[NajY.tjl dorendd dnevnik 4 | A I B ^^ ■ A f The Ur«e«t sJZITDii^r | BseSira IxLAfe JNAKODA m g"-—-"1"- _ Ii^ slo^nridh deUycerT AineriB._\ J TEUTON: CHelaom 3—3878 Entered — Second 01— Mattf Beptembn 31, 1903, at ttw Port Offlo« at H«w Yort, H. Y„ m>d» Act of Ooagnw oC March 3, 1870 TMJBFOH: QHilm WIS WO. 225. — $TEV. 225._NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER, 26. 1934. — SREDA, 26. SEPTfcMBRA 1934 VOLUME ILtt — LETNIK XUL JOHNSON ODSTOPIL KOT NAČELNIK N. R. A. Dokazijproti Hauptmannu se mnoze INDUSTRIJALNI DIKTATOR SE JE MORAL VKLONITI PRITISKU ORGANIZIRANEGA DELAVSTVA Roosevelt se mu Je lepo zahvalil za ogromno delo,11 ld ga je za vršil. — Zaenkrat mu še ni izbral naslednika. — V uradu ostane še do 15. oktobra. NRA bo popolnoma reorganizirana. — Po po-vratku predsednika v Washington se bodo pričele važne konference. 1 HYDE PARK, N. Y., 25. septembra. — General Hugh S. Johnson je odstopil. Načelnik "National Industrial Recovery Administration** (NRA) je danes izročil svojo resignacijo predsedniku Roose-veltu, ki jo je slednji takoj sprejel. Johnsonu, ko bo ostal v uradu do I 5. oktobra, še ,g ni imenovan naslednik. ji Njegovo resignacijo so v prvi vrsti povzročili od-ločni protesti strokovno organiziranega delavstva, katero je protestiralo proti stališču, ki ga je zavzel \ Johnson v tekstilnem štrajku. Možak se je bil nam- s reč očividno postavil na stran delodajalcev. Johnson pravi, da so ga k resignaciji prisilile nuj- s ne privatne zadeve. Ze parkrat prej je hotel odsto- * piti, pa ga je predsednik vedno pregovoril, naj o- ! stane. Danes je bila pa njegova resignacija brez vsa- \ kega odloga sprejeta. j* Predsednik Roosevelt se mu je v posebnem pi-j smu iskreno zahvalil za ogromno delo, ki ga je za- s vršil. Zahvalil se mu je za neomajno zvestobo, za * točnost in za požrtvovalnost. • < Resignacija Johnsona ni nikogar presenetila. Ze i več mesecev se je govorilo, da je nastal resen spor * med Johnsonom na eni strani ter delavsko tajnico * Miss Perkins in pravnim zastopnikom Richbergom na drugi. Kakšna bo bodočnost NRA, se zaenkrat še ne ve. Gotovo je le to, da organizacija ne bo imela vbodo- i če nobenega diktatorja več, ampak jo bo upravljal ® poseben odbor, sestoječ iz treh mož. Kaj lahko je 1 mogoče, da bo NRA razdeljena v tri dele: v izvršil- ,, ni, upravni in zakonodajni del. |f ! j Načrt za reorganizacijo NRA bo najbrž že v de-1 setih dneh izveden. Uradniki te vladne agenture od- j ločno molče. Končna odločitev je seveda v rokah)1 predsednika Roosevelta. Kakor rečeno, je največ pripomoglo k resignaci-^ ji stališče, ki ga je zavzel Johnson tekom zadnjega tekstilnega štrajka. Pred kakimi desetimi dnevi je! Johnson v nekem svojem govoru očital delavskim j voditeljem, da niso držali besede. Takoj nato so izjavili delavci, da general ni sposoben za urad, ki ga zavzema. • I1 Roosevelt je molčal, istočasno je pa odobril po-ročilo posredovalne komisije, s katerim se je tudi delavstvo strinjalo. Ko sa bo jutri vrnil predsednik Roosevelt v Belo hišo, ga bo čakala cela vrsta važnih problemov. — Najvažnejši med njimi so: reorganizacija NRA, preskrba silnega števila nezaposlenih preko zime, pri- | manj kija j v zvezni blagajni ter stabilizacija valute. Reliefu bo posvečena vsa pozornost, saj bo vendar treba obvarovati to zimo najmanj pet milijonov ameriških družin pred lakoto in mrazom, če se ne posreči izboljšati gospodarstva ter ustvariti novih delovnih možnosti. I Delavske organizacije smatrajo za edino rešitev | uvedbo trideseturnega delovnega tedna, dočim za- j htevajo trgovci in podjetniki, naj da vlada gospo-darstvu prosto roko. Nadalje zahtevajo podjetniki, | naj se vrne dolar na trdno zlato podlago; naj se vlad-ni izdatki skrčijo in naj bo proračun čimprej mogoče uravnan. . Premalo časa je še poteklo, da bi bilo mogoče ROOSEVELT POKLICAN NA ODGOVOR Odgovoriti mora na šest vprašanj. — Gospodarski voditelji hočejo biti na jasnem glede gospodarskega izgleda. ! j i Washington, D. C., 25. sej it. 