V 30 dneh 30 številk
4	strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku
6 strani ob delavnikih
5	strani ob nedeljah
za borih
12 dinarjev mesežno
nudi v Sloveniji samo
„GLAS NARODA"
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6Д
Cii. AS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Št. 151 izhaja vsak dan V Ljubljani v nedeljo, dne 29. septembra 1935
Današnja številka vsebuje:
Nemški cilji in Poljska Mariborske gledališke novosti Italijanski izgledi v Abesiniji Gospodarski pomen zdravilnih zelišč
Glas slovenskih otrok
Rokopisov ne vračamo LetO I.
Nemški diši
in Potiska
Medtem ko ves svet z naj večjo pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov v Ženevi, so se pri gosp. Göringu zbrali »na lov« poljski in madjarski diplomat je. Evropsko politično vodovje je precej motno in vprašanje vojne ali miru je pritirano do vrhunca. Medtem ko pa nemški tisk iz dneva v dan zagotavlja popolno nevtralnost v sedanjih evropskih pretresljajih, s polno paro deluje nemška diplomacija.
Menda ne bo narobe, ako sodimo, da sestanek poljskih in madjarskih diplomatov v Vzhodni Prusiji ni niti po času niti po namenu slučajen pojav.
To nedeljo upira vsa evropska javnost oči na majhno in neznatno pokrajino Klaj-pedo, ki leži kot mal jezik med nemško državo in poljsko republiko. Na tem malem ozemlju se danes vrše volitve, ki jih bo svetovna javnost zasledovala z večjim zanimanjem in večjo nestrpnostjo, kakor pa enake politične dogodke v katerikoli drugi državi na svetu. Pri tem seveda ne pojde toliko za glasovne rezultate, kakor pa za posledice, ki jih bodo v vsakem primeru ti rezultati rodili.
Nemška propaganda je že ves mesec pripravljala razpoloženje za današnjo nedeljo, ki postane lahko usodna za vso severovzhodno Evropo. Nemški tisk je bil s polno paro zaposlen s klajpedskimi volitvami. Radio, brošure, letaki, filmi, ilustracije in vrhu tega še naj intenzivnejša osebna propaganda, У«е to naj bi na terenu ustvarilo razpolo-?ehje, ki si ga je že vnaprej zapisal nemški imperializem. Seveda niso izostale niti zunanje politične struje, na katere je prav krepko brenkal nemški minister za propagando. Kakor je to v diktatorskih deželah navada, je bil višek učinka govor, ki ga je v Niirnbergu govoril kancelar Hitler. Menda ni bil samo slučaj, da je Hitler v svoji zunanjepolitični zasnovi postavil v ospredje Sovjetsko Rusijo. Svetovna javnost je že pred Niirnbergom slutila, kakšni so nameni in cilji Hitlerjeve zunanje politike, ki so jo Francozi na svojih močnih zavarovanih mejah ^ ,&>. ir-*«’, hi -	r.-»*,	ч
Te slutnje so ze takrat dobile konKretnejše oblike, ko je g. Hitler ponudil Poljski prijateljsko roko.
Klajpeda je za Posaarjem drugi predor nemške osvojevaine politike. Ta dežela je majhna in meri komaj par tisoč kvadratnih kilometrov ter ima borih 40 tisoč prebivalcev. Kljub temu se nemški imperializem ne "° ustavil tukaj. Njegov koncept je širši in u°ij dalekosežen. z naskokom na Klajpedo Pripravlja hitlerizem prožno desko za na-daljne skoke proti ostalim obrobnim državam in zlasti proti Sovjetski Rrusiji.
Tu tiči jedro »političnega lova« v Vzhodu Prusiji. Madjarska, ki jo je politični razve dogodkov zaradi prijateljstva s Francijo po tisnil od Italije, išče novega zaveznika Najprej si seveda želi starih znancev ii prijateljev. Nemčija sicer ni bila Madjarsk nikoli posebno pri srcu, v sedanjem polo žaju pa ji je vzlic temu več kot dobrodošla Poljaki pa so že večkrat pokazali odkrit simpatije za madjarske fevdalce. Tako S' se našli trije, ki jih ne vežejo nobene pie menske niti krvne vezi v slučajnostni zvez za nove svetovne avanture. Nemško-madjar sko prijateljstvo nas nič preveč ne moti toliko bolj pa nam je pri srcu usoda polj skega slovanskega brata.
Pot, po kateri vodi Poljsko nemški im berializem, je nevarna in usodna. Videti je da Poljske ni še nič iztreznila "
s-	ki hoče z:
Posaarjem navaliti na Klajpedo in iztrgat diali Litvi del njenega ozemlja. Niti do Kodki v Gdanskem, ki jasno kažejo vsi težnje nemške osvojevaine politike, nisi Poljski odprle oči. Po vsem videzu gre seda ta obstoj in varnost republike same. Gri ‘a akcije, ki morajo kompromitirati bratski Poljsko republiko, ker bi v tej akciji nasto-ala Poljska kot pomočnica nemškega pro-tanja proti vzhodu na silno škodo vsegE ‘ovanstva. Nemčija razume položai, zati ” njeni dodiri napram Poljski tudi taki gMhkoviti. s poljske strani je bilo že ne-ciia , at Poudarjeno, da poljska diploma-po« komaj čaka trenutka, ko bo republikE j tsana v čin evropske velesile, beru nekaj je! Ako Poljska ne sprejme trarii ■ lh sugestij, lahko pričakuje, da se s st^Pnalna gonja ponovi proti njej vprai kamna •• Nemčije. ki Prikazuje v sedanj: sposohn^VP^ti Litvi naravnost mojstrske ^orìrw- L Razen vprašanja Gdanskega ir strähnt a ‘le tu še polno drugih. To je reč Tak • alternativa!
Prijati!t0rej tanita* poljsko-nemškegs tieni kt-nru3'’ rezuitat, ki so ga trezni poli-gi napovedali, še preden je bik
Pred usodnimi sklepi
Poide mina v AMM mimo DNf
Eden išče nasvetov v Londonu — London sprašuše Pariz — Rim grozi z izstopom — Beneš upa, da ni še vse izgubljeno
pa na eritrejsko-abesinsko mejo. Tamkaj naj bi opazovali gibanje čet in prebivalstva, da bi preprečili nevarnost morebitnih novih incidentov.
Rim in sankcije
Veliko pozornost je med tem vzbudilo poročilo agencije Havas iz Rima o tolmačenju morebitnih gospodarskih sankcij v italijanskih krogih. V Rimu so prepričani, da do teh sankcij sploh ne bo prišlo, in to iz čisto otipljivih gospodarskih razlogov. Države, ki bi jih izvajale, bi po italijanskem mnenju mnogo več izgubile kakor Italija sama. V dokaz navajajo nekaj zanimivih podatkov. Leta 1934. je Velika Britanija prodala v Italijo za 702 milijona lir blaga. Italija pa je od lani do letos ukrenila že vse potrebno, da zmanjša nepotrebni uvoz iz drugih držav. Tako je že zmanjšala potrošnjo bencina s povišan jem cen na drobno. Da prepreči špekulacijo z žitom, je vlada začela zbirati žito v posebnih skladiščih, da ga bo mogla v primernem trenutku prodajati po nizki ceni. Če pride do sankcij, bo Italija najprej skušala pospešiti svoj uvoz iz onih držav, ki niso članice DN in ki hi bile na tem uvozu interesirane, kakor n. pr. Japonska, Brazilija in Nemčija. Z Brazilijo je Italija pred kratkim sklenila celo posebno pogodbo glede uvoza zmrznjenega mesa. Če bi pa države
Sklepi Haliianske vlade
Rim, 28. septembra. AA. Na današnji mini-stroski seji je podal predsednik Mussolini eks-poze o razvoju položaja od zadnje ministrske seje. Omenil je sklep odbora petih in govoril o odločitvi abesinskega cesarja, da umakne svoje čete 25 km od meje, Mussolini je k temu pripomnil, da je bil to samo ukrep strategije in nikako dokaz miroljubnosti. Tako se po Mussolinijevih besedah morejo le bolje maskirati vojaške priprave v notranjosti države. Glede na to smo še pospešili odpošiljanje svojih divizij.
Ministrski svet je na seji sklenil, da se ima zadržanje Italije opredeliti po tehle osnovnih točkah:
1.	) Italija ne bo odšla iz DN, vsaj dotlej ne, dokler Društvo narodov s svojo politiko ne prevzame popolne odgovornosti za morebitni izstop Italije.
2.	) Ministrski svet vzame na znanje prijateljsko sporočilo britanskega zunanjega ministra sira Samuela Hoara, ki ga je te dni sporočil britanski poslanik sir Eric Drummond ter izjavlja, da ni italijanska politika ne odkrito ne skrivaj naperjena zoper britanske interese. Italija je voljna pogajati se še nadalje, da ustreže upravičenim britanskim interesom v vzhodni Afriki.
3.	) Fašistična vlada izjavlja, da se bo ognila vsemu, kar bi moglo razširiti sedanji spor.
Nato je ministrski svet sklenil poslati najtoplejše pozdrave in najtoplejše želje italijanskim vojakom v Eritreji in Somaliji. Prav tako pozdravlja tistih 30.000 delavcev, ki so mesece in mesece delali za tehniško povzdigo italijanskih kolonij.
Mobilizacija, ki je svet še ni videl
Rim. 28. septembra. AA. Uradno poročilo pravi med drugim:
Fašistična vlada svečano izjavlja, da bo preprečila vse, kar bi moglo italijansko-abesinski spor razširiti. Na kraju pravi poročilo doslovno: Ministrski svet ugotavlja, da se italijansko ljud-
Hitler pripravita presenečenja
članice DN po direktivah sveta DN preprečile tudi ta uvoz in izvedle pravo blokado Italije, bi seveda nujno morala stopiti v akcijo italijanska mornarica. To bi pa že pomenilo izbruh pomorskih sovražnosti. Kje bi tedaj bilo DN? Svet DN bi položaja gotovo ne mogel več rešiti...
V štiriindvajsetih urah...
O problematiki gospodarskih sankcij v smislu člena 16 pakta DN bi se dalo seveda diskutirati. Kar smo zgoraj navedli, so v glavnem le italijanska namigavanja, ki naj bi vplivala na potek ženevskih razprav o uporabi sankcij. Da pa imajo tudi taka namigavanja precejšen uspeh, nam najboljše dokazuje že ves sedanji postopek zavlačevanja ženevskih razprav prav tik pred usodno odločitvijo glede morebitne izvedbe člena o sankcijah. Éo-li šla morebitna vojna v Afriki zares — samo mimo DN? To je vprašanje, ki gre v Ženevi od ust do ust...
Pozitivno je v pričakovanju odgovora na to mučno vprašanje samo to, da sta skupščina in svet DN med tem sklenila odložiti svoje seje na nedoločen čas, in sicer tako, da sedanje zasedanje ni smatrati za končano in ga bo mogoče po potrebi sklicati v 24 urah — brez nepotrebnih formalnosti volitve novih predsednikov i. dr.
stvo, utrjeno s 131etnim fašističnim ustrojem, v sedanji napeti dobi kot en mož zbira okrog simbolov fašistične revolucije. Tu bo v kratkem pokazalo vsemu svetu državljansko mobilizacijo, ki je svet še ni doživel.
Beneševo upanie in pismo iz Amerike
Ženeva, 28. septembra. AA. Na današnji seji skupščine DN, ki je samo prekinila svoje delo s tem, da zasedanje še ni končano, so prečitali pismo ameriškega zunanjega ministra Hulla, ki pravi, da USA pozdravljajo delo gospodarskega odbora in njegove sklepe, s katerimi priporoča liberalno trgovinsko politiko s pomočjo dvostranskih pogodb z določbo o največji ugodnosti.
Glede italijansko-abesinskega spora je dr. Beneš izjavil, da dozdaj še ni bilo v Ženevi tako jasnih in podrobnih izjav o spoštovanju pakta Društva narodov. To dokazuje, da velike države ženevsko ustanovo in pakt ne samo priznavajo, temveč tudi spoštujejo. Posebno je dr. Beneš pozdravil izjavo angleškega zunan jega ministra, s katero je potrdil, da hoče Velika Britanija uravnati svojo politiko po načelih pakta Društva narodov. Dr. Benes smatra, da je DN po težkih preizkušnjah prišlo v novo razdobje svoje zgodovine in da postaja prava politična in materijalna sila. Sedanjega spora v Vzhodni Afriki res da ni moglo rešiti in bodo radi tega morda nastopili resni dogodki. Morda pa pot k pomiritvi vendar še ni zaprta.
Po Beneševi izjavi je zaključek skupščine odgođen. Kakor znano se je vprašanje odgoditve skupščine dokončno uredilo včeraj na seji predsedstva skupščine. Ta sklep je zahteval angleški delegat, italijanski delegat Äloisi j epa pismen’ protestiral pri predsedniku skupščine, češ, da џ tak sklep protiustaven. Italijansko pritožbo ji podpiral samo madjarski delegat.
Ženeva, 28. septembra. AA Svet DN je imel sejo in po primeru skupščine DN odgodil zasedanje na nedoločen čas.
Ženeva, 28. septembra. w.
Že iz včerajšnjega poročila je bilo razvidno, da je ozračje tudi po sklepih sveta DN glede zaključnega poročila o abesinski aferi slejkoprej megleno. Danes lahko samo dodam, da ni še nobenega novega povoda za ugodnejšo presojo položaja. Vsi razgovori se sučejo skoro izključno le okoli vprašanja sankcij in njih uporabe za primer, ki se zdi zelo verjeten, da izbruhnejo v Afriki sovražnosti. Izgleda, da se diplomatski svet po vseh neuspelih poskusih mirne poravnave in le zelo, zelo rahlemu optimizmu glede možnosti nadaljnjih pogajanj sploh več ne trudi za dosego mirne likvidacije. Danes govore tu že povsem odkrito, da ni izključeno, da bo Italija začela sovražnosti, še preden bo odbor tri-najstih končal svoje delo, torej še pred 8. oktobrom. Kdor je bil navajen na sicer zelo optimistične poglede v krogih DN, kadarkoli je bil v razpravi kak pomembnejši mednarodni konflikt. se mu sedanja psihoza mora zdeti ne samo nenavadna, marveč skoro obupna.
Zakaj je Eden odpotoval?
V to že čisto vojno ozračje je daiies vsaj za hip posijal medel žarek upanja: Angleški minister za DN Eden se je nenadoma odločil, da napravi majhen skok v London in poišče stike s svojimi kolegi v angleški vladi. Posebno važnost pripisujejo v vseh tukajšnjih krogih sestanku, ki ga bo Eden imel v ponedeljek ali torek z angleškim premierjem Baldwinom, o katerem zatrjujejo v tukajšnjih angleških krogih, da bo odločilnega pomena za rešitev italijansko-abe-sinskega spora. Ne da se tajiti: Ženevski proces je tudi za sicer zelo potrpežljive Angleže postal že prava mora. Veliki Britaniji se mudi in bi prav gotovo rada čimprej zaključila ženevski intermezzo, ki se zaradi posredovanj z leve .in desne (Lavai!) zares že predolgo vleče. Le malo verjetno je, da bi Anglija v tem vprašanju pre-orientirala svojo politiko v smeri popuščanja, saj so ji Lavatovi neuspehi najboljše opozorilo o nesmiselnosti nepotrebnega tratenja energij.
Pa drugi verziji pa je nenaden Edenov povratek v London v zvezi и njegovo borbo proti močnim zakulisnim diplomatskim vplivom iz Londona. Ti krogi so bili baje tako močni, da bi bili kmalu strmoglavili ministra Edena. Hoteli so na vsak način, naj se Velika Britanija pomiri z Italijo. Zatrjujejo pa tudi ti viri, da je bila ta nevarnost, ki bi bila Mussoliniju omogočila uspeh njegove akcije proti DN, odstranjena.
Po povratku v London bo minister Èden vsekakor poročal ministrskemu predsedniku Bald-winu o teh težkočah.
In kaj Pariz?
Zaupno se doznava, da je angleška vlada uradno intervenirala pri francoski vladi in jo prosila, naj ji pove, kakšne pomoči bi se Velika Britanija mogla nadejati pri Franciji, če bi morala izpolniti svoje obveznosti na podlagi pakta DN v zvezi s sedanjim sporom v Vzhodni Afriki.
