Edini slovenski dnevnik Z edin j enih državah.:-
■ H ■
Velja za vse Mo. TI $3.00 Ima 10.000 fcaročnikov:-
NARODA
List slovenskih delavce? v Ameriki
is
The only Slovenian dai. in the United	:
■ HH
Issued every day exee>*t Sundays and Holidays k

TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDTj
NO. 249. — STEV. 249.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 22, 1915. — PETEK, 22. OKTOBRA, 1915.
VOLUME XXIII. _ LETNIK XXJH,
ANGLEŠKA VLADA HOČE IZROČITI GRKOM OTOK CIPER. SRBSKIM ČETAM JE ZAČELA PRETITI RESNA NEVARNOST.
GRŠKA IN RUMUNSKA SE ŠE DOSEDAJ NISTA ODLOČILI.
BOLGARSKE ČETE SO ZAVZELE VČERAJ RADUJEVAC. — PREBIVALSTVO JE POBEGNILO V RTJMUNSKO. — ZAVZETJE VRANJE JE URADNO POTRJENO. — ČE ZAVEZNIKI TAKOJ NE PRIDEJO SRBOM NA POMOČ, BO NJIHOVA ARMAD A UNIČENA. — IZJAVA BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA RADOSLAVOVA . — "DELCASSE JE PADEL, MI BOMO PA ZMAGALI!" — ANGLEŽI SO ODLOČNO PROTI TEMU, DA BI IZROČILA VLADA GRKOM CIPER.
ZAVEZNIŠKA POROČILA.
Zavzetje Radujevca.
London, Anglija. 21. oktobra.
V Pari/, je dospela brzojavka, ki naznanja, tla so zavzeli Bolgari Kadujevnc v Srbiji. To mesto leži v severno vzhodnem delu Srbije, v bližini srbsko bolgarske meje ob reki Donavi. Takoj ko so žareli Bolgari prodirati proti temu mestu, je bilo vsem jasno, da se hočejo na vsak način združiti z avstrijsko-neiuško armado, ki prodira proti jugu. Skoraj vse prebivalstvo mesta Radujevae, je pobegnilo v Rumunsko.
Srbska armada v nevarnosti.
Pariz, Francija, 21. oktobra. — Včeraj zvečer je dobila tukajšnja Ilavasova a gen t ura iz Niša slede-čo brzojavko:
—	Srbska armada se nahaja v resni nevarnosti. Srbsko vojno ministrstvo naznanja, da je železniška bojna Črta. ki vodi iz Niša proti Solunu, na dveh mestih pro-ilrta. Situacija postajo vsak dan bolj resna. Srbi se sicer obupno in izvnnredno hrabro bore, tod a 1o jim ne pomaga veliko, ker so Nemci. Avstrijci in Bolgari v veliki premoči. Armadi preti velika nevarnost. Vse nemirno pričakuje prihoda zavezniških čet. <V nam zavezniki kmalu ne bodo prišli na pomoč, ne bomo mogli več dolgo časa Uftf rajati.
Anglija in Ciper.
London, Anglija, 21. oktobra. Anglija je izjavila, da prepusti ("irski otok Ciper, če se pridruži zaveznikom. Angleška vlada tega poročila sicer še ni uradno potrdila, vendar so vojaški strokovnjaki prepričani, da je to resnica, ker drugače zavezniki ne bodo dobili Grške na svojo stran.
"Daily Chronicle" piše: — Grško prebivalstvo se preveč ne strinja z /aimisom, sedanjim grškim ministrskim predsednikom, ampak so simpatije vseh še vedno na strani bivšega ministrskega predsedni k a Venizelosa.
Venizelos je baje nasvetoval Angliji, da naj da Grkom Ciper; v istem trenutku, ko bodo Grki dobili ta otok, bodo stopili na stran zaveznikov in se u mešal i v vojno.
Precejšnje koncesije.
Pariz, Francija. 21. oktobra. — Grški kabinet je imel v torek sejo. o kateri ni časopisje skoraj ničesar poročalo. Brzojavka, ki jo jo je dobila Ilavasova agentu-ra, se glasi:
—	Kot je bilo že v ponedeljek razglašeno, so zavezniki stavili (irkom nekaj novih ponudb, da bi jih s tem pridobili zase. Časopis " Kthnos" piše. da bi imela Grška zelo velik dobiček, če bi pomagala Srbom.
Grška bi segala skoraj do Carigrada. poleg tega bi dobila pa še Ciper in veliko koncesij v Mali Aziji.
Ministrski predsednik, Zaimis, se neprestano posvetuje z zastopniki zaveznikov.
"Evening Standard."
London, Anglija, 21. oktobra. Poročilo, da je Anglija pripravljena izročiti Grški otok Ciper, je povzročilo skoraj v vseh krogih
veliko razburjenje in presenečenje. "Evening Standard" piše:
—	Mi smo odločno proti podkupovanju. posebno pa proti takemu podkupovanju, ki nam čisto nič ne nese. Med nami in med Nemčijo je le mala razlika : Nemčija baranta z ozemljem, ki ni njena last. mi pa barantamo z ozemljem. ki je naša last.
Med Srbijo in Grško obstoji pogodba, da morata v slučaju potrebe druga drugi pomagati. — Grška noče pomagati Srbiji in s tem dokazuje, da ji ni mar za pogodbe. Ali se bo mogoče držala pogodbe, katero bomo sklenili žnjo. Prepričani smo. da ne. — Mi bi ji dali Ciper, od tega bi pa prav ničesar ne imeli.
Velika bitka.
Pariz, Franeija, 21. oktobra. — Tukajšnja Ilavasova agentura je dobila iz Aten sledeče poročilo:
—	V okolici Koša ne se vrši silno vroča bitka, ki je pa sedaj še neodločilna. Bolgari nameravajo prodirati proti Bitolju. in prekiniti zvezo s Solunom. Po zavzetju Stipa so se Srbi umaknili proti Skopi ju. Železniška proga, ki teče med Skopi jem in Nišem. je na več mestih uničena. Druga bolgarska armada prodira proti Ku-manovem.
AVSTRIJSKO- NEMŠKO- BOLGARSKA POROČILA.
Operacije nemških čet.
Berlin, Nemčija. 21. okt. — Poročilo. ki ga je izdalo vrhovno vodstvo nemške armade se glasi:
—	Sovražnik se na celi črti u-mika. mi ga pa neprestano zasledujemo. Srbe smo pregnali iz važnih postojank južno od Ripa-nja. Naše prednje straže so se približale črti Stepojevac—Leskova e—Baba. Zapadno od Mora ve so se približali Nemci Selovu. — Bolgarske čete se bojujejo pri Ne-gotinu. Na jugu so zavzeli Bolgari cesto, ki veže Zaječar s Knjažev-eem.
Mesto Negotin leži v severno-vzhodnem delu Srbije in je oddaljeno samo 25 milj od avstrij-sko-nemške bojne črte.
Bojni plen.
Sofija, Bolgarsko. 21. oktobra. Izjava, ki jo je podalo vrhovno vodstvo bolgarske armade, se glasi :
—	Naše čete prodirajo po dolini reke Tiinok in so se približale Negotinu. Pri zavzetju neke vasi smo vjeli 50 srbskih vojakov; včeraj je padlo 150 mož in dva častnika.
—	V okolici Pirota so napadle naše čete višine pri Vidlicn in jih z naskokom zavzele. Te višine so za nas izvanredno velike strate-gične važnosti.
Boji pri Vranji.
Sofija, Bolgarsko. 21. oktobra. Iz glavnega stana bolgarske armade poročajo:
—	Ko so naše čete pregnale na nekaterih mestih sovražnika iz doline reke Morave. so se utabo-rile v okolici Vranje. Mesto Vranja se nahaja v naših rokah. Koliko je znašal vojni plen. se do-sedaj še ni moglo dognati. Ve se samo to. da so našli naši vojaki v nekem skladišču dva miljona patron in za miljon frankov to-
baka. Pri Egri Palanski je položaj neizpremenjen.
—	V dolini Bregalniee izvanredno hitro napredujemo. Večji del doline se nahaja že v naših rokah. Zavzeli smo mesto Košano in Nikratovo. Pri tej priliki smo vjeli kakih 2000 srbskih vojakov.
—	Prebivalstvo nas je navdušeno pozdravilo. Z vseh hiš so vihrale zastave, bolgarski prebivalci so stiskali našim vojakom roke in jih pozdravljali kot osvoboditelje.
Bolgarski car na fronti.
Sofija, Bolgarsko. 19. oktobra. Kralj Ferdinand je odšel na fronto, kjer je prisostvoval bojem pri Straeinu. Ko bodo enkrat zavzeli Bolgari tamošnje postojanke, jim bo pot do Kumanova odprta. —
Izjava bolgarskega ministrskega predsednika.
Berlin, Nemčija, 21. oktobra. Bolgarski ministrski predsednik. Radoslavov, je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu:
—	Prepričan sem. da v tej vojni Rusija ne bo napadla Bolgarov. Ce se bode pa to vseeno zgodilo, se bodo bolgarske čete ravno tako hrabro borile proti Rusom, kakor se bore proti drugim sovražnikom dežele. Ničesar boljšega nismo mogli storiti kot to, da smo se zvezali z Nemčijo. Bolgarsko ljudstvo je kakor nemško: — mirno, hrabro in odločno. — Delcasse je resigniral. ker ni i-mel sreče s svojo balkansko politiko. Sledil mu bo ruski zunanji minister Sazanov. Ta dva sta največja sovražnika Bolgarske. —-Padla sta. mi pa zmagujemo in bomo zmagovali do konca.
Italijanska vest
Rim, Italija, 21. oktobra. — Milanski časopis poroča:
—	Angleški in francoski agitatorji so zopet na delu. Sedaj si na vse načine prizadevajo pregovoriti italijansko vir; d o, da l.i na hdkanu intervenirala oziroma. da bi pomagala S- i ji. Italija mora najprej sama /nse skrbeti; zaveznikom bo šla šele tedaj na polnoč, ko bo premaga" t sovražnika, } i ogroža njene m *.
Izkrcavanje čet.
Berlin, Nemčija. 21. oktobra. Iz Sofije poročajo, dn so zavezniki še vedno izkreujejo svoje čete v Solunu. Dosedaj je v pristanišču že kakih 40.000 francoskih in angleških vojakov. Ves+i. da so vdrli zavezniki na nekaterih mestih preko bolgarske meje in da so osv„>]i nekaj ozr-i Vja. šc niso uradno potrjene in najbrže neresnične.
—	Naravnost izključeno ,ie. da bi mogli zavezniki ubraniti železniško progo Solu—Niš pred napadi Bolgarov. Železnica teče skoraj čisto ob bolgarski meji. Kakor hitro spravimo na višine zadostno množino vojaštva in topov, bomo večji del proge kontrolirali.
—	Vse prebivalstvo je silno navdušeno za vojno. Po mestih se še vedno vrše demonstracije, pri katerih se ljudje zelo navdušujejo za Nemčijo in Avstrijo.
Ruske bojne ladije.
Bukarešt, Rumunsko. 21. okt. Iz Sofije poročajo, da so se pred
Z zapadnih bojišč.
Močni naskoki Nemcev na fronti v Champagne so bili brezuspešni kot poroča Pariz.
Pariz, Francija. 21. oktobra. — Francosko vojno ministrstvo poroča. da so obnovili Nemci včeraj zvečer pri Rheims na fronti osmih ali devetih kilometrov svoje naskoke. Kljub artilerijskim pripravam ter uporabi dušečih plinov so bili vsi naskoki Nemcev odbiti. Trikrat so poskušali prodreti frain-oske postojanke, a so dospeli le do omrežja iz žic. potem ko jili je francoski artilerijski ogenj deeimiral.
Francozi so odbili nadalje naskoke v frozdu Givenchv. severo-iztočno od Souchez.
Papež in belgijski kralj.
Rim, Italija. 21. oktobra. — Belgijski kralj Albert je ravnokar odgovoril na pismo papeža, v katerem ga skuša slednji pregovoriti. da bi pričel delati za stvar miru. Kralj se zahvaljuje papežu za njegovo ponudbo, da bo zastavil ves svoj upi i v za opro-ščenje Belgije, a obenem izjavlja, da ne bo odložil meča, dokler bo njegova dežela v suženjstvu.
Nezgcda prevoznega čolna.
Nekako G0 ljudi je bilo včeraj zjutraj poškodovanih, ko je padel prevozni čoln Lackawanna železnice. "Netherland", v gosti megli v rob pomola v bližini Christopher ^t. v dolenjem New Yor-ku. Sunek je bil tako močan, da se je potrla ograja čolna ter so padli ljudje, ki so stali spredaj, na tla.
Več potnikov si je polomilo kosti in drugi so imeli precej resne poškodbe. Ženske so postale histerične.
Na čolnu se je nahajalo kakih. $00 oseb. Nesreče je bila kriva megla, ki je ovirala promet v pristanišču. Ob karanteni je bilo list;! vi jenih kakih deset parnikov.
Omejitev cenzure v Franciji.
Fariz, Francija. 21. oktobra.— Komitej poslanske zbornice za civilno in kriminalno zakonodajo je .sklenil staviti v zbornici predlog, naj se v bodoče pred objavlje-njem predloži cenzorju le vojaške in diplomatične vesti. Komitej je mnenja, da je cenzura, kot se jo izvaja sedaj, omejevanje politične prostosti.
Varno zopet pojavile ruske bojne ladije. Če bodo Rusi hoteli izkrcati čete, jih najbrže ne bodo pri Varni, ker je vse tamošnje obrežje zastraženo z nemškimi pod morskimi čolni. Bolgari so že par-krat streljali na ruske bojne ladije, pa so se še vedno pravočasno umaknile.
Venizelos.
Atene,. Grško, 21. oktobra. — Ljudje se zelo navdušujejo za bivšega ministrskega predsednika, Venizelosa, češ, da je on najbolj zmožen grški politik in da je že večkrat rešil Grško iz zagate.
Situacija na Galipolisu.
Berlin, Nemčija, 21. okt. — Turški generalni štab poroča:
—	Zadnje dni se ni na Galipolisu ničesar posebnega pripetilo. Zavezniki so poslali nekaj svo jih čet v Solun, ostale jim bodo pa najbrže v kratkem sledile. Poročilo. da bodo zavezniki odpo-klicali vse svoje vojaštvo z Ga-lipolisa, je resnično, ker so se sedaj izprevideli. da močnih turških postojank nikakor ne morejo zavzeti.
Iz Kavkaza.
Petrograd, Rusija, 21. oktobra. Boji pri Vanu se še vedno nadaljujejo. Včeraj so Turki z naskokom navalili na neko našo pozicijo, pa smo jih pognali uspešno v beg.
—	V splošnem je položaj neizpremenjen.
Z« , V II I ■• v v
iztočnih bojisc. Boji ob reki Dvini,
Nemci poročajo, da so zavzeli ruske postojanke južno od mesta Rige. Uspehi Rusov v Volhiniji.
UMIKANJE NEMCEV.
Nemci so bili prisiljeni umakniti se od Cartorysk. Rusi so ujeli sko-ro 4000 mož.
Berlin, Nemčija. 21. oktobra. — Vojno ministrstvo je danes objavilo. da so zavzeli Nemci južnoiz-točno od Rifre breg reke Dvine in sicer od Borkovie pa do Kersmu-ende.
Nemške čete v Volhiniji so bile prisil jene umakniti se od Čartorv-ska. Pričelo se je s protinaskoki, da se zopet dobi nazaj izgubljeno ozemlje.
Petrograd, Rusija. 21. oktobra.
V	današnjem poročilu ruskega vojnega ministrstva se poroča o važni ruski zmagi v okolici Bara-novici. kjer se je Rusom posrečilo zavzeti nemške postojanke ter u-jeti 8652 mož. zapleniti deset strojnih pušk in en top.
Baranovici leži v srednjem delu ruskih črt. severno od Pripet črte.
Dunaj, Avstrija. 21. oktobra. —
V	današnjem oficijclnem poročilu se glasi, da se je v bojih ob Puti-lovka reki v Galiciji zaplenilo dosti japonskega orožja in japonske m uniči je in sicer ob priliki razdejanja nekega ruskega oklopnega vlaka.
Z boji v Kolki distriktu se nadaljuje. ne da hi bilo opaziti v situaciji kako večjo izpremembo.
Obramba Londona.
London, Anglija. 21. oktobra. Kot odgovor na številna vprašanja v poslanski zbornici, kaj se je odredilo, da se zavaruje London proti bodočim napadom od strani Zeppelinov. je izjavil lord Balfour, prvi lord admiralitete. da se je postavilo k obrambnim +o-pom izkušene tbpničarje z ladij, ker se ni preveč zanesti na obrambo mesta od strani aeroplanov samih.
Balfour je nadalje izjavil, da je ob priliki zadnjega napada Zeppelinov slabo vreme branilo angleškim aeroplanom. da niso mogli razviti njih polne aktivnosti.
Poslanica na Anglijo.
Washington, D. C.. 21. okt. — Neki višji uradnik je danes izjavil. da se bo še ta teden odposlalo na Anglijo poslanico, v kateri se bo protestiralo proti omejevanju ameriške trgovine od strani Anglije-
Telefoniranje iz Washingtona v Pariz.
Washington, D. C.. 21. oktobra. Včeraj zvečer se je z visokih stolpov za brezžično brzojavljenje v Arlington. Va., skušalo stopiti v zvezo z radijsko postajo na Eiffel stolpu v Parizu. Če je bil poskus uspešen, se ni moglo danes še izvedeti. Ce je dospelo poročilo v Pariz, bo prišel odgovor potom kabla. Razdalja od Arlington a v Pariz znaša nekako 3000 milj. do-čim se je že z iste postaje govorilo s Honolulu, katera postaja je oddaljena 5000 milj.
Pariški opazovalee je sporočil še včeraj popoldne, da je slišal pozdrav iz Arlingtona.
Dva avijatika sta izgubila življenje.
Boston, Mass., 21. oktobra. — J. Chauncey Redding, učitelj avijatični šoli, ter lOletni P. Bull-man. njegov mehanik, sta bila danes popoldne na mestu ubita, ko se je eno krilo stroja zlomilo ter je padel aeroplan s precejšne višine na tla.
Vojna municija v New Yorku.
Tz številnih krajev na Zapadu se -vsipa v New York pravcata povodenj municije in vojnega ma-i terijala. katerega se bo poslalo od tu v Evropo. Blaga je toliko, da I nimajo železnice dosti voz na razpolago in posledica tega je. da so i prenapolnjena vsa skladišča.
Krvavi boji
na mehiški meji,
V bojih na mehiški meji so bili ubiti trije ameriški vojaki. — O-sem ngdaljnih ranjenih.
PET MEHIKANCEV MRTVIH.
Villa hoče nadaljevati z bojem za oproščen je mehiškega naroda od vlade kapitala.
San Antonio, Tex.. 21. oktobra. Trije vojaki Združenih držav so bili ubiti in osem nadaljnih jih je bilo ranjenih, ko so Mehikanci danes zjutraj ob 2. uri naskočili kraj Ojo de Agua. — Tozadevno poročilo je poslal Funston. Pet Mehikancev je bilo ubitih v tem spopadu. Ojo de Agua leži kakih GO milj severno od Brownsville. Nad sto Mehikancev je naskočilo A-merikance in veliko prvih je nosilo uniforme Carranzove armade. Y kraj se je poslalo ojačenja. nakar so bandit i pobegnili. Mej ne patrule zasledujejo sedaj napadalce.
I bite Amerikanee se je preneslo v misijon in prevedlo nato a San Antonio, kjer se jih bo pokopalo na narodnem pokopališču
Washington, I). C.. 21. okt. — V svoji konečni izjavi, na predvečer pred razpustom, obsoja tu-kajšna Villova agentura Carran-zo kot moža, ki je prelomil svojo dano besedo ter jo bo zopet prelomil, če bo kandidiral za pred sedništvo Mehike.
Predsednik Wilson bo najbrž v najkrajšem času imenoval dosedanjega poslanika v Chile. Fletcher ja. poslanikom za Mehiko.
Jezus Acuna. Carranzov minister za zunanje zadeve, je sporoči' danes tukajšni agenturi. da se bo dan 19. oktobra proklainiralo za praznik neodvisnosti Mehike in sicer na čast priznanja pred sednika Wilsona. Generala Villo se je od konvenčne stranke, ki hoče priznati Caranzo kot provi zoričnega predsednika, pozvalo, naj odloži orožje ter konča s tem državljansko vojno.
El Paso, Texas. 21. oktobra. General Villa ne bo zapustil Mehiko na nasvet njegovih prijatel i >v ali sovražnikov. On bo nadaljeval z boji, kojega cilj je oproščen je mehiškega naroda od vlade vele posestnikov in kapitalistov. Vilb bo prestal z bojem le v slučaju da ne bo mogel dobiti nobene mu niči je ve. Predstoječo izjavo je podal Ilipolit Villa, brat Francisea Villa, znanega generala.
Proces špijonke Gavell.
Ameriško poslaništvo je zastonj skušalo izposlovati pomiloščenje Miss Cavell.
Delovanje nemških podmorskih čolnov.
Nemška admiraliteta je nad a lje sporočila, tla so nemški podmorski čolni torpedirali v septembru 29 angleških trgovskih parnikov. s skupno tonsko vsebino 103.316. Nadalje se je potopilo dva transportna ter sedem ribiških parnikov.
Sest sovražnih trgovskih parnikov pa je bilo razdejanih od min.
Rusija preti s povračilom.
London, Anglija. 21. oktobra. Poročevalec "" Times" poroča iz Petrograda. da je ruski zunanji urad s posredovanjem španskega poslanika obvestil nemško vlado, da ho Rusija konfiscirala imetja nemških podanikov v Rusiji ter z dobljeno svoto odškodovala Poljake. če bi Nemčija uresničila svojo grožnjo ter konfiscirala premoženja Poljakov - beguncev, če se slednji ne vrnejo v svoja prejšna bivališča.
Svinjsko meso ceneje.
Chicagc, ril., 21. oktobra. — O-paziti je senzacijonalno padanje cen svinjskemu mesu. Današnje cene so bile 35 do 50 centov nižje za stot. Nekateri so mnenja, da je padanje cen posledica omejevanja ameriške trgovine z nevtralnimi deželami, dočim pravijo drugi, da je temu vzrok dobra letina.
London, Anglija. 21. oktobra. Danes zvečer se je objavilo ofici-jelno korespondenco v zvezi z aretacijo. procesom in usmrčenjem anghške bolniške strežniee .Miss Kdith Cavell.
I/, nekaterih pisem je razvidno, da je bila Mis.s Cavell aretirana d u.- a v trust a. Priznala je. da je skrivala v svoji hiši več angleških in francoskih vojakov ter Belgijce. ki >o vsi želeli oditi na fronto. Dala jim je tudi denar, da so potovali na fronto, ter jim preskrbela vodnike, ki so jih spremili do holnmlskc meje.
Pismo, datirano z dnem 12. oktobra in pisano od Whitloeksa. je obvestilo poslanika Page v Londonu. da je bila Cavell dva dni
preje usmreena in to kljub vsem njegovim naporom, da reši njeno
življenje.
Volilni poraz Bothove stranke.
Johannesburg, Južna Aurika, 21. oktobra. — Volilni rezultati, ki so prišli do polnoči, kažejo, da bodo prihodnji parlament kontrolirali unijonisti in da je doživela stranka Bothe poraz.
Italija rabi veliko stavbinskega lesa.
Savannah, Ga.. 21. oktobra. — Glasi se. da je dobila neka tukaj-šna t v rd k a naročilo za 47.OOU.OOU črevljev stavbinskega lesa. katerega je naročila italijanska vlada v vojne s vrhe. To je eno največjih naročil, kar jih je se kedaj prevzela kaka posamezna firma.
Severno pristanišče prosto ledu.
Fariz, Franeija. 21. oktobra.—■ Posebno zanimiva je brzojavka iz Petrograda na •'Le .Journal", v kateri se glasi, da se ho otvorilo pričet kom novembra novo železnico v/, ruskega glavnega mesta v Jekaterina. pristanišče v Severnem morju, ki je celo leto prosto letu. To novo železnico so gradili ameriški inženerji ter je bilo zaposlenih pri delu 10.000 mož, po večini vojnih jetnikov.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarn« pošiljatvs v Arstrij* bodemo sprejemali kljub vojni s Italijo, pošta gre nemotljeno pre io HOLANDIJE in S.KANDHT& VIJ*.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne ia-olačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in d* loma v PRIMORJU. — Za d«l tSTRE, KRANJSKO vso in enake spodnji ŽTAJER in druge notra-lje kraje pa posluje pošta kako* 7 mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka d v* tedna dalj, nego v mirovnih ra* merah.
Od tukaj vojakom n« mor* denarja pošiljati, ker jih v*dnc prestavljajo, lahko pa se pošlj. sorodnikom ali znancem, ki ga oš tam pošljejo vojaku, ako vedo « njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dom; stic Postal Money Order", ter pr?. ložite natančni Vaš naslov in o v osebe, kaUri m ima lxpl&e*t£.
Cene:
K.	s	K.	S
5____	.so	120..,	.5" 18.60
10____	1.60	130...	-T 20 15
15----	2.40	140...	2! 70
20----	3.20	150...	. 23.25
25____	3.90	100...	.T, 24.80
30____	4.75	170...	. 2 '» 35
35____	5 50	180 ..	. 27.90
40____	C. 30	190...	. 29.45
45....	7.05	200...	. 31.00
50____	7.75	250...	. 3 S, 75
55____	8.I1O	300...	. 4i;. 50
60____	9 40	350...	. 54.25
65....	lO. 15	400...	. «2.00
70....	10.05	450...	. 69.75
75____	11.70	500...	. 77.50
80....	12 f0	600...	. 93.00
85____	13,2K	700...	. 108-PO
90....	14.05	800...	. 124.00
100....	15.60	900...	. 130.r0
110....	17.05	1000...	. 154.00
Ker se cene sedaj Jako spreafe			
njajo, naj rojaki redno gledajo naš oglas.
TVBDKA TBJLBW MWHt •1 OortUaJt It, In 2Mb & %
GLAS NARODA, 22. OKTOBRA, 1915.
"SLIIS NARODA"
(Slotuuc Daily.) O«j2 puLLahed by
Bottrnc: Publishing Co.
H corpormuor.) ^ f f^'-Ni tAKSER, i'reftiocat. 1/>L iS BENEDIK, Treasurer. •
hji«in«M of the corporation and
Idr«sties of above officer* : ar.it Street, Borough of M&q-ub, New York City, N. Y.
t* eeio ieto ve'ja list za Ameriko ic
CftGftd ........ ... ..........^3.00
po{ let* ....................... 1.E0
•	UtoiM .Mto New York........ 100
|' j»>! leta za meato New York ... 2.00
*	If: ta v« leto...........4.50
* pol let«.............2.55
V	44 četrtlita............ 1.70
NAHODA" izhaja vsak dan Ben bedelj in praznikov. <
"GI.A.S NARODA"
i" - CtC« of the People*') v . ajr.-j iav rxeept Sandaya
Holiday«. -f "
Sttbe^nptioc, yeariy 5>3.00 V_
'. >a in oflobnosti ae ee wbfcjejo.	.
a^ovol: podiijau^J^l ney Order.
kraja naročnikov pro-da ee Cim tudi prej in)«
naznani, da hitreje najdemo naslovnika. <
-•me i
*i
leom i^ počiljatvam naredite ta
■aalov:
NARODA"^
tlandt St,* New York City
elefoe 4487 Cortlaodt.
		
