Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovenca« (št. 143) z đne 24. VI. 1928 Štev. 26 K taboru slovensicega Orlovstva na stadionu 1. fullfa 1929 : prenipt nazaj i/, velekoleba brata Varšeka (viški Orel), 202 "Pogled na rajstavo sodobne češkoslovaške kulture ki se sedili v Brnu ter v/huja ovrojsko pozornost. Na istem prostoru se je vršil 1. )9J2. veliki orlovski zlet. Hermann Muller voditelj nemških socialnih demokratov, ki Ixj najl)rže sestavil bodočo nemško vlado. Za izgubljenim Nobilom. Ker o i\ol)iln nad 14 dni ni bilo nobenih sledov, se je podalo vei" oks(>edicij v polarne kraje, da jsn poiščejo. Naša .slika imm ka/e tako arktično karavano v večnem snegu in ledu. Spodaj: K 50 letnici berllnsRega kongresa. Od dne fi. junija do H. julija 1. 187S. se je vršil v Berlinu pod predsed.stvoiii j/.elez-nega kanclerja« Bismarcka veleva/.en kongres velesil in balkanskih dr/av, ki jc odločilno vplival tudi na usodo Jugoslovanov. Predvsem je Slo za revizijo san-šlefanovskega miru med Rusijo in Turčijo, razen tega je bila pa rešena tudi cela vrsta drugih \praSanj evropske politike. Bomti-niji. Srbiji, crni gcu-i in Bolgariji je bila tiuli formalno priznana neodvisnost od Turčije, .\vstrija je pa dobila na tem kongresu mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine. Na tej znameniti Weruerjevi sliki so upodobljeiu' vse vodilne osebnosti tedanje evropske politike: na levi sedi knez (iorčakov. na desno od ujega stoji lord Beaconsfield. v sredi stoji Bismarck, jia levo od njega pa avstr. zun. minister grof A ud rassv. 203 Dragomir Janković naš iriiiiister dvoni, ki stopi baje v kratkem v pokoj. Z dijaških in delavskih demonstracij v Belgrađu proti ratifikaciji iiettunskili konvencij: govornik poziva k graditvi liarikad. (J}rf>»'"'"J*' proti Italiji je popolnoma raznniljivo, toda pogosto nuni hrupne demonstracije mnogo več škodujejo nego koristijo. K Ietošnjim prosvetnim dnevom v Slovenlfi. Letos slavi več velikih sKivenskih katoliških prosvetnih društev svoje jubileje. Njih proslava bo združena z velikimi prosvetnimi dnevi za dotična okrožju in s prosvetnimi razstavami, a v prvi iiolovici meseca septembra se vrši v Ljubljani ob priliki slovesne proslave "50 letnice Prosvetne zveze velika katoliška prosvetna razstava, ki naj pokaže zgodovino in sedanje stanje ogromnega katoliškega Ijudsko-prosvctnega dela v .Sloveniji zadnja tri desetletja. Naša slika nam kaže prvi tak letošnji prosvetni dan, ki se je vršil dne 5. t. m. na Viču pri Ljubljani, posneta je ob priliki slavnostnega Terseglavovega govora |)red cerkvijo. Popoldne se je vršil koncert ljubljanskega okrožja Pevske zveze, ves dan je bila pa otvorjena razstava, ki je demonstrirala krasne uspehe 25 - letnega tamošnjega prosvetnega društva. Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu Jeglič Branko (1905—19_'0), pisatelj. Jaki Anton (* 1873), glasbenik in skladatelj. Jeran Fran (* 1881), matematik in organizator. 