'Industrijski in gospodarski za-jstopniki so naprosili predsednika Roosevelta, da pojasni svoje stališče glede g -^dHr-skega vprašanja, glede ^ rt A sistema, glede stabilizacije valute in glede drugih gospodarskih problemov. I I \ spomenici, katero je podpisalo nad 500 ravnateljev trgovske zbornice, je bilo predsedniku predloženih šest vprašanj. Iz Hvde Parka, kjer se sedaj nahaja predsednik, pa do |sedaj še ni prišel odgovor. I Industrijalci, ki so že pogo-» sto zahtevali izenačene državnega proračuna, odločno zatrjujejo, da vlada med trgovci dežele splošna negotovost. Poleg tega pravijo, da gospodarstvo ne more vedno oddajati dela, dokler se zaupanje, ne vrne. "Kot zastopnica trgovcev iz vseh krajev dežele*', pravi spomenica, "je zbornica mnenja, da bi bilo obnovitvi tega zaupanja mnogo fnimagano in bi bil gospodarski položaj naroda mnogo izboljšan, ako bi .administracija potom ust pred-iscdnika hotela podati jasno iz-jjavo o naslednjih točkah: 1. Kdaj in kako bo zvezni J proračun izenačen? 2. Ali ima administracija na-'men vrednost denarja še dalje 'znižati, in če tako misli, na kako nizko vrednost bo znižan ? I 3. Ali bo administracija pri prvi priložnosti, ki se bo nudi-jla, z drugimi narodi sodelovala, da se valuta stabilizira? 4. Ali bo administracija go-j spodarsko izboljšanje izvedla | s pospeševanjem trgovskega jživlja in sicer z najmanjšim vmešavanjem in ali bo prenehala s svojim tekmovanjem s privatnimi podjetji? | 5. Kako stališče zavzema administracija glede problema poljedelstva? J 6..Ali namerava administracija nadaljevati z javnimi zgradbami in deli, ki ravno sedaj niso potrebna? POTREBA GOSPODARSKE SVOBODE ___________________j Senator Borah za odpravo monopolov. — Liberty League je pozabila poglavitna stvar. Genesee, Idaho, 25. septem- j bra. — Senator Borah je na! zborovanju farinerjev v svojem govoru rekel, da Liberty League ni šla prezgodaj v boj za svobodo, da pa mora v svoj program tudi sprejeti boj za . gospodarsko svobodo. Liga je gos|>odarsko svobodo skoro po]>olnoma prezrla. "Gibanje za ohranitev svobode je važno podjetje", je rekel Borah. "Za najmanj SO odstotkov človeške družbe ne obstoje več človeške pravice. V nekaterih deželah so vlade svobodo sploh odpravil«1. Zato Liga ni pre- j zgodaj nastopila s svojim progi «11110111". 1 Nato pa je Borah ostro na-1 padal "monopole", katere po njegovem mnenju NRA z odpravo določb proti-trustne postave celo podpira. '1 Kaj je v našem 20. stoletju 1 svoboda?" je zaklical Borah.1 "Moč, postaviti cene stvarem,| katere moram imeti, da morem živeti, je moj gospodar in dejstvo, da morem poslušati svoboden govor in berem svobodni časnik, ne ublaži krutosti mojega položaja in in na noben način ne zmanjša moje- j ga hlapčevsva. Moč, ki me iz-' ključuje iz vsake možnosti trgovskega sveta, zabranjuje, da se ne ogrevam za slavospeve na svobodo. Monopol* ki davi mojo majhno trgovino, kar se 1 sedaj dogaja v tisočerih sluča-' jih, zaduši v meni