		
terega je zavzel v vprašanju Slovenske Lige. Vsprieo vsega, kar se je dogodilo v zadnjem času. je njegovo stališče povsem umestno.
Kaj se godi v Angliji.
V vladnih progih Velike Brita nij« pripravljajo brez vsakega <1 vodih zelo važne odločitve. Že vrč tednov latentna kriza se bliža katastrofi, katero se bo že v par dneh opazilo, ko bo prišla do iz-
\ iadni krogi si tudi nič več ne pnzadevajo prikriti javnosti result situacije. Ministrski pred-x'dnik Asquith je zbolel, dočim se kralj povsem očito posvetuje z njegovim domnevanim nasledil	lJonar Da\v-om, voditelj« nt konservativnih unijonistov. ki ho najbrž sestavil novo konservativno ministrstvo.
S tem bi pa bila liberalna stran-• tovo odslovljena ter nado-i i i * * —, ■ 'j);i / brutalno konservativno, kar je velikega pomena v teh I:i i: ii'nih časih. Za Anglijo bi na-poi-ila penjona "močne roke" na zunaj ter skrajne reakcije na no-t raj, — perij od a, v kateri bi bila m« 'javljena prisilna rekrutaeija.
S tem pa bi se polastila reakcija edine dežele, ki je bila dosegaj I ii to kljub vojnim stiskam < proučena tega "blagoslova". Po-]>"lnoma bi odpadle vse obzirnosti do delavskih organizacij in ♦ 'arson, močni mož novega kurza. bi spravil s sveta vse sentimentalnosti. Potem bi ne bila tudi Anglija nič boljša od Nemčije in Av-
I)a pa so je dosedanji ponosni mir Angležev izpremenil v veliko h-l-voznost, je razumljivo. Darda-nt-lsko ekspedieijo se bo moralo liote ali nehote opustiti, ki je velja'a dosedaj nekako 100,000 mrtvili in ranjenih. O velikih izgubah na ladijah in denarju pa sploh ni vredno govoriti.
Pa tudi zadnje podjetje zaveznikov, ekspedieija na Balkan, ni-1 um v sebi dosti vrjetnosti, da bi uspelo, K temu pride že izjalov-Jjenjo velike ofenzive v Franciji t»*r neprestano prodiranje Hin-denburgovih armad v Rusiji.
To je situacija, katero je opaziti na različnih bojnih poljih. Vsled tega je umljivo, da se je polastil sotičnega angleškega naroda nemir, vsled katerega si želi v tej ali oni obliki izpremembe.
Vprašanje je le, če bo mogla le izprememba oseb v tej zadnji uri privesti do izpremembe in če ne bo treba izpremembe celega si-
V	nemški armadi je dobilo 4000 židovskih vojakov železne križce. To morajo biti poceni, ti križci!
*	a *
New Jersey je ostala "možka" država. — pravi neki nemški zakotni list. — Da, ostala je možka, a bo imela tudi zanaprej največ sužnjev v oblik*- mladostnih delavk v tovarnah, — dostavlja po-i s- m umestno newyorski nemški delavski list.
*	* •
V	avstrijski kupljeni cunji, ki i aja nekje v New Yorku, kritiki:;, jo Sakserja radi stališča, ka-
Dopisi.
New York, N. Y. — Društvo sv. Ane št. 10o K. S. K. J. je sklenilo prirediti dne ii7. novembra v Mrak-Kuelerjevi dvorani družinski večer. Cenjena društva v Greater New Yorku prosimo, da naj se na to obvestilo ozirajo in naj ne prirejajo na ta dan nobene zabave. S pozdravom Fanv Štav-doliar. tajnica.
Willock, Pa. — Pred kratkim smo imeli člani tukajšnje podružnice Slovenske l-igo sojo. Sprejeli smo sledečo resolucijo: Ker spre-vidimo, da zaenkrat še ni potreba sklicevati glavnega zborovanja, smo odločno proti temu. da bi se vršilo dne 24. novembra v Clevc-landu drugo glavno zborovanje Slovenske Lige. Mi smo odločno proti temu. da bi se napadalo (ilas Naroda, češ. da je on pisal proti Slovenski Ligi. (Ilas Naroda nam je dal le nekaj nasvetov, ki so bili vredni upoštevanja. Literarnemu tajniku priporočamo, da naj si poišče zadoščenja pri sod-' litji, kar je že enkrat v nekem li stu obljubil, da bo to storil. Al i smo odločno proti temu. da bi st kaj mešetarilo z Liginim premoženjem. Sklenili smo. da eno kopijo te resolucije pošljemo (Jlasu Naroda, drugo pa glavnemu tajniku Slovenske Lige. — Predsednik Lovrenc Trobec, tajnik Anton Sotler, blagajnik Ant. Sturm.
Chicago, Dl. — Zadnji teden sem dobil pismo od enega naših rojakov iz Wisconsina, v katerem me vpraša radi delavskih razmer v naši slavni zahodni prestolici Kako in kje mu je bilo mogoče priti do mojega naslova, mi je neznano ter si tudi ne bodem glave vbijal radi tega. Mogoče bode prihodnjič sam toliko prijazen, da mi na to vprašanje odgovori. Ker pa vem, da se drugi rojaki tudi s tem pečajo, sem se odločil v našem dnevniku odgovoriti na njegovo vprašanje. — Kar se mesta tiče, imamo sedaj približno 100 tisoč brezposelnih delavcev mož-kega in ženskega spola. To število se bode povečalo najmanj za 25,000 v teku treh mesecev. Radi tega je sklenil mestni odbor že sedaj skrbeti za to in ustanoviti nekako društvo, kateremu naj bode dana uloga, skrbeti za tukaj stanujoče delavce, posebno za one. ki imajo družine ter jim preskrbeti delo. Torej kakor razvidite. sta med in mleko v obljubljenem Chicagu zmrznila ter "i upanja dobiti delo vsaj za to z,- o. K vsemu temu se je pridružilo 3 5.000 stavku joeih krojače v. Ni potreba misliti, draga čitateljica in čita-telj, da sino sedaj v Chicagu brez hlač. — Razen vseh teh nadlog in težav nas je presenetil mestni župan (mayor) s tem, da je pustil vse gostilne ob nedeljah zapreti. Novica je udarila med prebivalstvo kakor strela z jasnega neba ter ni bilo govoric ne konca ne kraja. Vzrok temu je večina le nežni spol, kateri upa na ta način pridržati svoje možičke ob nedeljah doma za pečjo. Napravili so velik sjft-evod po mestu, v katerem je bil zastopan večina ženski spol z otroei. Skoda, dragi či-tatelj, da ti ni bila dana prilika ogledati si to zmešano repo. Z rdečimi in zmrzlimi nosovi so korakali, prepevajoč različne šolska pesmi. Kakor Izraelci, ki s- šli \ obljubljeno deželo, drlo se je staro in mlado po cesti in vem. da je marsikatera krasotiea stokala zvečer doma radi kurjih oči. Tudi jaz sem stal ob strani z nekaterimi našimi rojaki ter nehote zapel: "Kianjski sin pije vin, če le denarce ima..." Stražnik me je pogledal po strani, ker me pa ni zastopil, pokima mi prijazno, meneč, da tudi jaz nič ne pijem. -Zadnjo soboto smo praznovali precej veselo. Zvečer, ko sem se domov peljal, sem imel še priliko poslušati mali prepir radi češplje-vih knedelnov. Žal mi je, da ne poznam teh dveh kranjskih kra-sotic, če ne vesta, bi jima gotovo povedal, kako se jih kuha. —- Nikakor pa ti ni potreba misliti, draga čitateljica in čitatelj, da zaradi tega dolgač prodajamo. Kar se moje malenkosti tiče, pre-ženem čas z ribjim lovom, čeravno marsikateri dan sline požiram in na ribe zraven mislim. "Ne sejem nič, ne žanjem nič, pa vendar le živim." Z veseljem sem opazil zadnji čas, da je tudi konkurenca v pobiranju čikov malo ponehala ter imam vsaki večer brez
precej dobro ietev. Kar se pa dobre kapljice tiče. si jo vedno že v soboto preskrbim za nedeljo, tako da tudi ti lahko kaj dobiš v slučaju, da me obiščeš v posušenem Chicagu. Zadnji teden sem imel čast. čeravno me je drugo občinstvo malo }>o strani gledalo radi mojih strganih čevljev, obiskati tukajšnjo največjo vzgoje-valnico in bolnišnico kanarčkov. Nadzornik, posestnik in zdravnik te vzgojevalnice je eden naših rojakov. Vse ptičje hišice so lastnoročno in umetno izdelane, v katerih se nahaja čez 200 teh krasnih pevcev. Bolnišnica je odstranjena od drugih ter pokrita z zelenjem in zdravilnim zeliščem: v nji se nahaja 6 invalidov, žalostno gledajoč na svoje zdrave in vesele brate. Veselje je opazovati te majhne kričače, ki skačejo v. ene palčke na drugo. pojejo svojo pesmico, ne meneč se za občinstvo. katero jih opazuje. Še pred
bliskalo in tako je bilo videti jezdecev obraz.
"Kdo je bil?" vprašala je pla-volasa dekliea, katera je bila vsled nepričakovane pojave i/.ne-nadena.
"Kinch Collins. Mildred!" odvrnila je draga. '"Serif: saj si ga nedavno pri nas videla."
•"Kincli Collins! Šerif!"
Mildred ni odgovorila. Svoje ustne je krčevito stisnila, upotrebiti je morala vso svojo moč. da je zamogla slediti svoji hitri to-varišici; toda njene misli so odšle- drugim potom.
Kinch Collins, šerif! On je bil! Sele nedavno ga je videla v hiši svoje tete. kjer se je par dni mudila: tam je tudi z njim prvič govorila. Kinch Collins, s katerim so se njene misli od onega časa nadalje tolikokrat ukvarjale! Kinch Collins, šele nedavno izvoljeni šerif, o katerem je ljudstvo
toliko govorilo in o čegar prej-mačkom nimajo strahu. če jim1 šnjem življenju <o ljudje različno nič noče. Tudi jaz sem kupil ene- govorili. Nekaterim je bil pravi
ga ter napravil s tem moji izvo-ljenki veliko veselje. Ker se ravno božični prazniki bližajo, tudi
desperado, drugim navadni ropar, junak in dobrotnik. Oni večer, ko je obiskala svojo teto. ga j<* skriti lahko, draga čitateljica in či-j vaj skozi okno kraj verande opa-tatelj. presenečiš svojega Ijubče-; zovala. medtem ko je on ilobro-ka ali ljubico ali pa soprogo z e-, srčno se smehljaje gledal male nim teh krasnih pevcev in vem. otroke njene tete, kateri so se na da ti ne bode žal. — Mogoče se "dvorišču igrali. Na njegovem vam bode čudno zdelo, da nič od obrazu ni zamogla niti sedaj, niti vojne ne pišein. Vsi časopisi so kasneje, ko je pri večerji sedela polni vojnih vesti, tako da včasih njemu nasproti, opaziti ono, iz če-v spanju pet metrov visoko iz po-'gar bi zamogla sklepati ravnokar ste)je poskočim, meneč, da me navedene njegove lastnosti. Mil-streljajo. Tudi vsi drugi imajo, po ] dred je prišla, iz iztoka; bila je mojem mnenju, že ušesa polna od prvič v takozvanem "divjem za-tega klanja, radi tega je bolje, tla J padu" in v soglasju z naravo
Potem je pričela prirejati \ t-
čerjo in medtem, ko je pripravila krožnike na mizo. izpraševala je Josie o sosedih in o najnovejših dogodkih v mestu, doeim se je Mildred zamislila.
V kotlu, v katerem se je kuhal črtj- je pričelo šumeti. Mildred se je nekoliko ogrela in postalo ji je prav prijetno, ali vendar je bila vznemirjena. Ona je opazovala na stenah viseče slike ključarjeve rodbine. potem sliko George Washingtona. Skušala je poslušati govor ključarjeve žene. toda to >e ji ni posrečilo. Postajala je vedno bolj nemirna, dočim je v srcu želela, da bi bila blizo Kinch Collinsa. Zunaj je razsajala nevihta. dež je lil v potokih, blisk je sledil blisku in vsled neprestanega groma se je zemlja tresla. MiUlred se je nehote pretresla, ko so se vrata med ključarjevo
i
neizmerno veliko povoda kjstek. podo lovoljnosti in si odtujili vee- imel otrok
dali
nezadovoljnost
ji del prebivalstva, ker smo prepovedovali romanja, zatirali \ iš-je stanove, omahovali med pre-j t i ran o trdostjo in slabostjo, lali-1 komiselno oddajali dobro plačana j mesta in nismo znali najti prave- j ga temelja za razmerje med gospo- I dujoeinii in podložnimi elementi.:
•ben rogu. Nadalje je
dva močna zoba. roke brez prstov, ki so do laktov bile podobne živalskim nogam. Ta ne-
stvor
SO
ime I
je živel le za Marijo
dva
dni.
ii p
Krst;
Anton Lang mrtev.
Anton I-ang. slavni predstavija-lec Krista v Pasijonskih igrah v
Oberammergau, ki je stal v polju kot nemški vojak, je padel v bojih v Vogezih. Tozadevno poročilo je dospelo včeraj na nje-j . go ve sorodnike v Matiaotvoe, | —— Wis., ter se smatra avtentičnim, ker prihaja od nemške vlade. —i go-:
Cekini na njivi.
Neki kmet i»a Španskem je ne-vno k:ij'i! tik francoske mej*' • ■•■ > njivo. Sredi njive je stala zelo	Izsušena hruška. K<>
Je k:a.
izruvii!
imajo Pllovii
drl
ter 1 k t
km tja vredn
S pod d ouisa XI 2r>,(.<!!> ,bi najdi
)o
korenine reninami
'. Cekini frankov. >lj. po!o-
ISCEM
katera
Pred meseei pa se je poročalo, da[po>i 1. !' hišo in zapori odprla. A' sobo je' ni bil Lang vpoklican v vojake.l prihajal mrzel zrak in veter bi! V newyorskih nemško-ameriš-j ,!x 4!». skoraj vrata, med katerimi se je kili krogih ?e zelo dvomi o smrti
F. P ril

