli usta-sko milico. Pavelič je imel pri tej priliki kratek nagovor, v katerem je poudarjal odporni duh in vero hrvaškega ljudstva v boljšo usodo.
V Londonu potekajo pogajanja za organiza:
ciio posebne judovske divizije, ki naj bi bila pri bojih na Bližnjem Vzhodu priključena angleškim bojnim silam, poročajo iz Ankare.
Poljski general Sikorski je bil sprejet v Moskvi in Samari pri političnih in vojaških oblasteh zelo hladno, pišejo švedski listi. Pri Stalinu da ni bil sprejet in da tudi ni uspel z zahtevo, da naj Rusi spuste poljske ujetnike.
V Buenos Airesu je povzročil velik požar hudo
škodo_ na pristaniških napravah in blagu.
Vse imetje bivše norveške kraljevske rodbine so zaplenile norveške oblasti in je prišlo v državno last.
Ob Uralu je izbruhnila epidemija legarja, poroča Francoska agencija iz Helsinkija. Nekatere tovarne so morali zapreti zaradi obolelosti delavcev. Preti pa nevarnost, da se epidemija razširi tudi na druge kraje.
V Los Angeles bo 14. decembra priplul japon-
ski parnik »Tatuta Maru«, s katerim bodo iz Združenih držav ter iz Paname odpotovali tisti japonski podaniki, ki se hočejo odseliti. Parnik bo vse te Japonce zvozil do srede marCa.
Velika protiboljševiška razstava v Budimpešti
Budimpešta, 5. dec. AS: Včeraj so v Budimpešti odprli veliko protiboljševiško razstavo, razstavo pa so organizirali zastopniki madžarskih vo-
Zimska pomoč v Romuniji
Bukarešta, 5. dec. AS. Maršal Antonescu je izdal razglas na prebivalstvo za zimsko pomoč. Maršal poziva dobro situirane kroge, da naj prispevajo v denarju, v blagu in naj s tem dokažejo svojo socialno zavest. Nabiranje darov je prevzel ženski odbor.
Švicarsko gospodarstvo
Bern, 5. dec. AS. Zvezna vlada je objavila odgovor na vlogo narodnega poslanca Grimma. Ta je pozval zvezni 6vet, da ustanovi komisijo za proučavanje gospodarskega vprašanja in prehoda vojnega gospodarstva v normalno gospodarstvi. Ta komisija naj bi se posebno bavila z vprašanjem brezposelnosti, ki bo nastopila ob demobilizaciji. Za Švico je tudi važno vprašanje trgovine. Vlada je izjavila, da 6e z vsemi temi vprašanji resno peča in da bo pritegnila nove strokovnjake v to komisi jo.
jaških krogov. Razstavo so odprli s posebno slovesnostjo, katere so se •• ležili vsi člani vlade, načelnik glavnega stai poslaniki Italije, Nemčije, Japonske in še nmogo drugih članov diplomatskega zbora.
Predsednik madžarske vlade Bardossy je imel govor, v katerem se je spomnil hudega boja, ki ga je Madžarska že enkrat vodila proti boljševizmu in je izjavil, da se je danes združila vsa Evropa, da bi zatrla zahrbtni boljševizem. Madžarska se je postavila na stran vojskfi Osi in je zmagovito sodelovala in še sodeluje pri uničevanju boljševiške vojaške sile. Ves svet je danes lahko ugotovil, da je boljševizem tisti, ki zanika vsa načela o socialni pravičnosti. Ta razstava dokazuje, da je Madžarska krepko odločena sodelovati pri uničevanju boljševizma do končne zmage.
Protiboljševiška razstava je razmeščena v petih salonih, v vseh sobah pa je zbranega mnogo gradiva o strahotah boljševizma ln o zločinih, ki
Ij?1. tKjljfieviki počenjali na Madžarskem, v Španiji in na Finskem. V glavni dvorani vise na častnem mestu okrašene narodne zastave, med njimi pa slike Duceja, Hitlerja in Horthyja.
Četrti dan zasliševanj pred tržaškim posebnim sodiščem za varstvo države
Za »razumniki« so prišli na vrsto »komunisti«
Trst, 6. decembra. Po opravljenem zaslišanju tako imenovanih »razumnikov« je danes prišla pred sodnika skupina komunistov.
Na zahtevo državnega tožilca je dal predsednik Tringali Casanova prebrati listino iz arhiva bivšega jugoslovanskega vojnega ministrstva v Belgradu, ki nosi na platnicah zgovoren naslov: »Podatki, ki jih je dal dr. Cok.t V njej je tale sestavek: »Jugoslovanski emigranti iz Beneške Julije	so	po	večini postali	jugoslovanski držav-
ljani, ki opravljajo službo v naši vojski. Med njimi jih je še nekaj, ki so italijanski državljani in potrebno je, da se vlada glede njih odloči za enotno ravnanje. Vsi jugoslovanski državljani ostalih držav, ki morejo služiti v vojski, se bodo v primeru splošne mobilizacije morali prijaviti kot prostovoljci, drugače bodo zaprti v koncentracijska taborišča, od koder bodo poslani na prisilno delo. Do zdaj se je 2500 Jugoslovanov iz Beneške Julije,	ki	so	še italijanski	državljani, priglasilo
za prostovoljce; to število bi se še zvišalo, če bi prišlo do javnega vpisovanja prostovoljcev. V Beneški Juliji so vabili mladino, naj se v primeru italijanske mobilizacije odpravi v Jugoslavijo in naj skrivno prehaja čez mejo. Ti oddelki prostovoljcev	bi	lahko tvorili neko legijo prostovoljcev
ali pa	bi	jih	porazdelili v	posameznih edinicah
armade na italijanske fronte. Razni razlogi nasvetujejo ta drugi ukrep. Zakaj ti prostovoljci bi porazdeljeni v redni vojski mogli biti zelo dragoceni zaradi poznanja ozemlja, jezika in ljudstva v Julijskem ozemlju.
Ustvarila bi se ediniea 200—300 odbranih mož, ki bi v primeru umika naših čet morala ostati kot »peta kolona« v zasedenem okraju in uničevati vojaške naprave. Emigranti razumniki dobro poznajo načine življenja v Italiji; lahko bi služili kot tolmači in prevajalci pri zasliševanju ujetnikov ali kot propagandisti. Organizacijska cdinica bi ustvarila skupine četnikov.
Na ta način bi: 1. ustvarili edinice za sabotažo in uničevanje sovražne »pete kolone«, če bi se naše čete umaknile; 2. ustvarili našo »peto kolono«, ki bi morala biti organizirana v tesnem sodelovanju z našim vrhovnim poveljstvom. »Pete kolone« bi morale biti v Trstu, Gorici, Ajdovščini, Tolminu, Bovcu, Postojni, Idriji itd. Tudi moč edinic in orožje ter municija bi morala biti določena, častniki uvežbani, da bi se v primernem trenutku spuščali s padali. Imamo še ilegalno organizacijo za sabotažo, toda za izvršitev takih poslov potrebujemo gmotnih sredstev ,ki jih nam je treba takoj poslali. Nato našteva potrebe: 50.000 dinarjev in 100.000 lir, 5000 kg razstreliva »Ra-
sant« v kockah, 20 samokresov »Mauser« s 400 naboji za vsakega, 400 samokresov »Gasser« s 120 naboji. Poleg tega še 1000 bomb, 100 malih strojnic, kakršne rabijo nemški padalci.«
V listini je naštetih 86 oseb, med njimi tudi prof. Čermelj in Zelen ter mnogih drugih obtoženih.
Po preči tanju listine se je začelo zasliševanje prvega komunista akademika Jožefa Tomažiča.
Tomažič na dolgo razlaga svoje odnose do drugih obtoženih komunistov in svoje delovanje za komunistično idejo. Obdolženec ne ve, če je Vremec na Furlanovo prigovarjanje širil komunistično propagando med vojaki. Bil je ustanovitelj glasila »Plamen«, pravi pa, da je ta list imel namen pobijati stremljenja propagandnega glasila »Iskre«. Obiskoval je tečaje slovenčine, ki jih je vodil prof. Kosovel. Zbiral je članke socialne vsebine. Glasilo je tiskal Bobič, nameščenec v pisarni advokata Tončiča. Ščukova hiša mu je bila odprta in je bil večkrat tam na sestankih. Vendar pa so se komunisti hoteli ločiti od tako imenovanih »razumnikov«. Tomažič razlaga, da je bil med obema skupinama nepremostljiv prepad. Obdolženec imenuje gibanje razumnikov »iredentizem«. Toda predsednik ga pouči, da gre za nacionalizem ali separatizem. Nato je Tomažič očrtal razlike med separatisti in komunisti. Vpisal se je v slovenski tečaj samo zato, da bi nadziral separatiste. Hotel je tudi izvohati, če imajo separatisti orožje in kje ga skrivajo.