O Lavalovem zadržanju v odboru trinajstih so se danes izvedele nekatere podrobnosti, ki ne mečejo najboljše luči na njegovo »posredovalno« misijo. Znano je, da se je Lavai pred svetom DN tako daleč eksponiral za angleško stališče glede sankcij, da je v bistvu samo ponovil Edenove izjave. V odboru trinajstih pa se je zelo trudil, da bi pridobil zase večino za odklonitev abesinskega predloga o nevtralnih onazovalcih, ki naj bi jih DN odposlalo v Vzhodno Afriko. Toda Lavai tudi v tem svojem poskusu ni uspel. Odbor trinajstih je sklenil, da pošlje te opazovalce v Vzhodno Afriko čimprej in zdi se zelo verjetno, da bo do tega v resnici tudi prišlo, ker se za ta predlog Velika Britanija močno zavzema.
Doznava se, da misli glede teh opazovalcev odbor trinajstih tako, da bi del teh opazovalcev DN odposlalo na somalijskp-abesinsko mejo, del
podpisano med obema državama desetletno prijateljstvo. Vsi evropski politiki so dobro vedeli, da Nemčija ni Poljske pritegovala k sebi zaradi ljubezni napram poljskemu« narodu. Nasprotno: to je bil preračunan politični manever in na Poljskem so se našli ljudje, ki so mu nasedli. Pangermanskim vabam so pač nasedli zato, ker so imeli proti vzhodu iste cilje, kakor jih imajo berlinski imperialisti. Razlika je le v tem, da si je Berlin izbral Poljsko, ki naj prva gre v žerjavico po kostanj. Ako bi se Poljska temu upirala, jo bržkone čakajo ne le grožnje, ampak tudi sankcije nemškega imperializma.
Pariz, 28. Septembra. Havas poroča iz Berlina, da se tamkajšnji politični in diplomatski krogi vprašujejo, ali ne pomeni obisk predsednika madjarske vlade Gömbösa pri Göringu pripravo formalne pogodbe med Madjarske in Nemčijo. Medtem ko se Gömbös nahaja na lovu s jired-sednikom pruske vlade generalom Göringom v Vzhodni Prusiji, sta dva višja uradnika madjar-skega zunanjega ministrstva odpotovala v Berlin, kjer sta stopila v stike z nemškimi političnimi krogi. Vse kaže, da pripravljata pogajanja, ki jih bo prihodnje dni vodil sam predsednik madjarske vlade z državnim kancelarjem Hitlerjem.
Velesile so intervenirale v Litvi
Berlin, 28. septembra, b. Današnji listi poročajo, da so sinoči obiskali zunanjega ministra britanski. francoski in italijanski poslanik in urad-
no sporočili nemški vladi, da so države-podpis-nice klajpedskega statuta intervenirale pri litovski vladi in da jim je vlada v Kovnu sp«» ročila, da oblasti ne bodo vplivale na potek volitev v Klajpedi.
bremenska napoved
Prevladuje jasno vreme po vsej kraljevini. Samo v Dunavski in Savski banovini je pretežno oblačno. Dežja ni bilo, temperatura se je nekoliko zvišala po vsej kraljevini. Najnižja je bila v Sarajevu, —1 C, najvišja v Omišlju 21 C.
Napoved za jutri: Pretežno jasno v vsej državi s povečano oblačnostjo v severliovzliodnih predelih. Jutranja megla v dolinah rek in po kotlinah. Dežja ni pričakovati. Temperatura se bo še zvišala. Sonce vzhaja ob 5.32, zahaja ob 17.24.
Bolesten odmev tragedüe rudariev v Rtanlu
Med mrtvimi je pet Slovencev, trije pa so hudo ranjeni
Politični utrinki
Novi mariborski občinski svet
Kakor smo že včeraj poročali, sta bila razrešena svojih dolžnosti dosedanji mariborski župan dr. Lipoid in podžupan Rudolf Golouh ter sta bila na njuni mesti imenovana znani mariborski odvetnik in bivši župan dr. Juvan ter bivši narodni poslanec Franjo Žebot za podžupana.
Obenem pa so bili razrešeni dolžnosti mestnih svetovalcev vsi dosedanji in so na njih mesta imenovani sledeči: industrijec Josip Hutter, šolski upravitelj Viktor Grčar, zasebni uradnik Lambert Aljančič, krojaški mojster Anton Benedičič, trgovec Anton Golež, industrijec inž. Oskar Dračar, trgovec Franjo Gnilšek, mesarski mojster Franc Hohnjec, stavbenik inž. Jože Jelene, vrtnar Ivan Jemec, urar Ignac Jahn, hišnik Martin Kores, trgovec Josip Weis, zasebnik Franc Remih, trgovec Ivan Kovačič, hišni posestnik Otmar Meglič, prof. Franc Sušnik, prof. Ivan Prijatelj, industrijec Dragotin Roglič, ravnatelj Josip Ošlag, bančni ravnatelj dr. Janko Kovačec, fin. preglednik v pok. Anton Kotnik, mizarski mojster Ivan Klančnik, odvetniški koncipijent dr. Jože Leskovar, ravnatelj Putnika Josip Loos, odvetnik dr. Ferdo Miler, davčni kontrolor Ignac Ozvatič, bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, višji zadružni revizor Vlado Pušenjak, zdravnik dr. Janko Pihlar, industrijec Ferdo Potočnik, ravnatelj Jože Stabej, elektrotehnik Alojzij Sprager, prevoznik Ivan Sluga, kipar Ivan Sojč, industrijec Karl Unger, industrijec Anton Tavčar, hišni posestnik Ivan Velker, žel. uradnik Franc Veronek, žel. uradnik Ivan Wurzin-ger, upokojeni major Miro žitnik, uradnik OUZD Josip Petejan, industrijec Henrik Saboty, pekovski mojster Anton Feiertag, mizarski mojster Alojzij Munda ter ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Hrastelj.
Razrešeni pa so bili: Anton Bajt, Franjo Bureš, Matija Jurak, dr. Zmagoslav Kac, Ivan Kejžar, dr. Karl Kieser, Ivan Kravos, Rado Lenard. Ivan Majer, Jože Malenšek, Viljem Močnik, Vid Murko, Andrej Oset, Franc Pagon, Ferdo Prelog, Karl Slavinec. Franc Šprah, Janko Tavčar. Rudolf Tum-pej, Gjuro Valjak in dr. Miloš Vauhnik.
Resne skrbi
Včerajšnji »Slovenec« piše v svojem uvodniku o nenavadni aktivnosti in razmahu mohamedan-stva v Afriki in Aziji ter med drugim navaja: »Opaziti je, da razvija (islamska vera. Op. ur.) v naši dobi toliko misijonsko delavnost, kakor je po porazu leta 1683. pred Dunajem ni bilo opaziti. Posebno v Afriki je njegovo napredovanje splošno. Mohamedanski misijoni imajo na primer v zapadni Afriki mnogo več uspeha kakor katoliški. V Kamerunu, belgijskem Kongu, Ugandi pridobi islam letos vsaj 10 krat več pristašev kakor katolicizem ... Katoliški misijonarji pripovedujejo, da so muslimanski katehisti mnogo bolj goreči v širjenju svojega nauka, kakor pa domači krščanski spreobrnjenci... Že danes šteje Zapadna Afrika nad 12 milijonov niohamedancev, toda niti en milijon katoličanov.
Po8itii«a aktivnost v Sloveniji
»Pravda« poroča, da vlada zlasti v beli Krajini nenavadna politična živahnost. V tem delu Slovenije je zelo uspešno delovala Združena opozicija pred petomajskimi volitvami, in tudi sedaj so započeli pristaši bivše samostojne demokratske stranke akcijo in imeli tozadevno že niz sestankov v metliškem in črnomeljskems srezu.
Veliko aktivnost pa kažejo tudi prvaki bivše SLS, ki organizirajo JRZ. Pripravljajo večje število konferenc in ni izključeno, da bo v prvi polovici oktobra v Metliki velik politični zbor JRZ.
Novi krediti za železnice
Beograd, 28. septembra. Ministrski svet je na predlog prometnega ministra potrdil dela za zboljšanje in ojačanje železniškega prometa na posameznih progah. Ta dela se nanašajo v glavnem na razširitev posameznih postaj, gradnjo vodnih postaj itd. Izdatki za vsa ta dela bodo znašali približno 17-7 milijona dinarjev. Deloma bodo ta dela izvršili v lastni režiji, ker bo treba delati na prometnih progah. Režijska dela so se že začela. Krediti so razdeljeni takole: Ravnateljstvo Beograd 759.063 dinarjev, ravnateljstvo Zagreb 12,804.447 dinarjev, ravnateljstvo Ljubljana 793.107 dinarjev, ravnateljstvo Subotica 2,560.900 dinarjev, ravnateljstvo Sarajevo 782.483 dinarjev. Pri teh delih bo zaposleno precejšnje število delavcev.
Beograd. 28. sept. b. Strahovita rudniška nesreča, ki se je pripetila včeraj v Rtaiiju, je bolno odjeknila v vseh tukajšnjih krogih in izzvala globoko sožalje z rudarji in njih družinami. Ker šteje naša slovenska kolonija v Rtanju okoli 800 duš, zato strašna nesreča ni prizanesla niti našim rudarjem. Od 13 mrtvih je 5 Slovencev, in sicer Peter Kukec iz Zagorja, oče dveh otrok, Jakob Oblak, nadzornik ventilacijskih naprav, doma iz Tolstega vrha, oženjen, Ivan Grošelj iz Št. Lamperta in Karel Cunder iz Mirne ter Fr. Prašnikar z Vač. Od 23 hudo ranjenih so 3 Slovenci, in sicer Valentin Komnik iz Loke pri Zidanem mostu, Šime Gajšek iz Konjic in Aleksander Grm iz Vrhnika. Jasno je, da je v rudarski koloniji nastopila silna žalost, zlasti še, ker so med njimi družine, ki so prišle ob očete in hranitelje.
Vse ranjence so prepeljali v bolnico v Bolje-vac. Ranjenci imajo hude opekline po vsem telesu, največ pa po očeh in po licih. Pričakuje se, da trije ali štirje med njimi ne bodo mogli prenesti strašnih ran in bolečin. Včeraj je podlegel ranam Anton Marjanovič. Zdravniki so stali pri bolnikih in se na vso moč trudili, da bi ranjencem olajšali težke muke. Zunaj so zbrani svojci ranjenih rudarjev in pričakujejo z naj-
večjim strahom in ujvanjem zdravniških poročil o stanju ranjencev.
Kako je prišlo do te hude katastrofe, se še ne ve. Vsi brez razlike, rudarji in strokovnjaki trdijo, da je vzrok katastrofe metan. Eksplozija je .bila tako močna, da je nekatere rudarje vrglo ob steno, druge pa ubilo. Nekateri so se onesvestili. Ta nesreča ni prva v Rlanju. Pred šestimi leti je 6. septembra 1929. v istem rudniku eksplodiral metan. Nesreča je tedaj zahtevala 12 človeških žrtev. Komisija, ki je sestavljena iz višjih uradnikov ministrstev in zastopnikov delavskih zbornic je prispela v Rtanj včeraj popoldne. Včeraj in danes si je natančno ogledala položaj in mesto nesreče ter že sestavila poročilo, ki bo predložno na pristojnem mestu.
Beograd. 28. sept. b. Minister za šume in rudnike g. inž. Djuro Jankovič je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu časnikarje, da jim da izjavo glede rudniške nesreče v Rtanju. Po izjavi so časnikarji vprašali ministra, če bo prišlo do remedure v uredbi o znižanju uradniških plač, nakar je minister odgovoril, da se bo remedura izvedla v toliko, da se bo za šoloobvezne otroke dajala vseeno še naprej draginjska doklada do vštetega 23 leta.
Potovanie predsednika vlade
Bar, 27. septembra. AA. Po tridnevni vožnji skozi razne kraje črne gore od Sandžaka in Tare do Podgorice in črnogorskega Primorja, mimo nesebičnih in iskrenih izrazov ljubezni tega prebivalstva napram Nj. Vel. kraju in predsedniku kraljevske vlade g. dr. Stojadinovicu je bilo danes potovanje po črni gori zaključeno.
Prva svečanost je bila otvoritev ceste Plevlje-Nikšič čez Taro, ki o tvar j a morda najlepše tujsko-prometne predele naše države. Ob tej cesti leže kraji nepopisne prirodne lepote, ki obetajo prebivalstvu lepo bodočnost.
Druga svečanost je bila posvetitev temeljev nove železniške postaje v Nikšiču na železniški progi Nikšlč-Bileče, ki bo vezala te kraje z vso državo.
Tretja svečanost je bila posvetitev temelja nove realne gimnazije v Cetinju. S tem je rešeno važno prosvetno vprašanje Cetinja, ker dosedanja stavba že ni več ustrezala modernim potrebam.
Vsa črna gora je sprejela g. dr. Stojadi-noviča s popolnim zaupanjem in z vero, da bo s kraljevsko vlado vred storil vse, kar je za te kraje neobhodno.
G. dr. Stojadinovič je zapustil črno goro davi ob 6.30 in odpotoval iz Bara na parniku finančne kontrole »Oplenac«.
Erccgnovi, 27. septembra. AA. Predsednik kraljevske vlade g. dr. Stojadinovič je z ministri gg. Bobičem in Stosovičem ter z ostalim spremstvom davi odpotoval iz Bara. S tem je zaključeno trodnevno potovanje po Črni gori, ki se je spontano izpre-menilo v veličastno nacionalno manifestacijo za kralja in Jugoslavijo.
Ko so parniki »Oplenac«, »Ercegnovi« in »Šipanj« davi krenili iz barskega pristanišča, je ostal predsednik kraljevske vlade g. dr. Stojadinovič dolgo na palubi in uperil svoj pogled na črnogorske planine. Prebivalstvo mu je pri odhodu priredilo navdušeno slovo. Okrog 9. so parniki prispeli v
Boko Kotorsko. Tedaj so s stare trdnjave »Španjola« zagrmeli možnarji. V pristanišču v Ercegnovem je bila zbrana ogromna množica, ki je vzklikala Nj. Vel. kralju, Jugoslaviji in predsedniku vlade dr. Stojadi-noviču.
Predsednik vlade se je ustavil v hotelu »Boki«, kjer je sprejemal razne deputacije in visoke dostojanstvenike. Ob 4 popoldne si je predsednik vlade s svojim spremstvom ogledal vojaške naprave v Boki Kotorski. Po končanem obedu se je dr. Stojadinovič s svojim spremstvom odpeljal v Tivat, kjer se mu je nudila veličastna slika. Na obeh straneh so bile razvrščene naše vojne ladje. 19 topovskih strelov z Dubrovnika je izkazalo pozdrav, ki gre predsedniku kraljevske vlade.
Na »Dubrovniku« si je ogledal ureditev ladje, ki je pripeljala blagopokojnega viteškega kralja. V kabini, v kateri je stanoval blagopokojni kralj Aleksander, so postavljene spominske plošče, ki spominjajo, kdaj so člani našega kraljevskega doma potovali s to ladjo. Napis na črno obrobljeni spominski plošči pa se glasi : »Od 6. X. do 9. X. 1934. se je Nj. Vel. kralj Aleksander zadnjič vozil s to ladjo od Zelenice do Marseilla.«
Predsednik vlade je ostal s svojim spremstvom v pobožnem enominutnem molku, da izkaže čast blàgopokojnemu velikemu kralju mučeniku.
Trebinje, 28. septembra. Včerajšnji raz-stanek predsednika Vlade od Ercegnovega je bil prav tako prisrčen, kakor sprejem. Ko je stopil v avto, je sokolska godba zasvirala koračnico, zbrana množica je pa navdušeno vzklikala Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu, predsedniku vlade in močni Jugoslaviji.
Trebinje je bilo danes okrašeno z zastavami in vse prebivalstvo je napeto pričakovalo prihoda predsednika vlade. Zbrani so bili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Sokola, Rdečega križa in druga kulturna in človekoljubna društva.
Veliki manevri naše voiske
Brčko, 28. septembra. Do sinoči ob 8 so s.e čete nahajale v nevtralnem položaju. Točno ob 21. uri sta dobila zapovednika severne in južne strani posebno nalogo od voditelja manevrov, da do polnoči zavzameta tiste postojanke, odkoder bi se začele sovražnosti. Z južne strani je mobiliziran en polk. Obvezancem ni nihče sporočil, da so poklicani na manevre, mislili so, da gre za vojno. Vse oblasti so delale brezhibno in nihče ni izostal od vojaškega poziva. Pri tem je prišlo do mnogih zanimivih prizorov, kakor n. pr. v vasi Miroševcu, kjer je pravoslavni duhovnik namesto odsotnega župana izvršil mobilizacijo. Pri tej poskusni mobilizaciji so pokazali kmetje toliko elana in vneme, da je bilo vse opravljeno 24 ur prej, kakor so pričakovali vojaški predstojniki.