204 205 K slovenskemu Orlovskemu taboru 1. julija 1928 Ko je dr. Krek zučel širiti misel, naj bi sc telovadba gojila v vseh društvih med fanti po vseh župnijah in vaseli — pred 25 leti je to bilo — tedaj so mnogi pozna- i vaici • naroda neverno zmajevali z glavami ter izražali bojazen, da jc ta misel utopija, ki se nikdar uresničiti ne more. Ali bo razumelo delovno ljudstvo ta način telesne kulture ? Fantje, delavski in kmetski, ki imajo od trdega dela ojeklenele mišice, upognjene hrbtenice in raskavo žuljave roke, ki naj vadijo proste vaje, ki zahtevajo elastičnosti, naj gredo telovadit na orodje, za kar je treba gibčnosti in prožnosti ? A dr. Krek je gledal daleč in je videl prav! Čez dve leti (1908) je v .•^kofji Loki nastopilo že 300 telovadcev in ti so bili povečini iz kmetskih in delavskih krogov. Tekom dvajsetih let se je katoliška telovadna organizacija razširila povsod in prodrla tako globoko v vse sloje našega naroda, da jc ni organizacije bolj znane, bol. priljubljene in trdneje ukoreninjene oc orlovske. Telovadbe so se naši fantje oklenili z vsem ognjem. Postala jim je naravnost potreba. Njen veliki pomen za mladega človeka so morda bolj čutili kakor pa umsko spoznali. .S tekmami — okrožnimi in zveznimi — se je dala telovadbi resnost in smotrenost. Sola telesne kulture je zdaj orlovska telovadba za najširše kroge ljudstva, katerih doslej še nobena slična organizacija ni mogla v taki meri zaseči. Ko se jc 1. 192b. sestavljala vrsta za mednarodne tekiue v Rimu, ki pa so bile zadnji trenutek odpovedane, tedaj so se priglasili k izbirnim tekmam člani podeželskih odsekov, ki so imeli le po truda-polnem težkem delu na polju v večernih urah čas za telovadbo, a so napredovali do uprav vrhunskih telovadcev. Od teh priprav za rimske tekme so vzete današnje slike. Telesna kultura gre po vsej Evropi svojo zmagovito pot zlasti po svetovni vojni. Vsi narodi se zavedajo velikega pomena zdravega in močnega naraščaja. Odtod mrzlično delo za fizično okrepitev sedanjega in bodočega rodu. Ni dvoma, da se v to delo vmešava prav mnogo ne-krščanskega, čisto paganskega pojmovanja in naziranja. To stremljenje ni našlo našega naroda nepripravljenega. Orlovstvo ga je že toliko vzgojilo, da ne gre tako zlahka na pagansku pota neprave telesne vzgoje. Nam telovadba ni sami sebi namen, ampak hoče dati lepi, v božji milosti močni duši primerno orodje in bivališče. Telovadba in vsa telesna vzgoja je nam le del tistega ogromnega življenskega truda, s katerim se hočemo čim bolj približati vzoru: bogu-podobnemu človeku v naravnem in nadnaravnem oziru. K Bogu, k njegovemu sinovstvu nas mora voditi vsa vzgoja: umska, srčna in telesna. To je veliki cilj slovenskega in slovanskega orlovstva. Po Orlih je stopil slovenski narod častno tudi v veliki evropski svet. Na mednarodnem tekmovalnem polju so si Orli priborili priznanje in s tem so širili spoznavanje domovine »vsemu svetu ne-poznanet. Kmalu po vojni so prvič nastopili v .Strassburgu 1. 1921., v Brnu 1. 1922., v Parizu 1. 192?., v Kolnu 1. 1927. Prihodnje leto nas vabi Praga in v 1. 