On in njegovi politični tovariši so se bali, da bi separatisti mogli nastopiti proti njim z orožjem. Tomažič je svojo nadziralno nalogo opravil zelo vestno. Iztaknil je skladišče orožja, ki je verjetno bilo last zloglasne »Orjune«. Skladišče je čuval Bobek, ki je dal Tomažiču prost dostop,' da je lahko odnašal orožje. Za plačilo je Bobku dal 10 zemljepisnih kart, ki jih je kupil v Trstu. Skladišče je bilo v neki votlini blizu Divače. V njem so bili samokresi, bombe in strelivo. Za vse je skrbel separatist Bobek, po poklicu pek iz Ilirske Bistrice. Ob koncu svoje izpovedi je Tomažič priznal, da je Bobku pošiljal podatke o tržaškem pristanišču, a zanika, da bi bil imel namen, pošiljati vojaške podatke v Jugoslavijo.
Nato so zaslišali mizarja Ferdinanda Rudina, voditeTja komunistične skupine v Nabrežini. Ru-din je bil tisti, ki je spravil Tomažiča v zvezo z Bobkom. Rudin in Tomažič sta širila brošuro »Delo«.
Potem je prišel na vrsto zobotehnik Albin Dujc, ki je širil močno komunistično propagando med Slovenci v južnih kraških okrajih. Obdolže-
-nq O' mamit
giungono a destinaztone contemporaneamente alle corrispondenze per espresso impostate nello stesso giorno ed alta stessa ora. Sono accetuti da e per lutte le localili del Regno e delle Colon e it8l!ane. Hanno corso coi treni diretti e direrttissimi. Sono recapitatt a domicllio per espresso subito dopo 1’arrivo a destinazione.
dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na name
njeno postajo.
nec pravi, da je orožje in strelivo iz Ilirske Bistrice skrival v votlini, nedaleč od rojstnega kraja. Dujc v glavnem priznava dejanja, ki ga obremenjujejo, a zanika, da bi bil italijanske vojake, ki so bili doma na Krasu, nagovarjal k nepokorščini in pobegu.
Za'Dujcem je bil zaslišan Gvido Vremec, sodni sluga, izključen iz fašistovske stranke. Pravi, da se je že od mladih let boril v neki nacionalistični organizaciji, a je iz svojega programa izključil sleherno nasilje. Januarja 1940 je v svoji hiši na Občinah imel predavanje o zgodovini filozofije in o zgodovinskem materializmu. Pri srečanjih s tovariši in s Tomažičem ni bilo nikdar govora o prevratni propagandi med mladimi vojaškimi obvezniki. Zanika, da bi pred odhodom k vojakom govoril e Staničem. Predsednik sodišča mu omeni nekatere izpovedi med preiskavo in pravi, da je v Peruggio dobil Staničevo pismo s sumljivim izrekom »Ujel sem debelo ribo!« Vremec na to pripombo molči.
Obtoženec Bruno Stanič je imel simpatije za komunizem. Čeprav je glede tega poprej obširno izpovedul, skuša zmanjšati svojo udeležbo, češ da je bil skoraj samo navaden gledalec. Tudi on je obiskoval slovenske tečaje v zavodu Galileo Galilej, spoznal je Ščuko, ki ga je vzel v službo. Med Sčukovo odsotnostjo je nekoč brskal po predalih, ker je vedel, da je Ščuka moral voditi račune o denarju, ki so ga dajali na razpolago plačevalci slovenske študentovske organizacije. Prepisal je razne podatke in jih nekoč pokazal Tomažiču, ki pa pravi, da ee te važne podrobnosti ne spominja. Tudi Stanič jo pisal v listič »Plamen«.
Zatem je prišel na vrsto kmet Srečko Colja, ki je zaradi protidržavne propagande že bil pred posebnim sodiščem obsojen na šest let ječe. Bil je član komunistične skupine pri Sv. Križu. Vedel je za ?alogo streliva, a ne more povedati količine. Ni hujskal vojakov. Prizna, da je njegova skupina imela točen program za po vojni: ustanoviti sovjetsko demokratično republiko v Julijski pokrajini. Ne ve pa, kako naj bi se to izvedlo.
Nato so zaslišali komunistične obtožence Ru-kino, Domicilifa di Lcnardija in Antona Abrama,
ki obsežno priznavajo, da so se bavili s prevratno propagando, delili brošure in širili komunistični list »Delo«. Obtoženci Rudolf Uršič, Ivan Vadnal, Ivan Gasperi, Posarelli, Jakob Dolenc, Fr. Sluga, I. Vata, Albin Skrij in Jaikob Semič priznajo, da so skrbeli za prenašanje orožja. Vadnal izpove tudi, da je hranil večjo količino orožja, katero je izročil Tomažiču, ta pa je poskrbel za razdelitev orožja med komunistično skupino.
Sprejem v italijansko liktorsko mladino v Ljubljani
V teh dneh se vrši vpisovanje v Italijansko liktorsko mladino v Ljubljani. Pri vsakem upra-viteljstvu in vodstvu zavodov lahko interesenti dvignejo pole za vpis v to mladinsko organizacijo. Vpisne pole morajo biti izpolnjene v du-
Plikntih, podpisane in vrnjene upraviteljstvom. rošnje za vpis v organizacijo morajo biti podpisane tudi od staršev ali varuhov. V Italijansko liktorsko mladino v Ljubljani lahko vstopijo otroci, rojeni v naslednjih letih, in se vpišejo, kakor sledi:
moška mladina, roj. v letih 1934, 35, 36, 3?
v Figli della Lupa; moška mladina, roj. v letih 1933, 32, 31, 30, 29, 28 v Ballila;
moška mladina, roj. v letih 1927, 26, 25, 24 v Avangunrdisti; ženska mladež, roj. v letih 1937, 36, 35, 34 v Figlie della Lupa; ženska mladež, roj. v letih 1933, 32, 31, 30, 29, 28 v Piccole Italiane; ženska mladež, roj. v letih 1927, 26, 25, 24 v Giovani Ital i ne.
Za voditelje ni nobene starostne omejitve. Ponovno se opozarja, da je bilo vpisovanje poverjeno šolam, ker imajo one najboljši pregled nad mladino. Tisti pa. ki ne obiskujejo šol, se lahko sami osebno predstavijo na zveznem poveljstvu GILLa, Bleiweisova 28, ki tudi razdeljuje formularje in da vsa potrebna pojasnila.
Uradi za izseljevanje Nemcev - v Ljubljani
S Kočevskega se je izselilo do 13.000 ljudi
Ljubljana, 6. decembra.
Kakor smo že svoj čas poročali, je v Kočevje sredi oktobra prispela iz Nemčije skupina železniških voz, v katerih so bili nameščeni posebni uradi za izseljevanje Nemcev. Od ljubljanskega okrajnega sodišča sta bila v Kočevje določena tudi dva sodna uradnika, ki jima je bilo zaupano overovanje podpisov na raznih listinah, zlasti podpisov gospodarjev in posestnikov na zemljiškoknjižnih listinah in na generalnih pooblastilih. Ta dva uradnika sta v 6 tednih overovila nad 6700 podpisov. Izse-ljevalni uradni posli na Kočevskem so končani. Izselilo se je iz kočevskega okraja do 13.000 Nemcev ali 99% prebivalstva. Nekatere vasi so popolnoma izpraznjene, tam vlada tišina. Vse je zapečateno. Ponekod ee tu in tam izza vogala pokaže kaik cigan.
Vsa železniška garnitura z vsemi selitvenimi uradi se je zdaj preselila v Ljubljano in je bila postavljena na poseben stranski tir med glavnim in gorenjskim kolodvorom. Ti uradi so včeraj že
pričeli poslovati. Vsak ljubljanski Nemec, in oni iz okolice, se mora javiti v teh uradih zaradi popisa in kontrole. Kolikor je znano, je bilo na mestnem poglavarstvu vloženih kakih 825 prošenj ljubljanskih Nemcev za izselitev. Te prošnje so bile sedaj poslane na Vis. komisariat, da jih po posebni glavni selitveni komisiji pregleda, odobri in ukrene vse odredbe za selitev.