Prebivalstvo je mislilo, da gre za resnično mobilizacijo in se ji navdušeno odzvalo. Ljudje so med seboj tekmovali, kdo pojde v vojno bolje opremljen.
Naloga manevrov je bila tale: večje sile južne vojske se zbirajo na prostoru Doboj—Tešanj— Maglaj—Gračanica, slabše pa v okolici Donje Tuzle. Izvidniške zaščitne čete južne vojske na
fiko kupite
Beveste in ošteto občinstvo vabim na ogled moje USTNE VELIKE RAZSTAVE POHIŠTVA
v novootvorjeni tovarni, kjer nudim : pohištvo iz najboljšega materijala in najmodernejše Izdelave. Cene brez konkurence.
Orehova, politirana spalnica kot slika, 9 komadov . . . Din 9.500'— (notranjost iz mahagonija)
Orehova, politirana jedilnica, 6 komadov ....... Din 7.500'—
Kuhinjska oprema, 5 komadov............................. Din 950'—
suainicoin jedilnico zaskiipna17.000Din
dobite
kuhinjsko opravo zasloni !
Podrobna pojasnila daje:
Malenšek, Dravlje 174, Ljubljana
pri tramvajski postaji „Pri stepen f anez u"
levem bregu Save so se pred močnejšimi silami severne vojske v smeri Brod—Šabac—Orasije umaknile na desni breg.
S preprostimi besedami in brez strokovnih izrazov povedano, se južna vojska, ki brani reko Savo, nahaja na nasprotnem bregu Save. Morala se je braniti premočnega sovražnika in se mu energično upirati.
Ves današnji dan so generaliteta in novinarji opazovali podrobnosti teh bojev, ki se še ne kažejo v velikih množicah. Smisel teh bojev je tale: južna vojska se umika. Severna vojska, dosti močnejša, prodira. Severna vojska je poslala naprej lahki oddelek generala Jefteviča. Ta oddelek sestoji iz konjenice in kolesarjev. Njegova naloga je očistiti teren do velikega mostu na Savi. Ta oddelek je imel mnogoštevilne zelo zanimive praske, ker so se vojaki okoristili z vsemi objekti, da so se skrivali. Sodniki, ki spremljajo vsako enoto, morajo določiti, ali je kdo pri manevrih utrpel kakšne izgube, prav tako, kakor v pravi vojni. Čete so tembolj na dobrem, čim manj jih je videti, da izgubi nasprotnik pregled nad njimi. Zrastle so se s terenom in da ga znajo izrabljati.
Prodiranje enih in umikanje drugih so gledalci opazovali z velikim zanimanjem. Stvar se je končala z »razstrelitvijo velikega Savskega mostu« s petardami. Rdeča žica je zaznamovala, do kod bi se dejansko most pokvaril. Velika množica ljudi je spremljala manevre in razstrelitev Savskega mostu, zlasti pa prebivalstvo Brčkega. Ljudje so splezali na strehe in stebre, samo da bi mogli videti potek manevrov. Tudi otroci so radovedno opazovali gibanje vojakov in jih pozdravljali z vzkliki.
Upokojitve
Beograd, 28. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog finančnega ministra so vpokojeni: J. Stanič, davčni inspektor VI. skupine davčne uprave v Celju, Karol Brifah, višji davčni kontrolor VI. skupine davčne uprave Ljubljana okolica, S. Prah, višji davčni kontrolor VI. skupine davčne uprave v Ptuju, Franc Prešel j, višji davčni kontrolor VI. skupine davčne uprave Ljubljana okolica, Rudolf Lotrič, davčni kontrolor VII. sk. davčne uprave v Šmarju.
Okrožnica bana dr. M. Natlačena
Ljubljana, 28. septembra. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša: Gospod minister za notranje zadeve je z okrožnico z dne 22. t. m. K. št. 1220 odredil naslednje: »Poči. 118zakona o notranji upravi je nameščencem resora notranjega ministrstva prepovedano vsako izražanje strankarske pripadnosti in strankarsko delovanje v kakoršnikoli obliki. Ni prepovedano samo izrabljanje oblasti v strankarske namene, vplivanje na podrejene državne in samoupravne nameščence in državljane sploh v strankarsko-politični smeri kakor tudi pristransko ravnanje pri službovanju iz strankarskih razlogov, temveč je kazenko sankcionirano tudi podpiranje delovanja političnih strank, tudi če so te, stranke dovoljene.
Nameščenec resora notranjega ministrstva bo najbolje služil državi, če bo daleč od slehernega strankarskega vpliva vršil svoje delo vestno in zvesto in imel pred očmi samo zakonitost, pravico in enakost vseh pred zakonom, delo za ustanavljanje in organiziranje političnih strank naj pa prepušča državljanom samim.
Ko vam sporočam to svojo okrožnico, izvolite opozoriti starešine podrejenih vam oblasti in ustanov na jasno izraženi cilj čl. 118 zakona o notranji upravi in skrbeti, da se bo ta cilj na poverjenem vam pod-dročju povsod dosegel.«
Vse gori navedeno naj velja ne le za uradništvo resora notranjega ministrstva, nego tudi za uradništvo vseh drugih resorov, kakor tudi po določbah čl. 24 zakona o banski upravi za banovinske uslužbence.
Pričakujem, da bodo uslužbenci gornjo okrožnico popolnoma upoštevali in se po njej ravnali in da ne bodo v ničemur dali povoda, da bo treba postopati proti enemu ali drugemu zaradi kršitve navedenih predpisov. — Ban dr. Natlačen.
Zlolinec Košaine v Avstriii
Maribor, 28. septembra.
Meti tem ko so bili naša policija in orožniki prepričani, da se klati Košajnc in z njim Pajman nekje po mariborski okolici, je danes nepričakovano prispela v Maribor iz Gradca vest o drznem vlomu, ki ga je izvrši) pri Sv. Petru pri Gradcu. Avstrijske oblasti so na podlagi fotografij ugotovili, da vlomilec ni bil nihče drugi, kakor zloglasni Košajnc. Tako sta se oba zločinca razdružila in delata vsak na svojem mestu. Lažje pa se tako vsak zase skrivata pred zasledovanjem.
Pretekli četrtek, ko je bila družina industrijalca Evslahija Erba rjo sama v svoji vili pri
Sv. Petru v graški okolici zbrana pri večerji v pritličju poslopja, je obiskal zgornje prostore nepoklican gost, ki ni bil nihče drugi kot Košajnc. Po trti je splezal do balkona v prvo nadstropje, potem pa v notranjost vile, ki jo je temeljito izpraznil. S seboj je odnesel predvsem mnogo zlatnine in drugih dragocenosti, vzel pa je tudi dva samokresa, več obleke in drugih predmetov, tako da je napravil Erberjevim škode kakih 32.000 Din. Nato je zopet neopaženo izginil v noč. Ko so avstrijski orožniki bili obveščeni o drznem vlomu, so takoj začeli z zasledovanjem. Sled je vodila v Waltendorf, kjer so nekateri ljudje opisali nekega neznanca, ki se je klatil že nekaj dni po vasi. Opis se je popolnoma ujemal z zunanjostjo Franceta Kašajnca. Nadaljno zasledovanje pa ni rodilo nikakega uspeha, in tako je Košajnc zopet srečno odnesel pete. Sedaj so na lovu naše in avstrijske oblasti za nevarnim zločincem, ki je oborožen kar s štirimi samokresi in z dolgim kuhinjskim nožem. Naša kriminalna kronika že dolgo ne pomni tako drznega zločinca, kakor je Košajnc, ki se na izredno pretkan način umika svojim zasledovalcem.
Kvalifikacijske tekme za državno prvenstvo v Beogradu
Beograd, 28. sept. b. Jugoslavija : Gradjan-ski (Niš) 7 :1 (3 :1) Jugoslavija je v ležerni in lepi igri sigurno zmagala svojega nasprotnika, iz Niša.
BSK : Slavija (Skoplje) 2:2 (1:1). Slavija je danes napravila prvo senzacijo s svojo igro proti prvaku države. Skopljanci so z lepo igro, veliko požrtvovalnostjo in z dobrim startom uspeli, da BSKu odvzameio eno točko. BSK ni bil kompleten in je oči-vidno podcenjeval svojega nasprotnika; je dal eno naj slabših iger v zadnjih letih.
Hmelj
Žalec, 28. septembra.
(Uradno poročilo tržnega nadzornika).
Hmeljarji eo mnenja, da se je letošnjega pri-defka več kakor 80°/o prodalo v tako kratkem času in s tako naglico kakor doslej še nobeno leto. — Po tej živahni prodaji prvovrstnega io za kupce v Evropi menda najcenejšega blaga, po napolnitvi vseh skladišč in hmeljaren, po vročični živahnosti kupčije minulega tedna, je nastopilo v hmeljeki trgovini v Žalcu normalno pomirjenje, normalno povpraševanje in ponujanje. — Cene so vendar nadalje čvrste in se sedaj kupuje več ali manj »šprica n o« blago p° 13 Din za najslabše rdeče, do 25 Din pa se pl®' ča za najboljši »špricani« hmelj. Za drugovrstno in prvovrstno blago se gibljejo cene od 26 d° 30 Din in preko, ter se govori o neki včeraišnj1 izjemni kupčiji po 32 do 33 Din. — Hmeljarji ^ pritožujejo glede prevelike ambicijoznosti miai" šib nakupovalcev, ki se hočejo prikupiti trgovcu in ki so n. pr. imeli za nakup tretjevrstnega blaga »limit« (dovoljenje) do 18 Djji, pa so ga plačali po 14 Din. Drugi nakupovalci so n. Itimeli nalog kupiti slabše blago po 18 Din, P^ so kupili pri neinformiranem, v s-tieki se nabsr ja jočem kmetovalcu 26 Din vredno blago P0 18 Din.
Maribor
A Sedaj je čas! 01) prvem je najprimernejša prilika, da naročite najeenejši slovenski dnevnik »GLAS NARODA«. Storite to še danes pri mariborski podružnici na Aleksandrovi cesti 16, telefon 22-90.
A »Jesen v Slovenskih goricah« je geslo avtobusnega izleta dne 6. oktobra, ki ga priredi v Slov. gorice mestni avtobusni promet. Prijavite se v pisarni na Glavnem trgu ‘26, telefon štev. 2*2-75.
Д Iz bolnice. 23 letni delavec Lovro Zgonc je po nesreči prišel z levo roko v stroj, ki mu jo je popolnoma zmečkal. Zasebnika 471etnega Štefana Voduška je podrl na državnem mostu neki kolesar, da se je pri padcu občutno poškodoval na glavi. Na cesti je spodrsnilo 401etni Lačen Hedviki in si je pri padcu zlomila levo nogo.
A »Otroška tragedija« je izredno učinkovita drama nemškega dramatika Schöncherrja. Mariborski gledališki amaterji jo bodo igrali 7. oktobra v narodnem gledališču'. Za uprizoritev vlada že sedaj veliko zanimanje.
Д Nova lekarna. Naše mesto dobi v kratkem novo lekarno, ki bo osma v Mariboru,, in bo nameščena v Meljskem predmestju. Za koncesijo se poteguje več prosilcev.
A Današnji sport. V Mariboru bo danes ob pol 10. uri na igrišču v Ljudskem vrtu prvenstvena nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Ob 14. uri bo predtekma obeh rezerv.
Д Narodno gledališče. V torek, 1. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«. Otvoritvena predstava.
Posteljne odeje M
nild od Din 30—» blazine (tuhne) od Din 170-— naprej. — Puh in perje po najnižji ceni pri
Ä. ŠTUHEC. M8RIB0R. Stolna ul. 5
Д Letos obrtniški teden zadnjič pozimi! Nedavno so moriborski in ljubljanski obrtniki pričeli akcijo, da bi se obrtniški teden ne vršil pozimi, marveč v poletnem času, ker je takrat za tako važno prireditev najprimernejši čas. V začetku septembra je bila v Ljubljani seja širšega odbora Zveze obrtniških udruženj za Dratfsko banovino in se je te seje udeležila tudi delegacija mariborskih obrtnikov. Takrat so iznesli razne predloge, vsi pa so izzveneli, da se naj obrtniški teden na noben način ne vrši pozimi. Končno so po uvidevnosti zbornice za TOI in v smislu izida splitske konference skleniti, da bo letos obrtniški teden zadnjikrat od 1. do 8. decembra, v bodoče pa bodo obrtniški tedni v poletnem času.
Д Grajski kino: Danes »Amphitryon« (Z neba pride srečal. Velefilm poi n sijajnega humorja in zabave. Willy Fritsch, Käthe Gold, Adela
Sandrock in pa Paul Kemp so imena, ki jamčijo za sijajno kvaliteto filma. —- Danes ob 11. uri dopoldne matineja pri globoko znižanih cenah: »Lažna usta«.
Д Kino Union: Premijera velefilma »Noctur-no« (Visi hrepenimo po ljubezni...). Mojstrsko delo slavnega režiserja filma »Ekstaza«, Gustava Machtayja. Film senzacijonaluega uspeha in svetovnega slovesa.
vmm
TVRDKA
Ш. KRISPER. UUBUflM
Mestni trg štev. 26, Vas vabi, da si ogledate brezplačno predvajanje
■ MODNE BEVME.
jesenskih in zimskih modnih plaščev od ponedeljka, dne 30. septembra dnevno ob 5. uri popoldne.
Д »Tartuffe«. bo druga letošnja premijera v mariborskem gledališču. Režira Jože Kovič.
Д Gasilska četa v Mariboru nabira po mestu podporne člane.
Advokat
dr. Gmišan Alojz
je preselil svojo pisarno iz Narodnega doma v Celju
ч Ulico dr. Gregorja Žerjava 4-1
(prej Aleksandrova ulica)
U Ifit.11 ‘P Tl F jr t ir.r i t U, aA Car И1 i ' V sl t; > “ V-	v 1 a . L .» < .z../,4.
■	*. ■*.A *, V A k t V, Jjk 1»'| ж r t*i'
'4 ' — j , j .. 4=	V'.	* *• H./
■ »	• t* f > -I» y-*- So'
ž-J-.. V !f t 'T r/ i
» J* v
[JUS. r, l Г -'--v«*-	- —; v
**' >, * ahv»! ki. t i*i, j-*--- »Д
* .il- ■ i -, ..iii !
I1"' - - jU,
...J’
‘f È.U r, .. ,
- > . vi
r*'t <:- љ .	^ rr - tt »
J té
C
r.
\ .и
»t
i *i .	•* e
■’ » vv '/
it ä3*5i	**
Dramile
na^vSfava sAd'ia- Podružnica Sadjarskega in vrt-tri tkeSa društva priredi danes v nedeljo, in june« a?stavo sadja, grozdja in rož. Otvoritev da-s ob 8. uri
Režiser Komi o novostih v mariborskem
giadaiišiii
Maribor, 28. septembra Toliko je letos novega v gledališču, da -bo golovo ludi naše čitatelje zanimalo, kako m kaj.
Kar na oder jo mahnimo, tam bomo gotovo dobili »odločilne«. Res, tu je Jože Kovič, ki nadzira postavljanje kuliserije za »Brate Ka-ramazove-. na novem vrtilnem odru, ki je njegova zamisel. Gledališki delavci, pod vodstvom mojstra g. Matejke pravkar vrte krožni oder.
■Dober dan, gospod glavni režiser! Prišel sem, da bi kaj povedali za »Glas naroda«.«
»Rad,« pravi Jože Kovič. »Samo izvolite v mojo garderobo.«
Vrtilni oder v mariborskem gledališču.
No, mariborskega glavnega režiserja skoraj ni treba nič vpraševati. Sam ve, kaj najbolj zanima publiko. Iz njegovega pripovedovanja se vidi, da živi teh nekaj dni pred predstavo res samo za teater.