Oriska. —101
N. r
pojavil neki možki. izruval.
I.ii je Flemming. ključar, teri
i a. Neki Nemec zatrjuje po-i
ka- zitivno. da ni bil 1.
ang nikdar v
SAMO DO 31. OKTOBRA.
je malo preje nesel jetnikoiu\-0j,li	jQ ,!a je njegova žena pi-1 odločili razoFodati tio ZVlŽA\1
večerjo. Prišedsi v kuhinjo.Je, sala	liekemu tukajšnemu prija-lCENI ŠE 6000 AKROV naše
zagnal posodo na kuhinjsko mizo. J jn	(-]a
Ko mu je soproga predstavila obe deklici, ju je prijazno pozdravil. Pride še.)

Lin. "e.
Laugu ni f
iti v vo-
NAJUOL-JŠE ZEMLJE v od 40 do 16!) akrov skupaj,
I Morda so se vendar ponesrečili. | Washington, D. C., 21. okt. — j ^Mornariški department je še ved-! no brez poročila glede šestih častnikov. ki so izginili z jahto "E-
• ^	,	...... „ elipse" in ki so bili preje inter-
! A Giornale d Italia" pise Os. Ilirani na nemgld križarki «<J&on.
Feliei o tripolitanskih dogodkih :| pvmz Wilh(.lm-- Kljub vsemu
' — Spotuladi je bil položaj pae -
Italija in Tripolis,
molčim. — Janez Navihan.
Za dolžnost.
Povest iz ameriškega zapada.
vseh deklet, bi tudi ona najraje pridobila moža, kateri je napol an gel j, napol vrag. Šerif pa o svojem prejšnjem življenju ni hotel mnogo govoriti in se je prav spretno izognil vsem vprašanjem glede njegovega prejšnjega življenja. Njegov obraz je ostal vedno enako dobrosrčen, le tupatam
.I zelo resen, vendar ne tako. da bi se bila morala izprazniti strate-gična črta visoke planote Gurian in Djebel Nefusa. Meseca marca
iskanju se ni moglo nikjer zaslediti te jahte.
Triesta se ne bo procesiralo. _ Washington, I). C.. 20. oktobra, m aprila je delavnost vstašev po- (;hisom nekega poročila, ki je do-nehala, morda vsled vplivanja Be-j spelo danes na. državni depart-rolina in Carigrada na moliame- ment iz Londona, se je konečno dansko prebivalstvo v naselbini, opustiio proces proti mladi To mirovno stanje je hotelo vr- Kenneth 'i'riest, nekdanjemu so se njegove dobrosrčne temne' hovno poveljstvo v Tripolisu iz-'.piku Princeton vseučilišča, kate-oči Čudno posvetile. Baš v njego- koristiti in izvesti politično-voja- j r<*ga se je dolžilo špijonaže v prid
.ško akcijo na vzhodu in zapatlu. i Nemčiji. Odredba je izšla na za-V zapadnem pasu je prevzel to	državnega departments, ki
na prošnjo
nu di-
I.
Bližala se je nevihta. Od severa- vih očeh je bilo uajtl njegoVo tlu.
zapada semkaj so prihajali gosti So: jasuo in vendal. neraznmljiw. ,	JC „ lo ...... ........
rdečkasti veterni oblaki. Ozračje 0na iste so med pogovorora ^ polkovn/k Miani drzni o- je posredoval v zadevi
nI O m l 1'liii i ti c</trt*n'iin m vir/A L	.	» i t	. ^ .	I	c i
je bilo mirno in soparno in žužel- večkrat pogledale -Mildred, kate-i svoiiteli Kessani ki ie imel 2fl k.- v prerijski travi so utihnile: iz1,.., „., :„ ',.,,.; ,„.]„,.„	, , 0JIT, ' a!ia' kl 11,1,1
daljave „b ol.zorjn je prihajalo'"1^ kole krti rfT^' *tn,> kolonia,n<'	P"
votlo grmenje. Naenkrat je na- ..^f,^ ^	—■ ^
stal veter, kateri je beli prah ee-jti mestu, dozdevalo se ji je, <la
Ste. ki je vodila proti Prowling zopet 0|,čuti magično moč njego-
Pomtu od severa semkaj, ponesel vii. oči. Oni večer gaje vprašala.
seboj. Vetru in prahu sta iimonm ■ \z katerega povoda se poda več-
kljubovala dve dekleti, edina živa. krat v smrtno nevarnost in sedaj
bitja, katera je bilo opaziti na V ji je zopet dozdevalo, da sliši
samozau panje. \ nasprotju -z obljubo, dano ob zaseden ju Tripolitanije, je prisilil slit-sko, misuratsko. tarlinnsko in' muselatko domače prebivalstvo k vojaški službi in organiziral na-1 rodne čete — kakih 3000 mož —1
očeta.
Ženska prignala umer. S-an Francisco. Cal.. 20. okt. — Neka 31 rs. Mary Tamias, soproga sprevodnika, je včeraj zvečer s sekiro umorila nekega AVeiustčina. ki jo je baje že dolgo časa zasledoval i:i katero je napadel v
. _ .	.................... . ,	.v..,	. njenem stanovanju. Odsekala mu
eestl-	njegov odgovor: ''Dolžnost. Miss v0llstv0m domačih poveljni-Jie „1avo ter tn(H druga(x0 ra/me_
"Da bi vsaj prišli do Jail, alij Mildred! Enostavno dolžnost!"" j1™^ poleg njdi je imel v ojače- : sariIa t(ll(, ])e]o }(l]t.sa -e gkrila do zaporov!" dejala je prva, čr- Dolžnost ! — Mildred se je ne- še rav?° toliko število čet z; nato v neki omari. Pozneje se je nooka mlada deklica, kakih osem- hote vprašala, je-li bila tudi dolž-| bolini in ernini moštvom. S to i sama javila pri policiji, najstih let. medtem ko je nepre-'nost, katera je do vedla šerifa! "opotrebno veliko močjo GOOO
stano zrla proti kake četrt milje'semkaj, na skrivaj se je tudi ču-, PuSlc	aprila napadel 12,000,	Nov petres v Italiji,
od • jljenemu mestu. Potem je ve-| dila, čemu ni pozdravil in čemu|m<>ž. Pri	P>n Wad i. Del do-j Iz Rima se poroča: V Avezzanu
ter prah zopet odgnal in sredi le- jima ni ponudil spremstvo. Naj- mačih čet se je izneveril in ople-: je bil močan potres. Število žrtev
brže ni niti njo, niti Josie spo-! nil lastne munieijske in tovorne je baje veliko, znal; ona je želela, da bi to sto-j vozove, drugi del je dezertiral. j
ril; njegova bližina in njego v j tretji del se ni hotel biti. samo'	Nestvor.
glas bi je gotovo pomiril. Ona si-; majhen del Slitov pod Moliame-' ^ vasi na Kiimunskem je cer ni vedela, čemu je temu tako. dom Fensi je storil svojo dolžnost. pov°diIa žena kmeta Teofila Fili-
senih poslopij, katerim sta se dekleti približali, pojavila se je dvonadstropna zidana stavba.
po-
"Da bi vsaj do tja prišli! navijala je prva deklica.
Njena spremljevalka, visoke rasti in vsekako starejša, je po- se bliža neizogibni usodi in veliki gledala tudi proti mestecu.	nevarnosti.
';Saj vendar ne bode nastal ci- lvmalo nato sta dospeli do po-klon, Josie?"' vprašala je svojo slopja iz rdeče opeke, do zaporov, tovarišico, medtem ko je opazo- Vrata lesene stavbe, ki je stala
vala vedno bolj temne oblake. Ne, hvala liogu. ne. Vsaj jaz
toda dozdevalo se ji je, kakor da Le 700 do 800 domačinov se je Pescu žensko bitje, ki je bilo bolj
vrnilo nazaj v Syrto. Do 100 so. P0il°,>n0 govedi kakor pa člove-jih pobili vsled izdajstva razi ju-j ku- Xa -lavi ^ il1iel° naPreJ štr' Čeni askariji. razen tega je dal 1 (Ialira	»»•">	1*«
polkovnik Miani nekaj četaških voditeljev postaviti pred vojno so-
žijo ob glavi postaj; ter o Wis., M a rim vse potrebm šole, cerkve, žage, banke dustrijelnih tudi že lepo
it U \V
kosili ki le-
igl in ukee.

in
• go
odi<
Kakor: mlekarne, drugiii in-n kjer je jakov slo-enskih farmarjev nas ljeniii. NAVADNA CENA omenjeni zemlji je od 20 do :{."> dolarjev na
arker, a DO KONCA TEGA MESECA jo za morete kupiti po ZNIŽAM < ENI. in sicer od $10 do S18 aker. Kupni pogoji so: aii vee na \-;<kili 40 akrov, ostalo ne obi*(»ke po dogovoru, zamudite te ugodne prilike vam ne bode nudila nikdar 'odrobnosii »i oi.i.iciui« ii zplačno.
in poji Pišite,
na i Nt
ker se
več. P< Inte bi pridite veljavi, na:
A. MANTEL. AVausaukt e, Marinette Co (16,18^0,22,25,27—10
tiw-
an oolje > znižane cene v
nila li
Wis
> lo VC! in okoli.
NAZNANILO.
cm v Pittsbnrghu, Pa., . ki so mi pošiljali svoje harmonike v popravo, naznanjam, da sem se preselil i/. Pittsburgha, Pa., .">412 Carnegie Ave., na 3(51 Victor Ave.. Detroit, Mich. Srčni pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike, posebno pa družini Smrekar. (22-26—10)	Joseph Knss.
EDINI SLOVENSKI KROJAČ V PITTSBURGH-U,
PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno
KROJAČiNiCO,
v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke.
S spoštovanjem
RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St., Pitt.burgb, Pa.
kraj zaporov 111 v novala jailorjeva
kateri je sta-(ključarjeva)
7 " *	7	*	«" 1---- " *	#ji > d \ JV 1JUV.CI1 Jt > CI J
tako menim!" odvrnila je Josie. obitelj, so se takoj odprla, kakor "Dosedaj še ni bilo opaziti tro-jhitro sta deklici potrkali, in rdeči vogelnega oblaka. Toda — oni ogenj, ki je gorel na ognjišču, ju
dišeč in ustreliti. Nato so se na en mah uprli vsi rodovi, katerim so pripadali po nedolžnem u-
morjeni in ustreljeni, so oblegali Beni Flid in Tarhuna. Po 40dnevnem obleganju se je po-
T'pomiki j TflfTintifi
ood košato hikorijo
Zojiet je nastal veter, kateremu je ponovno sledila tišina, katera navadno nastane pred nevihto. Nad obema deklicama je skakala ptica od veje do veje; šuma, katerega je povzročilo skakanje ptice, sta se deklici dokaj zbali. Baš
rdeči oblaki značijo o bližajoči se! je čarobno obseval.
nevihti. Pojdivi pod ono drevo.j ''Mrs. Flemming", vzkliknila ...	-
da se malo odpočijevi. Jaz ne mo- je smeje se gospodična Josie.1 lzkllsala tarliunska posadka pre-rem iti dalje, kajti jedva še di- medtem ko se je vsedla na stol 1,1 tl .skozi uporniške vrste, toda' ham!"	| kraj ognjišča, ' usmilite se naju! o])rnila se je v napačno smer in
Naslednji trenutek sta bili obe Midve sva popolnoma premočeni, j obkoljena.
Od hikorijevega bajerja pa vse 1>0 Padcu Tarhune in Beni Uli-do sem sva tekli! Mildred — oli!]da se Je razširila vstaja kakor ku-To je Miss Shelby iz Philadelphi-j ^z Gurian in Djebel Nefusa. je, moja sestrična, Mrs. Flem- General Tassoni je ukazal, da se m ing!"	izprazni celo visoka planota, kar!
Debela in majhna ključarjeva so- se je moralo izvršiti tekom par proga se je nekoliko pripognila ur ter se je v Gurianu bolje po-ter krepko stisnila Mild red i no j srečilo nego v Djebel Nefusi. Po-pred njima v travi je pričela šu-jdesnico.	•	sadke iz Nalut Fassada in drugih
meti neka žuželka, katera je rav-j ' Dobrodošle! Dobrodošle!" je krajev so na umikanju našle že
no tako hitro utihnila, kakor se dejala večkrat in vedno iskrene je oglasila. Drevesa so se pričela je. "Odložite! Evo", pri tem je vpogibati in nekako šepetati; gr- pričela s predpasnikom brisati ši-
movje se je vleglo na zemljo in povodna kača, katera se je grela na kamenju kraj bližnjega močvirja, je tiho zlezla in izginila v močvirju.
Zopet veter! Po drevesih je pričelo šumeti; debla so se pričela vpogibati, stokati in vzdihovati, dočim je bilo v zraku čuti žvižganje. Veter je nosil po zraku listje in odtrgano vejevje: potem zopet tišina in nato je pričela razsajati nevihta.
Deklici sta pričeli bežati. Rdečega zidanega poslopja ali jail-a (zaporov) ni bilo več videti. Da-siravno je bila šele četrta ura popoldne, je povsodi vladala tema.
Kmalo nato je dirjal mimo be-
žeč ih deklet na spot enem konju velikega truda pred gledališčem jezdec. V tem trenotku se je za-
rok skleten stol, katerega je pomaknila do okna, "sedite tukaj in pogrejte si noge. Oh, my! Kako ste mokri!" je vzkliknila in prijela za njune premočene čevlje. "Kako vreme!" pristavila je potem. "Takoj bodem pripravila čaj. Da bi odšli pred večerom do-mev, tega niti misliti ni treba. Ostanite pri nas za "souper". Mnogo vama sieer ne morem po
zasute vodnjake ter so se boreč pretolkle do obale.
Šele v prihodnjih časih se hoda častili številni junaki in žrtve, ko se bo pisala zgodovina tripolitanskih dogodkov v maju in ju-ju. ki jih italijansko ljudstvo ne pozna, ker se cela njegova pozornost in moč ni smela odvrniti od narodne vojne.
Usodna je bila uporaba domačih krdel poleg rednih mešanih _ čet. Glavna stvar je bila pa ven
je feikj drnStvo namenjeno fcapiti banldio, »asiaro, t«zi je oii b a as icairumente, tape itd., ali pm kadar poireboietr- uro, verižico.'pnv-e pr'tan itd., n« kupita prej nikjer, da tndi caene laceni vprašate (Jpralante Vas stane lo 2c pa si bodete prihranili dolarje
Cenike, več vrst pošiljam breiplaCno. PiSiie ponj,
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa Box 328.
streei, toda upam, da vama bode!tlar ta- <la s<? Tripolitanija ni ino-teknilo."	v enaki meri upirati nevar-
Josie kakor tudi Mildred sta "ostim. ki so izhajale iz splošnega hoteli prvotno prijazno ponudbo J mednarodnega položaja, kakor n. odkloniti, toda mala gospa ni lio-'pr. Tunis in Egipt, ker Tripolita-tela o tem ničesar vedeti. "Flem-J nija sploh ni bila še nikoli po-ming vaju bode kasneje z "bug-i polnoma pomirjena. Že z aneksij-gvjem" peljal domov. Kruli, mo-jskim razglasom z dne 6. novem-lasses, slanina in jajce, to vama(bra 191-1 smo žalili verski čut mo-
gotovo ne bode škodovalo.
I
dobit« "GLAS NARODA" zkoxi itiri mesec« dnevno, izvzemši nedelj in po-itavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobit« tedensko 36 etrani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaš* dnevno poročila z bojišča in razne ali ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen.

hamedancev. Tudi kasneje smo o»obj« liita j« organizirano in spada v ztrokovn« unij«.