Na magistratni deski je bil do včeraj nabit tudi razglas, ki je določal, da lahko Nemci, ki so že nemški državljani, ostanejo v Ljubljanski pokrajini in nadalje opravljajo svoje posle, prav tako je bilo objavljeno, da lahko v naši pokrajini ostanejo tudi oni Nemci, ki so bili jugoslovanski državljani, glede katerih državljanstva pa bodo pozneje izdana potrebna navodila. Kakor smo izvedeli, je zaprosilo za izselitev tudi do 200 oseb Nenemcev. Nekateri Nemci, ki so sc odločili za izselitev, so že prodali nekaj svojih nepremičnin in je zadnji čas opažati na nepremičninskem trgu živahnejše zanimanje in večje kupčije.
Letošnji sv. Miklavž je bil bolj domač
Ljubljana. 6. decembra. | Letošnji Miklavž je za nami. Veliko je bilo radostnega pričakovanja, veliko je moral misliti Miklavž kako bo zadovoljil svoje male,
Crijatelje in vse druge, ki so dobri. Letos je ila glede nakupovanja daril večja zadrega kakor druga leta. Pa vendar, za vsakega jc sv. Miklavž kaj kupil. Petični Miklavž si je seveda lahko privoščil tudi kakšne dražje stvari. Bilo pa jc pri letošnjem Miklavžu opa-
Prvo državno nagrado za mladinske skladbe je pred leti prejel rimski skladatelj Leon Santa-relli za opereto »Pevčka s planin«. To izredno melodiozno in vzgojno delo bo izvajalo ob spremljavi orkestra nad 60 mladih pevcev in igralcev iz Salezijanskega mladinskega doma na Rakovniku v ponedeljek, 8. decembra ob pol 5 popoldne v Frančiškanski dvorani. Vstopnice dobite jutri od 17—20 in na dan predstave od 10—12 ter od 14 naprej pri blagajni.
..Delajmo iaslice“
|e lepa adventna knjiga. Odkriva neizčrpno bogastvo jaslic in daje podrobna navodila za poslavljanje. Sto strani, 38 slik. Stane samo S lir.
Dobi se v Ljudski knjigarni, Slovenčevi podružnici. Mik o ičeva c. in Mladinski z»lo|bi. Pri večjem naročilu pri Založbi »NOVA STVAR« (Domobranska cesta 27) popust. (Telelon 47-48)
žiti, da se je spomnil starih dobrih časov, ko ie na nastavljeni krožnik naložil domačih jabolk, suhih krhljev, pa orehov s pomaranča-mL Tudi letos je bilo veliko otrok na takle način obdarova‘nih. Miklavž ni mogel nakupiti kar bj_ hotel, kajti tudi on je moral imeti karte, če je hotel kupiti take reči, ki so 6icer pod zaporo. Tudi Miklavž ni imel nobenih privilegijev v trgovinah. Zato pa je v večji meri nakupil sadja in slaščic, ki jih je nakupil po mili volji.
Otroke je sv. Miklavž obdaroval tudi z igračami, vsaj dejali bi tako, ko je pa bilo po trgovinah z igračami te dni vedno tako veliko ljudi. Otroci so bili daril sila veseli, saj tudi ni vsak dan sv. Miklavž, ki bi bil tako radodaren kakor je bil včeraj.
Če si hodil včeraj po mestnih ulicah, si opazil nenavadno veliko ljudi. Posebno v večernih urah. Vsak je tiščal pod roko zavojček. Eden enega, drugi sipet po več, pač toliko, ko-Ukršne so bile potrebe. Vsi pa so hiteli proti domu, da pripravijo svojim ljubljenim otrokom veselje. Nekatere je sv. Miklavž že včeraj obdaroval, druge, in teh je bilo veliko več, pa je obdaroval šele danes na vse zgodaj. Joj, koliko otrok danes ni moglo zaspati vso noč, ko so pričakovali Miklavža, kdaj jih bo obiskal. Culi so, pa ga kliub temu niso slišali. To se jim je čudno zdelo. Pa kdo bi razmišljal o tem, kdaj je prišel, glavno je, da je nastavljena skleda polna sladkih (stvari in sadja, zraven pa še zavoj z darilom. — Letos tudi ni bilo toliko Miklavževih večerov kot sicer. Na kratko: Miklavž je postal bolj domač, kar doma se je rajši držal. Zakaj pa ne, ko je pa zunaj bilo tako mraz.
Igor Zagrenjen:
eo
Zavetje v pečevju
Na 6tarem štoru 6e še 6veti eneg, prav malo ga je že. Da hi te zlodej I Tako dolgo si 6e držal? Res da 6i ves medel in dia veliko dni ne boš več prestrajal, ali človeku se vendarle zdi čudno, da ga v takem kraju še zmerom narajma! Vidiš, tule zraven že širi, skoraj da zares preveč prijazno, vsak svoj beli list skromna roža, niikoui ne či6fo zagotovo pred 6-ne-gotn in pozebo rešena — teloh. Pa tisti zeleni te’oh? Skromen cvet, prašniki svetijo v njem s skromno radodarnostjo. Če čas ne bi bil tako reven na veselju, kdo neki bi se zmerni! za taik reven cvet? Kdo neki? Pa kako se upa odpreti čašo? Kako se upa razcveteti? Saj je še vse trdč pritisnjeno pod okrutno vlado zime. Ta se še ne mara posloviti. Kakšen posebno mrzel dan 6i izbere — in spet se zapode izpod sivega neba beli metuljčki, mrzli, beli metuljčki. Kako nagosto 6e vsipajo in roje! Pa je spet vse belo, spet se zdi ves kraj tak, kakršen je bil pozimi. Veje 6e upogibajo pod tezo vodenega •nega, kdaj pa se kakšna veja naveliča teže in se je otrese. »Puh«, napravi, in breme sede voljno podnjo, brez godrnjanj,*, kar tak6 obsedi tam. Pajčevina se prede čez dan, ki ie pust io čmenikav.
Za hudirja se tam zgoraj ne upa začeti pomlad. Zmerom se še dobi kakšna sprememba, ta 'le dan, ki je vmes, dan, ki moti Lii ne pusti, da bi se razmahnilo — življenje, vsaj tisto, ki borno miga in 6e usaja pred vsako pomladjo.
Ti možje gredo dol.
Na vsakem koraku srečavajo zdaj, ko gredo po visokem gozdu, tisto pustošenje, ki ga je bila tam zaupala srečnejšim časom pozna jesen. Ubogo, gnilo listje, zbegano drevje, ki še ne ve, kaj bi počelo 6 popki, zemlja, ki tiho ždi v pričakovanju, da ji bo vendar že ukazano, naj izpolni zapoved prirode. Tako zmešano puščavo najdejo možje z višin. Dih pa je vendar že mlačen spomladanski.
*
Ah, le! Koliko lepše stopi noga na kopnem kakor gori v snegu! Kar lahak 6e počutiš, ko tlačiš doli grede z igli-čevjem pokrita tla in ko suvaš v preležano, prezimljeno listje. Saj to je gnoj, kako je mastno, umazano in zoprno! Hoditi pa 6e da čas prav fletno.
Le naprej, možic! Zdaj je zakrožila kri. Z obrazov puhti, potne srage, ki 60 se nabirale, zdaj lijejo raz obraz. Pod pAzduho je ogabno gorko, zraven pa kar
čutiš, kako se ti na dlakah po preih na- , birajo znojne kapljice. Miru nimaš pred njimi, neutrudno te ščegetajo, ko se spu-1 ščajo po životu dol do popka. Pa kako se sope! in lica, lica, ta pa žehte kakor bi človek sedel zraven hud6 zalaganega ognja. Kri buška vanje, zdaj gore.
Kaj pa hočeš! Zmerom si bliže dolini.
V	domače, bolj vajene kraje se spuščaš. Malo je te gorjave, zares od strmega pota, ko se se tako neugnano poganjaš kar naprej dol, še več je je pa nemara zato, ker te tako dolgo ni bilo med ljudmi. Zdaj pa spet prihajaš v kraje, ki se v njih veš zasukati! Dolina je blizu, pa tudi drugi letni čas, kaj pa misliš, kamor zdaj greš in kjer boš pot končal, tam je že zdavnaj pomlad, vselej zelena pomlad je taml
Zmerom mlačnejši prihaja zrak. Kako voljno zasopejo pljuča, kako lepo ti ta ne zna umivati lic!
Zdaj pa zagledajo prvič več telohov. Ta je bel, oni zelen. Pa ko pridejo malo niže, tam jih že pozdravi jetmik! Siva, kosmata velikonočnica — to zagledaš ob poti. Da si že vendar tu, ne veš, s kakšnim veseljem te pogledam! Kar zdi se mi, da bo po razdejanju kakor ste ga ve, gozdne rože, morale prestati, pa ste spet pognale
—	tudi za nais kmalu prišla prava pomlad!
