Političen list za slovenski narod.
v* rnjMMB «•!]•: Z« oelo leto predpisan 15 fld., la pol leta 8 fld., » šetn leta
4 fld., ta en mesec 1 fld. 40 kr. V ■iadmlatTMlJt ^ttijraikn TelJA; Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 1 fU., u en neteč 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Raitinin* prejMU apravalitvo (adminiitracija) is ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
(inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5« se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša
Sokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Trednlitvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, L, 17.
Iihaja vsak dan, isviemsi nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludno.
^tev. 134.
7 Ljubliani. v itonedeljek 2. junija 1890.
Letnik XVIII.
V^abilo na naročbo.
S L juncem pričela se je nova naročba na
»SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
opravilištvo.
Bl^ Cena naročnini razvidi se na Splavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopožljejo naročnine, se ne ozira,
šolstvo na Slovenskem.
Govoril poslanec Klun v državnem zboru dne 26. aprila 1890.
Gospuda moja, ne čadite sie, da se tudi letos oglasim pri tej točki. Meni samemu bilo bi bolj všeč, ko bi mi ne trebalo govoriti. Ker pa so pri nas šolske razmere take, kakoršne so bile, in ker veljajo ie vedno isti razlogi, vsled katerih sem moral prejšnja leta govoriti, zato moram tudi letos govoriti pri tej točki, da na eni strani ovržem trditve, češ, da nam je naučna uprava Bog ve katere koncesije dovolila, na drugi strani pa, da odstranim tndi najmanjši videz, da bi morda z ozirom na šolo hoteli od pravičnih zahtev našega naroda le za pičieo odjenjati.
Da ne delam krivice, moram priznati, da je visoka naučna uprava že pred leti obljubljeno slovensko nižjo gimnazijo v Ljubljani ustanovila in vse preskrbela, da se odpre pričetkom prihodnjega šolskega leta.
Mislim pa, da ta gimnazija ne bode imela onih koristij, katerih si vlada obljubuje, da bi se namreč razbremenila višja gimnazija ljubljanska. Ker ima ljubljanska višja gimnazija v nižjih razredih po štiri oddelke, v višjih razredih pa po dva, novi učni zavod pa bode odvzel le po jeden oddelek, za ka-
tere je določeno posebno učiteljsko osobje, bode olajšava le malenljostna, posebno če pomislimo, da bode več učencev prihajalo v Ljubljano, in da se bodo po dokončani nižji gimnaziji vsi učenci zopet zbrali v višjih razredih. Ako še pomislimo, da bodeta oba zavoda pod jedno streho, ne moremo prezreti skušenj, ko je bila realka z gimnazijo v istem poslopji ter moramo trditi, da bode jako težko, vzdržati disciplino; novi zavod bode le tedaj pro-speval, ako se visoki naučni upravi posreči, da dobi izvrstnega ravnatelja, ki bode imel v enaki meri zaupanje obeh učiteljskih osobij.
Gospod naučni minister se je nekdaj izjavil, da je od vspeha novega zavoda odvisna usoda gimnazije v Kranji, oziroma njena obnovitev. Akoravno novi gimnaziji v Ljubljani od srca želim najboljši vspeh, vendar mislim, da bode naposled vlada morala obnoviti gimnazijo v Kranju ter jo razširiti v višjo gimnazijo.
Govoril sem o gimnaziji v Kranju v tej zbornici večkrat in tako obširno, da se več ne drznem tratiti drazega časa v tem oziru. Vendar tudi letos že radi tega ne smem molčati, ker se je o tej stvari obravnavalo v našem deželnem zbora v zadnjem zasedanji.
Mestni zastop v Kranju je namreč tudi minolo leto poslal na deželni zbor kranjski peticijo, v kateri prosi, naj posreduje pri visoki vladi zaradi obstanka kranjske gimnazije. Ko se je v deželnem zboru obravnavalo to vprašanje, poudarjala se je mala naklonjenost visoke naučne uprave nasproti ' deželi Kranjski in posebno nasproti gimnaziji v Kranju. Dalje se je naglašalo, da novi učni zavod v Ljubljani namesto v Kranju ne bode pospeševal slovensko inteligencijo, temveč jo oviral. To očitanje ni popolnoma neopravičeno; ako bode namreč visoka vlada omejila slovenski pouk le na to nižjo gimnazijo, odpravila slovenske paralelke na višji gimnaziji ljubljanski ter določila ntimerus clausus učencev na novem zavodu, ostale učence pa prisilila v nemško gimnazijo, tako ona bojazen v resnici ni brez vzroka.
Dalje se je naglašalo, da se bode morala še jedna gimnazija ustanoviti, in sicer najprimerneje v Kranju, akoravno se ustanovi nova nižja gimnazija v Ljubljani, ker bode v Ljubljani še vedno več učencev, kakor za dve gimnaziji. Naposled je poročevalec deželnemu zboru stavil naslednje predloge:
L Deželni zbor vnovič izreka, da je gimnazija v Kranju neobhodno potrebna io da so navzoči vsi pogoji, ki bi opravičevali razširjenje nižje gimnazije v višjo;
3. deželnemu odboru se nalaga, da vnovič prosi pri visokem c. kr. naučnem ministerstvu za obstanek nižje gimnazije v Kranju z dostavkom, da naj bi visoko to ministerstvo uvaževalo, bi li ne kazalo to gimnazijo razširiti v višjo gimnazijo;
3. deželnemu odboru se dalje naroča, da naj o tej stvari znova vloži peticijo na državni zbor in stori vse one korake, ki bi pospeševali obstanek nižje gimnazije, oziroma razširjenje v višjo gimnazijo.
Te predloge je naš deželni zbor sprejel in v tem smislu je iinančni odsek nasvetoval resolucijo, v kateri priporoča obstanek gimnazije v Kranju. Prepričan sem, da bode visoka zbornica vsprejela to resolucijo, vendar prosim visoko vlado, naj bi se vendar enkrat ozirala na želje slovenskega prebivalstva, na prošnje našega deželnega zbora in na sklepe te visoke zbornice.
Še jedna prošnja o moji domovini mi je na srci. Ustanovljene obrtne strokovne šole v Ljubljani 80 pospešile obrtni nadaljevalni pouk, a kaže se potreba, pričeti obrtni pouk tudi še dalje razširiti ter ustanoviti nove obrtne strokovne šole. Naš deželni zbor je v zadnjem zasedanji sprožil misel, naj bi se ustanovila v Ljubljani strokovna šola za kovinski obrt, rokodelska šola za železno industrijo na Gorenjskem in strokovna šola za kamnoseštvo v Postojini.
