PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
5 r s ?'
X’ ì~ Z3
^	£	sr
S s ? ^
s-i	C_
r_	i—:
m
Z
-s.
X:	5
>
X’
-NÌ
g
2;
O _
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 134 (12.166)
Trst, nedelja, 23. junija 19
ro
Pred začetkom glasovanja za predsednika republike
BOJAN BREZIGAR
Danes bodo torej odločali demokristjani. Njim pripada zadnja beseda o tem, ali bo Francesco Cossiga že jutri pri prvem glasovanju izvoljen za predsednika republike, oziroma o tem, ali bo osmi predsednik italijanske republike res pripadal krščan-skodemokratski stranki. Kot se to čudno sliši, je vendarle res, saj so doslej vsi laični kandidati za predsednika republike, Einaudi, Saragat in Pertini, prodrli predvsem po zaslugi ostrih notranjih sporov v stranki relativne večine.
Danes se bodo torej zbrali veliki volivci te stranke, to je poslanci, senatorji in predstavniki deželnih svetov, da uradno izvolijo kandidata KD za predsednika republike. Strankin tajnik De Mita je te volitve dobro pripravil, saj se je kot kaže o Cossigo-vem imenu že pogodil z vsemi strankinimi veljaki, obenem pa je dosegel načelni pristanek na tega kandidata tudi od strani drugih strank vladne večine in komunistične partije, s katero je ob tej priložnosti KD po večletnem premoru navezala u-radne stike. Sedaj je kot že rečeno vse odvisno od demokristjanov samih,
ko bi kak drugi demokristjanski kandidat ne prejel glasov vseh strank ustavnega loka. Komunisti so že dejali, da ne morejo glasovati za Fan-fanija ali za Forlanija. Socialisti pa ne nameravajo glasovati za Elio a-li za Zaccagninija. Tako, da je pravzaprav Cossiga sedaj edina sprejemljiva osebnost. Tak zaplet pa bi lahko pomenil, da demokristjani ne bi mogli izvoliti predsednika republike iz svojih vrst. V tem primeru pa bi ostala rešilna bilka ponovna izvolitev Sandra Pertinija, ki bi jo ljudstvo sicer z navdušenjem sprejelo, a bi obenem tudi dokazovala nesposobnost političnih sil, še zlasti pa struj znotraj krščanske demokracije, da nekatera vprašanja načenjajo drugače kot so jih načenjali v preteklosti. Skratka, taka kompromisna rešitev bi bila dokaz, da v italijanskem političnem vodstvu le ni bilo tistega napredka v zrelosti, o katerem vztrajno govorijo Craxi, De Mita in Spadolini.
Sicer pa na odgovor na ta vprašanja ne bo treba dolgo čakati. Jutri zvečer bo v glavnem že znano, kakšno je stanje, morda bo novi predsednik že izvoljen, morda pa bomo le dobili potrditev, da bo izvolitev tudi tokrat zelo težka.
Demokristjan Cossiga ostaja najverjetnejši
8 _
l
Na Montecitoriu vse pripravljeno za volitve novega gosta Kvirinala
RIM — Na Montecitoriu, običajnem sedežu poslanske zbornice, je že vse pripravljeno za začetek glasovanja o novem predsedniku republike. Ob tej priložnosti bo palača skoraj pretesna za 1.011 velikih volivcev (630 poslancev, 323 senatorjev in 58 zastopnikov deželnih skupščin), ki se bodo jutri popoldne prvič vrstili pred volilno žaro pred predsednico poslanske zbornice Jottijevo, ki po ustavi predseduje tudi skupnemu zasedanju. Dejansko bo glasovalo pa samo 1.007 velikih volivcev, saj je znano, da glasovnice ne bosta oddala oba predsednika zbornic, Jottijeva in tudi Cossiga (ki je med drugim glavni kandidat), pa tudi ne radikalni senator Toni Negri, ki je zbežal v tujino v strahu pred zaporom zaradi njegove povezanosti s političnim terorizmom preteklih let, in še misovski parlamentarec Vincenzo Trantino, ki se proglaša za monarhista
Za to priložnost niso uvedli posebnih varnostnih ukrepov, saj so že zadostni tisti izpred zadnjih predsedni-
V Kopru srečanje šol manjšinskih in večinskih skupnosti ob odprti meji
NA 4. STRANI
ških volitev, ki so potekale v času najhujšega razsajanja političnega terorizma, kmalu po Morovem umoru. Ostali so neprobojna stekla, televizijske snemalne kamere (notranje in zunanje) na Montecitoriu, »metal detektorji«, ki naj bi onemogočili vnašanje kakršnegakoli kovinskega predmeta ob pregledih pri vhodu. Za deželne zastopnike, nevajene prostorov, so pripravili posebne vodiče in izkaznice. Za prva tri glasovanja šteje potrebna večina 674 glasov, za naslednja pa je dovolj za izvolitev 505 glasov.
V	tem trenutku sicer vse kaže, da bi mogli izvoliti demokrščanskega predsednika senata Francesca Cossi-go že pri prvem, ali vsaj pri prvih glasovanjih, ko je potrebna dvetretjinska večina in torej tudi podpora komunistov. Sama demokristjanska stranka sicer ni še u-radno imenovala svojega kandidata, kar bo storila danes s tajnim glasovanjem na skupščini vseh velikih volivcev KD. Tudi KPI se še ni uradno odločila: tudi včerajšnje vsedržavno vodstvo je korektno prepustilo dokončni sklep skupščini komunističnih velikih volivcev, ki bo jutri zjutraj. Toda opazovalci menijo, da bi bil drugačen sklep pravzaprav že skoraj presenetljiv.
V	tem smislu, torej v podporo možnosti, da je Cossiga izvoljen z glasovi vseh strank tako imenovanega ustavnega loka, je tolmačiti tudi predhodni komentar vatikanskega glasila, ki hvali prizadevanja političnih sil za kandidaturo, ki' naj zbere najširše soglasje, češ da to prispeva k vračanju zaupanja državljanov v demokratične ustanove. Tudi glasilo KD daje za gotovo izvolitev kandidata s širšo večino od vladne, nazadnje pa napoveduje Cossigovo zmago tudi zadnja anketa med velikimi volivci, ki jo je izvedel tednik »Espresso«.
kajti, pogoj, ki so ga predstavniki drugih strank postavili De Miti je, da mora KD predložiti enega kandidata in zanj tudi kompaktno glasovati, kar se pri volitvah predsednika republike resnici na ljubo ni nikoli zgodilo.
Če bo De Miti uspelo prepričati svoje poslance in senatorje, bo to vsekakor velik uspeh za ves demokratični sistem v Italiji. Za navadnega človeka je namreč nepojmljivo, da je potrebnih za izvolitev predsednika republike po dvajset in več glasovanj, ter da kandidate premetavajo iz kota v kot. Italijanski volivci so tudi z zadnjim referendumom dokazali, da jim je pri srcu predvsem stabilnost, in sedaj morajo še politiki dokazati, da so sposobni stabilnost zajamčiti tudi ob tako važnih trenutkih. Tako bi bil Francesco Cossiga lahko izvoljen že jutri pri prvem glasovanju. Če pa do tega ne pride, če bo torej izpad demokristjan-skih glasov tolikšen, da ne bo mogoče zajamčiti Cossigi dvetretjinske večine, pa se odpira mnogo možnosti in mnogo novih kandidatur, vendar vse z omejenostjo števila glasov, saj Verjetno noben kandidat ne bi zbral glasov skoraj vsega parlamenta. Za enkrat je namreč gotovo samo, da za Cossigo ne bodo glasovali misovci, demoproletarci in radikalci, medtem
Drama bejrutskih talcev dobiva značilnosti teheranske
Lama o dokladi
ZDA in šiiti nočejo popustiti Talce že premeščajo iz Bejruta
BEJRUT — Američani so se po vsem sodeč sprijaznili z usodo, da bodo pogajanja za osvoboditev 40 talcev z letala ameriške družbe TWA dolgotrajna. Reaganova administracija se je namreč znašla v slepi ulici, iz katere ne vidi izhoda. Položaj v Bejrutu je bil včeraj izredno dramatičen, saj so mesto preletela letala tipa »F-14 tomcat«. Falangistični radio je navedel, da so ameriška in da so demonstrativno preletela tudi dolino reke Bekaa, kjer so oporišča najbolj skrajnih šiitskih fundamentalistov. Isti radio je tudi sporočil, da se je ameriška letalonosilka Nimitz približala Bejrutu in da so ameriške oblasti prepovedale polete civilnih letal na območju šestih milj od letalonosilke. Te vesti so po več urah v Washingtonu neprepričljivo zanikali.
Položaj se torej nevarno zapleta. Libanonski pravom sodni minister in vodja Amala Beri je ponovno zagrozil Ameriki, naj se ne spušča v pustolovske akcije. Eden od voditeljev Amala, Hakef Haidar pa je včeraj poudaril, da se ne bodo zadovoljili zgolj z obljubami o kasnejši izpustitvi v Izraelu zaprtih šiitov, temveč da mora priti do zamenjave na švicarskem ali avstrijskem ozemlju. Včeraj je namreč tudi Avstrija ponudila svoje posredovanje. Kot predsedujoča v EGS je napravila prve korake tudi Italija, rezultati pa niso znani.
Ob tem je zanimivo, da je bivši jeruzalemski škof in glavni pobudnik pri osvoboditvi ameriških talcev v Teheranu msgr. Hilarion Kapudži v intervjuju za neko
tiskovno agencijo izrazil prepričanje, da bi bilo lahko italijansko posredovanje uspešno. Vsekakor pa je po njegovem mnenju malo časa, saj vsa zadeva zadobiva značilnosti ameriškega veleposlaništva v Teheranu. Kapudži je obsodil ugrabitev ameriškega letala, a je obenem navedel razloge za brezupne šiitske teroristične akcije. Kategorično je odsvetoval vsak poskus vojaškega osvobajanja talcev, ker bi s tem zapečatili njihovo usodo.
Prav včeraj pa se je izvedelo, da so šiiti baje že začeli premeščati talce iz zahodnega Bejruta v druge bolj »varne« kraje Libanona, predvsem v dolino reke Bekaa. Vojaška opcija bi bila torej obsojena na neuspeh. Tega se postopoma zavedajo tudi v Washingtonu, kjer pa niso še pripravljeni, da bi Izrael uradno zaprosili, naj zamenja svoje zaprte šiite z ameriškimi talci.
Medtem pa se kljub obsodbam zločinske ugrabitve že slišijo ocene, da je Reagan pokazal precejšnjo nespretnost in pomanjkanje taktičnosti v prvih urah ugrabitve. Navsezadnje bi lahko Izrael prisilil, da izpusti »nezakonito zaprte šiite«, saj so življenja nedolžnih civilistov pomembnejša od načelnega vztrajanja, da se ne sme nikoli popustiti teroristom. Te kritike se širijo predvsem v Zahodni Evropi, kjer bo že danes podpredsednik Bush skušal strniti zavezniške vrste.
pogajanjih in brezposelnosti
RIM — Prihodnji teden se bodo začeli pogovori med voditelji CGIL, CISL in UIL o reformi draginjske doklade, je zatrdil včeraj generalni tajnik največjega sindikata Lama. E-notna sindikalna platforma o tem vprašanju, ki je sicer samo del problematike, o kateri se je treba pogajati z vlado in delodajalci, je namreč prvi pogoj, da se pogajanja sploh obnovijo. Lama je pri tem poudaril, da je sicer treba zaščititi pred inflacijo zlasti najnižje plače, poglavitni problem mora pa biti za sindikat zaposlovanje. Zato je pa treba doseči preokret vladne recesijske gospodarske politike, ki naj teži k boju proti brezposelnosti.
CGIL je pripravljena začeti takoj pogajanja z ostalima sindikatoma, toda je treba upoštevati, da julijski kongres CISL in volitve predsednika republike narekujeta krajšo odložitev. V pretežno katoliškem sindikatu so naposled, po dolgih polemikah, dosegli sporazum o zamenjavi Camiti-ja, ki bo po kongresu zapustil CISL. Novi generalni tajnik bo Franco Marini, namestnika pa Crea in Colombo.
Nove cene tekočih goriv
RIM — V včerajšnjem uradnem listu so objavili no cene tekočih goriv, ki so po sklepu medmimstrskega bora za cene stopile v veljavo že predvčerajšnjim, d naftni derivati so se tokrat pocenili, saj so morali ne prilagoditi novim povprečnim cenam držav članic IS. Za potrošnike je seveda najzanimivejša cena ben-ia. Tako super kot normalni bencin sta se pocenila 10 lir pri litru, da sta novi ceni 1345 lir m 1295 ■ Nekoliko nižja je bila pocenitev bencina za kmetij-■'o in ribištvo. Prvi stane 453 lir in se je pocenil za lir, drugi pa stane 416 lir pri litru in se je pocenil 8 lir. Pocenilo se je tudi pogonsko plinsko olje, in ;er za 11 lir pri litru, da stane sedaj liter dizelskega riva 703 lire. Za eno liro nižja je bila pocenitev punskega plinskega olja za kmetijstvo in ribištvo. Novi ni sta sedaj 501 in 459 lir za liter. Enako se je po: nil tudi petrolej za kmetijstvo in ribištvo, novi cem i 490 in 449 lir.	„	.	.
Podobno so se pocenila tudi tekoča goriva za kur-vo. Kurilni petrolej za 14 lir pri litru, nova cena je 1 lir, enako se je pocenilo tudi kurilno plinsko olje, ki me sedaj 660 lir. Za 12 lir pri kilogramu se je poce-o tekoče gorilno olje (488 lir za kilogram). Pocemtev bila nižja pri mazutu, saj stane cistejsi 341,29 lire kilogram, kar je 9,58 lire manj kot prej.
Kazenska ekspedicija ZDA proti sandinistični vladi?
MANAGUA — Po ocenah vlade v Managui se položaj v Srednji Ameriki nevarno zaostruje, sandinistična revolucija pa doživlja enega najtežjih trenutkov po zmagi nad somozistično diktaturo. Nikaragovskim obalam se baje v najstrožji tajnosti približuje močno ameriško b.rodovje, da je položaj za las podoben onemu pred invazijo Grenada.
Podpredsednik Nikaragve Sergio Ramirez je najodločneje obsodil in zavrnil poskuse, da bi Nikaragvo vpletli v sansalvadorski atentat, ki je terjal življenje štirih amdriških mornariških strelcev in dveh civilistov. Po njegovih besedah so tragični dogodki v salvadorskem glavnem mestu in ugrabitev ameriškega potniškega letala botrovali Reaganovemu sklepu, da v najstrožji tajnosti sproži vojno operacijo podobno oni iz leta 1983, ko so ZDA napadle Grenado.	’
V washingtonu seveda take vesti zanikujejo. Navajajo le, da je Reag povečal vojaško pomoč Salvadorju in obtožujejo Nikaragvo destabilizacijsl poskusov v Srednji Ameriki. V Latinski Ameriki pa se vedno bolj širi p pncanje, da se nekaj dogaja. Potem ko je Reaganovi administraciji uspe da so propadli mirovni napori skupine Contadora, se vedno bolj vsilji vojaška opcija reševanja krize. Med drugim potrebuje Reaganova adnu stracija dokazov svoje vojaške moči in odločnosti, da bi povrnila vsaj i kaj zaupanja v svojem javnem mnenju ki ga je pretresla nemoč ob vp sanju ameriških talcev v Bejrutu. ZDA naj bi torej v kratkem izpeljale p vo kazensko ekspedicijo proti sandinistični vladi.
Slovenski IS za krajši (enoletni) vojaški rok
LJUBLJANA — Nastali so organizacijski, materialni in drugi pogoji, da se služenje vojaškega roka uredi enotno za vse vojaške obveznike in da se vojaški rok skrajša na 12 mesecev.
To je ugotovil slovenski izvršni svet, ko je obravnaval predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški obveznosti z osnutkom zakona. Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zlasti pa razvoj oboroženih sil ter uporaba sedanjega zakona o vojaški obveznosti, ki je bil sprejet v letu 1980, so omogočili izpopolnitev nekaterih vprašanj izvajanja vojaške obveznosti. V ta namen naj bi se še razširile določene naloge na tem področju, ki jih opravljajo pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet je podprl predlog za izdajo zakona in ocenil, da bosta njegov sprejem in uveljavitev pomembno prispevala k nadaljnji krepitvi obrambnih sposobnosti ter k ustreznejšemu urejanju vojaške obveznosti v skladu z družbenimi potrebami, (dd)
Rojstvo
ekološkega
terorizma?
BRUSELJ, PARIZ — Močna eksplozija je včeraj dopoldne razdejala pritličje dvanajstnadstropne palače v središču Bruslja, kjer ima svoj belgijski sedež zahodnonemški kemično-farmacevtski koncern Bayem. Eksplozija je na srečo povzročila le gmotno škodo in nobenih žrtev. Odgovornost za atentat je prevzela do sedaj neznana skupina »Peace Con-querors« (Zavojevalci miru). V sporočilu neki belgijski tiskovni agenciji so navedli, da je atentat odgovor na trošenje strupenih kemikalij v Severnem morju in protest zaradi zaplembe ladje ekološkega gibanja »Greenpeace«, ki je skušala preprečiti to onesnaženje.
Po tem sporočilu je »Greenpeace« takoj obsodila bruseljski atentat in poudarila, da se njeni aktivisti borijo proti onesnaževanju in za boljšo kakovost življenja po mirni poti in da dosledno nasprotujejo vsakemu nasilju. Te trditve potrjuje dosedanja praksa tega ekološkega gibanja »zelenih mirovnikov«, ki med drugim sledijo tudi naporom raznih družb, da bi na minimum omejili onesnaženje.
»Peace Conquerors« pa se je oglasila tudi pri agenciji »France Presse« v Parizu, a ne zaradi bruseljskega, temveč zaradi bombnega atentata na frankfurtskem letališču, v katerem so v sredo izgubile življenje tri osebe. Atentat naj bi bil torej delo te nove teroristične skupine, ki hoče po vsem sodeč zavzeti manevrski prostor v ekološkem in mirovnem gibanju zahodne Evrope. V pisanem sporočilu poveličujejo frankfurtski atentat in poudarjajo, da je nasilje edino sredstvo v boju za čisto okolje. Nič jih ne moti smrt nedolžnih, saj trdijo, da ni nihče nedolžen. Še več, »Peace Conquerors« napoveduje nove teroristične akcije. Pred koncem meseca naj bi uničili neko zgradbo na frankfurtskem letališču in razstrelili prvi »jumbo«, ki jim bo prišel pod roko.
Ob vsem tem postaja jasno, da se bo sedaj začela kriminalizacija mirovnih in ekologističnih gibanj v veliko zadovoljstvo tradicionalnih vladnih strank zahodne Evrope, ki so jim bila ta gibanja trn v peti.
Protislovja izredno drage energetske naložbe
Za usodo jedrske elektrarne Zwentendorf se v Avstriji bije prava politična bitka
DUNAJ — Kako se bodo dolgoletna medstrankarska	protislovja	okoli odprtja	ali	do-
končne likvidacije Zwentendorfa (v sedemdesetih letih zgrajene in takoj z referendumom zaprte atomske centrale v gomjeavstrijskem Tullnerfeldu)	razpleta,	bo jasno do	18.	ju-
lija letos. Kancler Fred Sinowatz: »To je zdaj poslednja šansa, nadaljnje politične rešitve ne vidim«.
V tem tednu je »Bundesrat«, gornji parlamentarni dom, ki ga	sestavljajo poslanci	iz
vseh devetih	avstrijskih	zveznih dežel,	izkoristil
doslej še nikoli uporabljeno ustavno možnost in vzpodbudil iniciativo, naj bi se razpisal ponovni referendum za pogon te pred osmimi leti zgrajene jedrske centrale, ki je doslej veljala že 14 milijard šilingov.
Poročali smo, da je vladni koalicijski partner, majhna stranka svobodnjakov (FPo) na svojem zadnjem državnem kongresu v Salzburgu odločno zavrnila kakršnokoli misel na pridobivanje elektrike s pomočjo atomske energije kdajkoli v Av-
striji. Tedaj je bil edini, ki se je zavzel za razpis referenduma, pa tudi takoj pogorel, predsednik parlamentarne skupine FPÒ Friedrich Peter.
Na zadnji seji »Bundesrata« pretekli četrtek pa so se za atomsko elektrarno zavzeli trije poslanci opozicije, ljudske stranke (ÒVP) : Feliks Erma-cora iz Štajerske, Ferdinand Manndorf iz Gornje Avstrije in Otto Keller iz Tirolske. Vodstvo ČVP (beri: predsednik Alois Mock in generalni sekretar Michael Graff) pa po svoji znani formuli: »Ne, ampak« pravi: »Glasovali bomo za razpis referenduma samo, če bo to pobudo dala vlada.« Zavedajoč se seveda, da »vlada« tega ne more dati, dokler je Norbert Steger, podkancler in predsednik FPO tako zagrizeno proti. Graff je celo včeraj spregovoril o »verbalni neposlušnosti treh njihovih poslancev, ki bodo ali morali prisluhniti strankarski disciplini in se vdati pritisku stranke, ali pa oddati svoje mandate.«
Sestanek konzorcija jedrske elektrarne Zwentendorf (last objekta si delijo združeni investitorji, med drugimi tudi posamezne zvezne avstrijske de-
žele, oziroma njihova podjetja) bo 18. julija. Do tedaj se mora razplesti, kaj bodo uspeli nekateri poslanci gornjega doma, ker v parlamentu je potrebna za izglasovanje referenduma dvetretjin-ska večina. Sicer bo prišlo do likvidacije, do razprodaje Zwentendorfa, pri čemer bo izguba znašala okoli 30 odstotkov. Konzorcij lastnikov je že zaprosil neko ameriško podjetje, naj prevzame posredniške posle in ponudi ta avstrijski atomski | objekt v prodajo ali v enem kosu ali po delih. Med drugimi se je že javila neka firma iz Zvezne republike Nemčije, ki bi hotela odkupiti posamezne dele. Zanimivo pri vsej zadevi je, da je Avstrija obkrožena z državami, ki imajo vse tovrstne elektrarne.
Ker pa je vsaka stvar za nekaj dobra, naj povemo še to, da je Zwentendorf postal prava turistična atrakcija, da si ga je ogledalo že 300.000 ljudi, in da je neko turistično podjetje celo zahtevalo ekskluzivne pravice nad razkazovanjem notranjščine te nesrečne elektrarne.
BARBARA GORIČAR
Poljski zunanji minister končal tridnevni obisk v Rimu
Olszovvskega hladno sprejeli v Vatikanu
RIM — Včeraj je papež Janez Pavel II. sprejel poljskega zunanjega ministra Stefana Olszowskega, ki se je med svojim tridnevnim obiskom v Italiji že sestal s svojim kolegom Andreottijem in s predsednikom Per-tinijem, ne pa s predsednikom vlade Craxijem. Slednji ga ni sprejel, da bi podčrtal ogorčenje italijanske vlade zaradi nedavne težke obsodbe treh pripadnikov razpuščenega sindikata Solidarnost v Gdansku.
Tudi sprejem pri papežu je bil dokaj hladen. Vatikan je zavrnil predlog Poljske, da bi navezala redne diplomatske odnose, češ da časi še niso »zreli«. Janez Pavel II. je svojemu sobesedniku izrazil tudi nezadovoljstvo v zvezi s posebnim skladom za kmete, ki ga je ustanovilo in ga upravlja poljsko škofovstvo, poljska vlada pa je preprečila, da bi porazdeljeval podpore.
Nove olajšave za turiste v Jugoslaviji
BEOGRAD — Domači in tuji potniki bodo lahko v prihodnje kupovali v »duty free« prodajalnah tudi pri prihodu v Jugoslavijo pred prehodom mimo carine. To je ena od novosti, ki jo je nedavno sprejel zvezni izvršni svet pri režimu prostih carinskih prodajaln. Potniki, ki prihajajo v Jugoslavijo, lahko kupujejo blago v vrednosti in količinah, določenih z dosedanjimi predpisi, medtem ko lahko tisti, ki odhajajo iz Jugoslavije, ali samo prehajajo carinsko področje, kupujejo brez vsake omejitve. (dd)
Dolar pod vplivom govork o znižanju eskomptne mere
RIM — Ena od značilnosti ameriškega dolarja je ta, da zna biti zelo odporen, da pa se ni sposoben več dni obdržati na maksimumu kotacije, dosežene v enem tednu. Strokovnjaki pripisujejo to okoliščini, da je dolar pač v vsakem trenutku lahko donosno investicijsko sredstvo in da zato rad niha, čeprav se nihalna pahljača čedalje oži.
Pravkar minuli teden se je za a-meriško valuto začel bolj slabo, to pa deloma zaradi splošnega znižanja obrestnih mer in deloma zaradi zaskrbljenosti glede stanja gospodarstva ZDA, oziroma njegovih nadaljnjih izgledov. Sredi tedna pa so bile objavljene ocene o razvoju gospodarstva v drugem letošnjem trimesečju, ki so mimo pričakovanj kar rožnate, saj govorijo o občutnem porastu notranjega bruto proizvoda; to je dolar spet potisnilo naglo navzgor, tako da je na petkovem fixingu kotiral 1967,72 lire proti 1922 liram v sredo in 1953 liram prejšnji petek.
Kako bo od jutri dalje? Vse kaže, da bo ves teden na valutnih trgih vladala negotovost, kajti širi se glas o ponovnem znižanju eskomptne mere. Tudi sicer pa gre pri ocenah o gibanju gospodarstva ZDA v drugem trimesečju samo za besede, poudarjajo valutni operaterji s pripombo:
»Izkušnja uči, da so napovedi eno, dokončni podatki pa drugo, kajti med enimi in drugimi utegnejo biti tudi znatne razlike.«
Ponovni skok dolarja je potisnil navzdol kotacijo zlata, ki je v začetku tedna znašala 325, konec tedna pa le še 313,45 dolarja za unčo.
Počastitev sv. Metoda
VATIKAN — Papež je imenoval državnega tajnika kàrdinala Agostina Casarolija za svojega odposlanca na slovesnostih v čast sv. Cirila in Metoda, ki bodo v Jugoslaviji in Češkoslovaški ob 1.100-letnici smrti sv. Metoda. V Jugoslaviji bodo sveta brata, ki sta nedavno bila poleg sv. Benedikta proglašena za zavetnika Evrope, proslavili v Djakovem na Hrvatskem 4. in 5. julija, na češkoslovaškem pa bodo slovesnosti priredili v Velehradu 7. julija. Kot je povedal ravnatelj vatikanskega tiskovnega urada Navarro Vals, se bo kardinal Casaroli na svojem potovanju v Jugoslavijo in Češkoslovaško sestal tudi s predstavniki oblasti o-beh držav.
Video 2000, Betamax, VHS, 8 mm ?
PRENOSNI IN NAMIZNI
VIDEOREGISTRATORJI
zadnje generacije
Brezpračno videoregistrator na vaš dom
UNIVERSALTECNICA vam predlaga, da sami preizkusite doma videoregistrator ob prisotnosti tehnika, ki vam bo obrazložil vse njegove uporabnosti. Če ga boste kupili, se lahko odločite za odplačilo na mesečne obroke 30 tisoč lir (zamislite si; 1000 lir na dan in to v času, ko stane kravata 40 tisoč lir in par čevljev 150 tisoč); brez predplačila in odplačevati boste začeli... po počitnicah!
To še ni vse: videoregistrator, ki ga kupite pri UNIVERSALTECNICA, »velja« več, ker poleg garancije proizvajalca vam tudi UNIVERSALTECNICA izda svojo popolno in brezplačno garancijo (popravila in nadomestni deli) za DVE LETI.
UNIVERSALTECNICA
TRST — Trg Goldoni 1 — Korzo Saba 18 — Ul. Zudecche 1
Pred volitvami osmega predsednika italijanske republike
Od Enrica De Nicole do...
Jutri se bo zbor 1.011 velikih volivcev zbral v palači Montecitorio za Volitve osmega predsednika italijanske republike. V palači, ki je sicer sedež poslanske zbornice, je že vse pripravljeno. V prejšnjih dneh so o-pravili pravo generalno čiščenje, u-redilj so dodatne prostore za nove goste — senatorje in predstavnike deželnih svetov — pa tudi za številne novinarje, ki se bodo nagnetli v tiskovnih uradih, na tribunah in po hodnikih. Skupno bo s predsedniškimi volitvami zaposlenih približno tritisoč oseb. Gre torej za dogodek, ki terja tudi velike organizacijske napore in ki bo nekaj dni v ospredju vseh dogajanj v državi. Posebne televizijske oddaje, velika pozornost v časopisih, povsod ugibanja in tudi »črne« stave:	neapeljski bookmakerji
verjamejo v izvolitev Cossige, saj je kotacija za predsednika senata 1, to je, kdor stavi tisoč lir, bo, če bo izvoljen Cossiga, prejel 2000 lir. Kotacija za Pertinija je 3,2, za Jottijevo Pa kar 20.
V palači Montecitorio pa ne gre za stavo, ampak zares. Tako kot je šlo zares pri vseh sedmih dosedanjih volitvah predsednika republike, kajti to je osebnost, ki ostane na svojem mestu sedem let in je ni tako lahko zamenjati. Zato je tudi razumljivo, da je bilo treba skoraj vedno mnogo časa, preden je prišlo do izvolitve predsednika. Tu namreč ne zadostuje relativna večina, potrebna je absolutna večina, pri prvih treh glasovanjih Pa celo dvotretjinska večina.
Enrico De Nicola je bil izvoljen 28. junija 1946 za začasnega načelnika države, leto dni kasneje pa potrjen za predsednika republike, a samo za leto dni, do odobritve ustave, razpisa prvih volitev parlamenta in nato prvih predsedniških volitev. Izvolila ga je ustavodajna skupščina na prvem glasovanju.
