H>7. Številka. Trst. v ponedeljek 24 julija IS99. Tečaj \MV. ,.E1lno«t" izlmi« drakrat *:» dan. raaun neitelj in pramikn*. zjutraj iti zvečer ot> T. liri. O ponedeljkih in pn praznikih 'zIih-m <>>> 9 uri zjutraj. Vnrofnln* /nn4* : OSe ir.ravH ne ozira. Nk 'Irobno »e prodajajo v Trutu zjHiranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.; porit-.leljeke /jutranje Ste- , vilke pn 3 nvč. l/vf-n Truta po 1 nvč. več. Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" Te le fini St v. H70. 4 nvč. \ eillnontl Je m«č! OffUal ■»e računajo po vraotli v petitu. 'An večkratno naročilo -» primernim popustom. Powlana. omnrtiiice in iavne zahvale, do-mači ogluHi iti se maščeval nad Milanom zaradi postopanja* istega proti njemu lanskega leta. Tudi bivšemu ministru Taušanoviču in okrožnemu glavarju v ttahcu, Andjeliču, se je dokazalo, da sta sokrivca Kneževićeva (?!), I te ro H li 22. » NVestphaliseher Courier« javlja, da so v Hatu aretirali nevarnega avstrijskega anarhista, ki s« je nekaj dni skrival v tem mestu. Pri njem so našli mnogo pisem nevarnih anarhistov. Po dotičnih pogajanjih i z roče anarhista avstrijskim oblastim. Carigrad 22. Sultan je podelil srbskemu finančnemu ministru, Petroviču, veliki kordon reda medžidijć in generalu Mostidil veliki kordon osmanskoga reda. Zagreb 22. Predsednik hrvatske zbornice je ! odklonil zahtevo združene opozicije, da hi se skli- ; calo izredno zasedanje zaradi dovolitve kreditov v j pomoč raznim krajem, ki so trpeli po prirodnih i dogodkih. Odklonitev se utemeljuje s tem, da rev- i sčina ni ohčna, ampak omejena na posamične okraje in da razpolaga vlada z dovoljnimi sredstvi, da ; zamore pomagati prebivalstvu, ki je v resnici ubogo. Pari/ 22. Minister za vnanje stvari Del- j casse je priredil zajuterk novemu nunciju Loren- i zellijn na čast, istega so se udeležili Waldeck- i Rousseau in uradniki nuncijature. lteiuies 22. Quesnny de Deaurepaire je dospel ; s svojim tajnikom semkaj. Ne ve se, je-li ga je | poklical preiskovalni sodnik. Pariz 22. V današnjem ministerskem svetu J je izjavil minister za kolonije, da ministarstvo ne j ve ničesar o kaki brzojavki, poslani Drevtusu glede ! njegove soproge. Minister za poljedelstvo je opo- j zarjal svoje druge, ki sklepajo trgovinsko pogodbo ! z severno Ameriko, da je treba o tej priliki zava- ! rovati poljedelsko produkcijo Francije. Trgovinski i P O n L I S T K K. i Ivan in Ljuba. . 1 C Opisal Nekdo. >-------- Katastrofa jo je dohitela povsem nepričako- 1 vano. In oni udarci, ki so nas zadeli nepripravljene, so najhujši. Nekega večera je Španovic poklical Ljubo v svojo sobo. — Hčerka moja, ako me ti ne rešiš, sem izgubljen, ji je dejal s tresočim glasom. Ona ga ni razumela. »Kaj se je zgodilo ? Kako naj bi ga rešila? Po glavi soji švigali kakor utrinki razni fragmentarični spomini iz romanov, novel in poezij. V duhu je gledala ječe, vojake, biriče in vse mogoče nevarnosti, iz katerih se rešujejo junaki z nenavadnim pogumom, z močjo orjakov, v bolj romantičnih slučajih .s pomočjo nadnaravnih bitij, z čudeži itd, A v kakšni nevarnosti naj bi bil njen oče? To ji je bilo popolnoma nepojmljivo. — Tebi je to čudno, je nadaljeval oče. Doslej ti nisem nikdar omenil, v kakšnem položaju se nahajam. Cemu ? Niti tega nisem mislil, da pride tako daleč z menoj, niti ne bi bilo kaj pomagalo, ! minister Millerand je podal zadovoljivih pojasnil v i tem oziru. Carigrad 22. Novoimenovani bolgarski di-plomatični agent (Ješov je prispel semhaj. It i ni 22. »Tribuni« brzojavljajo i/. Londona, da ima agencija »Danici« iz Shangaja sledečo vest : Italijanski poslanik v Pekingu Sal-vago-Raggi je izročil kitajski vladi opravičevanja italijanske vlade zaradi postopanja prejšnjega poslaniku. Tsungli-jamen (urad za vnanje stvari) pa je namignil italijaski vladi, da bi bilo povsem nepotrebno ponavljati zahtevo o zakupu San-Munskega zaliva, ker se Kitaj hoče protiviti takim zahtevam, ako treba, tudi s silo. Spomin na dan pred Visom. Dinko P o 1 i t e o priobčit je v »Agramer Tagblnttu* nastopni članek : »Jutri bo vihrala italijanska trikolora na razvalinah, ki ostanejo od utrdb na otoku«. Te besede je pisal poslanec Boggio dne P.*, julija 1866 z neke vojne ladije v vodovju pri Visu. Naslednjega dne je plaval sam po morju kakor-— mrlič. Pismo so s truplom vred potegnili iz vode. Pismo je bilo naslovljeno na Depretisa. Ako se ne motimo, je bil isti poslanec JJoggio določen v to, da stopi na čelo uprave v Visu in vsega vztočnega obrežja morja Adrijanskega. Da je bil namreč Italijanom namen prisvojiti si Vis in vse vztočno obrežje, izhaja že iz besed, ki jih je admiral Per-sano govoril svojemu možtvu, pred no je ostavil pristanišče v Ankoni, da odpotuje proti Visu. Italijanski načrti so bili preprečeni po junaštvu hrvatskih Likanov, ki so sestavljali posadko v Visu, in po hrvatskih inornarjih-junakih iz Dalmacije in Istre. Vis, ki naj bi bil kakor Malta nekak ključ na Adrij tnsketn morju, je ostal avstrijski vsled naj-sijajneje zmage na morju v tem stoletju, pribor-jene po hrvatski odločnosti in hrabrosti. Od tedaj je minolo triintrideset let in danes ako bi bil tebi pripovedoval svoje skrbi. A sedaj ne morem in ne sinem več molčati. Cuj me. Tvoja mati je bila vajena udobnega, da, celo razkošnega življenja. V hiši njenih starišev ni nikedar ničesar primanjkovalo. Ko