GT/AS NATt>OT>A,22. OKTOBRA. 1915.
V Gorici.
Privadili smo sc, kar nas je o-stalo, marsičemu, se bolj pa smo se odvadili temu in onemu; čas pa drvi nevzdržno naprej. Italijani so še vedno tam, kjer so bili prve ilni, naši junaki prav tam kakor izpočetka in nestrpno čakajo, da jih spuste naprej. najprej čez Brda in Furlanijo proti Vidmu in
He net kam.
Že nekaj tednov, od konca julija ntiprej, ni več velikih bojev v bližini Ciorii-e. Seveda še vedno prileti kaka granata v mesto a!i likulieo, kjer kaj poruši ali pobi-je, a le po malem, naši topovi se oglašajo le bolj poredkoma, samo časih je čuti ponoči prasketanje pušk in ragljanje strojnih pušk. Večkrat pa grmi tam od daleč čez Kras ali pa čez Kanalske Jirihe. Vedno pa brenči ob določenih urah. ako je vreme ugodno, v zraku nekaj zrakoplovov naših ali sovražnik. Nič posebnega več. nič novega! Enoličnost v dogodkih in življenju čezdalje raste, pozorna napetost pada, v bojni črti
živimo kmalu brez zanimanja.
•
Nedavno ^o me posli zanesli na višji hrih. Rilo je proti večeru, nebo proti Furlaniji in Hrdom v krvavi zarji. Iz bližnjega hrastovega gozdiča sta bruhala dva večja topova smrt proti feapadu. Zrl sem v smer njih groznega tuljenja.. .. Tik nad Krminsko goro proti severovzhodu so se dvigali velikanski oblaki razpoklih granat. Italijani so tisti čas obstreljevali vnož-_ Knisi prav »»1» Soči. Sree mi je drhtelo veseija! Dvakrat, če ne trikrat so pridrli že na vrh pri Sv. Mihaelu, zdaj pa morajo z nova začenjat i in Meer prav v dolini. To je Sisifovo delo, ki ga v vsi brez-upnosti zaslužijo. Tam doli globoko v Furlanji okoli Ogleja pa je nekaj velikega gorelo. Sele mrak me je spravil domov.
Dva dni kasneje je bilo v uradnem poročilu, da so naši razbili velik sovražen tabor pri Krminu. tla so Lahi brezuspešno obstreljevali naše postojanke ob dobrdob-ski planoti.
•
Naš širom domovine prosuli fitrie se je v Gorici naveličal in je, kakor toliko tisoč in tisoč drugih, odkuril v kraje, kjer ima človek vsaj kdaj nekoliko miru. Ni mogel več spati, jed se mu je upirala, žeja ugašala, tobak mu ni več dišal, delati se mu ni ljubilo več. Nekoč mi je polnil pnevmatiko. Tako je bil zamišljen v vršanje zakoplovov, da je v potu obraza gonil zračno stiskalnico, dokler ni gumijevo črevo počilo — kot top! "Srapnel. šrapnel!"' zavpil je stric in se krčevito prijel za koleno. V strahu sem stekel k njemu, toda, hvala Bogu, iz strahu se je rodil smeh. vsaj pri meni, ne pri stricu. On je umolknil, in molčal več dni. dokler ni odpotoval. Bojim se, da je najino prijateljstvo nekoliko trpelo radi nesrečne preperele pnevmatike!
Vsakdo ni tako srečen kot moj stric, da jo junaško potegne kam drugam. Kaj bi dal moj veliki prijatelj (prijateljstvo ni sicer majhno. a on je brezdvomuo večji), da bi bil v zavidnem položaju mojega strica! Ko se srečava, in srečava se tudi večkrat na dan, ja-diknje in toži, da bi se «ra Lahi u-smilili, če bi ga čuli, in ne pošiljali več granat in drugih nepotrebnosti v Gorico. "Kaj je hilo tega meni treba!" je ponavljal venomer, ' zakaj sem se dal ujeti, da ne morem nikamor, ko bi se mi dru{rje godilo. kakor se »rodi milijonom ljudi, ki mirno jedo in pi-jo in spe in ne vedo o vojni nič! Zakaj je moralo to doleteti mene! Tako je godel več časa.
Nekoč sem mu jaz zagodel in zdi se. z uspehom takole: "Kaj pa menite, prijatelj, da ste zgneten iz drugega in morda celo bojšega testa od nas, navadnih Zemljanov? Ko trpe milijoni, in sicer hujše trpe kot mi GoriČani, zakaj se o zirate na one, ki od vojne niso prizadetiS kako pravico zahtevate, da vas usoda posadi prav na mesto, ki si ga sami izberete/'
"Kaj hočete, jaz sem bil navajen h' udobno živeti in gospodovati. Zdaj pa v tem bednem položa ju! se je upiral prijatelj.
" Hvalite Boga, da Vas je spra vil v stiske. Zdaj ste na vrhuncu življenja in moči in niste še prav nič hudega doživeli. Kaj ni to žalostno* Prej ali slej pride tudi k vam bela žena in vas odvede, \ vojni ali v miru,* a pride gotovo. Kako umrete T Kako vam bo pu stiti življenje, ki je bilo za vas brez trpljenja? Jaz sploh ne cenim življenja brez muk in skrbi, dela in
boja. Trpljenje šele osoli življenje in mu daje vrednost!"
'Srečen temperament, dobre živce imate! Jaz Vas zavidam!"
"To 111 temperament, to niso živci, na kar se izgovarjate vi in toliko drugih. Odprite oči in glejte neizmerno bedo okoli sebe. Potem pa vprite pogled v sebe in svoj položaj in priznati morate koliko ljudem se godi neštetokrat slabše od vas. kolikokrat slabše bi se vam sploh utegnilo goditi v tem in vsakem slučaju! Ta notranja izkušnja daje meni mir in za dovoljnost; poskusite še vi to staro. a zelo uspešno sredstvo!"
"Vse prav, vse prav! Kako sem postal majhen, prav majčken!"
"Tudi za to spoznanje hvalite Boga! Ker se ne štejem sam za dosti. se moram čuditi, kako ta skoraj nič tako dobro izhaja v tem Iren ju in vrvenju."
"Srečen človek! Jaz bi že vst prenesel, a grozno me mori in muči brezdelje. dolg čas, samota, ko vsemu temu nisem bil vajer^!"'
"Tudi to je dobro. Odkrito vam priznam, da sem nekaj časa tudi jaz trpel radi nenavadnega brezdelja, ko smo navadno v poklicu vpreženi dan za dnem in si vedno želeli v vsakdajni gonji nekoliko oddiha. Ta oddih imamo, mir, kakršnega nisem imel že nad dvajset let. Meni je začelo to zunanje brezdelje ugajati, ker sem se lotil notranjih zanemarjenih del. Zlezel sem na kaščo svojih možgan in našel strašen nered, polno stare šale, pajčevin in smeti. In tak nered je povsod v moji notranji hiši. Zdaj spravljam, pometam brišem, krpam, čistim, sežigam staro ropotijo, skratka, dela dovolj, posebno ob samotnih večerih, da čisto pozabljam na vojsko!"
"Z vami rad govorim. Pridite kaj k meni. imam izborilo vino me je povabil. "Tako-le zvečer, kajne?"
V balonu nad soško fronto.
Bilo je ob 11. uri 30 minut dopoldne; stopil sem v košaro. — 'Balon kvišku!" je poveljeval stotnik L., in nestvor se je dvignil — ne sicer ravno kakor "ponosni orel", pa vendar podobno — in nas odnesel s seboj v zrak. Z začudenim dihom sem se dvigal prvo tridesetorieo metrov. In že smo dosegli višino 300 metrov, torej višino Eifelovega stolpa. Nt opazno, a neprestano smo se vspe-njali višje, brnenja odvijajoče se vrvi nismo več slišali." Sedaj sem s»"cl pogledati naravnost navzdol. bili smo že 500 metrov visoko — je bilo je prelepo! Kakor v vznemirjenem mravljišču je vse vrvelo tu doli; po cestah številni vozovi in avtomobili, prihajajoče čete, vrvenje v raznih taborih in na prejemališčih na kolodvorih, kjer se dele potrebščine za čete.. Mogel sem samo še gledati in se .citi, ko se ie končno — v višini s00 metrov — na jugu pokazalo našim očem lepo sinje morje na daleč blesteč se Tržaški zaliv in cela obal noter do beneških lagun, proti zapadu obširna in plodna soška ravan do gora z mnogoštevilnimi večjimi kraji in neštetimi manjšimi gnezdi. Vsled prekrasnega splošnega prizora bi bil kmalu pozabil na ono. kar mi je bilo najbližje: na Doberdobski planoti — kakor tudi na celi bojni fronti, ki se je mogla od tu gori precej pregledati — se je vršil živahen artilerijski boj. Na tej in oni strani so se rza poka vali Šrapneli in težke in manj težke granate so razgreble v zemljo svoje žrelom podobne lijake ali pa se >b trdnem apnencu razletavale v kosce. Globoko, globoko pod nami se skušajo ljudje drug drugega »boriti. Kakor črn črv se vije sedaj po beli cesti korakajoča množica čet: in na oni strani v sovražni deželi se tudi rinejo črne črte po poteh bliže in bliže, dokler ne iospo v doseg naših topov ter se razpiše. Kakor tudi ostane neopazen tisti, ki se skriva v grmovju in se ne ozira kvišku, tako hitro se spozna obraz, ako kdo pogleda navzgor, četudi ne kot bela, pa vendar kot svetla točka, razloč-iejše vsekakor z daljnogledom raznih lepot in zanimivosti. Čas je priganjal; spodaj na pristajali-šču se je že pripeljal "gulažni top za moštvo, ki je opravljalo službo pri balonu. Zato je šlo po telefonu povelje: 'Balon dol!" Neopazno, kakor smo sc bili dvigali, se pomikamo zopet navzdol. Polagoma je izginilo izpred naših oči morje in Širna pokojna ravan in laljne gore za najbližjim gričevjem. Po cesti je ravno prišel voz in sveža slovenska kmečka dekleta, :ci so sc vračale t;u me^i, so nam mahala in uus prijazno po-;
zdravljala. Človeški klopčič je po-tezal za vrv. t \očo na kolesu in se bližal pristajališču. In ko smo bili v dosežni višini, je nekaj krepkih rok prijelo za košaro in ja nalahno potegnilo navzdol.
"Strojniki."
Poveljniki oddelka strojnih pušk in njim prideljeni vojaki se v boju kratko nazivajo "strojniki." —
Strojne puške imajo nalogo, neposredno podpirati infanterijski ogenj in nudijo voditelju možnost. da se razvije kar naj 1 jutej-še streljanje. Ako je poveljnik strojnih pušk prisotnega duha in jih postavi na odločilno mesto, tedaj pripomorejo pri napadu, kakor tudi pri obrambi infante-,riji do silne premoči. Uporabnost strojnih pušk je zelo mnogostran-ska zbog njihove lahke premak-Ijivosti, ker se lahko vzamejo s seboj v vsako infanteriji dostopno ozemlje. Med maršem naprt-ljajo strojne puške na tovorne živali, tako da dospejo oddelki istočasno s pehoto. Često bi se lahko čudili, kake zapreke zamorejo premagati mali konjički in kaj vse se jim pripisuje v vojni. Naš bataljon je dobil povelje iti v neko vas, kamor je peljala le ena sama pot po velikih ovinkih. Majorju je bilo dano na razpolago izbrati smer in sklenil je. po ravnem ozemlju v najkrajši smeri dospeti v vas. Nam tudi prav.
Po poti smo šli mož za možem čez lepe travnike, skozi male gozdiče. koruzna polja in tupatam je priskakljal kak potoček, ki smo ga prekoračili. Bil je krasen jesenski dan. mi vsi židane volje. Pri predstraži je korakal častnik z busolo. kot kažipot. Nanj smo se lahko zanesli, saj se je izkazal že večkrat, bil je specialist buso-le. česar pač ne zna vsakdo. Brez skrbi smo zato korakali vsi za njim in če nam je bila pot še tako zmedena, vedeli smo, da je to prava smer.
Nakrat je obtičala brezkončna kolona. Treba je bilo prekoračiti precej širok, skoraj pol metra globok potok, čez katerega so položili infanterijski pijonirji kot brv drevesno deblo. Kako torej čez? Kakor plesalec po vrvi! Če nas bi tedaj videli oni političar-ji. ki vežejo otrobe doma pri pivu in vinu. se bi divili razposajenosti in veselemu vriščii. ki vlada često na fronti, niti dve uri oddaljeni od sovražnika. Najbolj prekanjeni so bili v par skokih na koncu brvi in še v enem na drugem bregu. Bolj previdne, boječe može pa so tovariši enega za drugim pometali v vodo. Zgoraj na drugem bregu je stal naš poveljnik in dopustil moštvu kratko veselje, tudi sam se zadovoljno smehljajoč. Bil je za mnoge to zadnji smeh, kajti prihodnjo noč smo bili hud boj in imeli veliko izgub. Toda. o strojnikih hočemo pripovedovati! Ko so prišli mali konjički na breg. so jih vojaki prav enostavno privezali po vrsti za repe enega za drugim kakor v verigo, najpridnejšo žival so pa pognali naprej. Ta je prav ponižno vlekla eelo procesijo za seboj, ki je tudi potrpežljivo in krotko sledila.
Strojniki so uganjali svoje šale na deblu in na drugem bregu so pognali tovorno živino dalje.
Brž ko dospe četa v učinkujoče ognjeno okrožje, se morajo puške odprtrjati in moštvo jih ponese v boj. Tovorne živali pa stoje pripravljene v dobrem kritju zadaj za fronto. Del moštva je določen za postrežbo pri strojnih puškah ostanek pa je municijski oddelek in mora skrbeti za pravočasno nadomestilo. — Iu strojne puške požro veliko, strašansko veliko municije. Stotera in tisočera smrt preži v njihovih nabojih, ki morajo biti vedno napolnjeni.
V Karpatih smo videli, kako previdno so skrili naši strojniki svoje puške pod sneženo odejo, da so s tem otežkočili Rusom o-pazovanje. Videli smo te odlične ljudi, po poklicu ključavničarji, mehaniki, ki so že s seboj prinesli veselje do tega peklenskega stroja, videli smo jih snažiti z ne-utrudljivo skrbnostjo svoje puške, napolnjevati hladilnik s snegom, meriti razdalje, določati cilj streljanju in izvrševati vsa podobna naporna dela z največjo hladnostjo v okrožju sovražnega ognja. Gorje sovražnikovim vrstam, a-ko so v naskoku dosegle ozem-
lje, ki so ga preje določili naši j strojniki za cilj svojemu strelja-' nju. Kakor pada pod koso trava,( tako pokosi predmojster naska-j kujoče.. Grozen prizor za tistega, j ki to prvič vidi. 700 strelov v mi- j nuti! Kadar vodi streljanje bistro oko in vešča roka, tedaj puška ravnotolikokrat za'dene, ako ima pred seboj maso za cilj.
Ker slede streli bliskovito hitro in če je možno postaviti na o-menjen prostor več strojnih pušk skupaj, tedaj zasigura tako streljanje popoln uspeh in uničujoč učinek.
Resno nevarnost povzročajo strojnim puškam male patrulje, ki jih pošilja sovražnik, da bi se priplazile in z napadom vzele oddelek. Temu ne odpomore niti brzo streljanje, tu pomaga samo kri tje, ki ga ima poskrbeti navadno roj ali voj pehote, ki mora varovati pred takimi napadi in preprečiti s skrbnim poizvedovanjem predležečega ozemlja vsako priplazenje.
Po bitki.
Na obvezovališču obvezuje zdravnik ranjence, dva sanitetna vojaka mu pomagata. Najprej iz-pere rano. nato jo obveže; več tu ne more storiti. Z razstrcljenimi čepicami in od smodnikovega dima začrnelimi obrazi, toda smejo") se. prihajajo lažje ranjeni in so cisto nepoČakani, dokler jim zdravnik ne reče: — Nič ni hudega. tovariš; za par tednov greš domov, potem se pa lahko zopet spraviš nad Ruse! — Nekemu staremu črnovojniku visi palec ie še na kosu kože, toda on se ne zmeni za to in pravi hladnokrvno: -- To se človeku laliko zgodi tudi v navadnem življenju.
S hitrimi, a negotovimi koraki s? bliža obve?ovališču avstrijski častnik. Njegov obraz je bled. — ustnice sinje, krvave žile mu pre-prezajo oči. Ko tako prihaja bliže. ni opaziti, da bi bil kje ranjen. Pomeša se med ostale ranjen ce: pred zdravnikom postoji za hip in lovi sapo. Iz ust mu pritečejo pene, zavrti se okrog svoje osi in zgrudi: njegovega trpljenja je konec. Krogla ga je zadela v srce. vendar je imel še toliko moči. da je prišel na obvezovali-šče. —
Dva močna Ogra prinašata na rokah težko ranjenega ruskega prostovoljca. Previdno in nalahno stopata, da bi ranjencu ne prizadevala prevelikih bolečin, toda en pogled pove, da je tu vsaka pomoč zaman. Neki vojak, ki zna rp.ski, se nagne nad umirajočega in sliši, kako z zadnjimi močmi šepeta besede: — Saj nisem bil hud na vas, nisem vas sovražil, zakaj ste me umorili? Bog, živel bi rad!....
Ranjenci so obvezani in na no-silnicah jih nosijo z bojišča. Na osamelem bojnem polju ostanejo le mrtvi in umirajoči. Tam leže na mrzli grudi, in kar je bilo živemu muka, je umirajočemu olajšanje. Zdravnik pravi, da neznosni mraz lajša ranjencem smrtno borbo. Ta simpatično lepa, mila. s tihimi jelkami obdana pokrajina, ta livada, katere snežne odeje se pozimi nihče ne dotakne, je sedaj polna majhnih, krvavih luž.
Kakih 20 metrov od bojišča, ob gozdnem robu, kopljejo vojaki dve globoki jami. in skozi mrak, ki ga taboriščni ognji le medlo razsvetljujejo, se bližata dva vojaška duhovnika. Oba sta še čisto mlada, iz njunih oči odseva usmiljenje in gorkota; zadnji žarki zahajajočega solnca krvavo zlate križa v njunih rokah.
— In nomine Patris et Filii et Spiritus saneti, ego te absolvo....
—	ponavljata duhovnika neprestano in s počasnimi koraki gresta preko bojnega polja, pripo-gibata se nad padlimi vojaki in se s križem dotikata njihovih bledih čel. Za njima gre zdravnik. V rokah ima majhno ogledalce, ki ga drži pred ustmi na tleh ležečih ; neprestano briše stekleno ploščo in ako se kje pokaže najmanjši znak dihanja, pridejo vojaki in odneso ranjenca na obve-zovališče, kjer se vse stori za njegovo rešitev. — Ego te absolvo .... Ego te absolvo.... — doni skozi mrak.
Nenadoma reče zdravnik: — Prosim Te, velečastni, pojdi sem. Tu želi nekdo s Teboj govoriti!
—	Na tleh leži, stegnjen. čisto mlad vojak. Njegova roka je nežna in majhna in v njej molitve-
nik, ki ga krčevito stiska. Že napol osteklenele oči se na široko odpro. ko pristopi duhovnik in mu položi križ na usta. Z zadnjimi močmi zašepeta: — Praporščak
Oton Helberg____ — Duhovnik
prime praporščakovo onemoglo roko in s tresočim glasom moli: — Oton, te absolvo.... in nomine Patris et Filii.... — In praporščak Helberg zapusti svet s smehljajem na ustnicah.
Sanitetni vojaki nosijo padle junake h grobu. Vsi so v polni u-liiformi. na prsih hrabrostne svetinje. Duhovnika blagoslovita jami. in smodnikov dim, ki se še ni popolnoma razvlekel, se bori z vonjem kadila. Skozi mrak doni za-tegnjeno petje pogrebnih molitev. —
Drugega za drugim, previdno in nalahno, skoraj ljubkujoče, polagajo junake, v grob. Plemei.iti in vzvišeni v svoji marmorni belini leže mrtvi v grobu: izbrisani so vf»i bolestni spomini t- rasni, čudno grozni čas. V er. -robu počivajo častniki, v dru^. ..i moštvo. Ruskega mrliča pokopljejo posebej in na preprost l -v.-n križ zapišejo z rdečim svinčnikom: — Vazul Ternikov.
Počf.si, v enoličnem rit'--.u pada zemlja v grob. Od ognjev pridejo vojaki, in vsak položi tovarišem ^ zadnji pozdrav na. grob kak spominek: — smrekovo veji-v • kamen ali uvelo cvetko. Medtem se je popolnoma stemnilo, in ko se dvigne bleda luna iznad obzorja. zapojo vojaki otožno narodno pesem.
Požar italijanskih bojišč.
Vojni dopisnik Gever javlja iz glavnega stana vojnih poročevalcev :
Topniški boji. ki so dosegli svoj vrhunec v veliki bitki ob Soči. so na obeh straneh pospešili najtrdovratnejše prizadevanje, da se čim preje pride do odločilnih uspehov. Dočim so hoteli Italijani s strašnim ognjem izzvati duševno potrtost naših čet. je topniški ogenj avstro-ogrskih čet iskal le vidnih uspehov. Tako je pred kratkim ena naših baterij povzročila požar v celi vrti italijanskih munieijskih skladišč pri Tržiču, in ko je italijansko moštvo hotelo gasiti, so jih naše granate deloma pobile, deloma razpršile.
Naši opazovalci so temeljiti poznavalci italijanske fronte, ki neumorno vodijo ogenj baterij na vojaške predmete, vojašnice, častniške stanove in brigad na poveljstva, kjer ne preti samo materi-jalna škoda, marveč so ogroženi tudi štabi. Neki ranjeni italijanski častnik je nedavno opisal vznemir jenje in grozo, ki jo je med Italijani izzvalo prizadevanje našega topništva, da dobi na muho višja sovražna poveljstva.
Z izvanredno natančnimi aparati je ena naših težkih baterij o-pazovala priprave nekega višjega italijanskega poveljstva za očivid-no posebno slavnosten obed. Vse je kazalo, da pričakujejo odličnih gostov, kar je naše baterije posebno veselilo. Da pre varijo sovra2-nika, so otvorile ogenj v popolnoma drugo smer, tako da Italijani niso niti slutili, kaj nameravajo naši. Ko so opazovalci ugotovili, da se ravno nosi kosilo na mizo. se je smer ognja izpremenila in že prva granat je pogodila mizo ravno v sredo ter ubila celo družbo. Ob drugi priliki so naši opazovalci po daljnogledu spoznali italijanskega generala, ki je svojemu štabu na zemljevidu ravno nekaj pojasnjeval. Našemu topništvu se je posrečilo z nekoliko streli pogoditi dotično mesto in dva dni za tem so italijanska poročila potrdila junaško smrt zaslužnega di-vizijonarja, dveh polkovnikov in enega majorja.
Nedavno je eden naših bramb-nih topov sestrelil sovražni aero-plan, ki nas je že eelo dopoldne nadlegoval iz velike višine; ko se je končno spustil tako nizko, da so ga mogle naše baterije vzeti na muho, je bilo po njem. Preje so pa naši topničarji medseboj stavili, ali ga sestrele s četrtini ali šestim strelom. No, stava je bila odveč, kajti že po drugem strelu se je v zraku zasukljal ognjeni steber in aeroplan je ob burnem vzklika-nju našega moštva treščil na tla.
Slovens ko katoliško
b— a
za zed1njene države severne amer1ke.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v^državt Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL Z A T. AR, Box 547, Forest City, Pa. EL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Sprui*«, Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
H.	tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZAJLAR. 1004 North Chicago St., Jollet, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IYEC. 900 Chicago St. JoUet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh. Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City. Pa
II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaagh, Pa. m. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kan«. L porotnik: MARTIN ŠTEFAN Čl Č, Box 78. Franklin, Kans. EL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., B. F. D. 1. Greea-field. Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku Ivan Telban. P. O. Box 707, Forest City, Penna.
DruStveno glasUo: "GLAS NARODA."
3BE
Za smeh in kratek čas.
Ni mogoče.
—	Ali si pred svojo nevesto pokleknil, ko si ji razodel svojo ljubezen ?
—	Ni bilo mogoče, ker mi je o-na na kolenih .sedela.
Neumna.
Bodoči tast - — iijubi gospod — zdaj mi pa povejte, kaj ste študirali.
Snubce: — Filozofijo!
Bodoči tast: — Filozofijo! Lej-te, to me pa res veseli, zakaj pri moji hčeri boste potrebovali veliko filozofije!
Pogovor.
—	Jaz sem na grob mojega moža nasadila same vijolice: vijoli-ea mu je bila najljubša vseh cvetlic.
—	Jaz bom pa na grob svojega moža nasadila brinje, ker mu je bil brinjevec najljubši vseh šnop-sov.
Ta pa zna.
Ahacelj se toži z Behaeeljem za posestvo. Pred obravnavo vpraša Ahacelj svojega odvetnika, če 1 >i morda ne bilo dobro, da pošlje sodniku par gosi. Odvetnik mu to odločno odsvetuje in pripomni, da izgubi čisto gotovo pravdo, če to stori. Drugi dan je dobil Ahacelj pravdo. Po obravnavi mu odvetnik čestita in pripomni, da bi bil čisto gotovo izgubil pravdo, če bi bil poslal sodniku gosi. Ahacelj pa odvrne-samozavestno : "Jaz sem dobil pravdo zato, ker sem poslal sodniku par gosi. toda priložil sem Behaeljevo vizitko.
.. Pri slikarju.
Gospod: — Prišel sem, gospod slikar, da bi mi napravili sliko moje Vanjke žene.
Slikar: —- Z veseljem, častiti mecen, z velikim veseljem. — Ali imate kako dobro fotografijo pokojne milostive?
Gospod: — Fotografije nimam, ampak tu sem vam prinesel njeno baroko, njeno zobovje, njeno bluzo in njenega mopselna, kateremu je bila prav podobna. S takimi pripomočki jo boste vendar pogodili.
Pri vojakih.
Vojaški zdravnik: — Kaj vam pa je?
Frajtar: — V želodcu imam bolečine.
Vojaški zdravnik: — Kaj bi tako govoril! Trebuh vas boli! Zapomnite si: bolečine v želodcu imajo samo gospodje oficirji!
Vrjetno.
—	Jaz sem nekaj iznašel — nekaj velikanskega! Saj veš, da imajo zdaj že elektroštevce, vodoštev-ce, računske stroje....
—	Da!
—	Jaz sem zdaj iznašel stroj, ki šteje izgovorjene besede.
—	E, ali res"
—	Da! Za poskušnjo sem ga postavil v salon, ko je moja žena imela dve prijateljici povabljeni na kavo____
—	In kako se je stroj obnesel?
—	Razletel se je!
Čas ima.
—	Vi hočete vzeti mojo hčerko, pa se službe nimate?
—	Kavno vsled tega imam čas za ženitev!
Agent.
Zavarovalni akviziter Lisica obdeluje pekovskega mojstra Hlebca, naj se zavaruje proti nezgodam.
Premija je vendar jako majhna, a zavarovani ste potem za vse slučaje. Če si zlomite roko, dobite 3000 K. če si zlomite nogo. dobite 5000 K in če imate srečo, da se ubijete, ste bogat mož.
Dovolj je.
Mlada gospa Helena je obiskala svojo najboljšo prijateljico, mlado gospo Mileno, tla ji potoži svoje gorje:
"Kar obupana sem! Moj mož me zanemarja. Nikoli ga ni doma. Opoldne pride k obedu in ob pol eni je v kavarni: ob osmih pride k večerji in ob pol devetih je že v krčmi ali kdove kje in šele po polnoči pride zopet domu...."
"No. kaj pa hočeš še več", je v skrajnem začudenju zaklicala gospa Milena.
Ni mogoče.
Mož: — Danes sem pa imel na lovu srečo. Sedem zajcev sem u-strelil.
Žena: — Beži. beži, kaj boš take pravil — saj si imel samo deset kron denarja seboj.
Mati in hči.
Po končanem valčku je prišla gospodična Emilija vsa zasopla k svoji materi in sedla poleg nje.
"Ah. mama, ta inžener — enkrat je imel roko višje enkrat nižje in stiskal me je k sebi. . . .,T
"Izvrstno, Milka", je vzkliknila gospa mama. "Na tak način sem tudi jaz papana ujela/'
Postopa®.	r~
—	No, kako se vam je dopadlo kosilo?
—	Prav dobro je bilo. — Prosim, če bi me vzeli tudi na stanovanje.