Že za njegovega prvega naslednika, Luigija Einaudija, ekonomista in predstavnika liberalne stranke, so bila potrebna štiri glasovanja. Prvi kandidat, zunanji minister Carlo Sforza, republikanec, je imel že pripravljen umestitveni govor, a mu je približno 100 demokristjanskih volivcev obrnilo hrbet. Tato je bil izvoljen Einaudi, podpredsednik vlade in minister za proračun. Einaudi se s predsednikovanjem ni osebno proslavil. Predvsem je leta 1953 podpisal zakon, ki je priznaval stranki, ki bi prejela 50,1 odstotka glasov v parlamentu dve tretjini vseh parlamentarcev. Na srečo KD ni tako močno zmagala na volitvah in nastale so težave za sestavo vlade. Tu je Einaudi svojeglavo, brez posvetovanj, imenoval Fello za predsednika vlade, češ, da Italija potrebuje predvsem vlado; in malo je manjkalo, da bi Fella ne sprožil vojne z Jugoslavijo.
Leta 1955 je bil uradni kandidat krščanske demokracije Cesare Merza-gora, a ni uspel. Kljub razburjenju tajnika Fanfanija, ga poslanci in se-
natorji niso volili; tako je bil izbran Giovanni Gronchi, za katerega se je pri četrtem glasovanju izreklo 658 volivcev. Pri teh volitvah so volili tudi monarhisti, ki so bili tedaj še zastopani v parlamentu in se prejšnjih predsedniških volitev niso hoteli udeležiti. Gronchi je tako postal prvi demokristjanski predsednik. Zgodovinarji mu ne pripisujejo velike vloge, če izvzamemo dejstvo, da je bil v njegovi dobi kvirinal podvržen hudim kritikam zaradi raznih privilegijev in uslug, ki so jih bili deležni predsednikovi prijatelji.
Leta 1962 so demokristjani uradno predlagali tedanjega zunanjega ministra Antonia Segnija, vendar se stranka še zdaleč ni zedinila okrog njegovega imena. Prostostrelci so se izrekli za Fanfanija, za Merzagoro, tudi za Gronchija. Potrebnih je bilo devet glasovanj, da je prodrl Segni, s pičlo večino 51,9 odstotka glasov. Segni je bil odločen nasprotnilc vsakršnega zbližan ja med demokristjani in levico.
Za časa dolge vladne krize leta 1964 je pozval na posvet na Kvirinal poveljnika karabinjerjev Generala De Lorenza. V Italiji je zavel veter državnega udara. Takoj po rešitvi vladne krize sta šla predsednik vlade Aldo Moro in zunanji minister Saragat k Segniju. Srečanje je bilo razburljivo; Segnija je zadela kap in štiri mesece zatem je moral odstopiti. V razpravi o tajni službi Sifar je Giorgio Amendola, ko je govoril o vlogi predsed-
nika dejal, da so v Italiji vedno spoštovali nekatere človeške primere, še zlasti ko je šlo za bolezen; sicer bi bilo dovolj razlogov za postopek pred ustavnim sodiščem.
Giuseppe Saragat je bil prvi predsednik, ki je izšel iz odporništva. Bil je dosleden antifašist, večkrat zaprt in preganjan. Izvoljen je bil na valu velikin sporov znotraj demokri-stjanske stranke, ki je določila za uradnega kandidata Giovannija Leo-neja, kateremu pa se je zoperstavil Fanfani. Kandidatura Saragata je tako prodrla šele pri 21 glasovanju. Njegovo predsednikovanje je bilo poprečno; bil je velik prijatelj ZDA kljub nič kaj ugodnemu obdobju vietnamske vojne, opravil pa je tudi nekaj pomembnih zunanjepolitičnih dejanj, med tem; dvakratno srečanje s Titom, ki je postavilo na novo raven odnose med Italijo in Jugoslavijo, nepozabni bodo postali njegovi telegrami, ki jih je naslavljal ob vsaki priložnosti, o katerih so se razživeli številni italijanski vinjetisti; tudi tedaj, ko je astronavt Armstrong stopil na lunina tla in je neki dnevnik objavil vinjeto, kako mu teče nasproti pismonoša s Saragatovo brzojavko.
Giovanni Leone je bil decembra 1971 izvoljen šele pri 23. glasovanju t odločilnimi glasovi neofašistov, s čemer se je Almirante večkrat pohvalil (»zaprosTi so nas in mi smo ga volili,« je mnogokrat dejal, ne da bi ga kdo demantiral). Demokristjani so
za svojega uradnega kandidata imenovali Fanfanija, socialisti in komunisti so glasovali za De Martina.
Skrita želja levice je bila, da bi prodrl Aldo Moro, ki pa znotraj KD n; mogel prodreti. Giovanni Leone je bil tako alternativna rešitev, ki ni zadovoljila nikogar, razen neofašistov, ki so se tako lahko politično u-veljavili. Tudi Lecnejevo predsednikovanje ni zadovoljilo nikogar; škandal Lockheedy je bdi le ena cvetk tega obdobja, druga cvetka pa je bila v Leonejevem obnašanju, zelo folklorističnem in nič kaj predsedniškem. Tako sta spomladi leta 1978 predsednik vlade Andreotti in tajnik Zaccagnini odšla na Kvirinal in ga pozvala, naj odstopi. Leone ni mogel poziva zavrniti.
Začela so se pogajanja. Demokristjani so zopet predlagali Fanfanija, socialisti Pertinija, komunisti Amen-dolo, republikanci La Malfo. Potrebnih je bilo 16 glasovanj, dolga mučna pogajanja, do plebiscitarne izvolitve Sandra Pertinija, ki je prejel glasove vseh razen fašistov. Škoda, le, da je star in ne bo zdržal sedem let, so tedaj komentirali. Pertini se je zaradi teh komentarjev razburjal. Sedaj lahko rečemo, da upravičeno.
Gradivo priredil
BOJAN BREZIGAR
Ustavne pristojnosti predsednika
Ustava določa, da je predsednik republike »načelnik države in predstavlja državno enotnost«, vendar je ta definicija vsekakor zelo splošna; po sedmih predsednikih republike, ki so, vsakdo po svoje, interpretirali funkcijo predsednika, pa »so se te pristojnosti precej izoblikovale.
Po ustavi ima predsednik pravico, da razpusti parlament (čl. 88) in da posreduje za rešitev vladnih kriz z imenovanjem predsednika vlade in na njegov predlog ministrov (čl. 92). To so najvišje politične pristojnosti, lei pa jih ustava omejuje, kajti za razpust parlamenta se mora predsednik posvetovati s predsednikoma obeh vej parlamenta (oziroma samo tiste veje, ki jo namerava razpustiti, kajti ustava mu daje tudi to možnost, ki pa se je doslej noben predsednik ni poslužit). Omejitev je tudi v tem, da predsednik ne sme razpustiti parlamenta v zadnjih šestih mesecih svojega mandata. Kar pa zadeva imenovanje predsednika vlade in ministrov je predsednikova izbira sicer prosta, vendar pa mora nato vlada prejeti zaupnico v parlamentu, kar- pomeni, da mora biti izbira v skladu z voljo večine parlamenta.
Ostale pristojnosti bi lahko razdelili v štiri skupine: nadzorstvo nad inštitucijami, stimulacija, usklajevanje ustavnih organov in ostale pristojnosti.
V prvo skupino, nadzorstvo nad inštitucijami, bi lahko vključili pravico do sklicanja parlamenta, odobritev zakonov, izdajo zakonskih odlokov (predsednik
za vsebino zakonov in odlokov ne odgovarja, ampak odgovarjajo ministri, ki so jih predlagali. Sploh je predsednik lahko obtežen in sojen samo zaradi veleizdajstva ali zaradi atentata na ustavo), ratifikacijo mednarodnih sporazumov, predsedstvo višjega sodnega sveta, predsedstvo vrhovnega obrambnega sveta. V okvir stimulacije, to je aktivnih posegov predsednika republike sodi možnost naslavljanja poslanic parlamentu. V okvir usklajevanja ustavnih organov sodi, poleg imenovanja predsednika vlade, tudi pravica do imenovanja petih dosmrtnih senatorjev. Ustava namreč določa, da »predsednik republike lahko imenuje pet dosmrtnih senatorjev«. Doslej je veljala ustaljena praksa, da je pred kratkim imenoval za dosmrtna senatorja Norberta Bobbia in Carla Boja. Pertini je tako imenoval pet dosmrtnih senatorjev, medtem ko sta v senatu še dva dosmrtna senatorja, ki ju je imenoval Giovanni Leone, to je Merzagora in Fanfani. Pertini je torej, tudi po posvetu s Cossigo, ustavno določilo tolmačil kot pravico, da vsak predsednik lahko imenuje pet senatorjev.
Med ostale pristojnosti, ki jih ima predsednik republike, pa sodijo pravica do podeljevanja odlikovanj ter pomilostitve, amnestije in spremembe kazni. Ustava določa še nekatere druge pristojnosti, ki pa so poverjene predsedniku samo potem, ko se o njih izreče parlament, to je proglasitev vojnega stanja, imenovanje državnih funkcionarjev in nekatere druge pristojnosti.
Sedem let Pertinijevega mandata
Predsednik vseh Italijanov, dosleden zagovornik svobode in pravice. To je obveza, ki jo je Sandro Pertini sprejel v poslanici ob zaprisegi. Mirno lahko rečemo, da je ostal zvest tem besedam. Pertini bo nedvomno ostal zapisan v zgodovini Italije kot najbolj reprezentativen predsednik republike, tisti, s katerim se je istovetila velika večina Italijanov. Vseh sedem let je s pozornostjo sledil dogajanjem v Italiji, a tudi dogajanjem drugod po svetu: problemom miru (»V senci raket ni miru,« je nekoč dejal), demokracije (»brez svobode in spoštovanja človekovih pravic ni demokracije«), lakote v svetu (»izpraznijo naj arzenale orožja, vir smrti in napolnijo naj žitnice, vir življenja«).
Pertini je bil izvoljen, v starosti 82 let, v trenutku splošne zmede v Italiji. Dva meseca prej je bil u-morjen Aldo Moro; predsednik Leone je bil prisiljen k odstopu. Treba je bilo zaceliti številne rane in Pertini se je tega zavedal. Zanj se je izrekla plebiscitarna večina parlamentarcev: proti so glasovali samo neofašisti, in to večino je on tudi upošteval. Izogniti se je hotel vsakršni kritiki, češ da privilegira svojo stranko, socialistično, v katero je včlanjen vse od leta 1925.
Poziv k enotnosti je bil najpogostejši Pertinijev klic. Njegova doba je bila dramatična: terorizem in organizirani kriminal sta bila stalno na pohodu in Pertini se je večkrat pri-tovežal, da mora hoditi s pogreba na pogreb. Mnogokrat je utrnil solzo, a to niso bile solze šibkosti, bile so, kot je sam dejal, solze jeze in izziva.
Pertini je bil odločen v nasprotovanju terorizma, a prav tako odločen je bil v nasprotovanju vsem škandalom, še zlasti v nasprotovanju vsem, ki so bili kakorkoli vmešani v framazonsko ložo P2. »Po mnenju nekaterih,« je nekoč dejal, »bi moral biti predsednik gluh, mutast in slep. Vendar jaz nisem ne gluh, ne mutast in ne slep in če mi kaj ni pogodu...«
Tudi kot predsednik je bil Pertini dinamičen. Prakso in tudi pravila je prilagajal potrebam, kar je izzvalo vrsto kritik. Znani so njegovi posegi preti stavki kontrolorjev poletov, o pomoči po potresu v Južni Italiji, znana njegova prekinitev potovanja po Južni Ameriki, da se je lahko udeležil pogreba Černenka. Njegova življenjskost je zaslovela povsod, kamor je potoval. Prepotoval je pol sveta, srečal se je s številnimi državniki (bil je zadnji tuji državnik, ki se je srečal s predsednikom Titom), še zlasti pa je bil priljubljen med mladino. Samo na Kvirinalu je sprejel 600 tisoč mladincev in požel njihovo navdušenje, saj je bil z njimi preprost, dobri dedek, ki ti daje nekaj koristnih, a nevsiljivih naukov za življenje.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
32.
Držala sta se za roke in pozabila, da stojita na koru, pozabila sta na ljudi v cerkvi, na župnika in učitelje spredaj v klopi, pozabila sta na dobrega organista, ki je nežno spremljal Katičino pesem. Zazdelo se jima je, da stojita na svojem otoku, obdanem z jarki in z Muro; tam je pomlad, tista lepa prva pomlad, ki sta jo vsako leto skupaj preživela, ko rože po gozdovih najbolj cveto, ko čebele neutrudno letajo v te gozdove, ko ni več klic divjih rac edina pesem, marveč že zdavnaj pojo sinice po starih jablanah, ko so se vrnili že prvi slavci in zapeli, ko se vse to ob mehkih večerih zliva v eno samo pesem in prepleta s skrivnostnim šumenjem Mure. In nenadoma se je zgodilo, da je Katica spregledala. Gleda Katica sinje nebo, gleda metulje v zraku, lastovke, gleda njive, ki so mastne in se iz njih kadi, gleda mlade setve, potem spet že ozelenele vrbe, visoke jelše in stare jagnede ob jarku...
In ko sta tako pozabila na resnični svet, ki ju ob-duja, je Katica lahko mimo pela; razkošno srce se je ni oralo izkričati, ne zaradi ljudi, ki spodaj poslušajo in kateri ji zdaj niso nič mar, temveč, ker je srce prepolno kakor bridkih tako tudi veselih stvari. Zato, ker pojo ptice, ker Mura tako čudovito šumi.
Potem se je nagnila k dedku in rekla je tiho: »Ne niorem več.«
Organist je za trenutek zadušil orgle in se zagle dal po cerkvi, takoj nato pa je poiskal melodije druge njene pesmi.
»Eno nam še zapoj,« je zaprosil Koštrca Katico. •Potem pojdeva. — Spodaj posluša mnogo ljudi in se fedno prihajajo.« In res je bilo shsati, kako so ljudje
še vedno vreli v cerkev. Oh, kako rada bi se bila Katica nagnila prek pregrade in se ozrla po ljudeh.
Pa se ni mogla. Nikdar se ne bo mogla ozreti po ljudeh. Ostala bo vedno daleč od življenja.
Zapela je drugo pesem.
Daleč je svet, tisti svet, ki ga Katica tako ljubi in v katerem bi tako rada živela. Svet mora biti lep, saj ga pozna, mnogo je slišala o njem; in vsak dan ga sliši, kako se smeji, kako vriska, kako poje. Ali bi se moglo zgoditi, če bi verjela, kakor pravi Koštrče-va mamica? Ali so res samo pravljice, kako so premnogi spregledali, ali pa se je res zgodilo? In ako bi se zdaj nenadoma zgodilo? Visoko na nebu sedi bog, ki je vsemogočen, tam poleg njega sedi Marija in posluša njeno pesem, ki ji j0 poje iz vsega srca. Kaj bi bilo, če bi zdaj nenadoma spregledala? Če bi se mogla ozreti po dedku, po njegovem licu, če bi mogla pogledati po ljudeh in jim zaklicati eno samo radost:
»Vidim!«
Vztrepetala je in že se je njeno srce napolnilo s še večjo bolečino. Saj se ne bo nikdar zgodilo. Svet bo večno ostal zavit v noč
S sklonjeno glavo in z otožnim, skoraj jokavim glasom je odpela do kraja. Potem je še bolj sklonila glavo in stopila naprej, rekoč:
»Pojdiva, dedek!«
In dedek je stopil za njo. Cerkev je vrvela, ko so ljudje odhajali. Ni jih videla, ko je šla mimo njih; ni jim videla obrazov; čutila je samo njihovo bližino, slišala je, kako se menijo o njej, toda vse to se je komaj dotaknilo njenega srca
Njeno srce je bilo daleč od vsega tega.
In skoraj nerada je stopila z dedkom, z materjo in očetom ter z organistom, ki si ni mogel kaj, da ji ne bi bil stisnil roke, na povabilo starega župnika v njegovo sobo na majhno južino
Nemo je sedela za mizo, kjer so sedeli vsi njeni ljudje z župnikom in še z učitelji. Komaj je slišala njihov pogovor. Sama je potovala daleč od tod. Le
stari dedek Koštrca je bil z njo in držala se ga je za roko.
Šla sta v svet... v veliki in lepi daljni svet.
POVEST O RAZBOJNIKU PETRU KOŠTRCI
Ani Koštrčevi se je nenadoma zazdelo, da bo v kratkem umrla. Povrh se ji je še sanjalo o tem. V sanjah je videla odprto nebo, dolgo lestev, po kateri so prihajali angeli nizdol, dokler ni eden stopil naravnost do nje, rekoč:
»Pojdi, Ana, z menoj, v nebo, ki je pripravljeno zate.«
In dotaknil se je je z roko tako močno, da se je prebudila.
Da ni storil tega, bi Ana Koštrčeva bila odšla naravnost v sveto nebo, ki je bilo zanjo že odprto. Tako pa se je zavedela, da še živi. Zavedela se je, da leži na trdi postelji, ki je postlana s slamo in pre-grnjena s prtom, in zavedela se je, da leži poleg svojega moža Jožefa. Ta je glasno smrčal in se ni menil za odprto sveto nebo. Skoz okno je sijalo zimsko nebo z bledo mesečino, ki se je razlila po vseh kotih in napravila noč podobno mračnemu zimskemu večeru. Polni mesec se je sklanjal nanju, ko se je Ana ozrla skoz okno s postelje, ki je imela zglavje tik stene.
Morala je zbuditi Jožefa, čeprav se ji je smilil. Toda do jutra bi prav lahko pozabila na to sporočilo o svoji smrti. Dotaknila se ga je torej z roko in rekla:
»Ali spiš, Jožef?«
Jožef je trdno spia. Mesec je obsvetljeval njegov porastli, nekam rjavi obraz. Ko se ga je dotaknila z roko in ga vprašala, če spi, se je obrnil in dejal:
»Ne spim.«
Vedel je, da mora biti kadarkoli buden, če se tako zazdi Ani. Takih noči je bilo mnogo, zakaj kadar se je Ana prebudila, ni mogla zaspati, a da bi sama bedela, jo je bilo strah. Strahovi so prihajali v sobo, ali stali pri durih ali pa se sprehajali kakor neljubi gostje po sobi in se ji režali. Čeprav jih je preganjala z blagoslovljenim rožnim vencem, se niso umaknili.
Rojstvo
ekološkega
terorizma?
BRUSELJ, PARIZ — Močna eksplozija je včeraj dopoldne razdejala pritličje dvanajstnadstropne palače v središču Bruslja, kjer ima svoj belgijski sedež zahodnonemški kemično-farmacevtski koncern Bayem. Ek splozija je na srečo povzročila le gmotno škodo in nobenih žrtev. Odgovornost za atentat je prevzela do sedaj neznana skupina »Peace Con-querors« (Zavojevalci miru). V sporočilu neki belgijski tiskovni agenciji so navedli, da je atentat odgovor na trošenje strupenih kemikalij v Severnem morju in protest zaradi zaplembe ladje ekološkega gibanja »Greenpeace«, ki je skušala preprečiti to onesnaženje.
Po tem sporočilu je »Greenpeace« takoj obsodila bruseljski atentat in poudarila, da se njeni aktivisti borijo proti onesnaževanju in za boljšo kakovost življenja po mirni poti in da dosledno nasprotujejo vsakemu nasilju. Te trditve potrjuje dosedanja praksa tega ekološkega gibanja »zelenih mirovnikov«, ki med drugim sledijo tudi naporom raznih družb, da bi na minimum omejili onesnaženje.
»Peace Conquerors« pa se je oglasila tudi pri agenciji »France Presse« v Parizu, a ne zaradi bruseljskega, temveč zaradi bombnega atentata na frankfurtskem letališču, v katerem so v sredo izgubile življenje tri osebe. Atentat naj bi bil torej delo te nove teroristične skupine, ki hoče po vsem sodeč zavzeti manevrski prostor v ekološkem in mirovnem gibanju zahodne Evrope. V pisanem sporočilu poveličujejo frankfurtski atentat in poudarjajo, da je nasilje edino sredstvo v boju za čisto okolje. Nič jih ne moti smrt nedolžnih, saj trdijo, da ni nihče nedolžen. Še več, »Peace Conquerors« napoveduje nove teroristične akcije. Pred koncem meseca naj bi uničili neko zgradbo na frankfurtskem letališču in razstrelili prvi »jumbo«, ki jim bo prišel pod roko.
Ob vsem tem postaja jasno, da se bo sedaj začela kriminalizacija mirovnih in ekologističnih gibanj v veliko zadovoljstvo tradicionalnih vladnih strank zahodne Evrope, ki so jim bila ta gibanja trn v peti.
Protislovja izredno drage energetske naložbe
Za usodo jedrske elektrarne Zwentendorf se v Avstriji bije prava politična bitka
DUNAJ — Kako se bodo dolgoletna medstrankarska	protislovja	okoli odprtja	ali	do-
končne likvidacije Zwentendorfa (v sedemdesetih letih zgrajene in takoj z referendumom zaprte atomske centrale v gomjeavstrijskem Tullnerfeldu)	razpleta,	bo jasno do	18.	ju-
lija letos. Kancler Fred Sinowatz: »To je zdaj poslednja šansa, nadaljnje politične rešitve ne vidim«.
V tem tednu je »Bundesrat«, gornji parlamentarni dom, ki ga	sestavljajo poslanci	iz
vseh devetih	avstrijskih	zveznih dežel,	izkoristil
doslej še nikoli uporabljeno ustavno možnost in vzpodbudil iniciativo, naj bi se razpisal ponovni referendum za pogon te pred osmimi leti zgrajene jedrske centrale, ki je doslej veljala že 14 milijard šilingov.
Poročali smo, da je vladni koalicijski partner, majhna stranka svobodnjakov (FPo) na svojem zadnjem državnem kongresu v Salzburgu odločno zavrnila kakršnokoli misel na pridobivanje elektrike s pomočjo atomske energije kdajkoli v Av-
striji. Tedaj je bil edini, ki se je zavzel za razpis referenduma, pa tudi takoj pogorel, predsednik parlamentarne skupine FPÒ Friedrich Peter.
Na zadnji seji »Bundesrata« pretekli četrtek pa so se za atomsko elektrarno zavzeli trije poslanci opozicije, ljudske stranke (OVP) : Feliks Erma-cora iz Štajerske, Ferdinand Manndorf iz Gornje Avstrije in Otto Keller iz Tirolske. Vodstvo ÒVP (beri: predsednik Alois Mock in generalni sekretar Michael Graff) pa po svoji znani formuli: »Ne, ampak« pravi: »Glasovali bomo za razpis referenduma samo, če bo to pobudo dala vlada.« Zavedajoč se seveda, da »vlada« tega ne more dati, dokler je Norbert Steger, podkancler in predsednik FPo tako zagrizeno proti. Graff je celo včeraj spregovoril o »verbalni neposlušnosti treh njihovih poslancev, ki bodo ali morali prisluhniti strankarski disciplini in se vdati pritisku stranke, ali pa oddati svoje mandate.«
Sestanek konzorcija jedrske elektrarne Zwentendorf (last objekta si delijo združeni investitorji, med drugimi tudi posamezne zvezne avstrijske de-
žele, oziroma njihova podjetja) bo 18. julija. Do tedaj se mora razplesti, kaj bodo uspeli nekateri poslanci gornjega doma, ker v parlamentu je potrebna za izglasovanje referenduma dvotretjinska večina. Sicer bo prišlo do likvidacije, do razprodaje Zwentendorfa, pri čemer bo izguba znašala okoli 30 odstotkov. Konzorcij lastnikov je že zaprosil neko ameriško podjetje, naj prevzame po sredniške posle in ponudi ta avstrijski atomski j objekt v prodajo ali v enem kosu ali po delih. Med drugimi se je že javila neka firma iz Zvezne republike Nemčije, ki bi hotela odkupiti posamezne dele. Zanimivo pri vsej zadevi je, da je Avstrija obkrožena z državami, ki imajo vse tovrstne elektrarne.
Ker pa je vsaka stvar za nekaj dobra, naj povemo še to, da je Zwentendorf postal prava turistična atrakcija, da si ga je ogledalo že 300.000 ljudi, in da je neko turistično podjetje celo zahtevalo ekskluzivne pravice nad razkazovanjem notranjščine te nesrečne elektrarne.
BARBARA GORIČAR
Poljski zunanji minister končal tridnevni obisk v Rimu
Olszovvskega hladno sprejeli v Vatikanu
RIM — Včeraj je papež Janez Pavel H. sprejel poljskega zunanjega ministra Stefana Olszowskega, ki se je med svojim tridnevnim obiskom v Italiji že sestal s svojim kolegom Andreottijem in s predsednikom Per-tinijem, ne pa s predsednikom vlade Craxijem. Slednji ga ni sprejel, da bi podčrtal ogorčenje italijanske vlade zaradi nedavne težke obsodbe treh pripadnikov razpuščenega sindikata Solidarnost v Gdansku.
Tudi sprejem pri papežu je bil dokaj hladen. Vatikan je zavrnil predlog Poljske, da bi navezala redne diplomatske odnose, češ da časi še niso »zreli«. Janez Pavel II. je svojemu sobesedniku izrazil tudi nezadovoljstvo v zvezi s posebnim skladom za kmete, ki ga je ustanovilo in ga upravlja poljsko škofovstvo, poljska vlada pa je preprečila, da bi porazdeljeval podpore.
Nove olajšave za turiste v Jugoslaviji
BEOGRAD — Domači in tuji potniki bodo lahko v prihodnje kupovali v »duty free« prodajalnah tudi pri prihodu v Jugoslavijo pred prehodom mimo carine. To je ena od novosti, ki jo je nedavno sprejel zvezni izvršni svet pri režimu prostih carinskih prodajaln. Potniki, ki prihajajo v Jugoslavijo, lahko kupujejo blago v vrednosti in količinah, določenih z dosedanjimi predpisi, medtem ko lahko tisti, ki odhajajo iz Jugoslavije, ali samo prehajajo carinsko področje, kupujejo brez vsake omejitve. (dd)
Dolar pod vplivom govork o znižanju eskomptne mere
RIM — Ena od značilnosti ameriškega dolarja je ta, da zna biti zelo odporen, da pa se ni sposoben več dni obdržati na maksimumu kotacije, đosdžene v enem tednu. Strokovnjaki pripisujejo to okoliščini, da je dolar pač v vsakem trenutku lahko donosno investicijsko sredstvo in da zato rad niha, čeprav se nihalna pahljača čedalje oži.
Pravkar minuli teden se je za a-meriško valuto začel bolj slabo, to pa deloma zaradi splošnega znižanja obrestnih mer in deloma zaradi zaskrbljenosti glede stanja gospodarstva ZDA, oziroma njegovih nadaljnjih izgledov. Sredi tedna pa so bile objavljene ocene o razvoju gospodarstva v drugem letošnjem trimesečju, ki so mimo pričakovanj kar rožnate, saj govorijo o o bč ut man porastu notranjega bruto proizvoda: to je dolar spet potisnilo naglo navzgor, tako da je na petkovem fixingu kotiral 1967,72 lire proti 1922 liram v sredo in 1953 liram prejšnji petek.
Kako bo od jutri dalje? Vse kaže, da bo ves teden na valutnih trgih vladala negotovost, kajti širi se glas o ponovnem znižanju eskomptne mere. Tudi sicer pa gre pri ocenah o gibanju gospodarstva ZDA v drugem trimesečju samo za besede, poudarjajo valutni operaterji s pripombo:
»Izkušnja uči, da so napovedi eno, dokončni podatki pa drugo, kajti med enimi in drugimi utegnejo biti tudi znatne razlike.«
Ponovni skok dolarja je potisnil navzdol kotacijo zlata, ki je v začetku tedna znašala 325, konec tedna pa le še 313,45 dolarja za unčo.
Počastitev sv. Metoda
VATIKAN — Papež je imenoval državnega tajnika kàrdinala Agostina Casarolija za svojega odposlanca na slovesnostih v čast sv. Cirila in Metoda, ki bodo v Jugoslaviji in Češkoslovaški ob 1.100-letnici smrti sv. Metoda. V Jugoslaviji bodo sveta brata, ki sta nedavno bila poleg sv. Benedikta proglašena za zavetnika Evrope, proslavili v Djakovem na Hrvatskem 4. in 5. julija, na Češkoslovaškem pa bodo slovesnosti priredili v Velehradu 7. julija. Kot je povedal ravnatelj vatikanskega tiskovnega urada Navarro Vals, se bo kardinal Casaroli na svojem potovanju v Jugoslavijo in češkoslovaško sestal tudi s predstavniki oblasti o-beh držav.
Video 2000, Betamax, VHS, 8 mm ?
PRENOSNI IN NAMIZNI	~
VIDEOREGISTRATORJI
zadnje generacije
Brezpračno videoregistrator na vaš dom
UNIVERSALTECNICA vam predlaga, da sami preizkusite doma videoregistrator ob prisotnosti tehnika, ki vam bo obrazložil vse njegove uporabnosti. Će ga boste kupili, se lahko odločite za odplačilo na mesečne obroke 30 tisoč lir (zamislite si: 1000 lir na dan in to v času, ko stane kravata 40 tisoč lir in par čevljev 150 tisoč); brez predplačila in odplačevati boste začeli... po počitnicah!
To še ni vse: videoregistrator, ki ga kupite pri UNIVERSALTECNICA, »velja« več, ker poleg garancije proizvajalca vam tudi UNIVERSALTECNICA izda svojo popolno in brezplačno garancijo (popravila in nadomestni deli) za DVE LETI.
UNIVERSALTECNICA
TRST — Trg Goldoni 1 — Korzo Saba 18 — Ul. Zudecche 1
Pred volitvami osmega predsednika italijanske republike
Od Enrica De Nicole do...
Jutri se bo zbor 1.011 velikih volivcev zbral v palači Montecitorio za Volitve osmega predsednika italijanske republike. V palači, ki je sicer sedež poslanske zbornice, je že vse pripravljeno. V prejšnjih dneh so o-pravili pravo generalno čiščenje, u-redili so dodatne prostore za nove goste — senatorje in predstavnike deželnih svetov — pa tudi za številne novinarje, ki se bodo nagnetli v tiskovnih uradih, na tribunah in po hodnikih. Skupno bo s predsedniškimi volitvami zaposlenih približno tritisoč oseb. Gre torej za dogodek, ki terja tudi velike organizacijske napore in ki bo nekaj dni v ospredju vseh dogajanj v državi. Posebne televizijske oddaje, velika pozornost v časopisih, povsod ugibanja in tudi »črne« stave:	neapeljski bookmakerji
verjamejo v izvolitev Cossige, saj je kotacija za predsednika senata 1, to je, kdor stavi tisoč lir, bo, če bo izvoljen Cossiga, prejel 2000 lir. Kotacija za Pertinija je 3,2, za Jottijevo Pa kar 20.