sem se oženil, sem lahko ustrezal njenim željam. V prvih letih je bila kupčija dobra. Spatiovieeva soproga je lahko imela vsega, česar je poželela. Časi so se spremenili, dohodki so se zmanjšali, moje skrbi so naraščale, a tvoja mati se ni spremenila. Ne zamerim ji; bila je dobrega vajena in moja ljubezen je bila tako velika, da ji nebi bil ničesar odrekel in naj bil moral radi tega postati hudodelec. Upal sem tudi vedno v boljše čase. Moje nade se niso izpolnile. Tvoja mati je obolela; s tem so se stroški povečali še bolj. Zdravniki, zdravila, kopelji — — saj veš, kako je bilo! — vse je bilo drago. Poglej moje sive lase! Skrbi so mi jih pobelile. A vse mučne misli mi niso pokazale pota iz gmotne zagate. Iskal sem novih trgovskih zvez, novega kupčijskega terena, delal sem, da so mi roke opešale in mi je glava oslabela. Včasih je zasijal kakšen žarek upanja, a vselej se je pokazalo, da je bila le veša. In sedaj sem — — propadel. — Propad«!! — smemo pač vprašati, kakove posledice je imela ta zmaga ? Po našem skromnem inenenju 1 >i se bilo pač smelo pričakovati, da se Italija po takem porazu za vedno odpove aspiraeijain na naše morje, d a p a n a drugi s t r a n i t ti d i a v s t r i j s k a p o-lika krene na pota, ki že v naprej onemogočijo vsako pojavljanje irredenti-stiške p o že I j i v o s t i. Zgodilo pa se je nasprotno. Opetovano smo se že spominjali dejstev, ki dokazujejo, da vsi činitelji in vse stranko v Italiji obračajo svoje poželjive poglede na naše obmorske pokrajine, katere označajo kakor italijanske, zapostavljajoči resnico in zgodovino. Ali tudi naša mornarhija ni premenila svoje politike. Tu opisuje člatikar, kako je bila avstrijska politika od takrat vedno ista in če so se zaleteli tu pa tam na boljo pot, ostajali so sredi poti. Avstrijski politiki se niso ničesar naučili iz bitke pri Visu. Zdi se, da na Dunaju še zdaj ne poznajo nravi italijanskih agitacij, iz katerih italijanofilski življi crpijo svojo moč. Člankar opisuje dobro pre-računjeno delovanje Lege Nazionalc in kako podružnice te družbe v Gorici, v Istri in v Dalmaciji iz j tržaškega vira dobivajo hrane in novih moči. Za-| kaj hočejo varati sami sebe? Vsega je kriva ne-I odločnost vladne politike, ki se ne more odločiti, da bi krenila na pravo pot.. Ker se je infiltracija z nemštvom izjalovila, vzdržujejo pa italijanstvo tam, kjer absolutno ni prostora zanje. Po bitki pri Visu je bila dolžnost vladajočim krogom, da bi že iz politiške rezone izločili p tuj i italijanski živelj iu da bi bili izpolnili opravičene zahteve hrvatsko-slovenskega naroda. Le tako bi bili ustvarili trden jez toliko proti vuanjernu irredentizmu, kolikor proti irredentovskomu gibanju v notranjem. Ta smer bi se bila morala kazati tudi v gospodarski politiki, sosebno glede železnic. Leta 1866 je bila naša sreča, da italijansko brodovje ni imelo dobrega voditelja. Kuj bi se bilo zgodilo, da so italijanske ladije blokirale Dalmacijo, ki še danes nima železniške zveze z notranjostjo? Dalmacija je še — Da, hčerka inoja. — — Propadel! In jaz — jaz — — Ti — ti edina me lahko rešiš. Ne samo metlu. Tudi sebe. Kajti če mene obsodijo, je moje ime osramočeno. In to je tudi tvoje ime. — Osramočeno! — Ljubi se je zavrtilo v glavi. To ji je bilo kakor kakšna uganka. Razumela je, kar ji je oče pripovedoval. A to vendar ni nič nečastnega. (>če je skrbel za svojo družino, za svojo bolno soprogo, katere sicer konečno vsa zdravniška umetnost ni mogla rešiti. A to je bila pač njegova dolžnost. — Pa kako, kako naj bi jaz pomagala ? Jaz ne razumem teh reči j. — Poslušaj me, Ljubica. Doslej sem molčal a vsej zadevi. Nisem ti hotel kaliti miru, kajti pomagati mi le ne bi bila mogla. Sedaj je drugače. Ako hočeš, mi lahko pomagaš. Viktor Maluar bi se rad oženil s teboj. — Malnar? .. . Oče! To ni mogoče! — Ti ga ne ljubiš? — — Ljubim?... Kaj naj rečem? Kako naj ga ljubim ? — — Ne poznaš ga. — — O, poznam. — danes i »res? obrambe nasproti Italiji, če tudi je |h> zve/i z Bosno pozicija postala nekoliko ugodneja. Italija se glede Dalmacije še dane« trdno drži tradicij Benečije. Ona sanja o nekadanjem »schiavona«, od kjer je dobivala les za svoje la-dije in je zajemala tudi drugega bogastva. Zdi ne, da je Avstriji trden namen ohraniti ta schiavona« za — Italijo.. Tudi gospodarske koristi Dalmacije se zapostavljajo koristim Italije, kakor dokazuje glasovita klavzula o carini na vino. Za tako politiko je ni najti primerneje besede, nego, akojej rečemo j »nchiavonska politika .Ta politika je bila slaba že popred, po letu 1 *<»(>. pa je postala ne/misel — delikt. Proti tej politiki se je dvignil lirvatsko-slo- j venski narod, ki kliče v polni zavesti : Mi nočemo ! hiti schiavoni, ampak hočemo ostati Hrvatje in ' Slovenci. Ta khc naj bi enkrat čuli na Dunaju, so- j sobno, ko se spominjajo dneva pri Visu, ko so j Hrvatje, spolnjujoči svojo dolžnost, toli junaški i zavrnili italijansko poželjivost in so se svojo krvjo hranili interese monarhije. Politični pregled. TRST 24. julija 1H99. X položaju. Nemškoopozieijonalne »kupine puščajo sedaj nastopati jedt.ega za drugim svoje batalijone papirnatih protestov proti vladi grofa Thuna, proti sklenjeni nagodbi, proti rabi i? 14. itd. Prva je stopila v areno nemška ljudska stranka, potem so se oglasili z jako energičnim protestom krščanski socijalisti, a sedaj