»Vidite«, pravi, »prav za prav je za graditev vrtilnega odra dala pobudo uprizoritev »Kara-mazovih«, ki zahteva mnogo scenskih prememb. Ni bilo druge rešitve, in sedaj bomo igrali
za otvoritev »Karamazove« in vrtilni oder bomo tudi imeli. Tehnično bo oder s teni mnogo pridobil, ker bo olajšano delo, publika pa bo tudi zadovoljna, ker bodo odmori med dejanji krajši. Osnutek za oder je napravil g. Ussar, železna konstrukcija je delo domače tvrdke Schell, vse drugo smo napravili sami pod vodstvom gledališkega mojstra g. Matejke. Vrtilni oder je sličen modernim v nemških velegleda-liščih. Ko bodo razmere nekoliko boljše, ga bomo preuredili na električni pogon.
.»Kaj pa druge tehnične novosti?«
»Da. Velika pridobitev je izpopolnjena elek-1 riška razsvetljava, ki jo je z izredno iznajdljivostjo in po vzorcih modernih gledališč izvršil gledališki električar g. Herman. Publika bo v tem oziru gotovo zadovoljna.
»Kako mislite, bo publika sprejela »Kara-mazove«?«
Jože Kovič se je nasmehnil.
‘ »O vsakem uspehu govoriti v naprej, je posebno za režiserja težko. Publika je taka, da prav takrat, ko bi včasih morala uspeh priznati, gre mimo, ali ga sploh negira. Vsi se izredno trudimo na tem komadu, ki je eden najtežjih, kar jih je bilo doslej igranih v našem gledališču. »Karamazovi«, ki so dramatizacija svetovnozmnega romana, imajo v posameznih scenah toliko sile, da se ni treba bati neuspeha. Zlasti so nekateri prizori v dobri izvedbi tako močni, da naravnost presunevajo gledalca.«
»Zakaj ste 6e odločili prav za »Karamazo-vec?«
»Eden prvih vzrokov je, da smo s tem hoteli takoj v začetku sezone nakazali, da se Narodno gledališče zaveda svoje' kulturne misije, ki jo ima izpolnjevati. Tudi kar se tiče narodne strani kot take, smo se odločili za bolj slovanski repertoar.«
»Kaj pa pravite o 'naši publiki?«
»Kar je je, je odlična. Če bo ostala vsa dosedanja publika tudi v bodoče tako -naklon jena gledališču, bo dobro. Dosedanja publika obstaja predvsem iz uradništva in delavstva. Pogrešamo. pa zlasti premožnejše sloje, ki bi bili prvi poklicani, da podpirajo gledališče.«
»In bodočnost?«
»S pomočjo publike, države, banovine in občine lahko mirno upamo, da se bo naše gledališče pod uvidevnim vodstvom upravnika dr. Brenčiča lepo razvijalo. Upajmo na stabilnejše in lepše čase k	. (D. B.j
Pretresljiva smrt mladih zaljubljencev
Maribor, 28. septembra.
V Dornavi pri Ptuju je danes končalo dvoje življenj mladih Mariborčanov. Skrivnostna so pota mlade ljubezni, ki jo rani vsaka, četudi majhna žalitev. Tako je bilo tudi pri tej tragediji.
Že pred tremi dnevi sta neznanokam odšla z doma 221etna Fanika Ledinekova, tkalka v tovarni Doctor in drug iz Bresternice pri Mariboru, in njen zaročenec 221etni tkalec pri Huterju Karel Fras iz Mejne ulice 14 v Mariboru. Mlada zaljubljenca sta nosila v svojih srcih že dolgo kal nesrečne ljubezni, ki ji je bila nasprotstvo staršev velika ovira. Toda kljub temu, da je mladenki oče prepovedal ljubezen z njenim zaročencem, sta že nad dve leti vztrajala in upala, da ju bo usoda letos le privedla pred oltar. Toda zgodilo se je baš nasprotno. Namesto v življenju sta se za večno združila Fani in Karel v skupni smrti.
Ko sta ee zaročenca pred dnevi zopet sprla s svojimi starši, sta sklenila, da pojdeta skupno v smrt. Odšla sta proti Varaždinu, kjer sta napisala mariborski policiji nasledn je pismo :
»Spoštovana policija! Sama hočeva razjasniti vzrok te tragedije, da se ne bodo najini starši
prepirali med seboj in da ne bodo valili krivde najine smrti drug na drugega. Zaradi grdega ravnanja najinih starišev sva šla v smrt in najina ljubezen je trajala do zadnjega vzdihljaja. Dragega, kar bi povzročilo najino smrt, med nama ni bilo. Zadnji pozdrav! L. F. in K. F.c Iz Varaždina pa sta pisala tudi očetu Karlu Frasu zadnji pozdrav. Nato pa sta odšla zaljubljenca v Dornavo pri Ptuju ter v neki koruzni njivi izpila večjo količino lizola ter v objemu umrla. Poleg njiju so našli tudi steklenico, v kateri je bilo žganje, ki jima je v obupu vlilo poguma za tragično dejanje.
Starši, ki se šele sedaj kesajo, da so delali ovire mladi ljubezni, so se danes dopoldne odpeljali v Dornavo in bodo prepeljali obe trupli v Maribor, kjer ju bodo položili v skupni grob.
Ta tragedija, in takih je vedno več, bodi staršem resen opomin, naj ne vsiljujejo svojo voljo svojim že polnoletnim otrokom in naj bodo zlasti pri mladi ljubezni, ki je najnežnejše bistvo čutečih src previdni, ker se vedno češče ponavlja, da starši sami uničujejo življenje svojih otrok.
Huda ttesreSa pssd dvigalom
Ljubljana, 28. septembra. Danes dopoldne se je pri tvrdki s semeni Sever in drug na Gosposvetski cesti 5 dogodila huda nesreča. Imeli so veliko delo s prenašanjem vreč in s pospravljanjem novo nabavljenih posušenih. Uporabljali so precej dvigalo, ki je bilo to dopoldne usodno. Pod dvigalom se je nahajala 241etna Frančiška Podobnik s Pšate v občini Dol pri Ljubljani, ki je delavka pri tvrdki; hotela je pogledati za dvigalom, prav tedaj pa so dvigalo nenadoma spustili navzdol, ki je z vso silo priletelo Podobnikovi na glavo. Podobnikovi se je takoj vlila kri iz ušes in ust, ima zdrobljeno čeljust, tako da so ji izpadli zobje, hude poškodbe pa je dobila tudi po glavi. Takoj so poklicali na pomoč ljubljanske reševalce, ki so prispeli na kraj nesreče ob НУ32 in hudo ponesrečeno Podobnikovo prepeljati na kirurgični oddelek ljubljanske bolnišnice.
Priporoča sa
sgsecHalssa delavnica vsakovrstnih ževlšev, gaioš.sneik itd.
Točna in hitra postre ba
Шајх Bergant, spl. čevljarstvo, Mesini trg 25 (na dvorišču)
Sela novomeškega obiimkega sveta
Novo mesto, 27. sept.
Danes popoldne se je občinski svet zbral k svoji seji, da razpravlja o različnih važnih zadevah. V začetku se je predsednik občine g. Pavčič Jože v toplih besedah spominjal umrlega čast. občana Franca šu-kljeta in očrtal njegove neminljive zasluge za mesto in Dolenjsko. Nadalje je obve-stil občinski svet o zapuščini sanitetnega svetnika dr. V. Gregoriča, ki je občinskim revežem zapustil po 50 Din in določil, da vse svoje premoženje zapušča mestni občini, če njegovi glavni dediči umro brez zakonitih dedičev ali pred polnoletnostjo.
S »Slava« klici se je občinski odbor oddolžil spominu obeh pokojnih.
Pri razpravi o uporabi izkupička za leto
1934	prodani les iz mestnega gozda v iznosu 172.000 Din so bile odobrene postavke za zgradbo mrtvašnice na novem pokopališču, perišče ob Krki na Kandijski strani, za stojnice na živilskem trgu in odkup vrta g. s. o. s. K. J., vse skupaj v iznosu 149.000 Din. Iz preostanka 23.000 Din naj se izvede potrebna regulacija trga sv. Florijana, pred vsem pa ureditev Trdina-Kettejevega parka na mestu starega pokopališča. Za potrebno odobritev tega načrta pri banski upravi zaprosi občina takoj.
Po odobrenem pregledu občinskega proračuna in računskega zaključka za leto
1935	in odobrenem kvartalnem pregledu blagajniškega poslovanja je sklenil občinski odbor iz prebitka lanskega proračunskega leta povrniti svoj dolg ubožnemu skladu. V odobritev oblasti pa se pošlje predlog, da se v proračunu za barvanje mostu določena vsota 45.000 Din, ki se v ta namèn letos ne bo rabila, uporabi za popravo poti ob Krki, za popravilo mestnih hiš, ograje ob cestah in izvedbo kanalizacije ob Dr. Režkovi cesti.
Po izvolitvi personalno-pravnega odseka,
ki naj uredi odnosa j e med občino in njenimi uslužbenci, je občinski odbor razpravljal o različnih gradbenih zadevah. Pri tej razpravi se je jasno pokazala popolno neuporabnost regulacijskega načrta, ki ga je nekoč občina za drag denar kupila. Kljub težkim denarjem je občina prav za prav brez regulacijskega načrta, zato ni čuda, da je bila tudi gradbena delavnost dosedaj mnogokje brezglava in so n. pr. najprej postavili hišo, potem še iskali pot k njej, iz česar nastajajo, potem neljubi spori, s katerimi se mora občinski odbor pečati. To delo je naletelo v občinskem odboru na soglasno kritiko in da se v bodoče to ne bi dogajalo več, je bilo na predlog obč. svetnika A. Agnitscha sklenjeno, da se gradbeni odsek pomnoži s strokovnimi močmi, ki naj vse spore preišče na licu mesta, obenem pa izdela gradbeni pravilnik in pripravi vse za uporaben, moderen, a vse dosedanje arhitektonske in estetske momente upoštevajoči novi regulacijski načrt, kot ga gradbeni zakon zahteva. Nova gradbena dovoljenja pa izdaja le po temeljiti in vsestranski proučitvi.
Da se modernizira zastareli tržni red, je bil na predlog občinskega svetnika Mikoliča Ferdinanda izvoljen poseben odsek, ki naj izdela potreben osnutek s posebnim upoštevanjem domačih trgovcev in obrtnikov.
Za pospešitev tujskega prometa je na predlog banske uprave bilo tujskopromet-nemu odseku naročeno, da pripravi vse potrebno za pregled hotelov, gostiln in ostalih za tujce v poštev prihajajočih stanovanjskih prostorov.
Po formalne sklepu, da si občina pridrži v svojem poslopju ljudske šole pravico do ene sobe za potrebe ustvarjajočega se mestnega muzeja, je občinski odbor tudi obrtnemu društvu odobril do preklica brezplačno uporabo mestnega zemljišča za starim pokopališčem, da si tam zgradi paviljon za obrtno razstavo, ki bo prirejena v okviru obrtnega tedna.
Po odobritvi priključka Dr. Volčičeve ulice za kandijskim kolodvorom na šukljetovo cesto in podaljšanje vodovoda v Šmihelu od samostana do gasilnega doma na stroške šmihelčanov oz. gasilnega društva, je odbor v tajni seji razpravljal še o,različnih vlogah in prošnjah meščanov.
MODNO KROJASTVO ZA DAME IN GOSPODE
JAKOB SMERAJC
Borštnltcov tra 7-______
Točna in hitra postrežba. — Cene solidne.
Maščeval se ie
Ptuj, 28. septembra.
V petek ob 1. uri ponoči je izbruhnil požar v Žamencih, občina Dornava. Goreti je pričelo gospodarsko poslopje dr. Visenjaka Alojza, odvetnika v Ptuju, ki je posestvo pred kratkim kupil na javni dražbi, katerega prejšnji lastnik je bil F. Šešerko. Požar se je širil z veliko naglico, tako da na pomoč prihiteli gasilci iz Dornave, Ptuja in Muretincev poslopje niso mogli več rešiti in je pogorelo do tal. Lastnik trpi od 60 do 70.000 Din škode, ki pa je le do polovice krita z zavarovalnino. Radi suma požiga je bil aretiran bivši lastnik, ki je pri zaslišanju priznčrt in izpovedal, da je zvečer kožuhal pri sosedu koruzo. Ob povratku pa je iz maščevanja, ker mu je bilo prodano posestvo, podtaknil ogenj. Požigalca so pridržali v zaporu sreskega sodišča v Ptuju.
Jr bovile
Prvi javni vrt dobi naš trg s prihodnjim letom. Za to določen prostor za občinsko kopalnico planirajo in še pred zimo bodo zasajena drevesa in opravljena druga manjša dela. Pri tej priliki prosimo obč. upravo, da pri sestavi načrta ne pozabi na prepotrebno igrišče za deco.
Radio
Nedelja, 29. septembra
Ljubljana: 7.30 O svinj ere ji (Zupanc Martin), 8.00 čas, poročilo, spored, 8.15 revija naših harmonikarjev, 10.00 versko predavanje (p. Valerian Učak), 15.15 prenos cerkvene glasbe iz cerkve Sv. Cirila in Metoda, 11.000 pevski dueti, 12.00 čas, obvestila, spored, 12.15 Radijski orkester po željah, 16.00 citraški orkester na ploščah, 16.15 gospodinjska ura:	O sadju (gdč,
Travnova), 16.30 operetni zvoki, izvajata g. Banovec in Cankarjeva, 19.30 nacionalna ura, 20.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 20.15 Poslušajmo zdaj Maribor, 22.00 čas, vreme, poročila, spored, 22.15 za ples Radijski jazz.
Malo sode bikarbone in kuhinjske soli in v trenutku imate mineralno vodo, toda komur je kaj za zdravje, mu je najboljša
Pi*85»
Jr ona $ srcem
¥ vsako faiio naiceneiži dnevnik .Glas naroda1
Žrebanje I. razreda 31. kola državne razredne loterije
8. in IO. oktobra 1.1.
Trikrat več glavnih dobitkov kakor doslej!
DEVET P R E M I Jy in to:
12,000.000— 1,000.000— 500.000 — 300.000—	250.000— 250.000—
I 200.000"— dinarjev
DBvt-

v kratkem razdobju so dobile premije
1,5000.000'-1,200.000'- in 1,000.000"— dinarjev pri nas kupljene srečke ! !
400.000'— 200.000 —
Cena srečk	V! srečka		7o srečke		'A srečke
kakor doslej :	Din 200*-		Din 100-—		Din 50 —
Strogo solidna, strokovna in diskretna postrežba! glavna kclekfuva dvžavne rcrzreeZzie loterije
$!. fleizi in dvug, ЖсжсугеЈћ
gajeva 8	J lica 15
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Danes ob 19.30 bo predaval književnik Veljko Petrovič o slikarju Novaku Radonjiču ob priliki 100 letnice njegovega rojstva. Prenos iz Beograda.
Volitve za jesen ——-—---- Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
X »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine objavlja v 78. št. od 28. t. m. naslednje: Uredba o krajevni pristojnosti sreskih šerijat-skih sodišč za območja apelacijskih sodišč v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Novem Sadu. Odločba o ustanovitvi šole za telesno vzgojo v Beogradu, Uredba o šoli za telesno vzgojo v Beogradu. .Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev. Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev. Odločba o poslovanju mestnega sveta ljubljanskega in občinskih odborov mestu priključenih občin do postavitve novega mestnega sveta, odnosno do volitev novih občinskih odborov. Razne objave iz »Službenih novin«.
X Ljudska samopomoč, reg. pom. blagajna v Mariboru naznanja vsemu cen j. občinstvu, da je po zadnji reformi pravil, odobrenih po kr. Dravski banovinski oblasti na najboljši zavarovalno tehnični podlagi, ki jamči vsem članom trajni in sigurni obstoj ustanove. Vse zlobne govorice o kakšnem razpustu odnosno likvidaciji so popolnoma neosnovane in neresnične in se bode vsakega tozadevnega obrekovalca sodnijsko zasledovalo. Omenjamo še tudi, da nismo s samopomočjo v Splitu v nobeni zvezi. Opozarjamo cenjene čitatelje na današnji inserat v oglasnem delu lista.
SITAR & SVETEK - Štampiljke in etikete -Graverstvo — sedaj na Marijinem trgu 8.
X .Abiturijeritski tečaj Zbornice TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje na abiturijentski tečaj se vrši Vsak dan do vštevši 30. septembra od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni trgovske akademije. Istotam se dobe vse potrebne pismene ali ustmene informacije in prospekt. Predavanja prično dne 1. oktobra ob 8. zjutraj.
X Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v oktoberskem roku začeli v petek 18. oktobra ob 8. uri. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradno v pravem času tako, da bodo vsaj do 12. oktobra v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v aprilu. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Izpitni odbor.
Černe Ivan,
elektroinštalacija, Stari trg 24. Telet 23-96
__ X Natečaj za spominsko knjigo o delu in življenju biagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja razpisuje Savez knjižarskih organizacija kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Prva nagrada znaša 20.000 Din. Vsa podrobna obvestila daje »Odbor za izdavanje spomenice«, Beograd, poštni predal 405.
X Prošnja. Revščina v naši občini narašča. Po Statistiki je v naši občini blizu 30 družin, ki nimajo kaj obleči oziroma dejati v usta. Prav posebni reveži so po takih družinah otroci. Razen teh posebno revnih družin pa je v občini še nad 50 posameznikov — moških in ženskih —, ki niso nič manjši reveži. Občinski odbor RK lepo prosi vse dobre ljudi naše občine, da pomagajo lajšati gorje in trpljenje tem revežem. V teku tega in drugega tedna se bodo oglasile pri vas nabiravke našega Občinskega odbora RK. Naj ne bi iz nobene hiše odšle praznih rok ! Vsak pa lahko odda svoj prispevek tudi v župnišču ali pa
pri posameznih odbornikih RK. — Občinski odbor Rdečega križa na Ježici.
X »Popularen in slaven kot kino-ljubljenec« in praktičen kot »T i v a r - H u b e r t u s« so izrazi, ki se danes že uporabljajo dnevno v pregovorih. Ampak pazite na odlično kakovost in pravilnost garancijske znamke. Tivar-Hu-bertus-plašč za dame, gospode in otroke, edini izdelan izi patentirano impregniranega, garantirano nepremočljivega »Hubertus-sukna« (Jugoslov. patent štev. 7644/31) je le pravilen s privedenim garancijskim listkom ter se prodaja izključno samo v »Tivar-Prodajalnah«. Nujno potrebno je, da si za nakup Hubertus-Plaščai dobro zapomnite imenovano številko patenta. — Kakovost Tivar-Hubertus-Plašča damo mi, — Priznanje mu je pa dala široka javnost in vsak, kateri ga je že preizkusil. — T i v a r obleke.
X Knjiga »Moj pogled na svet« univ. profesorja dr. inž. Milana Vidmarja izide — kakor smo obveščeni — v začetku oktobra. Glede na veliko zanimanje, ki ga je vzbudila napoved tega poljudno-znanstvenega dela našega učenjaka, interesente opozarjamo, da je knjiga^ v prednaročili znatno cenejša in da dovoljuje založnica tiskarna Merkur d. d. tudi plačevanje na obroke.
KINO SLOGA
Ljubljanski Dvor	Telefon 2730
Tako sijajne burke že dolgo ni bilo v Ljubljani! Tako se $e nismo zabavali in nasmejali.. „
je reklo občinstvo, ko Je zapuščalo naš kino!
Oglejte $1 zato danes ob 15., 17., 19. in 21. uri veseloigro iz kmetskega življenja
Če
žene stavkajo
(E H E S T R E I K)
TRUDE MARLEN PAUL RICHTER
Odlomek iz operete „Dijak prosjak“ in zvočni tednik. 1AMČIK0 ZA 2. URI SMEHA!
OB io-30 DOPOLDNE MATINEJA
LEBARJEVA opereta
Ш je lil les ealiel
MARTHA E G GERT H,
ROLF von GOTH PAUL HÖRBIGER
Enotne cene Din 4*50 za osebo
na poljubnem mestu!
Rezervirajte si mesta v predprodaji!
Ljubljana
Dnevna pratika
Nedelja, 29. septembra. Katoličani : Mihael. Pravoslavni: 16. septembra, Evfimija.
Dežurne lekarne
Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.	,
*
* Narodno-obrambna razstava Družbe sv. Cirila in Metoda v Mestnem muzeju poleg Križank je odprta samo še do nedelje 29. t. m. Ne zamudite obiska! Odprta je dnevno od 9.
do 12. ure dopoldne in od 15. do 18. ur'e popoldne. Vstop prost ! Da bo obisk prav vsem omogočen, bo razstava odprta v .nedeljo 29. t. m. od 8. zjutraj nepretrgoma do 18. ure zvečer.
* Vse statiste, ki so sodelovali pri predstavi »Kralja Edipa«, naproša gledališka uprava, da se zanesljivo udeleže generalne vaje za otvoritveno predstavo v Drami. Vaja bo v ponedeljek 30. t. m. ob 20. uri v dramskem gledališču. Vsi sodelujoči naj se javijo eno uro pred pričetkom generalke, torej ob 19. uri v II. nadstropju dramskega gledališča.
Poskusite samo enkrat nebatvane
jajčne testenine
in nikdar več ne zaželite boljšega!
*	Pridete v Ljubljano? Zavoljo cenene in dobre prehrane v Ljubljani vas opozarjamo na današnji oglas nove ljudske kuhinje !
*	Novo otvorjena tovarna pohištva Malenšek, Dravlje 17J, se vljudno priporoča. Glej oglas !
*	Vijolice v jeseni. V našem uredništvo se je zglasila s šopkom lepih, nežnih vijolic gdč. Franja Tanko, uradnica pri upravi policije. Šla je včeraj na izprehod proti Tivoliju in našla pod grmom res lep, krasen šopek vijolic.
Pralnica — Svetlolikalnica čistilnica oblek Čuček, Kolodvorska ulica 23.
Pere, lika damsko in moško perilo, ovratnike, zastore itd. po zmerno nizkih cenah.
*	Umetniška šola »Probuda« prične z rednim poukom v ponedeljek 7. oktobra. Vse podrobnosti so razvidne na razglasni deski »Probuda« v veži Tehniške srednje šole v Ljubljani.
*	Pevski zbor Glasbene Matice. Jutri v ponedeljek ob 20. uri odborova in rediteljskega zbora seja, v torek vaja vsega zbora ob 20. uri.
*	Dravska finančna direkcija v Ljubljani sprejme pomožnega slugo za težja fizična dela (donašanje kuriva itd.) v svojstvu dnevni-čarja-služitelja z mesečno nagrado ca Din 700. S 5 Din kolekovane vloge s prilogami po § 3. urad. zakona je vložiti pri Dravski finančni direkciji do -10. oktobra 1935.
*	Gostovaje Narodnega pokrajinskega pooblaščenega gledališča bo v četrtek 3. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Ravnatelj gledališča je R. J. Matijevič. Iz prijaznosti sodeluje ga. Štefanija in g. Mih. D. Spasič. Na programu so 4 enodejanke burke in šale. Začetek ob 21. uri.
*	Prirodoslovno društvo zopet na delu. Predavanja se bodo zopet vršila v predavalnici Mineraloškega instituta ha univerzi ob sobotah ob 18. uri, vsakih 14 dni. Prvo letošnje predavanje bo v soboto, 5. oktobra, in sicer o transfuziji krvi. Predaval bo gosp. primarij dr. B. Lavrič ob skioptičnih slikah, ki bodo nazorno pojasnjevale zanimivo predavanje. .V letošnjem načrtu je še 11 zanimivih predavanj. Člani in prijatelji Prirodoslovnega društva, posečajte tudi letos zopet naša predavanja !
Kzsiečlri m£zsrczcin
RI Ljubljana, Krekov trg št. 10 (nasproti || mestnega doma), Vam nudi najboljše IS zimsko manufakturno blago po izredno nizkih cenah. Obiščite to trgovino in prepričajte še!
* V zapor je šel za svojim prijateljem Godcem 40 letni Jože T., trgovski potnik iz Ljubljane. Svojemu potniku je pomagal prodajati predmete, čeprav je vedel, da jih je Godec ukradel avtolzvoščku Furlanu. r * Zaradi tatvine hupe, ki jo je ukradel s kolesa Zdenku Gostiši, so prijeli 29 letnega Marinka L. s Polja pri Ljubljani in ga izročili sodišču. — Prav tako pa se bo moral pred sodniki zagovarjati radi vlačugarstva
20 letni K. F. z Dolenjskega. Ne diši mu nobeno delo in se rajši klati in postopa.
*	Ukradeni noži itd. Za velesejemskih dni so trije mlajši otroci iz Most pokradli s stojnic na velesejmu razne predmete kakor nozičke, pomade za mazanje las itd Ker bi policija predmete rada vrnila lastnikom, naj se ti zglase na omenejem uradu pri g. Lovrenčiču.
*	Prijet razgrajač. V petek se je v neki gostilni na Miklošičevi cesti pojavil neki možakar, ki se je najprej napil, nato pa je začel z vsemi močmi razgrajati. Metal je kozarce ob tla, ko pa ga je hotel gostilničar postaviti na cesto, je možakar pograbil za nož in ga težko ranil, tako da so morali gostilničarja prepeljati v bolnišnico. Precej jo je skupil z nožem tudi neki postrešček, ko je skušal razgrajača ukrotiti. Ta je nazadnje pobegnil, vendar pa ga je stražnik popoldne le prijel. Izkazalo se je na policiji, da gre za 31 letnega Antona Vavtarja, iz Razborij pri Velikih Lokah v novomeškem okraju. Pri zaslišanju se je zagovarjal s svojo neumnostjo, kadar je pijan.
Celie
■	Naš nogomet. Danes bo ob pol 11. na Sp. Lanovžu drugorazredna prvenstvena tekma SK Jugoslavija : SK Šoštanj. Popoldne ob 15.30 pod-savezna - prvenstvena • tekma SK Gelje : SK Atletik pri Skalni kleti. Ob 14. predtekma obeh rezerv. Sodi g. Vesnaver iz Maribora.
■	Umrla je 56 let stara žena đinhafja A vrelija Jakob iz Galicije pri Celju. N. v m. p.!
■	Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri Mariji Pomagaj. (mag. Posavec).
■	Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima. od 30. t. m. do 5. oktobra IV. vod, reševalno II. skupina, inšpekcijsko pa poveljnik g. K o schi er.
■	Pevsko društvo »Oljka« začne zopet z rednimi vajami v torek v Obrtnem domu, kjer se sprejemajo tudi novi člani.
■	Gostilničarska strokovna nadaljevalna šola. Vpisovanje bo 1. oktobra od 14. do 15. v pisarni deške mešč. šole. šolo mora obiskavati ves naraščaj te stroke, ki biva v Celju in okolici.
0 T j I-Vt r1—v? -	- xV<i7, , -1»vY %
f ir ! 1 ' 1‘ t Ù - •* Л b" > *3	, . I
•t-. t /i V 1	. •	X . X. Č
i I. 1.11 .
B Ža opremo Poselskega doma. Sedaj imajo služkinje v Poselske.m domu svojo streho, manjka jim pa mnogo opreme. Hvalevredno delo bi opravil, kdor bi daroval karkoli za skromno opremo sob.
Ptuj
Zopet vlom na podstrešje. V noči 26. t. m. je bilo zopet vlomljeno v podstrešje Muršiča Josipa na Ormoški cesti. Vlomilec je odnesel sodniku dr. Vladimiru Muhi, sodniku Kanclerju Antonu, ing. Lahu ter upokojenemu, sodnemu uradniku Wallnerju Leopoldu odeje, zimske plašče in druge obleke v skupni vrednosti" za Din 4300.
Sortimi in pakovalni tečaj, ki je bil v Ptuju pod okriljem razstavnega odbora sreske kmetij sko-obrtne razstave 25. in 26. t. m. je imel prav zadovoljiv uspeh. Udeležilo se ga je 22 fantov in deklet iz raznih krajev ptujskega sreza. 15 siromašnih tečajnikov je odbor vzdrževal na svoje stroške.
Veliki Ptuj. Občinska uprava občine Grajena se je na.svoji seji izrekla za priključitev cele katastralne občine. Krčevina k mestni občini ptujski. Enako je pripravljena odstopiti občina Rogoznica vasi Brstje in Budino. O izvedbi tega predloga pa bo končno odločevalo ministrstvo za notranje posle.
Tedenska gasilska in reševalna, služba y Ptuju. Od 29. septembra. do 6. oktobra t. L vršijo reševalno službo : vodnik Vavda Ignac», rojnik Vapovič Konrad, gasilci šileč .Vink0», žaler Ferdo, Ratisnojnik Ivan, Pevec Avgust, šparing Jože, rešilno službo pa šofer Širec Franjo, rojnik Kmetec Jože, gasilca Rakuša Ferdo in Murko Alojzij. — Lekarniško nočn° službo pa vrši lekarna pri zlatem » Jelenu < mr. Leo Brbalk.
A
V
Ot
9$
italijanski izgledi v Ahesini/i
Raznolike težkoce, ki čakajo Italijo v Abe-siniji, so znatno večje, nego jih je imela Fran-C|ja pred nekaj leti v Maroku. Abesinija je trikrat večja kakor Maroko in oddaljenost Italije °d severne abesinske meje je trikrat tako velika, kakor oddaljenost Francije od Maroka. Do južne abesinske meje ima Italija čez Somalijo celo petkrat tako daleč. Francija je takrat skupaj s Španijo obkrožila skoraj ves Maroko na kopnem in na morju. Italija pa meji v koloniji le na severu, severo-vzhodno in ju-Mo-vzhodno na Abesinijo. A ko izvzamemo primeroma majhno soseščino kblonije Džibuti na vzhodu, ki je francoska, je Abesinija na jugu, zapadu in severo-zapadu obkrožena od angleških kolonij ali pa ozemelj, ki spadajo pod angleški vpliv ali celo mandat. ^Italija mora za vojno uporabi ati skoraj izključno čete iz Italije. ker njene afriške kolonialne čete, obstoječe iz domačinov, še izdaleka ne zadoščajo. Na severu in severovzhodu Italije lahko prodira iz Eritreje, na jugu pa iz Somalije proti A Ilesini ji, torej iz dveh, med seboj ločenih smeri. Moč armade, ki jo je Italija doslej postavila 1'roti Abesiniji, je jako velika. Poleg splošnih geografskih težkoč se mora Italija boriti tudi z nezadostnimi pristanišči v Afriki. Pristanišče Massana je še v začetku leta 19315. moglo mesečno sprejeti komaj do 2.000 ton tovora, zdaj pa je urejeno tako, da ga dnevno lahko prevzame 3.000 ton — oziroma 300 vagonov. Massauo eo morali preuredili v glavno pristanišče in ga opremiti kar najbolje, kajti tam se izkrcava glavni del italijanske ekspedicijske armade, ker je po vseh dosedanjih pripravah Manieravano glavno prodiranje proti Abesiniji * severa.
Somalija za zbiranje in operacije velikih vojnih sil ni primerna, Pristanišče Mogadiscio je še dokaj slabše nego Masaua. Poleg tega je izpostavljeno silovitim viharjem, prihajajočim preko Indijskega Oceana. Zato so morali Italijani pritegniti pristanišče Bender v severni Somaliji na pomoč. Od tam pa je tudi treba napraviti okrog angleške Somalije kakih 100 km poti po kopnem, da se doseže abesinska meja. 1’oleg tega je italijanska Somalija še bolj vroča kakor Eritreja, kajti ekvator je oddaljen komaj 300 km od Mogadiseia. V to vroče ozemlje so zato Italijani poslali v prvi vrsti čete domačinov in doslej le eno italijansko divizijo.
Na meji med italijansko Somalijo in Abesinijo leži pogosto imenovani kraj Ualual, kjer je nastal spor med Italijo in Abesinijo v pozni jeseni leta 1934. Jedro Abesinije obstoji iz višavja, ki ga krog in krog obdajata večinoma puščavska planjava in stepa, kjer primanjkuje vode. Gorovje je visoko od 2000 do 5000 m. Gora Guna me,l fionda rom in Dessiéjem je po italijanskih zemljevidih visoka 4882 m, torej višja nego Mont Blane, najvišja gora v Evropi. Razen Gune pa je južno od Addis Abebe do severno od Gon-darja in Dessiéja še več kot pol fucata gora, ki 8o vse visoke čez 4000 m. Tako n. pr. se nahaja 'bed Gondarjem in često imenovano Aduo gorski orjak Ras Dascian, ki je visok 4620 m, torej skoraj 1000 m višji od Velikega Kleka.