Ko krenejo iz gozda na piano, ee jim zaeveti nasproti v bregu med čopastim
vrnuhom, v najbolj nepripravnem kraju, 6e zdi, vojska trobentic. Eden skoči iz gruče preč in ei utrga šop, potlej pa z vnemo piha vanje in smešni glas med gručo napravi ničkoliko veselja.
Nobeden ni pogledal, kdaj so se čez nebo navlekli oblaki. Kdo pa bi za takšno reč tudi imel čas!
Oblaki so prepredli nebo do kraja. Ta ali oni od ljudi, ki so se urno 6puščali po stezi proti Klokovnjaku — res je bila borna, ali kdor je vajen hoditi, ta 6e še sprašuje ne, kakšna je — ta ali oni 6e je ozrl med drevjem proti goram nad seboj, tako mimogrede. Videl je pa, da so jih objele megle, počemerile 60 se in se skrile v njih.
Ko 60 že malo bolj na ravnem, jih zaleti dež. Prav pohlevno pršenje, tako, kakršno je v navadi konec aprila ali prve dni maja. Pretenke kapljice se spuščajo iz sivega zastora, kar naprej, kar naprej. Svet postane zamišljen kakor bi 6e bi'1 ustrašil, da mu je bila spet ukradena lepota, ki jo je bil šele komaj dobil.
Ko so 6pet malo niže, jih pozdravijo zvončki, ti zamišljeni lepi kimavci. Nedaleč preč pa še najdeš, kar na lepem,, rjuho enega. Ootovo ga je bil privlekel’ sem dol plaz. J visoko gori je bil ta sneg sedel, zdaj je pa tu kakor bi se norčeval iz rumenih mačjih oči, ki se varno šopirijo okrog sive skalne klade 6redi med bujno poganjajočo spomladansko travo.
To je pa že zares prava pomladi Dalj ko greš dol, več cvetja srečaš. Ko minejo zadnji 6trmi rob in 6e spuste po melišču na ravno spodaj, vsi pre-dahnejo. Čeprav ni nobeden nič ukazal, tam ostanejo in zajamejo sapo. Dež pa mirno gre nanje, pohleven dež, tak dež, da tudi ure in ure nikoli ne bo nikogar premočil, če je le zoj»r njega kolikor toliko zavarovan. Tak dež gode in šumi jx) listju, sika potihem med skale, pripravlja k solzenju bolj nežne glavice V6eh spomladanskih cvetk.
Zdaj že gredo skoraj po ravnem, pod listnato 6treho bukev. Kako ti tole zeleno, nežno bukovo listje ni čedno! Tako sve-tlozeleno je, tako je tiho kakor bi prav ne moglo verjeti, da se je tako zgodaj vse-dlo na veje!
Ti pa greš pod to mirno, čedno zeleno streho, greš e takim voljnim srcem kakor je bul podobno pot hodil rajnki Velen, če
fa je bil kateri poznal: tako mehaik, do-er in s srcem pri vseh ljudeh pa 6tvareh enake volje!
O ti dobri bukovi gozd! Ti mehkoba zelenega listja, ki se nate prav pohSevno »pušča dež! Kakšna 6treha 6i ti, kako nas napeljuješ na nove reči, kaj vse nam ne budiš, v srcu! Kakšne upe, kako vesele ©like o dneh, ki še pridejo!
Kaj je pa zraslo tod divjega česna! Kako oster duh zdaj udarja v nos! Sam divji česen, divii česen, kar skozi, ko greš to 6vojo pot
Zanimivosti iz »Obiska«, št. 9-10
Pred dobrim tednom je izšla težko pričakovana predzadnja letošnja številka tega našega edinega ilustriranega družinskega mesečnika. Zaradi izostanka nekaterih mesecev, ki so ga povzročili posebni letošnji časi, mora revija v dvojnih številkah dohitevati zamudo, tako da bo do Božiča le izšlo vseh dvanajst številk.
Tudi pričujoči zvezek predstavlja po vsebini in obliki prijetno presenečenje, kakor 6tno to pri »Obisku« vsako pot navajeni. Naslovna stran v baktrotisku kaže impozanten prizor iz letošnje uprizoritve Shakespeareove drame »Hamlet* v dramskem gledališču. Z bakra tiskana priloga prinaša dalje zanimive posnetke o sloviti božji poti Barbani pri Gradežu in o oglejski baziliki, potem domači prikaz v slikah o suhi robi pod naslovom »Sem Ribnčan Urban*. Jedro slik v bakrotisku Ivori vrsta izvirnih posnetkov M Javornika o letošnjem poznem usihanju Cerkniškega jezera in o svojevrstnem ribarjenju na tem čudesu našega Krasa. Ni. manj zanimiva in domača ni naslednja skupina slik S. Kristana pod geslom »Pojdimo v prejo«. Prikazuje staro predenje domačega platna v Beli Krajini. V bakrotisku prinaša revija še nekaj posnetkov naših fotografskih mojstrov: Bolaf-fia, dr. Krisperja dr. Freliha in P. Kocjančiča.
V	knjižnem, to pot še posebno obilno ilustriranem delu, beremo na prvem mestu krepko novelo M. Petriča »Ločnica«, ki je jedrnat prikaz življenja naših gorjancev in njihovega boja z divjo prirodo. Zorko Simčič, uveljavljajoči se mladi, menda edini sedanji slovenski humorist, je prispe-
val šaljivo »Zgodbo o mitnini«. D. Dolinar je napisal zanimiv, s slikami osvetljen prikaz »Vrtovi in cvetje v sivi davnini«. Pod naslovom. »Suez — vrata v široki svet« prinaša revija vreto nadvse učinkovitih slik o Sueškem prekopu in njegovih zanimivosti. Jan Plestenjak je napisal kratko in dobro črtico »Očetu, ki ga čas ne vznemirja«. Marjan Juvan, priznani naravoslovni pisatelj nam nudi »Božjo apoteko« s koristnimi navodili za domače zdravljenje z zdravlinimi zelišči. Posebno aktualen ie prikaz v slikah »Portugalska, nova in stara«. Nadaljuje se zanimivi roman »Amarillys, sladki cvet« s slikami. Nekaj zanimivih podob iz naše ljudske umetnosti prinaša setavek R. Lenčka »Nase slike na steklo«. Oglasil se je spet »Obiskovim« prijateljem že dobro znani Jumbo to p>ot 6 pretresljivo novelo »Primer dr. Goljanova«. Pisan, raznovrsten, uporaben ter današnjim časom primeren je obsežni modni del. Zanimive in napete so uganke ter šah, še posebno pa kriminalna uganka v slikah pod naslovom: »Videz večkrat vara«.
Poleg navedene vsebine prinaša ta številka polno zanimivih slik in drobiža, tako da znova opravičuje sloves te naše najboljše in najmodernejše ilustrirane družinske revije.
V6e prijatelje »Obiska- opozarjamo, da bo revija prihodnje leto izhajala redno in točno vsak mesec. Nekaj zanimivosti in privlačnosti za prihodnji letnik bo objavljenih v 11 — 12 številki, ki bo v povečanem obsegu izšla za Božič. »Obisk« se naroča pri Upravi, Ljubljana, trgovina Ničman, Kopitarjeva ulica.
Še nekaj pojasnil o prodaji oblačilnih predmetov
na karte
i.
1. Glede zahtev po tekstilnih bonih s strani pokrajinskih ali občinskih uprav, ali a strani zavodov, bank itd., ki želijo nabaviti svojemu osebju uniforme, se pojasnjuje, da se za zavode, banke in podobno ne morejo dovoliti boni v omenjeno svrho; nakup odnosnega blaga za oblačila osebja se more vršiti samo z osebnimi nakaznicami osebja samega.
Kar se pa tiče pokrajinskih in občinskih uprav, je treba razlikovati med osebjem, ki mu ie uniforma neobhodno potrebna (cestni stražarji, gasilci, pometači itd.), in osebjem, ki mu ni potrebna in ki mu zadostuje čepica ali trak okoli rokava, da se kot tak razlikuje od drugih.
V prvem primeru (ki spada k onim, o katerih je govora v čl. 22. nar. Vis. komisariata št. 144, Sl. 1. 512/90-41-XX) velja sledeče pravilo: trgovsko-industrijska zbornica izdaja zahtevane bone za najnujnejšo količino tkanin v svrho nove uniforme, ali pa obnove prejšnje, tozadevno pa se poudarja, da bi bilo na mestu podaljšati dobo trajanja oblačilnih predmetov, da se tako omogoči ono varčevanje s tkaninami, z.i katerim stremi ravno sistem nakaznic.
V drugem primeru pa se ne izdajajo boni, ker za obnovo uniforme se bo treba poslužiti oblačilnih nakaznic odnosnega osebja.