V palači Montecitorio pa ne gre za stavo, ampak zares. Tako kot je šlo zares pri vseh sedmih dosedanjih volitvah predsednika republike, kajti to je osebnost, ki ostane na svojem mestu sedem let in je ni tako lahko zamenjati. Zato je tudi razumljivo, da je bilo treba skoraj vedno mnogo časa, preden je prišlo do izvolitve predsednika. Tu namreč ne zadostuje relativna večina, potrebna je absolutna večina, pri prvih treh glasovanjih Pa celo dvotretjinska večina.
Enrico De Nicola je bil izvoljen 28. junija 1946 za začasnega načelnika države, leto dni kasneje pa potrjen za predsednika republike, a samo za leto dni, do odobritve ustave, razpisa prvih volitev parlamenta in nato prvih predsedniških volitev. Izvolila ga je ustavodajna skupščina na prvem glasovanju.
Že za njegovega prvega naslednika, Luigi ja Einaudi ja, ekonomista in predstavnika liberalne stranke, so bila potrebna štiri glasovanja. Prvi kandidat, zunanji minister Carlo Sforza, republikanec, je imel že pripravljen umestitveni govor, a mu je približno 100 demokristjanskih volivcev obrnilo hrbet. Tako je bil izvoljen Einaudi, podpredsednik vlade in minister za proračun. Einaudi se s predsednikovanjem ni osebno proslavil. Predvsem je leta 1953 podpisal zakon, ki je priznaval stranki, ki bi prejela 50,1 odstotka glasov v parlamentu dve tretjini vseh parlamentarcev. Na srečo KD ni tako močno zmagala na volitvah in nastale so' težave za sestavo vlade. Tu je Einaudi svojeglavo, brez posvetovanj, imenoval Fello za predsednika vlade, češ, da Italija potrebuje predvsem vlado; in malo je manjkalo, da bi Peha ne sprožil vojne z Jugoslavijo.
Leta 1955 je bil uradni kandidat krščanske demokracije Cesare Merza-gora, a ni uspel. Kljub razburjenju tajnika Fanfanija, ga poslanci in se-
natorji niso volili; tako je bil izbran Giovanni Gronchi, za katerega se je pri četrtem glasovanju izreklo 658 volivcev. Pri teh volitvah so volili tudi monarhisti, ki so bili tedaj še zastopani v parlamentu in se prejšnjih predsedniških volitev niso hoteli udeležiti. Gronchi je tako postal prvi demokristjanski predsednik. Zgodovinarji mu ne pripisujejo velike vloge, če izvzamemo dejstvo, da je bil v njegovi dobi kvirinal podvržen hudim kritikam zaradi raznih privilegijev in uslug, ki so jih bili deležni predsednikovi prijatelji.
Leta 1962 so demokristjani uradno predlagali tedanjega zunanjega ministra Antonia Segni ja, vendar se stranka še zdaleč ni zedinila okrog njegovega imena. Prostostrelci so se izrekli za Fanfanija, za Merzagoro, tudi za Gronchi ja. Potrebnih je bilo devet glasovanj, da je prodrl Segni, s pičlo večino 51,9 odstotka glasov. Segni je bil odločen nasprotnilc vsakršnega zbližan ja med demokristjani in levico.
Za časa dolge vladne krize leta 1964 je pozval na posvet na Kvirinal poveljnika karabinjerjev Generala De Lorenza. V Italiji je zavel veter državnega udara. Takoj po rešitvi vladne krize sta šla predsednik vlade Aldo Moro in zunanji minister Saragat k Segniju. Srečanje je bilo razburljivo; Segnija je zadela kap in štiri mesece zatem je moral odstopiti. V razpravi o tajni službi Sifar je Giorgio Ajnen-dola, ko je govoril o vlogi predsed-
nika dejal, da so v Italiji vedno spoštovali nekatere človeške primere, še zlasti ko je šlo za bolezen; sicer bi bilo dovolj razlogov za postopek pred ustavnim sodiščem.
Giuseppe Saragat je bil prvi predsednik, ki je izšel iz odporništva. Bil je dosleden antifašist, večkrat zaprt in preganjan. Izvoljen je bil na valu velikin sporov znotraj demokri-stjanske stranke, ki je določila za uradnega kandidata Giovannija Leo-neja, kateremu pa se je zoperstavil Fanfani. Kandidatura Saragata je tako prodrla šele psi 21 glasovanju. Njegovo predsednikovanje je bilo poprečno; bil je velik prijatelj ZDA kljub nič kaj ugodnemu obdobju vietnamske vojne, opravil pa je tudi nekaj pomembnih zunanjepolitičnih dejanj, med temi dvakratno srečanje s Titom, ki je postavilo na novo raven odnose med Italijo in Jugoslavijo, nepozabni bodo postaii njegovi telegrami, ki jih je naslavljal ob vsaki priložnosti, o katerih so se razživeli številni italijanski vinjetisti; tudi tedaj, ko je astronavt Armstrong stopil na lunina tla in je neki dnevnik objavil vinjeto, kako mu teče nasproti pismonoša s Saragatovo brzojavko.
Giovanni Leone je bil decembra 1971 izvoljen šele pri 23. glasovanju z odločilnimi glasovi neofašistov, s čemer se je Almirante večkrat pohvalil (»zaprosili so nas Li mi smo ga volili,« je mnogokrat dejal, ne da bi ga kdo demantiral). Demokristjani so
za svojega uradnega kandidata imenovali Fanfanija, socialisti in komunisti so glasovali za De Martina.
Skrita želja levice je bila, da bi prodrl Aldo Moro, ki pa znotraj KD n; mogel prodreti. Giovanni Leone je bil tako alternativna rešitev, ki ni zadovoljila nikogar, razen neofašistov, ki so se tako lahko politično u-veljavili. Tudi Lecnejevo predsednikovanje ni zadovoljilo nikogar; škandal Lockheedy je bdi le ena cvetk tega obdobja, druga cvetka pa je bila v Leonejevem obnašanju, zelo folklorističnem in nič kaj predsedniškem. Tako sta spomladi leta 1978 predsednik vlade Andreotti in tajnik Zaccagnini odšla na Kvirinal in ga pozvala, naj odstopi. Leone ni mogel poziva zavrniti.
Začela so se pogajanja. Demokristjani so zopet predlagali Fanfanija, socialisti Pertinija, komunisti Amen-dolo, republikanci La Malfo. Potrebnih je bilo 16 glasovanj, dolga mučna pogajanja, do plebiscitarne izvolitve Sandra Pertinija, ki je prejel glasove vseh razen fašistov, škoda, le, da je star in ne bo zdržal sedem let, so tedaj komentirali. Pertini se je zaradi teh komentarjev razburjal. Sedaj lahko rečemo, da upravičeno.
Gradivo priredil
BOJAN BREZIGAR
Sedem let Pertinijevega mandata
Predsednik vseh Italijanov, dosleden zagovornik svobode in pravice. To je obveza, ki jo je Sandro Pertini sprejel v poslanici ob zaprisegi. Mirno lahko rečemo, da je ostal zvest tem besedam. Pertini bo nedvomno ostal zapisan v zgodovini Italije kot najbolj reprezentativen predsednik republike, tisti, s katerim se je istovetila velika večina Italijanov. Vseh sedem let je s pozornostjo sledil dogajanjem v Italiji, a tudi dogajanjem drugod po svetu: problemom miru (»V senci raket ni miru,« je nekoč dejal), demokracije (»brez svobode in spoštovanja človekovih pravic ni demokracije«), lakote v svetu (»izpraznijo naj arzenale orožja, vir smrti in napolnijo naj žitnice, vir življenja«),
Pertini je bil izvoljen, v starosti 82 let, v trenutku splošne zmede v Italiji. Dva meseca prej je bil u-morjen Aldo Moro; predsednik Leone je bil prisiljen k odstopu. Treba je bilo zaceliti številne rane in Pertini se je tega zavedal. Zanj se je izrekla plebiscitarna večina parlamentarcev: proti so glasovali samo neofašisti, in to večino je on tudi upošteval. Izogniti se je hotel vsakršni kritiki, češ da privilegira svojo stranko, socialistično, v katero je včlanjen vse od leta 1925.
Poziv k enotnosti je bil najpogostejši Pertinijev klic. Njegova doba je bila dramatična: terorizem in organizirani kriminal sta bila stalno na pohodu in Pertini se je večkrat pri-tovežal, da mora hoditi s pogreba na pogreb. Mnogokrat je utrnil solzo, a to niso bile solze šibkosti, bile so, kot je sam dejal, solze jeze in izziva.
Pertini je bil odločen v nasprotovanju terorizma, a prav tako odločen je bil v nasprotovanju vsem škandalom, še zlasti v nasprotovanju vsem, ki so bili kakorkoli vmešani v framazonsko ložo P2. »Po mnenju nekaterih,« je nekoč dejal, »bi moral biti predsednik gluh, mutast in slep. Vendar jaz nisem ne gluh, ne mutast in ne slep in če mi kaj ni pogodu...«
Tudi kot predsednik je bil Pertini dinamičen. Prakso in tudi pravila je prilagajal potrebam, kar je izzvalo vrsto kritik. Znani so njegovi posegi preti stavki kontrolorjev poletov, o pomoči po potresu v Južni Italiji, znana njegova prekinitev potovanja po Južni Ameriki, da se je lahko udeležil pogreba Černenka. Njegova življenjskost je zaslovela povsod, kamor je potoval. Prepotoval je pol sveta, srečal se je s številnimi državniki (bil je zadnji tuji državnik, ki se je srečal s predsednikom Titom), še zlasti pa je bil priljubljen med mladino. Samo na Kvirinalu je sprejel 600 tisoč mladincev in požel njihovo navdušenje, saj je bil z njimi preprost, dobri dedek, ki ti daje nekaj koristnih, a nevsiljivih naukov za življenje.
Ustavne pristojnosti predsednika
Ustava določa, da je predsednik republike »načelnik države in predstavlja državno enotnost«, vendar je ta definicija vsekakor zelo splošna; po sedmih predsednikih republike, ki so, vsakdo po svoje, interpretirali funkcijo predsednika, pa*so se te pristojnosti precej izoblikovale.
Po ustavi ima predsednik pravico, da razpusti parlament (čl. 88) in da posreduje za rešitev vladnih kriz z imenovanjem predsednika vlade in na njegov predlog ministrov (čl. 92). To so najvišje politične pristojnosti, Id pa jih ustava omejuje, kajti za razpust parlamenta se mora predsednik posvetovati s predsednikoma obeh vej parlamenta (oziroma samo tiste veje, ki jo namerava razpustiti, kajti ustava mu daje tudi to možnost, ki pa se je doslej noben predsednik ni poslužil). Omejitev je tudi v tem, da predsednik ne sme razpustiti parlamenta v zadnjih šestih mesecih svojega mandata. Kar pa zadeva imenovanje predsednika vlade in ministrov je predsednikova izbira sicer prosta, vendar pa mora nato vlada prejeti zaupnico v parlamentu, kar pomeni, da mora biti izbira v skladu z voljo večine parlamenta.
Ostale pristojnosti bi lahko razdelili v štiri skupine: nadzorstvo nad inštitucijami, stimulacija, usklajevanje ustavnih organov in ostale pristojnosti.
V prvo skupino, nadzorstvo nad inštitucijami, bi lahko vključili pravico do sklicanja parlamenta, odobritev zakonov, izdajo zakonskih odlokov (predsednik
za vsebino zakonov in odlokov ne odgovarja, ampak odgovarjajo ministri, ki so jih predlagali. Sploh je predsednik lahko obtežen in sojen samo zaradi veleizdajstva ali zaradi atentata na ustavo), ratifikacijo med-narednih sporazumov, predsedstvo višjega sodnega sveta, predsedstvo vrhovnega obrambnega sveta. V okvir stimulacije, to je aktivnih posegov predsednika republike sodi možnost naslavljanja poslanic parlamentu. V okvir usklajevanja ustavnih organov sodi, poleg imenovanja predsednika vlade, tudi pravica do imenovanja petih dosmrtnih senatorjev. Ustava namreč določa, da »predsednik republike lahko imenuje pet dosmrtnih senatorjev«. Doslej je veljala ustaljena praksa, da je pred kralkim imenoval za dosmrtna senatorja Norberta Bobbia in Carla Boja. Pertini je tako imenoval pet dosmrtnih senatorjev, medtem ko sta v senatu še dva dosmrtna senatorja, ki ju je imenoval Giovanni Leone, to je Merzagora in Fanfani. Pertini je torej, tudi po posvetu s Cossigo, ustavno določilo tolmačil kot pravico, da vsak predsednik lahko imenuje pet senatorjev.
Med ostale pristojnosti, ki jih ima predsednik republike, pa sodijo pravica do podeljevanja odlikovanj ter pomilostitve, amnestije in spremembe kazni. Ustava določa še nekatere druge pristojnosti, ki pa so poverjene predsedniku samo potem, ko se o njih izreče parlament, to je proglasitev vojnega stanja, imenovanje državnih funkcionarjev in nekatere druge pristojnosti.
M/SKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
32.
Držala sta se za roke in pozabila, da stojita na koru, pozabila sta na ljudi v cerkvi, na župnika in učitelje spredaj v klopi, pozabila sta na dobrega organista, ki je nežno spremljal Katičino pesem. Zazdelo se jima je, da stojita na svojem otoku, obdanem z jarki in z Muro; tam je pomlad, tista lepa prva pomlad, ki sta jo vsako leto skupaj preživela, ko rože po gozdovih najbolj cveto, ko čebele neutrudno letajo v te gozdove, ko ni več klic divjih rac edina pesem, marveč že zdavnaj pojo sinice po starih jablanah, ko so se vrnili že prvi slavci in zapeli, ko se vse to ob mehkih večerih zliva v eno samo pesem in prepleta s skrivnostnim šumenjem Mure. In nenadoma se je zgodilo, da je Katica spregledala. Gleda Katica sinje nebo, gleda metulje v zraku, lastovke, gleda njive, ki so mastne in se iz njih kadi, gleda mlade setve, potem spet že ozelenele vrbe, visoke jelše in stare jagnede ob jarku...
In ko sta tako pozabila na resnični svet, ki ju obdaja, je Katica lahko mimo pela; razkošno srce se je moralo izkričati, ne zaradi ljudi, ki spodaj poslušajo in kateri ji zdaj niso nič mar, temveč, ker je srce prepolno kakor bridkih tako tudi veselih stvan. Zato, ker pojo ptice, ker Mura tako čudovito šumi.
Potem se je nagnila k dedku in rekla je tiho: »Ne morem več.«
rganist je za trenutek zadušil orgle m se zagle-d cerkvi, takoj nato pa je poiskal melodije druge pesmi.
Eno nam še zapoj,« je zaprosil Koštrca Katico, m pojdeva. — Spodaj posluša mnogo ljudi m se ) prihajajo.« In res je bilo shsati, kako so ljudje
še vedno vreli v cerkev. Oh, kako rada bi se bila Katica nagnila prek pregrade in se ozrla po ljudeh.
Pa se ni mogla. Nikdar se ne bo mogla ozreti po ljudeh. Ostala bo vedno daleč od življenja.
Zapela je drugo pesem.
Daleč je svet, tisti svet, ki ga Katica tako ljubi in v katerem bi tako rada živela. Svet mora biti lep, saj ga pozna, mnogo je slišala o njem; in vsak dan ga sliši, kako se smeji, kako vriska, kako poje. Ali bi se moglo zgoditi, če bi verjela, kakor pravi Koštrče-va mamica? Ali so res samo pravljice, kako so premnogi spregledali, ali pa se je res zgodilo? In ako bi se zdaj nenadoma zgodilo? Visoko na nebu sedi bog, ki je vsemogočen, tam poleg njega sedi Marija in posluša njeno pesem, ki ji jG poje iz vsega srca. Kaj bi bilo, če bi zdaj nenadoma spregledala? Če bi se mogla ozreti po dedku, po njegovem licu, če bi mogla pogledati po ljudeh in jim zaklicati eno samo radost:
»Vidim!«
Vztrepetala je in že se je njeno srce napolnilo s še večjo bolečino. Saj se ne bo nikdar zgodilo. Svet bo večno ostal zavit v noč.
S sklonjeno glavo in z otožnim, skoraj jokavim glasom je odpela do kraja. Potem je še bolj sklonila glavo in stopila naprej, rekoč:
»Pojdiva, dedek!«
dedek je stopil za njo. Cerkev je vrvela, ko so ljudje odhajali. Ni jih videla, ko je šla mimo njih; ni jim videla obrazov; čutila je samo njihovo bližino, shsala je, kako se menijo o njej, toda vse to se je komaj dotaknilo njenega srca.
Njeno srce je bilo daleč od vsega tega.
In skoraj nerada je stopila z dedkom, z materjo in očetom ter z organistom, ki si ni mogel kaj, da ji ne bi bil stisnil roke, na povabilo starega župnika v njegovo sobo na majhno južino.
Nemo je sedela za mizo, kjer so sedeli vsi njeni ljudje z župnikom in še z učitelji. Komaj je slišala njihov pogovor. Sama je potovala daleč od tod. Le
stari dedek Koštrca je bil z njo in držala se ga je za roko.
Šla sta v svet... v veliki in lepi daljni svet.
POVEST O RAZBOJNIKU PETRU KOŠTRCI
Ani Koštrčevi se je nenadoma zazdelo, da bo v kratkem umrla. Povrh se ji je še sanjalo o tem. V sanjah je videla odprto nebo, dolgo lestev, po kateri so prihajali angeli nizdol, dokler ni eden stopil naravnost do nje, rekoč:
»Pojdi, Ana, z menoj, v nebo, ki je pripravljeno zate.«
In dotaknil se je je z roko tako močno, da se je prebudila.
Da ni storil tega, bi Ana Koštrčeva bila odšla naravnost v sveto nebo, ki je bilo zanjo že odprto. Tako pa se je zavedela, da še živi. Zavedela se je, da leži na trdi postelji, ki je postlana s slamo in pre-grnjena s prtom, in zavedela se je, da leži poleg svojega moža Jožefa. Ta je glasno smrčal in se ni menil za odprto sveto nebo. Skoz okno je sijalo zimsko nebo z bledo mesečino, ki se je razlila po vseh kotih in napravila noč podobno mračnemu zimskemu večeru. Polni mesec se je sklanjal nanju, ko se je Ana ozrla skoz okno s postelje, ki je imela zglavje tik stene.
Morala je zbuditi Jožefa, čeprav se ji je smilil. Toda do jutra bi prav lahko pozabila na to sporočilo o svoji smrti. Dotaknila se ga je torej z roko in rekla:
»Ali spiš, Jožef?«
Jožef je trdno spia. Mesec je obsvetljeval njegov porastli, nekam rjavi obraz. Ko se ga je dotaknila z roko in ga vprašala, če spi, se je obrnil in dejal:
»Ne spim.«
Vedel je, da mora biti kadarkoli buden, če se tako zazdi Ani. Takih noči je bilo mnogo, zakaj kadar se je Ana prebudila, ni mogla zaspati, a da bi sama bedela, jo je bilo strah. Strahovi so prihajali v sobo, ali stali pri durih ali pa se sprehajali kakor neljubi gostje po sobi in se ji režali, čeprav jih je preganjala z blagoslovljenim rožnim vencem, se niso umaknili.
Včeraj v Kopru pomemben korak za utrjevanje prijateljskih vezi med mladino
Srečanje dijakov manjšinskih in večinskih šol
KOPER — V Kopru so se včeraj srečali dijaki in profesorji tržaške italijanske višje srednje šole Carli, slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta, italijanske gimnazije v Kopru in koprske slovenske srednje pedagoške in naravoslovno matematične šole. To je bilo sploh prvo srečanje večinskih in manjšinskih šol iz obeh mest, kar predstavlja že samo po sebi velik uspeh in pomemben korak na poti spoznavanja in zbliževanja mladih predstavnikov manjšine in večine v
Italiji in v Jugoslaviji. Uspeh srečanja pa je še toliko večji, ker so se predstavniki vseh štirih tipov šol, manjšinskih in večinskih na Tržaškem in na Koprskem na okrogli mizi izrekli za nadaljevanje takih medsebojnih stikov in za gojitev še drugih podobnih združevalnih pobud ter se odločili za ustanovitev odbora štirih enakopravnih komponent, v katerem bodo zastopani profesorji, starši in dijaki vsakega tipa šol. Odbor bo preučil pogoje za stalno sodelovanje med ve-
činskimi in manjšinskimi šolami in bo tudi koordiniral razne pobude na tem področju. Ena od teh bo prav gotovo sodelovanje tržaških italijanskih višjih srednjih šol na prihodnjem 14. dijaškem obmejnem srečanju Primorske, ki bo prihodnje leto prav v Kopru.
Slovenski in italijanski dijaki iz Trsta so se pripeljali v Koper z istim avtobusom in so lahko tako že med vožnjo vzpostavili z vrstniki iz italijanskih, oziroma slovenskih šol medsebojne stike. V Kopru so se dijaki s Tržaškega in Koprskega zbrali na dvorišču italijanske gimnazije, kjer jih je pozdravil ravnatelj Leo Fusilli, srečanja pa so se med drugimi udeležili tudi pedagoški svetovalec za italijanske šole v Jugoslaviji prof. Cobaldi, predsednik organizacijskega odt\ra »Koprskih srečanj« Giovanni Migiio-ranza, predstavnik slovenskih višjih šol v Trstu prof. Josip Tavčar in predsednik zavodskega sveta šole Carli Paolo Macaiuso s profesorico na šoli Carli Marcovichevo.
»Zavodski svet šole Carl; je takoj pristal na srečanje v Kopru,« nam je po končani okrogli mizi povedal predsednik sveta Macaiuso. »Taka srečanja so za našo mladino zelo pomembna, ker lahko tako spozna vrstnike bližnje manjšinske skupnosti.
V Železni Kapli ne
VINKO WIESER
ŽELEZNA KAPLA — Najjužnejša občina Avstrije, Železna Kapla, je nedvomno ena izmed najbolj slovenskih občin južne Koroške. Slovenščina ni prisotna samo v okviru delovanja slovenskih prosvetnih in športnih društev. Čujemo jo tudi na trgu, v gostilnah, v uradih, v cerkvi, v šoli in vricih ter vedno močneje tudi v mešanem podjetju tovarne celuloze »Obir«.
Vendar je kljub temu tako, da slovenščina v tej občini še ni dosegla svoje resnične enakopravnosti, čeprav že 30 let velja na papirju člen 7 državne pogodbe in že skoraj deset let zakon o narodnostnih skupinah, ki v Železni Kapli še posebej dovoljuje slovenščino kot uradni jezik v občinskem uradu in okrajnem sodišču.
Slovenski občinski odborniki Enotne liste (EL) in Komunistične stranke (KPA) so zato na zadnji seji občinskega odbora predlagali uveljavitev resnične enakopravnosti slovenskega jezika v občini. Enotna lista je predlagala sklep o nastavitvi dvojezične otroške vrtnarice s primernim izpitom za dvojezično vzgajanje (da se odpravi sedanje provizorično stanje, ki ga občina samo »trpi«.), predlagala pa je tudi dvojezične napise na občinskem uradu in ljudski in glavni šoli v Železni Kapli. Za uresničitev predloga sta glasovala oba mandatarja Enotne liste (EL), mandatar Komunistične stranke (KPA) in trije Slovenci Socialistične stranke (SPOE). Deset mandatarjev SPOE, šest Ljudske stranke (OEVP) in eden Svobodnjaške stranke (FPOE) so predlog odklonili.
Enako usodo (6:17) je doživel predlog KPA, naj bo
poznajo člena 7?
v bodoče slovenščina pri sejah občinskega odbora enakovredna z nemščino.
Isto razmerje sil pa je prevladalo tudi pri dveh sklepih o zadevah z antifašistično vsebino, ko je odbornik Sitter (KPA) predlagal občinsko spominsko proslavo ob 40 letnic) zmage nad fašizmom (in sicer naj bi proslava bila pred Peršmanovo domačijo v Lobniku, kjer so SS-ovci tik pred koncem vojne pobili celotno družino) in pobratenje Železne Kaple z italijanskim mestom Mar-zabotto, s katerim je tako žalostno povezan avstrijski vojni zločinec Walter Reeder.
Stalno je bil v razpravi tudi škandalozni sklep sosednje občine Žitara vas, kjer so pred kratkim odstranili v notranjosti ljudske šole dvojezične napise.
Novost v železni Kapli je bUa, da so slovenski socialisti prvič glasovali proti strankarski disciplini in se v razpravi odločno postavili proti stališču večine stranke. Poznavalci občine pravijo, da si bodo stališče v bodoče morda premislili še drugi socialistični mandatarji.
Praznik dvojezičnosti
ŽITARA VAS — Za uveljavitev enakopravnosti slovenskega jezika bo prihodnjo nedeljo, 30. junija, priredil nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva skupaj z osrednjima kulturnima organizacijama (KKZ in SPZ) praznik dvojezičnosti v Žitari vasi, nato pa tudi še protest proti nacionalističnim sklepom večine kapelskega občinskega odbora.
Prav zato si takih pobud še želimo in smo rade volje pristali na ustanovitev odbora štirih šol.«
Po sprejemu na italijanski gimnaziji so se dijaki pomerili v malem nogometu, košarki in namiznem tenisu. Če je bila zmaga tržaških slovenskih košarkarjev »neoporečna«, pa so bila srečanja v nogometu mnogo bolj izenačena. Kar trj srečanja so namreč odločile enajstmetrovke, ki so »dosodile« zmago koprski italijanski gimnaziji pred slovenskimi šolami iz Trsta. V namiznem tenisu so spet slavili slovenski dijaki iz Trsta pred svojimi italijanskimi kolegi.
Vsi udeleženci srečanja so se nato zbrali na koprskem glavnem trgu, kjer so lahko na kosilu še utrdili svoja prijateljstva, (mk)
V Paluzzi zadonela slovenska pesem
PALUZZA — Pred tednom dni je bilo v Paluzzi, vasi sredi Kar-nije, glasbeno srečanje, ki ga je priredila mladinska skupina »Gio-vins di chento«. Prireditev, prva take vrste v tej občini, je imela velik uspeh in ji je prisostvovala velika množica ljudi.
Program srečanja je bil razdeljen na dva dela: prvi je bil posvečen klasični glasbi, na katerem so nastopili posamezniki z raznimi glasbili in skladbami, drugi pa narodnozabavni glasbi.
Sicer pa je imelo srečanje širši značaj, lahko rečemo mednarodni, saj je na njem nastopU tudi ansambel Fantje izpod Triglava iz Mojstrane. Prav ta ansambel je požel velik uspeh, mogoče tudi zaradi tega, ker je prvič v tej vasi zadonela slovenska pesem, tako da so vsi navdušeno sledili programu gorenjskega ansambla. Glasbeno skupino sta spremljala sam predsednik OK SZDL Jesenice Mirko Rabič ter član Slovenskega kluba iz Kanalske doline.
Organizatorji in nastopajoči so izrazili željo, da bi to srečanje no ostalo le posamezni dogodek, ampak da bi se začetni stik nadaljeval in krepil na drugih enakih ali sorodnih prireditvah.
Mnenja sem, da so take priložnosti koristne za nas vse, posebno ker se na takih prireditvah srečujejo ljudje različnih kultur, ki naj sodelujejo, kolikor je to seveda mogoče, v duhu sodelovanja ter dobrih odnosov.
ANTON SIVEC
K. & G.
KONFEKCIJE
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
KVALITETA ZNANIH ZNAMK RAGNO - FILA - MALERBA -FURLANA
BOMBAŽ:
B.B.B. - GATTO - POALA
OPČINE
Narodna ulica 71 Telefon 214-269
EDILPORFIDI TR ENTIN A
P O R F I R N E KOCKE IN
PtOŠCE ZA TALNO IN STENSKO OBLOGO
Trst-ul bovetoIS- 41 6635
Prose k-skl ad išče- 25 10 44
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino dl
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE
R. PRELZ
Ul. s. Negri 3/E Telefon: 828701
■	verande
■	vrata
■	termoizolirana okna iz aluminija, lesa in PVC
■	ograje in vhod. vrata
adidas
za šport
oddih
in prosti čas
JESENICE, KAMNIK, NOVA GORICA, KOPER/CAPODISTRIA, LJUBLJANA, MARIBOR, CELJE, NOVO MESTO,
ne razburjaj se, če dobiš kazen...
dragi prijatelj, ki se gotovo upravičeno razburjaš nad globami, ki te čakajo, ko po mestu krožiš z avtom; ki se jeziš, ker te gorivo toliko stane, čeprav bo sedaj malo cenejše, ki končno zaupaš praktičnim inteligentnim rešitvam, čeprav se že iz navade razburjaš nad vsem . . .
dragi prijatelj,
. . .malo izračunaj, koliko bi lahko v enem letu prihranil na globah, gorivu, izgubljenem času, jezi, če bi se odločil za vožnje po mestu z motorčkom, kot to že dela veliko drugih inteligentnih in še pred kratkim sitnih ljudi.
Imaš kak prpdsodek? Pravilno. Da bi te predsodke odpravil — o njih so pred kratkim obširno razpravljali tudi na televizijskih okroglih mizah — te vabimo danes, 23. junija, na Trg Unità, kjer boš lahko na posebni zaprti progi brezplačno preizkusil enega od »prijateljev prometa«, motorček Piaggio, ki si ga boš sam izbral.
Pričakujemo te z običajnima pikama na O.
ZASTOPNIK PIAGGIO/GILERA TRST — Ulica sv. Frančiška 50
pridi nAIXES na trt/ Unità
gledališča
ROSSETTI
Od 29. t. m. do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »Festival operete 1985«. Na sporedu bodo »Frasquita« F. Lebarja, »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Frimla in H. Stot-harta.