vse navdušenje za mojo pravico do po-( rotnega sodišča. Moč, ki izkorišča slabejšega in nesrečnej-šega, vrže več mož, žena in o-trok v bedo, kot pa prepoved pravice do zborovanj. Ni je svobode, ki bi zaslužila to ime, brez gospodarske svobode in družabne pravice". I ! Dokler ne bo dežela rešena birokratske kontrole in mono-I polske diktature, ni govorjenje Jo svobodi nič dragega kot laž. SLEP KANDIDAT i Milwaukee, Wis., 25. sept. Walter Hafemann, ki je že slep od svojega šestega leta, ko ga J 3 kos železa zadel v oči, je naznanil svojo kandidaturo - za demokratičnega držav, assem-jblymana. 1 točno preceniti uspehe NRA pod Johnsonovim vodstvom. Vlada zatrjuje, da je NRA omogočila trem milijonom ljudi delo in zaslužek ter da se je nakupna sila prebivalstva zvišala za tri tisoč milijonov do-larjev. Višnjevemu orlu je pripisoval Johnson veliko veljavo. Pri neki priliki je rekel. — Ne igrajte se s tem ptičem. Izguba tega ptiča pomenja gospodarsko smrt, ' SPORAZUM 0 KITAJSKI ŽELEZNICI 1 ___ _ 1------- Dosežen je že skoro popolni sporazum glede cene vzhodne kitajske železnice. — Prišlo bo do kompromisa. Tokio, Japonska, 25. sept. Rusija in Mančukuo bosta tekom dveh tednov obnovili pogajanja za prodajo vzhodne kitajske železnice. Poročilo, ki je bilo razširjeno v Tokio, da sta se obe državi sporazumeli glede cene, je. bilo označeno za prenagljeno. Mančukuanska vlada, je pripravljena plačati za železnico' 170,000,000 jenov, kot pravita lista Asahi 111 Niči Niči, da pa Rusija zahteva 175,000,000 jenov. ( ! Ta razlika pa je tako majhna, da je japonski zunanji mi-lister Koki Hirota prepričan, ia bo sporazum podpisan v oktobru. Uradno se potrjuje, da je prišlo v petek do osebnega sporazuma med Hiroto in so-| vjetskim poslanikom Jurene-vom, da obe stranki nekoliko popustita. I Nato je Hirota takoj naročil Mančukuo, da pošlje Čuiči Oliašija, ki je Japonec in man-čukuanski podtajnik v zunanjem uradu, v Tokio* kjer bo obnovil pogajanja glede nakupa kitajske žleznice. I Četudi vlada velika tajnost glede tega, kako daleč sta obe stranki pripravljeni popustiti, vendar je Hirota mnenja, da bo cena železnice okoli 170 milijonov jenov. J Japonski časopisi pravijo, da bo Mančukuo plačal treti-110 v gotovini in bondih. Gotovino bo preskrbela Japonska s posojilom 11a južno mandžur-sko železnico, preostanek pa bo plačan v blagu, posebno z japonskimi stroji, železniško opremo, ladjami in manču-kuanskimi življenjskimi potrebščinami. I Tokio, Japonska, 24. sept.! Uradno je bilo oznanjeno, da I je prišlo med Rusijo in Mail-1 čukuo do sporazuma glede te-' meljnih pogojev za prodajo ki- J tajske vzhodne železnice ter je s tem odstranjena vojna nevarnost med Rusijo in Japon-,sko. • I j Ničesar pa ni bilo naznanjenega glede 80 ruskih železni-jških uslužbencev, katere so [aretirale mančukuanske oblasti. Poučeni krogi pa zatrjujejo, da bodo izpuščeni in poslani v Rusijo. Ruske in japonske oblasti zatrjujejo, da bodo vsled tega sporazuma izboljšani napeti odnosa j i med obema državama in pregnani vojni oblaki, ki so viseli tri leta nad mančukuan-sko-sibirsko mejo. Vojna nevarnost je obstojala vsled japonske odločnosti, da odstrani ruski vpliv, katerega je dobila Rusija v Mandžuriji 1. 