sti sledili še j nemška napredna stranka in nemška svobodna j zveza. I Glavni argument, ki ga vsi pošiljajo v boj, je ta, da se je z cesarskimi naredhami, objavljenimi ravnokar vsled avstro-ogerske nagodbe, ljudstvu od/.ela kardinalna konstitucijonelna pravica — pravica parlamenta za dovoljevanje davkov. Mi smo povdarjali že zadnjič in pri tem ostajemo tudi danes : kakor iskreno obžaljujemo vsako novo hreme, tako odklanjamo hinavstvo nemških strank, ki je ' prepleteno po vsej tej akciji opozicijskih strank j proti naredbam grofu Thuna. Mi obžaljujemo vsako , novo hreme v prvi vrsti iz oz i rov do davkoplače- I valea, čegar možnost do plačevanja davkov je ! itak že napeta do skrajnega. Drugače nemška opo- f zicija : ona besni le zato, ker ui ona v takem po- i loženju, da hi eventuvelno ona sama mogla izda- ! jati — slične naredbe in na podlagi istega i; 14. j To ni nikaka borbo za konstitucijonalne pravice I ljudstva. Kolikokrat so prav oni že pogazili pravice | ljudstva v upravi, na volišču in v parlamentu ! To mahanje po $ 14. ni druzega, nego odrivanje z lakti j na desno in na levo, da bi se prerili do — vlad- \ nega korita. Glejte jih n. pr. nemške krščanske socijaliste, ki toliko kriče proti S 14.! A kdo se ne spominja tega, kako so nedavno temu isti krščanski socijalisti v deželnem a bor u Nižea vslrijskeni slovesno — Ker je dvakrat ali trikrat v «Sokolu* in «Kolu» s teboj plesal? Odtod ga ne moreš poznati. Tako se ne spoznava moža. Meni se zdi, da je on prav prikupljiv človek. In on te ljubi. Ouj me, Ljubica. Ako bi šlo za kakšnega starca, ki bi te hotel tako rekoč kupiti, ne bi slišala takih besed od mene. A Malnar je mlad, omikan mož, njegova ljubezen je pristna in če ga vzameš, postaneš morda lahko do cela srečna. — Ne, ne, oče, nikdar. Kajti, nikdar ga ne bi mogla ljubiti. — — To mi je čudno. »Saj nisi vsegavedna ; v bodočnost ne vidiš. — — Vidim, oče, ker — ljubim druzega. — _ . Ah ! — _- — Spanovid se je prijel za čelo, oči so mu dobile slep izraz, glasno je zastokal. Tema se mu je delala pred očmi in po tej temi so švigale čudne iskre, gori, doli, na vse strani; zaletavale so se mu v čelo, da ga je peklo, v oči, da mu je voda izbijala iz njih. In hkrati ga je obšla neka čudna groza. Bilo mu je, kakor bi se tla umikala pod njegovimi oslabelimi nogami in bi moral pasti v brezno neizmernosti. Z rokami je zamahnil v zraku in premagan od duševne boli je zajokal kakor otrok. (Pride še.) izrekli, da raba $ 14. ni proti avstrijski ustavi, da je torej dopustna. Seveda jim je šlo takrat za njih volilno preosnovo za občino dunajsko!! In pa to potezanje opo/.icijonalnih skupin /a pravice parlamenta! Ali ni to strašna hinavščina in pa drzno čelo?! Parlament daje jedini poklican za sklep pogodbe, ali v isti hip naznanjajo, da začno z najljutejo obstrukeijo, čim bi se sestal državni zbor in hočejo, in če ne pojde drugače, z brahijalno silo preprečiti volitve v delegacije, in nam torej napovedujejo najlepši parlamentarni pretep, v katerem bi bil v prvi vrsti tepen — parlamentarizem ! Ali ni to tako, kakor ko bi kdo koga nabijal s kolom po glavi, da se je revež zgrudil na tla v nezavesti, a hi se hkratu napadalec še jezil, zakaj da oni napadeni ne skače zdrav in vesel ? ! Ni-li torej jasno vsakomur, da tu ne gre ni za ubogega davkoplačevalca, ne za določila ustave, ne za pravice parlamenta, ampak jedino le za vprašanje: kdo naj bo pri vladnem koritu?! In da Nemcem res ne gre za nič druzega, nego za uadvladje, katero bi si hoteli ustanoviti bodisi tudi na razvalinah svobode, to nam potrja neki nemški državnik v » Kreuzzeitung«, ki nasvetuje, naj se zasnuje nemško-poljsko nad v ladje, a po vseh slovanskih okrajih, kjer bi se utegnili upirati takemu nasilju, naj se proglasi — obsedno stanje, to je: naj se s policijskimi sredstvi in proganjanjem uduši sleherni svobodni dih. In ljudje s takimi nazori govore, da se bore proti grofu Thunu v imenu pravic ljudstva, v imenu parlamentarizma in v imenu svobode! Predsednikom slovanskega dobrodelnega društva V Petrogradu je izvoljen državni svetnik A. V asi 1 je v, ki pripada isti struji kakor general Komarov. Vasiljov je sedaj še le v 4H letu, a si je pridobil že velikih zaslug za slovanske narode. Zlasti v osvobojevalnih vojnah na Balkanu je razvijal jako veliko in vspešno delavnost. Z Črnogorskega dvora. Priprave za poroko prestolonaslednika se vrše pridno. Skoro vse države ho doposlale svoje zastopnike. Iz notranjosti < Vnogore se pričakuje mnogo oseb. Sodijo, da na dan poroke bo na Cetinju najmanj 10000 gostov. »Information« piše iz Nikšiča : Te manifestacije naroda so najbolji dokaz o spoštovanju, ki je uživa knežja hiša. Nekateri časniki so neugodno poroča lio zdravstvenem stanju kneza. Vse te vesti pa so tendencijozne. Pred nekoliko dnevi je bil knez v NikšiČu, da si ogleda svojo lastno ustanovo, prelepo stolno cerkev v Nik-šiču, ki se bliža svojemu zgotovljenju. Kdor je videl kneza, se je mogel uveriti, da je knez izbornoga zdravja. Bil je celo jako dobre volje in nič ni kazalo na to. da bi bil telesno ali duševno bolan. Tendencijozno izmišljenje je tudi govorica, da bi se bil knez v pogovoru z nekim nekdanjim hercegovinskim ustašem neugodno izrazil o okupaciji. Za onega časa, ki ga navaja govorica, knez niti ui bil v Nikšiču, torej niti ni imel onega pogovora. Istotako