Temu še dostavim, da bi bilo na korist prebivalstvu in industriji, ko bi se lesna strokovna šola ustanovila v Idriji in Ribnici, tukaj morda tudi keramična šola, ker že sedanja lesna in lončena in-
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taiit. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Osnovatelj shoda v Eimu sem bil izvoljen za odposlanca. Naprej sem povedal svojim tovarišem, da moja služba se bo držala le gmotne zadeve; pod tem izrečnim pridržkom sem sprejel odposlanstvo. Moji tovariši, ki niso mogli brez mene biti (nihče ni imel zveze v Italiji), podpisali so ta pogoj. Nihče ne more trditi, da bi ne bil popolnoma pravilno ravnal.
In sedaj, ko je mogoče soditi o mojem dušnem stanu, misliti je mogoče, da ta pot v Kim, pod temi pogoji, je bil z4-me najbolestnejša tlaka. Kadar to premišljam, pravim si, da bi ne bil smel tega storiti. Ce bi bil, kar je seveda nemogoče, ondi naletel nekoliko braterstva, bil bi se morda vrnil k svojim zmotam, goljufan po tem zračnem slepilu. K sreči za moj blagor sem videl tam v Italiji tnako sovraštvo med prostomiselniki, in enkrat rešen tega okuženega ozračja sem zagledal svetlejšo kakor kdaj ]uč, ki me je razsvetlila 23. aprila.
Tako me je Bog hotel vkljub meni. Že prvi trenutek sem bil odstopil kakor glavni vrednik anti-klerikalne Republike. Moj odstop od lige je provzročil nekaj pisem od skupin. Več jih je, da bi preklical svoj sklep, me izvolilo za častnega predsednika. Odklonil sem to odliko in spisal poslednji članek, ki bi bil moral podučiti moje čitatelje in prijatelje o lastnosti mojih sklepov. To je, kar sem med drugimi pisal k sklepu, 16. maja (štev. 316 časnika):
... Izrekam z vso odkritosrčnostjo, nič nočem tistim, ki so, da bi sovražno zoper mene postopali, nakopičili v tisku bodisi v oportuniškem, ali intran-sigeantnem, ali prekucijskem laži, od katerih so morda mislili, da so izraz resnice. Le tistim laž-njivim možem zamerim, ki so si izmislili te laži in jih v veljavo spravili. Pa še, ali je natančno rečeno, da jim zamerim ? Ne, ne čutim več sovraštva, čutim le nevoljo in stud.
Imel je priti trenotek utrujenja; prišel je. Moje oči so se morale poslednjič odpreti; odprle so se. In vidim, da razun redkih izjem, ki le trdijo pravilo, je republikansko braterstvo izmišljija. Nikdar ne bo stopila v dejanjski svet; ne more. Leto 1793. je dalo za to žalosten zgled: republikancem je pri-
sojeno eden druzega požreti. Kateri me poznajo, ker so z menoj občevali, vedo, koliko sem trpel, in me ne bodo grajali. Kateri se imajo za neomajljive peči, ker so kako nasprotvanje brez posledic prenesli, ti bodo kamenje nil-me metali; že sedaj jim odpuščam.
Vsaj nehal bo napačni položaj, v katerem sem bil do tega dne. Pa jaz nikogar ne dolžim. Protiklerikalna liga, v kateri sem našel resna prijateljstva, ni odgovorna za moje ločenje; tudi moji sodelavci niso navezani na-me, in jaz jim puščam prosto polje. Da bi jim mogel koristiti moj zgled!
Kar terjam od lignih skupin in od prijateljev, s katerimi ne bom več sodeloval, niso častna pred-sedništva, da bi se mi podelila, do teh nimam pravice in jih ne sprejemam; tudi ne, da bi me objokovali, ker ravno sedaj nisem več tega potreben. To, kar terjam od njih, je, da rek6 in zopet reko vselej, ko se jim ponudi priložnost, to, kar vedo, da me je namreč velika večina republikancev naj-krivičneje napadala; ko so govorili, da sem jaz v svoj dobiček izrabljal prostomiselnike, so lagali, ker ravno nasprotno sem vse, kar sem zaslužil, žrtvoval za širjenje; ko so trdili v očitnih zbirališčih, da sem si nabral glavnico od petindvajset tisoč

dastrija opravičuje upanje, da bi se ta stroka obrta z novo strokovno šolo vsestransko poapešila in ipo-polniia.
Glede StajerskegI moram tudi konstatovati, da 80 se v Mariboru ustanovile paralelke deloma a slovenskim učnim jezikom. To siear ni veliko, ^a vendar nekaj, iu — (e bode visoka nanina uprata dobila potrebAo skušnjo, morala bode šolo razširiti in spo^otniti. Td pa ai dovoljujem vpraianje, zakaj se ni isto storilo na višji gimnaziji v Celji, zakaj je tam ostalo vse pri starem, akoravno je Celje središče slovenskega Stajerja in ima gimnazija več učencev, nego mariborska? (Prav res!) In zakaj čakajo Slovenci in Italijani na Goriškem že toliko časa na zaželjene in tudi od visoke zbornice priporočene slovenske, oziroma italijanske paralelke? Visoka vlada je to leto iz Gorice dobila več peticij, T katerih prosijo za slovensko višjo gimnazijo, ki bi se morala ustanoviti že s šolskim letom 1890/91. Kolikor mi je znano, poslali so take peticije tri društva, 54 občin in 87 zasebnikov.
Priznam težave, ki so zvezane z ustanovitvijo nove srednje šole, vendar misHm, da se morejo slovenske in italijanske paralelke na obstoječih zavodih tem laglje ustanoviti, ker so na goriški gimnaziji učne moči, ki so slovenskega in italijanskega jezika toliko zmožne, da morejo poučevati v teh dveh jezikih ; torej bi ne trebalo iskati novih učnih moči ter že prvo leto obremeniti državni zaklad. In če se ustreza željam italijanskega prebivalstva v Trstu, zakaj se toliko časa ne ustreže prošnjam italijanskega prebivalstva na Goriškem? Ah naj se morda Italijani na Goriškem prej navzamejo duha irredente, ali naj prej strašijo s petardami, da jih naposled slišijo in jim ustrežejo? Slabi vzgled, da je navzlic protiavstrijskemu mišljenju večine italijanskega prebivalstva Trst dobil italijansko obrtno šolo, in da hoče sedaj imeti italijansko pripravnico, ta vzgled more spriditi nravnost goriških Italijanov in Slovencev ter jih navdati z mislijo, da le oni pri nas kaj doseže, ki ni dober rodoljub. Da pa se krivo ne sodi, moram takoj omeniti, da je tudi v Trstu velik del prebivalstva, ki je dobrega avstrijskega duha in ima svoje zastopnike v tej visoki zbornici, s katerimi vsi prijazno občujemo.