1895» ko je car sklenil s Kitajsko zvezo in je dobil pravico za zgradbo kitajske vzhodne žleznice. _ . NJEGOVI SORODNIKI NIMAJO 0 NJEM DOBREGA MNENJA Bruna Richarda Hauptmanna, ki je obdolžen izsiljevanja in ki je po mnenju nekaterih tudi ugrabil Lindberghovega otroka, imenuje newyorska policija "železnega moža**. Hauptmann še vedno zani-kuje vs^ko krivdo, dasi so dokazi proti njemu skoro povsem iasni. Včeraj so detektivi nekaj važnega odkrili. Na leseni steni nekega predala v njegovem stanovanju so opazili s svinčnikom napisano številko stanovanja in telefonsko številko dr. Condona. Dr. Condon je bil Lind-jberghov posredovalec ter je iz-[ročil nekemu neznancu (ki je jbil po zatrdilu policije Haupt-mann) na" pokopališču v Bronxu odkupnino v znesku petdeset tisoč bankovcev. Na steni drugega predala so opazili par serijskih številk bankovcev, ki so tvorili del odkupnine. Nadalje so našli v njegovi garaži istotako žeblje, s kakršnimi je bila zbita lestva, katero so dobili po odvedenju o-troka pod oknom Lindberglio-vega doma. Včeraj je dospel v Trenton, N. J.,, polkovnik Lindbergh s svojo soprogo. Danes bo nastopil Lindbergh pred veleporoto kot glavna priča proti Hauptmannu. Javnost je silno radovedna, kako se bosta spogledala ta dva moža. Kamenz, Nemčija, 25. sept. Saško mestece Kamenz je še vedno razburjeno, ker je tako nenadoma postalo 4 4 slavno'' po svojem sinu Bruno Richar-du Haptmannu. Vse mesto govori o njem in njegovi zvezi z odvedbo Lindberghovega o-troka. Njegovo prijatelji in po-znanci se zelo trudijo, da najdejo kak dogodek iz njegovega življenja, da ga morejo povedati. Hauptmannova 69 let stara mati, gospa Paulina Hauptmann, je zaradi dogodkov zadnjih dni popolnoma strta. Spo-jčetka so jo oblegali časniški jporočevalci in radovedneži, se-tdaj pa se je pred svetom poginoma zaprla. "Stara žena 1 je upala, da se bo za njen 70. rojstni dan vrnil njen sin s (svojo družino", je rekel nek sorodnik. "Sedaj pa bo gotovo pridržan v Ameriki*\ { Hauptmannovi sorodniki v Kamenzu sicer imajo nekoliko j upanja, da bo njegova nedolž-most glede odbedbe Ch. Lind-.berghovega otroka dokazana, j toda niso ničkaj dobrega mnenja glede njegovih moralnih lastnosti. Sedaj zopet pogrevajo stare stvari o "črni ovci" Kamenza in tedaj pridejo nje-1 go vi rojaki do popolnoma drugega mnenja o njem, kot pa njegovi sosedje v New Yorku Medtem ko je bil R. Haupt-, niann v Neiw Yorku poznan kot priprost in molčeč mož, st 'ga ljudje v Kamenzu spomi jiijajo kot velikega zapravljiv j ca, ki je svoje veselje do živ , 1 jenja zapeljal do zločina. / Tako podaja o njem njegov lekdanji sošolec in vojaški tovariš Arthur Eckard zelo sla-30 sliko. Hauptmann in Ar-hur Eckhard sta bila 21. julija 1917 poklicana k vojakom n sta skupaj služila pri 103*. infanterijskem polku. Hauptmann je bil dober tovariš in je bil pri vseh priljubljen. Bil je dober " sportkateremu ni bil loben zid previsok. Leta 1917 je bil odlikovan, ker je znal vreči ročno granato 75 metrov Srlaleč. "Njegova nesreča je bila, ia je bil leta 1918 z zapadne 'route poslan v municijsko tovarno v Draždane", pravi A. ]Sckard. "Zaslužil je mnogo denarja in ko je po končani vojni izgubil delo, se je pri ijem pričela pot navzdol. Nasajen je bil dobro živeti in meti mnogo denarja v svojem Žepu. Ko ni več zaslužil, je pričel krasti in ropati". MASARYK JE BOLJŠI I Praga, Čehoslovaška, 25. Feptembra. — Razburljive ve-*ti o zdravstvenem stanju jredsednika Massarvka je vlada zanikala. Uradno poročilo pravi, da je bil Massarvk dve uri na prostem in da se je zadnje dni njegovo stanje bno-go izboljšalo. ' Predsednik Massarvk zaradi bolezni ni mogel sprejeti šefa gneralnega štaba, generala Gamelina, ki se je udeležil če-lioslovpških manevrov. Massarvk že več tednov