Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je \ Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 iu 10.34'.) za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava; Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljkn in dneva po prazniku Veteizdainišhi proces v Trstu Obsodba se izreče ze danes ali jutri Podrobnosti iz predvčerajšnje razprave Drugi teroristični čini Gglede tretjega dneva ptocesa, v katerem so bili obtoženci vprvič zaslišani, in sicer Bevk, Manfreda, Kosmač, Sofija Frančeškin in Bidovec, se nam k našemu včerajšnjemu sumaričnemu poročilu poročajo šc sledeče podrobnosti. Na razpravi sta bila med poslušavci navzoča tudi general tržaškega kora Vacca Maggiolini in Rossi. Od kozularnega zbora sla bila topot navzoča tudi konzul Velike Britanije in konzul Združenih držav ameriških. Priznanje dijaka Bevka Prvi zaslišanec Bevk je na vprašanje predsednika, ali je v preiskavi prostovoljno izpovedal ali pa je bil prisiljen, odgovoril, da je izpovedal prostovoljno. Govori dobro italijansko in gladko, ne da bi «e veliko prekinjal ali pomišljal. Dejal je, da sta ga za jugoslovansko iredento pridobila 1. 1925. brata Maksimilijan in Albert Rejec, ki sta ga najela kot korespondenta »Edinostic. Onadva sta ga opozorila, da so Slovenci v Julijski krajini tlačeni, da nimajo nobenih šol, pa da je treba julijske Slovence ohraniti zavedne. L. 1928 šele in sicer julija meseca ga je Rejec posvetil v takozvano tajno organizacijo. Izročil mu je namreč devet raket, in sicer tri bele, tri modre in tri rdeče, da jih naj ob neki priliki (ob kakšni in kedaj in kje?) zažge. Ko se je Bevk cbotavljal, mu je Rejec rekel, da mora to storiti, ako hoče biti vreden članstva zarote. Avgusta tistega leta se je vršil dijaški sestanek v Cvetrovžu. Tam je Bevk, kakor trdi, dobil Ciril Kosmač Nato je prišel na vrsto Ciril Kosmač, ki je najmlajši med obtoženci; ima namreč samo '20 let. Tudi Kosmač je študent. Pravi, da ga je v okrilje zarote privedla revščina. Jelinčič ga je namreč nastanil pri družini Komclj v Gorici, kjer je bil zastonj. V protiuslugo je moral izvrševati naloge, tajne organizacije. Ni pa izvršil nobenih važnih nalogov in niti ni razdeljeval letakov. Slednje je potrdil tudi na izrecno vprašanje zagovornika Gianni-nija predsednik Cristini sam. , Izpovedbe Soliie Frančeškin Nato se je začelo zasliševanje Sofije Frančeškin. Frančeškin je elegantna, mlada in črno oblečena. Doma je iz Črnomlja na Kranjskem. Njen mož je Goričan in ima malo delavnico, oz, trgovino z bicikli in motornimi kolesi v Gorici. Na vprašanje, ali je v preiskavi prostovoljno izpovedala li pa je bila prisiljena, je odgovorila, da prostovoljno. Spoznala je Jelinčiča 1. 1928. Toda šele naslednjega leta je začela posredovati tajno korespondenco in letake. V tem letu šele je tudi zvedela, da sta ona in njen mož v službi tajne organizacije, ki jo je vodil dr. Sfiligoj. V prvi vrsti sta ona in njen mož posredovala med Gorico in Trstom in pri tej priliki opazila, da tržaška organizacija dela bolj marljivo, nego goriška. V Trstu so se vsi ( slovenski listi razdeljevali takoj, dočim so v Go- v rici zaostajali celi zavoji. Sofijin mož je prenašal delokrog in navodilo, kako naj spolnjuje svo.o na- | korespondenco na motociklu, in sicer navadno do logo kot član zarote. V izpolnjevanju te svoje na- , prosei4«, ki so ga rabili zarotniki, da se eventuelno med seboj spoznajo. Ta številka je bila zapisana v njihovih identitetnih kartah, ki jih ima vsak italijanski državljan. Priznava tudi, da je pomagal pri tajni ekspa-triaciji dveh antifašistov iz Milana. Predsednik jo vprašuje nato, dali ni pomagal tudi pri pobegu treh oseb, ki so zapustile Italijo j tri dni potem, ko se je zgodila eksplozija v skladi- i šču municije na Proseku. Glede tega pa pravi ob toženka, da ni pri tem nič udeležena. Tržaška tajna organizacija Vprašana j>o svojih zvezah s Špangerjem in drugimi tržaškimi obtoženci, izpove Sofija Frančeškin, da je po njenem mnenju in njenih vtisih na Tržaškem obstojala še posebna tajna teroristična organizacija, ki da je bila v zvezi z nekim tajnim italijanskim antifašističnim društvom To društvo je imelo prisego, ki je vsebovala pretnjo smrti vsakemu, ki bi izdal njene tajnosti, vede. ali nevede. Dr. Sfiligoj je o teh ljudeh dejal, da so nori. Glavni udeleženci so bili Marušič, Štoka, Bidovec, Rupelj in drugi, katerih da ne pozna. Nato je Fran-češkinova obširno