Z obžalovanjem pa moram priznati, da je ta stranka v Trstu preslaba, da bi vodila javne stvari, in da ima vodstvo v rokah druga stranka, o katere rudoljubji ne morem istega trditi. Slišali ste, kako žalostne razmere so v Trstu, in zastopnik tržaške okolice bode pri drugi točki več povedal o šolskih razmerah v Trstu; opomniti pa moram, da se ravno v teh šolah goji protiavstrijski duh, katerega vsi obžalujemo ia obsojamo. Ker pa Trst doslej nima nobenih šolskih postav, temveč le privilegije in izjeme, akoravno jih ni vreden, morala bode vlada vendar enkrat tudi v Trstu vrediti šolske razmere.
Politični preg-led.
v Ljubljani, 2. junija. Notrante dešele.
ČeSko-nemSka »prava. Češki deželni zbor je v soboto zavrgel s 167 proti 52 glasovi mladočeški predlog, naj se o šolski predlogi preide na
frankov dohodkov, so lagali, ker nisem nikoli imel naložene glavnice za eden centim dohodkov; ko so me imenovali nesramnega pisatelja, so lagali, ker ne bodo vedeli navesti ene vrste katerega-koli mojega dela, ki bi nasprotoval dobrim nravim; ko so z menoj ravnali kakor s ponarejalcem, pisateljskim tatom, večkrat sodniško kažnjenim, so me mevžasto obrekavaU; ko so prinesli ta obdolženja, niso hoteli ponatisniti pisem, ki so to ometavala, ne navesti sklepa pravde Koussel, de Mery (sklepa meni v čast pred ovržnim sodiščem), ne priobčiti mojega listka kot volilca ali sodniške izjave o meni.
Ko odstopam, ko nehavam ud biti hge in pro-stomiselstva, sem pokoren svoji vesti. Gotovo jaz nisem nenadomestljiv, takega sploh ni. K temu še pride, kar mene zadeva, jaz se poslužujem vrhovne pravice, katero ima vsak zatiran, da si nazaj vzamem prostost. Vklenjen sem bil po tisočerih pomiselkih, ki so vezali vse moje moči, in katere sedaj od-stranjam. Uklonil sem glavo pod .sramoten jarem, ki me je tri; ta jarem razbijam. Zaprt sem bil v okuženi in temni ječi, roke prikovane po straho-valni obla.sti hudega; rodim se za dan, opro-Š^am se.	(Dalje sledi.)
dnevni red, ter sklenil pričeti nadrobno razpravo. Z 88 Mladočehi je glasovalo 10 Staročehov in štirje dni|l, li ne pripadajo sobeni stranki. — Z Dunaja 8# poroča nekemu pol|akemu lista, da bode vlada i TMmi močmi upirala le mladočešll agitaciji. O tem
S0 niore biti govora« da bi se vlada pogajala t tladočehi. Mogoče je celo, da bode vlada razpustila češki deželni zbor, ako bi bila sprava nemogoča. Cesar bode prišel v Prago k otvorjeitjn deželne razstave le v tem slučaji, ako bode sprlvi gotova.
Ttgočletnica Ogerske drišife. Koloman Thaly je vprašal ministerskega predsednika o državni slavnosti povodom tisočletnega obstanka ogerske države, katera nai bi se vršila leta 1894, kakor je določila ogerska akademija. Govornik omenja zanimanja, ki se pojavlja v tem oziru med narodom, katero pa še ni dovolj, ker gre tu za tisočletni obstanek ustave. Minister grof Szaparj omenja tudi narodnega zanimanja, a poudarja ob jednem, da mora tudi postavodaja potrebno storiti. Vlada se bode, — rekel je nadalje grof, — tudi v prihodnje pečala s tem vprašanjem, ter stopila ob svojem času pred državni zbor s primernim predlogom.
Tnauje držare.
Bolgarija. Pravda o Paničevi zaroti je torej končana. Bržkone ne bode nobeden izmed zarotnikov plačal svojega namena z življenjem, kajti sodišče je sklenilo še celo Panico priporočiti pomilo-ščenju. Zarota je torej uničena, in princ Ferdinand lahko svobodneje diha. Zarotniki niso dosegli svojega namena, vendar pa se je pokazalo s tem, da je v Bolgariji mnogo nezadovoljnežev s sedanjimi deželnimi razmerami. Bolgarska vlada naj si le žeh, da bi se tudi v prihodnje zarotniki posluževali toliko neukornih sredstev, kakor se jih je Panica in pristaši njegovi. Lahko si mislimo, kako malo je zadovoljil izid pravde vse one, ki so več mesecev z upanjem pričakovali, da bode pokazala pravda v zaroti Paničevi sokrivdo Rusije. Zarota je bila povsem zasebno podjetje, pri katerem nima ruska oficijelna politika nikakega bistvenega deleža. Kako so posamični zarotniki kažnjeni, poročalo se je že. Omenimo le še obnašanja Paničevega, ko mu je bral sodnik sodbo. Kazal se je baje vseskozi hladnokrvnega. Ko je sodnik izrekal besede usmrčenja, nasmejal se je Panica, zmajal z glavo in pokazal malomarni obraz. Nato je objel onih šest sozarotnikov, ki so bih oproščeni, in so šli brez ^držka izpred sodnika.