ni mogel o-pravljati držav, poslov, vsled j česar je bila javnost mnenja, (da je njegovo zdravstveno stanje zelo slabo. ROJSTVO V KRALJEVI R0D0V1W1 Rim, Italija, 25. septembra. — Prestolonaslednici princesi Mariji Jose, hčeri umrlega belgijskega kralja Alberta, je bi-jla rojena hčerka, ki bo kršče-l.na na ime Margareta Marija .Consolatio Januaria Philiber-Itha. j Veseli dogodek je naznanilo 19 strelov iz topa. Ob času rojstvo so bili v kraljevi palači princes in oče, prestolonaslednik Umberto, kraljica Elena, belgijska kraljica-mati Elizabeta in princesa Mafalda. Ob 11.20 ponoči je zdravnik tiho naznanil princu Umbertu, ki je nestrpno čakal v predsobi: "E una femina!" (Dekle je). j Nek uradnik dvora je stekel po stopnicah in naznanil množici rojstvo princese. J 1 'Viva la principessa!" je zaorilo iz tisoč gT-l. Po vsem Rimu so po cerkvenih zvoni« kih zvonili zvonovi* ____^ "0118 H A ft O D A"______NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 26, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. | "Glas Naroda" ^ -t— Owned ana PabUsbed by ^OflNIO PUBLISHING OOMFAMI I IA Corporation), UaaX mxm, rmiflMi__L. vm+nt, twm.1 of liwluii— o* Um corporation and addresses of abore oOlt^n; | Mi If. 1» Btwui. B«wuh »I Mirinllia Ww ¥«fc CHy. N. ¥.[ COLAS NABO DA" __(Valut af the People)_• _' Iwnfl Story Day Except Sundays and Holidays ■ i r< i - 0» 4rip Me relia aa AiwHfco ia Za New York ca celo leto ...... $7.00J Kaaado ................... $6.00 Za pol leta .............................$3.601 la pel leta.................... $3.00 Za Inozemstvo »a celo leto —.. w $7.00 . hfMit leta..................$1JK> Za pol leta................«...$8.» .......' - Subscription Yearly $6.00_ Advertisement on Agreement _"Qlaa Naroda" Izhaja twM dan lzrzemBi nedelj In pramlkor.__I Popial brea podpisa ta oeebnostl še ne priobčujejo, Denar naj se blagovoli pdUJfttt pa Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee __m>a tndl praHajo biraltfče pssnanl, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NASODA", 216 W. 18tb Street, New York, N. ¥. Telephones CHelsea 3—5878 ANGLIJA PRED VELIKO STAVKO Po dolgi dobi industrijskega miru preti proti koncu ; tega meseca Angliji stavka 25,000 premo»garjev v južnem. Walesu, ko poteče stara pogodba glede plače. j Vsa posredovanja za sporazum so se izjalovila. Maj-nerji so se poslužili svojega zadnjega sredstva. Poslali so : voje delegate v London, da pridobe za svojo stvar vlado .in delavske federacije. Majnerji zahtevajo staro plačilno lestvico iz leta 1931, toda to zahtevo so lastniki rudnikov zavrgli, češ, da ima-. o izgubo že pri sedan jih plačah. Pravi spor pa je zaradi razsodišča, kateremu bi bil izročen spor ea poravnavo. Majnerji zahtevajo, da se spor predloži narodnemu industrijskemu odboru, katerega je vlada postavila leta 1930. V aačetku septemibra so svojo zadevo v resnici predložili temu odboru, katerega pa lastniki nočejo priznati, ki pa je odločil, da naj pridejo v. veljavo zopet stare plače. Lastniki rovov tega urada tudi še sedaj ne marajo prizna tfi in tukaj počiva sedaj cela zadeva, medtem ko stavita prihaja vedno bližje. Lastniki rovov so predlagali neodvisen posredovalni oibor treh članov, katerega naj v kratkem imenuje predsednik poslanske zbornice- Majnerji pa so izjavili, da takega odbora ne morejo sprejeti. Glede tga so zastopniki msijnerjev objavili naslednjo izjavo: -"Majnerji pod nobenim pogojem ne morejo dovoliti, a bi njihove plače in delavske pogoje