Abesinski gorski masiv je razdeljen v dve veji: ena poteka široko proti severu v italijansko Frilrejo, druga proti vzhodu "do mesta Haràr. Ti dve gorski veji utegneta igrati v morebitni vojni najvažnejšo vlogo. Na severu lahko spravijo Italijani glavne svoje vojne sile še na lastnem ozemlju, torej v Eritreji, v gorovje, in potimi prodirajo ob gorovju na jug. Vzhodna veja pa je položena počez na pot, ki bi šla iz italijanske Somalije. Seveda je ta gorska veriga oddaljena 500 km od meje, toda povprečno je visoka 3000 m, južno od Addis Abebe pa celo 4000 m.
Iz teh zemljepisnih podatkov se samo po sebi razume, kako bodo bržkone prodirale vojne eile italijanske armade na kopnem. Na severu se utegne razviti dolgotrajna gorska vojna, z juga je verjetno dosti hitrejše prodiranje skozi pušča-voi slepo in goščavo do Hararske gorske veje.
Italijani polagajo največ važnosti .pri vseh *yojih pripravah na prodiranje s severa. Posre-ci.Io se jim je zgraditi Massauo in majhna prista-hišča v soseščini vsem zahtevam primerno. Prej ie potrebovala velika ladja v tem pristanišču 15 'tnj za raztovorjenje, sedaj je treba samo še tri
dni. Več kot 1000 najboljših pristaniških delavcev z vseh večjih pomorskih italijanskih mest, je delalo tu v manj vročih časih dneva ob najhujši vročini pa so jih nadomeščali domačini.
Silna vročina v Massani je prisilila italijansko poveljstvo, da je čete, prihajajoče iz Italije, takoj premaknilo čim dalje v gorovje, kjer vladajo znosnejše klimatične prilike. Toda tudi tu je bilo obilo težav s prevozom čet. Sicer obstoji železnica Massaua—Asmara do zapadno od Argodala, vozila pa je prej le po štirikrat na teden. Zdaj vozi na tej progi po 7 vlakov na dan. Mnogo si obetajo tudi od žične železnice, ki jo grade iz Massaua čez Asmaro. Imela bo viseče vozove, z nosilnostjo po 300 kg na vsak voz. Na uro bo žična železnica prepeljala 30 ton, na dan bo obratovala po 20 ur in prepeljala torej 600 ton. Dograjena bo v kratkem. Po italijanskih podatkih bo po tej železnici mogoče prepeljati več tovora, kakor po navadni železnici, stroški pa bodo manjši, kakor za cesto.
Železnici in žični železnici se kot tretje prometno sredstvo pridružuje cesta. Italijani so znani graditelji cest. V eritrejskem visokem
gorovju in v somalijskih puščavah so ustvarili na tem polju že pomembna dela.
Iz Mussane je razpreden» že popolno cestno omrežje v gorovje do višine nad 2000 m. Z glavne proge Massaua—Asmara—Argodat vodijo tri cestne veje proti abesinski meji. Tu dela več kot 30 tisoč delavcev, večinoma Italijanov.
Tudi v Somaliji so pridno na delu. Železnice imajo le kratke proge v okolici Massaua. Zato pa je tik pred izvedbo obširno cestno omrežje, pri katerem delajo zaradi neugodnih klimatičnih razmer le domačini, ki jih je zaposlenih kakih 20.000. Najvažnejše ceste so po 6 metrov široke, solidno zgrajene.
Abesinija ima samo eno železnico, ki veže Addis Abebo s francoskim pristaniščem Džibuti. S to železnico Abesinci ne morejo dosti računati za slučaj vojne, ker je v premoči italijansko zračno brodovje. Zato pa so Abesinci osnovali nekaj važnih cestnih zvez. Tako so speljane iz Addis Abebe in iz Hararja važne ceste proti južno vzhodni meji. Najvažnejša pa je vozna cesta iz Addis Abebe proti severu čez Desoije do Adue in še nekaj dalje proti vzhodu. Ta cesta ima za Abesinijo to prednost, da je mogoče po njej naglo prepeljati ojačenje na severno mejo, za Italijo pa to, da jo. v slučaju uspešnega prodiranja lahko kmalu zasede.
Specijalna delavnica
j za elektrotehnična popravila t. j. prevoj motorjev, generatorjev in transformatorjev vseh velikosti in napetosti. Specijalni oddelek za popravila autodinam in akumulatorjev. — Inštalacija za jaki in šibki tok. — Ceno konkurenčne in delo solidno pod garancijo. Se priporoča
IVO GRILC
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
LJUBLJANA
Meetni trg 17 - Cankarjevo nabrežje 25
Telefon 27-44
Voiaške poroke na
daliavo 6000 km
Preteča abesinska vojna je nemilo ločila ne samo na tieoče mož od njih žen, ampak tudi' nešteto ženinov in njih mladih nevest. To je za mnoge med njimi tem usodneje, ker loči za-
ročence ogromna daljava, ker je prevoz zlasti skozi Sueški prekop sila drag in ker je treba računati z daljšo vojno ter ni nikakega upanja, da bi mogli vojaki kmalu priti na dopust. Ministrski svet je zato na svoji seji 24. t. m, sklenil, da sklepanje porok kar se da olajša.
Izšel je poseben kr. dekret, ki bo določal specialno postopanje za sklepanje vojaških porok s pomočjo pooblaščencev, in eieer prosto vseh pristojbin. Vojaki, ki se nahajajo v Vzhodni Afriki, pa tudi vojaški uradniki in civilne osebe, ki so tam v službi, bodo lahko sklenili civilno ali cerkveno poroko po pooblaščencu. Pooblastilo bo vojaška uradna listina javnega značaja in bo moralo bili sestavljeno posebno natančno glede osebnih podatkov pooblastile« in pooblaščenca. Če pojde za civilno poroko, bo dano pred poveljnikom vojaškega oddelka, kjer služi vojak, za cerkveno poroko pa bo pooblastilo sestavil vojaški kaplan.
Poročni obred in poročno slavje se bo izvršilo doma v Italiji brez ženina. Med solzami veselja bodo nevesto zalivale tudi solze žalosti, ker bo odslej še bolj trepetala za usodo svojega izvoljenca. Vsekakor bodo imele te poroke, ki sicer tudi nam niso čisto nepoznane izza svetovne vojne, na sebi mnogo romantičnega. Gotovo pa je, da bo v njih tudi mnogo tragike. Saj bo mogoče, da bo v trenutku, ko se bo nevesta pred oltarjem združila s svojim daljnim ženinom, abesinska krogla pretrgala ženinu nit življenja in razrušila njuno zakonsko
zvezo. Izključeno ni niti to, de se bo poročila z ženinom, ki je že padel, torej z mrtvim ženinom: moderna Lenora!
= Sport =
Gradjanski : Primorje
imata nekaj starih računov. Zagrebški pur-gerji so zadnje čase Primorje precej trdo zdelali. V državnem prvenstvu je bila ljubljanska tekma ž njimi odločilnega pomena. Primorje jo je izgubilo in je s tem izpadlo iz kroga plasirancev.
V nedeljo bo revanš in sicer v obliki resne prvenstvene tekme. Primorje je v nedeljo z Ilirijo remiziralo. Stvari stoje zdaj zelo resno in nadaljnjih točk ne kaže izgubljati, ker bo sicer Ljubljana prišla ob dosedanjega zastopnika in najbrž tudi ob drugega, čeprav bi bilo silno želeti, da ostaneta v državni ligi kar oba.
Gradjanski pride v Ljubljano z objestno zavestjo svoje polne moči. Saj je preteklo nedeljo doslovno pregazil Haska in mu poslal 6 žog v mrežo. Primorje bo trčilo zaradi tega na samozavestnega nasprotnika. Razviti bo moralo vse svoje znanje in iti v boj, kakor je storilo v največjih in naj-odločilnejših trenutkih.
Današnji nogometni program
Igr. Slovana: ob 9 Svoboda I : Jadran I, ob 10.30 Grafika I : Sloga I.
Igr. Korotana : ob 10 Korotan I : Reka I.
Igr. Hermesa : ob 9.30 Svoboda jun. : Mladika jun, ob 10.30 Hermes jun. : Primorje juniorji.
Igr. Jedrana: ob 9.30 Korotan jun. : Ilirija jun., ob 10.30 Jadran jun. : Reka jun.
Igr. Mladike : ob 9.30 Slavija jun. : Mars jun., ob 10.30 Mladika I : Moste I.
Igr. Primorja : ob 13.15 Mars I : Slovan I, ob 14.15 Primorje : Ilirija (prijateljska), ob 16 Primorje : Gradjanski.
SK Sloga proti SK Grafiki
SK. Grafika : SK Sloga. Danes do p. ob 10.30 se srečata na igrišču SK Slovana dva stara pretendenta za prvo mesto drugega razreda SK Grafika in Sloga, Tekma bo gotovo ena najbolj zanimivih v drugem razredu. Grafika je v najboljši formi in vztrajno koraka po lestvici navzgor in še ni izgubila nobene tekme in niti dobila no-benegä gola. Fantje so se zarotili, da bodo držali svojo ničlo še naprej. Seveda tudi Sloga ne bo d rialti rok križem. Obeta se torej zelo zanimiva in napeta borba. Prijatelji lepega sporta pohitite danes dopoldne na igrišče Slovana.
Dve izredno zanimivi sliki. Leva kaže edino abesinsko bojno letalo, katerega vodi ameriški črne Robinson. Drugi pilot pri strojnici je Abesinec. Razen tega imajo Abesinci še 6 do 8 navadnih letal. Desna slika pa kaže italijansko bombno letalo »Savoia Marchetti S 79«, katerega vodi Mussolinijev adjutant. Z njim je nedavno dosegel šest novih rekordov. Z bremenom 2000 kg doseže to
290 km na uro, njegova največja hitrost je pa 440 km na uro.
Emil Vachek:	137
Kri ne kliie po maščevaniu...
Zunaj je čakal avto. že je hotel plačati, da bi s hojo oprostil nabrane napetosti, a v poslednjem ^Pu se je premislil. Sklenil je, da še ne odide, tem-^eč da počaka še nekaj časa tu. Morda Letz pride, tolo bi lahko usodno. Lahko bi bil brez strahu za ^egovo življenje, če bi Letz sedajle kje pil. Pijan bi 5 najbrže ne segel po življenju. Toda morda samo ?e8a po mestu, izbija iz sebe poslednje hrepenenje po .Oljenju in, ko bo popolnoma izpraznjen, pride sem in žvbši to. Zdaj se mu je zdelo to od vsega najbolj 6rjetno. Ura ali dve bosta še kritičini. če se Letz јЛ vrne, recimo, da polnoči, potem leži pijan v krčmi j ^ mizo. Potem bo mogoče iti z mirno vestjo spat se vrniti zjutraj, želel je, da bi se to prav tako povijalo, če bi se Letz prizibal domov pijan, bi bil Vajavljen tudi za nasilje. Ne bi ga preveč izpraše-V ’ Tli hoče ali noče, rajši bi ga spet upijanil, spravil sliV ° in ^Peljal v sanatorij. Toda ni si mogel mi-^ kako bi se to razvijalo, če bi se Letz vrnil trezen. Se je zgodilo tako.
AVt ^aslavsky je res čakal nanj skoraj do polnoči, v p? si je sicer pridržal, toda ni se mu hotelo čepeti °zira m in tako j® spočetka hodil po ulici gori in doli, bbj I® se pri vsakem šumu. Snežilo ni več, a bilo je 'Ift , n°- Zrak je bil vlažen in ni prijal dihalom, tako stopil Caslavsky slednjič vendarle v avto. Tam
je sedel in poslušal glasno smrčanje šoferjevo, dokler ni pričakal Letza.
Letz se je plazil ob hišah. Ko je dospela njegova postava pod ulično svetil j ko, je vrgla dolgo, pošastno senco. Caslavsky ga je opazoval in skoraj dihal ni. Z njegovega obraza ni mogel ničesar čitati, ker se je Letz plazil s sklonjeno glavo. Toda ritem njegove hoje je bil zgovoren kakor diagram, ki zaznamenuje utripanje bolnega srca na občutljivih zdravniških aparatih. Ko se je ustavil pred hišo, je stopil Caslavsky iz voza. Opazil ga je šele, ko mu je Caslavsky položil roko na ramo in ga ogovoril: »No, gospod major, zakaj ste tako naglo odšli od mene?« »To ste spet vi,« je zagodrnjal Letz. »Vas tudi moram srečavati na vsak korak. Ali ste prežali name?« — »Ne, čakal sem tukaj na vas.« — »Takšna pozornost,« je ironično odgovoril Letz. »Kaj pa mi hočete? Kakšno lopovstvo pa spet snujete, da bi moral v njem nastopati kot intrigant pod tujim imenom?«
čeprav je govoril borbeno, ni bilo v njem prave borbenosti. To so bili poslednji plamenčki upora. Caslavsky ga je pustil, da se je izgovoril. Potem je rekel: »Prišlo mi je na misel, da se moram z vami še o nečem pogovoriti.« — »Toda jaz ne vem, o čem bi se mi hotelo razgovarjati z vami,« je odgovoril Letz s poslednjimi močmi. »Zoprni ste mi, kakor odmerjeni davek.« Hu, to ga bom težko spravil k sebi, je pomislil Caslavsky. Zdajci mu je prišla narava na pomoč. Letz se je opotekel in začel padati. Caslavsky je iztegnil roko, da bi ga zadržal; pri tem se je nehote zadel ob Letzovo ranjeno desnico. Major je zastokal in se mu onesveščen zgrudil v naročje. Caslavsky je zakričal na šoferja in spravila sta Letza
v voz. »Vozite kakor vrag,« mu je naročil Caslavsky ter mu dal naslov svojega stanovanja. Vso pot je bil Letz v omedlevici ali pa je bil še tako oslabel, da se ni poskušal upirati, šele ko sta ga pred stanovanjem časlavskega spravljala iz voza, se je poskusil upreti. Caslavsky je odpustil šoferja, odklenil hišo in poskusil pripraviti Letza do tega, da bi šel. Toda major ali ni mogel, ali pa se je branil — ni se ganil z mesta. Caslavsky si ga je torej oprtal in stopal po stopnicah. Ko je bil že tik pred stanovanjskimi vrati, je čutil, kako mu je Letz položil roke na vrat. Tako otročji poskus! Z lahkoto jih je stresel z vratu in rekel: »Potrpite še trenotek! Ko boste pri meni. Tam ste vendar v napadih že doma.« Letz ni več ponovil poskusa. Caslavsky je oprezno odklenil in položil Letza na zofo. Potem je napravil luč. Letz je ležal onemoglo, si podpiral ranjeno roko in zrl na Caslav-skega s težkim pogledom onemoglega sovraštva. Caslavsky se ni menil za to, približal se mu je in rekel:
»Zdaj pogledam vašo roko.«
»Ničesar ne glejte,« je zasikal Letz. »Zakaj ste me vlekli v svoj brlog? Caslavsky, ko bi vi slutili, kako vas sovražim.«
»Lej no,« je odgovoril Caslavsky, »in jaz vendar skrbim za vas.«
»To delate samo iz sebičnosti. Vaša vest vas je prestrašila. Skrbite zame, a meni je pri tem, kakor da vidim človeka, ki dela nasilje. Sebi delate silo. Vse to delate, da bi mogli nekoč reči: Storil sem vendar vse, prav vse, kar je bila moja dolžnost. Da. Caslavsky, dovolite, da vam vsaj enkrat v življenju nekdo resnico pove. Vi delate zmerom samo dolžnost. Ne poznate ničesar drugega in to je pri vas tako ostudno. Ste stroj za dolžnost.«
Gospodarstvo
Gospodarski pomen zdravilnih zelisi
V naši državi pridelamo zelo velike količine raznovrstnih zdravilnih zelišč, ki bi jih mogli ob dobri organizaciji izvoza dobro prodati v tujino. Tozadevni izvoz je bil doslej prav malenkosten, kajti našim kmetom, ki se zaenkrat samo mimogrede pečajo z nabiranjem zdravilnih zelišč, se ne nudi zadostnega pouka glede nabiranja in priprave zelišč. Na tujih tržiščih vlada poslednja tri leta prav živahno zanimanje za naša zdravilna zelišča, tujina namreč tudi že ve, da so naša zelišča prvovrstne kakovosti. Tako so posebno cenjene naše kamilice, ki jih svetovni trg naravnost zahteva ter jim daje prednost pred blagom iz drugih držav. Glede kamilic je na svetovnem trgu naš edini resen konkurent Madžarska, čeprav njeno blago po kvaliteti precej zaostaja za našim, vendar pa je upoštevano
predvsem vsled tega, ker so madžarske kamilice pazljivo nabrane, čiste, dobro posušene in pravilno pakirane.