Francija. Iz Pariza se poroča o Liebknechto-vem govoru to-le: Lahko bi sicer socijalisti pro-vzročili revolncijsko gibanje, a armada bi jih porazila. Vspeh je odvisen samo od propagande. Lieb-knecht obsoja Bismarckove agente, da so provzročil« nemir, in Bismarck je pa zdaj zmagan. Hotel je imeti vso moč za-se in svojo družino. Liebknecht ga bo prijel v državnem zboru zaradi njegovega prepiranja in javnega njegovega življenja. Že osemnajst mesecev ni se mogel cesar Viljem vjemati s knezom Bismarckom Cesar je samo zato toliko potoval, da se je odstranil od ljudi, s katerimi ga je obdal Bismarck. Edinost Nemčije še ni popolna, kajti tudi v Avstriji so Nemci. Socijalistje nočejo ničesar vedeti o Bismarckovi Nemčiji in obdržati vojaških prednosti). Da ima Nemčija tako vojaštvo, kakor Švica, potem bi bilo mogoče ohraniti mir. Alzacijo in Lotaringijo bi pridružil Liebknecht kot dva nova kantona k Švici, in če je to nemogoče, bodo Alzačani še-le tedaj nezavisni, ko bosti Francija in Nemčija federativni repubhki. Med Nemčijo iu Francijo ni sicer sovraštva, a prijateljstvo med obema ovira Rusija. Socijalistje trdijo, da ne sm6 demokracijska Francija dražiti se z najbolj samo-vladno državo. Socijalni zakoni države so vsekako napredek. Odkar je Bismarck odstopil, se je vse zboljšalo. Francija se več ne pripravlja na boj. Cesar Viljem je jako častilakomen. Sprva je gotovo mislil na vojno, a ker je uvidel, da je nemogoča, opustil je to misel. Zdaj se peča posebno s soci-jalnim vprašanjem. Ako bo ostal pri tem, imel bo veliko prihodnost. Mir je, kar potrebujemo vsi, Nemci in Francozi. Nemški socijalistje delajo za mir, da bi pač tudi francoski socijalistje tako delovah.
Nemitja. Kakor se poroča angleškim listom, namerava knez Bismarck izdati v inozemstvu spis o svoji ostavki. Knjižica bo došla v roke vsem njegovim politiškim prijateljem. — Na evangelsko-so-cijalnem kongresu, ki zboruje sedaj v Berolinu, prišlo je do razlaganja med židovi in protižidovi. »Presse" poroča o tem mej drugim tudi to-le: V zadnji seji evangelsko-socijalnega kongresa, katerega sta se vdeležila tudi ministra Gossler in Berlepsch, imel je Slficker govor o stališči stranke do socijalne demokracije in je postavil konečno trinajst stavkov, med katerimi je posebno jeden omenjal pogubljivega vpliva židovstva kot glavnega vzroka socijalno-demokracijskemu gibanju. Hernack, prof. bogoslovja in zastopnik liberalnih nazorov, odgovoril je na Stockerjev govor, da ni vprašanje o židov-stvu tu na svojem mestu. On m protižid, temveč prijatelj židovstvu. Krivda kristijanov proti židovom ni manjša, kakor krivda teh proti onim, in zato jim mora biti naklonjen, ker so jih tako dolgo zatirali. (?!) (Nemir. Odobravanje.) Stoeker ga je zavrnil, da ni mogoče tajili, da sta kapitalizem in židovsko časnikarstvo vzrok brezbožni demokracijski
kugi. Proti Židom samim nima nič, a boriti se mor« proti oblasti židovstvii
Italija. Italijanski listi aft«|ijajo iadnji čas posebno pogovora uekMi rimskega časniktf ja z no-
vim francoskim poslanilom. Poslanik ja Madarjal, da v«9eli Francijo italijansko-afriški INlltlka, kajti Francija je prepričana, dA bode ildltallzovanje sue-
škega kanala mogoče la tedaj. bode več evropskih driav imelo posesti ob RudMem moril. Fran-oiji bi bilo tudi prav, ku bi Nemčija imel« deželo tostran ^solznih vrat« (Bal-el-Mandeb). lavrstne razmere, ki vežejo sedaj Francijo in Italijo, omogočajo rešitev najtežjih vprašanj, tako n. pr. tuniško vprašanje. Odkritosfčno je izrazil svojo željo Crispiju, da naj opusti italijanska vlada afriške kapitulacije. Crispi mu je odgovoril, da bode odločilo to javno mnenje. Na to je omenil francoski poslanik, da so zakrivili največ časniki, da je bila zavladala taka mržnja med obema narodoma. I francosko časnikarstvo je že uvidelo, da so bila zgolj strašila, ki so zapeljala francoski narod k sovraštvu do Italije. Jednako se godi sploh med francoskim narodom. Še dve leti bodo veljale dosedanje kupčijske pogodbe v Evropi. V tem času se morajo stare prijateljske vezi med Italijo in Francijo toliko ukrepiti, da ne bode dvomil državnik, ki bode onda imel odločilno besedo, kaj je za Italijo bolje, ah nadaljevati dosedanji položaj, ah dati drugo mer svoji evropejski politiki. Italija bode gotovo spoznala, kje so njeni pravi interesi, ter se pridružila svoji latinski sestri.
Portugal. Kakor se poroča listom, provzročuje Portugalsko Angliji v vprašanji metropolitanske oblasti nadškofa v Kalkuti največje težave. Brani se namreč, oddati metropolitansko pravico v Goi. Propaganda si prizadeva, sporazumeti obe državi s tem, da obeta Goi častno mesto, Kalkuti pa jurisdikcijo. — Portugalska vlada ima pravo smolo v Afriki. Listi poročajo namreč, da je več pokrajin v Ben-gueli (Zapadna Afrika) vstalo zoper portugalsko vlado. Tamošnji prebivalci so prepodili Portugalce; vojaški guverner Silva-Porto se je ustrelil, ko so bile njegove čete premagane in so ga zapustile. Prodiranje pod kapitanom Conceirom so domačini popolnoma zaprečili in uničili; kapitan je bežal s svojimi zma-ganlmi četami v Kakondo, kjer pričakuje pomoči od generalnega guvernerja. Prejšnji minister Car-valho je imenovan za generalnega nadzornika afriških naselbin, in izročena ma je popolna preosnova naselbin. — Naselbine imajo dobre, pa tudi slabe strani. Koliko sitnosti j imajo Francija, Portugal in druge države s svojimi naselbinami, bere se vedno po časnikih.
Izvirni dopisi.