določevali možje, ki ..imajo izkušnje in ne poznajo premogarske industrije." V Londonu bo mogoče dosežen .kompromis, po katerem bo delavski minister imenoval nepristransko razsodišče. Medtem pa se bodo majnerji obrnili lia majnersko federacijo za denarno pomoč za slučaj, da se stavka v resnici prične. Angleška javnost je proti lastnikom ter jih dolži trdovratnosti, ki je že leta 1926 dovedla do pogubo-nosne starke. „ PREISKAVA ODGODENA Posehni senatmi odbor je tri tedne preiskoval mednarodno trgovino z orožjem, zaslišal nešteto prič, nato pa odgodKl preiskavo. Obnovila se bo meseca decembra. Predsednik odbora, senator Nye, je takole označil dosedanji uspeh: — Izjave prič so vrgle kaj čudno luč na rarae vlade in uradnike. Mnogo obdolžitve so upravičene, mnoge pa ne- Iz tega se ne da dosti razbrati, toda poglavitno je, da ima odbor na razpolago potreben dokazilni materijal, iz katerega bo izvajal svoje zaiključke. , Že vec desetletij krožijo poročila o nepoštenem poslovanju mednarodne trgovine z orožjem. t Javnost ima pravico vedeti, kam gredo milijarde iz njenih žepov. Nadalje ima javnost pravico vedeti, v koliki meri si nekateri brezsrčni elementi polnijo svoje žepe ter ustvarjajo na umeten način razpoloženje za nove vojne. Važno za potovanje. ' ' Kdor jo MMtiM potovati v stari kraj aH dobiti koga ' tal tmm, j* potrebno, da jo poucon v vseh stvorih. V sled naio dolgoletno ehninje Vam oamoromo dati najboljša pojasnila iti tudi voo potrebno preskrbeti, da jo potovanja udobno hitro. Zato ee amapno obrnite na nas ea t>«a pojasnil*. Mi prmkrbimo vse, bodih proinje aa povratna dovobo-ma, pašna listo, vieeje in sploh vse, kar jo m potovanja potrebno p najhitrejšem času, in kar jo glavno, sa najmanjša » Nodriavljani naj no odlašajo, do eadnjega trenutka, kor prodno 00 dobi ia Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on mesec. PiUto torej takoj aa breeplaima navodila in gaaotavlj*-vsa Tam, da boste poceni in udobno potoneiL SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 We* 18th Street New York. N.V. 1 'f- — — '-- ■■■■■■• - - ■ rit >*\4, Dopisi. ^ - / S pota. j Par mesecev sem bil v Bowie, Colo., in sem nameraval I preživeti zimo v ^Iinnesoti, to-'^ da zdravniki so mi odločno od-l^ svetovali, češ, da bi tamkaj* It šnja zima ne bila dobra zame. 1 Vsledtega se bom odpravil na-zaj v Glenwood Springs, Colo. I Kadar mi je v Bowie zdrav-je dopuščalo, sem imel razna dela na farmah in v sadovnja-Jj kili. Obiral sem razno sadje in 1 grozdje. * Nastavljal sem tudi i J pasti dišečim dihurjem, kateri tr delajo po farmah veliko ško- ^ do. Tudi precej srak sem polo-vil, ki so zelo spretne v povzro- ^ Čaniu škode. Človek bi ne ver-1 jel, kako sraka spretno preluk- i nja kurje jajce na obeh kon-'j cih in ga izpije ter pusti v , gnezdu samo lupino. Začasa vojne so bile diliur-jeve kože precej drage. Proda- 1 jali so jih po devet dolarjev. ' Sedaj pa ne dobiš zanjo več } kot $1.50. Kože so le jeseni in 1 pozimi dobre. i* Ko sem se boljega počutil,-sem obiral črešnje, hruške, J breskve in grozdje, pred odho-<" dom pa jabolka. \ Znan mi je slučaj, ko je de- ^ vet oseb v dveh dneh natrgalo/ za poldrugi vagon jabolk. Ja-.: bolka je treba lepo oprati, jih | zaviti v papir in zložiti v za-i boje. j Obiralcem plačujejo običajno od dne, nekaterim pa tudi, od bušlja in sicer od 4 d« 5 ceji- | tov. 1 Na trgatev pridejo iz raznih i krajev Amerike, iz New Yor-1 ka, Texasa, Mehike itd. Prihajajo večinoma samci, opazi se pa tudi