so izmišljene vesti o nepovoljnom zdravstvenem stanju prestolonaslednika. Dedni princ izgleda naravnost izborno. Sicer pa pričakujejo na Cetinji za poroko mnogo poročevalcev vnaujih listov, in isti bodo imeli priliko prepričati se na lastne oči o zdravju obeh knezov. Atentat na raskralja Milana. Število sumljivih -— to je onih, katerim Milan prav ne zaupa — rase. In mej temi so sami odlični možje. Tako so n. pr. naložili generalom Bogičevidu.Kra-nasovidu in Belimarkovidu — ta je bil svojedobno tildi regent in potem vojni minister — da se nimajo mešati v sedanje dogodke, sicer zgubć penzijo. V nasprotju z sirokoustnimi poročili iz Be-legagrada, javljajo iz Zemuna, da preiskava ni do-nesla ni kakega dokaza za sokrivdo zaprtih radi-kalcev in da se «napadalec« Knezevid sam zapleta v vedna protislovja. O polkovniku N ikolidu je trdil u. pr., da je on intelektuvelni prov/.ročitelj «aten-tata», a ko sta si stala lice v lice polkovnik in napadalec, je rekel le ta, da polkovnika ne pozna. Ni čuda torej, da je malone vse evropsko novinstvo jelo dvomiti na resničnosti atentata, kar baje ni ostalo brez utiša tudi na oblastneže v Belemgradu. Zlasti pa da je Avstro-Ogerska poslala resnih svaril Beligrad. Domače vesti. Dr. Simoni IVrtot v pokoju. Prosektor tukajšnje bolnišnice, naš rojak in vrl rodoljub g. dr. Simon Pertot je stopil i/, zdravstvenih otirov po lastni zahtevi v pokoj. O tej priliki mora celo »Piecolo« dičnenau Slovencu priznati velike zasluge, ki si jih je pridobil za bolnišnico in znanost tekom 27 letnega delovanja. V očigled hvali od take strani bilo bi odveč, če bi hvalili še mi. Dal Bog. da bi vrli rodoljub užival zasluženi pokoj Še mnogo mnogo srečnih let ! Imenovanje. Njegovo Veličanstvo je imenovalo župnika in dekanatskega upravitelja v Malem Lošinju, dra. Antona Orškoviča, kanonikom v katedralnern kapitelju na Krku. Ivan Keudle. S hi v ni naš kipar Ivan Rendid se preseli iz Trsta v Zagreb. Tudi on je moral občutiti fanatizem naših Italijanov, ki ne prizanaša tudi umetnosti in nje genijem. To je prisililo Ren-dida, da odhaja. Rendid je umetnik, s katerim bi se moralo ponašati vsako mesto. Oni divni umotvor pred južnim kolodvorom, spomenik 500-letnice zveze Trsta z Avstrijo, je Rendičevo delo. Kakor znano, je pa ta spomenik kurijoziteta tudi zato, ker ga morajo stražiti noč in dan. Pred kom: tega ne treba praviti. Rendič pa ni le velik umetnik, ampak tudi blago bitje, kateremu mora biti človek dober. Toda odnošaji in iz vestni ljudje v Trstu so podivjali tako, da so tu proganjani tudi dobri ljudje le zaradi njih narodnosti. Nasprotovanje Rendidu od strani Italijanov je tem odurneje in — nekulturno, ker se je Rendič izogibal vsemu javnemu življenju in je živel le svoji umetnosti. Rendič odhaja v prestolnico svojega hrvatskega naroda, kjer žive manje »kulturni«, ali — bolji ljudje! K prazniku sv. Cirila In Metoda. »Naši Slogi« piše ugleden svečenik iz Istre mej drugim nastopno: »Ephemerides liturgicae«, ta v Rimu izhajajoči obredni list, ki je pod neposrednim nadzorstvom sv. stolice, je odgovoril nekemu nadškofu, ki se je obrnil do njega prav radi praznika sv. Cirila in Metoda : »Festum Ss. Cvrilli et Methodii etiatn ubi dieti Banuti sunt Patroni, amplius non potest de jure celebrari die 5. julli, nam .... Di.vimus »de jure«, qiii;i si privilegium expetatur, non du-bitamus . julija slavili praznik sv. Cirila in Metoda! Zato bi bilo prav nujno, tla bi se vsa naša slovanska duhovščina obrnila s skupno prošnjo do svojih škofijskih ordinarijatov, ki nam prav lahko zadobe ta privilegij od sv. stolice, da namreč pri nas ostane dan 5. julija kakor praznik sv. Cirila in Metoda, kajti s tem se bo najbolje vspodbujala pobožnost v ljudstvu, ki se je tako rekoč že priučilo praznovati ta dan sv. naših apostolov. Zato bi bilo prav umestno, da se naša slovanska duhovščina obrne do svojih škofov, prosd svoje duhovne poglavarje, da nam iz Rima od sv. stolice zadobe ta privilegij. Zjasnilo f »Slov. list« meni, da se je na Goriškem zjasnilo. Po našem menenju je to me-nenje dokaj drzno. Mi bi rekli poprej, da se je — stemnilo. Veseli se, kdor more na razkolu v toli kritičnih časih, mi se ne moremo. Le čitajte laške novine, s kako slastjo poročajo o na vstalem sporu! Kajti že dosedanji pojavi pričajo vsakomur, da spor ne ostane omejen na poslanske kroge, | ampak je že vrgel svoje temne sence med narod sam. Da, temne sence se vlačijo po političnem obzorju goriških Slovencev in »Slovenski list« nam govori o — zjasnenju. Ali ni ob tem reku pred strankarskim stališčem ubežalo bolje prepričanje? Tako delajo v deželi, kjer je liberalcev in krellkalcev, a ni Slovencev ! Pod tem naslovom nam pišejo iz vztočne Istre : Pred sabo imam sledeči akt: Znotraj : Protoeollo assunto con —--- ali' aggetto di rilevore la pertinenza itd. Zunaj : Nota. Si ha 1' onore di trasmettere a la Spettabile Podestoria di Radmansdorf Corniolia itd. LAmmi-nistrazione deli' Ospitale oivico. Trieste adi itd. Na drugi strani: Mestni občinski urad Radovljica vlož.....