V poslednjih dveh letih je znašal naš izvoz zdravilnih zelišč okoli 400 ton v vrednosti nad 10 milijonov dinarjev. Poleg kamilic je treba še omeniti v naši izvozni trgovini belo in črno lipovo cvetje, ki bi ga lahko dosti več izvozili, če bi trganju in sušenju posvečali nekoliko več pozornosti. Naši nabiralci zelo grešijo s tem, ker sušijo lipovo cvetje na soncu. S tem cvetje namreč izgubi svojo lepo barvo in tudi aromo. Potrebno ga je sušiti v senci. Blago lepe barve in dobre arome pa bomo lahko vselej in za dober denar prodali, ker se zanj tujina zanima, zahteva pa seveda prvovrstno blago.
Ptuiska razstava vabi
Naj lepši jesenski izlet je v zgodovinski Ptuj, kjer se je v soboto 28. septembra 1.1. otvorila zanimiva gospodarska razstava, s katero bosta združeni lovska in šumarska razstava ter izleti v romantične Haloze in krasne Slovenske gorice v srce Prlekije. — Prleki — to je veselo, odkritosrčno ljudstvo, polno prisrčnosti in gostoljubnosti. Kdor še ni okusil njihovih prleških gibanic, kdor še ni videl prekrasne prirode božjega stvarstva teh krajev? Gotovo so še v spominu vsem izletnikom Društva prijateljev Slov. goric nepozabni dnevi, ki so jih preživeli v teh lepih krajih. V goricah se je pričelo življenje. Veselega obraza pregleduje vinogradnik bogate trse, ki bodo dali letos izborno vinsko kapljico. Klopotci pojo, po zidanicah pripravljajo stiskalnice, nabijajo kadi in polovnjake ter pregledujejo razno posodo. Vse se pripravlja, tekmuje in veseli, saj se bo v kratkem razlegala ob trgatvi vesela pesem beračev, ki bodo polnili vedre in drugo posodo. Zato pa, kdor hoče
preživeti nekaj veselih uric, naj pohiti v dneh med 28. septembrom in 6. oktobrom t, 1. v Ptuj in njegovo pestro okolico.
Gospodarske vesti
= Rejec malih živali na Gorenjskem, posebno v okolici Kranja, kjer je veliko delavskih naselbin, uspešno napreduje. Viden dokaz temu napredku bo podala razstava gorenjskih malih živali, ki se otvori danes, v nedeljo 29. septembra v prostorih Maj-dičevega mlina v Kranju pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena. Obsega vse vrste malih živali, ki jih goji mali človek, delavec, uradnik, obrtnik itd. Zastopane so koze, ovce, tudi pohlevni osliček ima svoje zastopstvo, dalje kunci, pred vsem angorski, znani po svoji volni, ki stane 1 kg 250 Din, vseh vrst perutnina, golobi, pavi, fazani itd. itd. Najlepši pa je oddelek za naše ptičke pevce kanarčke, dalje vseh vrst eksote itd. Brez zvestih čuvajev psov in priliznjenih mucic tudi ne bi bila razstava popolna. Ves teden, počenši z da-
našnjo nedeljo bodo gorenjski rejci ^prejemali obiske, razkazovali svoje živalce in kramljali s tovariši rejci iz ostalih krajev.
= Slaba konjunktura sladkorne pese. — žetev sladkorne pese v Vojvodini in Sremu je v polnem teku. Pridelek bo razmeroma dober, vendar pa se cene niso prav nič izboljšale ter tudi v tem oziru lanskoletna intervencija kmetijskega ministrstva ni nič zalegla. Splošno se računa, da bo dobil producent za 100 kg sirove sladkorne pese Din 18-75, za očiščeno pcio pa Din 19-25.
= Hrvatski vinogradniki in sadjarji so na svojem kongresu v Zagrebu sprejeli obsežno resolucijo, v kateri zahtevajo : 1. Ukinitev trošarine na vino in mošt. 2. Omejitev upo-
rabe špirita. 3. Povoljne trgovinske ugovore za izvoz vina. 4. Tipizacijo vinskih sort. 5. Omejitev sajenja novih trt. 6. Izločitev slabih vin iz prometa. 7. Prepoved točenja »Direktorja« in 8. Brezplačni prevoz sadnih sadik.
Borzna poročila
DEVIZE
Curih, 28. septembra. Beograd 7-—, Pariz 20-28, London 15-1225, Newyork 307’75, Bruselj 51-95, Milan 25-10, Madrid 42-0250, Amsterdam 207-90, Berlin 123-85, Dunaj 57-65, Stockholm 77-9750, Oslo 75-9750, Kopenhagen 67-50, Praga 12-73, Varšava 57-90, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2’50, Helsingfors 6-67, Buenos Aires 0-8375.
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7 poverjeništvo : Ljubljana, Tyrseva cesta 34
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu
septembru 1935.:
Lah Jožef, posestnik, Nadole; Razlag Anica, poštna kontrolorka, Ljubljana; Poženeli Ivan, kovač, Ljubljana; Vezjak Julijana, posestnica, Sv. Miklavž; Filač Jožef, posestnik, Slovenj-gradec; Zangger Valburga, žena čevljarskega mojstra, Muta; Polančič Katarina, perica, Maribor; Petoroš Marija, zasebnica, Celje ; Pogorevčnik Marija, zasebnica, Farna vas; Godec Štefan, orožnik v p., Stari log; Brdnik Miha, prevžitkar, P’reloge; Bohinc Ivana, učiteljica v pok., Ljubljana; Haring Leopold, prevžitkar, Dolena; Plut Matija, prevžitkar, Klošter; Lesnika Mihael, nadučitelj v pok., Studenci; Lužar Marija, žena viš. šolskega nadzornika, Ljubljana; Bojane Betina, zasebnica, Maribor; Petek Martin, prevžitkar, Starše; Korpar Janez, prevžitkar, Dornova; Schuraj Marija, vdova, Maribor; Herga Franc, gostilničar, Domova; Jurgec Jožef, zelar, Rogoznica; Mitrovič Gjuro, polkovnik v pok., Maribor; Kramer Marija, žena tesarja, Bezena; Krump Anton, delavec opekarne, Zg. Hudinja; Kos Lorene, tovarniški kovač, Šp. Muta; Tence Ivan, posestnik, Sv. Križ; Simonič Marija, prevžitkarica, Velka; Schlehan Karl, inšpektor monopolske uprave v pok., Ljubljana; Griljanc Jože, posestnik, Saleš; Jaklič Marija, vdova po grajskem oskrbniku, Gabrska gora; Bergles Anton, delavec, Maribor; Beranič Martin, posestnik, Ptuj; Premerstein Josip, trgovec, Kranj.
Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku
Din 299.100 —.
Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno
pristopno izjavo.
Blagajniško načelstvo.
CECILIJA BRICELJ
prodaja in preoblikuie vse vrste klobukov. Barvanje in preoblikovanje tudi damskih in moških klobukov — slamnikov
od Din 10»— ie naprej. — Nainižje cene!
Gosposka ul. 16 LJUBLJANA Vodnikov trg
ZA. MALO DENARJA NOVO OBLEKO I
ako prinesete staro v naše spreiemališče za barvanje in snaženje — LJUBLJANA VOŠNJAKOVA ULICA ŠTEV. 4 (prejšnja Cesta na gorenjski kolodvor)
v krofacnico PREZELJ,
kjer se prevzema za TOVARNO WAGNER, RADOVLJICA Vsa oblačila se lepo popravijo in elegantno zlikajo !
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
! Bodočnost ii skrivnost !
Ste rojeni med leti 1859-1918?
Čitatelji in čitateljice tega lista, rojeni med 1859—1919, se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime in natančni datum rojstva. Sijajni astrolog, katerega znanstvena raziskavanja so splošno priznana in obsežno komentirana v vsem tisku, se je odločil, da bo čitateljem in čitatetjicam tega lista objavil
svoje senzacionalne studije, na pod-

Ф
Ii.	V	lagi katerih
JKl <£ ■	morejo gene-
ШрХ' - Si	racije, roje-
NSTJL-' v	ne med 1859
, T&mr ■	_ do 1919,
zboljšati svojo eksistenco in doseči srečo, zdravje, ljubezen itd. Ta objava je na jvečje važnosti ter nudi vsem bralkam in bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Brezpogrešna jasnovidnost grafologi je in astrologije Vam bo razjasnila:
1.	Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake,
2.	Vaše izglede v ljubezni,
3.	Vaše izglede v kupčijah,
4.	Vaše izglede v podedovanju,
5.	Vašo življenjsko dolgost,
6.	Vaše prijatelje in Vaše protektorje,
7.	Vaše sovražnike, zahrbtnosti, krivične obdolžitve itd.,
8.	Potovanje, spremembe bivališča,
9.	Zadeve v rodbini,
10. Vse, kar želite zvedeti o loterijskih zadevah.
Navajamo nekaj izmed tisoč zahval-nic, katere prejema ta sijajni znanstvenik iz vseh krajev sveta : »Gospa Irma Schwarz iz Ljubljane se zahvaljuje naj-prisrčneje, ker je v svojih najtežjih fi-nancialnih neprilikah poslušala njegov . nasvet, igrala v loteriji in zadela 150.000 dinarjev.«
Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in horoskop na točno in stalno adreso:
GPvAFOLOŠKI BUREAU — CELJE poštni predal 106.
čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Obiščite
novo igudslto kufiingo
Vošngaliova ulica 4
(dohod z Gosposvetske ceste pri Evangelski cerkvi)
KOSILO:
juha, goveja ali pa zelen jadna, meso, dve prikuhi .... Din 4—6 s pečenko in močnato . . Din 6—8
VEČERJA.................Din 4—5
Abonenti celodnevno .... Din 10.— Dnevno sveže pripravljena jedila, ob vsakem času na razpolago: vampi, golaž, kurja in telečja
obara.............. . Din 3 —
Kava, čaj .... Din 1-50 do Din 2 — Razne močnate jedi in kompoti . Din 2—3 Vsak dan palačinke.

! KRZNO!
Prihajajo hladni dnevi, prihaja zima! Treba bo toplega plašča s krznom. Zato poselite
KRZNARSTVO IVAN KNECHTL CELJE, Slomškov trg
ki ima vseh vrst modnih kož v veliki zalogi po konkurenčnih cenah.
Zimska	Slovenske plošče
jabolka	Šaljive, kupleti, petje, godba, harmonike H-i nri M* 1П-. nanrei
že v zaloji — pri Gospodarski zvezi v Ljubljani	ri od mn зо napre'* 1« t rti	samo pri:
	
ВШишШнШЕШШ!	
Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10	Holandske cvetlične čebulice hiacint, tulipanov, narcis, kro kusov i. dr. v največji izbiri pri SEVER & С0ШР. Ljubljana Cenik na zahtevo.
Gospom dinje J 5do6Din Vas stane 1 kg domačega pralnega mila, če ga kuhate z milnim ekstraktom „MIHA“ po najnovejšem navodilu, ki ga dobite brezplačno v drogeriji R. HAFNER Ljubljana Celovška cesta 61	Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18
POVERJENIKE sprejmemo v vseh krajih Dravske banovine kakor tudi drugod kjer se
nahajajo slovenske naselbine. Ponudbe je poslati na upravo »Glasa naroda« pod j »Dober postranski zaslužek«.
VAJENCA krepkega, s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj delavnica pisalnih in računskih strojev. Ponudbe na ogl. oddelek lista pod »Vajenec«.
MESTO KNJIGOVODJE kartotečnega ali dru-gega sistema išče samostojen knjigovodja-bilancist. Sprejme tudi mesto revizorja računovodstva ali sličnega. Cenj. ponudbe na ogl. odd. lista pod »Strogo natančen«.
STANOV ANJE dvosobno, s pritiklinami, event. j malim vrtom, iščem najraje v Rožni dolini. I Ponudbe na upravo pod »stanovanje«.
NEMŠČINO in italijanščino podučujem po Ber- 1 litzovem sistemu ugodno. — Ponudbe pod »Uspešno in hitro« na ogl. oddelek lista.
STROJ ZA NAVIJANJE (Spülmaschine) rabljen v dobrem stanju za 10—12 vreten in 1 osnovalo kupim. Cenj. ponudbe z navedbo znamke, pogona, sestave in cene na ogl. oddelek lista pod »Stroj«.
PEČI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrste Lutzovih peči, štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami. Kovče, Ljubljana, Tyrseva 47.
KISLO ZELJE, REPO, sarmo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta št. 81, tel. 3539.	_______
IŠČEM MALO SOBICO, po možnosti v sredini mesta s 1. oktobrom. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek pod »100«.
ENOSTANOVANJSKA VILA z velikim go-spodarskim poslopjem, s prostranim vrtom. gozdom in sadovnjakom, ob vodi v neposredni bližini Ljubljane, se ugodno proda. Ponudbe na upravo »Gla^ naroda« pod »Zelo ugodno«.
Litopon „TITANIH"
-originalno SOodstotno blago, odporno proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma odgovarjajoče najboljšim svetovnim tujim izdelkom (nizozemskim in nemškim)
Cinkovo belilo „BRILJANT"
vseh vrst: zlat, srebrn, bel, zelen, rdeč in siv pečat, priznan doma in v tujini že celo vrsto let kot prvovrsten domač proizvod, ki je v vsem enak, tudi najboljšim tujim izdelkom
Dobi se v vseh trgovinah asa barve po vsej Jugoslaviji?
izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, ladruga ■ o. e., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani
GUS SLOVENSKIH OTROK - Melja, 29. IX. 1935.-Sl. 19,
V senci 9, oldohra 1934.
Marija Zalar:
Balada deveiooldobrske noči
Jesenska noč... Prav kot na praznik mrtvih,
vse žalost muči.. . Kam le vse hiti? Domov nas žene bol, v zatišje varno spomin devetooktobrske noči...
Po selih daljnih in domovih tihih, povsod še luč brli, — molitve glas, vse v grozi stiska se in čaka, čaka: prijahal bo kralj Aleksander v vas ...
Pri oknu oče tiho prisluškuje, a zunaj tuli burja v gaj cipres.
Ko mati stopa urno skozi vežo, med astrami mrtvaški duh je res...
V zvoniku vaške cerkve polnoč bije... »O Bog, usmili duše se nocoj, kar hočeš, damo Tebi v povračilo, le duši tej daj iti v pokoj svoj!«
Pokriža mati v duhu hišo, hleve:
»O sveti križ, usmiljenja si vir, treh kraljev voda, v Bogu posvečena, popotniku daj večni, sveti mir.«
Utihne vse ... že tu? ... O, strah in groza,
čez potok strese se leseni most, v bližini se začuje peketanje, konj se ustavi, v hišo vstopi gost.
Kralj Aleksander z bledim, ljubim licem —
Otroci vsi pokleknejo po tleh, je zbegan oče, mati brez besede —
O, strašna smrt v človeških si očeh.
Kralj Aleksander ljubo jih pozdravi: »Vse dobro, dragi moji, vam želeč, prišel ob letu k vam sem na pose te, zvesto varuje vas še vedno kraljev meč!«
Poljubijo vsi meč... »Bog nam pomagaj ! Naj varstvo božje vedno bo tvoj ščit!« Kralj Aleksander urno se okrene, skoz okno zove dneva prvi svit! —
Očetu roko da, pohvali mater, a deci: »Kot naj lepši božji dar očuvajte mi domovino drago ! «
»Očuvali Ti bomo jo vsekdar!«
Konj rezgeta pred. hišo. Na dvorišču petelin z glasnim klicem dan budi:
Hajd, belec, v dir! Le urno na Oplenac, tja v grob devetooktobrske noči! ...
'Ill'llllllllll.llll.lllllllllMllMIIIIIIIIMllLHIIIIIIIMllHIIIIIIIII.llll.lllllllllMlIl'llllllllIHlll'llllllllll'llll'CIIIIIIIII'llll.lllllllllMlIl.lllllllllMllF.llllllllll.llll.llllllllIHlllilllllllllMlIp
Kako je krnel prevaral kneza
(Podkarpatska pravljica.)
(Konec.)
Bogati brat ni nič dejal. Ko pa je njegov srečni brat odšel, si je pomel roke in v glavi mu je blisnilo: »Tole pa ni tako napak. Bom še jaz napravil tako — samo povsem natihoma, da brat ne izve! Peljal bom knezu dva sodčka smrdljive repe, pa bom dobil šestnajst sodčkov cekinov!«
Skrivoma je napolnil ponoči iz bratove jame dva sodčka z gnilo repo, ju naložil na voz in se odpravil na pot. Pelje, pelje in kolesa se udirajo v razmočena glinasta tla.