1931., če Bog da, bo Ljubljana pozdravljala goste iz cele Evrope na mednarodnih tekmah Zveze katoliških telovadcev. V novejšem času zavzema zlasti lahka atletika vedno večji obseg. Prednost njena je v tem, da se v poletju lahko goji na I prostem povsod, ni treba velikih priprav za primeren prostor. Tudi ta panoga telesnih vaj se v orlovskih vrstah širi. Pokazali so se lepi uspehi lani 14. avgusta ob priliki štafetnega teka z Jesenic do r Gor. Logatca (94 km), katerega se je udeležilo 500 tekačev, 50 kolesarjev in 100 rediteljev. Letos pa smemo pričakovati na zveznih tekmah 29. in 50. junija na Stadionu v lahki atletiki prav lepih rezultatov. Smisel za pravo telesno kulturo po krščanskem lojmovanju, ki je samo del celotne človekove vzgoje, zanesti še globje f v narod, vzgojiti ga v telesno zdrave, od-l porne in vztrajne ljudi, za to se bo or-ovstvo še bolj trudilo. Mnogo težkih I gmotnih žrtev si je organizacija že nalo-I žila, da si vzgoji in oskrbi prvovrstne I strokovnjake, da bi se tudi na tem polju sodobne kulture ustvarilo nekaj takega, kar bi bilo najprikladnejše našemu človeku, v čemer bi se izražalo to, kar je za nas najbolj značilno: katolištvo in slovenstvo. V tem strendjenju naj bi pomenil I. julij, dan velikega orlovskega tabora na Stadionu, ue samo praznik orlovske družine in njenih prijateljev, ampak pred vsem močan pogon cilju nasproti. Bog živi! R. Polovica tako zvane orlovske »rimske vrste« pri isva/antu veleioča napre/. (od leve na desno : Tomšič, Varšek, Kermavner in Hvale). Na levi : Premet is veletoča na»af (Varšek, Vič). Spodaj v krogu : PreJcriiard veletoC naxa/ (Hvale, Ljubljana). Na levi: Ročna stota na eni brađlienict (Ulaga, Rimske toplice). Na desni: Cel obrat v atofi ij pođprifema v nađpritem (Tomšič, Verd). Kasovica v poljubni prosti vali (Hvale, Ljubljana) Na desni : Premet j droga nasaf (Varšek, Vič). Spodaj v krogu : Rajnojka is veletoča naprej (Kermavner, Ljubljana). " Spodaj: Vrata alovensKlfi Orlov 50 mednarodne telane v Rimu is leta 2926. (Od leve na desno stoje : Hvale, Petrič, Kermavner, Tomšič, Bregant, Lojk, Kos Ivodja vrste), Pokorn, Varšek, Ulaga,'_Inlar, Jereb in Ahačič.) 206 Rajne panimi' vosii in posebnosti Indifski falarti to so nekiiki iiiolianuMlanski mi'iiilii-beraci, ki potujejo po deželi in v/bujujo pozornost na najrazličnejše načine. Nekateri padajo z flivjinii i)lesi in nečloveškim kričanjem v nekake zan^aknjenosti, drugi pa kažejo zopet drugačna čuda. Naša slika nam kaže takega fakirja. ki visi, obešen na kljuke več ur, c':e)>rav so mu zataknjene kljuke v golo meso, ne čuti menda iiobenili bolečin. Nedavno je nastopal po raznih evropskih mestih fakir, ki se je dajal zapreti v zračno neprodirno krsto ter je vztrajal v njej po več ur. AralisKl glumači so v nekaterrli o/irih podobni indijskim fakirjeni. Najti jih je v vsem orijentu in v severni Afriki, kjer nastopajo največ kot spretni »zagovarjale!« kač. Čeprav so jako strupene, jih ovijajo okrog različnih delov telesa, devljejo v usta in kače plešejo po njih godbi. N a 1 e v i : AmerišUi eleMrlčni stol Znano je. dn v Ameriki zločincev ne obešajo, temveč jih posajajo na posebne stole, v katere sv)uščajo močan električni tok. ki usmrti obsojenca. Zadnje čase se je začelo jako močno gibanje proti temu načinu usmrtitve, ki baje obsojenca mnogo bolj muči nego obešenje. S p o d a j r JaKo isviren sport imajo v kanadskem mestu Calgary, ki je iako priljubljen med najširšimi sloji ljudstva. Tekmujejo namreč, kdo lahko vodi \ečio vprego in zavije z njo okrog ogla. Naša slika nam kaže voznika, ki sam s kozla (jrvega voza vodi 18 parov konj, a ti peljejo 10 težko obloženih voz. Kako se je godilo temu vozniku na ovinku, žal ne vemo. S p o d a j : GasilsKa parada v ToUipu Japon.ski gasilci slave vsako leto jako svečano novoletne praznike. Čeprav so sicer tudi japonski gasilci opremljeni najmodernejše, pa nastopajo pri tem svojem prazniku še vedno v svojih nekdanjih nošah, kakršne vidimo na naši sliki, obenem vidimo tudi bogato okrašene stan-darte japonskih gasilcev. 