POLETNO
GLEDALIŠČE KRIŽANKE
še danes, 23. junija, ob 20. uri: 26. mednarodni festival jazza. Sodelujejo skupine: Vienna Art Orkestra, Paquito d’ Rivera Quintet, Big Band RTV Ljubljana, Quatebriga, Anthony Braxton Quartet, Nana, Enrico Rava Quartet in
kino
Ariston 21.30 »Maria's Lovers«. Režija Andrej Konchalowski. Nastassia Kin-sky, Robert Mitchum, John Savage. Prepovedan mladini pod 14. letom. V primeru slabega vremena bo predstava v zaprti dvorani.
Jutri isti film.
Eden 15.30 — 22.10 »Strapazzami, rompimi, prendimi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.00 »Professione poliziotto«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 18.00 — 22.15 »Biade Run-ner«. Harrison Ford.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Woo-dy AUen.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Scuola guida«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Fantasie super sensuali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 — 22.15 »Baby, il segreto della leggenda perduta«.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Breakfast club«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 — 22.00 »Starman«. J. Bridges, K. Allen.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Fenomeni paranormali incontrollabili«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Questo pazzo, pazzo, pazzo, pazzo mondo«.
Alcione 16.00 — 22.00 »La bella addormentata nel bosco«. Walt Disney.
Radio 15.30 — 21.30 »Abbracci di corpi in orgasmo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
PD KOLONKOVEC - ženjan 46
prireja
23. in 24. junija
TRADICIONALNI
PRAZNIK
DANES, 23. junija:
ob 15. uri odprtje kioskov; ob 19. uri krstni nastop in poimenovanje pevskega zbora; nato nastop ansambla TAIMS. JUTRI, 24. junija:
ob 19. uri odprtje kioskov; ob 20.30 nagrajevanje razstavljenih vin.
M'iMK Sirena
priredi
DANES, 23. JUNIJA
KRESOVANJE
Ob 20.30 bo na sporedu PREMIERA predstave v komični magiji z naslovom
»VIKJ SHOW«
Vabljeni člani in prijatelji.
Deloval bo dobro založen bife.
KD PRIMOREC TREBČE
POJOČA JE NOČ
fantazija avtorske pesmi, glasbe, plesa in.......
izleti
SPD Trst prireja 30. junija ter 1. in 2. julija tridnevni izlet za srednješolsko mladino. Cilji izleta so Planina, Jezero nad Bohinjem, Mala Tičarica in Triglavska jezera. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304) do torka, 25. junija. Vse informacije pri Zvezdanu Babiču (tel. 762-228) in Ervinu Gombaču (tel. 754-742). Vodi Silvij Birsa.
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja enodnevni izlet po novi sabotinski cesti v Goriška Brda 7. julija z odhodom s Trga Oberdan ob 8.30. Vpisovanje 25. in 28. junija od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure v Ul. Val-dirivo 30, 2. nadstr. (tel. št. 61011 ali št. 732-858).
GODBENO DRUŠTVO »NABREŽINA«
se zahvaljuje vsem
ki so pripomogli k uspehu
PRAZNIKA GODBE
Na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah
V PETEK, 28. JUNIJA OB 21. URI
ali (če bo slabo vreme) v soboto, 29. junija, ob isti uri
JADRALNI KLUB ČUPA
prireja
v soboto, 29. junija
DRUŠTVENI
PRAZNIK
ob 10.00 regata optimistov; ob 10.30 regata deskarjev iz Bar-kovelj v SdSljan; ob 19.00 nagrajevanje najboljših in zabava na društvenem sedežu.
Vabljeni!
šolske vesti
Državni poklicni zavod J. Stefan
javlja, da poteka vpisovanje za šolsko leto 1985-86 od 24. junija do 6.- julija v tajništvu šole od 9. do 12. ure.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 23. junija KRESNICA
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 10.08 in zatone ob 0.37.
Jutri, PONEDELJEK, 24. junija JANEZ
Vreme včeraj: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1011,5 mb pada, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Gianluca Petronio,
Giorgio Luis Cosovi, Alex Codarin, Jes-
sica Paccini, Manuela Robinson, Sarah Cramastetter.
UMRLI SO: 52-letni Guido Ronga, 63-letni Armando Mei, 81-letni Giovanni Gardossi, 81-letna Libera Venturin por. Ravalico, 90-letna Ermenegilda Vrabez vd. Desenibus, 70-letni Giovanni Marc; 85-letni Matteo Zudich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecchio 24.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teh 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20- ure.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecchio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LOTERIJA
BARI	6	82	75j	26	37
CAGLIARI	16	88	86	73	43
FIRENCE	47	50	36	14	37
GENOVA	83	33	89	3	49
MILAN	11	28	13	60	19
NEAPELJ	16	88	21	10	24
PALERMO	21	84	19	29	37
RIM	51	76	31	10	53
TURIN	81	65	48	55	89
BENETKE	34	83	54	75	59
ENALOTTO					
11X21	1 1	X	2	X 2	2
KVOTE:
12 — 24.589.000 lir 11 —	960.000	lir
10 —	84.000	lir
KD F. PREŠEREN iz BOUUNCA s sodelovanjem MLADINE in ZVEZE BORCEV
priredi ŠAGRO NA GORICI
23. in 24. junija 1985
DANES, 23. junija: ob 11. uri otvoritev razstave ex tempore; ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18. uri kulturni program; ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD.
JUTRI, 24. junija: ob 18. uri odprtje kioskov; ob 20.30 ples z VESELIMI GODCI.
MP I. GRUDEN prireja 23. junija
na igrišču ŠD Sokol v NABREŽINI
Prispevki za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskega šolstva
Za proslavo 40. obletnice obnovitve slovenskega šolstva so prispevah: Jelka in Maks šah 50.000 lir, Majda Mihalič 10.000 Ur, šola J. Ribičič, Trst, 70.000 lir, osnovna šola L. KokoraVec -Gorazd, Salež, 5.000 lir, osnovna šola L. Kokoravec - Gorazd, Salež, 60.000 lir, osnovna šola Bor 10.000 lir, Dario Žiberna 10.000 lir.
mali oglasi
1. KRAŠKI PRAZNIK PIVA
DANES, 23. junija: od 10. do 12. country zajtrk; ob 16.00 odprtje kioskov; ob 18.30 Popeye tekma z bogatimi nagradami in medvaška tekma s pivom (1. nagrada kraški pršut); od 21. do 1. ure pop koncert z ansamblom »PRIZMA«.
Vabljeni !
Športno-rekreacijsko društvo »Vaška skupnost Praprot« prireja 23. in 24. junija
SAGRO V PRAPROTI in 11. RAZSTAVO VAŠKIH VIN
DANES, 23. junija: ob 8. uri pohod; ob 9. uri odprtje kioskov; ob 15. uri otroške zabavne igre; ob 17. uri tekmovanje v košnji; ob 19. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj; od 21. do 1. ure ples z ansamblom THE DEVILS.
JUTRI, 24. junija: ob 17. uri odprtje kioskov; od 21. do 1. ure ples z ansamblom L. FURLAN.
Med plesom razna presenečenja
JADRALNI KLUB ČUPA in TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA
prirejata v soboto, 29. junija, ob 18. uri v prostorih Avtonomne turistične ustanove v Sesljanu
srečanje partizanskih pomorščakov
VABLJENI!
NA MORJU v Izoli oddam apartma za julij-avgust. Mahnè, Kraška 22. Izola. Tel. 003866-62500.
IŠČEMO IZKUŠENEGA GEOMETRA za stalno službo. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Zidar«.
V DOLINI na št. 161 je odprl osmico Josip Žerjal. Toči belo in črno vino.
IŠČEM v najem majhno stanovanje z ogrevanjem v Rojanu, 1. ah 2. nadstropje. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Rojan«.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna uL 44 - Opčine, Trst
POHIŠTVO BIECHER, UL đeh’Istria 27 (teL 750-113), bogata izbira novega in rabljenega pohištva, vedno novi artikh, IZREDNO ZNIŽANE CENE. Posebne ponudbe tudi pri okrasnih predmetih zaradi ukinitve prodaje teh artiklov.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Narodna 28, pri tramvajski postaji, nadaljuje prodajo z ugodnimi cenami.
PRODAJAM hišo v predmestju. TeL
227-	488 v večernih urah.
PRODAM dirkalno kolo v odličnem stanju. Tel. od 13. do 14. ure na št
228-	276.
KUPIM plastični čoln brez motorja, dolžine 4-5 m, tudi potreben popravila. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik v Gorici, pod oznako »Čoln«.
V ZGONIKU na št. 15 je odprl osmico Marjo Milič. Toči dobro črno in belo domačo kapljico.
POHIŠTVO KORŠIČ — Ul. S. Cilino 38, Trst — nadaljuje z razprodajo do konca junija. Obišči nas. Splača se ti: do 50% popusta!
Ul. sv. Frančiška 20
VAS VABI V PETEK, 28. T. M.
OB 18.30
NA PREDSTAVITEV ŠOLE ZA GRAFIKO
ATELJE
razna obvestila
Poletno središče v Nabrežini, ki b na igrišču ŠD Sokol od 15. do 31. ju lija, bo tudi letos namenjeno otrokom ki obiskujejo vrtce in osnovno šolo Starsi, ki še niso vpisali svojega otro 1311110 °Slasijo na št. 200-927 al 299-795 od 19. uri do 20.30.
Praznovanje Janeza Krstnika bo i Boljuncu jutri, 24. 6., ob 20. uri, ko b< maševal koprski pomožni škof Metoc Pirih. Sledilo bo srečanje v Mladin skem domu.
Glasbena matica vabi na celovečer 01	harmonikarskega ansambli
SYNTHESIS 4 pod vodstvom Klavdija Furlana, ki bo v sredo, 26. t. m., ob 21. un v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Prireja za člane in prijatelje enotedensko bivanje, v dveh izmenah, v Domu Mangart v žabnicah. Informa-
tu6 m YpiS0Yanie «a sedežu KRUT v Ul Montecchi 6 (tel. 795-136) od po-
vCLJ a' 2r4n .JUn!ja’ dalje.
Vabimo 50-letnike rojene ah bivajoče fyana na skupno srečanje. Za informacije telefonirati na št. 575-145 v večernih urah.
„lZd™':enje Italija-ZSSR sporoča, da VP1S1 za sodelovanje na 12. lestlvalu mladine, ki bo v 0(1 25- Julija do 4. avgusta 1985. aHS,°i:enskih kulturnih društev ob-nncimroi a i * * * * v Petnih mesecih urad nri m !i Vink dan od 8. do 12.30 ter • do 19. ure, ob sobotah zaprto.
čestitke
vala 3. rojstni dan JASI
“s«; S»"*"-»
LS SS* T”
sr >“«.
J-------------—-------------------
Dragi sestrični
ROSANI PETAROS ki je 14. junija z odliko diplomi ra a na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, iskreno čestitata
Bruno in Boris z družinama
Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij
Dekliški pevski zbor Devin in PZ Fante izpod Grmade prirejata svoj zaključni koncert v petek, 28. junija, v devinski novi šoli. Začetek ob 20.30.
SKD Barkovlje vabi na zaključno prireditev, ki bo v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 v četrtek, 27. t. m., ob 20.30. Sodeluje domači mešani pe*--ski zbor M. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot.
KD V. Vodnik - Dolina vabi na 4. junijske glasbene in likovne večere. V petek, 28. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Martina zaključni koncert mešanega pevskega zbora iz Nove Gorice. Dirigent Štefan Mauri. Galerija Torkla: razstava umetne obrti SUve Bogateč in Gabrijele Ozbič. Odprto danes, v torek, petek in soboto od 19. do 21. ure.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da so redne vaje jutri, 24. junija, ob 20.30 v partizanskem domu
v Bazovici.
Moški in ženski pevski zbor Tabor
vabita danes, 23. junija, ob 21. uri na KRESOVANJE NA PIKELCU. Poskrbljeno bo za veselo vzdušje.
KD Slovan priredi danes. 23. junija tradicionalno KRESOVANJE, ki bo ob 21. uri (Zad za kalom) na Padričah. Sodeluje domači pevski zbor Slovan. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji!
IŠČEM v bližnji okolici Trsta hišo z vrtom, tudi staro, ah zazidljivo zemljišče. TeL Alpe-Adria št. 794-672.
PRODAM klavirsko harmoniko scan-dahi 7 + 2 registrov, v odličnem stanju. Tel. 229-246 v večernih urah.
PSIČKO po imenu Lilly sem izgubila v Miljah, kratka dlaka, rjave barve, z ovratnikom, reg. Občina Trst št. 001540. TeL 271-685.
Ui. Cereria 8 - Trst - Tel. 727617 (2. ul. levo od Ul. S. Michele)
•	protialergične — ortopedske vzmetnice
•	mreže
•	prevleke za mreže
in vzmetnice, blazine
•	odeje — prešite odeje — pernice
•	rjuhe — posteljna pregrinjala
•	prti — vse za dom
•	nevestina bala
© S.A.C.A.T. p
IMPORT - EXPORT nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In zo tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
Veleblagovnica Tolentino
TRST
Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 Ul. Valdirivo 10 vog. Ul. Trento
KOPALKE — ZAVESE
VSA POLETNA OBLAČILA
Zaskrbljenost nabrežinske KP1 zaradi odlašanja s sestavo nove koalicije
Ustni izpiti na zavodu J. Stefan Jutri začetek izpraševanj drugod
Štirideset dni po majskih upravnih volitvah so samo v treh občinah — Dolini, Zgoniku in Repentabru — že sestavili nove občinske odbore, ki so že začeli z delom, v Miljah in Nabrežini pa so pogajanja žal še vedno na mrtvi točki. V Miljah so se pogovori prekinili, ko je Lista Frausin, ki razpolaga s polovico mest v novem občinskem svetu, zavrnila absurdno zahtevo sogovornikov, naj bi se odrelda županskemu mestu, v Nabrežini pa sta tako KPI kot Slovenska skupnost izrazili pripravljenost za obnovitev prejšnje tristranske koalicije, socialisti pa še vedno oklevajo v pričakovanju, da se razčistijo odnosi v tržaški občini, pa tudi na deželni ravni.
Medtem pa občino vodi še naprej stari odbor, ki pa ima pristojnosti le za redno upravljanje in se torej ne more učinkovito lotevati reševanja perečih problemov, ki tarejo občinsko skupnost. Zaskrbljenost zaradi takega stanja je v svojem tiskovnem sporočilu izrazila nabrežinska sekcija KPI E. Berlinguer, ki je poudarila, da po prvem srečanju med tremi strankami stare večine 23. maja ni prišlo do novih premikov, niti ni prišlo do kon-kretnih predlogov za sestavo drugačnih večin. KPI je še pred časom predlagala, naj bi imeli novo srečanje 14. junija, vendar so ga morali odložiti,
ker je PSI izrekla namen, da se prej posvetuje še z drugimi političnimi silami, ki so zastopane v občinskem svetu. Zato KPI ponavlja svoj poziv dosedanjima zaveznikoma in predvsem socialistom, naj bi razčistili svoja stališča, tako da bi lahko pred poletnimi počitnicami sestavili novi odbor. V tej zvezi komunisti potrjujejo svojo pri-
pravljenost na odkrito soočanje s SSk in PSI o vseh problemih, tako glede sestave novega odbora kot glede pni grama. Odložitev rešitve na jesenski čas, meni KPI, bi bila za prebival stvo nerazumljiva in nesprejemljiva, poleg tega pa bi utegnila povzročiti nevarne zamude v delovanju občinske uprave.
Prva skupina dijakov poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan je včeraj že opravila ustne izpite in tako v bistvu zaključila zrelostni izpit. Prvim kandidatom (na sliki: eden od dijakov med včerajšnjim izpraševanjem) tako sedaj ne preostane drugega, kot da počakajo na konec ustnih preizkušenj in dočakajo toliko pričakovano zaključno oceno. Na zavodu Stefan se bodo ustni izpiti nadaljevali jutri, zaključili pa že pojutrišnjem.
Jutri se bodo začela ustna izpraševanja tudi na drugih slovenskih višjih šolah, in sicer na trgovskem teh-
ničnem zavodu Žiga Zois, kjer se bodo zaradi velikega števila kandidatov še največ zavlekla, na učitelji-šču, na znanstvenem in na klasičnem liceju. Ocenjevalna komisija, ki nad- ! zoruje zrelostnim izpitom na trgovskem zavodu, ima letos toliko dela, | ker mora, tokrat prvič, oceniti tudi j maturante na oddelku za geometre, poleg tega pa bo »izprašala« tudi dijake goriškega oddelka za zunanjo trgovino. Na klasičnem liceju se bodo po drugi strani kandidati in člani komisije že jutri »odkrižali« zrelostnih izpitov, saj bo vseh šest tržaških »klasikov« dokončalo jutri ustne izpite.
Dolinska PSI o pogajanjih za novo upravo
V prejšnjih dneh se je sestalo vodstvo dolinske sekcije Socialistične stranke, da preveri delo svoje delegacije na pogajanjih za sestavo nove občinske uprave v Dolini.
Prisotni so najprej pozitivno ocenili, da so pogajanja potekala sorazmerno hitro in da je bil v kratkem času dosežen sporazum glede programa in glede novih odbomiških mest. Pri pogajanjih o programu je sodelovala tudi krajevna sekcija SSk in čeprav med diskusijo niso prišle do izraza bistvene razlike glede političnega in upravnega programa bodoče občinske večine, se zaenkrat predstavniki te stranke niso odločili za neposredno sodelovanje pri vodenju občine. Predstavniki Socialistične stranke menijo, da bi lahko prišlo do razširitve sedanje večine,
Glede porazdelitve odbomiških mest je PSI na podlagi svojega volilnega uspeha postavila zahtevo po povečanju svojega predstavništva tudi v odboru, vendar KPI ni pristala na ta socialistični predlog. Ker je dosedanji predstavnik PSI v občinskem odbom v prejšnji mandatni dobi dovolj zavzeto in odločno opravljal svojo upravno dolžnost in z željo, da ne bi preveč zavlačevali s pogajanji (saj je pomembnejše dosledno izvajanje začrtanega programa, kot število mest v občinskem odboru) je dolinska sekcija Socialistične stranke po obsežni razpravi odločila, da se pogajanja lahko zaključijo.
Pripravljala ga Cupa in Sirena
Slovensko pomorsko slavje
V soboto, 29. junija, srečanje partizanskih pomorščakov in društveni praznik Cupe v Sesljdnu
V letošnjem jubilejnem letu se pripravlja še ena proslava 40-letni-ce osvoboditve. Zanjo bosta poskrbela oba slovenska pomorska kluba, Sirena iz Barkovelj in Čupa iz Sesljana. V prostorih Avtonomne turistične ustanove (ob pričetku ceste v Sesljanski zaliv) bosta ob 18. uri pripravila srečanje s partizanskimi pomorščaki s Tržaškega in Goriške-
ga. Ti pomorščaki so imeli pomemben delež pri osvobajanju Jadranskega morja izpod nacističnega okupatorja in je zato prav, da se v takšni obliki tudi njim izkaže priznanje za delež, ki so ga dali k naši osvoboditvi. Doslej ugotovljeni partizanski pomorščaki so že prejeli povabilo na srečanje, tiste pa, ki iz kakršnih kodi razlogov tega vabila niso prejeli (niso ga prejeli tudi zaradi nepopolnega seznama), prireditelji toplo vabijo k udeležbi.
Srečanje bo ponudilo priložnost za pogovor o morju kot dejavniku v naši preteklosti in sedajnosti.
Tisti dan, v soboto, 29. junija, prireja jadralni klub Čupa tudi svoj društveni praznik. Počastila ga bo (ob 10. uri) z regato optimistov v Sesljanskem zalivu in (ob 10.30) z regato deskarjev, ki bodo startali izpred sedeža Sirene v Bar-kovljah in deskarili vse do Sesljana, kjer bo cilj. Okoli 19. ure bodo zmagovalcem podelili nagrade, društveni praznik pa sklenili z družabnostjo.
Kresovanje - običaj, ki postaja
po vaseh iz leta v leto
Prižiganje kresov z vsemi manjšimi običaji, ki sodijo zraven, je bila od nekdaj navada kmečkih skupnosti, ki so se na ta način priporočile vremenu, da bi bilo naklonjeno njihovemu pridelku. Ob tem letnem času se je namreč kovala usoda človeka, ki je bila tesno povezana s poljem. Žito je zorelo in od naravnih sil je bilo odvisno, koliko bo kmetovalec spravil pod streho za dolgo zimo. Zato se je moral naravnim silam na neki način odkupiti.
V	kasnejših dobah je kresovanje pridobilo še dodatni pomen. S kresovi so si namreč ljudje na razdaljo sporočali o turških vpadih in v tem okviru je kresovanje pridobilo s časom tudi narodnoobrambni pomen.
V	tem duhu je oživljanje starih navad in običajev, čeprav ne več v vraževerni obliki ali obrambni funkciji, kulturno pomemben moment, ki mu morda posvečamo še vedno premalo pozornosti. V zavesti ljudi ta kresovanja, ki smo jim vsako leto priča po naših vaseh, nimajo več absurdne moči, da bi preganjala čarovnice in druge zle duhove, imajo pa moč, da združijo okrog sebe vaške skupnosti in to
je njih veliki pomen v današnjem času.
Na vratih marsikatere domačije bodo obesili vence iz poljskih rož, kot v prejšnjih stoletjih. Zavestno ali podzavestno bodo tako opravili obred, ki so ga milijoni naših prednikov izvrševali skozi dolga stoletja. Bolj kot to pa bo praznovanje Ivanovega priložnost, da z obujanjem navad iz preteklosti izkažemo današnjo kulturno občutljivost in hotenje, ki nas tudi kot narodnostno skupnost usmerja v kulturnem smislu v prihodnost.
V zadnjih letih se je od nekdanjih napol pozabljenih ljudskih običajev najbolj razvilo prav kresovanje. V nekaterih vaseh so s tem običajem povezali prave kulturne prireditve. Najbogatejšo tradicijo ima v tem pogledu Sv. Ivan, ki pa letos ni pripravil kakšnega posebnega poreda. Okrog male cerkvice sv. Janeza Krstnika bodo danes sicer zažareli kresovi, ne bo pa večjih prireditev, kot bo nasprotno v Barkovljah ob 20.30 v priredbi TPK Sirena, kjer bo poleg kresovanja premiera predstave o komični magiji z naslovom »Vikj Show«.
Pravi kulturni praznik predstavlja kresovanje že nekaj let za Padriče. Tamkajšnje kulturno društvo Slovan
živahnejši
prireja tudi letos »Za kalom« kresovanje z nastopom domačega pevskega zbora. Prvič po mnogih letih so se za kresovanje s kulturno prireditvijo odlcr čili tudi na Opčinah. Ženski in moški pevski zbor Tabor bosta danes zvečer, ob 21. uri priredila kresovanje in jjb tej priložnosti tudi zapela na Pikelcu, to je desno od državne ceste, na prostoru, kjer se zbirajo vozovi za Kraški pust.
Kresovi bodo zagoreli tudi v raznih drugih vaseh, tako v Bregu, kjer naj opozorimo na boljunsko sagro, ki ima na sporedu tudi prižiganje kresov, kot na Krasu in v samem predmestju, kot na primer pri Ferlugih, ki imajo v tem pogledu tudi bogato tradicijo.
Poglavje zase je letos Gropada, kjer sicer vsako leto zažari kres, kjer pa bo letos ta običaj povezan s pomembnim kulturnim dogodkom. Pred nedavnim so namreč obnovili v vasi društvo in zbor »Skala«, ki se bo drevi prvič javno predstavil. Toda o tem poročamo posebej.
Kresovanje v Gropadi na pobudo KD »Skala«
Slovenski nagrajenci Trgovinske zbornice za zvestobo delu in gospodarski razvoj
Priznanje je plačilo za trud in dolgoletno delo
Danes vam predstavljamo še ostale štiri Slovence, ki so bili deležni letošnjega priznanja Trgovinske zbornice za zvestobo delu in prispevek h gospodarskemu razvoju naših krajev. Poleg Marije Škabar, Antona Petarosa, Giusta Kariža, Renata Scroccara in Sonje Pirc, o katerih smo že poročali v včerajšnji številki, so prejeli nagrado še Mirko Hrovatin, Edvard Guštin, Anton Briščak in Rudi Savi.
Mirko Hrovatin se je rodil 23. 7. 1915 pri Plavjah. Kmetovati je začel na očetovi kmetiji, ko je imel komaj 5 let, saj je otrok pasel domačo živino in pomagal na polju. Na Plavjah so imeli Hrovatinovi največ zemlje, tako da je moral že od mladih nog trdo delati. Takrat so imeli na kmetiji 12 krav, 4 vole, 2 konja, okoli 300 kokoši in 400 zajcev. Vsak dan so od krav pomolzli 120 litrov mleka. Njegov oče, pravi Mirko, je vsako leto dobil kakšno kmetijsko nagrado. Leta 1934 so pridelali 120 stotov žita in dobili nagrado, ki je znašala 400 lir.
Leta 1956 so se potem preselili v Italijo. Od takrat je prideloval predvsem zelenjavo. Njive sta obdelovala skupaj z ženo Giustino, sedaj pa sta se s sinom Rajkom posvetila sadjarstvu. Doma imajo češnje, fige, mnogo oljk, pred nekaj leti pa so nasadili tudi aktinidije. Z zelenjavo se Mirko ne ukvarja več, saj je bilo de-
lo prenaporno. Tudi živine nima več, ker mu na občim ne dovolijo imeti hleva, ker je na njegovem ozemlju predvidena industrijska cona.
Nagrada Trgovinske zbornice mu predstavlja plačilo za ves trud, ki ga je skozi leta vložil v svojo kmetijo.
Edvard Guštin (roj. 7. 10. 1908) je kmetijo podedoval po svojem očetu, ki je bil po prvi svetovni vojni dolgoletni repentabr-ski župan in je ob kmetiji imel tudi trgovino in gostilno.
Edvard ima sedaj le manjšo kmetijo. V hlevu ima osem glav govedi, prašiča in nekaj kokoši. Včasih so prodajali tudi vino, že nekaj let pa pridelujejo vino le za lastno rabo. Letos pa Edvard Guštin pravi, da je trgatev opravil že mraz. Pri domačem delu mu pomaga žena, ki nemočno ugotavlja, da imata oba še veliko veselja do dela na kmetiji, toda oba sta dočakala že vi-
soko starost, ki jima ne dopušča večjih naporov in ritma dela, ki sta ga imela včasih. Hči in sin sta si v življenju izbrala vsak svojo pot in tako je kmetija obsojena na počasno propadanje, čeprav sin večkrat rade volje priskoči na pomoč.
Nagrada Trgovinske zbornice je celotno družino prijetno presenetila, ker si nagrade sploh niso pričakovali. Ponosno so jo uvrstili k drugim priznanjem, ki jih je pri Guštinovih na Colu št. 5 kar precej.
Anton Briščak je
eden najstarejših letošnjih nagrajencev. Rodil se je v Briščah 7. 9. 1904, kjer je pred njim upravljal s kmetijo njegov oče Anton. Kot je povedal, je on že šesti Anton po vrsti. Ki v V # vodi to kmetijo. Zgodovina njegove družine pa sega daleč nazaj v 16. stoletje. Tudi njegov nono in oče sta bila kmeta, zato je bila tudi zanj ena sama pot. čeprav je že precej v letih, še vedno dosti postori na kmetiji.
Sedaj ima 6 krav in 3 tekleta, največ dela pa imajo pri Briščakovih s pridelavo zelenjave, ki jo tudi prodajajo. Včasih so imeli tudi osmico ir. so pridelovali več kot 60 hi črnega in belega vina letno. Sedaj pridelujejo vino v glavnem le za doma-
čo uporabo. Za nagrado Trgovinske zbornice ga je predlagalo združenje Coltivatori diretti.
Da se bo kmetijska tradicija na Briščakovi kmetiji nadaljevala, bo poskrbel sin Miroslav, ki bo po očetu prevzel posestvo.
Rudi Savi je dobil nagrado Trgovinske zbornice kot odvisni delavec pri gradbenem podjetju Ricessi. Rodil se je 30. decembra 1930 v Križu, zadnje leto pa se je preselil v Briščike. Kot delavec je začel delati že med vojno, po vojni pa je delal pri več podjetjih, kjer je pač bilo delo. Z zaposlitvijo so bile takrat hu de težave. Leta 1954 se je zaposlil pri podjetju Ricessi, kjer je ostal do da-nds. Začel je najprej kot zidar, nato pa je počasi napredoval in sedaj že približno 25 let dela kot žerjavovod-ja. V vseh teh 30 letih je bil z dela odsoten skupno le 2 meseca. Do odhoda v pokoj mu manjka še en sam mesec in kot sam pravi, že nestrpno pričakuje svojo »penzijo«.
Že od mladih nog dalje mu ribolov predstavlja veliko strast in pravi, da bo po upokojitvi največ prostega časa lahko posvetil prav temu svojemu konjičku.
Odborniki komaj ustanovljenega kulturnega društva Skala, katerega pevski zbor vadi dvakrat tedensko v Pic-kovem skednju in se vestno pripravlja na jesensko proslavo, so si omislili kresovanje in prvo družabno srečanje. Pri tem pa bodo pripravili presenečenje: prvič se bodo predstavili s pesmijo ali dvema in dokončno prebili dolgoletno mrtvilo v vasi.
Po kresu pa bo res prijetno pri starodavnem vodnjaku »Pri ciganki«: družabno prireditev bo, kot rečeno, popestrilo petje novega zbora in odličen srnjakov golaž, ki ga je za to priliko podaril pridnim in vztrajnim pevcem lovec Argeo. Srnjak se je pasel po naših poljih in je zato njegovo meso posebno okusno. Da bi se pa ne toliko zatikalo, bo poskrbljeno tudi za žlahtno kapljico.
Na to prvo, zgodovinsko, družabno prireditev, na katero se domačini skrbno pripravljajo, vabimo vse domačine in tiste, ki ste radi in še radi prihajate v Gropado.