Iz Šmihela pri Pllberku, 31. maja. Naša veselica se je sijajno vršila; moremo reči, da je to bila veselica slovenskega Korotana. Vdeležilo se je namreč razven 11 duhovnikov obilno kmetov iz bližnjih in daljnih krajev. Videli smo kmete s Tolstega Vrha, Kotel, Libelič, Svabeka, iz dobrolske, klo-baške, št. lipske fare, celo daljno Jezero je nam odposlalo štiri vrle narodnjake. Da se je okolica vdeležila, se samo razume. Govorili so samo kmečki govorniki in to tako spretno, da se je očitno pokazalo, da je naše ljudstvo bistre glave, a ne tra-parsko, kakor naši nasprotniki trobijo. Posebno omenim kmeta Jurija Beš a p. d. Brenerja na Blatu in nekdanjega župana, kateri je uam na roki svetega pisma jako lepo razložil ljubezen do našega naroda. Kmečki govornik iz Preval je izvrstno posvetil naše »banembundarje" in naše razmere na Koroškem.
Gosp. Franjo Dular, živinski zdravnik iz Beljaka, je podučil naše kmete o boleznih živine in ozdravljenji, kakor tadi o takozvanih cesarskih napakah in postavah pri kupu in prodaji živine. Vsi pričujoči so mu za to zelo hvaležni in prosimo, da še naprej prihaja naše pouka potrebno ljudstvo poučevat.
Sklenili smo tudi, da se pri vsakem shodu naše podružnice koristen poak pridene, tako bodo naše podružnice ljudske šole v narodno-gospodar-skem oziru. Naj nas tudi drugi posnemajo.
Petje je izvrševal naš vrli moški zbor in je združen z godbo navduševal občinstvo, tako da smo bili vsi iidane volje.
Vrhunec vsega pa sta bili gledališki predstavi: „Berite „Mir" in „Svojeglavneži", veseloigri v enem dejanju. Igralo se je jako spretno, akoravno so imeli naši kmečki igralci komaj 14 dni za pripravo, tako da tujci niso hoteh verovati, da bi to bih domači ljudje. Mislimo, da govorimo iz src vseh, ako jim tukaj za njihov trud iskreno zahvalo izrečemo. „Be-rite Novice", pa za naše razmere prirejeno pod naslovom „Berite „Mir" navdušilo je nas za našo narodnost. Burno odobravanje je zašumelo po lepo okrašeni dvorani, ko je dr. Dragič svojo narodno zavest izražal in posebno, ko je omenil zaslug našega nepozabnega vodje Andreja E nspielorja.
Ia ko se je na konci igre dokazala ravnopravnost slovenskega jezika in je Kratki moral priznati, da je podlegel, da se v uradih morajo sprejemati slovenska pisma in slovensko uradovati, vskliknili 80 vsi radostno: Živeli Slovenci! HSvojeglavneži" so vzbudili veliko smeha in marsikateri pričujočih je vprašal svojo ženo, češ, ali si tudi tako svoje-glavna ?
Neradi, jako neradi smo se razšli, še-le policijska ura je nas iz dvorane spodila.
Zdaj se pa po vseh krajih našega ljubega Ko-rotana o tej veselici govori, češ, to je bilo lepo, lepše kakor ženitnina, in to je pri našem oratarju veliko.
Na konec pa imam še veliko prošnjo. Naši igralci so že večkrat pokazali, kako so vneti za svojo nalogo, pa treba se jim vojskovati z velikimi težavami. Prvič bi radi nov oder, ta, katerega imajo, je premajhen in potem le posojen; drugič manjka njim garderobe in drugih priprav in to vse stane denarja. Pa tega nam takaj zelo primanjkuje, nimamo tu okolu potrebnih bogatinov; prosimo torej slovenske rodoljube, naj nam pomagajo z denarjem ali z gledališkimi pripravami. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na podružnico sv. Cirila in Metoda v Smihelu pri Pliberku. Dobrotnike bomo ob svojem času v slovenskih listih naznanili. Podjunčan.
Iz Celovca, 29. maja. (Naši učitelji.) Vi na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem nimate niti pojma, kakošne učitelje imamo mi na Koroškem. Pri Vas mnogi mislijo: .Cemu toliko krika po verski šoli; saj so učitelji itak verni, pošteni in narodni?!" Pa pridite na Koroško, bodete vse drugače sodili! Naši učitelji, posebno mlajši, so brezverci, menda so tako vzgojeni, strastni sovražniki duhovščine in vsega slovenskega. Ob jednem so slepo orodje v rokah nemških gospodov, da se morajo povsod zaganjati v slovensko-katoliško stranko, pri slovenskih shodih služiti kot ogleduhi in razgrajalci, nabirati podpise za nemške šole itd. Nekaj slučajev o brezverstvo učiteljev je prišlo že v liste; o drugih smo molčali, ket itak nič ue pomaga. Culi ste, da je bil v Tinjah mlad učitelj iz službe izpuščen, ker je očitno Boga tajil. Neki dragi učitelj je otrokom rekel, da izpoved ni nič, da se to le pravi: duhovniku v žep lagati. Takih slučajev isvčmo od kmetov še več. Da v cerkev ne hodijo ob nedeljah, ni nič novega. To se ve, da ne veljd o vseh.
Kako nasprotujejo slovenščini, ste tudi že slišali. V državnem zboru je bil govor o dveh učiteljih, ki sta motila red pri Ciril-Metodovi veselici v Apačah, in kako sta bila za to še z boljšimi službami odlikovana in plačana. Najnovejši tak slučaj sem doživel na binkoštni ponedeljek pri zboru Giril-Metodove podružnice v Bilčovsu. Čeravno tamošnji učitelj ni nd in ga nihče ai povabil, je vendar prišel in zborovanje preit'£no motil. Ko je govoril neki govornik iz Celovca In je omenil .batiern-band", je učitelj vmes zakričal: ,bauernbundarji so tudi Slovenci!" Drugi poslušalci so bili med govorom odkriti, samo učitelj je bil pokrit in je govornika večkrat predrzno apostrofiral. Čeravno so ga govornik, predsednik in drogi zavračali s trdimi besedami, kakor: .Sram Vas bodi!", ,Držite jezik za zobmi I", — je vendar naprej kričal, iz česar se vidi fanatizem teh —ovcev.
Ko je govornik aačel o verski šoli govoriti, je učitelj kričal: ,Ali izrejam jaz mar ravbarje?' Ne-volja občinstva je prirastla do vrhunca; klicali 80 mu: ,Odstopite, Vi niste ud!" itd. Tako smo revše vendar ukrotili, da se je s poti spravilo.
Drugod bi takega prijeli in po zraku čez plot vrgli; pa mi ua Koroškem moramo previdno postopati.