207 Strok, učitelj Al. Polfšalc iz Cflja, ki je vzbudil veliko pozornost najširših krogov s svojim zdravljenjem raka. kostne tuberkuloze tu raznih drugih hudih bolezni. Rešitev unatikc i/, šl. 24. se glasi: Noč ima svojo moč. Pravilnih roiilev je prispelo Uin. Zrp)> Jc določil I. nuKniilo A. Tuuipcju. misijoiiarjii v Bitolju, II. uugriulo pa Konradu Medvedu z .lesciiie. Besede h fcrlžallki: Metulj. V o d o ravno: 1. lKiltr/,eii, 4. auto-firnin, 7. prvi človek, lU. izraz pri kartali, 12. zvezda. I:), svetopisemska o.seba. 1". otok v Jadranu, Is. (jrSka črka, 19. kaz. zaimek, hebrejski pozdrav, -3. čdovek, ki liodi gol, '.'.'i. kaz. zaimek, 2(1. trdilna členiea, 2S. živalski Klas, 21). indijski kralj pred Kr. r., 32. darilo, :i4. mlečni izdelek, .IG. gr.ška č-rka, M. metulj, 41. metuljček, 4:1. veznik, 44. mesec (mesto j je i), 45. dvoiflasriik. Ki. vzklik, 47. žensko ime, 4S. telo, 4',». ženska moda, .'lO. vzklik, ,")1. vzklik, Vi. kraliea pri podiiisUi, .")4. Število, i>i>. uinlo, .jfi. reka v .\lpah, ;">7. reka v Nemčiji, Dil. nem.ški jiisatelj, fti. sorodnik, rd. špansko ime, 04. ustavi: eon, (i.'i. plosk, mera, liO. reka v Siljiriji, fi7. pesnitev, 08. dvo({lasnik, 7». veseli čas v leln, 7;t. zimski i)ojav, 7«. reka v Sibiriji, 7S. moško ime, m. poklie, S4. ploskovna nu'ra. ivi. pritrdilna členiea. Wl. Izraz pri kartah. tMI. metulj, 92. metulj, 9j. poirojria členiea, 9S. vstavi: oar, !):i, oseba v .Jurčičevem Kom-nn. 1111, park, 1(14. ima k(do, KKi. vas v Sloveniji. 1(17. rabijo 7.rakr)|dovei, KIS. 2 n. 1(111. svetnik, 110. rtič, 111. Jlcvilo, 112. nasad, li:t. ploskovna nnM-a. 114. žival. 117. irji. izraz, 12(1. kaz. zainu'k, 121. eitiptovsko božanstvo, 122. keni. znak, elenn-nla. ki Ka je sila veliko, 12:i. irrška črka, 124. staro davno mesto v Mezopotamiji, li,'>, i>redplaéilo, 127, sorodnik, i:«). glasbeni iničin. i:!l. drama, igrali.^ v Ljubljani. ~ Navpično: 1. ptičji jrlas, 2. inelnlj, ;t. ozmika za: li točki. 4 zlalo (franeosko), .'». ptič, (>. lepilo, H. karta, 9. ini;ijo c)rgle. 10. ribak, 11. rimski denar, 14. )M-erok Orienta, 1«. slovenski šjtljivee, Ui. rusko moško une, 17. z,*i-četek reke (prve tri črke) injtem reka v .Sloveniji. :1. ptica, 22. rabijo zidarji, 2.1. heretik. 24. žensko ime. 2«. žival. 27. ptica. 'M\. roilitelj, 31. Covska druSina ij dubna v SavinsRi doUni ki je v tamošnjih gozdovih pred kratkim ustrelila lepo divjo svinjo. I. nagrada: Beg, NAi^E GOBt, U. nagrada: Cankar, MOJE ŽIVLJENJE. izraz pri kvartanjn, 32. tirifrililna členiea, ;i3. vzklik, :i.j. okrasje. 37. nmško inu-, :i9. najnižja točka, 4(1. ubijalec brata. 