GLAS NARODA 22. OKTOBRA. 1915.
v'
V
E--=
Jugoslovanska
B --
S
Katoi. Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
GLAVNI URADNIKU
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 17, JBrad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave., Barbertoa Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOIIN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOl'IS < "OSTELLO. Box 5i?3, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, DL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI: >
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISnLAR, 308—fith St., Rock Springs, Wyo. Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL; od društva sv. Cirila in Metoda, Itev. I,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jezusa, štev. 2, Ely. Minn.
JOHN GRAHEK, »t., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna poSiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odiralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Vihar
jo zagrohotal na glas in jaz sem stov velika, lepa, v stoterih bo- Oton Župančič: se grohotal z njim.	okusno okrašena postojnska
Še sedaj se je zdel Muratu do- župna cerkev še ni imela, živijaj toli komičen, da se je za-i Wenigar je začel maše vat i. — smejal na vse grlo. da je zardel častniki pa so sedli ter se zagler j Veter gre.
v obraz ko kuhan rak in so mu dali v leseni kip sv. Štefana z orje jn rije po jezeru mračnem, solze stopile v oči. Tudi župnik dvema, kamenje držečima angel- moti in meša po nebu temačnem, in poštar sta se morala smejati cema v velikem, z zlatom pi'eple- /?an ja megle in ob]ake na ples z njim. ker jasno jima je postalo,1 skanem oltarju. Tiho, mirno, sve-jplane v les da so bili nazori starega ritmoj- čanostno je bilo po svetišču. Le|str(,sa iiras'te Yjje hore stra resnično nevrjetno smešni. | včasih je zarožljala po kamenitem Vzbuni šum od gore do gore,
, _ Metodika! Taktika! Strate- tlaku sablja ali je zacingljala o-
gija! Zaprašene in plesnive bom- stroga. Grenadirji so stali, viso-bastične fraze, ki se jim Francozi ki> plečati in večinoma bradati a-moramo le še smejati! — je de- 1« z močnimi visečimi brkami, sklo-jal ]\Iurat. — In tako sc nam go-; njenih glav povsod prav do ob-
di tudi z avstrijskim lehkomisel-! hajilne mize; ob ramena so se jim Xa škripajoči verandi smo stali nim in uprav samomorilskim pre- naslanjale med sklenjenimi ro-|za roke se z dekleti držali, žira n jem umetnosti ogleduštva. kanu puške z dolgimi bajoneti, ki j bledi gledali zmedeni kraj: Glejta, tu stojim poleg vaju v Po-j so se včasih posvetlikali kakor ie labod, samotni ptič, stojni, a vem. da je že vsa dežela goreče sveče, in nekateri so držali. mirno preVaža, kot da ni nič,
pa ga vrtinči z zemlje do nebes. Dvigne divje race iz ločja, v loku zaveje jih do pobočja, v loku jih vseje spet nazaj____
Fran Govekar:
S francosko trikoloro.
(Konec.)
V tem hipu je namreč stopil na dvorišče berač v ponošenem in dokaj umazanem kranjskem kožuhu, s polhovko na glavi in z debelo gorjaeo v rokah. Ponižno s.- je priklonil in čudno zamahnil z gorjaeo. Takoj se mu je pribli-
nejši, iH-go tudi najpožrtvoval-nejši poklic, ki ga sploh poznam. Treba je zanj prav posebne geni-jalnosti, poguma in samopožrtvo-valnosti, njegovi uspehi pa so prav tako odločilni, kakor bistroumnost, energija in duševna prisotnost poveljnikova. Preverjen sem, da spozna tudi Avstrija velikansko koristnost te naprave, in tla bodo tudi njeni najboljši častniki služili svoji domovini v tem junaškem poklicu; samo želim, da
ve
ni«
1 M ura t in govoril napolglasno f,j n-a vršili vselej častno in uspeš-iijim. Začudila sta se Wenigar j no ie v hasek države! Huebcr, kako so more francoski •neral razgovarjati s kranjskim »racem, a od strmenja sta one-ela, ko sta ujela nekaj franco-1 j Lib besed, ki so prišle gladko in ravilno iz beračevih ust. — To je ogleduh — Francoz! j«* pošepnil poštar in po njego-un. obrazu se je razlil izraz za-vanja in gnusa. Ah, špijon! Nizkotna sred-uporabljajo ti navidezno nad ljubeznivi ljudje! — se je
stva
vse ztrra
llueber pa je iznova zmajal z glavo, saj so se njegova načela povsem križala z Muratovimi, ki pripomnil:
—	Konservativnost v mišljenju in čiivstvovanju je grobokop vsa-kršnemu napredku! Koliko tako-zvanih absolutnih resnic smo že razkrinkali kot laži in samo slepilo. koliko svetih čuvstev smo že zatrli kot plehkih in škodljivih! In koliko jili še bomo! V Avstriji sicer skrbe oblasti, da se vrši ta
al župnik in ves vznemirjen j proces napredovanja počasneje ko bil rad naglo poslovil. Toda j drugod, a tudi vi niste obdani s se je medtem že poklonil, j kitajskim zidom. Za nami pride-o zamahnil z gorjaeo ter od- te gotovo! Da bi le prišli čim premik korakov z dvorišča. je! —
•lutrL zjutraj s.- poslovimo. In Mu rat se je zamislil, se tiho dejal general, ki se je vrni!! vase lmsmehnil ter po kratkem s podoma. — 1'kaz je prišel | premolku pričel:
—	Dovolita, da vama povem svoj doživljaj ! Ko smo brez krvi iz brez dima osvojili trdnjavo Piz-zighettone, ki je zopet in zopet presenečeni Avstrijci sploh še niso utrdili in preskrbeli z živili, smo seveda zajeli tudi več tisoč vaših vojakov. Dobri, zvesti, junaški so ti vaši možje, in če bi imeli prav take poveljnike, bi bil jaz danes še pri Mantovi! Tisto noč po okupaciji trdnjave sem spremljal Bonaparta na njegovih obho dih straž. Naletela sva tamkaj na
, kakor sem ga pričakoval. In prinesel vam ga je ta be-— je vprašal župnik. I>a. ali pravzaprav kapitan m. mojster naših ogleduliov, odgovoril Murat odkrito. Francoski častniki so o«*le-se je hotoma začudil ier. — Oprostite. ... ! — ho-1 še nekaj dostaviti, so pre-l in le energično zmajal z
veselo ozrl v nju-čital na njih gnu
do Ljubljane naša ter da je tudi že Ljubljana padla !
—	Ljubljana? Ali so je premagana podala? — je vprašal poštar živahno.
—	Ali je bila bitka? — je vprašal župnik vznemirjen.
—	Ne, ničesar se ni zgodilo, niti en mož ni padel, toda avstrijska armada se je vendarle umak-
( nila črez vse Ljubljansko polje i prav onstran Save, — je odgovoril general.
j — Brez boja? Kako li je to mogoče ?!
j — Ker je vaša vojska o naših kretnjah povsem nepoučena, ker j misli, da ni nikjer varna.... — skratka, ker nima ogleduliov. ki bi jo obveščali. — je odvrnil Murat. — Mi pa dosezamo uspehe brez krvi in smodnika, kar nam je seveda še najljubše! — In iznova se je zasmejal prostodušno in objestno. — Jutri bomo že v Ljubljani. Tam počakamo par dni in potem nadaljujemo svoj izpre-hod mirni in veseli, kakor doslej in dokler se ne izljubi vaši vladi, da nam ponudi tisti mir. ki ga je odklonila, ko smo ji ga ponujali že sami. Naš cilj je cesarski Dunaj. Ali dospemo tja. to je odvisno od modrosti avstrijske vlade. Ce hoče. se bomo koncem meseca aprila že izprehajali po dunajskih parkih....
Se tisto popoldne so začeli korakati skoz Postojno proti Planini in Logatcu francoski pešci, ki so bivakirali dotlej po vaseh in ob cestah na Reko in Vipavo, za njimi pa je odhajalo topništvo in vozatajstvo. Tudi nekaj častnikov, ki so stanovali na postojnskem gradu, je odjezdilo, nekaj novih pa je dospelo in ostalo v Postojni črez noč. Vse se je vršilo v redu in brez razburjanja. Murat je s svojimi častniki jahal do ITruševja in dajal ukaze, ki so se izvrševali točno in naglo, na večer pa se je vrnil zopet na postojnski grad ter bil pri župniku še zadnjič na večerji. S seboj je privedel še nekaj novodošlih častnikov ter povabil tudi poštarja Hueberja in okrožnega pisarja Seberja,
V župnišču je bilo glasno in živo, vesel smeh je odmeval po vseh sobah in čaše so zvenele. Francoski sovražniki so še enkrat očar-jali svoje neprostovoljne gostitelje s svojo prijetno zabavnostjo, s svojo odkritosrčno liumornost-jo in ljubeznivostjo, a že zgodaj so se poslovili, ker naslednjega jutra je hotela odriniti dalje vsa divizija....
Ko se je drugo jutro odpravljal župnik "Wenigar v cerkev, je začul topot neštetih nog in kopit, rožljanje orožja, grom bobnov in vzkrike poveljujočih častnikov. Hrup in ramovš sta bila slišati prav blizu, in ko je hitel župnik k oknu gledat ,je videl.
med prsti celo lesene brojanicej po valovih svoj beli sijaj....
.....Ipor. ter s.« zasmejal na prlas. nekega starega ogrskega ritmoj-J na so vrata župne cerkve široko
(iospoda sta ogorčena in vo- stra, ki je bil ujetnik ter -je slabo- na stežaj odprta ter da se vsipajo
ska
I k
ari
' za
vama je nepojmljivo, kaj voljen sedel ob stražnem ognju.
Ni naju poznal, in Bonaparte je. prisedel ter ga je vprašal, kako gre Avstrijcem.
— Slabo, — je odgovoril rit-mojster. — prav slabo, ampak [le zato, ker se Francozi sploh ne znate vojskovati. — Kako to? Ne znamo? — se je začudil Bonaparte. — Ne znate, ne! — je ponovil 7. vso resnobo stari Ojrer. — Vojskujete se brez načrta in zmisla. I'a saj ni čudno. Poveljuje vam mlad. neizkušen general, ki sam ne ve, kaj hoče. V tem hipu fite pred nami, v naslednjem žc za nami. enkrat na desni, drugi« na levi. Človek ne ve, kam bi in kako bi! Na tako bedast način vo-jevati je resnično neznosno in proti vsem pravilom! — Bonaparte mn je dal iz svoje tobaenice njuhati ter se je od vrlega rit-mojstra prav prijazno poslovil.
ne? I kajpak, saj smatra avstrij-lda sploh vsako vohun-' eeastno. Nam je to prav. saj so posledice zato Francozom tem ugodnejše. -— je dejal Murat nato z lahko pikrostjo.
Avstrijski oficir, ki bi vohunil, se še ni narodil. in celo civilne ovaduhe poplačuje naša držav« 7. zaničevanjem. — je odpro-voril llueber. lil boječ se. da bi bil rekel preveč, je pristavil: —
Oprostite, govorim kot bivši avstrijski častnik in Je o naši armadi! —
—- Ali to vse mi je docela znano. dragi prospod. in prav nič vam ne zamerjam. da poveste svoje mnenje povsem prostodušno, — ga je pomiril Murat. — Poštenjaki si povedo svoje nazore vselej pošteno in odkrito, pn. brez zamere. Zato pa naj tudi jaz povem va-
uia, da je nele najtežji, najvaž- Ko pa sva zavila okoli ogla, se
_______________
v cerkev goste vrste francoskih grenadirjev v popolni oborožbi. A bilo jih je preveč in cele trume so se razvrstile okoli cerke ter stale v dolgih redih s puškami ob bokih. Pod župniščem in cerkvijo pa so hrzali, skakljali, metali grivate glave gorindol rjavi, be-ii črni in brezasti konji in na njih so sedeli modri kirasirji, zeleni drajronei in beli karabinerji. — Njihovi bleščeči šlemi s črnimi konjskimi repi. rdečimi grebeni in perjanicami. njihove zlate in rdeče epolete, svetli rumeni gumbi ir pestrobojne šabrake so u-stvarjali simfonijo barv, ki je bila prelestna.
Veselo presenečen je hitel "Wo-nikar v cerkev sv. Štefana. Bila je nabito polna. V prvih klopeh je stal general Murat s svojimi častniki, doli s kora na levi oltarja pa sta se skozi rešetke smehljala Hueber in Šeber. Takih go-
ter pobožno molili. Sam Bog je vedel, kam jih je zanašala njihova molitev, kam so hrepenele njihove duše, kod so lebdile njihove misli. Bil je god žalostne Matere božje, ki je vse svoje življenje toliko trpela s svojim sinom. V spominu nanjo so se morda spominjali svojih lastnih mater in pa svojih žen, ki trepetajo zanje v daljni Franciji, in morda so mislili na svoje otroke, ki jih čaka ista usoda, da bodo morali kakor oni v neznani tujini trpeti in boriti se za svojo domovino pa tudi umirati zanjo daleč od rodne hiše na sovražni zemlji, neobj okovan i in pokopani brez križa in brez spomina ljubezni.
Vsa razpela in vse podobe s kri-žanim božjim sinom so bile zagrnjene. veliki zlati oltar se je bleščal v jutranjih žarkih in vijolični mašili plašč župnikov jih je spominjal domačih trat, koder delite prav sedaj vijolice toli razkošno, kakor nikjer na svetu.
Pa se je okrenil župnik in dejal: — Idite, maša je minila! — In nato se je globoko sklonil pred oltarjem, po cerkvi so zarožljale sablje, zabobnela kopita pušk in zazvonkljale ostroge; vsa vojska je padla na kolena. Župnik pa je široko razpel in dvignil svoje roke. se obrnil, se par hipov zagledal v pestrobojno množico, ki je klečala pred njim, ter jo blagoslovil.
Ko je hitel v zakristijo, so zapeli pred cerkvijo nešteti bojni rogovi; peli in vriskali so, da je odmevalo od hribov in šum v brezkončnih jokali. Častniki in grenadirji so naglo ostaviii ladjo, le par kratkih povelj se je culo, in armada se je začela pomikati izpod griča.
"Wenigar, llueber in Sober so pritekli k stopnicam, ki so vodilo izpred župnišča navzdol in našli ondi generala Murata, ki je odrejal odhod posameznih vojskinih vrst. —
Živahno jih je priliitel naproti ter jim še zadnjič stisnil roko.
— Hvala vam, gospodje, za prijazni sprejem! — je dejal. — Vašega preljubeznivega gostoljublja ne pozabim nikdar, prečastiti! O-stanite zdravi in srečni, pa ne pozabite nas!
Župniku so se o vlažile oči in ginjenja ni mogel izpregovoriti niti besede.
Privedli so visokega vrane a, ki pe je svetil kakor svilen baržun. imel ogromno košato grivo ter do tal sezajoč rep; žrebec je divje gledal, strigel z ušesi, rezgetal in se od nestrpnosti drhte vzpenjal na zadnje noge. Murat se je zavihtel na silno žival, salutiral in zdirjal na čelu belih karabinerjev pred odhajajočo armado. Njegov visoki klobuk z mahadravimi peresi se je videl izmed vseh.
In zabučalo, zapelo iu zadone-!o, zagostolelo in zagrmelo je v ostrem ritmu vesele koračnice, nad glavami vojske pa je frfrala in plapolala razvita francoska trobojnica.
Vonj tvojih las jo kot rožo sladak____
Oton Župančič:
Ob jezeru.
Tih.
tih je kraj, sam v sebi zaokrožen : dve svetli obli — jezero, nebo — oklepata, kot školjka dragocena svoj biser, svet.
Glej mesec: ni ga še, a že je vrgel v vodo srebrno mrežo preko smrek;
zvezde lovi; a komajda prileze, da bi pogledal plen, že v lastne mreže
je sam ujet.
Ti zreš v nebo? — V "nebo —
pravkar je padel utrinek zlat."
Jaz sem ga videl v jezeru : —
navzgor, do brata svojega se je pognal, in tvoj ni pal, le poletel je dol, do brata brat.___
Cnnonsbnrg, Pa: John Koklieh. ttreughton, Pa. tal okolica: A. Dea-flar.
Damgh, Pa.: Dragu tin Slavil. Dunlo. Pa. in okolico: Josip Suhor Export, Pa. in okolica: John Pro«tor Fore«! City, Pa.: Karl Zalar In Fx Lehen.
Fared. Pa! Anton ValentlnUL
Green sburf Pa. in okoiiea: Joseph Novak.
Irwin, Pa. 1« okoBea: Frank Dm
r.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1* John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Scbnlts Monessen, Pa.: Math. Klkelj. Moon Km, Pa. in ekellea: FraaJ "-Otok.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvajali Ignas Magister, Z. Jaki« la U. 9L J»
kobleb.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity 8ta., Pa.: Joseph Skarlj.
West Newton, Pa. in okolica: Jest ji Jevan.
Wllloek, Pa.: Frank Beat* In JcmdV PsterneL Toele, Utah: Anton Fallltt. Wlnterfuarters, Ctah; Lcc* sick.
Black Diamond, W»ik.: Gr. PorcLta, Kavensdale, Wash.: Jakob Kqb-M
Darts, W. Ta. In tk«&t: Joka dek
Thossas, W. T«w ln efcoBea: rrt?£
Koelj an In A. Koren ehan. Grafton, Wl§.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Peidlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Sepicb i« Heron 1 m Svetlin.
West Allis, Wis. i Frank Bkofl Loots Lončaria.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Valj Stalteh In Valentin Marcina.
Wfti Jn«i» Udtftt
.CENIK KNJIG
/yy	katere ima ▼ zalogi
f SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. r NEW YORK, N. Y.
MOLIT VKN1KI:
Duhovni boj •Marija Kraljica Vrtec nebeški
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano KAŽI ZAgTOFNm,	. Katekizem vez. veliki
kateri bo pooblaščeni pobirati naro«- Katekizem vez. mali nlno sa "Glas Nar^ia" in knjige, ka I Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50^, oba
-.60 -.60 -.40
kor tudi sa vse arnge ▼ nafio stroke spadajoče posle:
Jenny Lind, Ar k. In okolic«: Mlcliasl Clrar.
San Franelsee, CaL; Jakob i^ovAln
Denver, Colo.: Frank Skrabec.
Lead vilic, Colo.: Jerry Jamči*.
Pneblo, Colo.: Peter Cnllg, J. M &oJta, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo, in okclira: Louis C*> | Schimpffov nemško-sloven-eteUo (The Bank Saloon*.	j fiki sjovar
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch.
Clinton, Ind.: Laicbert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Hndman.
Woodward, la. in okolico: Loka* Podbregar.
Aurora, DL: Jernej B. Verbid. Oglesby, DL: Math. Hrlberalk. Chicago, 111.: Frank Jurjoveo. Depue, DL: Dan. Badovina«. Ln Salle, DL: Mat. Kom?. Joliet, DL: Frank Laurlch, John Zaletel in Frank Bamblch. MlncmL Kana.: John Stale. Wankegaa, DL: Frank Petkovfck Is Math. Ogrln.
So. Chicago, DL: Frank Oern« b Badolf Pofek.
Springfield, DL: Matija Barborlfl. Frontennc, Kans. In okolica: Frank Kerne.
Mnlkery, Kana. in okollen: Martls Cos.
Caluact, Mich, in ek*U«»: Pav« thalt« In U V Cob* Manistl^ne. Mich. In okoUea? F
Kotsian.
6«. Raags, Mich. In shollec: * i»
LdkorlA
(fin • lM?f. Vniii Chishohn, Minn.: K. Zgons, Jskot Petrich ln Frank Žagar. Dulutfe. Minn.: Joseph Sharabon. By, Minn, h okollen: Ivan Goni* M. L Kapsch, Jos. J. Peahei ln Lonli M. PeruSek Ereleth, Mia.: JnrlJ Kotse. Gilbert, Minn, tn okolica: L Tam) Hlhhlng, Minn.: Ivan PonSe. Kitzville, Minn, in okolico: Jo* Adamich. Nashwank, Minn.: Geo. Manrin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatleb 8L Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aidrldee. Mont.: Gregor Zobe«. €lre»t Falls, Mont.: M«th irrleb 1409 N. 6th At*
t.,.^;., , „, , - „ Da	Red Lodge, Mont.: J. KoprlvSek.
Tovarniška katastrofa v Parizn. ^^dup, Mont.: Tomaž Paulin.
Pariz, Franeija. 20. oktobra. —j Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka
Kakih 52 oseb je bilo ubitih vsled j Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J eksplozije, ki se je za vršila danes lUrtnCifi, Chas. Karllnger in Jakol
popoldne v neki tovarni v Rue clo'Be,ltl,k-Tolbiae, dočim jih je bilo več kot sto občutno ranjenih. Žrtve so bile povečini ženske, zaposlene v tvorniei in v sosednjih poslopjih.
Predsednik Poincare in minister za zunanje zadeve, katere se je obvestilo, sta se takoj podala na lice mesta, dočim so se še vršila reševalna dela.
=,50
t—.40 t—.30 t—.40 fcr-.40 >—.70 $3.00 t-.50 r—.50 t—-.45 t—.40 ■T-.40 t—.15
$1.00 $4.00 $1.00 c—.50
$1.00
=—.25
$1.20
Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.C0 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna nš in trtoreja -—.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec t—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —.50
Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnic« Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih
Narodne pripovesti, 1. in 3	
zvezek jio	—.20
Naseljenci	t—.20
Na valovih južnfega morja	r-.13
Nikolaj Zrinski	t—.20
O jetiki	
Odkritje Amsrike, yei.	ir—.80
Prihajač	—.38
Pregovori, priliko, roki	t—.29
Prst božji	•—.20
Randevous	—.28
Revolucija na Portugalskem	—.28
Senila	—.11
Stanley v Afriki	—.21
Sherlock Holmes,	
3., 4., 5. in 6. gvetek po	—.84
Sveta noč	—.2®
Srečolovec	—.28
Strah na Sokolskein gradu..	
100 zvezkov	$5.00
Strelec	i—.20
Sanjska knjiga, velika	t—.30
štiri povesti	l—.20
Tegetthof	—.23
Vojan na Balkanu, 13 sves.	$1.89
Zlate jagode, vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregor-	
čiča	—.53
življenja trnjeva pot	—.50
Za kruhom	—.20
življenje na avstr. dvoru ali	
Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.7?
SPILMANOVE P0VE3TI:
e. tn okoliea: ▲loto Ba
iant
Bridgeport, O.: Frank Hočevar
Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio ln okolica: John Kun I« 1730 B. 83. St
Toangston, O.: An t. Klkelf. Oregon City, dre;.: M. Juetln. Allegheny. Pn. in okollen: M. ELs rich.
Bessemer, Pa.: Lotda Hribar.
Rusko notranje posojilo.	Rraddoek, Pa.: Ivan Germ.
« „ . „ . on , .	BrldgevIUe. Pn.: Rudolf Pleteršek.
Petrograd, Rusija, 20. okt. — BntaiD€f	^^ John
Rusija namerava najeti notranje ^g^y
posojilo v znesku tisoč milijonov Ceeeenmgh, Pn.: Ivan Pajk. rubljev.	' OvUPi P>>: Anton Jerina.
ZABAVNE IN RAZNE	DRUGE	
KNJIGE:		
Baron Trenk		—.20
Belgrajski biser		—.20
Beneška vedeževalka		—.20
Bitka pri Visu		—.30
Bodi svoje sreče kovač		—.3?
Boj s prirodo		—.15
Božični darovi		—.15
Burska vojska		—.25
Cerkvica na skali		—.15
Ciganska sirota, 93 zvezkov		$5.00
Cvetke		—.20
Don Kižot		—.20
Dobrota in hvaležnost		—.60
Fabiola		—.35
George Stephenson, oče	že-	r-,20
leznic		
Grizelda		—.10
Hubad, pripovedke, 1. in 2.		
Evezek po		—.20
Ilustrovani vodnik po	Go-	
renjskem		—.20
Ivan Resnicoljub		—.20
Izanami, mala Japonka		—.20
Izidor, pobožni kmet		r—.20
Jama nad Dobruso		f—.20
Jaromil		—.20
Jeruzalemski romar		t—.45
Kristusovo življenje in smrt		
vezano		$3.00
Krištof Kolumb		—.20
Križana umilejnost		—.40
Kaj se je Makara sanjalo 1		—.50
Lažnjivi Kljukee		—.20
Leban, 300 beril		—.20
Maksimilijan I.		—.20
Marija, hči polkova		—.20
Mati, soeijalen roman		$1.00
Malomestne tradicije		—.25
Mikiova Zala		1—.35
Mirko Poštenjakovifi		—.20
Na divjem aapadu, ven.		—.60
Na jutrovem		—JI
Na krivih potih		
Na različnih potih		I-.2*
1. zi. Ljubite svoje sovraž-	
nike	-.28
2. ev. Maron, krščanski	
deček	—.23
4. zv. Praški judek	—.23
6. zv. Arumugan, sin indij-	
skega kneza	—.23
7. zv. Sultanovi sužnji	—.23
8. zv. Tri indijanske pove-	
sti	—.30
9. zv. Kraljičin nečak	—.30
10. zv. Zvesti sin	—.30
11. zv. Rdeča in bela vrt-	
nica	—.30
12. zv. Boj in zmaga	—.30
14. z v. Prisega huronskega	
glavarja	—.30
15. zv. Angelj sužnjev	—.30
16. zv. Zlatokopi	—.30
18. zv. Praganjanje indijan-	
skih misionarjev	—.38
19. zv. Mlada mornarja	—.Sfl
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	i—.28
Pri puščavniku	»—.20
Raztresene«	(—.30
Starinarica	»—.20
Županova Micka	:—.30
Idealna Tašča	•—,2f
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristiene, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	.—.08 ducat po Z slikami mesta New Yorka
po	^.2« Album mesta New Torka
krasnimi slikami, mali	—.38
ZEMLJEVIDI:
Avstro-0grške, mali	—.1®
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.29
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.13
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.5€ Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas,
Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi ▼ fffe to vini, poštni nakaznici, ali noštn ih znamkah Poštnina je nri vsaH U vračunan*.
_
_____
/
Of,AS NARODA. 22. OKTOBTCA 101».
Misli o vojni.
(Nadalje vanje J*.
e slika bojnega polja. Ce
0	vek popis, se ran mora za-vse "junaštvo", vsi tako-»•eliki čini, vse hvalisanje o
zmagah po raznem časo-
ki smo tukaj, ne občutimo grozot. O vojni pisati je lahko proslavljati velike vodje, toda na bojnem po-omur niti v glavo ne pade. se navduševal za take
k je podoben stroju. Raz-le ta, da ima vojak srce. ko misli, ima iste čute ka-ugi ljudje. V vojni pa ne isliti s svojimi možgani, v o- sine delati po svojem anju in srcu, v vojni po-^troj, ki se mora tako gi-tako delati, kakor mu u-drugi. Človek, ki ima na
1	formo, ni več človek, je le katerega se poslužuje voj-
ja-strojnik. Največji, naj-ouipliciran in najbolj fino »■n stroj, kar jih je na sve-armada. In ti stroji se serijo med seboj. Zmagal bo ima več sile, ki bolj izvrst-' ' , ki je najboljše nama-katerem >o najboljši
rijo, le neizmernega pomilovanja vredni reveži ter da so divjaki in
zločinci oni, ki so jih poslali na bojišče.
Za hlapčevo delo je odgovoren gospodar.
Ali je pravično jeziti se na vojake, ki so pri izvrševanju svojega ostudnega rokodelstva podivjali. ustrelili onega, katerega bi ne smeli ustreliti, uničili ono, česar bi ne smeli uničiti? Vsa krivda pade na onega, ki ga je učil moriti, ki mu je dokazal, da mo-ritev ni greh, kriv je oni, ki postavi vojaka na razpotje: — Mori, kol j i in ubijaj, če ne, boš pa sam umorjen!
To je tista strahovita istina, katere ponavadi ljudje ne pojmijo. oziroma je nočejo pojmiti, ker bi potemtakem ne imeli razen kro-nanih glav nikogar, nad katerim bi se jezili.
In čudo božje, tudi v vojni govore nekateri o pravici, poštenosti in človekoljubju!
(Pride še.)
kva samo še 4, predvsem kate-dralna cerkev*, posvečena sv. Petru in Pavlu, v začetku lesena, v XVI. stoletju zidana, pozneje prenovljena in razširjena. Turki
Vodnik
sreče.
LISTNICA UREDNIŠTVA
T. H., Seminole, Pa. — Pesmi
ne moremo priobčiti.	!Zdravniška knjig., k.ko « hitro d«m»
F. L., Collinwocd, Ohio. — Xi oidraveli vseh bolezni, poiebno spolnih.
za list. Dopis je poleg tega pisanj Vsakemu Zastonj, so jo izpremenili v mošejo in ji s svinčnikom in vsebuje same o- J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. prizidali visok, vitek minaret, ki'sebnosti. Pošljite kaj drugega, stoji še dandanes. Na njem se bli-