št. . . . An das Civil-Spital in Triest. Mit der diensthotliehen Mittluilung, dass N. N. hierorts ganzlieh unbekannt ist. Stadtgemeindeamt Radmanasdorf ura... (Podpis) Pečal nemški »slovenski. Nemški tekst je na prvem mestu in večji od slovenskega! Kaj naj rečemo o takem [MMtopanju ? Ali meni županstvo v Radovljici, da si je pridobila kako čast s tem, da je odgovorilo na italijanski dopis v nemškem jeziku ? Ali je morda mislilo, da v Trstu, ležečem na slovenski zemlji, ne razumejo slovenski? Ali meni morda isto županstvo, da je moralo pokazati, da znajo tudi v Radovljici nemški? Županstvo v Radovljici naj bo prepričano, da si z nemškim uradovanjem ne pridobi prav nikake časti niti ugleda, pač pa je deležno le pomilovanja nasprotnikov. Zares žalostno! Mi v Primorju ob obalih Adrije se moramo boriti na življenje in smrt za vsako drobtinico, v Trstu se moramo pritoževati na više in najviše instance, ako hočemo, da magistrat rešuje slovenske uloge, a to, kar si pri-borujemo s težavo, nam kvarijo oni, ki bi nas imeli podpirati mornlno in materijalno. Vzemi šibo, ki te tepe in poljuhuj jo! Taki smo! Včerajšnji slavji. Slavje v Pobegih je vspelo sijajno. 1'deležba velika. Samo iz Trsta je bilo kakih 150 izletnikov. Dobro zastopano je bilo tudi agilno pevsko društvo «Slava« od svete Marije Magdalene spodnje. Red u zoren. Ta slavnost je tem pomenljiveja, ker je dokazala, da jSrno svoje pozicije pomaknili že tikoma pred Koper. Čujemo, da se je tudi slavnost v Padričah izvršila najlepše. O obeh slavnostih spregovorimo seveda še. Iz Sežane nam pišejo: Tu je nastal v petek zvečer ob 10. uri ogenj v hlevih kavarnarja in gostilničarja g. Jos. Stolfa. Takoj se je zbralo tukajšnje dobrovoljno ognjegasno društvo na licu mesta ter je pod spretnim vodstvom načelnika g. L. Mahorčiča preprečilo nadaljne nesreče in pogasilo ogenj. V dobri četrt ure je bilo že vse dovršeno in v to je treba le čestitati vrlemu poveljstvu in požrtvovalnemu društvu. Vsi navzoči so priznavali, da so ognjegasci vršili svojo nalogo jako urno in umno in društvenemu načelniku je čestital celo sam c. kr. okrajni glavar. Škode je okolo 500 gld. Pa tudi vojaštvo, tu naseljeno, je bilo pripravljeno na pomoč in je sodelovalo. Hvala ! Celjski „hellovci" so zopet pretečeno nedeljo o priliki dohoda ljubljanskih kolesarjev v Celje pokazali, kaj da so. Kakor divjaki pritihotapili so se, ko se je storila noč, v obližje »Narodnega Doma« in prezati na naše kolesarje. Metali so v vrt »Narodnega Doma« kamenje in pesek. Zasačili so Slovenci enega celjskih olikancev na tem delu, a policija ga ri hotela aretovati. Ko so se naši kolesarji podali na kolodvor, psovali so so jih celjski fakini z raznimi psovkami. Še na kolodvoru niso imeli miru. Gospodje železniški uradniki in drugi uslužbenci so jako energično postopali proti razgrajačem, za kar jim gre čast. Seveda celjska policija je varovala le svoje Nem-čurje. Vsa stvar pride pred sodišče, ker so kolesarji po/,vedeli imena razgrajačev. Tako čitamo v »Slov. listu«. Novo društvo. Pišejo nam: Da le »v edinosti je moč«, skušamo dandanes bolj nego kedaj, bodisi na političnem ali gospodarskem polju. Isto-tako resnična je prislovica: »pomagaj si sam, in pomore ti Bog!« — To živo potrebo tesnega združenja, skupnega delovanja in samopomoči ne le za svoje osebne in stanovske korist', marveč tudi za uspešno delovanje v duševni in telesni prid poverjenega jim ljudstva — to živo potrebo čutijo dandanes tudi katoliški svečenili v obče, še posebno pa pri nas v Primorju. Res je, da so duhovniki že po svojem vzvišenem poklicu v neki tajnostni duševni zvezi med seboj, toda zunanje, glede na medsebojno občevanje, na medsebojno duševno in gmotno podporo so, žal, tako osamljeni in razcepljeni, da malo kateri stan tako. Ako pa ni rednega medsebojnega občevanja, tudi ni spoznavanja, ni skupnega in zložnega delovanja. A kdo trpi vsled te razkosanosti ? Stanovske koristi, torej vsi tisti, katerim bi stan po svojem poklicu moral koristiti, ti so duhovniki sami in njim poverjeno ljudstvo. — Ako pa to velja v obče, lahko rečemo, da velja o slovanskem svečenstvu v Primorju v podvojeni meri. Ali ni v najnovejšem času iz nasprotnega nam tabora tužno odmeval glas, da treba slovensko svećenstvo, posebno v Istri, izpodriniti, in gotovo ne iz druzega namena, nego da bi tem lažje, hitreje in temeljiteje zatrli v ljudstvu vero iii narodni čut ! Ako pa sovražniki slovanskega svečenstva vi- I dijo v njem toli močnega protivnika uresničenju njih zlobnih načrtov, ako se hočejo oni ravnati . nasproti svečenstvu po znanem reku : »divide et imperat, ali ni živa potreba, ali ni sveta dolžnost slovanskih svečenikov, da stoje tesno združeni rama ob rami na braniku za dragoceni svetinji vere in narodnosti? Potrebno je tesno združenje močij, potrebno je zložno postopanje, potrebno skupno delovanje. Spoznavši to potrebo, ustanovili so nekateri duhovniki tržaške vladikovine novo društvo, naslovljeno »zbor svečenikov sv. Pavla« z sedežem v Trstu, ki pa je namenjeno za vse slovansko svečenstvo vseh škofij avstrijskega Primorja. Namen društva je razviden iz tega, kar smo prej omenili o potrebi tesnega združenja duhovnikov v obrambo stanovskih koristi, za medsebojno duševno in gmotno podporo, za skupno delovanje v prospeh sv. cerkve in poverjenega jim ljudstva. Precej obsežna pravila je c. kr. namestništvo v Trstu že odobrilo, ko bodo natisnjena, razpošljejo se posameznikom, da se iz njih poučijo o novem društvu. Dne 1H. t, m. se je vršilo na Kozini prvo sobranje, na katerem se je društvo konstituiralo ter so bili izvoljeni v starešinstvo: g. dr. Anton Požar, starosta; gg. Fr. Stefanutti