To je pristna slika našega mlajšega nčiteljstva na Koroškem. Nastane pa vprašanje: Kako je to, da so spodnje-štajerski učitelji vsi drugačni, saj je tudi tam pripravnica nemška in tudi tam deželni šolski svet v nemško-liberalnih rokah? Videti je, da graški liberalci bolj zmerno postopajo in da se v mariborski pripravnici učencem ne vceplja toliko fanatičnega sovraštva zoper slovensko-katoliško stranko v srca, kakor v Celovcu.
Vkljub temu, da dr. Gobane z učitelji strogo postopa, so vendar fanatični liberalci in slovanožrci, ker 80 tako vzgojeni! Ti siromaki se bojijo verske šole, kakor hudi duh križa; in vendar vprašam: Kdaj 80 bili učitelji pod duhovnim nadzorstvom tako Rtrahovani, kakor zdaj pod liberalci?? Vsakega pol leta jodenkrat so prišli g. dekan v šolo -pogledat, sicer pa j« bil učitelj sam svoj gospod.
Kakšen terorizem je pa zdaj! Če se že z liberalnimi tako trdo postopa, kakor sem prej naštel dva slučaja (v Tinjah in Žel. Kapli), potem si lahko mislite, kako postopa nemška stranka s slovensko-narodnimi učitelji.
Gospod Podobnik v Velikovcu bi znal o tem kaj povedati.
Narodnih učiteljev je itak silno malo; pripravnica ni po tem, da bi se množila. Ako se o učitelju le sumi, da ima še nekaj ljubezni do svojega maternega jezika, hipoma ga napadejo nemški listi. Ubogim slovenskim otrokom pa pošiljajo trdo nemške učenike.
Kaj je pa naša deea zakrivila; kaj smo mi koroški Slovenci, kaj so naši slovenski učitelji, kar jih je narodnih, zakrivili, — da sme nemška klika v naši deželi tako gospodariti?!
Dnevne novice.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca maja je vložilo 358 strank v mestno hranilnico ljubljansko 114.377 gld. 99 kr., vzdignilo pa 136 strank 62.058 gld. 37 kr.
(Nenavadna cerkvena svečanost) vršila se je danes tjutraj od osme ure nadalje v kapeli svetega Jožefa v tukajšnji hiralnici. Sprejele so namreč slovesno sv. krst mati in dve hčeri doslej židovske rodbine Griinfeld. Cerkveni obred opravil je župnik šempeterski č. g. M. Malenšek, takoj na to pa je daroval sv. mašo č. o. Franc Sajovic S. J., ki je katehumene poprej podučeval v verskih resnicah. Med svetim opravilom podelil jim je prvič zakrament sv. Rešnjega Telesa. Ob enajsti uri pa so ekscelen-cija prem. g. knezoškof vsem trem podelili zakrament sv. birme v svoji domači kapeli. Pri tej redki slovesnosti navzočih je bilo več gospa in gospodičin iz tukajšnjega dobrodelnega društva krščanske ljubezni, katerih nekatere so sprejele blagovoljno tudi botrstvo pri krstu in birmi. Vsi navzoči so bili vidno ginjeni pri tej redki slovesnosti.
(Občni zbor meičanske vojašnice ljubljanske v Trnevem) vršil se je včeraj ob 11. uri v magi-stratni dvorani. Od 246 soposestnikov meščanske vojašnice bilo je navzočih le 23. Vodja g. J. N. Horak prične zborovanje z naznanilom, da je denarno stanje meščanske vojašnice ugodno, kajti v blagajnici je, dasi ni nikakega dolga, še 1550 gld. gotovine iu meseca septembra bode društvo dobilo drugi najemni obrok od strani vojaškega erarja v zneska 1120 gld. Vsled dobrega denarnega stanja nasvetuje vodja g. J. N. Horak, da se, kakor za I. 1889, tudi za leto 1890 vsem solastnikom meščanske vojašnice izplača za vsacega na vojašnici zavarovanega vojaka 2 gld., kar soposestniki odobri. Vodja g. J. Horak naznani potem, da se bode v smislu sklepa današnjega dostavljati pričel denar vže prihodnji teden vsem soposestnikom vojašnice. Sklep računa za I. 1889 kaže dohodkov 4342 gld. 2 kr., troškov samo 4 gld. 8 kr. manj, kateri so ostali koncem leta v blagajnici. TroSki za name-ščevanje vojakov povrnjeni soposestnikom vojašnice tnašali so 1403 gld. 78 kr. G. Regali graja, da se preveč izda za vzdržavanje poslopja vojašnice, naj bi se delalo le, kar je neobhodno potrebno, čemur pritrdi tudi hišnik Seemann. Vodja J. N. Horak odgovori, da v tako velicen poslopji, kjer stanuje tolika množina ljudi, treba je zmirom poprav, kajti kar se eno leto opusti, podvojeno je treba drugo leto nadomestiti, kar prizadeva le še večje troške. Stedi ravnateljstvo itak na vse strani, a zmirom prihajajo od strani vojaškega poveljništva nove zahteve, katere mora vodstvo vsaj deloma uslišati, kajti sklicujejo se ti gospodje v eno mer na to, da so bili v druzih mestih preje in tam so njihovim zahtevam dosti bolj ustrezali ko v Ljubljani. Potem poroča dr. Stare v imenn pregledovalnega odseka o računskem sklepu za 1. 1889 in naznani, da se je isti popolnem v soglasji s knjigami našel, na kar ga občni zbor odobri. Pred volitvijo peterih članov vodstva omeni vodja J. N. Horak, da se člani vodstva jako pičlo vdeležujejo razpisanih sej, tako da te niso sklepčne. Pravijo pa ti gospodje odborniki, da nečejo delati tlako bogatim hišnim posestnikom. Vodja Horak misli, da bi se delovanje pospešilo, ako bi se odbornikom plačalo za vdeležbo pri vsaki seji 2 gld. G. Regali se temu odločno protivi, kajti odborništvo je častna stvar. Gospod Oroslav Dolenec nasvetuje, naj bi se nagrada vodje, ki ima toliko posla z vojašnico, od 100 gld. povikšala na 150 gld. Tem predlogom se zopet od-
ločno protivi g. Regali, češ, da je hotel itak predlagati, da se remuneracija zapisnikarja Jod 50 gld. skrči na 20 gld. ali pa popolnem izbriše. Zapisnikar g. Lachainer izjavi, da se on za svojo osebo odpove vsaki remuneraciji. Vodja g. Horak naglaša, da on ni prosil in nagovarjal nikogar za zvišanje remu-neracije svoje, dasi ima dovolj posla in troškov, katere mora sam poplačati, ki pa niso zapisani v nobenem računskem sklepu. A njega tolaži zavest, da je zmirom pošteno posloval z meščansko vojašnico; ko je isto prevzel, bila je v jako slabem stanju in prejšnji vodja ukradel je bil iz blagajnice 5250 gld. Danes pa je meščanska vojašnica v dobrem stanju, veliko razširjena, brez vsacega dolga in ima še premoženje, da se soposestnikom izplačujejo za nastanje-vanje vojakov od osebe po 2 gld. Predlog za pa-višanje nagrade vodji se potem odkloni. V vodstvo se izvolijo gospodje: Oroslav Dolenec, Avg. Drelse, Alojzij Kajzel, Fran Jakopič in Gašpar Achtschin. V pregledovalni odsek gospodje: dr. Stare in stotnik Karol Spinar; na to se zborovanje sklene.