Zl
dje.
jo se včasih ljudje in za-10 debatirati o vojni. Berejo počila, pušijo in pijejo pivo. — •ttisoč jih je padlo — se oglasi odrijan, — prokieto so jih do-•o! Seveda, naša armada, nikdo ui kos. Naši bodo vse pobili, vse >žgali, vse opustošili. — Ostali u k imajo in se jeze, zakaj jih ni vsaj deset tisoč padlo. O padlih ideh govore kakor o muhah, o HiHtošeni deželi kakor o razumnem, mravljišču.	m Ali premislijo ti ljudje, kaj se ■avi, da je bilo ubitih pettisoč ozkih v najboljših letih? Ali omislijo ti ljudje, da bo samo radi enega dne vojne žalovalo lo življenje par tisoč vdov, da » samo zaradi enega dne vojne ■oklinjalo par tisoč življenja se vedajočih otrok onega, ki jim pobil očete? Ne, tega ponavadi 'premislijo.
( lovek, ki se navdušuje za voj-i, jo pa začne obsojati takoj, ko u pade na bojišču prvi sorodnik i prijatelj, ko dobi novico, da n jv vojna uničila dom. Tedaj »čuti samo del one krivice, kara je bila drugim v tako polni C ri 'dodeljena.
Pred časom smo čitali v nemih listih sledečo notico:
—	Na Dunaju je priredilo neko u st v o veselico s plesom. Pri tej ■•liki so nabrali'navzoči 500 ci-iret za člane društva, ki se naga jo na bojišču.
Prednik lista je na koncu pri-nunil: — Cast takim zavednim itriotom! Cast jim, ker so se •omilili svojih prijateljev in soji tov na bojišču.
Tako je zapisal urednik; mesec i.sne je je pa dobil z bojišča od strijskega poročnika v rezervi, je bil pred vojno član omenjena društva in je bil deležen naftnih cigaret, pismo, ki ima pri-ižno sledečo vsebino:
—	Mi na bojišču, lačni, pre-r/.li, napoluničeni od silnih na-»rov, se zgražamo nad tako po-tvovalnostjo, nam se gnjusi, da
nas naši bivši prijatelji na tak ičin spominjajo. Seveda, pri bo-ito obloženih mizah in pri šam-mjcu je lahko govoriti o patrio-'inu. Ko so bili proti jutru že vsi jani in prijetno ganjeni, so se lomnili nas. Par kron jim je bilo ostalo, in ker .so bili so namesto sebi stekle-
anjea kupili nam 500 ret. Pravijo, da je do-nevarnosti, pa hodijo na :a hrabro avstrijsko ar-navdiWiujejo po gletlah-o veselicah. Sovražnika le po neokusnih karika-izhajajo v raznih hunio-listih.
e pisal častnik in mogo-že obesili,
moremo revežem poma-naša dolžnost, da soču-žnjimi. Ne smerno soču-samo s Slovenci in dru-ani, ampak /. vsemi ki so ii, ki se borijo in ne vedo umirajo na povelje kro-iv, ne da bi bilo z njiho-
0	komu le malce poma-
1	so divjaki, Srbi so div-nci so divjaki! — to se i o od jutra do večera. >a. ki le koli«
Kamjenjec.
)goee st i vina, •o šami
ki
Pred menoj se razgrinja široka cesta, ki pelje v popolnoma ravni črti proti Kam jen jen. Morda je. kako. tudi pri tolikih drugih ruskih navadah, temu prvi in glavni vzrok "široka j a ruskaja natu-ra*\ ki hoče imeti vse zasnovano v velikih potezah in ne trpi nič tesnega, malenkostnega. Ceste pa morajo biti na Ruskem zelo široke še iz nekega drugega vzroka. Neprenehoma so naju srečevali vozovi, gosposki, kmetiški in židovski. ki so se vračali iz mesta ali pa s polja, večinoma vpreženi s tremi konji v eni vrsti, včasih celo s štirimi. Z enim konjem se vozi le Jud, a še ta ne vedno. Drugi vpregajo vedno vsaj po dva konja, še raje imajo takozva-no •"trojko", to je tri konje vpre-ženc v eni vrsti, ali celo 4"če-tvjorko", to je štiri konje, v eni vrsti vprežene. Da se taka vprega lahko izogiba druga drugi, je seveda potrebna jako široka cesta. Konji so vsi jako majhni, suhi in čisto brez vsake pravilne oblike. Podoljski konjiček je zelo grd in zanemarjen, toda vstrajen in potrebuje malo hrane. Poleg tega je jako poceni. Saj se dobi v vzhodni Galiciji primeroma dobro kiju-se za 40 goldinarjev, na Ruskem so pa primeroma veliko cenejši.
S'lh.'ee je že zašlo in na okolico so jele legati sence, ko se je dvignilo pred menoj "orlovo gnezdo" — grad kamj en ježki. Cesta je oživela, poslopja so bila vedno bolj gosta in vedno lepša. Peljemo se med starodavnim zidov jem, deželna cesta se izpremeni v mestno ulico — prišel sem v Kamjenjec Podoljski.
Kamjenjec je eno izmed najstarejših l-usko-poljškili mest; kar se pa tiče slikovite lege in pri-rodne utrjenosti, je to mesto nekaj posebnega. Skala, na kateri stoji, ima obliko stožca in se nahaja v globoki kotlini s strmimi bregovi. Reka Smotrič se bliža lvamjenjcu od zahoda, pod mestom se pa zavije proti severu, potem se obrne proti zapadu, tako da obdaja mesto od vseh strani in je, ko se vrne k zahodu, od prvotne struge oddaljena kakšne štiri sežnje.
Nekdaj je imelo mesto dvoje vrat: laška (poljsKa) vrata ob vzhodu in ruska vrata ob zahodu. Od prvih je ostal samo še kos zidu in dva stolpa, nekdaj so pa imela tri stolpe in v polkrogu zavito zi-dovje; pod srednjim stolpom se je šlo v mesto. Od poljskih vrat pelje strma pot navzgor k trdnjavi IJatorija. Pred njo stojita dva ogromna kamnita stolpa, na enem je grb davnega podoljskega voj-vodstva. na drugem pa dvoglavi orel in letnica 1832. Postavila ju je ruska vlada. Trdnjava Iiatori-ja ima sedem nadstropij in mnogo zidovja ter je imela nekdaj velik strategičen pomen. Ruska vrata, tudi utrjena, so imela nekdaj stili stolpe. Tretja vrata je dal .zgra-ker je povedal: aitl kralj gt.misiav Avgust. Od
teh vrat, ki so sc po kralju imenovala "Ponjatovska", je peljala pot do mesta čez talcozvani turški most, katerega so zgradili Turki iz razvalin dveh cerkva. V zadnjem času so zgradili širok, pripraven most, ki pelje v Kamje-njec do takozvanega "Novega mesta''. Skoda, da se tako zanimivi ostanki gradu in trdnjave pod rusko vlado tako uničujejo. Ako se zida hiša in je potreba ka-j menja, podere f>£ kar del stare I trdnjave ali stolp.
Nekdaj je bilo v Kamjenjcu 27
šči nad polmesecem kip Matere Božje. Ivo so leta 1886. odpravili skotijo, je postala katedrala navadna župna cerkev. Dominikansko cerkev so zgradili iz lesa Ko-rijaloviči 1. 1370. Ko je 1., 1420. zgorela, so jo nanovo sezidali, seveda iz kamna. Turki so iz nje najprej naredili vojašnico za ja-ničarje, pozneje pa jo izpremenili v mošejo. Njen največji kras je prižniea iz enega kamna. Turki so jo pripeljali iz Carigrada, in ko so morali zapustiti Kam nje njee, so se dogovorili v pogodbi s Poljaki, da bosta pr žnica in prej omenjeni minaret ostala na mestu nerazrušena. Leta 1843. so zatrli samostan. Nato se je v poslopju nastanilo semenišče, dokler tudi to ni bilo odpravljeno leta 186U. Zdaj so v njem ruski uradi. Armenska cerkev je bila tudi v začetku lesena. V njej se nahaja sloveča Mati Božja iz desetega stoletja. Najstarejša je v Kamjenjcu cerkvica sv. Nikolaja nekdaj armenska cerkvica; v nji se nahajajo armenske liturgične knjige iz 1. 121>6. L. 1822. so jo Armenci izročili unijatom; ko je pa vlada odpravila unijo, je bila izpremenjena v rusko pravoslavno cerkev. Vseh pravoslavnih cerkva je v Kamjenjcu 18, najnovejša je cerkev sv. Aleksandra Nev-skega, najstarejša pa cerkev sv. Trojice, ki je še iz časov Korija-lovičev. Pri ruski katedral ni cerkvi sv. Janeza je ustanovljena od leta I8b4. bratovščina sv. »Janeza, ki ima namen razširjati pravo-slavje na Podolju. V nekdaj frančiškanskem samostanu stanuje zdaj ruski škof.
V	Kamjenjcu se nahaja gimnazija. katero so ustanovili jezuiti leta 1610. in ženska gimnazija s 300 dijakinjami. Tu je ustanovljeno tudi podporno "društvo za dijake in dijakinje, ki izda na leto do 3000 rabljev podpore. Poleg tega je v Kamjenjcu še pravoslavno semenišče in mnogo nižjih in strokovnih šol. Omenim še, tla ima Kamjenjee tudi protestantsko eerkeV, židovsko sinagogo in |12 hiš molitve (božnic).
Ko sem prišel v Kamjenjec, se je že mračilo in najprej je bilo seveda treba izbrati prenočišče. Priporočili so mi neki hotel, toda nisem vedel, kje leži. Treba je vprašati. Velim ustaviti voz in vprašam nekega policista, ki ni imel drugega dela, kakor da je prodajal na cesti samo dolgčas, kje leži hotel "Bellevue". Policist skoči z največjo postrežljivostjo k meni na voz in veli vozniku pognati. Tako postrežijivega policista še nisem našel. Je pa tudi dobil za svojo ljubeznivost celih 15 ko-pejk. za katere se je potem zelo vljudno zahvalil. Sicer sem imel v Kamjenjcu še dvakrat priliko, priti v dotiko z ljubeznivimi organi javnega reda. Enkrat mi je veter odnesel klobuk in ga valil po ulici. Moj položaj je bil neprijeten, toda usmiljeni ljudje so mi ga pomagali loviti. Najbolj pripraven pa je bil neki policist, ki je slednjič res ujel klobuk in mi ga prinesel z veliko vljudnostjo. Drugič seni stal pred rusko škofijsko cerkvijo v družbi z gospodom R.. odličnim katoliškim Poljakom iz Kamjenjca, kateremu sem bil priporočen. Imela se je vršiti velika pravoslavna cerkvena parada. Na ulici je polno vojakov delalo špalir. policija se je zvrstila okoli cerkve, slednjič je prišla procesija med špalirjem vojakov in policistov z arliijerejem (škofom) na čelu; duhovniki so nekaj nesli — meni se je reklo, če sem prav razumel, da obleko Matere Božje —, Jjudstva je bilo malo — le vojaščina, policija, ti-radniki in duhovščina z dolgimi lasmi in bradami. Na celo parado je bilo treba strašno dolgo čakati, ker se je arhijerej po ruski etiketi zakasnil. Kar stopi k mojemu tovarišu njegov znance, načelnik policije, v lepi praznični uniformi. Bilo mu je dolgčas in hotel se je razgovarjati do prihoda arlii-jereja in njegove parade. Moj tovariš me urno predstavi policijskemu načelniku za svojega sorodnika, "obivntelja" iz Galicije, in potem smo stali dolgo časa na ulici in se razgovarjali.
V	hotelu sem si najel stanovanje, poskrbel še za konje in za ko-zaka, povečerjal, potem pa šel ogledat si mesto.
POZOR, ROJAKI!
Največ zanimivih novosti nam prinaša slovenski dnevnik v Združenih državah ameriških. Vse.'
Največja
farmarsba naselbina.
kar se je dogodilo v prcteČenem j. Naj večja slovensko - hrvaška | letu. lahko prečita oni. ki naroči farmarska naselbina v Ameriki je! Glas Naroda od 1. januarja 1914! v okolici mesta Ashland v Wis-
do 1. oktobra letos, izv.emši eno consinu. BLIZU 200 SLOVEN-
številko letnika 1914. Cena izvau-redno nizka. Pišite še danes.
Slovenski časopis, Box 243.	Grafton, Wis.
Kje je moj prijatelj JANEZ Šajn. podomače Kopanov iz Juršič? Pred dvema letoma sva prišla skupaj iz starega kraja. Prosim ga, da se mi oglasi na naslov: Frank Zadel, Box 660. Kane. Pa.
Rad bi izvedel za naslov ANTONA in FRANKA KRESOVIČ. Doma sta i/. Topolca pri Ilirski Bistrici in se baje nahajata nekje v Colorado. Ce kdo ve za nju naslov, naj mi ga javi, ali
CEV IN HRVATOV lastuje zemljo v tem kraju. Naselbina je stara nad šest let in mnogo naselni-kov ima že jako lepe farme, ki so najboljši dokaz, da je zemlja v tem kraju dobra in kraj ugoden za naše naseluike. Drugi vzrok,! da ti naseljenci tako lepo napre-| dujejo, je to, da jih kompanija ne zapusti, ko se enkrat naselijo, ka-j kor se to drugod godi, temveč jim' Stoji na strani toliko časa, da si' opomorejo.. To je mogoče zato, ker je kompanija poleg njih in ne na stotine milj proč. V pospeše-i vanje svojih interesov so si farmarji ustanovili potrebne organizacije. V korist vsakega kupca
naj sc sama oglasita. — Frank zomjje je, da vse to upošteva. Ako
Jonko. S. ii.
r
a.
Box 88, Export. (22-25—10)
Rad bi izvedel za FERDINANDA PODGORNIK, doma iz Dol. Tribuše, in za ŠTEFANA MA-KCC iz Gor. Tribuše na Primorskem. Prosim ju, da se mi javita, ali pa če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani. — Mr. t h. Erjavec. Box .">4S. Sheffield. Pa.	(22-25—10)
Rada bi izvedela, kje se nahajala ANTON in JOŽEFA PENKO. Prosiva cenjene rojake, če kdo ve, da nama javi. ali naj se sama oglasita. — Adolf in Ivana Naglič, Box 27. Emporium, Pa.
(22-2-1—10)
hočete torej kupiti dobro zemljo; na dobrem kraju, tedaj pridite : ali pišite na:
Tin James W. Good Company
Slovenian Dept., Ashland, Wis.
Vsakomur se pošlje list Goodov Naselnik zastonj, ako piše ponj,' če se zanima za zemljo ali ne. Še danes pišite ponj!
Da ste uspešni
izgledajte uspešno
Napravite svojo prodajalno moderno in vabljivo za odjemalce s tem, da jo razsvetlite s elektriko
Električna luč vzbuja pozornost, privablja odjemalce in razkazuje blago v kar najlepši luči.
Pustite, da vas obvestim d o svojih novih cenah in pokažemo, kako ekonomska je služba Edisona
The N ew \ ork Edison Company
At Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street Telephone : Stuyvesant 5600
Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public
424 Broadway Spring 9890 126 Delancey St Orchard 1960 10 Irving PI Stuyvesant 5600
*124 W 42d St '151 E 86th St *27 E 125th St
Bryant 5262 Lenox 7780 Harlem 4020
+362 E 149th Street Melrose 3340 ^Open Until Midnight Night and Emergency Call: Madison Square 6001