povedala, kako da je doznala za atentat, ki ga je tržaška organizacija pripravljala na uredništvo »Popola di Trieste«. Ona da se je že bavila z mislijo, kako bi se atentat dal preprečiti, da pa tega ni storila iz strahu, da bi je zarotniki ne ubili. Ko je to pripovedovala, se je obtoženka začela jokati. Obtoženka je med drugim tudi priznala, da je zarotnike obveščal policijski agent Čeme na goriški kvesturi, če jim je pretila kaka opasnost. Nato se začenja zasliševanje obtoženca Bidovca. Izpovedbe Bidovca Bombni atentat na tržaško uredništvo Bidovec je izpovedal zelo pogumno. Najprej pripoveduje o bombnem atentatu na svetilnik zmage. Ta atentat je izvršil v dogovoru in v družbi z Milošem ter Marušičem. Šli so iz Trsta v Barkovlje s tramvajem. Potem so se peš vzpenjali do pokopališča. Odtod so šli po cesti, ki pelje na Prosek do vznožja svetilnika. Marušič je ostal na cesti, da straži. Bidovec jc bombo položil in prižgal vžigalnik, potem so se odstranili, vendar poka ni bilo. Potem začne pripovedovati o atentatu na uredništvo »Popolo di Trieste«. Nekega dne med 6. in 9. februarjem 1930 je prišel k njemu Marušič, češ, da je prejel mogočno bombo, r. katero se bo poskušal atentat na fašistično palačo ali pa na kakšno podobno poslopje v Trstu, par dni pozneje pa mu je povedal, da bodo skušali dvigniti v zrak uredništvo »Popolo di Trieste«. Potem so napravili ogled na licu mesta. Na dan atentata samega so se sestali pred manufakturno trgovino Oehler a. Miloš je nosil bombo, zavito v papir, pod pazduho. Na trgu sv, Katarine so se ustrašili karabinier.ev, misleč, da že kaj sumijo, Ko so se karabinjerji odstranili, so šli v poslopje redakcije lista, kjer jih je na stopnjicah srečala neka stara ženska. Stvar je šla čisto gladko, Potem so odšli vsi domov čisto mirno spat. O nesreči, ki se je zgodila, so zvedeli drugega dne iz listov. On da je bil začuden, da je eksplozija zahtevala žrtve, ker so vsi mislili, ko so položili bombo, da v tiskarni ni ljudi. Sicer pa on ni poznal eksplozivne moči bombe. Nato je Bidovec priznal, da je pripadal tržaški tajni organizaciij in se udeleževal njenih sestankov. Na enem izmed teh sestankov so bili tudi trije zarotniki, preoblečeni v miličnike. On je ve-dei, da niso miličniki. Na tem sestanku se jc razložila tehnika bombnih atentatov. Bombo je Marušič dobil od Valenčiča, Valenčič pa od Vadnjala. Sploh je obtežen najbolj Marušič kot iniciator tržaške akcije. Med Bidovčevo izpovedjo ie prišlo Predsednik je nato spraševal glede tretje bombe, ki da so jo baje zarotniki hoteli vžgati pred jugoslovanskim in francoskim konzulatom, ali pa pred policijsko direkcijo. Obtoženec odgovori na to, da so zarotniki res mislili povzročiti eksplozijo pred jugoslovanskim konzulatom, in sicer v slučaju, če bi se požig šole na Katinari posrečil, tako da bi ta reč izgledala kot fašistična reakcija na ta čin. Ker se pa požig ni posrečil, so to namero opustili. Bombni atentat na policijsko direkcijo pa je bil nameravan za slučaj, če bi bil aretiran Marušič. Glede ostalih atentatov, n. pr. na pošto v Renčah in na Graziolija, pravi Bidovec, da je za te stvari zvedel od Marušiča, udeležen pa da ni bil. Izgleda, da so bili to vse čini tržaške tajne organizacije. Imela je tudi šifrski alfabet, ki je od-govarial goriškemu. Na tozadevno vprašanje predsednika pravi, da so v ječi ravnali z njim zelo lepo in da je izpovedal popolnoma prostovoljno. Pravi tudi, da je Marušič njega in Miloša zelo strahoval. Priznava, da se je udeležil požiga otroškega vrtca v Lokvah in pa požiga ljudske šole v Zgoniku. Poskušali so tudi zažgali žrebčarno v Lipici. Imeli so tudi veliko municije in instrukcijo, kako da se postopa z dum-dum kroglami. Bidovec jc tudi izpovedal o delovanju Kukca, ki je bil te dni ubit na italijanskem teritoriju tik meje. Na omenjenem sestanku, o katerem je Bidovec govoril, je bil navzoč tudi Kukec, Na tem sestanku se je govorilo, da je treba ubiti nekega Bra-toša. Kukec se zdi, da je tudi avtor poskušenega požiga šole na Gropadi pri Trstu. V nadaljnjem spraševanju nravi obtoženec, da jim je Marušič naročil, da naj bombo položita pod kakšen tiskarski stroj v uredništvu »Popolo di Trieste«, da pa to ni bilo mogoče, ker so vrata v strojnico bila zaprta. Marušič je Bidovca in Miloša tudi zaradi tega grajal, ker nista storila toliko škode, da bi list ne mogel več izhajati. Senzacija - zamišljen atentat na Mussolinija Zdaj se je