A. M.
Pouk v vrtcih zgoniške občine
Zgoniška občinska uprava je odredila, da se bo šolsko leto 1984-85 v otroških vrtcih v Zgoniku in Gabrovcu zaključilo v petek, 28. t.m. Po poletni prekinitvi se bo pouk spet nadaljeval od ponedeljka, 2. septembra dalje. Vpisovanje pa bo vsak dan od 24. do 28. t.m. od 8. do 14. ure, predložiti pa je treba rojstni list in potrdilo o cepljenju.
• Rajonski svet za Zahodni Kras se bo sestal v sredo, 26. t.m., ob 18.30. Na dnevnem redu, poleg drugih u-pravnih vprašanj, imenovanje člana občinskega davčnega sveta.
Na letovanje v Škofjo Loko pojde v torek 230 mladih
V torek, 25. junija, ob 8. uri bo izpred železniške postaje v Sežani krenilo proti Škofji Loki pet avtobusov. Z njimi se bo 230 otrok in mla-( dih s Tržaškega ter njihovih 24 mentorjev in vzgojiteljev popeljalo na petnajstdnevno letovanje, ki ga že vrsto let zaporedoma organizira dijaški dom »S. Kosovel« pod pokroviteljstvom odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ. Kot lani je tudi letos njihov cilj prelepi Podlubnik, kjer je v Domu učencev »Franjo Klojčnik« že vse pripravljeno za tržaško »mularijo«, ki se bo marala nekoliko stisniti, saj je bil vpis na letovanje nad pričakovanji. Pred tremi leti je namreč v Gorjah letovalo 90 otrok, lani v Škofji Loki se je njihovo število podvojilo, letos pa se jih je nabralo rekordnih 230. Dom »F. Klojčni-ka« je vsekakor prostoren in v tako številni družbi bo našim mladim gotovo še prijetneje in bolj pestro.
Za dolgčas prav gotovo ne bo časa. Vodja letovanja, vzgojiteljica Sonja Pečar, nam je naštela toliko pobud in idej, da bi na letovanje v Škofjo Loko prav gotovo rad šel tudi vsak odrasel, ki se na svojih počitnicah marsikdaj dolgočasi. Vzgojitelji in mentorji želijo, da bi otroci (porazdeljeni bodo v tri starostne skupine) na letovanju uživali v sproščenem vzdušju, v medsebojnem spoznavanju, v igrah in gibanju v na-
ravi, obenem pa da bi na prijeten način spoznavali tudi zgodovinske in kulturne značilnosti tega kotička Slovenije. Posebno zanimivih izletnih točk okrog srednjeveške Škofje Loke res ne manjka, samo središče Škofje Loke pa slovi po svoji zgodovinski in obrtniški preteklosti. Tudi celodnevni izlet v partizansko bolnišnico Franjo bo mlade bržkone navdušil, saj sta pristop in ogled bolnišnice nekaj res edinstvenega. Za ljubitelje gora in za »mlade gamse« so napovedane ture, o katerih pa se bodo potanko domenili, ko bodo obračunali z vremenom in željami vseh. če bo sonce bolj kislo, bodo imeli na razpolago bazen in telovadnico, sploh pa ne omenjamo drugih športnih objektov na odprtem.
Kot smo že omenili, bodo otroci porazdeljeni v tri starostne skupine : skupaj bodo učenci prvih treh razredov osnovne šole, četrti in peti, svojo skupino bodo imeli tudi mladi, ki obiskujejo nižjo in višjo srednjo šolo. Starši najmlajših naj za svoje ljube kratkohlačnike ne bodo v skrbeh, saj bodo njihove prve korake v samostojnost vodile izkušene vzgojiteljice, ki so med drugim specializirane tudi v odganjanju domotožja. Svoje naslednike bodo vsekakor lahko skupno obiskali v nedeljo, 7. julija.
Porazdelitev funkcij v novem zgoniškem občinskem odboru
Novoizvoljeni zgoniški občinski odbor je na svoji prvi redni seji nakazal vsebinsko usmeritev delovanja in uokviril naloge, ki ga čakajo. Člani uprave se bodo še dalje sestajali vsak četrtek zjutraj, da tako redno spremljajo vse dogajanje in po potrebi tudi takoj učinkovito ukrepajo. Porazdelili so si tudi resorje, za katere bodo skrbeli posamezni odborniki, župan Miloš Budin bo tako odgovoren za urbanistiko in javna dela, podžupan Boris štrekelj se bo ubadal s proračunom in kmetijstvom, odbornik Boris Pegan bo skrbel za zdravstvo, Tamara Blažina za šolstvo, kulturo in šport, Tonko Furlan pa za prevoze, smetarsko službo in osebje.
Zgoniški občinski svet se bo spet sestal v petek, 28. t.m., ko bodo odobrili obračun za leto 1984 in obnovili razne občinske komisije. V sredo, 26. t.m. pa bo v Gabrovcu nagrajevanje vinogradnikov, ki so sodelovali na 21. občinski razstavi.
B. S.
V soboto in nedeljo v Križu tradicionalni praznik vina
Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Križu praznik vina in rib, ki ga skupno prirejajo zadruga pridelovalcev vin »Kriški breg«, športni društvi Vesna in Mladina ter domače KD Vesna. Gre za tradicionalno kriško prireditev ob prazniku vaških patronov Petra in Pavla, ki jo letos, z razliko od prejšnjih let, organizatorji ne predstavljajo kot razstavo in pokušnjo domačih vin, kot se je dogajalo od leta 1967. Za to odločitev je botrovalo več razlogov, v prvi vrsti ta, da je bila lani izredno slaba vinska letina, ki ni dovolila zadrugi pridelovalcev vin tržaške občine priredbo razstave z izbiro kvalitetnih vin. Kljub temu pa, zagotavljajo prireditelji, bodo v soboto in v nedeljo v Križu točili kar se da dobra vina, čeprav jih letos ne bo izbrala in ocenila strokovna komisija in torej ne bo nagrad za najboljši pridelek.
Kriški praznik, ki bo kot vedno na prireditvenem prostoru na Klancu, se bo začel v soboto popoldne s koncertom domače godbe na pihala »Vesna«, v nedeljo popoldne pa bo nastopila baletna skupina ŠD Mladina. Oba večera bodo za ples igrali Domači fantje iz Divače.
Pisateljica Del Bo Beffino v Časnikarskem krožku
Pisateljica Anna Del Bo Beffino je v petek predstavila v Novinarskem krožku svoje zadnje delo, knjigo »Vi moški«. Pisateljica je kot dober spremljevalec ženske problematike in dober opazovalec in razčlenjevalec sodobne družbe prikazala v svojem delu prav v zvezi s to problematiko vrsto nadvse zanimivih pogledov, ki bralcu dopuščajo, da preko samostojnega razmišljanja pride do svojih ocen in zaključkov. Govor je predvsem o t. i. postfeministični stvarnosti, kjer ženska še ni našla svoje prave identitete, rezultat tega iskanja je nedvomno tudi to literarno delo. Pisateljica v svojem delu nakaže možnost, da gre sodobna družba prav zaradi spremembe vloge ženske (pa tudi moškega) po vsej verjetnosti po poti radikalizacije, zaradi česar prihaja do zbliževanj med spoloma, ampak tudi do velikih kriz. V knjigi je govor še o ženski kot subjektu, o »ženski« in »moški« kulturi. Pisateljica u-vaja izraza »ženska vrsta«, za katero so bistvenega pomena čustva, dočim je za »moško vrsto, oz. kulturo« in njenih dveh, glede na spol ločenih skupin. Vse to je le delček obravnavane problematike v okviru knjige, ki jo mora sodobna ženska prebrati.
• Rajonski svet za Kolonjo-škorkljo se bo sestal na svojem sedežu v Ul. Cologna 27. junija ob 19.30.
Tudi za Tržačane bencin po znižani ceni?
Ali bodo tudi Tržačani lahko kupovali bencin po znižani ceni, kot se dogaja v Gorici? Zahteva v tem smislu je že stara, podpirajo jo zlasti tržaški prodajalci bencina, ki jim »klienti« uhajajo na tankanje čez mejo in ki upravičeno tožijo, da so v primerjavi z go-riškimi kolegi »diskriminirani«.
Zadeva se doslej ni kdove kaj premaknila z mrtve točke, v zadnjem času pa si Združenje bencinarjev spet prizadeva, da bi končno uresničilo svojo zahtevo. Tržaški predstavniki združenja so se v prejšnjih dneh sestali v Rimu z vsedržavnim vrhom bencinarjev ter bili delež-
ni odločne podpore, sedaj pa se nameravajo povezati tudi s krajevno Zvezo trgovcev za skupno in čim bolj učinkovito akcijo.
Predsednik tržaških bencinarjev Di Rio se je o teh vprašanjih pogovarjal tudi s predsednikom tržaške pokrajine Marchiom in tudi tu ni naletel na gluha ušesa: Marchio se je obvezal, da se bo sam prizadeval za organiziranje sestanka s tržaško Zvezo trgovcev, ter je izrazil tudi soglasje, da bi moral tudi Trst imeti na razpolago določeno količino goriva po znižani ceni, podobno kot Gorica, saj se problemi obeh pokrajin, vsaj glede tega sektorja, nikakor ne razlikujejo.
V petek na pobudo KI) Primorec
Ob današnji komemoraciji pri fojbi
Pismo Uniona škofu in županu
Ob današnji svečanosti pri fojbi v Bazovici je Združenje Union poslalo tržaškemu škofu Beliomiju in županu Richettiju odprto pismo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi poskusov strumentaliziranja politične in etnične narave, ki jih je razbrati iz lepaka organizatorjev. Omenjeno združenje zato poziva škofa in župana, naj v zavesti te zaskrbljenosti v svojih posegih na komemoraciji upoštevata občutke celotnega prebivalstva, tako italijanskega kot slovenskega, za katerega fojbe ne smejo biti element ločevanja, pač pa spodbuda k enotnosti in bratstvu v miru in delu.
Predvčerajšnjim okrog 17. ure je 21-lfcftni Marino Tirel ob priprtih vratih svojega stanovanja v Drevoredu D’Annunzio 2 sicer nekoliko obstal, a je takoj nato pomislil, da verjetno gre za bratovo pozabljivost. Nič hudega sluteč in povsem mimo je prestopil prag, tu pa ga je čakalo veliko presenečenje: znašel se je pred tatom. Bil je to okrog 25 let star mladenič, nosil je kavbojke in srajco, visok je bil okrog 170 cm. Na o-brazu se mu je videlo, da se je u-strašil lastnika. V istem trenutku je iz spalnice prikoračil njegov pajdaš. Tudi on je imel na sebi kavbojke in srajco bele barve, bil pa je višji in krepkejši.
Ob spoznanju, da stoji pred njim lastnik stanovanja, si je drugi tat skušal pokriti obraz in vzeti pot pod noge. Njegovo namero je preprečil Tirel, ki je zlikovca blokiral in se mu zoperstavil, dokler ni le ta potegnil iz žepa nož in mu z njim zagrozil. Tirel je bržkone pomishl, da ni vredno preveč tvegati in je izpustil tatu, ki se je pognal za svojim pajdašem proti vratom. Ko je bilo razburljive faze konec, je okradenec spoznal, da sta mu dotgoprstneža ukradla pol milijona lir v bankovcih, zraven pa še temeljito premetala stanovanje.
V	Trebčah bo
V	poletnem večeru zvok, ritem, glas, beseda, gib. Pa je tu razpoloženje: razposajeno, hrepeneče, grenko, zasanjano, otožno, žalostno, jezno, pikro. Kot ga narekujejo besede ali ritem, pevčev glas ali zvok glasbil, kot ga ponudi gib telesa v plesu. In rodi se fantazija POJOČA JE NOČ.
Nekoliko neobičajno sporočilo, ki se poslužuje avtorskih pesmi, glasbe in giba, da ustvari novo vez, da ponudi tistim, ki želijo prisluhniti, novo izkušnjo, svež vtis.
Luč, slika, mikrofon so le tehnični pripomočki, da je poskus vabljivejši, dojemljivejši, sodobnejši.
Znani in manj znani avtorji in izvajalci Igor Malalan, Marko Feri, I-vo Tuli, Boris Devetak, Samo Ferlu: ga, Miran Košuta, Paolo Vescovi,
Policija je nato ugotovila, da sta se tatova pri vdoru poslužila izvijača in noža in da sta razbila steklo, ki je bilo vdelano v vratih spalne sobe. Njihove sledove in vse, kar bi lahko pomagalo pri preiskavi za njuno izsleditev, so si ogledah tudi a-genti znanstvenega oddelka kvesture.
• Tatovi so bili na delu tudi v Drevoredu R. Sanzio 6, kjer so med o-poldansko zaporo obiskali trafiko 56-letne Zenilde Zabbia por. Ibise. Policiji je okradenka povtdala, da so ji neznanci odnesh okrog 185 tisoč lir, več kolkovanih papirjev in telefonskih žetonov. V trafiko so vdrh tako, da so razbili šipo na steklenih vratih.
noč pojoča.,.
Joanne Dugina, Klavdija Marušič, Kristina Pahor bodo zapeli, zaigrali, zaplesali, da bo noč pojoča tudi za vas ... če boste prišli na dvorišče Ljudskega doma v Trebčah v petek, 28. junija 1985, ob 21. uri. če nam bo vreme nagajalo, bo prireditev v soboto ob isti uri. Ko bi tudi v soboto bilo vreme nenaklonjeno, bomo datum prireditve javili naknadno.
V Štivanu praznujejo župnijskega zavetnika
Letošnje praznovanje župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika v novi cerkvi v Štivanu, ki je njemu posvečena, bo posebno slovesno, saj bo to hkrati tudi zlatomašniško slavje domačega župnika msgr. Ivana Kreti-ča, Id že 30 let deluje v devinski župniji in dekaniji. Slovesnost bo danes z začetkom ob 17. uri. Maša bo peta v latinščini, bogoslužje božje besede pa dvojezoično. Govorila bosta zlato-mašnikov nečak g. Boris Kretič v slovenščini in g. Armando Zorzin v ita-lijanščini.
Koncertne prireditve v štivanski cerkvi
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova prireja v štivanski gotski cerkvi vrsto koncertov v okviru glasbenega poletja 1985. Jutri ob 21. uri bo koncert tria Debussy (Patricia Dunkerley - flavta, Giovanna Beilesi
harfa, Krzysztof Wieczorek - viola) z deli Arnolda Boxa, Luigija Campo-liettija, Giulia Viozzija in Clauda Debussy ja.
V ponedeljek, 1. julija, ob 21. uri bo koncert dua Rossi - Zecchinelli,
Priznanje Hranilnici in posojilnici na Opčinah
sklenil Teden Rdečega križa s posebno^SSfvijo^k^J Segala S prikaz reševanja na morju ter podehtev posebnih diplom zaslužnim dobrotnikom te človečanske ustanove. Poleg gospe Kathleen Casali in Trža-ske hranilnice je to priznanje prejela tudi Hranilnica in posojilnica na Opčinah, ki je nedavno darovala tukajšnjemu italijanskemu Rdečemu križu poseben rešilni voz vrste UME (Unita mobile d’emergenza) Diplomo je v
GM™"1?0 tVnffm njen P°draVn j Klavdij	na sprejemu v
PRESTRAŠIL GA NI TAT PAČ PA NJEGOV NOŽ
OB VELIKI MNOŽICI VAŠČANOV IN PRIJATELJEV
Zadnje slovo od Danila Petarosa
Velika množica vaščanov, prijateljev in znancev iz sosednih vasi in iz mesta je včeraj popoldne spremila na poslednjo pot skozi Boršt Danila Petarosa, pri-
—.....jrrr- ljubljenega in spo-
t: -£	štovanega domači-
na, gostilničarja, medvojnega borca za svobodo in povojnega zavzetega in predanega člana domače in širše slovenske zamejske narodnostne skupnosti. Ganljivo je bilo to slovo od srčno plemenitega človeka, dobrega moža in skrbnega očeta, ki mu je dolgotrajna, težka in neizprosna bolezen pretrgala nit življenja v letih, ko bi še lahko užival sadove svojega dela in boja.
Med cerkvenim obredom v domači cerkvi mu je zapel združeni cer-kveno-posvetni zbor, ob odprtem grobu mu je poklonil še dve presunljivi žalostinki, zadnje pozdravne besede pa mu je spregovoril medvojni bojni tovariš, eden od vodij tržaškega ilegalnega boja Vidko Hlaj. »Bil si rojen v zavedni slovenski družini tukaj v Borštu 19. januarja 1920. Mama Antonija, vsem poznana Ljena, te je vzgojila v zavednega in naprednega slovenskega mladinca in pridnega delavca, ki se je med zadnjo vojno skupaj z drugimi vaščani odzval klicu boja za svobodo in se aktivno vključil v ta boj kot finančni referent socerbskega okraja ter kot kurir in zaupnik štaba Istrskega odreda vse od oktobra 1943 do maja 1945. Poleg tega si bil tudi doma v Borštu skupaj s svojo mamo vedno pripravljen pomagati številnim aktivistom in borcem NOV, ki so jih poti vodile v Trst in okoliške kraje. Tudi zate je bil usoden tisti strahotni 10. januar 1945, ko je v vas vdrla zloglasna nacifašistična policija. Zločinec je svojo mučilnico namestil prav v vaši hiši in med strašno mučenimi vaščani si bil tudi ti, dragi Danilo,« je dejal Vidko Hlaj in sklenil svoje besede z izrazi zahvale in priznanja Danilu za pogumno zadržanje in hrabrost v boju proti nacifašizmu, za dobroto, za tovarištvo in prijateljstvo, ki ju je pokojni Danilo razdajal z radodarnostjo plemenitega moža.
Manjkal bo Danilo vsem, ki so ga poznah, cenili in spoštovali v domačem kraju in širši okolici, manjkal bo ljubiteljem Glinščice, ki so se ustavljali v njegovi gostilni, manjkal bo prijateljem, manjkal bo predvsem družini, ženi Nadi, sinu Igorju, hčerki Jasni in drugim svojcem. Toda spomin nanj bo ostal živ in drag.
Naj mu bo miren pokoj v domači zemlji. Njegovim iskreno sožalje.
j. k.
• Rajonski svet za Skedenj in Čar-bolo se bo sestal 26. junija ob 20. uri na svojem sedežu v Ul. Roncheto 77. Med drugimi točkami je na dnevnem redu tudi resolucija o prometnih oznakah v Istrski uhci.
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil maš dragi brat in stric
Ivan Marc
(PEZDAŠEV)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, 24. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazov-sko cerkev in na domače pokopališče.
Žalujoči sestra Marija, vsi nečaki in drugo sorodstvo.
Bazovica, 23. junija 1985
Iz Montevidea je odjeknila vest, da je 6. junija 1985 nenadoma preminila naša draga teta
X
Rozina Grgič por. Trost
(BKRČETEVA)
Za njo žalujejo
nečaki
Padriče, Trst, Gropada, Bazovica, Sežana, Ljubljana, 23. junija 1985
ZAHVALA
Ob izgubi naše nepozabne
Zofije Škerlj vd. Sancin
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastih njen spomin.
Maša zadušnica bo jutri, 24. t.m., ob 10. uri v cerkvi v Ul. S. Anastasio.
Žalujoči sestra Stana, brat Janko z družino ter drugo sorodstvo.
Trst, 23. junija 1985
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Josipa Vouka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovah in na katerikoli način počastih njegov spomin.
Družina Vouk in drugo sorodstvo
Log, 23. junija 1985

oo
Ljubljana je bila že od nekdaj mesto, kjer so si ljudje podajali roke in si jih stiskali v obljubah, ki naj bi nekaj veljale — in to ne le od danes do jutri. Že osemnajstič se bo v zadnjih junijskih dneh tu srečala mednarodna druščina pevcev in plesalcev ter sklenila nova in potrdila stara prijateljstva, si obljubila zvestobo, vse to pa bo le ozadje in pisana kulisa za sklepanje mnogo globljih in bolj dolgotrajnih vezi med ženini in nevestami, ki si bodo podali roke na »Ohceti v Ljubljani«, da bi jih nikdar več ne razklenili. Prič bo nešteto, nekaj desetin tisočev domačih in tujih gostov, ki si vsako leto žele ogledati ta pisani splet tradicionalnih slovenskih poročnih šeg in navad ter običajev, ki jih je prinesla polpretekla doba pa tudi sodobni čas in njegove potrebe. Sicer pa si ta dežela, o kateri je pesnik rekel, da ima toliko obrazov, kolikor stari Rim bogov — zatorej tudi toliko različnih običajev — lahko izbira med raznovrstnimi svatbami, mediteran-
skimi in gorjanskimi, med tistimi, ki jih že odlikuje balkanska barvitost in onimi, ki so tako srednjeevropsko zapete in resne — pa zato nič bolj »večne«! Ljubljana, ki je tudi geografsko stičišče teh različnih pokrajin, bo letos gostila pastirje in planšarje, drvarje in sirarje, ki bodo prinesli svojo »ohcet«, z njo pa še intenviznej-ši vonj alpskega sveta, ki — le dober streljaj oddaljen od mesta — s svojim vetrom tako ali tako vsak dan trka na ljubljanska okna.
Kaj bi govorili, kaj vse se bo v teh dneh pred praznično soboto dogajalo v Ljubljani — birti bodo pač zamenjali majhne lonce z velikimi in vsakdanje jedilnike z onimi za svetke, mesto bo norelo. Medtem bodo pari v Zgor-njesavinski dolini in v romantičnih krajih zelenega podnožja Savinjskih Alp, na Bledu in v Bohinju. Toda vse to bo le uvod v bučno sobotno slovesnost, ko bo vse doseglo svoj vrhunec ... Ko bo na stojnicah kljub navalu kupcev v prejšnjih dneh vsega največ, ko bodo godci igrali in plesalci plesali tako, kot da so prejšnje dni samo vadili za ta slovesni trenutek. Ko se sobota prevesi čez poldne, malo čez tretjo uro, bo krenila proti staremu ljubljanskemu Magistratu tudi svatbena povorka, mladi pari v spremstvu stotin mladih in starih ljubiteljev narodnih običajev, stotin v narodnih nošah, na vozovih tako, kot v slovenskem glavnem mestu vsako leto le na ta dan. Medtem ko se bodo pari posvetili obredu, ki je namenjen le njim pa se bo množica »prič« tiste »ohceti«, v kateri je prava nevesta vsako leto le Ljubljana, preselila na veselo svetovanje na ploščadi Gospodarskega razstavišča, kamor so povabljeni vsi, ki so radi sproščeni in ki se radi vesele v razigrani družbi. Po vseh pripravah sodeč bo tudi letos tako, »da se bo o tej ohceti še dolga leta govorilo in pripovedovalo«.
Poročni pari na letošnji 18. »ohceti«
Doslej je na 17 izvedbah »ohceti v Ljubljani« sklenilo dolgotrajne vezi že 365 parov iz 28 držav; letos pa si bodo podali roke z obvezo, da bi jih nikdar več ne razklenili naslednji pari:
1. AVSTRIJA	GRADEC-KNITTELFELD	HELGA FREITAG (15.10.53)	DIETMAR STUECKLER (26.2.54)
2. BELGIJA	BRUSELJ	DOMINIQUE VANEECKHOUS (28.12.60)	HENRY FOULON (15.2.58)
3. ČEŠKOSLOVAŠKA	BRATISLAVA	JANA KUCHYNKOVA (4.9.64)	MARIO HOMOLKA (14.12.62)
4. FRANCIJA	DUNKERQUE	BRIGITTE MISSIAEN (31.1.60)	OLIVIER PERDRIEUX (13.4.55)
5. MADŽARSKA	SZOMBATHELY	MARIETA POLGAAR (21.9.62)	ZOLTAN KARAGITY (22.11.62)
6. NDR	KARL MARX STADI	INA SWACH (24.7.62)	JENS HOFMANN (21.2.63)
7. NIZOZEMSKA	BELFELD	GERTRUDA SEUREN (20.4.63)	PETER NAUS (20.4.61)
8. ŠVICA	OBERWIL -SCHAFFHAUSEN	ANITA FRICK (12.3.60)	JURG KELLER (7.1.57)
9. ZDA	CLEVELAND-PITTSBURGH	SUZANNE HEZIR (11.4.59)	JOHN NISTA (28.7.59)
10. ZRN	LEVERKUSEN	GIZELA PENTZLIN (19.7.54)	GEORG LANGEN (5.11.55)
11. ZRN	MONCHEN	SUSANNE BOURIER (6.12.57)	WOLFGANG KOBERLEIN (3.8.56)
12. ZRN	WIESBADEN	DOROTHEA SPIES (2.10.57)	THOMAS THEIS (27.1.55)
13. BOSNA IN HERCEGOVINA	BILEČA	LILIJANA PEJĆEV (2.1.59)	RADOMIR TESANOVIĆ (12.5.53)
14. ČRNA GORA	TITOGRAD	SLADJANA BOJANIĆ (27.8.67)	BUDIMIR RAICKOVIĆ (13.10.62)
15. HRVAŠKA	DUBROVNIK	MAJA VLASINIĆ (64)	MARIO KRISTIĆ (61)
16. MAKEDONIJA	SKOPJE	VAŠKA STAVREVSKA (5.10.54)	SLOBODAN JOVANOVSKI (31.10.61)
17. SLOVENIJA	BOHINJSKA BELA	BERNARDA SUŠNIK (17.4.62)	SANDI ZEVNIK (22.1.61)
18. SRBIJA	BEOGRAD	NEVENKA VRANES (3.4.60)	DJURA KROMPIĆ (25.2.56)
19. VOJVODINA	NOVI SAD	MIRJANA IVANOVIČ (18.12.60)	ZORAN BUDIMAC (24.12.60)
Svatovski meni (za vse goste)
1.	meni (1.900 din): — domača šunka
—	goveja juha z rezenci
—	kuhana govedina, drobnjakov krompir, smetanov hren
—	mrežna pečenka, pečen puran, zapečeni široki rezanci, dušeno vinsko zelje
—	svatovsko pecivo
—	kava
2.	meni (1.200 din): — gorenjski želodec s hrenom
—	goveja juha z rezanci
—	kranjska bržola, sirov štrukelj
—	svatovsko pecivo
Rezervacije: Gospodarsko razstavišče. Restavracija Turist, telefon: (061)327-440
Priporočila za obiskovalce!
Parkiranje v Ljubljani
V Ljubljani so na razpolago naslednja parkirišča: Celovška cesta (vpadnica iz smeri Kranj) pod športno dvorano Tivoli, senčen parkirni prostor, 5 minut od centra mesta; Trg osvoboditve, Trg revolucije. Prireditelji priporočajo, naj se gostje poslužujejo par kdmega prostora pod halo Tivoli.
Prenočišča za goste
Glede na velik naval gostov prireditelji priporočajo, naj se vsi interesenti za prenočišča obrnejo na TIC — TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER — 61000 Ljubljana, Titova 11, telefon: (061) 215412, 224-222, telex: 31693 TIC LJ YU, kjer jim bodo na razpolago vse informacije.
Slovenija ©flcojgf
oo
Slovenija ©Ikop®
oo
Slovenija
00
Slovenija gflcsjpg
00
Teden dni (24.6-1.7.1985) v veselem vzdušju
ohcet v ljubljani
Ponedeljek
24.6.1985
d	ra	
	fin	
Petek
28.6.1985
Ljubljana
9.00 - 21.00 Sejem domače in umetne obrti — Čopova ulica
19.00	Koncert pihalnega orkestra Vevče in ljubljanskih mažoretk — Prešernov trg
19.45 - 20.00 Koncert pihalnega orkestra Vevče in ljubljanskih mažoretk — ob Ljubljanici
20.00	Koncert pihalnega orkestra Vevče in ljubljanskih mažoretk — Zlata ladjica oz. Šu-štarski most
d		
		
Torek
25.6.1985
Ljubljana
19.00	Koncert delavskega pihalnega orkestra Zagorje — Prešernov trg
19.45 - 20.00 Koncert delavskega pihalnega orkestra Zagorje — ob Ljubljanici
20.00	Koncert delavskega pihalnega orkestra Zagorje — Zlata ladjica oz. šuštarski most
20.30 Gledališka predstava Sivec: Disko pod vaško lipo — Dvorni trg
d	ra	
	rad	
Sreda
26.6.1985
Kamnik
10.30 Poročni pari na obisku v Kamniku — Titov trg
12.00	Srečanje poročnih parov, novinarjev in organizatorjev — Galerija Repanšek - Rudnik pri Kamniku
Ljubljana
19.00	- 21.00 Nastop godbe na pihala iz Leverkusna (ZRN), pihalnega orkestra iz Vevč in ljubljanskih mažoretk — Prešernov trg, ob Ljubljanici, Pogačarjev trg
19.00	FS Milan Srzentič — Pogačarjev trg
FS Sonja Marinkovič — Zlata ladjica oz.