in Al. Skrbeč, pod s ta ros t i; gg. Sim. Frulid in Jos. Habat, tajnika ; g. Iv. Slavec, blagajnik; g. A nt. Stem-berger, nadzornik; gg. Fr. Bukovec, Još. Grašič in Jos. Knavs, razsodniki. Kdor misli pristopiti društvu kakor člen, javiti se mu je pismeno g. staiosti, dr. Antonu Po-žarju, kapelanu v Ricmanjih, p. Boršt pri Trstu; denarne prispevke pa je pošiljati blagajniku Iv. Slaven, župniku v Repentabru, p. Opčina pri Trstu. Nadejamo se, da bo novo društvo delovalo vsestransko uspešno Bogu v čast, cerkvi in narodu v korist, v kar pomozi Bog! Razglas. Od finačne oblasti smo prejeli: S 1. avgustom 1809. stopi v veljavo cesarska naredba, s katero se deloma premenja zakon o davku na sladkor. V smislu člena II. cesarske naredbe ter pravilnika gledč dodatnega davka na sladkor, ki se je v to posebno izdal, bo dolžan vsakdo, ki bo posedoval 1. avgusta t. 1. pesnega sladkorja, ki je prešel v svobodni promet, in sladkornatega blaga (sladčice, osladjeno sadje, čokolado, drugo blago iz kakao, negotove izdelke in liker) pismeno prijaviti vso množino v svrho odmere dodatnega davka. Oproščen dodatnega davka je le, kdor trguje se sladkorjem ali sladkornatim blagom, kdor prodaja tako blago na drobno ali ima obrt, v kateri se porablja sladkor, in sicer za skupno množino do 20 kilogramov; predstojniki drugih gospodarstev za sladkor in sladkornato blago pa za množino do 10 kilogramov. ; Prijava se mora izvršiti od 1. do najpozneje 3. avgusta 1899. na dotičnem finančnem uradu. Predpisani obrazci se dobivajo brezplačno na oddelkih finančne straže. Za prijavo, ki se mora napraviti v dveh izvodih, se smejo porabiti jedino le uradni obrazci. Koj po prijavi preiščejo finančni organi prijavljeno množino sladkorja in sladkornatega blaga, in se odmeri na podlagi dotičnoga uradnega izvida dodatni davek, kateri zajedno zaznamuje prejemni urad na obeh izvodih prijave ter izroči jeden izvod prijavivši stranki. Dodatni davek znaša 12 vinarjev za vsaki kilogram sladkorja v čisti teži. Dodatni davek, ki se je odmeril na podlagi izvida finančnih organov ter se je dal stranki na I znanje ui jednem izmed prijavnih izvodov, se mora plačati tekom osem dnij na tam navedenem pre-jenu.em uradu. Prejemnim uradom za dodatni davek na sladkor so se določile v obče e, kr. davkarije onih krajev, kjer se hrani dotično, obdačenju podvrženo blago; glede blaga, ki se hrani v mestu Trst in okolici, se določa prejemnim uradom glavni carinski urad v Trstu. Dalje gledć blagu, ki je na Gradil, v Miljah, Izoli, Citanovi, Umagu, Fazani, liabacu, Malinski in Baski, se določujejo prejemnim uradom tamošnji carinski uradi. Kdor ne more plačati na jedenkrat dodatnega davka, dobi lehko, ako predloži finančnemu ob- lastvu I. stopinje (finančnemu nadzormštvu), v ee-gar okraju so dodatnemu davku podvrženi predmeti , najpozneja do 3. avgustu 1H«»9 prošnjo, v kateri naj se izrecno navedejo prošeni obroki, ter plača koj prvi obrok in tudi točno plačuje dovoljene obroke, dovoljenje za plačanje davka v primernih obrokih do jednega leta. Za dobo *»<> dnij, počenši s 1. avgustom do vštetega 29. septembra 1*99. je vsakdo, ki trguje se sladkorjem ali sladkornatim blagom, kdor prodaja omenjeno blago na drobno ali ima obrt, v kateri se porablja sladkor, glede dodatnega davka na sladkor stavljen pod posebno dohodarstveno nadzorstvo, vsied česar so take osebe tekom omenjenega časa dolžne izkazati se posebno glede obdačenja, dobave blaga, odnosno plačanja povišane potrošni ne za sladkor glede množine, ki so jo dobili finančni organi o vsakratnem preiskovanju v hraniŠčih, v obrtova-liščih ali prodajališčih, v katerih se hrani ali prodaja sladkor ali sladkornato blago. Ako se je opustila predpisana prijava dne 1. avg. t. 1. posedovane množine sladkorja ali sladkornatega blaga, ali ako se je napačno napovedala njihova množina, slednjič, ako se je opustil izkaz gledć plačanja potrošni ne na sladkor od strani gori omenjenih oseb, ki so v to obvezane za dobo »50 dnij, se kaznuje vsaki taki slučaj s štiri- do osemkratnim zneskom prikrajšanega ali prikrajšanju izpostavljenega davka, gledfc katerega se je opustil izkaz. Otvoritev železnice Ljubljana-Vrhnika. Včeraj se je vršila po določenem vsporedu slavnostna otvoritev železnice Ljubljana-Vrhnika. Lepo odičeni slavnostni vlak je odšel iz Ljubljane ob 9. uri zjutraj ter prispel na Vrhniko ob 10 uri 1») minut zjutraj, na vseh postajah navdušeno pozdravljan. Na konečni postaji Vrhniki je pozdravil slavnostne goste deželni poslanec gosp. Lenarčič ter jim zaklieal presrčni dobro došli. Slavnostni gostje so se v to pripravljenih vozeh odpeljali k izviru Ljubljanice (h kapelici Sv. Antona), kjer so bili prav po knežje pogoščeni. Stregle so jim domače dame, na čelu jim ljubeznjiva gospa Frohli-ehova, soproga vrhniškega pivovarnarja Frohlieha, kateremu gre velika zasluga na prijaznem vsprejemu. Mej popotovanjem je svirala vojaška godba. Ljubljanski fotograf gosp. Landau pa je sprejel grupo slavnostnih gostov. Ob 1. uri popolu-dne se je otvori 1 slavnostni banket, z bogatim in finim menu-em v lepih prostorih »Katoliškega doma«. Ob šampanjcu se je otvorila vrsta zdravijo, katere so se v rti le seveda o pomenu nove železnice za prijazni trg Vrhniko. Govorili so mej drugim podpredsednik konsoreija nove železnice, župan ljub.janski gosp. Ivan