(Umrl) je v Trstu v soboto v svoji pisarni mrtvoudom znani predsednik veteranskega društva, g. Raecke-Schroder. Bil je sicer Nemec, toda priljubljena oseba in neustrašen nasprotnik irreden-tovcev. V spominu je še njegovo odločno postopanje za časa tržaške razstave, ko se je na korzi razletela bomba, ubila jednega dečka in ranila več oseb. Cesar je odlikoval pokojnika z redom železne krone.
(Kresovi prepovedani.) Starodavna slovenska navada je, da na kresni večer zažigajo kresove. Te navade so se držali tudi tržaški okoličani. Laški magistrat v Trstu pa je že pred štirimi leti izdal prepoved, katero ponavlja vsako leto ter preti s kaznijo 10 do 200 gld.
(Z Goriškega) se nam poroča: Huda nadloga vznemirja to pomlad nekatere občine, namreč živalska steklina. Dne 20. februvarija se je klatii stekel j pes po vaseh za sv. Goro. Ogrizel je nekaj ljudi in I živine. Enake nesreče so se pripetile v Tolminu. V Čepovanu pa so ubili tri stekle lesice, ki io oklale več ovac, katerih ena je poginila. V Grgarju pod I sv. Goro je dne 21. maja stekel vol, katerega je I bil dne 20. februvarija ugriznil stekel pes. Goriški živinozdravnik je nekda izrekel sodbo, da je vol poginil za vraničuim prisadom, ljudstvo pa trdi, da je cepnil za steklino, ker je grizel okolu sebe iu sploh kazal znamenja stekline. Ljudje so v strahu, akoravno doslej pri njih še ni slabih nasledkov. V Tolminu ogrizene zdravi tamošnji zdravnik po svoji metodi, ogrizeni v Grgarju pa so šli iskat pomoči v Staromesto na Beneškem.
(Na Tirolsko) se je danes odpeljal preč. gosp. provincijal o. Plači d Fabiani kot namestnik generalnega ministra reda sv. Frančiška o. Alojzija Parme v Rimu. Obiskal bode samostane pokrajine sv. Leopolda, ki obsega Tirolsko, Koroško, Solno-graško. Gorenje Avstrijsko, Srednje in Gorenje Štajersko.
(Ooriški mestni zastop) je v seji 28. dne maja soglasno sklenil, da se na dan poroke nadvojvodinje Valerije razdeli med dve ubogi deklici 100 gld., kar naj se ponavlja vsako leto ob obletnici. Dalje je zbor potrdil zadnje izvolitve. Pred sejo se je odpovedal odbornik N igri s. Ta odpoved se čudno tolmači po mestu,
(Telefon v Gorici.) C. kr poštno vodstvo namerava v Gorici narediti telefonsko postajo združeno z brzojavom, ako so oglasi toliko naročnikov, da se pokrijejo troški.
(Iz Kopra) se nam poroča: Gospica Marijana Majer, začasna učiteljica v Kanfanaru, je napravila sposobnostno skušnjo za ljudske šole s hrvatskim, laškim in nemškim jezikom. Imenovana je Posavka iz Dola ter naredila zrelostno skušnjo na pripravnici v Brnu s češkim učnim jezikom.
(Na Žalostno goro) pri Borovnici je prišlo letos o Binkoštih jako veliko božjepotnikov. Izvrstne propovedi je imel oba dneva zjutraj borovniški častiti gosp. kapelan.
(Beneška Slovenija.) „Nova Soča" piše: Znano je pretužno stanje naših bratov na Beneškem. Jezik naš slovenski nima tam nikake pravice ne v uradih ne v šolah, le v cerkvi ima od nekdaj svoje za-vetišč^'. Šole so popolnoma italijanske; otroci ne slišijo v njih niti jedne besedice slovenske. Šolska dolžnost pa traja v Italiji menda samo tri leta, a v tem času se slovenska mladina nauči le čitati in po ubkoliko sto besedij, katere pozneje topet pozabi. To je dobro! Da pa bi imela tamošnja mladina od šole vendar nekoliko dobička, dobili so sa
doslej marsikje rodoljubni možje, ki so jo naučili 'čitati tudi slovenski. Na tak način je začela mladina čitati slovenske knjige, v prvi vrsti slovenske katekizme, sv. evangelij in molitvenike. Ali slavna liberalna vlada italijanska se je zbala slovenskih katekizmov in molitvenikov; zato je začela zasledovati tiste rodoljube, ki uč^ mladino čitati slovenski. Nedavno je dobil neki beneški Slovenec jako ostro zapoved, da mora opusiiti pouk v slovenščini, katerega je bil osnoval v lepi, čisto slovenski svoji vasi. In to se godi v Italiji, ki se je zjedinila na podlagi narodnostnega načela in ki je silno ponosna na svoj „liberalizem" !
(Vojaške takse.) C. kr. finančno ministerstvo je v dogovoru s c. kr. ministerstvom za deželno brambo, dovolilo velike polajšave glede pobiranja vojaških taks od revnejših oseb, posebno delavcev. Med drugim je dovolilo, da se opusti sodniško iztirjanje treh najnižjih tarifnih vrst po 3 gl., 2 gl. in 1 gl., ako je bilo brezvspešno politično iztirjevanje.