2. Glede na odd. I. okrožnice Vis. komisariata z dne 7. nov. 1941, VIII. št. 4776/62-41 se pojasnjuje:
a) Nakupni boni, ki jih izdajajo okrajna glavarstva ali trgovinsko-industrijska zbornica, so veljavni za nakup racioniranih izdelkov wi de-tajlistih in sploh pri podjetjih, ki prodajajo občinstvu. Dobavitelj ne sme napraviti na bonih nobenih beležk in imetniki bonov lahko nakupujejo pri podjetjih, ki si jih sami izberejo. Kakor že omenjeno v gori navedeni okrožnici, se skupna količina blaga, ki ga sme konzument prevzeti, lahko na njegovo željo deli na več nakupnih bonov.
Zavodom, sožitjem in podobnim konzumen-toin. ki so pred uredbo nakaznic normalno obnavljali svojo zalogo pri veletrgovcih ali producentih in ki so nakupovali znatne količine blaga, je dopuščeno, da dobijo od trgovsko-industrijske zbornice dovoljenje (pooblastilo), da si tudi za naprej nabavijo blago pri svojih omenjenih običajnih dobaviteljih.
Trgovinsko-industrijska zbornica bo beležila to pooblastilo na nakupnih bonih in dobavitelji bodo podatke na njih beležili v knjigi prejema in oddaje, da jim služijo kot opravičilo za oddano blago.
b) Nakupni boni se morejo praviloma uporabiti samo v pokrajini, v kateri je sedež okrajnega glavarstva, ali pa na katero se razteza jurisdikcija zbornice, ki jih je izdala.
Kljub temu se dovoljuje trgovinsko-industrij-ski zbornici, da s posebno pooblastilno beležko na nakupnih bonih omogoča njeno veljavnost tudi lz-
Non rinunciatea!piacere Ne odpove/te se ugodju
fumare!... Oiamja!...
Ma F UM AT E ne/ modo ampak KADITE bolje migliore con	z
ANICOTINA F. DP.
FIITRO DENICOTINIZZANTE POLI-VALENTE
Brevettato in tutto il mondo (Bre-vetto Italiano N. 384952)
Derlvato da studi rlgoroBl deirEmi-ueute Chlmlco e Blologo Professore Dott. Comm. LUIGI BERNARDINI, Ispettoro Generale Tecntco at Monopoli dl Stato, ConBlcliere' dl Presideuza nell’Assoolazlone Sclentlfica Interna-zlonale del Tabacco, cou Sede In Bre-ma. Mernbro d’Onore del Centro Internacionale del Tabaceo, con Sede in Roma, Membro dol Conslelio Diretttvo deU’Ente Nazlouale per 11 Tabacco, eoc. eoo.
Autore delta vooe „11 Tabacco" suU'£Inciclopedla Treccaui.
ANICOTINA F. D. P. e l>uuieo Hitro che Inslome allu nlootlua el im j na anche tutte le altre basi orgaulcho e trli altrl prodotti noči vi, quall l’os-sldo dt carbonio e l'aotdo cianiririco. IM o n ollerti ll guslo, 1’aroma e 11 prbfumo del fumo del tabacco, e ne couserva uraldi i eas e t vapori.
Nelle migliori ltivendite di Generi di MouOpollo e uei p Ki iinportantl ue-gozl di Articoll per Fumatori.
Quattro fra le pln Importautl Ditte in Itatia, speolallzzate tn Articoll per Furaatorl, si procureranno il placere di favorlrvi al vostro domicilio, franeo e racuomandato: uu elegante hoochino in calalite eon 11 filtri, contro rlmesea anticipata di L. 15.
Auolie tre tcatole di filtri di rl-cambio, osrui ecatola 1° filtri, L. 15
(sempre franoo e raocomandato).
Indirlzzare rlchleste e rlmease a:
PftOTINIKOTINSKIM POLIVALENTNIM FILTROM
patentiranim po vsem svetu (ita lijanski patent št 384952)
ANIKOTIN F. D. P. je po »trojem proufavanju »eatavll znameniti kemik in biolog profeaor koinendstor dr. LUIGI BERNARDINI, glavni tebnifni nadzornik državnih monopolov, nvčtnlk v predsedstvu Mednarodne znanstvene zveze za tobak r sedežem v Bremenu, rastni član Mednarodnega zavoda za tobak s sedežem v Rimu, filan vodilnega sveta državne ustanove za tobak itd. itd.
Pisec razprave Tobak" (II Tabacco) v Enciklopediji Treccani.
ANIKOTIN F. D. P. Je edini filter, ki z nikotinom vred izloča »udi v»e organske luge In druge Škodljive proizvode, kot so ogljikov dvOkis in rija-novodik. N« kvari okusa, duha in vonja tobačnega dima in ohranjuje njegove pline in pare vlažne.
Dobiva se v boljSih prodajalnah monopolnih Izdelkov in v važnejših trgovinah s potrebščinami za kadilce.
Stirl ualvažneiSc tvrdke v Italiji, specializiraue v potrebščinah za kadilce, Vam bodo z velikim veseljem oosialo na dom priporočeno In brez poKtnlne eleganten ustnik iz palalila z tl filtri proti predhodnemu plačiln 15- lir.
Tudi tri Škatle z nadomestnimi filtri, katerih vsaka vsebuje 10 filtrov, stanejo 15‘— Ur (brez poštnine in priporočeno).
Naročila In denar poSljlte na:
Ditta CARMIGNAM - 40, Via Colonna Antonio« • ROMA Ditta SAVINELLI - i, Via 0refi«i - MILANO Ditta SAVINKLU - BI, Galleria Manini - GENOVA
153, Portloi XX Smtombre • GENOVA Ditta INSERRA - 206, Via Rema - NAPOL!
N. B. — I signori grosnisti e riven-lltorl possono rivolgerui direttamente
N. B. — Gogpadja razprodajalei na debelo m <m>Mo se lahko obrnejo nr-
rnvpoaf mi:
ANICOTINA F. D. P." - Via Po, 4 Roma
OSRAM
Rlchledete »ompre lam pada con quaalo imballo. Eas* VI aaaicurano: Qua-lila - Economia - Grande auantila dl luce.
Zahtevajte vedno žarnice s tem zavojem. One Vam jamčijo: Kakovost Varčevanje - Veliko količino luči
loSRAffgoSRANT
D
'///j j
ven pokrajine. Odnosno pooblastilo mora imeti izjemen znaiaj, zaradi tesar se bo dajalo le v primeru, da je interesentu to v resnici potrebno.
3.	Prihajajo vprašanja glede kriterijev, po katerih se je ravnati pri obnovi namiznega, posteljnega ali toaletnega perila za hotele, penzije, častniške krožke in menze, bolnišnice, otroške domove itd., za gostinske obrate (restavracije, kavarne itd.), za oddelke industrijskih podjetij, ki skrbijo za higiensko sanitetno pomoč svojim na-slavljencem ter za trgovinske ladje.
Že čl.	19.	naredbe Vis.	komisariata	št 144,
Sl. I. št 512/90-41 pove dovolj jasno, da se za izdajo nakupnih bonov v takih primerih mora zbornica ravnati po kriterijih najstrožje ekonomije.
To pomeni, da če omenjene vrste sožitja itd. že obratujejo,	se načeloma	ne bo dalo	nobeno
pooblastilo	za	nakup blaga,	razen če interesenti
dokažejo, da imajo absolutno potrebo po blagu. Nasprotno,	če	gre za novo	ustanovljena	sožitja,
se bo dovolila najnujnejša količina, potrebna ne-obhoduo za njih obratovanje.
II.
1. Glede na čl. 11. nar. Vis. komisariata z dne 8. novembra 1941-XX, Sl. I. št. 512/90-1941. se opozarja, da more imetnik osebne oblačilne nakaznice, ki se je okoristil z možnostjo, ki mu jo daje tretji odstavek omenjenega člena, da si nabavi manufakt, čigar vrednost ie višja od 40 točk za nakaznice A in višja od 32 za nakaznice B, uporabiti svojo nakaznico za nadaljnje nakupe šele v drugem ali v tretjem štirimesečju onega leta, za katero velja nakaznica, pač po tem, če je število preostalih odrezkov višje ali nižje od 80 ali 64 za nakaznice A ali B.