zgodila senzacija. Državni tožilec: Dessy je namreč oipozoril predsednika sodišča, da je pravkar dobil obširno pismo od obtoženca Marušiča, v katerem razkriva uprav senzacionalna dejstva, valeč glavno odgovornost za akcijo tržaško organizacije od sebe drugam. Marušič pa je bil napisal že prejšnjega dne v ječi dolgo pismo s sledečimi izpovedbami: Najprej pripoveduje, kako se jc seznanil s posameznimi obtoženci. Marušič sam jc usluž-ben v Banca d'Americu e dTtaliia v Trstu. V tej lastnosti se je seznanil z nekim trgovcem Ur-bančičem s Knežaka in z njegovim prokuristom Valcnčičem. Valenčiča je Marušič najprej najel zu to. du bi skrbel /.a razširjanje slovenskih listov, ki so čez Gorico prihajali prepozno. To vse j c bilo leta 1920. Septembra meseca istega leta je šel na sestanek na nek kraški hrilb. za katerega je Iviia izdana parola: »Snežnik«. Na tem sestanku sta bila dva oborožena neznanca. Na tem sestanku se je. sklenil drug večji sestanek, o katerem je i »povod« I že Bidovec. Na tem sestanku so bili zopet trije neznanci \ uniformah fašistične milice. F/len je lnil blond, drugi črn. Blondina w> klicali Dušan. Neznanci so rekli, da jc treba ubiti občinskega stražarja Kurctu in znanega fašističnega stotnika Graziolija iz Sežane. On, Marušič, da s celo stvarjo ni bil prav zadovoljen, posebno zato ne, ker je priman jkovalo denarja in je tržaška organizacija hirala. Med t eni pa je prispela bomb«, katera je Ma jKvtein položena v uredništvo »Popolo di Trieste«. Ta liomba jc prispela I. februarja 1930 nn avtomobilu rn je bil« zelo težka. Vžigalnik je bil preračunan na 20 minut. Nato Marušič zelo obremenjuje Vadnjala, kii je obljubil tisoč lir tistemu, ki bi ubil Graziolija. Nato govori o drugih lxvmbnih atentatih, ki so jih zarotniki še nameravali, dokler jih ni prehitel mesec april, katerega meseca »o bili aretirani. Nato sledi najbolj seiiz.acionelna izpoved. To pismo je bil napisal, kakor rečeno, Marušič predvčerajšnjim. Danes pa jc napisal novo jiisin«, ki še ni objavljeno, pač pa se dozdaj ve, da v tem pismu obtožuje čisto nove osebe ter. pravi, da je bil zamišljen med drugim tndi atentat na predsednika vlade Mussolinija. T« atentat, ki jo bil po trditvah Marušiča že precej časa zamišljen, bi se imel baje izvršiti v teh dneh. Za tem senzacionolnim obvestilom državne gu tožilca se je začelo zasliševanje Miloša. Miloš je popolnoma potrdil izpovedbe Bidovca glede atentata na tržaško uredništvo. Predsednik skuša Milošu dokazati, dn so hoteli položiti bombo v uredništvo lista, dočim Miloš trdi, da so hoteli jiognati v zrak samo stroje. Ob te; priliki se je vnel mod Bidovcoin, Milošem in Marušičem prepir, kdo du je prav za prav dni iniciativo za ta čin. Nato pripoveduje Miloš o poskušenem požigu katinnrske šole. Zu tajno organizacijo da je zvedel leta 1928 in je najprej prenašal slovenske liste. Nato se zopet med obtoženci vnn-me debata glede avtorstva raznih terorističnih činov. Nato se začenja zasliševanje Miroslava Pertota, ki pa je primeroma malo obremenjen • k tretjemu razpravTinini dnevu izvemo naknadno še sledeče podrobnosti: Med atentati so navajali obtoženci v svojih izpovedbah še ubij-stvo nekepa miličniku, ki je bil udeležen pri eksekuciji Vladimira Gortaii« v Pulju, potoni ubijstvo fašista Ccrkvenika in Blazine, kakor tudi miličniku Dal Fiiunie. Miličnika, ki jo bil udeležen pri eksekuciji Gortana, je po mnenju obtožencev ustrelil Kukec. Italijanski listi tudi danes polemizirajo z nami in zlasti zamerijo Slovencu«, dn jc objavil vest, kako da se nahaja Trst med procesom naravnost v obsednem stanju in da jo policij« aretirala okoli 300 Slovencev iz. varnostnih razlogov. Italijanski listi pa. ki nas zaradi tega napadajo z. najizihranejšiiini izrazi, niso v stanu, da bi te naše trditve demantirali. To pa zato, ker so |K>|>oInoma resnične. Četrti dan razprave Izpovedbe Marušiča ilu pasivne resistence zoper tlačitelje. narodnih m i slabo diiaku Manlredu. ki so ga pa spravili kmalu kulturnih pravic Jugoslovanov v Italiji. ' k zavesti. Trst, 4. sept. (Od našega poročevalca). Na današnji popoldanski razpravi je bil prvi zaslišan bančni nameščenec Marušič, ki je izjavil, da prej ni hotel povedati resnice, in sicer radi tovarištva. Marušič je bil zaupnik treh celic na Krasu, dočim je Španger nadziral Prosek in Tržič, je imel Marušič vrhovno nadzorstvo na Krasu. K jugoslovanski tajni organizaciji je pristopil pod vplivom svojih jugoslovanskih čuvstev. Rekel jc dobesedno: »Tudi danes lahko trdim, da se čutim Slovana, da pa nikdar nisem želel nasilnih dejanj, temveč sein jih odločno pobijal. V zadnjem času pa sem seveda svoje stališče spremenil.