41. prehod čez reko, 42. sveta podoba, ."d. vzklik, 53. egip. božanstvo, 57. predlog. .18. žito, «2. nada, (i3. nikalniea, ('i5. igr. karta. ii9. član. 7it, ključavničarsko oroomore z raznimi kombinacijami pisanih tkanin s temnejSini enobarvnim blagom. In sicer prihaja potem vpošlev najtemnejša barva v pisanem vzorcu. S 10 enobarvno svilo se obšijejo robovi spodnjega dela, volautov (če je krilo 8tot)uičasto), rokavov ill vratni izrezek ali pa s« tudi uporabi le kot pas s pentljo. V ta namen se dajo enostavno uporabiti tudi svileni trakovi. Posebno velja to za žemperske obleke. Zadnji model naše slike nam daje zgled take kom. biiiacije. Žcuiper je iz beige svile s temnomoilrim in rjavo-rdečim vzorcem, krilo pa iz temuomodrega blaga iu plisirauo. Enake temno-modre barve so obšivi za vratom, na rokavih, in pas. Temno krilo, k! je izvrstno uporabno tudi k raznim drugim ženiprom in bluzam, daje živopisani bluzi miren ton. Enostaven in vendar zelo privlačen je predzadnji luo. del. Zgornji del jc enostaven, spodnji del v treh stopnicah, ki so nežuo plisira-ne. Ovratnik, pas in rokavi na volant ih so iz cnobarv. nega blagu. Srednji model na naši sliki nam kaže odlično, enotno večerno obleko z dolgimi rokavi. Kot okras sluii enobarvni pas z veliko pentljo. Posebno zanimive so poletne obleke, ki sc dajo upo- rabiti tako za iiopoldauski sprehod kakor za večerne prireditve. Prva dva modela dajeta zgled take kombinacije. Drugi model prihaja vpoštev samo za večerue prireditve. Spodnji del ima visok rob iz enobarvuegs-blaga; iz enakega blaga je pas in širok« pentlja. Prvi model nam kaže isto obleko brez pasu za popoldanske iprehode. Preveliko goloto zakriva širok ovratnik ali šal iz istega blnga knkoi obleka, ki je ob robu ntr-zobčaii iu obšit z eiiakiui blagom kakor spodnji del obleka, ki je ob robu na-žiran v obliki bluze. Potno obešalo. Xa potovanju po hotelih, pciizijouih iu zasebnih hišah navadno ne najdemo ne zadostnih ne primernin obešal za obleko, kar nam prizadeva mnogo ueprilik; saj je prva zahteva za vsa ko obleko, ako jo hočemo ohraniti v redu, da je pravilno spravljena. Zato bo gotovo vsak pozdravil novo izpopolnitev potne opreme, zložljivo obešalo. Slika nam kaže tako obešalo raztegnjeno in pa zloženo v posebni vrečici. Ovratna ruta za športnice. tlvratna ruta se je v športnih krogih tako priljubila, da ji športnice posvečajo posebno skrb in jo navadno tudi same vezejo. Taka ovratnica ni le potrebna, i ga bila svinja napol oglodala, ne bi mo^el biti grši, — tako so mu bile koze spačile obraz, /ato pa je bil pravi hrust: prijel je za roge dveletnega bička in ga podrl na tla! Pri Ananjevih je zavrelo. Na dvorišču so opremili dvoje .sani: Oboje .so bile pokrite, da bi potniki lahko spali notri. Okovali so .sani z železom in pre-vlekli z medvedjimi kožami, da bi bile tople. V niši so tlačili v dva lesena kovčega vsakovrstne potne potreb.ščine. V kuhinji so pripravljali zalogo: šči in postne peljmene'. Pred vrati so stale na snegu .sklede z juho in deske s kupi peljmenj. Morali so zmrzniti. Potem .so zložili kolobarčke juhe in kupe peljmenj v vreče. Psom so se kar sline cedile, ko so vohali in gledali to dobroto. Privezati so jih morali, da ne bi naredili škode. * šči = zeljnata juha. Peljmeni so petelinčki (žlinkrofi) z nasekano svinjetino ali — v postnem času — z ribo. (Dalje prih.) naitrotislc JugoslovanaJce tiaKarne v Cfvihllant