Nadalje se daje na znanje, da morajo detaj-listi. če je nabavljeni manufakt bil kožuh (čigar vrednost v točkah ie. kakor znano. 110. 90. 80 ali 90. če gre za moški, ženski, deški ali dekliški kožuh), dodati listom za zbiranje točk. na* katerih so bili nalepljeni odnosni odrezki, izjavo, s katero se posvedočuje. da se odrezki nanašajo na nakup kožuha. Trgovinsko-industrijska zbornica ali okrajna glavarstva bodo vrnila detajli-stom one liste, na katerih se bodo nahajali odrezki z višjo numeracijo od 80. 65. 50 in 60. če gre za moške, ženske, deške ali dekliške nakaznice. katerim bi manjkala gornja izjava.
Trgovinsko-industrijska zbornica ali pa okrajna glavarstva bodo vrnila tudi one liste, na katerih se bodo nahajali odrezki z višjo numeracijo od 40, ali 32 do 80, 65, 50 in 60 (kakršna je pač nakaznica), če odrezki niso skupno odrezani v popolnem vrstnem redu Številk od 1 naprej.
Vrnjenih listov ne bo mogoče prei izročiti v zameno za bone za dvig kot šele v štirimesečju. v katerem no tisti nalepljeni in predčasno predloženi odrezki veljavni.
2. Na vprašanje glede smernic pri razdeljevanju posameznih kož za kožuh, se pojasnjuje:
Dočim ostane v veljavi prepoved prodajanja kož za kožuhe občinstvu, se potrjuje, da je dovoljena prodaja in izmenjava omenjenih kož med trgovci, med trgovci In obrtniki ali konfekcionisti potom predložitve listin, ki dokazujejo upravičenost za omenjeno poslovanje.
Trgovci, obrtniki in konfekcionisti lahko uporabijo kože za popravo kožuhov, za garniture, za mufe, ovratnike itd. in jih tako opremljene lahko prodajajo konzumentom. ne da zahtevajo točke.
Lisice in podobne izolirane kože. ki so že montirane, niso podvržene odvzemu točk.
8. Z ozirom na oddelek I. okrožnice Visokega komisariata z dne 24. nov. 1941 No. 4776/107-1941 glede inventariziranja blaga v točkah po stanju z dne 30. nov. 1941 se pojasnjuje, da morajo trgovske tvrdke, ki izvršujejo trgovino na debelo in na drobno, sestaviti in predložiti ločene prijave zalog, vsaka na predpisanih obrazcih v treh izvodih: eno za zadevno hlago v trgovini na drobno, drugo za zadevno blago v trgovini na debelo.
Kadar se medsebojno pomešana trgovska delavnost na debelo in na drobno ene in iste tvrdke ne vrši potom ločenega vodstva, so interesi-rane tvrdke, ki se bodo smatrale za deta|liste, zavezane predložiti samo 1 prijavo.
4. Tiskarski stroški za tiskovine inventarja gredo v breme trgovinsko industrijske zbornice. Ta pa Je pooblaščena, da Jih povzame od vseh onih, ki so dolžni predlagali inventar.
5. V nejasnih in dvomljivih primerih se je glede razlage predpisov o prodaji racioniranih tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve ravnati po pojasnilih, ki jiU bo iadajal Visoki komisariat
Ljubljana
Jekocitrol, Tonovin, Efctusin rabljena e Jeklenice,, očiščene, kupujemo z zamaškom ali brer. .»Cehostaklo«, Resljeva ceste.
Koledar
Danes, sobota, 6. deccmbra: Miklavž, škoi.
Nedelja, 7. decembra; 2. adv.; Ambrož,
Ohvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobru 31.
Križnnska inoška kongregacija ima na praznik Brezmadežnega spočetja duhovno opravilo zjutraj in zvečer v družbeni cerkvi v Križankah — Pričetek izjemoma zjutraj ob pol sedmih, zvečer pa ob pol šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno sv obhajilo.
Ljudskf oder je s svojo uprizoritvijo Le-skovčeve draine »Vera in nevera« odkril pravi pomen in vrednost tega dela. Tako je napisala kritika in to je nnjlepše priznanje prirediteljem. Občinstvo ;pa mora svoje hvaležno priznanje avtorju ižraziti s tem. da se v obilnem številu udeleži ponovitve, ki bo jutri, v nedeljo popoldne ob 5 v frančiškanski dvorani. — Vstopnice za prireditev, katere čisti dobiček je namenjen socialni akciji Rdečega križa, dobite v predprodaji pri Sfiligoju v Frančiškanski ulici.
Osniifkj proračunov mestne občin/' ljubljanske za 1. 1942 so izdelani ter so po § 117. zakona o mestnih občinah od danes 5 dni, torej od 6. do 10. decembra, razgrnjeni občinstvu v vratarjevi sobi v pritličju mestnegu poglavarstva. Mestni trg št. 27. Vsak član mesta in tudi vsak« oseba, ki plačuje neposredni davek od imetja občini, ima pravico, napraviti svoje pripombe k osnutkom proračunov v tem roku.
Mestno zdravniško dežurno službo bo od
sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj opravljala mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Ple-teršnikova 13-1. lelcfon 47-64. — Od ponedeljka od 8 do torka do 8 po mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan. Korvtkova 18, tel. 36-24.
Kdor še ni dobil živilske nakaznice za december lahko pride ponjo tudi v nedeljo 7. t. m. v mestni preskrbovalni urad v Mestnem domu od 9 do 12.
Po oblačilne nakaznice nai pridejo vsi tisti, ki stalno prebivajo v Ljubljani ter še niso dobili oblačilne nakaznice, najpozneje do prihodnje sobote 13. decembra med uradnimi urami od 9 do 15 v odsek za oblačilne nakaznice v I. nadstropju hiše na Ambroževem trgu št. 7, kjer je bil prej Mestni pogrebni zavod in vojaški urad ter je sedaj v pritličju tudi socialni urad. Po tem roku p« zamudniki nikakor več ne bodo mogli dobiti oblačilnih nakaznic, na kar vse upravičence izrecno opozarjamo.
Spominske knlloe
si oglejte v
LJUDSKI KNJIGARNI in pri NltMliNU
jan*Uo gledaliSče
Drama:
Sobota. 6. decembra: ob 14 30 zaključena predstava za Dopolavoro. — Ob 17 Sneguljčica. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Nastop svetega Miklavža s spremstvom.
Nedelja, 7. decembra: ob 14 Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Nastop svetega Miklavža s spremstvom. Ob 17.30 Dom. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 8. dec., ob 14: »Petrčkove {Naslednje sanje«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Nastop Miklavža s spremstvom. — Ob 17.30: »O, ta mladina!« Izven. Znižane cene.
O	p e r n :
Sol>ota, 6. decembra: Seviljski brlvee. Reu premierski. Začetek ob 17.
Nedelja, 7, decembra: ob 10.30 Desetnica. Krstna predstava. Mladinska igra. Izven. — Ob 16 La Boheme. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 8. dec. ob 10.30 ‘Desetnica«. Mladinska igra. Izven. — Ob 16: -Madame Butterily«. Izven.
IM
rrr-Žalost m veselje: r
Risal Jože Beranek rn::= Besedilo priredil Mirko Javornik
m
229.
Vse popoldne in vso ljubo noč sta sukala vesli tn drugi dan prav tako. Tretje jutro je Aleš planil pokonci ter pokazal bel rob na obzorju. Bližala sta se kopnemu. Se bolj sta pritisnila z vesli.
M
Kakšno veselje je prešinilo Aleša, ko so vrhovi gora vedno bolj zrli iz morja. Oprl se je ob rob čolna, se zagledal v zemljo pred sabo in vzkliknil: »Hvala Bogu, kmalu bova na suhem!«
231.
Sonce je z zadnjimi žarki zlatilo vrhove sivih, v nebo kipečih gord, ko sta pririnila do suhega. Pa nikjer ni bilo pravega kraja za čez noč in ne sledu o človeških bivališčih. Sam pust, in prazen breg.
Oblaki nad Tihim morjem
Gospodarske in politične osnove tihomorskega problema
Tilio morje je razburkano: ravno zdaj so na obzorju temeljna pogajanja med Japonsko in Združenimi državami, ki pa so hudo zapletena zaradi neizprosnih stališč obeh strank in docela nasprotnega osnovnega političnega pojmovanja sedanjih prilik okrog Tihega morja.
Ravno zdaj se odločuje usoda: ali mir in ■upoštevanje pravic ali huda vojna na ogromnem prostoru, ki ga bomo geografsko že natančneje očrtali.