šuštarski most
Ribniški oktet — Magistrat
21.00	Slovesna otvoritev Ohceti v Ljubljani s predstavitvijo ženinov in nevest ter nastopi folklornih skupin: Beeri Balogh (Kórmedi -Madžarska), FS Sonja Marinkovič (Novi Sad), FS Milan Srzentič (Titograd), AFS France Marolt (Ljubljana) ter Ribniškega okteta — Pogačarjev trg
Vstopnine ni, v primeru slabega vremena v Cankarjevem domu.
d	ra	
	mm	
Četrtek
27.6.1985
Gornja Savinjska dolina - Luče
10.30	Obisk Titovega Velenja
14.00	Prikaz starih del in običajev — Luče
16.00	Sprejem poročnih parov — Luče
Ljubljana
18.00	- 22.00 »Odprta scena« — Pesmi, plesi, folklorni nastopi, modna revija tovarne Pletenina in Rašica — Pagačarjev trg Spored:
do ca. 19.00 Mladi tamburaši Prule, harmonika-ški orkester SGŠ Ljubljana
19.00	- 20.00 Kitarista iz Tržiča Zmagovalci na frajtonaricah
20.00	Folklora Vojvodina
20.20 Godba Gorje
20.40 Folklora Madžari
21.00	Folklora Titograd
21.15 Modna revija
21.45 Narodno-zabavni ansambli
18.00	Nastopi folklornih skupin — bregovi Ljubljanice med Tromostovjem in Cevlj. mostom
19.00	Koncert godbe na pihala Gorje — Prešernov trg
20.30	Gledališka predstava: Disko pod vaško lipo — Dvomi trg
Slovenila
L___s
Bled - Bohinj
15.00	Prevoz bale od cerkve sv. Janeza do prireditvenega prostora »pod skalco«, folklorni program — Bohinj - V primera slabega vremena v Hotelu Zlatorog v Bohinju
18.30	Folklorni program in koncert godbe na pihala — terasa Kavarne Kozina - Bled
19.00	Sprejem in predstavitev parov — terasa Kavarne Kozina - Bled
Ljubljana
18.00	- 22.00 »Ljubljana pleše z gosti« — Nastopi preko dvajsetih domačih in tujih folklornih skupin, prikaz obrtniških del in prodaja hrane kmečkih gospodinj — Pogačarjev trg
19.00	- 20.30 Nastopi tamburašev in skupin iz Ravenne — Prešernov trg
20.00	FS Jožko Ježek (Stubica) — Zlata ladjica
20.30	FS Milan Srzentič — Dvomi trg
20.45 FS Jožko Ježek (Stubica) — Pred Zlato ribico
21.00	Komorna grupa (citre) — Zlata ribica
d	ra	
		
Sobota
29.6.1985
Ljubljana
10.00 - 14.00 »V soboto dopoldne« — Nastopi domačih in tujih folklornih in glasbenih skupin, prikaz obrtniških del, bogate ponudbe, prodaja hrane kmečkih gospodinj, vol na ražnju — Pogačarjev trg, pri Tromostovju, ob Ljubljanici, med Tromostovjem in Čevlj. mostom
10.00 Nastopajo: Godba Leverkusen, Čilipi, Klanjec, FS Schaffhausen, FS BiH, Ravenna -obe skupini, Lindo, Godba Dragičevski tru-b,aši, FS Makedonija, Godba Novo mesto nad Vlahem, FS Adlešiči, Tehnik — Pogačarjev trg
10.00 Nastopajo: Lindo, Godba Novo mesto nad Vlahem, FS Novi Sad, FS Adlešiči, Godba Alpina, FS Makedonija, Godba Leverkusen, Ravenna - obe skupini — Prešernov trg
10.00 Nastopajo: Dragičevski trubaši, FS Vinica, FS Horjul, Godba Leverkusen, Madžari, FS Makedonija, Klanjec, Tehnik -primorski, FS Bohinj, FS Triglav, FS Horjul, belokranjski ansambel — Novi trg pri Zlati ladjici
10.00 Nastopajo: FS Schaffhausen Švica, FS Stubica, Godba Gorje, Lindo, FS Bohinj, FS Triglav, Novi Sad, Godba Novo mesto nad Vlahem, FS BiH — Dvorni trg
10.00 Nastopajo: FS Madžari, Ravenna - obe skupini, FS Makedonija, Godba Vevče +
Ljubljana, kje bo kaj
mažoretke, FS Milan Sržentič, FS Slavje, Milan Srzentič Titograd, Godba Alpina Žiri, Pag — Cankarjeva ulica
10.00	Nastopajo: Godba Vevče + mažoretke, FS Milan Srzentič Titograd, FS Adlešiči, Godba Novo mesto nad Vlahem, Dragičevski trubači, FS Vinica, Godba Gorje, FS Horjul — Trg osvoboditve
15.00	»Svatovski sprevod« z dva tisoč svati: narodne noše, folklorne skupine, godbe na
Od ponedeljka, 24.6., do sobote, 29.6., »Sejem domače in umetne obrti« v Čopovi ulici, gostinske stojnice (bregovi Ljubljanice med Tromostovjem in Čevljarskim mostom.
pihala in drugi pospremijo poročne pare iz Tivolija na Magistrat
15.15 Start povorke po trasi: Cankarjeva do Titove, Titova do Trga osvoboditve. Trg o-svoboditve do Vegove, Vegova do Turjaške (NUK), Turjaška in dalje Novi trg do Čevljarskega mostu. Čevljarski most in Pod trančo do Mestnega trga, Mestni trg do Magistrata
16.00	Slovesna poroka na Magistratu
17.00	Odhod svatovskega sporeda z mladoporočenci in dva tisoč svati po Stritarjevi do Tromostovja ter nato dalje po Miklošičevi, Tavčarjevi, Titovi do Gospodarskega razstavišča
18.00	Svatovanje na Gospodarskem razstavišču Nastopi folklornih skupin, narodnozabavnih ansamblov, svatovska pojedina, ples. Vstop prost, prodaja menujev restavracij Turist na GR, Titova 50 (tel. 327-440 - karakt. številka 003861)
Program na GR
Uvodni ceremonial gostincev, nastop dveh reprezentativnih folklor, otvoritveni ples (samo za pare), zahvalni govor, glasba ob hram (ev. za plesi, glasba za plese, vmes program s pari (vsak mora razkriti svoje vtise in občutke), baklada s torto, glasba za ples, zaključek programa
d	ra	
		
Nedelja
30.6.1985
Ljubljana
14.30 Velika konjeniška prireditev s finalom krožne dirke, memorialom Igorja Korena in Ljubičevskim mnogobojem - tradicionalno konjeniško prireditvijo iz Požarevca in udeležbo poročnih parov ohceti 85
	ra	
	fin s ritma	
Ponedeljek
1.7.1985
Odhod poročnih parov v Postojno (svetovno znano Postojnsko jamo) in Poreč (eno največ jih turističnih centrov Jugoslavije)
Vse informacije o prireditvi »Ohcet v Ljubljani« je posredoval Organizacijski odbor s sedežem pri ljubljanski turistični zvezi. Slike: fotoarhiv Organizacijskega odbora »Ohcet v Ljubljani«.
Slovenila §a<ójgs
oo
y.v.v.v.w.v.w.v.


1
fifc O i G H J G sestavljena organizacija združenega dela
X*
|
I
1
Š:
$:
S
S

gospodinjski aparati
•	kuhalni aparati
•	aparati za nego perila
•	aparati za nego posode
•	hladilno-zamrzovalni aparati
•	mali gospodinjski aparati
•	grelniki vode
•	ventilatorji
notranja oprema
•	kuhinje
•	kopalnice
•	stavbno pohištvo
•	keramične ploščice
•	utility
•	drobna sanitarna oprema
•	sanitarni elementi
elektronika široka potrošnja
•	barvni in črno-beli televizijski sprejemniki
•	hi-fi- avdio aparati
•	tunerji, šasije, moduli
•	tv in antenske antene
•	sprejemno oddajne antene
•	skupinsko antenske naprave
•	električni in mehanski pribor
tehnološka oprema
robotika
orodja, stroji in naprave za avtomatizacijo varilni aparati
oprema za ogrevanje in prezračevanje
poslovna oprema
birotehnična oprema mikroračunalniški sistemi sistemi za prenos informacij medicinska oprema
zeleni program
orodja in stroji za intenzivnejše pridelovanje hrane na manjših površinah
stroji in pripomočki za urejanje bivalnega okolja
stroji in oprema za sodobno pridobivanje in hlajenje mleka
oprema za mesnopredelovalno industrijo
specialni program
livarski izdelki kovinsko čistilna sredstva specialne zložljive konstrukcije polizdelki in komponente
«
i

‘.\W\W.WW.
'.V.V.V.V.V.V,

radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio -
Nedelja, 23. junija ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Bilo je nekoč. . . vesolje - risanka
10.50	Een prvak, tisoč prvakov
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja
13.00	Želja po glasbi
13.30	Dnevnik 1
14.00	V teku nedelje. . . vodi Pippo Baudo
15.50	Discoring ’84 - ’85 - glasbena oddaja
18.20 Športne vesti
20.00	Dnevnik 1
20.30	La figlia di Mistral - TV nadaljevanka
nadaljevanje in konec
21.55	3. festival disko-glasbe 22.45 Športna nedelja
23.35 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi, kanal
10.40 Tedenska oddaja o zdravju in estetiki
11.10 11 principe delle volpi - film
Nastopata Tyrone Power in On-
son Walles
13.30	Piccoli fans - glasbena oddaja
14.30	Neposredni športni prenosi Montebelluna: kolesarstvo Bonetto Po: motonavtika Rim: gimnastika
18.10 Mixerstar 18.55 Avtomobilizem:
Formula 1: Velika nagrada ZDA 19.50 Dnevnik 1
21.30	Inšpektor Derrick - TV film
22.30	Dnevnik 2 - Nocoj 22.40 Dnevnik 2 - Dosje
23.30	Tedenska oddaja o medicini 00.05 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.00	Neposredni športni prenosi
19.00	Dnevnik 3 19.25 Glasbena oddaja
20.30	Slavna pisma: Vincenzo Bellini 21.35 Dnevnik 3
22.00	Športne vesti
22.30	Koncert
23.20 Kamera in spomin - dokumentarec
23.15 Posebna glasbena oddaja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
12.15	Primo mercato - tržnica, predstavitev in prodaja
14.15	Videomix - ponovitev
16.15	Fotografska dediščina - dokumentarna oddaja
17.00	Kralja Griča - TV film
18.00	Sužnja Isaura - TV film
18.30	Govorimo o. .
19.00	Sava, reka, ki življenje daje -dokumentarna oddaja
19.30	Ekologija in onesnaževanje - dokumentarna oddaja
20.25 Manon Lescaut - opera
22.30	Dokumentarna oddaja
23.00	Taksist - TV film
Ljubljana
8.50 Poročila
8.55	Živ Žav - Risanka
9.55	Girzli Adams - TV nanizanka
'''20 Festival otroka - Šibenik ’85
11.30	Lampijon in lepa Marija - TV nadaljevanka
12.10 Čez tri gore: Oktet DPD Svoboda P. Prešeren
12.35 625, oddaja za stik s gledalci
13.00	Pevski tabor - Šentvid pri Stični
14.00	Poročila
14.15	Kam gredo divje svinje - TV nadaljevanka
15.15	Deževje prihaja - film
16.50 Poročila
16.55	Rokomet (ženske): Za lavoriko Jugoslavije
finalno srečanje
18.25	Zabava vas Zdravko Golič
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV Dnevnik 19.50 Vreme
20.00	Somrak - TV nadaljevanka
21.00	Beseda da besedo - pogovor z A. Stipaničem
21.35 Športni pregled
22.10	Poročila
Zagreb
10.20	Poročila
10.30	Naš prijatelj Tito - otroška serija
10.45 Festival otroka - Šibenik ’85
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija dober dan
14.00	Na svoj način - glasbena oddaja
14.15	Železna cesta - TV nadaljevanka
15.15	Nedeljsko popoldne
17.20	Ruski klasiki: Asja - film
18.55	Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
19.30	TV dnevnik
20.00	Somrak - TV nadaljevanka
21.00	Morje, ljudje, obale - dokumentarna oddaja
2Ì.35 Športni pregled
22.20	TV dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Kmetijska oddaja
9.30	Nabožna oddaja
10.00	Maude - TV film
10.30	Phyllis - TV film
11.00	Mama Malone - TV film
11.30	Superclassifica show - glasbena oddaja
12.20	Punto 7 - tedenska informacijska oddaja
13.30	La sposa del mare - film
15.30	Sogni proibiti - film
17.30	Signore e signori buonasera - TV film
18.00	Gavilan - TV film
19.00	Conco - TV film
19.30	Lottery - TV film
20.30	Shoguw - TV nadaljevanka
22.30	Casablanca - TV film
23.30	Punto 7 - tedenska informativna oddaja
00.30 Ai confini della realtà - TV film
RETEQUATTRO
8.30	L’altra donna - film
10.20	Ali, mago d’Oriente - film
12.00	Vegas - TV film
13.00	The Muppet show - lutkovna serija
13.30	Last of thè wild - dokumentarna oddaja
14.00	Amici per la pelle - TV film
15.00	Attenti a quei due - TV film 15.50 Sharaz - film
17.40 Può capitare anche a voi - film 19.05 Retequattro za vas
19.30	Bravo Dick - TV film
20.00	Con affetto tuo Sidney - TV film
20.30	Sciarada - film
22.45	Vegar - TV film
23.45	Scialuppa a mare - film 145 L’ora di Hitchcocki - TV film
ITALIA 1
8.30 Chappay - risanka
Lo specchio magico - risanka Chappy - risanka 10.15 La regina del Far West - film
12.00	Hardcastle & McCormick - IV film
13.00	šport: Grand prix 14 00 športna nedelja
16.00	Deejay Television - glasbena oddaja
19.00	Hazzard - TV film
20.00	Mister T - risanka 20.30 Drive in - variete
22.20 La dama rossa uccide sette volte - film
00.05 Premiere - filmske novosti 00.25 Un posto per l’inferno - film
TELEPADOVA
9.30	Film
12.00	Operazione ladro - TV film
13.00	Šport: football
14.00	Diego al cento per cento - TV film
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Operazione ladro - TV film
16.30	Risanke
18.00	Coccinella - risanka
18.30	II ritorno dell’uomo tigre - ri-sanka
19.00	Le avventure di Huckfinn - risanka
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Operazione Siegfried - film
22.30	Nero Wolfe - TV film
23.30	In primo piano
24.00	Film
TRIVENETA
9.30 Huckleberry Fiin - risanka
10.00	Q.P. Coupon - ponovitev
12.30	Dr. Kildare - TV film
13.00	Dražba
16.30	Laramie - TV film
17.30	A sud dei Tropici - TV film
18.00	Barbary coast - TV film
19.00	Dražba
22.00	Dražba
TELEFRIULI
14.55 Le avventure del capitano Horn-blower, il temerario - film 16.25 Risanke
18.00	Frank Costello faccia d’angelo -film
19.30	Športne vesti
20.00	Dokumentarec
20.30	Yeti - il gigante del 20. secolo -film
22.00	Quella strana ragazza - TV film
22.30	Colpo in canna - film
Ponedeljek, 24. junija
RADIO
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.15	Televideo - poskusni program
13.00	Želja po glasbi
13.30	Dnevnik 1
14.05 II vecchio e il bambino - film
15.30	Posebna oddaja iz Kvirinala ob izvolitvi novega predsednika republike
19.10	Trije nečaki in majordom - TV film
19.35 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	L’investigatore - film Nastopata Frank Sinatra in Jill St. John
22.15	Dnevnik 1
22.25	Voci della Grande Guerra - dokumentarna oddaja
23.10	3. festival disko-glasbe
00.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
Drugi kanal
11.15	Televideo - poskusni program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Nadaljevanka dneva:
Sterline, svastiche e spie - nadaljevanje in konec
14.25	Poletje je dogodivščina
15.30	Posebna oddaja Dnevnika 2 ob
izvolitvi novega predsednika republike
19.00	D brivido dell’imprevisto - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Iz našega žepa - oddaja o potrošništvu
21.25	Woyzek - G. Biichnerja
22.45	Dnevnik 2 - Nocoj
22.55 Protestantizem
23.20	Ujetnik - TV film
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.30	II caso della Venere privata -film
17.00	Posebna oddaja Dnevnika 3 ob izvolitvi novega predsednika republike
17.05 Rim: plavanje
19.00	Dnevnik 3
19.25	L’altro suono
20.00	Šola in vzgoja
20.30	Alla conquista di Roma
21.30	Šola in vzgoja
22.50	Dnevnik 3
23.15 Theodor Chinđler - nemška družina v letih 1912 1918 6. nadaljevanje
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
14.15 TV Novice
14.20 Koncert pod zvezdami
15.00	Mesto na koncu ulice
16.00	Nepremagljivi Shogun - risanka
16.30	Bratje in sestre - TV film
17.00	Sava, reka, ki življenje daje -dokumentarna oddaja
17.30	Čudoviti ranč rumene žolne -TV film
17.55 TV Novice
18.00	Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: BAZOVICA — Komemoracija pri fojbi TRST — Občni zbor ZSŠDI STRASBOURG — Predstavitev knjige o manjšinah pri evropskem parlamentu
TRST — Posvet o vodah Severnega Jadrana
TRST — Lesna panoga na velesejmu TRST — Zagoreli so kresovi KRMIN — Pobratenje z Dobrovim ŠTANDREŽ — Produkcija Glasbene matice
SESLJAN — Začetek poletne sezone -razstava Milia
19.30 TVD Stičišče
19.50 Zdrava prehrana - 4. del
20.25	Športni pregled
21.00	Tujec - TV film
med odmorom TVD Vse Danes
23.00	Tibetanski zvon - TV film
Ljubljana
17.50	Poročila
17.45	Poletavček - TV nanizanka
18.25	Čira Čara
18.45	Rock-oko - glasba za mlade
19.15	Risanka
19.25	TV in radio nocoj 19.30 TV dnevnik I
19.55	Vreme
20.50	Lyitonova kronika - TV nanizanka
21.05	Spoznano - Neznano: Roboti prihajajo
21.45	Balade
22.20 TV dnevnik H
Zagreb
17.50	Videostrani
18.00	Poročila
18.06	TV koledar
18.15	Zgodbe iz nepričave - otroška serija
18.45	Rock oko - oddaja za mlade 19.30 TV dnevnik
20.00	Kretničar Tiel - TV drama
21.25	Meridijani - zunanjepolitična oddaja
21.55	Izbrani trenutek
22.00	TV dnevnik
22.20 En avtor, en film: M. Petrovski - Polnočni plesalci
8.30
9.30 11.00 11.55 12.00
12.50
13.25
14.25 15:25
16.30
17.00
18.00
18.30 19.00
19.30
20.30
22.30
23.30
00.30
8.30
8.50
9.40
10.30
10.50
11.15 12.00
12.45
13.15
13.45
14.15
15.10
15.45
16.10
17.00
18.00
18.50
19.45
20.30 22.20 23.20
ZASEBNE
CANALE 5
Alla ricerca di un sogno - TV film
Angeli all’inferno - film Lou Grant
D. salotto di Minilinea - rubrika Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
n pranzo è servito - nagradno tekmovanje
Sentieri - TV nadaljevanka General Hospital - TV nadalj. Una vita da vivere - TV nadaljevanka
Divji svet živali - dokumentarna oddaja
Due onesti fuorilegge - TV film H mio amico Arnold - TV film Help - glasbena igra I Jefferson - TV film Zig Zag - nagradno tekmovanje Shogun - TV nadaljevanka Johnatan - dimensione avventura - vodi Ambrogio Fogar Šport
Ai confini della realtà - TV film
RETEQUATTRO
Mi benedica padre - TV film La fontana di pietra - TV novela
Malù - TV novela Alice - TV film Mary Tyler Moore - TV film Piume e paillettes - TV novela Febbre d’amore - TV nadalj. Alice - TV film Mary TVler Moore - TV film Tre cuori in affitto - TV film La fontana di pietra - TV novela
Ruy il piccolo Cid - risanka L uomo ragno - risanka I giorni di Brian - TV film La squadriglia delle pecore nere - TV film
Febbre d’amore - TV nadalj.
Malù - TV novela
Piume e paiOettes - TV novela
Due notti con Cleopatra - film
Quincy - TV film
La vergine della valle - film
Nastopa Robert Wagner
POSTAJE
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
9.30	La gente mormora - film Nastopa Cary Grant
11.30	Sanford and son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television - glasbena oddaja
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and son - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja Laura - risanka
La famiglia Mezil - risanka I fantastici viaggi di Fiorellino - risanka
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	H grande sogno di Maya - risanka
20.30	Zodiaco - zabavna oddaja, ki jo vodi Claudio Cecchetto
22.45	College - TV film
23.15 Attenzione alla puttana santa -1.00 Mod Squad i ragazzi di Greer -
TELEPADOVA
12.00	Operazione ladro
13.00	Lupin HI - risanka
13.30	Coccinella - risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Luisana mia - TV film
15.00	Adolescenza inquieta - TV film
15.30	Operazione ladro - TV film
16.30	Risanke
19.30	Cuore selvaggio - TV fihn
20.30	Totò contro il Pirata Nero -film
22.30	Nero Wolfe - TV film
23.30	TV film
00.30 II leone di Tebe - film
TELEFRIULI
13.30	Victoria Hospital - TV nadalj.
14.30	Andrea Celeste - TV film
15.20	Risanke
16.45	Si o no
19.20	Športne vesti
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	I basilischi - film
22.30	II prezzo del potere - film
Nedelja, 23. Junija
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Glasbene podobe;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Nedeljska matineja: Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste;
10.30	Mladinski oder: »Češnja vabi v svate«. Napisal Ernest Adamič; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon.
RADIO KOPER (Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro, Radijski koledar;
7.30	Za zdravje, Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 II. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 - 16.00 Glasba po željah;
16.00	Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 19.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Blitz; 10.35 Vstop prost;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.35 Pesem tedna; 11.40 Programi prihodnjega tedna; 15.00 Open; 16.00 Športne vesti; 18.00 Plošče; 18.45 Glasba;
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke: Ludvik ASkenazy: To, česar še ni bilo, Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska metineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna, Edgar A. Poe: Pretiravanje; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra, France Puntar: Pulover, Glasbena medigra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice.
Ponedeljek, 24. junija
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po anše: Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica;
8.10	Nediški zvon; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Léo Delibes: Lakmé (1. dejanje in uvodni prizor drugega dejanja); 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Smer: slovenske gore. Vodi nas Igor Škamperle; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Mešani zbor »Pod lipo« iz Bamasa vodi Nino Špe-honja; s koncerta ob 40-Ietnici osvoboditve v gledališču »France Prešeren« v Bol juncu 27. aprila letos; 13.35 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: »Kogojevi dnevi 1984«: Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Stojan Kuret; sodeluje harfistka Jasna Corrado - Merlak; koncert je bil 15. septembra lani na Kontradi v Kanalu; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Glasbene aktualnosti; RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14 30
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere za pomorščake; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna;
10.10	Zdravo, otroci; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani — pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Zdravo otroci — ponovitev; 16.15 Glasba; 16.55 Pismo iz....
VARNI pred TATOVI
•	OKLEPNA VRATA
•	BLAGAJNE, TREZORI, OKLEPNE OMARE IN SHRAMBE
•	NEREZLJIVA VHODNA VRATA IN OGRAJE
•	PROJEKTI IN REŠITVE ZA POSAMEZNE PRIMERE
VSE PO MERI
G. MICHELI
ključavničarska — kovaška delavnica TRST — Ulica Grimani 42 — Telefon (040) 948-318
4 ELEKTRONSKA TEHNOLOGIJA — memorizator z možnostjo popravkov
♦ NESLIŠEN prenos teksta na katerikoli papir — različne velikosti črk
NOVI PISALNI STROJI llfJV! IMAJO IZREDNE SPOSOBNOSTI.
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE!
ZASTOPNIK
MURRI
==;==: TRST — Ul. Diaz 24/a .-=3.='?=.	Tel.: 040/733253	73483
Agencija:
RONKE — Ul. Roma 48
Tel.: 0481/776055

Trst — Ul. Marco Polo 35/A Tel. (040) 775-190
LESENI PODI:
□ dobava □ montaža □ popravila □ strganje □ lakiranje
PRIHRANIL BOS 2 KRAT
ti
ri . Vk
če boš v svoj dom vgradil kakovostne zasteklitve schuco, ki ti zagotavljajo prihranek in trajnost, zahvaljujoč tudi izkušnjam podjetja Bartoli.
če boš zaprosil za deželni prispevek v višini do 30%* za omejitev energetske porabe.
* (Zakon št. 308 z dne 29. maja 1982 in deželni zakon št. 47 z dne 3. septembra 1984)
flBARTOU
Zastekl itve
ULICA DEI BOSCHETTI — TEL: 0481/711321 — TRŽIČ
ZAUPAMO
^ mo zadružni kreditni zavod, ki w je nastal zato, da spodbuja in pomaga krajevni stvarnosti. Zato cenimo trud vsakega sposobnega človeka in smo pripravljeni podpreti tiste pobude, ki so sicer sad posameznikov, vendar so koristne za razvoj celotne skupnosti. Kot vsi vemo, tudi velika drevesa zrasejo iz drobnega semena.
<£
tr
/mM
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v Furlaniji.Julijski krajini
Na drugi seji rajonskega svela
Valter Reščič izvoljen za predsednika v Standrežu
Petindvajset mladih iz Goriške v Kanado, Finsko in Romunijo
Težave v rajonskih svetih
MARKO WALTRITSCH
Iz našega poročanja v zadnjih dneh je razvidno, da se je v goriški politiki nekaj zataknilo. Na volitvah predsednikov rajonskih svetov, v goriški občini jih je deset, ni prišlo povsod hitro do zaželenih rezultatov, to je do izvolitve tistih, ki bodo rajonske svet vodili v prihodnjem mandatnem obdobju. Medtem ko so v petih rajonskih svetih (Ločnik, Madonnina, Rojce, Stražice in Podgora) predsednika izvolili že na prvi seji, so bile, oziroma so, potrebne seje v drugem sklicu za izvolitev predsednika v drugih petih rajonih. V štan-drežu, kot pišemo na drugem mestu, je bil predsednik izvoljen v petek zvečer. Jutri bo seja v Pevmi, v naslednjih dneh pa še v rajonih mestnega središča, v Podturnu - Sv. Ani in v Svetogorski četrti - Placuta.
Rajonske svete je moral župan sklicati najkasneje trideset dni po imenovanju članov teh svetov. Tako določa zakon. Do sklica in tudi ume-slitvenih sej je prišlo še preden so se tajniki petih strank dosedanje večinske koalicije, ki je v prejšnjih petih letih vodila občino in ki jo bo skoro gotovo tudi v prihodnjem petletju, saj so jo volivci potrdili, pričeli sestajati in pogajati o novem programu in o novem razmerju sil v občin skem odboru.
Zaradi tega ni bila na občinski ravni izdelana nomenklatura predsednikov v rajonskih svetih. Demokristjani so jih zase hoteli kar šest. Ni jih zanimalo koliko si jih želijo koalicijski partnerji, še manj pa kar si želi najmočnejša opozicijska stranka, to je komunistična. Pri prvih glasovanjih se je pokazalo, da hočejo demokristjani to svojo namero tudi izpeljati. V Ločniku, pri Madonnini, na Rojcah in v Stražicah so, sicer s pičlo večino, izvolili svoje predsednike. Ponekod s pomočjo misovskih ali še kakega drugega svetovalca. Laiki in socialisti so ostali praznih rok. V Podgori pa jim je poizkus spodletel. Potrjen je bil prejšnji komunistični predsednik, pa čeprav so tu komunisti izgubili enega svetovalca. Podprli so ga svetovalci socia Ustičnega tabora. V raznih rajonskih svetih je prišlo do simptomatičnih koalicij med laiki in socialisti ter komunisti. V nekaterih krajih so svetovalci te nove koalicije zapustili sejno dvorano.
V Štandrežu so v petek zvečer pričeli drugi krog sej. Tokrat je bila izvolitev socialističnega predsednika skoro plebiscitarna. Pobliže nas seveda zanima rajonski svet v Pevmi, kjer se bodo ponovno sestali jutri. V nekaj dneh pride še do sej v drugih rajonih. Kakšen bo rezultat tega drugega kroga sej ni še dano vedeti.
Pri tem pa je treba povedati še nekaj. Na sejah, ki so bile v teh dneh smo opazili, da so nekateri svetovalci bili odsotni. Najbrž niso z resnostjo, ki je potrebna, vzeli v breme mandat rajonskega svetovalca. Če si šel na listo tudi zato, da boš izvoljen, potem se moraš držati mandata, ki so ti ga dali volivci. Zaupali so vate. To velja še posebej za svetovalce slovenske narodnosti. V kar treh primerih so bili namreč svetovalci Slovenske skupnosti odsotni.
In še nekaj kar pobliže zanima nas Slovence. Prizadevamo si, da bi v izvoljenih svetih govorili slovensko. Pred leti je tako nam Slovencem kot vsem demokratičnim silam uspelo, da smo v pravilnik sej rajonskih svetov vključili točko, ki nam dovoljuje govoriti slovensko. Po prizivu misovcev je nadzorni odbor to točko črtal, ker ni zakona, ki bi to dovoljeval. Kljub temu pa smo vsaj v rajonskih svetih no. podeželju govorili v našem jeziku. Na sejah v teh dneh pa ni bilo prevajalca, zaradi tega ni bilo slišati slovenščine. To bodo morali vsi svetovalci naše narodnostne skupnosti upoštevati. Saj vendarle imamo pred Štandrežem, Podgoro in Pevmo (skupno z Oslavjem in Štmavrom) dvojezične oznake vasi, ki jih je dala postaviti goriška občina. Upoštevajmo to specifičnost tudi v teh rajonskih
svetih.
V drugo gre rado. Ta star pregovor lahko uporabimo pri poročanju o volitvah predsednika v štandreški rajonski skupščini. Tu je v petek zvečer Valter Reščič, ki je skupščino vodil že prejšnji dve mandatni dobi, bil izvoljen skoro plebiscitarno. Dobil je osem glasov, dve glasovnici (med temi tudi njegova) sta bili beli. Bilo je to tretje glasovanje, kajti na prvih dveh na u-mestdtveni seji teden prej ni dobil zadostnega števila glasov.