Hribar, zastopnik železniškega ministerstva pl. VV u r m h, deželni predsednik Hein, vrhniški župan Jelovšek, deželni poslanec Lenarčič, deželni glavar pl. De-tela in to\arnar F rob lic h. Odhod v Ljubljano se je vršil ob 4. in pol uri popoludnfc mej živahnimi živio-kliei na vrhniški postaji zbranih domačineev. Ker to utegne zanimati naše čitatelje, navajamo, da je novo železnico gradil domač konsoreij ter da je delo izvršil na občo zadovoljnost domači (ljubljanski) podjetnik Filip Zupančič. Železnica meri (»d Ljubljane do Vrhnike 19.3 kilometrov s postajami Ljubljana, Brezovica, Log, Drenov Grič in Vrhnika. Redna vožnja traje, vštevši ustavljanja na postajah, 52 minut. Imena postaj so napisane izključno slovenski, a pri drugih napisih in naznanilih zavzema slovenščina prvo mesto. To je torej na Slovenskem prva železnica, ki kaže pretežno slovensko lice. Promet na tej novi progi je prevzela južna železnica. Interesantno za nas je, da je bila ljuhljnnsko-vrhniška železnica istočasno koneesijonirana z vipavsko železnico ter daje prva že izročena prometu, dočim se o vipavski železnici še ne ve, kedaj se otvori in ali se sploh kedaj otvori. Ekscelenca Goess, tukaj imate lepo polje za pritisk na italijansko »pohlevno«!??) večino, namesto da n a g o v a r j a t e naš e ž u p a u e, naj prisili j o slovenske poslance, da bi šli brezpogojno v deželni zbor goriški. Prvi slovenski železnici želimo obilo vspeha. Dražbe premičnin. V torek, dne 25. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tule. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Sol i ta rio št. K, hišna oprava in mlatilni stroj; v ulici Nuova it. 21, hišna oprava; v ulici Stadion št. 10, hišna oprava; v ulici Tati tu to št. 13, h»šna oprava; v ulici (Ihega št. 1, hišna oprava in hicikelj. Veliko pouc verjenje na tržaškem masr!- ffi>tratll l\ n. gospodje ohčinnrji in davkoplačevalci tržaški naj vedo sedaj, da je že dve leti minolo odk r je hivši uradnik na blagajni mestnega magistrata, neki Millatovich, okral mestno Magajno za kakih 24000 gld. Dve leti je že od tega, odkar se je mož odpovedal službi, prisiljen v to od predpostavljenih, ki so do/nali, da ima mož groznih in grdili dolgov, dve leti je od tega, odkar je mož izpulite! iz Trsta in tri mesece je od tega, odkar je župan stvar prijavil državnemu pravdni-štvii, a slavnim mestnim očetom se dosedaj ni — »Piceolo« vsaj trdi tako — niti sanjalo ni o tem. Ali ne meče to čudno luč na upravo občine tržaške V Ne davno so zapravdali okroglih 2S<)00 gld., sedaj čujemo, da jim je poštenjak Millatovich odnesel okroglih 24000 gld. Ogni giorno una, kaj ne, dragi »Piecolo«. Sedaj pa reci kdo, da iz-vestni okoličani nimajo vseh razlogov navduševati se za to občinsko upravo?! Kaj vse se v Trstu krade. Tržaški uzmo-viči so res ženijalni ljudje. Njihovo obzorje je široko. Ni ga predmeta, katerega bi ne vedeli uporabiti. Od priprostih živil do predmetov luksuri-joznega bogastva, od vozičkov do kanarčka, od svetilni«' do dijamantov, od perila do biblijotek, vse zapada v ugodnem slučaju dolgim njihovim prstom. Sedaj so se podali na novo polje,: začeli so krasti naslovne deščice z vrat na stanovanjih. Nekemu g. T. v ulici S. Appollinare je izginila steklena poščiea z naslovom. Ista je vredna 3 gld. Stvar se je prijavila redarstvu. »Svobodna ljubezen«. Avguštin T. in Marija Z. sta se poročila, kakor je to dandanes Je prepogosto v navadi, po načelih — svobodne ljubezni. Mladi parček se je nastanil v ulici Riborgo ter užival tamkaj med mlade sreče. Ko pa je bil med polizan, si je Marička zaželela, da kakor hitro mogoče zapusti zopet kletko, v katero se je bila ra-dovoljno ujela. Nekega dne je izvršila ta svoj sklep. Zapustila je hišo svojega ljubimca. Znjo pa je izginila tudi ena obleka in nekaj srajc Avgu-štinovih. Ne toliko zaradi škode, ki ni ravno velika, ampak iz žalosti, da ga je golobičiea tako nenadoma zapustila, je T. prijavil stvar redarstvu. Različne vesti. Perzijski šah pride na'Dunaj. Prihodnje leto obišče šah zopet Evropo. Poda se namreč na pariško razstavo in o tej priliki ostane nekaj časa tudi na Dunaju. Vesti o njegovi bolehnosti niso resnične. Car — prijatelj znanosti. Carje nakazal akademiji znanosti 110.000 rabljev v svrho, da -ei ista nabavi ladijo, s pomočjo katere se imajo preiskati novo-sibirski otoki in zanikovska dežela. Delavsko gibanje. I/ Novega Yorka poročajo dno 22. t. m. : Štrajk tratmvavskih uslužbencev v .Novem Torku in v Brooklynu je zaključen. Lavra Marholm V bedi. Pisateljica senzacionalnih knjig o ženstvu : »Das Buch der 1'Vuueu«, »Zur Psvchologie der K ran in »\Vir Fraueu tiud unsere Diohter« ter avtorica mnogih krasnih novel se nahaja s svojim možem, pisateljem Olo Hausenom, v najhujši bedi. ()ba sta namreč lanskega leta prestopila iz protestantizma v katoliško vero. Vsled tega soju zapustili — kako blago! — vsi protestantovski založniki in časopisi. Nihče noče sprejemati njiju spisov. Neki list pozivlje katoliške Nemce, da bi podpirali nesrečni žrtvi svojega prepričanja. Zakonska živita v Monakovem. Zgubljene ladije. Društvo »Veritas« objavlja nesreče na morju, ki so so se prigodile tekom meseca maja t. 1. Glasom tega razglasa se je v navedeni dobi izgubilo f>4 jadernie in sicer: ti nemških, 13 severoamerikanski, 14 angležkih, 1 avstrijska, 1 braziljska, I čilenska, 1 francoska, 