« Ob-točenec je navajal, da je teroristično organizacijo ustanovil Bidovec. Tedaj jc tudi prodrlo stališče, da se imajo vsekakor vršiti nasilne akcije. Na sestanku na Monte Spacato so bili prisotni ludi neki neznanci. Marušič pa oporeka, da bi bil on šef tajne organizacije. O Božiču se jc sklenilo, da se izvrši atentat ob priliki poroke italijanskega prestolonaslednika. On je predlagal atentat na svetilnik, ki sta ga potem izvršila Miloš in Bidovec. Bombo je pripravil Valenčič. Predsednik sodišča jc vprašal obtoženca: »Z.akaj ste hoteli storiti zlo jugoslovanskemu konzulu, (mišljena je nameravana eksplozija pred konzulatom, o kateri je bilo že govora), ki je vendar dober človek in gentleman?« Obtožencc: »Nismo hoteli njemu storiti zla, šlo je samo za demonstracijsko dejanje pred konzulatom, ki ne bi bilo nobenemu človeku škode napravilo.« Marušič je dalje priznal, da je imel v rokah načrte stnodnišnic v Bazovici in Katinari. Na prej omenjenem sestanku so neznanci dali nalog, da se imata ubiti voditelj kraških fašistov Grazioli in policist Kuret, ker je kakor je omenil Marušič, za take renegate bila določena smrtna kazen. Marušič priznava, da je sam nekoč dal nalog, da se umori Graziolija, zakar je bila razpisana nagrada 500 lir. Po naročilu obtoženca Špangerja je dal tudi povelje za požig italijanske šole v Herpeljah, kar pa Španger zanika. Dalje je navajal Marušič, da je imela organizacija strog statut, po katerem so delovali člani. Marušič je dobil tri bombe, vse od Valenčiča, ki mu je obljubil tudi revolver in avstrijsko puško. Valenčič jih je poučeval tudi o ravnanju z bombami po navodilih Vadnjala, ki je bi! tudi voditelj v št. Petru na Krasu. Valenčič je pri konfrontiranju z Marušičem potrdil njegove navedbe. Bombe so bile napravljene v tovarni Urbančič v okolici št. Petra, torej na italijanskem teritoriju. Iz Marušičeve spomenice izhaja, da je dal španger izdelovati bombe po znanih delavcih v tržiški ladjedelnici, Nato jc sledila konfrontacija obtožencev Miloša. Bidovca, Valenčiča, Marušiča in .špangerja, ki so glavni obtoženci. O atentatu, ki je bil nameravan tc dni proti Mussoliniju, je izjavil Marušič, dn so nameTavoli polož.iti peklenski stroj pod sedež Mussolinijevega avtomobila. Slovanski protifa.šisti so izrabljali sodelovanje Valenčiča, ker le-ta ni bil osumljen in so ga hoteli v fašistični milici celo imenovati za voditelja. Valenčič je zanikal drugi del Marušičeve izpovedbe. Marušič je končno izjavil, do jc bil prej za miroljubno slovansko propagando, da se je |>a v zadnjih treh mesecih dal pregovoriti k nasilnim dejanjem. O tajni organizaciji je Marušič izpovedal, da gre pri tem za gotove celice, katerih <~\i'ni se med soboi ne oo-znajo. v Povelja za atentat nu >ro-polo <11 I rieste« pa ni izdal Rejec. Izpoved Špangerja Nato jc bil zaslišan prihodnji obtoženec, 24 letni Alojzij Španger, mizar. Tudi on je pripadal organizaciji in jo zvedel od Bidovca, da bo poslopje »Poj>o!a di Trieste« |>ognnno v zrak. Priznal je, da je izrekel napram Sofiji 1 ranče-škin usodne besede: i-Berite danes poslednjič ,Popolo di Trieste'!« Nato so bili zaslišani obtoženci Rupelj, Obad, Znhnr in Nikolaj Kosmač, ki so pripadali posebni celici in se udeležili več protiifasistov-skih terorističnih uktov. S tem jc bila dopoldanska razprava končana. Popoldne so bili zaslišani ostali obtoženci, katerih izpovedbe se krijejo z njihovimi priznanji pred preiskovalnim sodnikom. Po zasli-šunju obtožencev se je začelo zasliševanje prič katero se ima končati še v nocojšnjih urah. Obsodba že v soboto! Veliko pozornost je vzbudilo, da se prorr« razvija veliko hitreje, nego so listi napovedovali še pred dveoia dnevoma, pišoč, da bo trajala razprava najmenj deset dni. Danes se z vso gotovostjo trdi. dn bo že jutri prišel nn vrsto državni tožilec, nakar bodo nrjštj na vrsto zagovorniki, ki bodo svoje en. voro tudi že jutri končali. Obsodba se bo zato izrekla že \ pelek ponori ali pa najkasneje v soboto zjutraj. Poučeni krogi trdijo, da je to določeno namenoma, da bi obsodba padla na don 6. septembra. Rojstni dan Nj. V. prestolonaslednika Ljubljana, 4. sept. AA. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra dne b. t. ni. se proslavi v vsej državi na svečan način. V ta namen bo ta dan ob 10 v tukajšnji stolni cerkvi sv. Nikolaja pontifikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve. V pravoslavni kapeli je isti dan slovesno blagodarenje ob 9, v evangeljski cerkvi pa ob 10. Slovesne službe božje se udeleže vsi državni rn samoupravni uradi po svojih zastopnikih. Na državnih in samoupravnih poslopjih bodo razobe-šene državne trobojnice. Med službo božjo bo pred stolnico in pravoslavno kapelo postavljena častna četa, zvečer dne 6. seplembra t. 1. pa se vrši ba-klada z vojno inuziko. Vrnitev naših letalcev Novi Sad, 4. sept. A A. Šest jugoslovanskih letalcev, ki so sodelovali na letalskih tekmah držav Male antante in Poljske, so krenili nn svojih letalih iz Zagrete ob 14.54. V Novi Sad so prispeli ob 15.45. Na novosadskem letališču so tekmovalce sprejeli podban dunavske banovine gosp. Nikolič, predsednik občine s člani občinskega odbora, zastopniki vojaških oblastev, člani aerokluba iz Belgrada in mnogi meščani. Prvi se je spustil na tla kapetan Šintič, ki je bil deležen kot prvi zmagovalec na teh tekmah, posebno viharnega sprejema. General l)okif je z navdušenimi besedami iestital jugoslovanskim letalcem, da so si priborili prva mesta. General Mitrovič pa je našim tekmovalcem čestita! k njihovi krasni vojaški zmagi. Množica je našim zmagovalcem prirejala neprestane ovacije in se divila njihovim divnim akrobacjam, ki so jih proizvajali v zraku. Ves čas je svirala vojaška godba. Komandant letalskega polka je priredil zmagovalcem na čast bogato večerjo. Pogreb VI. Gjorgjeviča Belgrad, t sept. m. Danes je bil pogreb Vla-dana Gjorgjeviča, dolgoletnega predsednika srbske vlade in znanega politika. Pogreb je bil dokaz njegove priljubljenosti. Poleg kraljevega zastopnika, predsednika vlade in ministrov se je pogreba udeležil diplomatski zbor. odlični zastopniki belgrujske družbe in številno prebivaLstvo. Pri odprtem grobu so govorili pomočnik zunanjega ministra dr. Bako-tič, v imenu akademije znanosti Ljubo Pavlovič, v imenu Rdečega križa dr. Alavpovič in v imenu zdravnikov dr. Stefanovič. V decembru nadaljevanje pogajanj z Avstrijo Belgrad, 4. sept. z. Trgovinska pogajanja z Avstrijo se do koncu tega leta ne bodo nadaljevala, nego bodo ostale v veljavi dosedanje odredbe in sporazumi, dokler se ne sklene nova trgovinska pogodba. Na obeh straneh se vršijo poizkusi za TfRpravo potrebnih predlogov, da bi se spori likvi-ftlt-ali na ta način, da nobena od zainteresiranih $ržav ničesar ne bi izgubila z novim etanjein, ki bi se imelo uvesti. Zelo je verjetno, da se bodo pogajanja v decembru nadaljevala. Odhod ženevske delegacije Belgard, 4. sept. A A. Nocoj ob 18.30 je odpotoval v Ženevo na skupščino Društva narodov minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič s svojo soprogo. Dr. Marinkovič bo šef našega odposlanstva na tej skupščini. Ministra spremljajo dr. Ivan Perne, šef odseka v ministrstvu za zunanje zadeve in glavni tajnik ministrstva za zunanje zadeve in Kosta Pavlovič, tajnik šefa našega odposlanstva. Beograjske vesti Belgrad, 4. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena na predlog ministra financ po potrebi službe: za davčnega inšpektorja v II. 2. v Celju Janko Stanič iz Brežic; za davčnega kontrolorja v II. 2. c Brežicah Karto Grah iz Celja. Belgrad, 4. sept. z. Dela na Majevici za iskanje petroleja se bodo preko zime ustavila. Dosedanji rezultati niso izpolnili pričakovanj. Tu se petrolej nedvomno nahaja, vendar zelo globoko. Zato je treba dobiti za vrtanje nove stroje. Inže-njerji so prepričani, da se tu nahajajo velike množine. petroleja in da je to odkritje za našo državo velike vrednosti. Belgrnd, 4. sept. z. Finančni minister pripravlja zakon o banovins-kem gospodarstvu. Ta zakon nameram urediti banoviinsko budžeti-ranje. Belgrnd, 4. sept. z. V finančnem ministrstvu je bila seja strokovnjakov z zastopniki ostalih ministrstev o spremeni in dopolnitvi zakona o davku na poslovni promet radi olajšanja plačevanja tega duvka v času današnje težke krize. Vrenje v Budimpešti Budimpešta. 