več mlado poročenih parov. Pozdrav! Matija Pogorele. I Quill Lake, Sask., Canada.' i Ne zamerite mi, ker nisem pravočasno obnovil naročnine, kajti dosedaj mi res ni bilo | mogoče. Nad petdeset glav goveje živine imam, toda zanjo ni.nobene cene. Neki moj sosed je jioslal v Winipeg pet juncev, po dve letih starih in še precej rejenih, pa je dobil zanje sedem dolarjev in petinosemdeset I"centov. Iz tega lahko sprevi-dite, kakšna cena je. Tudi jaz .sem hotel nekaj prodati, pa sem se premislil. Novic ni po-. sebnih, ker Slovencev je le malo tukaj. Pozdrav! C. Podboj. POZOR! j Naroenikom, ki so zaostali s svojo naročnino, smo te dni razposlali opomine. Upamo, da se bo vsak čim prej odzval ter poravnal svoj dolg. I Razpošiljanje opominov zahteva dosti dela in stroškov, zato naj nihče ne čaka ojionii na, ampak naj naročnino obnovi, kakor hitro opazi iz šte j vil k }K>leg naslova, da mu je potekla. J Tudi dolžniki v državi Penn-sylvaniji so dobili opomine. Nekateri čakajo našega zastopnika Mr.. Č*erneta, češ, da bodo njemu plačali, ko jih bo obiskal. Vsem tem naznanjamo, da je Mr. ČVrne bolan in da že neka i časa nikamor ne more. Pošljejo naj nam torej naročnino naravnost. Uprava Glas Naroda. • ■* ■■ .»1»..,^--— - -i ^ ■ Nova moč za | oslabele organe NUGA-TONE ojačujc amlabel* organe.. Je Izvrstna telodčim tontka, Isboljta. apetit I tavanje Crev in Modca-. Črm delujejo amernej$a, mata Upi Iva na aroa Ima in pomaga prebavi. Pomaga točneje de- INUOA-TONE 8 tam. da daj« več en«rri-Jr aa delovanj«. Ob 0asy adravljenja dalJMh bolezni J« to isvratna toni k a, o. J jačavatoc. Vsemtte NUGA-TONE im dane«. PreprlCaJte a« o nJega novi moči In i JateaJn. Dovolj «a maeee dm adravlje-| qja* aa «• dolar. Uspek zagotovljen aM i pa d«nar nazaj. Na prodaj v v»eh 1«-4 karaah. 1. Proti aaprtnici vmmlU—UOA- aoir^-Idealni odvajglec. th: in Me. (Adv.) lit Slovenije. Posledice povodnji na Dolenj- g skem. 11 Iz Trebenj pišejo 2. septem- | bra: Zadnje dni je nastopilo ^ silno deževje, ponekod neurja in orkani, ki pustošijo polja in 1 učinkujejo jesenski pridelek, j deževje, ki traja že par dni ne- ^ prestano, je poplavilo dolino ob Temenici, po njivah pa po \ nekaterih krajih dere voda, <" kakor v potokih. Že površen ' pregled škode, ki so jo prinesle povodnji posebno v okolici Trebnjega, Mirne, Mirne peči, Dobrniča in Velike Loke naše mu kmetu, kaže žalostno sliko, »1 tem bolj ker onemogoča sploš- < no uengodno gospodarsko stanje tudi ostalim letnim pridelkom, ki so že pod streh« vnov- čenje po zmerni ceni. j: I" Glavni vir Kmetskega preb'- • valstva v teh krajih je bila vs-i povojna leta živina. Že par let 1 sem pa je usahnil tudi ta vir,1 saj živina danes nima nobene I |cene ali je pa taka, da je kmetu le v sramoto. Za prodano | tele se je prejšuje čase obula» {vsa družina, danes vrže tele ( i komaj 150 do 200 dinarjev. S parom volov je plačal gospo-dar davke, obresti dolgov in j |zavarovalnino. Danes hodi ni-1 |bež od hiše do hiše, za obresti j dolgov, za davke in dolgove po | jtrgovinah. Ker kmet ne more plačati zapadlih zavarovalnih premij, je večina naših kmetij j v nevarnosti, da v primeru po-jžara sploh ne dobi zavaroval-inine, ako bo postavil streho zase in za živino, če mu jo uniči požar. In prav ta najtrdnejša osnova naše kmetije «e trese v temeljih. Lanske nizke cen«' živine so prisilile marsikoga, da 'je prestradal čez dolgo zimo ipoln hlev v nadi, da bo letos rboljše. Stotine izkušnje in mnenje naših odličnih kmetijskih strokovnjakov so bile porok za uspeh. Pa se je izkazalo, da je bilo vse napovedovanje le zgolj napovedovanje in da cene živini navzlic vsemu padajo. Da se poostri položaj, je u-ničila povodonj, doloma prej že suša in iionekod celo toča, večino pridelkov, zlasti seno, o-tavo, sedaj zopet uničuje ajdo ; in krompir, tako KNQIJ3H SLOVENE RRADKB , STANE SAMO : ; $2 tforočitt ga pr% — t KNJIGARNI 'GLAS NARODA' ! 