"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ!
^Mifi!fiifi!fiifiifi!fi!fiifiifilfi!fiifiifiifiifi!fiifilfiifi^
a j trezno'
•misli celo zadevo, mora priti cerkvi, med njimi latinskih kato-zakljucka, da so oni, ki se bo- liških 12; zdaj je katoliških cer-
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI *tvq m ubsdnlsttp
IŠČEM
dobrega moža v sta: ~+i od 30 do 40 let, ki se razume v gospodarstvu in pri konjih. Znati mora tudi nekoliko angleški jezik. Glede plače se domeniva ustmeno ali pismeno. Pišite na:
Mrs. A. F. Gorianz, R. F. D. 3, Mount Kisco, N. Y.
(19-23—10;
IŠČE SE 8 zanesljivih zastopnikov; delo je stalno, plača povolj-na. Že od početka Izven Pennsyl-vanije živeči se ne sprejmejo. Prednost imata oba spola. Pišite: Liberty, P,ox 158, Wilkinsburg. Pa. '	(20-26—10)
NAZNANILO.
Rojakom t Lorain, Ohio, in o kolici naznanjamo, da jih bo ob iskal naš zastopnik
JOHN KUM*S, ki je pooblaščen pobirati maro& mino za list Glas Naroda.
S ipoštovanjem
Upravništvo Giaa Naroda.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in seda} v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnlb vprašanj.
JOHN WENZELp 1017 East 62nd St- Cleveland. Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim maročnikom ▼ P«ii •ylvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal asi potovala! i stopnik
mt iron* jakui,
kj }e pooblaščen pobirati aaxoi-nlmo m Majati tosadera* pete tU*.
8eda| se mii f Ps., ia okoli«!,
OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam tvoja
Nov uzoren pisalni stroj!
s
l.n
iz najboljšega gTCzdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel.
S spoštovanjem
S. JACKSE, Rot 1CL	Rt. Helena. C al.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bole obiskal naš sastopnik
e
Mr. RANK MEH
zateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in is-3 a jati prav ovel javna potrdila. Bo-i&kom ga toplo priporočamo. TTnrsvnlštro 'Glas Naroda'.
^•T-fr-po^i f 11)
I KUPITE GA SEDAJ!
Da, triumf na tem polju je tu!	g
in prišel leta, predno so ga izvedeni/, pričakovali. Uj
S Ravno je prišel ... r........., _ ..........------
ifi Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal- ® jfj ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko ffi jjj smo dali svetu prvi vidljivi stroj. |jj Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil siičen j{j ifi novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da ^ jI bi stopinja mačice pritisnila tipke!	^
in
POZOR!
ifi
ifi UJ
t£ Najnovejše iznajdbe, ka-
Hi tere je opaziti na tem stro-ju, kontrolira vse Oliver, jjj Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premi kača. jjj Ta daje celo kontrolo 84 tgj črk in znamenj v mala prsta
SVARILO!
leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju.
Pisalci na vsedruge'stro-je lahko rabijo Oliver "9"
HjTa krasni novi Oliver pri- s haja po stari ceni. Ne stane več kot zastareli v pri meri z novim razkritjem.
Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto.
Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dc-lar za kak drugi pisalni stroj. Ce rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta.
Ce rabite Oliver, je narav- ffi
S takoj ter hitreje ia lažje, ifi ifi
no, da si želite najfinejši model.
117 CENTOV. NA DAN! S^/'^te?^
ifi S ifi ifi ifi ifi •fi
no
. , . . . , . _ , -	največja vre l-
n:stT kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in £ unče touch ter dodatno poljubni pre-mitač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub temu pa smo.se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj «i more vsakdo nabaviti ta najboljši pisaln; stroj, s slavnim PRINTYPE, ki piše kot tisk.
I Se danes pišite za vse posameznosti [n boditemed
ifi ifi ifi ifi ifi S ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi s ifi ifi ifi ifi ifi Ifi ifi
m	,-----;— r-----— rvU-H.vm.vuM prvimi, ki lj-
ifi	do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se
ifi	poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver
jn	pisalnega stroja. Odpošljite dcp'3nic3 takoj. Nikakih obvez- ifi
jjj	nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.	jj-j
I THE OLIVER TYPEWRITER CO., S
jg 310 Broadway,	New York, N. Y. |
iMaa«saaaaaiBB^^
20
elegantnih daril
ZASTONJ - JAMCENA
ura le
WARRANTED. 20 YEARS
H^S^^^T^^^^T^rMr^^ Redi« prilik«	Kdor kupi od nas eno uro. dobi poleg teh
,	*.rr . , , . i™',VI,,J v enzica s priveskom, prstan, zapestnica, piitola. pipa, pisalno pero. britev, jermen.
J	» .7. - .. t . , _	.	,	---— --- - — ----- — — r - - - - «1 K* -"-""i	^'CSVilH »1, Oi>LUU., UlL'a. UI«j
°^leda,0.z »fcvnikom. ter dru*i predmeti, zavratna i^la. (rumbi-zapestmkr. gumbe tH vrat. ter privesek za uro P?Wtt° l??''ta.	icr 2o centov depozita, nakar vam pošljemo po pošti ali ek-presu zm ogled gori omenjenih ZO d »rit ter zelo
L1S..Y«?«	- P^ii^iv!?^?.	je	uri Za «	kolesjem ter zelo natanfna.
1 ?? .	FoiJjite tako] naročilo, dokler velja ponudb«. - Cene boate popolnoma zadovoljni, vam vrnemo denar. (Iz
alati denir bkupno z naročilom.) Naslovite tako:
Nain znižana
anade je treba pa-
AMERICAN JEWELRY COMPANY, Dep. A-l, St. Louis, Mo.
GLAS NARODA, - 22. OKTOBRA, 1f>15.
Marija Grubbe \
Spisal J. P. JAKOBSEN.
Za Gla« Naroda prevel G. P.