4. sept. as. Policija je dovolila tridnevni socialistični kongres, ki se začne v nedeljo, s pogojeni, da se bo na njeni govorilo samo o strankarskih in gospodarskih vprašanjih, dočim bodo politična vprašanja zabraujena. Vojaške vezi med sovjeti in Nemčijo Varšava, 4. sept. A A. »Gazela Poljska« opozarja v svojem članku pod naslovom »Za kulisami sovjetsko-nemške zveze* na neka odkritja v zvezi s smrtjo nemškega letalca Amlingcrja v Rusiji in samomora njegove žene. List ugotavlja, da je zveza med Nemčijo in sovjeti, ki je v vojaškem pogledu jako intimna, potrjena z nepobit-nimi dejstvi. List opozarja na odkritja nemškega socialističnega poslanca Kinklerja, ki jih je objavil »Vorvvarts« že leta 1928 ter n* odkritja sov-jelskcga tednika »Ogonjak«, ki dokazujejo, da predstavlja reichvvehrov vojni kader armado treh milijonov mož. Preveč generalov Bukarešta, 4. sept. p. V Romuniji se namerava znižati število generalov, ker jim ima Romunija več kakor Francija, tako da pride na 900 vojakov 1 general. Pomenljiva seja ministrskega svela — Belgrad, 4. sept. Danes jc bila ob 11.30 do 13.40 seja ministrskega svela pod predsedstvom generala Živkoviča. Seje so se udeležili ministri Uzunovič, Marinkovič, Drinkovič, Kumanudi, Srskič, Maksimovic, Šibenik, Švrljuga, Radivojevič, Trifunovič, Preka, Najdorfer in Švegel, vsi razen Korošca, Frangeša in Demetroviča, ki niso v Belgradu, nego na potovanju. Na seji so pretresali nafcrt dela za nadaljnjo izvajanje sklepov, sprejetih na seji ministrskega sveta 4. julija 1930. Razen drugega je bilo v zvezi s prej spreje- timi sklepi sklenjeno objaviti, da člani kabineta izjavljajo: Da ima|o samo en program, ki j« obelodanjen v manifestu Nj. Vel. kralja dne 6. januarja 1929 in v sklepu kraljevske vlad« dne 4. julija 1930. Oni se tedaj smatrajo za člane homogenega kabineta, prepričani, da pravilni razvoj narodnega in držav-uega življenja izključuje v bodočnosti povratek in vzpostavitev nekdanjih strank, in izjavljajo, da so odločeni, da v bodoče politično delujejo samo na tej podlagi in skupno sodelujejo nc glede na svojo prejšnjo strankarsko pripadnost. (• r . v , »• v MM Priprave za 6® september Sprejem deputacij — Poskusni ffsastop vojaštva Belgrad, 4. sept. m. Po včerajšnji prvi poskusni vaji je danes bil na slavnostnem prostoru na Banjici glavni poskusni nastop našega vojaštva. Ta poizkus je v vsakem oziru sijajno uspel in je jiokazal vse spretnosti, notranjo disciplino in moč naše hrabre vojske. Današnji skušnji je prisostvovalo tudi številno občinstvo, ki je z navdušenjem pozdravljalo vsak nastop vojaštva. 2e v prvih jutranjih urah so bile vse tribune zasedene. Med drugim sta prisostvovala vojni minister general lladžič in prvi kraljevi adjutant Dimitrijevič. Generalna vaja se jo vršila po programu, kakor se bo vršila veličastna parada (5. septembra. Sodelovale so vse panoge vojske, pešci, konjenica, topništvo, letalci in mornarica. Nastop je bil veličasten in je uspel v splošno zadovoljstvo. Končno je bila izvršena tudi skušnja zamenjave zastav. Na slnv- t ve nosti 6. seplembra bodo svečeniki blagoslovili zastave. Od katoliških duhovnikov bodo blagoslovili zastave vojaški duhovniki Rožič, Davorin Medved in Stanko Banič. Belgrad, 4. sept. z. Jutri dopoldne pridejo v Belgrad na velike svečanosti, ki se bodo vršile na rojstni dan prestolonaslednika Petra, banovinski svetniki iz vseh banovin. V Belgrad prispejo v teku jutrišnjega dneva. Na kolodvoru jih bo sprejel posebni odbor. Predsednik vlade general Živ-kovič bo sprejemal banske svetnike po banovinah v tistem redu, kakor bodo prihajali v Belgrad. Prve bo sprejel ob pol 9, poslednje pa ob 5 popoldne. Zvečer bo priredil v čast banskih svetnikov večerjo v »Gardijskem dorour na Topčiderskem brdu. i r . 1 v ■ A J*. J I zahtevajo Evrope Ostri govori na majšinskem kongresu Ženeva, 4. sept. as. Na evropski debati 6. evropskega manjšinskega kongresa je govoril zastopnik Nemcev iz poljske Šlczije Ulitz proti Briando-vemu načrtu, posebno proti zavarovanju absolutne narodne solidarnosti evropskih držav, ki naj bi kristalizirala teritorialne enote, a se ne bi ozirala na narodne skupnosti. Sedanji trenutek ni ugoden za organizacijo Evrope. Manjkajo vsi znaki za evropsko solidarnost spričo bojazni, ker se sedaj vse razprave o madjarskem kraljevskem vprašanju, o avstrijskem Anschlussu in o možnosti revizije mirovnih pogodb, celo, če se o tem govori samo na volivnih shodih, takoj smatrajo za vzrok vojne. Današnji državniki so prezrli spremembo v nazi-< ranju države, ki bo prišlo. Tako zvana kriza parlamentarizma ni toliko kriza parlamenta, kakor kriza držav, ker se današnjim državam nalaga mnogo preveč nalog, katerih niti ne morejo izpolniti. Narodnost bi morala biti temelj države, ne pa