»Kam pa, sosed, tako rano s temale sodčkoma?«
Bogataš se je samo režal: »Ljudje božji: gnilo repo peljem k gospodu knezu in prebogato mi jo bo plačal «
Ljudje so na ta čudni odgovor zmajevali z glavami, se praskali za ušesi in se smejali: »Mar je tale kmet znorel?«
Lakomnik se je smehljal v brk in menil. »Le kam je dal tale naš knez svojo pamet?!« Ko je privozil pred grad, je ošabno počil z bičem.
»Stoj, dedec, semle se pa ne sme! Niti za korak dalje!« je vojak nameril nanj svoje bridko bodalo.
»če ne, pa ne,« je odvrnil bogatin. »Počemu pa bi peljal na dvorišče. Kar hitro pokličite gospoda kneza, pa mu Povejte, da sem mu pripeljal, kar ima tako strašno rad.«
Služabnik odide v grad in že priteče po stopnicah sam gospod knez tako spešno, da bi kmalu brezpetnike izgubil : »Kaj pa si pripeljal, dragi? Kakšne lepe stvari pa imaš zame?«
»Kar poglejte, presvitli,« odvrne lakomnik in pokaže na soda.
»Pripeljal sem vam od daleč, od daleč gnilo repo, ki jo imate tako radi, da jo plačujete z zlatom.«
Knez skoro ni verjel lastnim ušesom in hudo se je razjezil:
»Nikar se ne norčuj, bedak bedasti. Pa hitro povej, kaj imaš v tehle sodčkih?«
»Resnico govorim, svitli knez — na svojo čast vam prisegam!« je lakomnik svečano zatrjeval. »Kar prepričajte se, svetlost!« — pa je odčepil sod.
Resnično je prismrdela gnila repa na dan. Smrdela je tako zelo, da so si knez in stražniki tiščali nosove.
»V ječo z njim!« je kriknil knez — in ubogega lakomnika še danes v temni, globoki ječi grizejo podgane, če ga ni že odrešila smrt.
RASTO E. N.
Marijana željeznova-Kokalj :
Junaka Ton in Tin
Pomagati sta začela še striček, Jakec, pa tudi Martiška ni držala križem rok. Ker se je pa bala, da ne bi striček in Jakec zlomila korenin, jima je vljudno razložila, da bodo tudi brez nju opravili.
Medveda si nista dala dvakrat reči. Vlegla sta se poleg njih in zadremala.
Tan in Tin sta previdno vzela srčke iz zemlje in jih vsadila v razbiti vrč.
Radostno sta zaploskala in rekla: »To bo vesela mamica!«
In spet so nadaljevali-pot. Prišli so do križpoti. Striček in Jakec sta se poslovila prav prisrčno od Tana, Tina in pa Martiške.
»Naprej ne poj deva«, sta se opravičila, »lahko bi naju vjeli ljudje — in potem ne bi videla nikoli več gozda. ..« »Jaz pa še svoje družinice...« je pristavil striček Kosmatin. »In obiščite naju kaj kmalu ...« sta povabila medveda Tana in Tina.
»Brez mamice nikoli,« sta odvornila junaka.
Spotoma so počivali ob potočku. Tin je hotel s čepico zejeti vode, da bi zalil srčke.Pa mu je čepica zdrknila v vodo. Hitri valovi so jo odnesli. . .
»Blisk,« je poklical Tan. že je velika riba pomolela glavo iz vode in vprašala: »Kdo kliče mojega sina?«
»Junaka Tan in Tin,« je odgovoril Tan.
»A, vidva sta! Kaj pa želita?«
Tin ji je kratko povedal svojo nezgodo s čepico.
Riba je pohitela za čepico in jo naglo prinesla Tinu, ki se ji je lepo zahvalil za prijaznost.
Zajel je vode in zalil srčke.
Nadaljevali so pot. Prve predmestne hiše in tovarne so se vrstile ob cesti. Tanu in Tinu je bilo čudno pri srcu. Pospešila sta korak.Martiška je stopala v sredi in junaka sta jo vodila za roke.
In potem sta se vstavila pred vrtnimi vrati domače hiše in pozvonila.
Martiška se je zvedavo ozirala, pokimala in zadovoljno menila: »Lepo je pri vas!«
»Mamica!« sta zavpila Tan in Tin. Mamica ju je objela, molče poljubila.
»Mamica, to je pa zate ! « sta rekla in ji dala srčke,v razbitem vrču.
»Hvala, hvala,« je dejala vsa srečna in ju začela spet poljubovati.
Mamica je zagledala opico in vprašala: »Kdo je to?«
»To je naša Martiška,« je dejal Tan.
»In ostala bo pri nas,« je dodal Tin.
Martiška je lepo po vojaško pozdravila mamico.
Priletel je tudi ščinnkavček mamici na roko rekoč : »Zbogom mamica! Pripeljal sem ti domov junaka, zdaj se bom pa vrnil v gozd!«
Tako se je tudi poslovil od Tana in Tina.
»Pozimi se pa oglasi pri nas,« sta ga povabila junaka. »Potrkaj kar na drugo okno. Tam je najina sobica. Odprla ti bova, da boš prezimi pri nas!«
»Prav rad, prav rad ! « je odgovoril ščinkavček, razprostrl krila in odletel v zeleni gozd.
Mamica je postavila srčke v razbitem vrču na najlepši prostor vrta. Vsak dan jih je zalila in pobožala.
Ob toplih večerih pa so sedeli Tan, Tin in mamica okoli srčkov in se pogovarjali. Tudi Martiška je sedela poleg njih na mehki blazinici in jedla s tekom bel kruhek.
Dva
iz „Glasove družine“
Naš Jurček vam je veseljak, vse se mu v smeh preliva, ko najbolj sladko se smehlja, ga piči muha nagajiva.
Kot mucka z bratcem splazita na streho se leseno in Jurček naš ne mara nič, če oprasne si koleno.
In Jurček vriska v jasni dan • in Marko — bratec poje —
Tako sta na Pokljuki se zabavala po svoje.
Prehitro le minil je čas počitnic raj veseli v planinski svet že severni vetrovi so zaveli.
In Jurček, Marko, bratca dva sta v mesto se vrnila, kako se jima tu godi, vam v kratkem bom razkrila.
a
							
Felner-Valo Bratina!
Boirca smri
Legenda v šestih slikah
Siromak: Tedaj ste pa naš ljubi Bog! Odpusti mi, prosim, v tej slabi obleki te nisem mogel takoj spoznati, zakaj
- obleka ne dela vedno človeka.
Ljubi Bog: Pa kako, da si šel nadlegovati trdosrčnega soseda na botrstvo? Zakaj se nisi koj obrnim name?
Siromak: Seveda bi bil lahko mislil, da me bo nagnal s psi k hudiču in da bo kričal za menoj: »Pojdi na cesto in si poišči botra!«... No, k tebi pa, k tebi jih prihaja toliko... Tudi jaz sem te že večkrat klical, a me nisi slišal
Ljubi Bog: Danes pa sem prišel k tebi.
Siromak: Ampak... Kljub temu ... ne zameri mi... Tebe bi ne hotel za botra.
Ljubi Bog: Tedaj ti jaz nisem ljubši od bogatega soseda?
Siromak: Sam ne vem, kako naj rečem...
Ljubi Bog: In vendar nisem kdorsibodi?
Siromak: To je tako, vidiš, ljubi Bog: bogatim deliš in dopuščaš, da reveži stradajo. Mojemu sosedu, ki ima toliko, da bi se lahko nasitilo trikrat dvanajst otrok ob njegovi mizi, pa bi jim še ostalo: temu ne daš nobenega. Na mojo beračijo pa obesiš vsako leto enega, nazadnje pa še dopustiš, da mi umrje žena ... Ne, ne, ljubi Bog. hvala lepa, tvojega botrstva ne sprejmem.
Ljubi Bog: Hm ... Kakor hočeš! Siliti te ne maram. Vi ljudje ste pač omejeni in mislite, da vse bolje veste. Glej, ti si res ubog, a pošten mož, in taki bodo tudi tvoji otroci: pridni in pošteni vsi! če bi pa dal boga-tincu katerega, bi bili vsi taki, kakor on sam in vam drugim bi se še slabše godilo. Sedaj morda ne razumeš vsega, a prišel bo čas, ko ti bodo jasna vsa moja dejanja in nehanja, in takrat bo dobro zate! S teboj in s tvojim otrokom sem dobro mislil, veruj mi! (Odide na levo. Sončna svetloba obledi.)
Siromak (gleda za njim.)
(Z desne strani se mrači.)
Hudič (pride z desne v črni svili. Sede na obcestni kamen.)
Siromak (se praska za ušesi) : Navsezadnje pa morda le ni prav, da ga nisem vzel za botra. Vse bi mu bil moral lepo razložiti. On ima toliko opravkov, da ne more vedeti, kaj se vse godi v nas... In če je res ljubi Bog . .. (Hoče poklicati.)
Hudič (hreca).
Siromak (se prestrašeno ozre) : Kdo ste, gospod?
Hudič: Boter tvojega trinajstega otroka, če me hočeš?
Siromak (ga ogleduje): Boljši gospod, kaj?
Hudič: Kakor se vzame ... Obleka ne dela vedno človeka, si še pravkar dejal.
Siromak: »Kakor se vzame!« Kako naj to razumem? (Maje z glavo.)
Kovačnica v gori
Petrinka (pride za otrokoma in obstane v gozdu, vendar tako, da jo je mogoče videti): Le pametna bodita, otroka, in pridna! Teti pomagajta pri delu, kolikor moreta, da si kmalu kaj prislužita —
Anže (nestrpno). Mislite, mati, da mi bo teta k letu osorej dala kravo, če bom vse leto priden —?
Petrinka: Kravo?! Kam pa misliš!
Anr#»* Pa vsal telim?
Petrinka: Kar stopimo, otroka, kar! Do križpota vaju spremim, potem bosta pa sama znala, ali ne —? (Odidejo. Palčki se proti zadnjemu začno polagoma spet zbirati.)
I. palček (še dokaj plaho): Oh, no, Lomač, nikar tako hudo —
Pik: Kaj veš, Lomač, da je včeraj gorelo?
(žalik-ženi boječe prideta za njim.)
Lomač (nejevoljno) : Zakaj ni tudi tebe osmodilo —?
(Smeh.)
Pik: Ne bodi tak, Lomač, ne bodi! Pet veder medice te čaka, če boš pameten —
Lomač: Medice —? (Se oblizuje.) Kje jo imaš?
Pok: V gori je skrita pod visoko jelko, da se ti preveč ne segreje.
Lomač: Pet veder —? Dosti ni, a nekaj bi bilo. če me pustite, grem kar ponjo. (Smeh. Palčki nagajivo stržejo korenček.)
Palčki:
če hočeš, da se boš sladkal, boš malo še pri nas ostal —
Lomač (potuhnjeno) : Pri vas —? čemu? Tiha (nagajivo): Ker radi te imajo — Lomač (zadirčno): Kot prah vočeh —
Živa:
Lomač, Lomač, kako si grd, ko zmeraj jezno se držiš —
I. palček:
Ponujamo ti sladko strd, ti pa samo renčiš —
Lomač (lokavo):
Ponuja lahko vsak lisjak!
Kdor res kaj da, ta je veljak —!
Pik (užaljeno): Tak nam vsem skupaj ne verjameš —?
Lomač (zlovoljno) : Z obljubami le tepca ujameš — (Z glasom, kakor da se sam sebi smili.) Doslej sem bil že dosti bebast, v bodoče ne bom več —
Pok: Kaj nfeki toliko modruješ, prijatelj! Pri nas velja beseda kot drugje zlato. Poslušaj! Poznaš Petrinko —?
Lomač (vedro): Ki ima Anžeta in aZlko —? Prejle je šla z otrokoma tod mimo.
(Palčki, ki prej niso opazili mimoidočih, se skrivaj nagajivo posmehujejo.)
I. palček (z dvoumnim glasom) : Da, da —
Tergaiev
||||1|1Ш1||11|||1|||111111||1111||||1111111111111|||1111[||111111|||11111||111111|||1111111111111|||111111|Н||||||Ш|||||||||111Ш||||||)|||11111||||||||||||1111|||||||||||111111|||]||||||11111|||||||||||11111||||||||||||11
Mah
pri ieii
Ljuba teta Meta.
žalosten sem, ker_ molčiš. Tukaj Ti pošiljam rešitev ugank.
Te prisrčno pozdravlja
Ciko Ponikvar, Herbersteinova ul. 4.
Dragi Ciko!
žalosten pa vendar ne smeš biti. Kaj pa misliš, če bi teta zmeraj govorila kar naprej in naprej, bi si še jezik obrabila.
Veš, saj bi Ti bila že odgovorila, pa sem se tudi sama držala malo kislo, ko si mi ondan pisal, «da bi rajši mesto drugega darila imel papigico. Vidiš, dra-gec, saj bi Ti rada ustregla, toda papigic ne izdelujejo v tovarni, in komaj jih zberem toliko, da pošljem vsak teden po eno svojim malim. Kar potrpi malo, prej ali slej pride tudi za Tebe veseli dan, ki Ti pošlje teta pozdrave v obliki — živahne papigice. Ali si med tem prejel poslani letnik »Razorov«?
Le pogum torej! Saj si fant od fare, zato se zopet kmalu spomni stare
tete Mete.
iiiniuiii
Draga teta Meta!
Tu Ti pošiljam rešitev Tvoje nedeljske »Križanke«. Glasi se:
Vodoravno:	1. maj, 2. ura, 3.
krava, 4. sadra, 5. Argos, 6. okop, 7. Paka, 8. konak, 9. Jazon, 10. na, 11. od, 12. rak, 13. Oto, 14. Lah, 15. ima, 16. nas, 17. Ana. — Navpično: 1. Mura, -L ara, 3. Java, 4. Krpan, 5. Arpad, 6. |°к, 7. ako, 8. Don, 9. gaz, 10. oko, 11. man 12" Karollna’ 13- Jokohasa, 14. ata-
Lepo Te pozdravlja 2ane Hojan, Ljubljana, Streliška 18.
IIII'IUIII
Draga teta Meta!
Pišem Ti že tretje pismo. Sedaj pa moram ja dobiti svojo ljubo papigico, ker sem uganila težko križanko. Ker pa vem, da je prav, sem napisala kar na pisalni stroj. Povem ti tudi ime one ptice, in sicer se imenuje vodomec. —
Ljuba teta, ker si mi zadnjič obljubila papigo, moraš to tudi izpolniti.
Sedaj pa Ti moram še nekaj povedati: že dvakrat sem ti pisala, pa no-benkrat ni bil prav moj priimek; prvič
je bilo napisano šroj, drugič Stroj, am- — is *	*	»
pak jaz se pišem šraj. Veš, pa saj Ti ' Vd kod je <a znamka/ ne zamerim; vem, da si stara in ne vi- ' diš dobro. Papigo pošlji po avtu, ki vozi na progi Ljubljana—Nova vas. — Pozdravček še od moje sestre Ivice.
Sedaj Te pa najlepše pozdravlja
Poseinica
A. Mohor:
IBganjha
Volk je to grozan, strašan, grize dušo ti, srce, še počitnice ti sne, če si slabo podkovan.
Zofi šraj, učenka 4. razreda v Novi vasi na Blokah.
Draga Zofi!
Ime je zdaj prav, a papige le še ni. No, bom videla, če si res Zofi, gli pa morda le užaljena Mojca. Na Tebi je sedaj, da se izkažeš.
Prav lepo Te pozdravlja
teta Meta.
........................Hilli.....................................................
TETINA POŠTA: Marija! Tvojo basen sem priobčila, drugo o priliki. Pošlji še kaj lepega! Pozdravljena! — Račićeva, Hojan in drugi potrpite! Počasi pridejo vsa pisma na vrsto in tudi želje bom vpoštevala, kolikor bom mogla. Pozdrave vsem!	Teta Meta.
Rešitev posetnic : Gostilničarka — Glas naroda — Traf ikan tinja — Zobozdravnik — Prosvetni delavec — Zdravnik.
Papigico
je danes žreb določil Bredi Karin in naj pošlje svoj naslov.
Veselo na sprehod!
Abcsinija s ptičje perspektive.