29
K
v kat« N
na dre ter pli
časom obličje imeni. V
bese« le
Ni gradu
(Na dal je van je )
) je zaprla vrata za seboj, je prijel Ulrik Frederik za stol, ■r«-m je sedel ter ga vrjrel skozi okno.
a t o je potegnil doli pregrinjala pri postelji ter jih raztrgal »bne kosce, dočim se je opotekal po sobi. Nato je padel na tla i/.tl po tleh kot divja zver. koeim so mu krvavelo kolena. S .j«- postal slab. se priplazil k postelji. &e vrgel nanjo, skril v Mazili« ter jokal, jokal ter klical Marijo z najsladkejšimi tulil in proklinjal, dočim jo je nasprotno vabil. • ti noči s.- j«' posrečilo dobiti Mariji za težak denar in dobre krmarja, ki jo je prevedel na Dansko, ■»slednji dan je izgnal TTlrik Frederik Karen Viol s svojega in par dni pozneje je odpotoval v Kodanj.
TRINAJSTO POGLAVJE.
Nekega lepega dne je bil Erik Grubbe presenečen vsled prihoda madame (Juehleloewe na Tjele.
Takoj si j.- mislil, da ne more biti vse v redu. ker je prišla rbez v!ii/,iliništva t«*r brez prtljage. Ko pa je izvedel, kako stoje v resnici stvari, ni bil sprejem posebno srčen. Postal je eelo tako jezen, da je odšel i/ sobe. zaloputnil vrata za seboj ter izginil, ne da bi prišel celi «lau na i z pregled.
Ko pa je po prvem svidenju prespal eno noč. je postal bolj dostop, u t< r je ogovarjal svojo hčer zelo spoštljivo. Prišel je nam-re do prepričanja, da se ni zgodila dosedaj pravzaprav še nobena iiesr. i. Itil je le malenkosten kreg med mladima zakonskima, a Marija je bila še vedno madama Gueldeloewe ter bo mogeč stvar lti'e/ velikih sitnosti spraviti v stari red.
Marija je sicer silila na ločitev ter ni hotela ničesar slišati o poravnavi, a bilo bi popolnoma neumestno pričakovati v prvem ne. - . 111 u razburjenja kaj drugega, dočim so še vsi spomini pekli k<n ...Iprte rane. Vsled t«»ga ni polagal na vse to nikake važnosti ter je mislil in bil prepričan, da bo čas vse ublažil.
Hazventega pa je bila še ena okoliščina, od katere si je obetal \--like pomoči. Marija j<* bila prišla skoro naga s Ageershuus. brez oblek in dragocenosti ter bo gotovo pogrešala sijaj, na katerega se je n.tvadila. Na drugi strani pa je mogel Ulrik Frederik. če je bil še tako jezen, le težko misliti resno na ločitev. Njegove denarne zad< ve niso bile v takem redu, da bi se mogel ločiti o«! Marijine dote. Dvanajsttisoč tolarjev je veliko denarja in težko je pogrešati zlato, dragocenosti in drugo, potem ko jih ima človek že enkrat v rokah. —
1'oteklo je pol leta in na Tjele j«* bilo vse dobro. Marija se je dobro počutila na tihem dvoru. Globoki mir, ki je vladal tukaj, enoličnost dni in popolno pomanjkanje vseh razburljivih dogod-I o\ je bila za njo nekaj novega, kar je uživala s pasivnim zadovoljstvom.
< <• je mislila na preteklost, se ji je zdela kot utrudljiv boj. lot pehanje za eiljem. katerega se ne pozna. Prevzelo jo je veselo čnsivo miru in zadovoljstva in prepričana je bila. da je našla miren kotiček, kjer je ne more nihče najti in kjer lahko živi svoje dneve v popolnem miru.
S tem časom ji je postal ta mir mučen ter je umrl v njej. Senco so postajale vedno bolj temne in pričela jo prisluškovati, kedaj b.» slišala glas o življenju. Vsled tega ji je dobro došlo. ko ji je ponudil Krik Grubbe izpremeinbo. Rekel ji jo. da naj gre na grad njenega soproga, Kaloe. t«»r stanuje tam.
Obrazložil ji j«*, da so lahko pusti vzdržati na tem gradu, dočim ima njen mož v rokah še vse premoženje. Lahko bi živela kot liog \ Franciji, imela številno služabništvo ter so vse drugače gibala kot tu v Tjele, kjer živi preveč borno in neprimerno zanjo. Hazventega se je v dotnem pismu kralja, v katerem se ji je obljubilo tisoč ton zrna. gotovo mislilo na grad, ki je ravno tisoč ton velik in katerega se je sodnijsko prepisalo na Ulrika Frederika pol ietn po njegovi poroki. Co bi se torej zopet ne pobotala, je bilo povsem v r jot no. da ji bi moral Tlrik Frederik odstopiti ta grad. ki ji je bil določen za slučaj, da bi njen mož preje Umrl. Raditega bi bilo primerno, da bi Marija spoznala ta grad ter da bi se tudi l irik Frederik navadil na misel. «la se nahaja v njeni posesti. Na podlagi vsega tega bi ga ji preje odstopil.
Misel Krika Grubbe v tej zadevi je bila ta. da se je hotel iz-nebiti stroškov, katere, mu jo povzročalo bivanje Marije na Tjele. Tudi bi postal spor med Marijo in Vlrikom Fredorikom v očeh sveta manjše važnosti kot je v resnici bil.
Marija j«' torej odpotovala na Kaloe. a ni bila v stanu voditi tam življenje kot ga je pričakovala. TTlrik Frederik je namreč dal svojemu oskrbniku. .Johanu Utrechtu, povelje, da naj pač sprejme madamo Gueldeloewe ter jo zalaga z vsem potrebnim, da pa ji ne sme dat i niti vinarja v,gotovini. Na gradu Kaloe je bilo razventega še veliko bolj dolgo«"-asno kot na Tjele in vsled tega bi Marija gotovo n" ostala «lolgo časa tam, če bi se ne pojavil gost, ki ji je postal v kratkem več kot gost.
Njegovo ime je bilo Sti Hoeg.	s
Izza onega slavija na gradu Frederiksborg je mislila Marija večkrat na tega svojega svaka in sicer vedno z občutkom iskrene hvaležnosti. In vsaki pot, kadar je bila na Ageershuus žaljena, ji je bila naravnost tolažba spomniti se spoštljivega in tiho obožujo-čoga dvorjenja, s katerim jc je obdajal Sti Hoeg. Marija si je pričela želeti njegove družbe ter je vedno zdihovala, kadar je odhajal. Vsled toga sta postala zelo zaupna drug proti drugemu in malo je bilo stvari, katere bi skrivala drug pred drugim.
Sti Hoeg ni nikdar ostal na gradu dalje kot dva ali tri dni. Nato .je odšel na obiske v okolico.. ..
—	Madama! — je vprašal Sti Hoeg nekega dno, — ali je vaš namen vrniti se k njegovi ekseelenei, če bi prosil za popolno odpuščanje?
—	In tudi če bi prilezel na kolenih sem. bi ga pahnila od sebe. ,laz imam za njega le zaničevanje in stud, kajti on nima v sebi niti najmanjšega občutka resnične ljubezni. On je zaničevanja vreden človek, len, zopern postopač ter baba, ne pa možki. On ima prazne, nezveste oči vlačuge ter tudi brezdušno, koprneče poželje-nje take ženske. Nikdar se ga ni še prijela poštena, odkritosrčna strast in nikdar ni še prišla odkritosrčna beseda preko njegovih ustnic. .Jaz ga sovražim. Sti, ter so čutim onečaščeno vsled prijema njegovih poželjivih rok.
—	Torej hočete predlagati ločitev?
Marija je odgovorila, da jo to njena želja in volja in da bi bila stvar že davno v tiru, če bi hotel njen oče to, a ta je prepričanja, da se bo cela zadeva še mirno iztekla, v čemur se pa grozno jnoti. —
To se je zdelo Sti Iloeg slabo rečeno. On si je v svojih mislih izslikal za njo čisto drugačno življenje kot pa v oddaljenem kotu Jutlandske in pa v vlogi udove. Na dvoru je bila njena vloga izigrana. kajti Ulrik Frederik je bil tam kaj dobro zapisan ter jo je lahko držal od dvora. Ne. bil je mnenja, da dobi nazaj svojo doto ter zapusti deželo, v katero naj bi se nikdar več ne vrnila. S svojo lepoto in svojimi manirami pa si lahko ustvari v Franciji veliko lepše življenje kot pa v tej bedni deželi, s svojim kmetavzar-skim plemstvom ter ubogo imitacijo dvora.
To je rekel in borno življenje v samoti na Kaloe je tvorilo dobro ozadje za očarljive slike, katere je čaral na dan o sijaju in krasoti dvora Ludovika XIV. Marija je bila od tega omamljena ter so imele vse njene sanje Francijo za predmet.
Sti Hoeg je bil še vedno kot preje zaljubljen v Marijo Grubbe ter je govoril veliko z njo o tej svoji strasti, ne proseče in jo-kaje in tudi 11«' z upom ali obžalovanjem, temveč popolnoma brezupno. vedno povdarjajoč brezupnost njegove strasti. Sprva je poslušala Marija te njegove tožbe z boječim presenečenjem, a kmalu so jo pričela interesirati ta razpravljanja o ljubezni, kojih vzrok in vrelec je bila sama. Očaralo jo je-, da je bila. gospodarica tako čudne nrave kot je bila ona Sti Iloeg. Ni pa trajalo dolgo časa, da so ta izvajanja Sti Hoeg vzbujala v njej bolestno iritaeijo.
Prišlo je <lo tega. da se je vrnila Marija k svojemu očetu na Tjele in sicer na njegov j zahtevo.
Ko sta se poslovila ter je že ona pritisnila z roko na kljuko, se. je obrnil on ter rekel:
fNadstljnie
i

■4/v>


Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL .
Prodaja'belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po................ 60c. ,,
Drožnik 4 gallone za .................... fll.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
,, 4 gallone (sodček) za..........$16.00
Za obilno"naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohie
i	■	i n *mt jftu ii
MODERNO UREJENA
TISKAM! GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • • •
• • DELO OKUSNO/ • • • • • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE
v • • r
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
v • v
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.

Kaj pravijo pisatelji, rtenjakl la Ozflamlkl • kajld
i
|
| I
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi! TelftoJ Je pisal: Knjigo sem a velikim ulit*
lom prebral ln v njej nafiel veliko koristnega. Ta knjiga eele vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenetedt: Odkar Je umrla	Steal al
bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli s orožjem Je pravo ogledalo sedanjega Saša. Ko He ek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu bolj51 časL Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. LndL Jakobovpkl: To knjigo bi človek najrajde poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem Jo prebraL
Štajerski pisatelj Peter Basegger piše: Sedel sem ▼ nekea cosdn pri Krleglach ln sem bral knjigo m naslovom "Doli ■ oroS-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem twijenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka faijignrns, da bo je tudi ▼ Bolah ne smelo manjkatL Na sveta so dražbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se as moglo ustanoviti dražbe, ki bi raaBrjala t« knjigo?
Hearlk Hart: ^ Te je najbolj oiarlJW* knjiga, kar sem life kdaj bral....
C. Neomana Hefer: — To Je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1800 v Berlina)! Ne bc* fclavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom pokadil. Naj bi tudi ta knjiga naSla svoje apostolje, ki bi BI loj« krlžemsvet ln učili vse narode....
finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ikl stroKovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. ProelnnVas, posvetite par ur temu delu. m«"«. fla se ne bo nlkdo rei navduševal sa vojno, Ce bo prebral to knjige. CKNA M CENTOV.
Hrrsfejte Je prif
Slovenic Publishing Co.,
f} <2 Cortlandt Street, Hew York City, N. Y.
"GLAS NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN J I
Cenjenim naročnikom t UtaE, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo r kratkem obiskal oai potovalni lagtopzdk,
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- 11 skih posestev vseh velesil,	I
Mr. OTO PSXDEK, id je poofelalien pobirati navolnl no in iidajati tosadevna potrdila Upravniftvo "Glas Naroda«
Prosti nasvet ii infot-naciji priseljBDCMi
11 raznih zemljevidov,"
■■ *0tib straneh In vsaka stran je pri 181 palce velike';
Cena samo 25 c*»rtov.J
Manjši vojni atlas
[obsega devet raznih zemljevidom
»» S Rtraaah, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov« Vil lemljevidi so narejeni v raznih barvah, daie ,wak lahko apozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obiei ^ovrSine, katero zavzemajolposameiat države.
Pošljite 25c, ali pa 15c. v znamkah ln natančen naslov lami vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas,- Pri večjem edjema damo popast.-
Slovenic Publishing Company,
g
82 Cortlandt Street,
New York, N.
«1» »Mrla« ei IiiuUli ud
tauripattaa" aa 4ri&rm Mew l«rk varaj e in pomaga priseljen •ca, ki se bili oeleparjeai, tieps ni aH s katerimi es je slaba vav
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Bresplaino s* daje nasvete pal •eljeaeem, kateri so bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr ■ovcer a zemljišči, prodajalec* pa?ofe?o4nik listkov, sp remije v al »sv, kažipotov in posestnikov s« stDa,
Daje se informacij« v matarail fssljjskik aaievak: kake peeta« triavljsn, kjer se eglaait! se ir tavljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljene! na Ellis Ialajuia al] pr4 Sarye Offies.
cAiATNi bmmii D1PARTHXM?
(State Department of CaMf) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New York*? St Basd IStk St., o4prt vsaki dan ed 9. are sjntraj do 9. popeldnl H 1 vrede irel« ed I. da IS, M
POZOS KO/AMIt
Najbolj u-tpeino m»-
cilo za Scn-•ke in moške lase, kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo, zrastejo ▼ 6 tednih kraaai. gosti in dolgi lasje, kakor tad i moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali ln ne osiveli. Revraatizem. ko t ti bol ali trganje ▼ rokah. nogah in križa v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture. kraste in grinte, potne noge. kurje oči. bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brea uspeha rabil, mu jamčim za $6.00. Pilite takoj po cenik in knjižico, poiljem zastonj.
JAKSS WllClfi,
I* OsfsM Okle.
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) SLASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se predloži skupno z devetdesetimi (90) ali vet r uimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki tik HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali pri
THB AMERICAN TOBACCO CO, Prssdoai Dept. 49« Broome St„ New York, K. (Ta aonncDto ozasne 31. decembra 1910.)

mmmmmms
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je prt 28 palcih
Cena 15 centov.
mOJAJQ NASOCAJTB SB NJ "»LAS NABODA'J, NAJYBGJ1 SLOTKTSKI DNBTNIS ® BDI.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. vCena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi veliKe zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in ISalkaDskih drža?. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.

l&M&J

Zanesljivo pride sedaj	"p
denar v staro domovino«
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre -bojejo pošiljatve v sedanjem Cam 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev j sorodnikom in znancem v staro domovino.'
100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Oeveland, Ohio.