(Novci bana Jelačiča) so zdaj že jako velika numismatična dragocenost. Vlivali in kovali so se, kakor piše „Karlovaško Svietlo", leta 1848 v Zagrebu v hiši sedanjega prirodopisnega muzeja pod nadzorstvom tedanjega hrvatskega »ministra financ", Ambroža Vranyczanyja. Kovanje teh denarjev trajalo je šest mesecev, dokler Jelačič ni dospel zmagonosno na Dunaj; ti denarji so bili deloma medeni krajcarji, deloma srebrne dvajsetice. Neki Bernard Schulz ohranil je izmed mnogih samo jedno tako dvajsetieo, koja ima na jedni strani grb Ihrije (zvezdo z mesecem) in okoli napis: „Uspomena narodjenja jugoslavjanske slobode"; na drugi strani pa lepo poprsje pokojnega bana in okoli napis: „Pod banom Josipom Jelačicem Bužinskim". — „Agramer Zeitung" pa piše o teh novcih, da napominane srebrne »dvajsetice" niso bili denarji, temveč spomeniški novci, kojih se je v oslavo bana Jelačiča mnogo kovalo (i v zlatn). Narodni muzej hrvatski ima baje celo zbirko raznovrstnih spomenskih Jela-čičevih novcev. Napominane ,dvajsetice" tudi niso tako dragocene in stanejo v antikvarni 1—2 marki. Pravi denarji so bili povsem medeni krajcarji Jela-č cevi z napisom: „Jedan križar". Ti so dandanes velika numismatiška vrednost, kajti zagrebški muzej ima samo jeden »križar". Ti krajcarji pa niso bili liti, temveč kovani, in sicer v dunajski penezo-kuvarni.
Telegrami.
Praga, 2. junija. Cesarski namestnik je odgovoril na mladočeško interpelacijo zaradi nepostavnega postopanja vojakov pri delavskih nemirih v Nvfanih: Delavci so pretili ^ ter se niso hoteli raziti. Slišali so se klici: Vojaki ne smejo streljati. Častnik jih je ' svaril, pa so ga zasmehovali ter se spustili , proti vojakom. Med mrtvimi in ranjenci so bili tujci. Jeden težko ranjenih je priznal, da ' so nameravali ropati. Voja.ški poveljnik je pravilno postopal, kar priznajo vsi merodajni krogi. Dalje ni res, da so prej streljali na delavce z revolverji. Politična oblast ni nič , pregrešila, ker je večkrat svarila delavce. | Vsled vedno rastočih nemirov mora državna i oblast postopati z vso postavno strogostjo, i da vzdrži red in brani mirne državljane in njihovo imetje.
Monakovo, 1. junija. Princ regent je imenoval policijskega načelnika dr. pl. Miillerja
za naučnega ministra, ministra za notranje stvari, barona Crailsheima za ministerskega predsednika, sprejel ostavko ministra Lutza. kateremu je poslal svojo doprsno podobo.
Kolonija, 1. junija. Letošnji občni zbor nemških katolikov bode v Koblenci namesto v Monakovem.
Peterburg, 2. junija. Pri obedu na čast italijanskemu kraljeviču je car napil italijanski kraljevi (h-užini.
Umrli ao:
30. maja. Antonija Dovžan, železniškega paznika vdova, 60 let. Kravja dolina 11, kostna gnjiloba. — Anton Kos, mestni ubog, 72 let, Karlovska cesta 7, marasmus. — Franc Šarlah, trgovski pomočnik, 20 let, Meetni trg 9, jetika.
v bolnišnici:
27.	maja. Primož Jamnik, gostač, 60 let, jetika. — Helena Ažman, gostija, 62 let, oslabljenje.
28.	maja. Helena Slapnik, delavka, 39 let, emphysem pulmonum. — Anton Jeraj, gostač, 73 let, marasmus. — Martin Potočnik, delavec, 68 let, vsled raka v želodcu.
29.	maja. Anton Zalar, gostač. 72 let, rak v jetrih. — Marija Naglič, delavčeva hči, 16 let.
30.	maja. Frančiška Pevec, kamnotiskarjeva žena, 52 let, srčna hiba.
Trementtko »poročilo.
1	Cas	Stanje		Veter	Vreme	lil o®« ® a-
opazovanja		zTftkomen T mm	toplOBtr« po Celziju			
31	7. u. zjul.| 2. n. pop. 9. tt. zve«.	7360 732 8 733-9	■ 1Ž6 23-4 16-8	si. svih. si. jzad. jzapad	jasno oblačno	8.00 dež
7. u. zjut. Ij 2. u. pop. 1 9. u. iveč.		732-8 7310 731-1	14-2 130 11-0	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	oblačno dež dež	0-00
4-4° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 2. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 89 gld. — kr. Srebrna „ 5>', „ 100 „ „ 16*	.....
89 109 101 967 9
80
26 - "
n
57 „
5* avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Francoski napoleond. . .
Cesarski cekini...........5
Nemške marke_......57 _
košnja dveh travnikov
v mestnem logu. — Več poizve se na Starem trgu št. 21.	(3-2)
t ©
a
/1

£ 1 oe M
o (X
p -
-sr-!
M
E o
"S
O o
U >» p.«
.il f«
CT3


kis
b. S! A
' § 2 Jd .t: o •» C«
'> > i
Ker se počne čas žetev, c. kr. priv. vzajemiia zavarovalilica zoper požar v Gradci vse p. n. gospode Lnetovalce uljuduo opozoruje, da zavaruje ona poleg hiš iii v.sakatere^a pohištva, strojev, živine itd. tudi
i pal ii seiH Mw Po2ai
po mogoče ugodnih pogojih.
Dotična vprašanja se vselej uljudno pojasnjujejo v zavarovalničnili pisarnah (Gradec, Sackstrasse št. 20), kakor tudi pri glavnih zastopništvih v Celovci in v Ljubljani in pri vsakem okrajnem zastopniku, kjer se tudi sprejemajo zavarovalne ponudbe.
Ces. kralj. priviL
vzajemna zavarovalnica zoper požar
v C:ir !• a cl C i.
(Ponatis se ne plafuje.)
OIiJMATIS BARVII
V
kodltar^klli piiNicali po pol In Jedeii kilo
pi-ipoi*oea iiajeeiieje
tovarna oljnatih barv, laka in firneža	d«)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
ladajaulj: Matija Ktlar.
Ddgo>enu vrHUut: l|m»ii
Imk .iiaiouike Tiskarne" V LjubljMU.