prazen teritorijalni državni pojem. Manjšine odklanjajo Poincarejev pojem asimilacije kot zastarel, ker resnično voljo življenja imajo le narodne skupnosti, in sicer preko državnih meja. Tudi manjšine so za združitev Evrope, toda zahtevajo jo na podlagi stanja evropskih narodov. Razen govora Ulilza je omeniti še izjavo voditelja katalonske manjšine Estelricha, ki je omenjal Stresemannov manjšinski testament na prejšnjem zborovanju Društva narodov in sprejem, ki so ga priredili Katalonci lansko leto Stresemannu v Barceloni. Na njegov predlog se je konferenca dvignila s sedežev, da počasti spomin Stresemanna. Estelrichov govor je dosegel še več priznanja kakor Ulitzove navedbe proti Briandovemu načrtu, formuliral pa je tudi ostreje svoje ugovore, navajajoč: 1. Manjšine so proti pojmu absolutne terito-rijalne suverenosti, ki igra glavno vlogo v Briando-vem načrtu, 2. Manjšine so proti vsaki novi organizaciji, ki bi pomenila oslabitev Društva narodov. 3. So proti temu, da bi ostalo večno sedanje evropsko teritorijalno stanje. 4. Manjšine niso mnenja, da bi bili dani psihološki predpogoji za izvedbo evropske federacije. Dostavil je: »Vsi smo proti navideznim rešitvam, hočemo pa organizacijo Evrope pod pogojem, da se s tem organizira skupno življenje narodov, kar je naloga Društva narodov. Po govoru madjarskega govornika iz Češkoslovaške, ki je naglašal nevzdržnost sedanjih mej, je bila debata odgodena na jutri. Incident v bližini jugoslovansko - italijanske meje Belgrnd. i. sept. Glede incidenta blizu naše meje, v katerem je. bil ubit Kukcc in o kuterem smo mi prinesli poročilo v sredo. 3. septembru, poroča tukajšnja Politika* sledeče podrobnosti: Obupna borba v gozdu Dogodek se je. zgodil pri Slivici. Italijansko obmejno oblasti so bile že pred dnevi zvedele, da mislijo mejo prekoračiti neke osebe, ki jih je oblust že dolgo iskala. Na koti 581 so bili postavljeni kot straža miličniki Giovanni Dus, Roman Moise in Ivan Caminadu. Postavili so si majhen šotor. Kar so se začuli fftreli in je nekdo pogodil Moiseja, ki se je zgrudil mrtev. Drugi miličnik Camiunda je bil ranjen v prsu. Nnto se je razvila obupna bitka med tretjim miličnikom Dusom in na med eniin iz neznancev, ki so bili prekoračili mejo. Ta neznanec ,je bil Josip Kukcc, ki je doma iz Postojne in na katerega glavo je italijanska oblast razpisala nagradi, 20.000 lir. Kukcc je predstavljal z revolverjem v vsuki roki strašnega nasprotnika. Dus se je, kakor poročajo italijanski listi, vrgel nanj. Prej je bil že i/prožil nanj puško in gu ranil. Nato se je, ker jn puška odpovedala, vrgel nanj in ga udu ril s kondom po glavi. Kukcc sc kljub temu ni zgrudil. Dus se je po tem začel z njim ruvuti. Ta lvorbn je trajala baje več kot en četrt ure. Kukcc ni mogel streljati, ker ga je miličnik držal za obe roki, pač pa je Duša ugriznil v desno roko tuko. dn mu je odtrgal kos uiesn. Končno — tako je povedal Dus, ki pričakuje odlikovanje — je Dn.su uspelo, da je nameril revolver, ki ga je v eni roki držul Kukcc. v Kukca samega in gii tnko ustrelil. Glede drugega tovariša, ki jc zbežal, trdijo tržaški listi, du je to bil V Kuk- čevem nahrbtniku so našli razne papirje. Ubitega miličnika Moisojn so prepeljali v Postojno, kjer leži na mrtvaškem odru. Ranjeni miličnik Cnmilndu pu bo. kakor se pričakuje, gotovo okreval. Dobil jc strel v prsu. Kuhe c v postojnski mrtvašnici Kukčevo truplo le/i v mrtvašnici postojnskega pokopališča. Prišel je preiskoval mi sodnik, ki je konstnfiral. du imn Ktlkec rano nu slavi, v boku, v tilniku in nu desni roki. Na hrbtu mrtvecu so opnzili dve brazgotini, o knterih sodijo, da jih je dobil v lwirbi. ki se je. pred leti bila vršila ik> napadu nn postajo \ Prestrunku. Mišičevje pokojnega Kukca je silno razvito iu ic razumljivo, du ic morala borba z njim biti v resnici strašna, ako jc res, kar italijanski miličnik pripoveduje, kajti čuje se v Postojni verzija, da jc Kukee, ko je videl, da jc izgubljen, izvršil samoumor. Postojnske oblasti so zaprle Kukčevo mater, sestro in njegovo nevesto. Potem so jih peljali k truplu, če gu sjioznajo. Mati je rekla, da to ni njen sin, dočini sta sestru Ivana dn njegova nevesta izjavili, du jc to res Kukcc. To je potrdil pod prisego tudi sosed Matija Frank, ki stanuje v hiši št. 102, dočini stanuje Kukčeva rodbina na štev. too. Včeraj zvečer je bil (Ki sodni obdukciji Kukee v prisotnosti preiskovalnega sodnika pokopan. Njegovo obleko je sotlnija konfiscirala. Napačen alarm Nervozna atmosfera, ki je \ kidala včeraj na meji |k> sjjopadu s Kukccni in njegovimi tovariši, je rodilu najrazličnejše govorice, med katerimi je posebno ena razburila vse kroge. Govorilo se je namreč, du je prišlo do-ponovnega spopadu med miličniki in nekimi neznanci, v katerem da so bili trije miličniki ubiti.