1 grška, 5 italijanskih, H norveških, 1 portugalska, 1 ruska in 1 švedsku. V tem izkazu je obseženih tudi 14 slučajev, o katerih ni nobene vesti o dotični Indiji. Pa rn i kov se je poizgubilo isti čas: angležkih, 1 holandski in 1 norveški. Zdravje papeževo. »Pariiki Figaro« objavlja sledečo vest iz Rima: »Lev XIII. — sto let! Tako pravi dr. Lapponi v nekem članku, ki ga je z do- voljenjem papeževim priobčil v latinskem časopisu »Vox ur bis« Dr. Lapponi opisuje pojedine faze bolezni papeževe in potrjuje njegovo sedanje |>o-|H»lno zdravje. Rečeni zdravnik opisuje metodo zdravljenja in operacijo, ki jo je izvol ukupno z drom. Mazzonijem. »Papež — tako pravi dr. Lapponi doslovno — je dosegel zopet poj volne svoje moči, poprijel se je zopet svojih prejšnjih navad, in nade je, da Njegovo svetost ob močeh, ki jih ima o nastopu svojega IX). leta, doseže tudi dobo 100 let. Brzojavna in telefonična poročila (Zadnje vesti.) Dunaj 24. « Wiener A lig. Montags Zeitung* je izvedela, da je avstro-ogerski odposlanec v |le-lemgradu takoj po prvih zatvorjenjih ustmeno podal srbski vladi prijateljskih nasvetov, ki naj bi upli-vali k zmernosti. Isl 24. Cesar je vsprejel ostavko voditelja pisarne državnega zbora, sekeijskega načelnika viteza Halbana. Istemu je cesar podelil komturni križ Fran Josipovega reda. Madrid 23. (Komora.) Minister za notranje stvari, Datoizjavlja, da bo nadškof v Sevilli kaznovan, ako si bo upal konnpirirati. Nadalje je minister zagotovil, da so vesti o pojavih v Barceloni pretirane. Krivci dobo zasluženo kazen. Prebivalci Barcelone obsojajo te pojave. Več poslancev iz Katalonije jo izjavilo, da hočejo ostati Spanjci. It i m 23. »Agen/.ia Štefani« trdi, da ni res, da bi se bila italijanska vlada opravičevala pri kitajski vladi in da bi l>il kitajski urad za vnanje stvari izjavil oficijelno, da bi bilo brez koristi ako bi se italijanska vlada potezala za najem zaliva Sanmun, ker bi se Kitaj eventuvelno z silo uprl. llareclona 23. Povodom slavja na čast fran-eozkim mornarjem je prišlo sinoči do resnih izgredov. Manifestauti so kričali: Živela svobodna Katalonija! Policija je rabila golo orožje ter je napravila mir. London 24. »Times« javljajo, da v Pekingu trajno raste upliv japonske in se Kitaj in Japonska približujeta jeden drugemu vedno bolj. Cetlnje 24. Veliki knez Kostantin kakor zastopnik carja in princ Mirko z mnogoštevilnim spremstvom so odšli v Bar, kjer se nahaja princ Danilo, da bo navzoč o prestopu princese Jute k pravoslavju. Princesa dobi ime Milica. Zaloga. pravega dalmatinskega vina iz lastnih hramov na debelo in za družine v malih sodčekih, za mesto in deželo, se nahaja v ulici Sanitk na oglu ulice Annunsiata. Gregor Petrić. Tvrdka M. AI TE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Ušojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim j odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalnico z mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkon- kurenčnih cenah : R iznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane . . . . ,....... Fiii perkal za srajce......... Oxford, barve garantirane....... Franoozki sateni.......... Plquet, barvan ii cl /\ .... Perkalin zn podloge vseh barvah..... Blago močno za podloge vseh barvah . . . Blago za ženske obleke dvojna Siirina od 23 nvč. naprej „ „ možke obleke fiirina 150 cm. „ ito „ Alpagasčr nI za. ženske obleke velik. izbor........" . . . Kotenlna........... „ bela....... . . Navidezno platno....... Platno cisto laneno....... „ „ „ za rjuhe dvojna Širina Mušolin bel prve vrste...... ChifFon z h srajce........ Srajce zn gospode, velik izbor belili in harvane............. Sto „ „ Srajce za gospe . .......... 50 „ Moderei, zadnji kroj.........•> 45 1B 18 „A G RIC O L" Patent T. 49/1 008. Privilegov&no mehko kalij sko milo sa uničevanje mrčesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih Trenti na, Istre, Goriške in pri tu k. poljedeljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo •/. zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o 1«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Vla Limltanea Itv. 1. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 1)5, na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto ; Clllla, Ponterosso ; Cumar. \ ia Belve-dere; Jellersitz, Barriera vecchia; Mlzzan. San Gia-como; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, Via Giulia in Cumar, Općina. 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. * Tržaška posojilnica in hranilnica jegistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco it. 2, II. n. (Slovanska ( i tal niča). Hranilne ulojre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4"/0. Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se Ramo zadružnikom in sicer na uknjižbo po bll9°l0, na menjico po <>°/0, na zastave po «r» °/0. V radne ure so: od 9—12 dopoludne in od 4 popoludne; oh nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od II —12 dopuludne in vsaki četrtek od .'!—1 popoludne. Postno hranilnični račun 816.004. d o u •H 1» < O CVJ S O 5 e » 5 -L3 V) C a ^ < Konsumna zaloga olja razpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto (lorica). Olje jedilno fino JJ2 nvč. „ dalmatinsko „ istrsko 4(1 „ nami/no I.a 44 „ „ najfinejše 48 ., extra 56 „ „ „ specijalitetno (50 „ .. Posebno za cerkveno luč „