Na petkovi seji, ki jo je vodila po številu glasov najstarejša svetovalka, komunistka Vilma Brajnik, je socialist Stano Pavlin predlagal svetovalca PSI Valterja Reščiča za predsednika. Božidar Tabaj (SSk) je bil za to, da se izvoli socialist, vendar jo namesto Reščiča predlagal Miloša Tabaja. Ta pa kandidature ni sprejel. Reščičevo kandidaturo je podprla tudi Brajnikova. Drugih glasovalnih izjav ni bilo. Pri volitvah je Valter Reščič dobil deset glasov, dve glasov-
Včeraj so se zaključila izpraševanja maturantov na slovenskem liceju v Gorici. V dveh dneh se je pred komisijo zvrstilo deset dijakov. Prva polovica je bila izprašana že v petek in dijaki so bili s potekom mature zadovoljni. Včeraj je prišla na vrsto druga polovica dijakov. Nadja se je predstavila za slovenski jezik in filozofijo. Pri slovenščini je pogovor stekel najprej o Preglju in o njegovih delih. Dijakinja je analizirala jezik s katerim je Pregelj dal svojim delom značilnosti življenja tolminskega ljudstva v preteklih stoletjih. Nato je bilo mnogo govora o najvažnejših socialnih realistih. Govorili so o Ingoliču, Kranjcu, Vorancu in so podrobno analizirali Seliškarja kot pesnika. Predvsem je bil govor o njegovi zbirki Trbovlje, v kateri pesnik opisuje trdo rudarsko življenje. Nato so prešli na Klopčiča in sicer na problematiko izseljenstva in na problem odtujitve od matičnega naroda. Pri filozofiji je dijakinja odgovarjala na vprašanja o obdobju idealizma. Dalje je pogovor prešel na predhodnike marksizma in na marksizem.
Simon pa se je predstavil za slovenski jezik in za umetnostno zgodovino. Pri umetnostni zgodovini se je izpraševanje pričelo z analizo Botticellijevega življenja, ki je vplivalo na njegova najboljša dela. Kandidat
S slavnostno sejo občinskega sveta, ki bo jutri ob 20. uri v občinski telovadnici, se bodo sklenile kulturne in športne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku v Sovodnjah.
Jutrišnja sklepna prireditev bo združena tudi s priložnostnim kulturnim sporedom, ki ga bodo oblikovale pevke zbora Sovodenjska dekleta in recitatorji, posvečena pa bo 40-letniei osvoboditve.
Slavnostni govor bo imel župan Vid Primožič, ob tej priložnosti pa bodo izročili tudi občinska priznanja bivšim upraviteljem in nagrade ter priznanja sodelujočim na 5. razstavi domačih vin.
niči sita bili beli. Na seji so bili prisotni trije socialisti, dva komunista, dva od Slovenske skupnosti, dva socialdemokrata, en republikanec. Odsotna sta bila en komunistični in e-dini misovski svetovalec.
Po izvolitvi je novi predsednik obrazložil novim članom skupščine njene pristojnosti. Govor je bjl o nogometnem stadionu Juventine. To vprašanje bi morali takoj rešiti, sicer to društvo sploh ne bo moglo sodelovati v prvenstvu. Na jesen bodo odprli socialni center. V njem je prostor tudi za nekatere učilnice slovenske osnovne šole. S tem v zvezi bo predsednik takoj stopil v stik z ravnate Ijico slovenskih osnovnih šol. V Štandrežu bo treba v najkrajšem času u-rediti še vprašanja ponovnega asfaltiranja cest, kanalizacije in še marsikaj drugega.
Praznik policije
V torek bodo v vsej državi proslavili dan ustanovitve korpusa policijskih sil. V Gorici bo slavnost v policijski vojašnici pri Rdeči hiši v torek ob 10. uri. Prisostvoval bo tudi goriški prefekt Pierangeli.
je analiziral »Venerino rojstvo«. Razložil je simboliko, ki jo skriva slika. Kot se v školjki stvori biser, tako se je rodila tudi Venera, ki je pojem lepote. Komentiral je tudi simbolični pomen, ki ga je dala krščanska vera tej sliki.
Nato je pogovor prešel na francoske impresioniste. Izpraševanje se je zaključilo s holandskim slikarjem Van Goghom. Govoril je o njegovem delu in predvsem o slikarjevem razgibanem življenju.
Po prvi tremi sta bila dijaka precej sproščena in sta odgovarjala brez velikih težav. Treba je omeniti, da so člani komisije ustvarili zelo prijetno in sproščeno vzdušje, kar je dijakom nedvomno vlilo poguma in je pripomoglo, da so bolj koncentrirano odgovarjali na vprašanja.
MARKO JARC
Nemški zbor v ljudskem vrtu
V terek zvečer, ob 19.30, bomo v Gorici imeli koncert nemškega pevskega zbora kar na prostem, v ljudskem vrtu. Tam bo namreč, ob 19.30, nastopil pevski zbor Blasmusikanten iz Stolberga v Zvezni republiki Nemčiji. Zbor pride v naše mesto na povabilo tukajšnjega zbora Seghizzi.
Slovesnosti, ki bo letos prvič v občinski telovadnici, se bodo udeležili tudi številni gosti iz prijateljskih in pobratenih občin Nova Gorica, Škofja Loka, Medicina, Smederevska Palanka. Pričakujejo tudi goste s Koroškega in seveda predstavnike sosednjih občin na Goriškem.
Pred slavnostno sejo bo v občinski sejni dvorani še srečanje med sovodenjskimi upravitelji ter predstavniki dragih občin. Srečanje bo pretežno delovnega značaja, saj se bodo dogovorili o raznih skupnih pobudah in oblikah sodelovanja v prihodnje.
Jutrišnja slavnostna seja občinskega sveta pomeni torej epilog vrste kulturnih in športnih prireditev, ki so se pričele že 14. t.m. in ki so se odvijale v glavnem na prireditvenem prostoru v Rubijskem gradu. Nekaj teh prireditev bo na sporedu tudi še danes. Tako bo ob 18. uri nastop pevskih skupin, podelitev priznanj zmagovalcem odbojkarskega turnirja in priznanj udeležencem otroških tekmovanj. Zvečer bo seveda dovolj priložnosti za ples.
Občinski praznik so v občini Sovod-nje uvedli leta 1981, ob 30. obletnici obnovitve upravne avtonomije.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU:
Al Redentore - Ulica Fratelli Rosselli, tel. 72340.
Petindvajset mladih fantov in deklet iz Gorice in tudi iz dragih krajev naše pokrajine (med temi je tudi nekaj Slovencev) je bilo včeraj zjutraj sprejetih na goriškem županstvu. Mladi gredo v poletno izmenjavo v Ottawo v Kanado, v Turku na Finr sko, in v Brasov na Romunskem. Gre za mednarodno izmenjavo organizacije CISV (Children International Summer Villages). Sekcija te organizacije deluje v Gorici že več kot deset let. Mladi Goričani so že bili v več deželah sveta. V Gorici in Medeji sta bila prirejena dva mednarodna kampa. Sodelovali so tudi Jugoslovani, iz osrednje Slovenije, Koprščine ter Hrvaške. Župan Scarano je otrokom želel najboljše počitnice. Predsednik goriške sekcije CISV Orzan pa je povedal, da so to ambasadorji prijateljstva, saj se bodo v dragih deželah srečali z vrstniki. V kampu na Romunskem bodo poleg dragih prisotni ameriški, ruski in prvič kitajski otroci.
V
Se ena žrtev spretnih goljufic
V četrtek smo poročali o primera goljufije na račun upokojenke iz Tr-
umetnosti
Gostje iz Stolberga so v teh dneh na počitnicah v Gradežu. Sem prihajajo že dolgo vrst let, tako da so se med Gradežem in Stolbergom utrdili prijateljski stiki.
Trije nočni požari
Do poznega popoldneva včeraj sta bili dve skupini goriških gasilcev zaposleni z gašenjem požara, ki je včeraj zgodaj zjutraj zajel skladišče sena v občinski klavnici v Gorici, v neposredni bližini železniške postaje. Ogenj so opazili okrog 4. ure zjutraj dežurni železničarji na železniški postaji ter takoj obvestili gasilce. Po prvih ugotovitvah je zgorelo, ali bilo uničeno zaradi vode in dima nekaj 100 stotov sena, poškodovana pa je bila tudi stavba, kjer je bila krma spravljena. Kaki dve uri pred požarom v klavnici, so gasilci pohiteli v Ulico Pola, kjer je gorel velik kup starega pohištva in smeti, skoraj istočasno s požarom na območju klavnice pa je ogenj zajel tu di manjšo skladovnico sena nedaleč stran, to je na območju, ki je urejeno za natovarjanje, oziroma raztovarjanje živine na železniške vagone. V teku je preiskava. Ni mogoče povsem izključiti možnosti, da je bil ogenj v vseh treh primerih podtaknjen.
Motorist umrl v prometni nesreči
V prometni nesreči, zgodila se je včeraj nekaj po 15. uri, na državni cesti v Dolu je umrl 38-letni Antonio Fiorot iz Trsta, Ul. Carmelitani 9, 34-letni Dragomir Stefančič iz Križa 2G pa je bil ranjen. Po dosedanjih ugotovitvah prometne policije, ki vodi preiskavo o nesreči, sta Fiorot in Stefančič, vsak s svojim motorjem, peljala v smeri iz Tržiča proti Gorici. Vozila sta v razdalji nekaj 10 metrov drug za drugim. Na rahlem ovinku, kakih 200 metrov od vojašnice finančne straže, naj bi Fiorot, ki je vozil prvi, izgubil nadzorstvo nad vozilom ter silovito trčil v drevo ob desni strani ceste. Medtem ko je voznik obležal na kraju nesreče, je motor še nekaj sekund drsel in se premetaval po cestišču. Vanj je zadel Stefančič in seveda pri tem padel ter zadobil poškodbe, zaradi katerih se bo zdravil 20 dni.
razna obvestila
V torek ob 18. uri bo v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu glasbena produkcija gojencev podružnice šole Glasbene matice ter šole za mlade godbenike. Nastopi tudi mladinski pevski zbor Jezero.
žica, kateri sta dve spretni ženski odnesli lepo vsoto denarja. Ženski sta, kot kaže, delokrog razširili zdaj tudi na Gorico. Na podoben način, z razliko, da sta se tokrat predstavili kot uslužbenki poštne uprave, sta včeraj ogoljufali priletno upokojenko ter jo olajšali za okrog 850.000 lir. Kljub takojšnjemu ukrepanju policije in strožjemu nadzorstvu sta se ženski, kot kaže, uspeli nemoteno oddaljiti iz mesta. Seveda ne bo na tem mestu odveč, čeprav smo to že pred dnevi napisali, opozorilo, naj občani nikar ne zaupajo osebam, ki se pod takimi ali podobnimi izgovori predstavijo pred vrati stanovanja.
• Neznamci so v petek ponoči razbili steklo izložbe predstavništva avtomobilske hiše Renault v Ulici Terza Armata v Gorici. S primerom se ukvarjajo karabinjerji v Štandrežu. Najbrž gre za poskus vloma.
Iščejo lastnike avtoradiov
Jugoslovanski policijski organi so zaplenili tri avtomobilske radijske sprejemnike in nekaj dragega tehničnega materiala, po vsej verjetnosti sumljivega izvora. Tako je na razpolago zakonitim lastnikom avtomobilski radijski sprejemnik znamke »sharp«, prenosni, avtomobilski radijski sprejemnik znamke »philips« z vgrajenim registrator jem, reg. št. 105060, avtomobilski radijski sprejemnik znamke »autosonik« mod. califomia, prenosni, dva zvočnika znamke »god-wing« reg. številka GW3223EA, video-registrator znamke »System« mod. 404.
Občani, ki menijo, da je kateri od omenjenih predmetov njihov in ki so ga v stanju spoznati, naj se zglasijo pri letečem oddelku na goriški kvesturi.
vČeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
Od 16. 6. do 22. 6. 1985 so v goriški občini zabeležili naslednje gibanje prebivalstva :
RODILI SO SE: Jakob Leopoli, Giada Beltram, Emanuele Priori, Edoardo Bizaj, Alessandra Ciniero, Roberta Tallandini.
UMRLI SO: 93-letni upokojenec Jože Bratina, 90-letna upokojenka Marija Visentin, 88-letna upokojenka Rozalija Bitežnik, 89-letna upokojenka Maria Caus vd. Scarelli, 82-letna upokojenka Antonia Nigris vd. Cacioppo, 74-letna upokojenka Alojzija Komel vd. Cengerle, 71-letna upokojenka Elisabetta Szollesi vd. Corte, 77-letni u-pokojenec Chiaromonte Deros, 74-letni upokojenec Giacomo Colautti, 76-letni upokojenec Mario Plet, 76-letni upokojenec Icino Tortul, 75-letna upokojenka Marija Mohorič, 90-letni upokojenec Eugenio Blarasin.
OKLICI: mehanik Giovanni Paolo Nocent in bolničarka Orietta Olivo, šofer Franco Visentin in Consuelo Simone, tehnik Giorgio Caccin in uradnica Patrizia Salonia, uradnik Brano Beltrame in študentka Monica Maria Chiassi, trgovec Davide Godina in u-radnica Franca Pettarin, uradnik Marco Golja in uradnica Rosita Ziuliani, obrtnik Francesco Merzecchi in gospodinja Martina Pellegrini, Massimo Co-vini in Margherita Waldnig, uradnik Antonio Cagliari in socialna asistentka Ariella Bertoni.
POROKE: Uradnik Roberto Pussi in uradnica Giuliana Bressan, vzgojitelj Roberto Cevenini in vzgojiteljica Chiara Corbato, uradnik Giovanni Gallo in zdravnica Maria Teresa Gruso-vin, šofer Maurizio Bressan in gospodinja Marina Coren, zavarovalni agent Fausto Cecchet in Suzanna Corsini.
kino
Gorica
VERDI Zaprto zaradi dopusta. VITTORIA 16.00—22.00 »Una donna particolare«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 16.00—22.00 »II testimone«.
Tržič
EXCELSIOR 16.30—22.00 »La rivincita dei Nerds«. Barvni film. COMUNALE 21.00 Nastop gojencev plesne šole Arabesque.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.30, 18.30 in 20.30 »Sahara«. SVOBODA 18.30 in 20.30 »Nepremagljivi heroj«.
DESKLE 17.00 in 19.30 »Ognjene ulice«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI: Alesani, Via Carducci 38 - tel. 84268.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 12.30 Ladislav Knez iz splošne bolnišnice.
Agromarket
GORICA
Ul. Favettl 5 - Telefon: (0481) 84741
JhlnlEBožđ
POLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na kraških poljih.
Na ustnih maturitetnih izpitih
Licejci pokazali poglobljeno znanje o slovenščini in likovni
Jutri slavnostna seja občinskega sveta v Sovodnjah
Včeraj v Dolu
VN Detroita v formuli ena
DEŽ OVIRAL TEKMOVALCE
Kolesarska dirka po Jugoslaviji
Danes še zadnja etapa
2. jugoslovanska nogometna liga
Zadnje kolo odločilno za Olimpijo
Zadnje kolo v 2. jugoslovanski nogometni ligi bo povedalo, ali ljubljanska Olimpija ostaja med drugo-ligaši. Da se ji izpolni ta želja, mora danes zmagati v Subotici proti Spartaku. Resnici na ljubo je usoda Ljubljančanov odvisna tudi od razpletov na dnu prvoligaškega prvenstva, kajti če bi se Radnički čudežno rešil (kar je malo verjetno) bi jim tudi uspeh v Subotici ne prinesel obstanka. Maribor, ki je že izpadel, potuje na izlet v Zrenjanin.
V 1. ligi manjkata do konca le še dve koli. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi bilo današnje kolo odločilno, če seveda Sarajevo zmaga v Skopju, Hajduk izgubi ali igra neodločeno v Sarajevu z Željezničar jem. Vsekakor je bolj verjetno, da bo o prvaku o-dločalo zadnje kolo, v katerem se bodo Sarajevčani doma pomerili s Crveno zvezdo. Iskra in Radnički, najresnejša kandidata za slovo od lige, bi lahko izpadla že drevi.
DETROIT — Startni vrstni red današnje avtomobilske dirke v formuli ena za VN Detroita bo tisti, ki je izšel iz poskusnih voženj, ki so jih o-pravili v petek. Včeraj je namreč v Detroitu deževalo, tako da je srečo poskušalo le sedem pilotov. Najhitrejši je bil Avstrijec Berger, ki je dan prej moral celo v bolnico, kjer so se bali, da si je poškodoval hrbtenico, ko je zletel s proge. Kot kaže, pa se je zanj vse srečno izteklo. Včeraj je dosegel čas 2’05”307, ki je dokaj slabši od časov, ki so jih dosegali, ko je bilo cestišče suho, kljub temu pa mu zadošča, da ne bo startal prav zadnji, saj je za njim v 13. vrsti še Italijan Martini (minardi ford). Startni vrstni red je naslednji:
1. VRSTA: Senna (Braz.) lotus re nault 1’42’,051, Mansell (VB) William', honda 1’43”249; 2. VRSTA: Albereto (It.) ferrali 1’43”749; Prost (Fr.) mclaren porsche 1’44”088 ; 3. VRSTA: iRosberg (Fin.) Williams honda
1’44”156; Warwick (VB) renault elf 1’44”163; 4. VRSTA: Cheever (ZDA) alfa romeo 1’44”231; De Angelis (It.) lotus renault 1’44”769 ; 5. VRSTA: Johansson (Šve.) ferrari F44”921; Piquet (Braz.) brabham BMW 1’45” 194; 6. VRSTA: Surer (Švi.) brabham BMW 1’45”979; Lauda (Av.) mclaren 1’46”266 ; 7. VRSTA: Fabi (It.) tole-man hart 1’46”546; Patrese (It.) alfa roemeo r46”592. Sledi še 11 pilotov.
Dalipagić v Benetkah
BENETKE — Jugoslovanski košarkar Dražen Dalipagić, ki je v lanski sezoni igral pri videmskem Australia-nu, bo naslednje leto okrepil vrste beneške peterke Giorno Reyer. Sporazum so dosegli po nekajtedenskih pogajanjih. Dalipagić je že igral v Benetkah v sezoni 198Ò-81, ko je Reyer osvojil 1. mesto prvenstva A-2 in prišel do 2. kola play off ter se prebil do finala Koraćevega pokala, ko je zgubil za en sam koš razlike.
TUZLA — Jugoslovan Jure Pavlič je tudi na včerajšnji predzadnji etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji (Sarajevo - Tuzla, 128 km) uspešno u-branil prvo mesto na končni lestvici in razen velikega presenečenja bi moral danes, ko je na vrsti zadnji napor (Tuzla - Borovo, 135 km) osvojiti končno zmago.
Včeraj je bil najhitrejši Kozorec (SZ) v času 3.36’4”, ki je v sprintu prehitel Alvareza (Kuba) in Zanatto (It) ter vso glavnino. Skupna lestvica je naslednja:
1. Pavlič (Jug.) 25.07’57”; 2. Mul-ler (NDR) 25.09’23”; 3. Stojkov (Bol.) 25.09’5”; 4. Matejka (ČSSR) 25.10’; 5. Amardeile (Ff.) 25.10’20”; 6. Fuchs (Švi.) 25.10’52”; 7. Fort (ČSSR) 25 ur 10’56”; 8. Mazzocco (It.) 25.11’48”; 9. Henke (ČSSR) 25.11’59”; 10. Penko (Slovenija) 25.13’08”.
EKIPNO: 1. ČSSR 75.34T4”; 2. Jugoslavija 75.38’06”; 3. NDR 75.39’24”; 4. Bolgarija 75.41’27”; 5. SZ 75.44T6”.
Vitez med rezervami za državno reprezentanco
RIM — Za priprave italijanske državne košarkarske reprezentance, ki bodo od 1. do 5. 7. v Rimu in za turnejo na Kitajskem (6. - 23. 7.) so bili sklicani naslednji igralci: Gra-cis (Scavelini), Fischetto (Stefane!), Montecchi (Cantine Riunite), Della Valle in Morandotti (Berloni), Ragazzi in Sbaragli (Mulat), Fantozzi, Carera in Tonut (Peroni), Dell’Agnello in Ricci (Indesit), Loren-zon (Australiani ter Valente (Ban-coroma).
Med temi, ko bodo kot rezerve doma, je tudi zamejski košarkar Boris Vitez (Stefanel), poleg njega pa še Sbarra (Bancoroma), Minto (O TC), Gilardi (Jollycoiombani) in Baldi (Simac).
Ob 40-letnici osvoboditve
Regati Cupe in Sirene
Ob nespodbudnem obračunu turnirja Mladinskega centra
Potrebni so novi prijemi
V soboto tudi srečanje s partizanskimi pomorščaki
V minulem tednu, po zaključku šolskega leta, se je dejavnost Čupe popestrila in dobila povsem poletni videz. Tako se je na društvenem sedežu začel pravi mladostni živ žav, ki ga označujeta začetna tečaja najmlajših na optimistih in mladincev na jadralnih deskah.
Nadaljevalni tečaj v optimistih skupaj z intenzivnimi treningi vodi David Poljšak. Tečaj sodi v širše vsestransko sodelovanje med čupio in Sireno, obiskuje pa ga 14 najmlajših jadralcev obeh društev. Istočasno se odvija tudi tečaj na jadralnih deskah.
Na sedežu Čupe so kot že lani uvedli rediteljsko službo, ki omogoča organizacijo in nadzor nad dejavnostjo. Letošnji prvi reditelj je Mitja Devetak. V tem tednu se je društveni odbor dvakrat sestal zaradi priprav na društveni praznik, ki bo v soboto, 29. t.m. na društvenem sedežu in v okviru katerega sta predvideni dve regati ter srečanje s partizanskimi pomorščaki. Čupa in Sirena se s tem srečanjem vključujeta v okvir proslav letošnje 40-letnice osvoboditve. Naj na koncu še izrazimo vabilo vsem članom Čupe in Sirene in vsem prijateljem našega morja, da se v čim večjem številu udeležijo sobotnega praznika v Sesljanu.
Bolgari se ne šalijo
SOFIJA — Zaradi izgredov, do katerih je prišlo med igralci na finalni nogometni tekmi za bolgarski pokal med CSKA iz Sofije in Levski-jem Spartakom, prav tako iz Sofije, je posegel sam centralni komite bolgarske komunistične p>artije: klubov sicer ni razpustil, vendar ne bosta
več pod okriljem armije oz. notranjega ministrstva. Ostala bosta tudi v prvi ligi, vendar brez uvrstitve, vodstvo in trenerji pia ne bodo mogli več zasedati odgovornih mest v bolgarskem špiortu. Ostre kazni so zadele same igralce. Mihajlov in Kiko-lov, ki sta bila tudi državna reprezentanta, sta bila dosmrtno izključena, za eno leto pa je bil izključen tudi reprezentant Sirakov. Vsi trije ne bodo mogli nastopiti na zadnjih kvalifikacijskih srečanjih za svetovni px>kal.
Danes dirka po Venetu
MONTEBELLUNA (Treviso) — O-krog 130 kolesarjev se bo udeležilo današnje dirke po Venetu, ki je veljavna tudi za italijansko prvenstvo v cestni vožnji za profesionalce.
Z nagrajevanjem najboljših ekip se je v torek zvečer v Gorici zaključil tradicionalni turnir Mladinskega centra. Ob koncu dvotedenskega tekmovanja se nam zdi primerno, da potegnemo zaključne misli, ki smo jih zbrah v piogovoru z raznimi tekmovalci, navijači in gledalci med potekom turnirja samega.
Splošna ugotovitev, ki izhaja iz vseh teh prigovorov, je ta, da zanimanje za turnir iz leta v leto upada. O tem pričata bodisi zares skromno število ljudi, ki se je zbiralo ob igrišču dijaškega doma, kakor tudi nizko število nastopajočih ekip. Razlogov za ta ne preveč uspešni potek turnirja je več, navedli pa bi le najpomembnejše.
Prva razlaga je ta, da je turnir Mladinskega centra, ki je nastal pred desetimi leti, že izpolnil svojo prvotno funkcijo, če je bil pred leti namen turnirja (ki je bil omejen na odbojko) v tem, da zbere v prvih
toplejših večerih na odprtem igrišču v dijaškem domu skupnine iz vse Goriške, da bi popularizirale igro ob mreži, je treba priznati, da je popolnoma opravil svojo nalogo. Velik kakovostni in masovni razmah, ki ga je zabeležila odbojka v zadnjih letih na Goriškem, je treba namreč pripasati prav takim propiagandnim turnirjem (in turnirju Mladinskega centra v pmvi vrsti), ki so odlično zadostili takratnim potrebam organizatorjev. Sedaj pa, ko so se stvari znatno spremenile, bi bilo treba poiskati nove rešitve, ki bi znova povečale zanimanje za turnir sam.
Drugi vzrok, s katerim si lahko razlagamo manjši odziv ekip, je treba iskati v vedno večjem številu prijateljskih turnirjev, ki se vrstijo skozi ves junij. Ob spodbudni u-gotovitvi, da je teh turnirjev še in še, je treba tudi omeniti, da so med sabo nekoordinirani. Dogaja se namreč, da so isti dan na sporedu tekme v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu, kar gotovo ni v korist nikomur. Zato menimo, da bi morali v bodoče posvetiti večjo pozornost tudi temu vpirašanju. Kar pia se tiče košarke, so problemi drugačni. S košarko se na Goriškem ukvarja le Dom, tako da zaradi pomanjkanja izkušenejših igralcev več ekip išče pomoč pri drugih italijanskih ali novogoriških društvih, kar pia ni v skladu s pravilnikom tekmovanja. Zato sta bih letos dve ekipi tudi diskva-lificirani. Postavlja se celo vprašanje, če je tako zasnovano tekmovanje v košarki, z rekreativci in aktivnimi igralci, na tem turnirju u-mestno ali ne.
Nazadnje bi se dotaknili še same organizacije, kj je bila tudi pomanjkljiva. Pozna se namreč, da je slonela le na nekaterih posameznikih
Balinanje: prvi poraz poletovcev
Slab teden nas loči od zaključka pote izvedbe zamejskega balinarskega prvenstva. V svojem predzadnjem nastopu je tudi oponski Polet ostal praznih rok in tako tudi v letošnjem prvenstvu nimamo nepremaganih ekip. Z gladko zmago Kraškega doma proti Poletu ni prvo mesto že vnaprej oddano, saj so se tako tudi Reponci vključili v boj za letošnji naslov prvaka, čeprav so njihove možnosti malenkostne. Po piovprečnem začetku se dobro držijo tudi Bazovci, katerim se pxmuja lepa priložnost, da se vključijo v boj za solidno četrto mesto. Tokrat so presenetili igralci Danice z Vrha, ki so iz Bazovice odnesli zasluženo točko. Sokol pa je na domačih tleh v izenačenem srečanju razdelil točki z Gajo.
IZIDI 12. KOLA: Sokol - Gaja 1:1 (6:11, 11:9); Zarja - Danica 1:1 (9:11, 11:7); Kraški dom - Polet 2:0 (11:8, 11:0); počitek: Kras.
LESTVICA: Polet 17 točk; Kraški dom 13; Kras 12; Sokol 10; Zarja 9; Danica 6; Gaja 5.
PRIHODNJE KOLO: jutri ob 19. uri na Padričah Gaja - Kras; v Bazovici Zarja - Sokol; na Vrhu ob 19.30 Danica - Kraški dom; počitek: Polet.
(Z. S.)
in da ni bila sad koordiniranega dela večje skupine ljudi. Večkrat smo bili priča mučnemu iskanju sodnikov ali zapisnikarjev, kar je pnvzročilo zamude in negodovanje igralcev.
Treba bi bilo najti nove prijeme, s katerimi bi znova ovrednotili turnir. Ena izmed možnosti, ki se na prvi pogled zdi najbolj primerna je v skrajšanem pxrteku vsega tekmovanja. S tem pa bi morali pxxskrbeti za bolj kvalitetno' udeležbo, saj bi edino s kvaliteto turnir Mladinskega centra lahko pritegnil večje zanimanje. (MAL)
Rolkarji Devina in Mladine na DP
Danes se bodo rolkarji SK Devin in ŠD Mladina udeležili druge preizkušnje državnega prvenstva v Vicen-zi. Proga bo merila 4100 m, 6500 m in 12.100 m. Za ŠZ Mladina bo tekmovala Roberta Sardoč (kategorija mladinke), za Devinčane pa bodo nastopili v kategoriji cicibanov Andrej Legiša, David Širca, Aljoša Gabrovec in Dean Peric. V kategoriji mlajših začetnikov pia bodo tekmovali Andrej Antonič, Mitja Pernarčič, Ervin lori in Rajko Zečevič. (E. lori)
V petek občni zbor SD Sovodnje
ŠD Sovodnje je sklicalo svoj redni občni zbor v pietek, 28. t.m. ob 20.30 v prostorih domače telovadnice. To bo priložnost, da sovodenjski spxrt-niki preverijo prehojeno pot in začrtajo nadaljnje delovanje. Zaradi tega je px>membno, da se občnega zbora udeleži čim več odbornikov, članov in prijateljev spxwta.
V organizaciji KD Kras iz Dola in Poljan
Ze jutri za memorial B. Frandolič
Tudi letos bo v Doberdobu turnir v moški in ženski odbojki za memorial B. Frandolič, ki ga kot običajno organizira KD Kras iz Dola in Poljan. Tekme bodo na prenovljenem igrišču v občinskem piarku, v primeru slabega vremena pia v telovadnici v Sovodnjah.
Tudi tokrat bo na turnirju nastopalo osem moških ekip (Dol - Poljane, Jamlje, Doberdob, Ronke, Vrh, Sovodnje, štandrež in Naš prapxir), medtem ko se bodo v ženski konkurenci px>merile štiri ekipie (Doberdob, Dol - Poljane, Vrh in Sovodnje).
Organizatorji upiajo, da bo memorial imel tak uspieh kot na prejšnjih izvedbah, saj je iz leta v leto vse kvalitetnejši.
SPORED:
JUTRI: 19.30 Dol Poljane - Doberdob (moški); 20.30 Štandrež - Sovodnje (moški); 21.30 Naš prapor - Vrh (moški) ;
TOREK, 25. 6.: 19.30 Jamlje - Ron ke (moški); 20.30 Vrh - Sovodnje (ženske); 21.30 Doberdob - Dol-Poljane (ženske), (zf)
Slovenija boljša od Makedonije
V prvem kolu nogometnega tekmovanja amaterskih nogometnih reprezentanc republik in pokrajin za pokal Bratstva in enotnosti je repre-
zentanca Slovenije na koprskem stadionu, pred okrog 600 gledalci presenetljivo, vendar zasluženo premagala Makedonijo s 3:2 (2:0) in se u-vrstila v nadaljnje tekmovanje. Zadetke za Slovenijo sta dosegla Volč (2) in Rizner (1), za Makedonijo pa Jakinovski in Jordanovski. (Kreft)
Giacomini podpisal s Perugio
PERUGIA — Bivši trener Triestine, Massimo Giacomini, je včeraj
ZSŠDI IN ŠD SOVODNJE organizirata ob 90-letmci ustanovitve kolesarskega društva Gorica kolesarsko srečanje, ki bo v Sovodnjah danes, 23. junija, s pričetkom ob 10. uri. Na sporedu so tri proge: družinska (9 km), rekreacijska (18 km) ter tekmovalna (55 km). Vpisovanje uro pred pričetkom prireditve.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 24. t. m., ob 20. uri na sedežu združenja v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) seja nogometne komisije.