Za pravilno ocenitev napetosti v Tihem morju bomo naznačili nekaj bistvenih točk celotnega položaja, ki nevarno ogražajo življenjsko ravnovesje med dvema velikima silama:
1. Prebivalstvo. V južni in vzhodni Aziji živi 950,000.000 v tesnih mejah. Amerika, Kanada. Avstralija in Nova Zelandija so pa strogo prepovedale vsako aziatsko vseljevanje v njihova obširna in do velike mere neobljudena in neobdelana ozemlja. To protislovje se posebno jasno kaže v Avstraliji, kjer živi na prostoru, ki bi mogel prehranjevati 480,000.000 ljudi, samo 6,500.000 prebivalcev. V zvezi s Mihi je gotovo zanimivo, da je že pred leti celo canierburyški dekan dr. Johnson predlagal iliMIi! naj bi tropsko severno Avstralijo od-' stopila Japonski. Brisbanski nadškof dr. Duhig pa je tedaj tudi svetoval, naj bi bivše nemško Kolonialno ozemlje Nove Gvineje, ki je danes pod avstralskim mandatom, vrnila Nemčiji, pa naj bi se obvezala, da lx> Avstraliji pomagala v obrambi proti vdiranju rumenega plemena!
2. Gospodarstvo. Vsa tihomorska obala z-ogromnim zaledjem, kjer je nagnetenih toliko milijonov človeških bitij, je izredno važno tržišče. V tem pogledu je zaželeno tržišče zlasti Kitajska, ki je zaradi kaotičnega političnega iu gospodarskega stanja prisiljena, da uvaža ogromne količine popolnih izdelkov iz tujine.
V	tem je glavna točka globokega spora
■	med Japonsko in Ameriko. Amerika namreč želi Japonsko docela izriniti s teh tržišč, saj je njen celotni izvoz na Vzhod od 1. 1913. pa do danes narastel za celih 1800%!
Nujno v zvezi s tem pa je tudi vprašanje surovin. Japonska je namreč kljub izredno marljivim delavskim silam zelo revna glede surovin. Uvažati mora kovine, olja, bombaž, les, premog in velike količine živil. S prisvojitvijo Mandžurije si je Japonska sicer pridobila ravno te dragocene surovine (zlato, baker, srebro, svinec, magnezit, premog, železo, les in živila), da bi se v svojem prostoru lahko naravno razvila, a dokler je v sporu s Kitajsko, ki jo 'podpira in hujska Amerika, seveda Japonska ne more izkoristiti svoje prednosti
v popolni meri. To je eden izmed obkoljeval-
nih manevrov, o katerem je nedavno govoril japonski ministrski predsednik Tojo.
Kratka zgodovina velikih trenj
Trenja v Tihem morju so stara že celih dvajset let. Napetosti so skušali omiliti z raznimi pogodbami in dogovori. Tako pogodbo so sklenili 1. 1922. kot sporazum devetih velesil (Amerika, Belgija, Francija, Italija, Japonska, Kitajska, Nizozemska, Portugalska, Velika Britanija), s katerim so se države podpisnice obvezale, držati se tako imenovane >politike odprtih vrat«, po kateri imajo vsi naroda enako možnost in pravico trgovanja in industrijskega udejstvovanja ipo vsej Kitajski.
Nato je prišlo še do washingtonske pogodbe petih velesil, ki naj bi zavrla pomorsko oboroževanje in je določila za Ameriko, Anglijo in Japonsko sorazmerje 5:5:5 kot osnovo sile za njihovo brodovje. V dopolnilni pogodbi v Londonu 1. 1930. so sorazmerje nekoliko spremenili v prid Japonski.
Obkroževalna politika
A eno so pogodbe, drugo pa dejanja. Amerika je kljub podpisom nadaljevala svojot ob-kroževalno politiko, tako da se je Japonska morala odločiti za odločno ravnanje. To je pokazala z zasedbo Mandžurije in Džehola. Kitajska, ki bi morala iti roko v roki z Japonsko, da bi se azijska obal lažje organizirala proti ameriški hegemoniji, se je s svojini plemenskim sosedom rajši sprla.
Tako smo prišli do odločilnega političnega boja med Japonsko in Ameriko, ki se utegne vsak hip razplamteti v velik vojni požar.
Zanimive vojne postojanke
Vojna bi bila zaradi ogromnih razdalj 10.000 do 15.000 km posebno težka. Nekaj primerov: razdalja od San Francisca do Jokohame preko ameriškega vojnega pristanišča Pearl Ilurbour pri Honoluluju znaša 10.200 km; od panamskega preliva pa do Pearl Harbourja 8700 kilometrov! V takih razdaljah bi ameriška mornarica prišla ob sapo.
Amerika si je svojo vojno pozicijo izgradila v obliki četverokotnika, ki ima središče v havajskem otočju z vojnim pristanom Pearl Harbour. A v tem središču je 50% prebivalcev japonske in kitujske krvi! Stranice tega četverokotnika pa se raztezajo od panamskega prekopa preko San Francisca k pristanu Dutch Ilarbour na Alcutskih otokih. Od tu 6e vije črta k vojnemu pristanu Cavite pri Manili. Druga
dva kraka gresta od Manile proti Tetuili na Samoi in od tod k Panamskemu prekopu. Na zveznici Panama—Manila leži Guam, najjužnejši otok Marijanskega otočja.
Japonske silnice pa gredo od silno utrjenega Boninskega otočja proti zahodu k obali latinske Amerike, kjer živi 100.000 Japoncev. Po Boninskem otočju pridemo k bivšim nemškim južnomorskim kolonijam, ki so pod japonskim mandatom. Zlasti važen pa je pri tem sklop aziatskih sil, k.j ga gradi Japonska in vključuje Mandžukuo, Tibet in Mongolijo. Z zasedbo Indokine pa si je Japonska zavarovala južni in zahodni bok. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so tudi v Siamu trdne skupine, s fašističnimi ideali iprežetih prebivalcev, ki se zavedajo škodljivega vmešavanja Združenih držav v azijatska ozemlja.
S tem bi bil v kratkih potezah nakazan ves problem v Tihem morju, ki bo v kratkem prišel do rešitve tako ali tako.
Dva tisoč golov — kaj hočete več
Na Dunaju so ljubitelji nogometne igre, ki vodijo natančne sezname o rezultatih nogometnih borb domačih klubov. Zdaj so tem računarjem živci hudo napeti: Znamenito dunajsko moštvo Rapid je na tem, da bo prav kmalu zabilo svoj 2000 gol. Do tega nenavadnega Števila, ki pa ne preseneča, ker so Rapidovi napadalci vselej bili znani kot izborni strelci, jim manjka le še 13 golov. Zanimivo pa je pri tem, da je isti Rapid tudi na tem, da bodo njemu kmalu zabili 1000. gol. Do tega manjkajo še trije goli. Poleg Rapida sta Se Vlen-na in Admira, ki imata čast, da se jim je njihova mreža zatresla manj ko tisočkrat.
Računarji so zdaj sila radovedni, če se bo moštvu Rapida prej posrečilo doseči želeno število 2000 ali ponesrečilo, da bodo sami 1000. gol zabili v mrežo.
človek more živeti tudi od samih slanikov
V	Amsterdamu je te dni umrl neki 82-letni ribič. Ukvarjal se je predvsem z lovom slanikov. Pri svojem delu pa Je zadnjih 60 let jedel same slanike s kruhom. To je bila njegova edina hrana celih šest desetletij. »Ce boš hotel dolgo živeti,« mu je dejal njegov stari oče. »pojej najmanj po 20 slanikov na dani« Tega nasveta se je držal in je dočakal visoko starost. Tudi. resno bolan ni bil nikdar v svojem življenju.
Svoje pogrebce je plačal
I	V Berlinu je pred dnevi umrl neki 72-letni možak, ki je zapustil svojevrstno oporoko. V njej je namreč določil, naj njegovo skromno zapuščino dobe le tisti, ki bi se udeležili njegovega pogreba. In res je prišlo na pogreb nič manj kakor 267
Goyaujeva knjiga o Kristusu
Te dni je v Franciji izšla knjiga »Le Christ« (Kristus), ki jo je spisal pred kratkim umrli sloviti pisatelj George Goyau. Kot uvod prinaša knjiga papeževo pismo, ki ga je Pij XII. poslal vdovi slavnega pisca.
Premnogim znani publicist grof Vladimir d’Ormesson je ranjkemu posvetil krasen članek v listu »Figaro« in v njem razodel postanek omenjene knjige.
D'Ormesson pripoveduje, da je neki založnik naprosil G. Goyauja, naj bi napisal knjigo za njegovo zbirko verskih spisov, namenjeno nevernikom. Stari Goyau se }e branil: »Vid se mi je tako hudo poslabšal, da ne morem več pregledati svojih zapiskov«. Založnik pa je vendar vztrajal v prošnji. Nato je Goyau nekaj časa razmišljal in mu dejal: »Edino, kar Vam lahko napišem, bi bila o Kristusu, to bi lahko narekoval brez zapiskov.«
Tako je nastala knjiga, ki je zdaj izšla po smrti pisateljevi.