- Izkazalo pa se je. cla to ni res. Popolo di Trieste« jKiroča, du se je preteklo solioto okoli 9.45 zgodil nu železniški progi Rihenberk—-št. Danici sledeči dogodek: Nek neznanec je. skočil na tovorni vlak, k,i je počasi vozil iz Rihcnborku v Trst iu nameril na kon dukter.ju revolver. Kondukter ga je hotel vreči s platforme, todu neznanec jc ustrelil, l«i kon-dukterja ni zadel. Nato je neznanec skočil na ilu. Kondukter je dal vlak ustuvMi in ic tekel /u neznancem, pa gu tii mogel ujeti. Na (o so bile opozorjene oblasti, kii so zastonj iskale napadalcu. Zdaj pa je kondukter po fotografiji Kukca. ki so jo našli v njegovem nahrbtniku, spoznal, du jc bil tisti neznuncc Kukcc. V Indiji nI mira London, 4. sept. as. čuje se, da sta oba Neli-ruja vztrajala posebno pri dveh pogojih, to je, da »p imajo izpustiti vsi ujetniki z onimi vred, lii so bili obsojeni radi dogodkov v Meerutu in da ostanejo v veljavi resolucije kongresa glede odklonitve angleških dolgov. Vpliv vseindijskega kongresa se že čuli pri volitvah. V Suratu je od 1800 netuo-hamedancev volilo samo t>5 odstotkov, moliante-danccv pa 25 odsloikov. Ista slika »e kaže lud v drugih krajih, Costes v Ameriki Puriz, 4. sept. AA. Letalec Costes bo odlikovan s trakom komauderiu Legije čusti, Bel-lonte |>Donavska Evropa*. Dosedaj so dale pristanek k pristopu Madjarska, Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija in Bolgarska. Romunija išče posojila Bukarešt, 4. sept. as. »Adeverul« poroča, da bo Titulescu poskušal v Ženevi z intervencijo pri Društvu narodov doseči 'inozemsko posojilo, katero se ima po večini porabiti za romunske agrarne kredite. Neurje nad San Domingom Newyork, 4. sept. AA. Po poročilu observatorija v Havani je neurje, ki je divjalo nad Domingom, povzročilo ogromno škodo. Človeških žrtev pa ni bilo. Po mnenju vremenskih vešča ko v vihar ne bo zašel na otok Kubo. Ncwyork, 4. sept. AA. Iz Havane poročajo, da je vihar, ki je razdejal Saint Dominique, zahteval 900 človeških žrtev. Postaja za brezžično tele-grafijo kakor tudi večina posjopij v meslu je popolnoma razdejanih. Donavska Evropa Varšava, 4. sept. as. Zveza vojnih invalidov v Varšavi je sklenila, nabirati na Poljskem sredstva za zgraditev poljske podmornice, ki naj bi dobila ime »Odgovor Treviranusut. Stockhelm, 4. sept. as. Posadka ladje »Bratvaag - je stavila svojo zahtevo, da se ji mora dati liajdenina za Andreeja ter je izročila svojo zahtevo odvetniku v Tromsoju. Ni še pojasnjeno, kdo naj bi dal odškodnino, ali švedska vlada, ali dediči Andreejeve polarne ekspedicije, ali pa Swal-bard Contor. Če bo prišlo do pravde, se bo morala objava Andreejevih dnevnikov odgediti, ker pomenijo ti dokumenti največjo vrednost te najdbe. Dunaj, 4. sept. as. Nu Dunaju biva začasno bivši nemški prestolonaslednik Viljem, ki se je zglasil tudi pri zveznem kanclerju dr. Scliobru in ostal pri njem eno uro. Pariz, 4. sept. AA. Havas poroča iz Elafrola na Španskem, da je luni strmoglavilo neko vojaško letalu v plamenih na zemljo in se razbilo. Tri osebe, ki so bile v letalu, so pri tem našle smrt. Hmelj /atec, 4. sepl. as. Danes je bilo več. kupčij pc ceni 450 do 500 Kč. Nekatere partije so bile prodane tudi za 400 Kč. Inozemski hmelj je v posameznih parlijah dosegel celo ceno 525 do 550 Kč. Danes je neka češka pivovarna pri raznih produ-centih kupila 150 slolov hmelja po ceni (150 Kč. V Žalcu bo prihodnjo nedeljo velik shod hmeljarjev. ki bcrlo zahtevali zaščito vlade za hmeljarstvo in protestirali proti nizkim cenam za hmelj. Niirnherg, 4. sepi. as. Danes je bilo pripeljanih na Irg 120 bal, prodanih pu je bilo skoro "200 bal. Kupčije so bile za srednji in dobri srednji hallerlauski hmelj po 55 do 75 mark, za te'-nanški pa po 85 do 95 mark. Prvovrstni badenski hmelj je bil prodan zu 65 do 75 mark. Inozemskega hmelja ni bilo na trgu. Tendenca je še nadalje mirna. Zagrebška vremenska napoved. Se precej jasno. Polagoma se bo obl&čnost večala. Zmerno toplo. Večji del kontinenta še vedno pokriva anticiklon, ki povzroča stalno vreme. Samo visoko nud Fiusko je depresija.