AD BOR - INFORDATA obvešča, da bo seja odbora v torek, 25. t. m., ob 19.30 na stadionu »1. maj«.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bo seja društva v torek, 25. t. m., ob 18. uri na stadionu »1. maj«.
podpisal piogodho s Perugio, katero je lani vodil Agroppi.
Memorial Delbello
Na nogometnem turnirju za memorial Delbello so včeraj dosegli naslednja izida: Tenda Rossa - Gamma 4:3, Pub 1902 - Pizzeria Pam Pam 2:0. Današnji spored (v Križu): ob 19.00 Madotto - Bellariva, ob 20.15 Ljudski dom - Godba Vesna.
JK ČUPA IN TPK SIRENA organizirata v soboto, 29. t. m., REGATO ZA JADRALNE DESKE iz Bar-kovelj do Sesljana. Start ob 10.30 pred sedežem TPK Sirena v Barkovljah. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena.
JK ČUPA
obvešča redne člane, da bo 25. junija ob 19. uri v uradu notarja dr. Vladimira Claricha — Ul. XXX. ottobre 19 v Trstu — IZREDNI OBČNI ZBOR.
JK ČUPA
organizira v soboto, 29. t. m., REGATO V RAZREDU OPTIMIST pred se-sljanskem zalivom. Start ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu JK čupa.
JK ČUPA
organizira v soboto, 29. t. m., ob 19. uri DRUŠTVENI PRAZNIK. Vabljeni člani in prijatelji.
obvestila
OL1MVIC <*<#'
VSE ZA VSE ŠPORTE
POLETNE CENE
artikli najboljših proizvajalcev
s POPUSTI od 20 do 60%
S5
t—!
■a
1
>
O
ellesse
fji SUPERGA
^^f^merican
O
m
’&Hizs 1881
T&ter Sterni. M
ROSSK3NOL CtL--
MBnurùK
PRI
OLINVIC ojtf
TRST - Ul. del Bosco 10/A - Telefon 773902
ONCLER
□OIMIMAV
Na 15. rednem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji
Potrjena nenadomestljiva vloga telesne kulture
Odo Kalan je bil na 15. rednem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji potrjen za predsednika te naše krovne športne organizacije, petkova skupščina v Prosvetnem domu na Opčinah pa je tudi izvolila predsednike in tajnike teritorialnih odborov, člane glavnega odbora, nadzorni odbor in razsodišče.
Uvodoma je predsednik občnega zbora Jurij Kufersin pozdravil goste, med katerimi so bili konzul SFRJ Nikolič, sekretar Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Jemec, tajnik SK GZ Udovič, predsednik TKS Sežana Kastelič, predsednik ZTKO Sežana Jezeršek, predsednik ZTKO Nova Gorica Žigon, predsednik TKS Koper Bertok, predstavnik ZTKO Piran Jenševar, sekretar TKS Koper Mažgon, odbornica za šport pri zgoniški občini Tamara Blažina, dohnski podžupan in predstavnik PSI Marino Pečenik, Marij Maver za Slovensko skupnost in za Sveit slovenskih organizacij, predstavnica skavtov Nevia Žerjal.
Po poročilih predsednika Kalana in tajnika Peterlina (povzetek objavljamo posebej) so bili na vrsti pozdravi. Sekretar ZTKO Slovenije Marjan Jemec je minulo sezono po uspehih označil kot prelomno leto v zamejskem športu. Govoril je o sodelovanju matičnih društev z zamejskimi, pri čemer je poudaril, da obstaja trdna volja po sodelovanju, ki pa mu včasih matična društva niso kos. O tem, v kakšni obliki vključevati zamejske športnike v tekmovalne sporede v Sloveniji, se mora izreči zamejstvo samo.
Tajnik SKGZ Udovič je, naslanjajoč se na zadnje uspehe, označil zamejski špo^t za pravo gibanje, za »kvaliteten ambasador v italijanski javnosti«, za-
radi česar presega zgolj športni okvir. Kako ohraniti ta kapital, ko pa je pri nas ob kvalitetnem razvoju enako pomembno tudi vprašanje masovnosti? Rešitev je v združevanju moči.
Marij Maver je v imenu SSk in SSO poudaril predvsem narodnoobrambno vlogo našega športa, predsednik; TKS Koper Gorazd Bertok pa je nekje v imenu vseh obmejnih telesnokulturnih organizacij iz Slovenije poudaril, da so stiki ob meji redni predvsem pri mlajših, pogreša pa se sodelovanje med rekreativci. Pozdrav občnemu zboru je prinesla tudi predstavnica skavtske organizacije Nevia Žerjal.
Razvila se je razprava, v katero pa je poseglo majhno število delegatov. Jurij Kufersin in Ivan Brass sta z različnih zornih kotov govorila o odnosih med Združenjem in društvi, Aldo 'Rupel pa je zelo poglobljeno nakazal smernice bodočega delovanja TO ZSŠ Dl Gorica.
Pred volitvami novega odbora je razrešnico nadzornega odbora stare-
mu vodstvu podal Livij Valenčič, ki je poudaril, da je bilo opravljeno delo dobro, čeprav vseh načrtovanih ciljev Združenje iz objektivnih razlogov ni uresničilo.
Volilna in verifikacijska komisija, ki so jo sestavljali Ivo Sosič, livij Valenčič in Vili Prinčič, je ugotovila, da se je občnega zbora udeležilo 81 od 113 možnih delegatov v predstavništvu 24 od 30 društev (doberdobsko balinarsko društva Gradina se je namreč razpustilo).
Po volitvah novega odbora je bila na vrsti še ena točka. Skupščina je bila poklicana, da se izreče o prošnji za včlanjevanje v ZSŠDI novoustanovljenih društev Primotor klub, Atletsko društvo Bor Infordata in Odbojkarsko društvo Bor. Primotor klub je soglasno postal 31. član Združenja, o ostalih dveh prošnjah pa bodo na prvi seji glavnega odbora ZSŠDI sklepali predsedniki društev, ki bodo — kot določa statut — lahko naknadno včlanili obe Borovi društvi.
Poročilo tajnika Združenja Peterlina
Tajnik ZSŠDI prof. Ivan Peterlin je v svojem poročilu razgrnil dejavnost Združenja v minuli mandatni dobi. Bistveno je vprašanje kadrovanja, tako odbojkarskega kot trenerskega. Praksa je pokazala, da je izobraževanje uspešnejše, če se vaditeljski tečaji prirejajo pri nas, o čemer pričajo uspe-ni na odbojkarskem in košarkarskem področju, na Goriškem pa tudi na področju otroške telovadbe. Negativna pa je ocena o izobraževanju odborni-škega kadra, pri katerem so vidni znaki utrujenosti. Velik pomen daje ZSŠDI tudi tečajem z množičnim pristopom mladih. Gre tu predvsem za košarkarske, odbojkarske in plavalne tečaje.
ZSŠDI goji tudi tesne stike s sorodnimi organizacijami. Sodelovanje s Te-lesnokulturno skupnostjo Slovenije in Zvezo telesnokulturnih organizacij Slovenije je nedvomno okrepljeno in ga je moč oceniti za »bogato, pestro, lahko rečemo vsakdanje«.
ZSŠDI je bilo tudi pobudnik vrste manifestacij širše odmevnosti (razglasitev športnikov leta, predaja sokolskega prapora v Gorici) in pa pokrovitelj številnih prireditev (Pohcd prijateljstva, kolesarska trofeja ZSŠ Dl, goriška etapa dirke po Jugoslaviji, Alpe-Adria itd.). Omeniti treba tudi športno-zabavno prireditev v organizaciji TO za Goriško, ki je izpeljal tudi telesnokulturni program ob obletnici Kulturnega doma, ob 40-letnici pa
še avtorally, orientacijski tek in postavitev mlaja v samem središču mesta. Skratka, Združenje je skušalo biti sogovornik na vseh manifestacijah, kjer je bila dana možnost, da naša telesna kultura utrdi svoj položaj.
Glede Benečije je pomembna zlasti izvedba smučarske prireditve za pokal ZSŠDI na Matajurju.
ZSŠDI si je v minuli mandatni dobi prizadevalo tudi v smeri okrepitve slovenske prisotnosti v italijanski športni stvarnosti in v njenih organih. Slovenci smo prisotni v raznih odborih športnih zvez, kjer se dnevno konfrontiramo z italijanskimi sogovorniki, kot direktna emanacija Združenja pa je naš predstavnik tudi v posvetovalni komisiji pri Deželi za razdelitev finančnih sredstev, za aktivnost in za športne gradnje, predstavnik pa je tudi v tržaški konzulti za šport.
Poglavje zase so stiki s šolo. V Trstu je dialog s šolsko stvarnostjo odprt in kljub birokratskim zapletom so opazni veliki pozitivni premiki. Kar se Združenja tiče velja omeniti zlasti organizacijo medšolskega nogometnega turnirja ZSŠDI. Na Goriškem je situacija bistveno različna zaradi znanega dejstva, da niso vsa društva včlanjena v ZSŠDI in bi se razne pobude smatrale za nelojalno konkurenco.
Ob koncu pa je Peterlin še opozoril na pomembnost uradov ZSŠDI, ki nudita društvom »brezplačni servis« za kakršnokoli pomoč. Ta servis je tudi v mandatni dobi temeljito deloval in so se ga vsa društva redno posluževala.
NOVI ODBOR ZSŠDI
IZVRŠNI ODBOR: predsednik: Odo Kalan; predsednik TO Trst: Jurij Kufersin; predsednik TO Gorica: Aldo Rupel; predsednik TO Benečija: Germano Čendou; tajnik TO Trst: Ivan Peterlin; tajnik TO Gorica: Zvonko Fran-dolič; tajnik TO Benečija: Marko Predan; blagajnik: Radivoj Pečar; člani: Ivan Brass, Miran Dolhar, Peter Fachin, Ivan Pe-tejan, Ivan Plesničar, Franko Širca.
NADZORNI ODBOR:	Egon
Kraus, Davorin Pelicon, Livio Valenčič. Suplenfa: Tamara Bla žina in Damjan Klanjšček.
RAZSODIŠČE: Franko Drasič, Viktor Stopar, Duško Udovič. Suplenta: Marjan Tomšič in Dorica Kreševič.
Poročilo predsednika Kalana
Poročilo predsednika Oda Kalana je bilo seveda osrednji del petkovega občnega zbora. Kalan je svoje izvajanje začel z ugotovitvijo, da so bili doseženi na tekmovalnem področju v zadnjem letu izredni uspehi, ki presegajo uspehe iz preteklega leta in silijo v zmotno mišljenje, da je v naši telesni kulturi vse v najboljšem redu. Toda, pravi Kalan, to je le del resnice, saj so se obratno težave v tem obdobju le še stopnjevale.
Združenje si je tudi v minuli mandatni dobi prizadevalo, da bi v svoj krog pritegnilo tudi tista društva, ki še niso članice ZSŠDI, saj je glavni cilj vseh dobrobit naše mladine, akcijska enotnost pa je tako kot na političnem, potrebna tudi na športnem področju.
Med glavnimi pobudami Združenja je Kalan v prvi vrsti omenil skupno nagrajevanje primorskih in zamejskih športnikov ter izvedbo Pohoda prijateljstva na Tržaškem s katerima je naša telesnokulturna skupnost še bolj utrdila vezi z matično domovino in dokazala širši javnosti, da »smo narod od Trbiža do Miljskih hribov na obeh straneh meje, ki jo moramo sicer spoštovati, a ki nas ne sme ločevati«. Zlasti Pohod prijateljstva, ki je v Gorici že nekaj tradicionalnega, pomeni za Tržaško novost, ki jo je bilo mogoče izpeljati v duhu sodelovanja med manjšino in večino v Trstu, čeprav je sodelovanje med občinama Trst in Sežana še vedno utopija. Tretji primer obmejnega sodelovanja je bila vključitev naše srednješolske košarkarske ekipe v šolsko prvenstvo SR Slovenije, s čimer je prišlo do medsebojnega spoznanja in okrepitve vezi.
Posebno poglavje je Kalan namenil gorički stvarnosti. Po zaslugi TO ZS ŠDI je dejavnost v razmahu. Delovanje postaja bolj življenjsko, športna miselnost se širi tudi na vasi, krepijo se pobude, ki imajo kot cilj obujanje starih tradicionalnih športov, iz katerih se je razvila telesna kultura na Goriškem.
Do velikih premikov je prišlo tudi v videmski pokrajini, kjer zaradi specifičnih družbeno - zemljepisnih razmer treba zastaviti delovanje na različnih temeljih od tistih, ki veljajo za Trst ali Gorico. Izoblikovala se je skupina domačinov, ki so pripravljeni zagristi se v to delo. Prve pobude, pri katerih so pomembno vlogo odigrale tudi telesnokulturne organizacije s Tolminskega, so že stekle. Potrebno je, da bo tudi novi odbor Združenja, kot že dosedanji, delegiral človeka, ki bo vprašanju Benečije sledil s posebno pozornostjo, pri tem pa je pomembna tudi vloga sredstev javnega obveščanja, ki morajo nameniti večjo pozornost delovanju v videmski pokrajini.
Združenje bo društvom pomagalo tudi pri razreševanju vprašanja fiskalne zakonodaje, ki postaja iz dneva v dan bolj pereče. ZSŠDI je že sklenilo sporazum s komercialistom, ki bo na razpolago društvom, v kratkem bo zadeva tudi operativno stekla. Med pomembne servise v prid društev sodi tudi sodelovanje s slovenskimi zdravniki za ureditev športnih
pregledov za tekmovalce. V zadnjem letu je delo nekoliko zamrlo zaradi formalnih nesporazumov, vendar namerava Združenje to dejavnost znova poživiti.
Ob ohranjevanju in utrjevanju sedanje ravni telesnokulturne dejavnosti se seveda postavlja tudi vprašanje kako naprej. Združenje vidi rešitev za vsesplošni trend upadanja rojstev v združevanju moči, ki postaja nuja. V vseh panogah je treba priti do združenih ekip, pri lem pa ne veljajo splošni recepti, saj ima vsak šport svoje specifične značilnosti. Postopek združevanja sil je doslej nekoldco zavirala skrb za usodo lastnega društva, toda časi zahtevajo nove prijeme, zato Združenje poziva društva, da s strpnostjo in potrpljenjem pristopijo a reševanju te problematike, najprimernejši forumi za razreševanje teh vprašanj pa so komisije ZSŠDI.
»Nekaj pa mora bili jasno,« je v svojem poročilu poudaril Kalan, »namen in cilj združenih ekip je, da združujemo slovensko športno mladino. Ne sme prevladati želja po hitrem tekmovalnem uspenu, kar oi pomenilo okrepiti sile združenih moštev s predstavniki večinskega naroda. Če je tako ravnanje napačno v društvih, je toliko bolj napačno in škodljivo za združene ekipe.«
Del poročila je tudi namenjen vprašanju finančne pomoči društvom, pri čemer se je zanimanje raznih gospodarskih ustanov, v obliki manjših ali večjih sponsorizacij, nedvomno povečalo. Mnoga podjetja in ustanove krepko pomagajo društvom, tudi če njihova imena niso vidna na majicah ali na drugi športni opremi, to pa hkrati pomeni, da se gospodarstvo zaveda vloge športnih društev, jo ceni in spoštuje (s tem v zvezi je kot primer Kalan prebral čestitke, ki jih je občnemu zboru poslal direktor Meblo Italiana David Brezigar).
ZSŠDI seveda aktivno sodeluje tudi s krovno organizacijo SKGZ in njenimi članicami. Vsaka organizacija ima svoje specifične potrebe, ki pa ne smejo presegati meje normalne dialektike med enakovrednimi partnerji. Zgledno je tudi sodelovanje s predstavniki telesnokulturnih organizacij iz Slovenije in širše iz Jugoslavije. Stiki se iz leta v leto poglabljajo, pomoč iz matične domovine, ki često presega strogo službene okvire, pa je še vedno neprecenljivega pomena pri razvoju telesne kulture v zamejstvu.
»Finalnega dvoboja z Merlakom se še spominjam. Bil je izenačen in do konca negotov. Rezultata se ne spominjam več, vem pa, da je bila ig^a °P°r „ nistična. V takih situacijah se je tedaj pimplalo in tolklo samo ob stoodstotnih priložnostih. N1V° le bil seveda... parrocchiale..., da uporabim tujko, ker mi enakovreden domač izraz ne pride na jezik.«
»Med našim delovanjem smo imeli veliko stikov z društvom iz Skednja ter z igralci iz Sovodenj.«
Rezultat je bil 2:1 za Rudolfa (21:17, 14:21, 22:20) in Merlak je doživel prvi poraz v tistem letu. Daleč najboljši domači igralec je bil tedaj prof. Oton Berce, ki pa na športnem dnevu ni nastopil.
Šahisti so svoje moči merili na hitropoteznem turnirju, na katerem je ritem petih sekund za vsako Potezo skandiral registriran krožni trak na majhnem "gelosu«, vrhuncu tedanje tehnologije. V mah dvorani škamperla je bilo odločilno teoretsko znanje otvoritev. Upoštevajoč, da je bil istega leta v Portorožu turnir kandidatov za dvoboj^ s svetovnim prvakom z udeležbo Fischerja, Talja, Ghgonca in mnogih drugih velemojstrov, je bilo zanimanje za šahovski turnir slabše in prijavilo se je vsega le devet
igralcev. Mojster Jože Lakovič je zmagal v vseh dvobojih in bil prvi s točko prednosti pred Hreščakom.
Lakovič je bil zanesljivo najbolj kakovosten športnik prvega športnega dneva. Le malo pred tem tekmovanjem se je vrnil iz Miinchna, kjer je v okviru italijanske državne reprezentance sodeloval na šahovski olimpiadi. Uspeh Lakoviča je bil v Miinchnu zadovoljiv, čeprav se Italija v zaključni fazi ni borila z velesilami. V kvalifikacijah se je Italija srečala tudi s Sovjetsko zvezo in Lakovič si je na nasprotni strani mize našel nič manj kot Mihaila Talja, kasneje svetovnega prvaka. S Taljem je Lakovič izgubil edino partijo z belimi figurami.
Po olimpiadi je Lakovič izrazil željo, da bi nastopil tudi na športnem dnevu. Na Trst je bil šahovsko zelo navezan, šah je spoznal kot 11-letni dijak in gojenec Dijaškega doma.
Praznični 4. november je bil natrpan z atletiko, namiznim tenisom, telovadbo in nogometom.
Atletika si še dolgo let ni upala na pravi stadion. Program so izvedeli na nogometnem igrišču »l. maja« in okoli njega. Sprintali so navadno pod nasipom tribun, tek čez dm in stm pa se je razvijal po strmini na vzhodni strani igrišča, nad tribuno, po prostoru, kjer danes stoji balon in po strmini pred vhodom na nogometno igrišče. Zaradi ozkih prehodov in znatnih strmin je bila proga naporna in nevarna. Kroglo so metali na prostoru za nogometnim igriščem, disk pa na njem. Za skakalce je bila na voljo luknja, ki je skoraj mejila s strugo potoka. Pesek v njej je zadoščal za daljino in glede
na slog skakanja in na rezultate tudi za skok v visino.
-i ^ ^S^dovini stadiona »l. maj« je bilo tudi udarniško delo za urejevanje tekmovalnih prostorov. Voj-
ko Cesar ima še živ spomin na akcijo za pridobitev nekaj šprinterskih prog na strani potoka. Teklo je leto 1957 in prav med delom je nekdo prinesel udarnikom vest, da so v Sovjetski zvezi izstrelili prvi sputnik. Bilo je v soboto, 5. oktobra 1957.
1. športni dan 1958 - Nogometni enajsterici Proseka in Križa pred finalno tekmo (zgoraj). Danilo Pilat med skokom v daljino (spodaj)
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 l|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k ^ ZTT	fèìfTfl ^lan Ita,iians,c8
m tiska JT" Trst	IM I ii] zveze Časopisnih
I '	založnikov FIEG
23. junija 1985
Aretirali nad sto mafijcev Alinovi o dolžnostih vlade
MESINA — Policija in karabinjerji so s širokopotezno akcijo za izvedbo 290 zapornih nalogov, ki jih je izdalo mesinsko državno tožOstvo, včeraj ponoči in zjutraj aretirali 106 oseb zaradi mafijskih zločinov. Nadaljnjih 144 obtoženih je že v zaporu zaradi drugih prekrškov, tako da je na prostosti še 40 ljudi. Največ aretiranih je bilo v mesinski pokrajini, sicer pa se je operacija istočasno odvila tudi v Rimu, Milanu, Anconi. Pesaru, Fro-sinoneju in Aquili.
Aretiranci pripadajo štirim mafijskim »družinam«, kj so z orožjem in razstrelivom ustrahovale, izsiljevale in ropale, poleg tega pa trgovale z mamili, nadzorovale mrežo hazardnih igralnic in seveda ubijale. Na prste so jim stopili tudj Po zaslugi izpovedi nekaterih »skesancev«.
Uspešni pregon mafijcev je sovpadel z novim ukrepom proti »blagajni-
ku« italijansko-ameriške mafije Pippu Caloju, ki so mu zaplenili vse nepremičninsko premoženje in vrednostne papirje 16 družb ped njegovim nadzorstvom v nominalni vrednosti 3 milijard lir. Calò je bil vpleten tako ali drugače tudi v aprilski atentat na sodnika Palerma v Trapaniju.
Obenem je protimafijska operacija sovpadla še z zaključkom tridnevnega obiska parlamentarne protimafijske komisije v Kalabriji. Njen predsednik Alinovi je napovedal sestavo temeljitega poročila za parlament, »ki bo lahko zanimalo tudi vlado«. Alinovi je potrdil prepletanje mafijskih interesov z interesi nekaterih krogov krajevnih oblasti v Kalabriji in zatrdil, da bo mafijo mogoče zatreti le z družbenogospodarskim razvojem dežele, ki pa je odvisen v prvi vrsti od politične volje oziroma prizadevnosti rimske vlade.
V ZRN oprezni glede domnevne smrti Mengeleja
BONN — Včeraj je državno pravd-ništvo v Frankfurtu, ki je v ZR Nemčiji odgovorno za zasledovanje nacističnega zločinca Josepha Mengeleja, sporočilo, da jemlje na znanje mnenje brazilske policije, po katerem je »angel smrti« iz Auschwitza zelo verjetno umrl v Braziliji 1979. leta pod lažnim imenom Wolfgang Gerhard. Poudarilo pa je, da bo treba rezultate preiskav v BrazUiji primerjati še z drugim gradivom, ki ga hranijo v sami Nemčiji in v Avstriji.
Brazilska pobcija je izdelala svoje mnenje na podlagi pregledov posmrtnih ostankov človeka, ki je bil pokopan v Embuju pri Sao Paulu kot Wolfgang Gerhard pred 6 leti. Med 17 specialisti, ki so opravili preglede, so bili poleg Brazilcev tudi Amerikanci, Nemci in Izraelci. Razen slednjih so vsi izrazili mnenje, da je več kot 90 od sto verjetnosti, da je Mengele mrtev.
cm/iot/a
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
ŠIROKA IZBIRA
POLETNIH OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI
POPUSTI
OD 10 DO 50%
TUDI PRI
ZIMSKIH ARTIKLIH
Kako je moč preprečiti smrt zaradi debeluštva
MILAN — Medtem ko se na milijone ljudi po svetu bori proti smrti od gladu, se v bogatejših državah vse bolj širi pojav smrti zaradi prevelikega debeluštva. Po statistikah ameriških zavarovalnih družb debeluhi povprečno ne živijo več kot 50 let, njihovo število pa narašča.
Kako odpraviti lakoto na svetu, je, kot znano, dokaj zahteven in zamotan politični problem, nasprotno pa se zdi, da je veliko lažje rešiti vprašanje umiranja zaradi preobilice hrane. Kot so povedali na kongresu italijanske sekcije mednarodne organizacije kirurgije prebavil, ki je bil te dni v Milanu, je moč debeluštvo odpraviti s »preprostim« kirurškim posegom: dovolj je primemo skrajšati črevesje, po katerem organizem srka hranilne snovi, ali pa zmanjšati želodec, tako požrešnež izbruha, kar je čez mero zaužil. Poudariti velja, da zaenkrat to »shujševalno tehniko« uporabljajo le v skrajnih primerih, ko je debeluštvo v resnici bolezenski pojav.
London želi, da bi Ulster postal turistična dežela
BELFAST — Britanska vlada je napravila stavo: v zadnjem desetletju je investirala velike vsote za razvoj turizma v Severni Irski ali Ulstru, ki je sicer že dolgo sinonim za nasilje in terorizem zaradi krvavih obračunavanj med angleško protestantsko večino in irsko katoliško manjšino. Pokrajina je v resnici lepa in pestra: turistom so na voljo čudovite peščene plaže pri Port-stewartu, jezera z otoki v Fermanaghu, pa tudi gore v Mournu in gozdovi. Cestne in druge povezave so dobro urejene, obstaja približno 40 velikih hotelov, za ekonomični turizem pa so na razpolago na desetine »bed and breakfast«.
Vsemu temu nakljub pa o pravem množičnem turizmu v Ulstru še ni mogoče govoriti. Lani so zabeležili milijon obiskovalcev, kar je za 5 od sto več kot v letu 1983, a v 90 od sto primerov je šlo za potnike, ki so prišli iz drugih delov Velike Britanije v glavnem zaradi poslov, ali pa za prebivalce iz južne Republike Irske, ki so prišli čez mejo zaradi nakupov. Med pravimi turisti je bilo veliko lovcev in ribičev, ki prihajajo pogosto iz celinske Evrope.
Bolgarijo že četrto leto pesti suša
trgovina pelletterie V G TCJ d VI I
TRST - TRG SV. JAKOBA 6
TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENIH IZDELKOV
Madotto
KRIŽ pri Trstu štev. 200 - Tel.: 220340
M0B1LSEDIA
s. n. c.
Ul. Flavia di Stramare 95/A Tel. 232360 — Žavlje — TRST
VSE ZA OPREMO STANOVANJA
SOFIJA — »Sleherna kaplja vode je dragocena, sleherni izvir zlata vreden«: to geslo zadnje čase zelo pogosto najdemo v bolgarskem tisku, saj državo že četrto leto zapovrstjo pesti huda suša. Ujma povzroča velikansko škodo seveda v prvi vrsti kmetijstvu, toda tudi industriji, po drugi strani pa spravlja v hude težave gospodinjstvo, saj so kuhinjske pipe mnogokrat suhe. Vodno pomanjkanje sodi zaradi tega v sam vrh osrednjih problemov, s katerimi se morata ubadati oblast in družba.
Strokovnjaki menijo, da so že prejšnja tri sušna leta močno okrnila že itak nezadostno državno rezervo vo de. Številni izvirki so se osušili, vode je vedno manj tudi v prirodnih in akumulacijskih jezerih, a iz podzemlja ravno tako priteka vse manj
vode; predvsem zato, ker je bilo minulo zimo premalo snega. Izvedenci trdijo, da bi bilo mogoče vzpostaviti ravnotežje med razpoložljivostjo in po-praševanjem po vodi samo, če bi naslednjih nekaj let bilo zelo deževnih. Vsemu temu gre pripomniti, da k slabšanju položaja prispeva tudi čedalje večja onesnaženost rek, ki se potem prenaša za umetna jezera z lahko razumljivimi učinki tako v industriji kot in še posebno gospodinjstvu.
Kakšna je škoda v poljedelstvu, nazorno pove podatek, da je z zdajšnjim namakalnim sistemom mogoče namočiti 10 milijonov hektarov obdelovalne zemlje, da pa jih je zaradi suše v resnici mogoče namočiti le 4 milijone. Vlada je sprejela vrsto protiukrepov, ki so zlasti uperjeni proti nediscipliniranemu prebivalstvu, skratka zoper
tiste (in ni jih malo), katerim ni mar, koliko denarnih naložb je treba v vodnem gospodarstvu, pa z vodo tako ravnajo, kot bi je bilo preveč. Vsak državljan mora porabiti toliko vode kolikor je res nujno potrebuje, odvečno porabo bo v obliki kazni moral petkrat dražje plačati. Tisk hudo napada neodgovornost številnih meščanov, ki steklenice piva hladijo pod pipo in v eni uri porabijo do 750 ku-bikov vode; če se oni odžejajo, je toliko več drugih žejnih. Takšni in podobni pozivi k varčevanju vode seveda ne morejo rešiti bistvenega vprašanja, kako Bolgariji enkrat za vselej zagotoviti trajno in zadostno vodno preskrbo. Zato bo vlada preuredila postopoma vse vodovode in samo v Sofiji jo bo to stalo 45 milijonov dolarjev.
kuhinje — spalnice — dnevne sobe NUDIMO LESENE DEKORATIVNE ELEMENTE
STROJI IN ORODJA ZA OBDELAVO MARMORJA
Glavina Nazario
Ul. Carpison 16 — Tel. (040) 761-953 — TRST ZA POLAGANJE PLOŠČIC:
•	rezila za ploščice • električni stroji za lomljenje granita in marmorja • stroj za niveliranje in brušenje tal.
ZA KAMNOSEKE:
•	diamantne plošče za stroje • »flex« O diamantne plošče »INCIMAR« za brušenje nožev O loščilci • rezila na vodo in brez • stroji za sekanje marmorja O plošče »ZEC« • dleta in šila »WIDIA« • loščilni svinčeni prah in krema • lepila in kiti • razna kladiva.
»Mostiščarji«
Tekst in slika: JERNEJ ROVŠEK
LOVIM