Kralj tanga je umrl
Pred nekaj tedni je v glavnem mestu Argen-tinije Buenos Airesu umrl kralj tanga. Tako se je imenovan Kazimir Ain. Ko je bil še mlad, je bil občinski uradnik. Kasneje pa je v sebi začutil plesno žilico. Dobro je zaslužil, a žilica ga je gnala Se naprej. PriSel le tildi v Pariz, kjer Jji dobil prvo nagrado pri velikem plesnem turnirju. Tango je tedaj osvojil svet. V Parizu je potem odprl svoj lokal in Ain je sam plesal v njem. Postal je kralj tanga. Ko se je potem čez leta vrnil v domovino, ga je zdaj doletela smrt pri •neki prometni nesreči.
Meso so našli na dnu morja
Še vsem 60 v živem spominu velike bitke, ki 60 v preteklem letu divjale okrog norveškega pristanišča Narvika. Pristaniške naprave 60 bile ponovno hudo bombardirane. Zadete 60 bile tudi lope obširnih skladišč in mnogo blaga je šlo na dno morja.
Zdaj se je narviški preskrbovalni urad odločil, da s potapljači 6kuša dvigniti potopljene »zaklade«. In res niso bile malenkosti, kar se je potapljačem posrečilo spraviti na površje: našli so namreč ogromno zalogo mesa, ki so jo brž dvignili, Čeprav je meso bito v morju skoraj leto dni, 6e je izvrstno ohranilo. Preiskava je pokazala, da je prav tako okusno ko 6veže osoljeno meso.
Vsa mesna zaloga je prišla po naročilu nar-viških mesarjev iz Amerike 1. 1939, in so jo zdaj začeli prodajati navdušenemu prebivalstvu.
pogrebcev. Ko pa so pokojnika pokopali, so pogrebcem razdelili pokojnikovo zapuščino. Vsak izmed pogrebcev je dobil le malo, kajti zapustil je komaj nekaj več kakor 1000 mark.
Kakor daje bolnik pri preiskavi, ko zdravnik previdno vprašuje in tiplje, da bi našel skrito, boleče mesto, vedno krajše odgovor-', čimbolj se bliža preiskavajoča roka razbolelemu mestn, in se ji trepetaje umakne, ko je sama zadela ob rano, tako so tudi odgovori gospe Ceccove bili vedno krajši in previdnejši. In pri tistem »toda«, ki jo je zadel v živo, je nemudoma vprašala: »še košček torte, gospod kontrolor? Spekla so jo moj« dekleta!«
Pasotti je v dnu srca preklel »njena dekleta« in njihovo torto iz medu, testa in mandljev. Toda zdelo se mu je umestno, da pogoltne še košček. In še enkrat je potem potipal in udaril na prejšnjo struno.
»NK ne vem, prav nič ne vem,« je vzkliknila gospa Ceccova. »Skušajte govoriti s Puttinijem! Z gospodom Giacomom! M^ne pa nikar nič ne sprašujte!«
ir spet! Pasottiju je zažarel obraz ob misli, da ima nesrečnega gospoda Giacoma v krempljih. Tako morajo žareti oči jastrebu, ki se veseli, da bo zgrabil žgbico in jo držal za zabavo v svojih krempljih. Kmalu potem je odšel, zadovoljen z vsem, razen s tisto torto, ki mu je ležala v želodcu težko ko ilovica.
— ★ —
Puttinijeva hiša je bila z majhnim gospodarskim čelom podobna malemu, staremu gospodarju, ki je vladal v njej v fraku in z veliko, bMo ovratnico. Stala je malo nižje od ponosnega, težkega poslopja Pasottijevega, ob cesti, ki drži do Spodnjega
Albogasia. Popoldne okoli petih je šel jastreb s škodoželjnim obrazom tja. Potrkal je na vrata in poslušal. Doma je, doma je, nesrečna žabica. Kakor ponavadi se je prepiral s hudobno služkinjo. Pasotti je potrkal močnejše.
»Odpri!« je ukazal gospod Giacomo. Pa Marjana ni hotela slišati o tem, da bi šla dol in odprla.
»Odpri, odpri! Gospodar, jaz som.« Vse zaman. Pasotti je potrkal znova, tolkel ko kladivo.
»Za vraga, kdo je vendar tuf« je zakričal Puttini in prišel težko sopeč odpirat. »O, cenjeni gospod kontrolor!« je rekel, mežikal z očmi in slovesno namršil obrvi. »Oprostite mi! Ta nesrečna dekla! Saj ne vem več, kje imam glavo! Ne morem vam povedati, kaj se se v s.-' godi v tej hiši.«
»Saj ni nič res!« je kričala Marjana od zgoraj.
»Molči!«
In zdaj je začel pripovedovati gospod Giacomo o svojih križih in težavah. Moral pa je pri tem skozi pobijati ugovore nevidne dekle.
»Pomislite, danes zjutraj grem v Lugano. Vrnem se domov nekako ob treh. Pri vratih, poglejt-', tu so še kapljice — molči! — Nisem se zmenil za to in sem šel naprej. Prišel sem do stopnic, da bi šel v kuhinjo. Spet vidim kapljice. — Tiho! — Kaj neki je razlila? sem rekel. Sklonil sem se in podrgnil s prstom po tleh; spoznal sem, da je mastno, zaduhal sem, da je olje, tedaj s'■m šel za kapljicami. Tipal sem in vohal, tipal in vohal. Samo olje, cenjeni gospod kontrolor. Možno je dvojno, ali je prišlo, ali pa je odšlo, sem rekel. Če je prišlo v hišo, ga je moral prinesti oskrbnik, in potem morajo za kapljicami, ki so pred vrati, priti še druge vse gor do vrha; ako pa je bilo odnešeno iz hiše, potem ga je ta nesrečna ženska — molči ž? enkrat! — odnesla k sv. Mametti naprodaj in kapljice se morajo ponavljati spodaj. Obrnil sem se in šel za kapljicami, kar lepo za njimi in prišel do vrat. Cenjeni gospod kontrolor, kapljice drže k vratom. Ta ženska...«
Po teh besedah se je dekli sprožil jezik kakor prro pri budilki, in noben »molči« ni mogel več zadušiti glasnega toka jeznih besedi. Tudi Pasotti je poskusil in ker se mu ni posrečilo, se je razjezil še sam. »O, ničvrednica!« ji je zaklical, in prišle so ostre besede. Vsako izmed njih je spremljal gospod Giacomo s tihim mrmranjem, porojenim iz hvaležnosti.
»Res je, jezičnica, izborno, kako sem vam hvaležen. Tako je, čarovnica, prav tako, ti nehvaležnica, vse je tako, gospod. Kako sem vam hvaležen, cenjeni gospod kentrolor, zares hvaležen.«
Ko se je zdelo, da se jo Marjana izkričala in utihnila, je rekel Pasotti gospodu Giacomu, da mora govoriti z njim. »Ne vem, kje se me drži glava,« je odgovoril možiček. »Morate mi oprostiti, zelo slabo mi je.«
»Ne vem, kje sc me drži glava, ne vem, kje se me drži glava,« j? spet oživela Marjana in ga oponašala. »če sami tako pravite, potem ste pač zgubili glavo ponoči, ko ste spremljali ženske na Castello.«
»Molči!« je zakričal Puttini. Pasotti pa je z vražjo škodoželjnostjo vprašal: >Kako, kako, kako pravite?« Ko pa je videl, da je ves iz sebe od jeze. ga je prijel pod roko. Tolažil ga je z ljubeznivimi besedami in ga peljal na svoj dom. Poklical je ženo, da bi nesrečno žrtev potolažil t^r jo polagoma dobil v svoje kremplje, ter je pripravil tarok za tri.
—	★ —
Če je gospa Barbora igrala slabo, potem je gospod Giacomo, ki je premišljal, računal in sopihal, še slabše. Bil je zelo boječ igralec in se ni upal nikoli igrati sam proti onima dvema Danes pa komaj, da je sedel k igri, je že držal v rokah tako dobre karte, da se ga j? lotil čuden pogum; napovedal je igro.
»Bog ve, kakšno igro ima,« je mrlral Pasotti.
»Nič ne povem... Nič ne povem... Moji menihi hodijo na sprehod tiho, v copatah.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani) Jože Kramarič — Izdajatelj: Ini Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« tohaja vsak delovnik ob 12 Mesečna naročnina je i lir, ta inozemstvo 10 Ur — Uredaigtvoi Kopitarjev« a Ilc« *IU — Upravai Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — ieleloo ttei, to-di do «o M —
Podrainlcai Noro mesto,