216 WEST 18th 8TREKT ; NKW TORE CITY grude. Še hujše bo letos z rejo pateišicev. Suhi krulijo prasci V] po svinjakih, ko je suša požga- V| la solato in zelenje, ni pustila j rasti repi, pesi ne korenju. Ko- . i-uze, namenjone za jesensko ^ pitanje ni bilo niti za družino, kaj šele za živino. Ječmen, je ^ moral iz kašee že poleti — zr- ' nja v hrambi sploh ni. Rja je žrla tudi pšenico, ajda in krom-pir ob povodnji propada. | Kako se godi notranjskemu " kmetu. Iz Cerknice poročajo, 7. se p- n itembra: Notranjski kmet spa- b 'da, po pravici rečeno, med naj- n večje reveže in nesrečneže, k Njemu je dal Bog zemljo, ki n itak ne rodi veliko, a zopet in u I zopet ga obiskujejo nesreče, j; 'Enkrat je suša, drugič povo- M 'denj, pa zopet požar itd. Ne-'n sre e, ki ga zadevajo, pa so bi- n de in so še na dnevnem redu. (Višek dosedanjih katastrofalnih nesreč pa je ravno letošnje | 1 leto. j 1 1*0letni starček jo rekel: "To- . liko časa sem že na svetu, pa, 'skoro bi rekel, da toliko nesreč ;in hudega — kakor ravno le-tos, svoj živ dan nisem videl!'* j— In res je tako! Kar knnjt .kupi — vse drago, kar on pro-jda, — nima cene! In vendar se mora kmet tudi živeti. Glavna L njegova hrana pa je tr>, kar .i sam pridela. Saj vemo in samiij vidimo, da naš ubogi uničeni jj in do skrajnosti izmozgani kmet ne j«'* zrezkov, kakor si , jih privoščijo tisti, ki pravijo, da kmetu ni hudo, da nima de- j narja, pa da ga skriva v slani- , njačah! Bog daj, da bi se ti že ] enkrat spametovali! Kako pa je s pridelkom? Res, letos je zelo slaba. Saj ga ne bo niti toliko, kolikor se je dalo v zemljo. Krompir, ki jej, kmetova vsakdanja hrana, je nekaj časa lepo kazal. Toda,!; prišlo je neprestano deževje, i voda je dolg« časa stala po po-. Iju in krompir je začel gniti. Pa prišle so miši in črvi in uničile še to, kar je ostalo. Kaj bo letos spravil kmet v "jamlji-co", tega sam ne ve. Fižol, ki je bil letos poln, kakor že pre-, cej let nazaj ne, postaja vsled 1 neprestane moče — gnil. Zato 1 ga ljudje, dasi še ni čas za to, pospravljajo, da ga tako vsaj | ' nekoliko rešijo gnilobe. Žita j ' in bilo nič, sadja pa tudi ne. Sena je res nekaj bilo. Otavo so ' tudi pokosili, pa je prišlo av-. ! gustovsko deževje s povodui-1 jo in uničilo ter odneslo vse. J Samo enemu kmetu je voda vzela dobrih 10—14 voz ota- 1 ve! I Enega in drugega ni. Zima ' .pa bo kmalu prišla. Kje dobiti j " (živeža, kje obleke ? To vpraša-j 1 ,nje ostane kmetu-revežu, naj 1 ga rešuje sam, kakor ve ini " zna. i ? miMAiiMiimaim » Kako izvabljajo denar. V ravnini med Kranjem in Kamikom, ki so znane vasi Komenda, Vodice, Mlaka itd. se je pred kratkim pojavil mlajši moški, ki se je izdajal za zava- * rovalnega agenta neke zavarovalnice. ^nal je spretno go- s voriti in je prepričeval posest- 1« nike, kako uspešno in ugodno v je zavarovanje pri njegovem 3 zavodu. Na podlagi tipkanih v prospektov je dokazoval, da bodo plačevali la malenkost- s ne letne zneske, v primeru po-11 žara pa bodo dobili izplačano K polno zavarovalnino. Prefriga- j nec je zahteval le malenkostno 1 naplačilo 5 do 15 Din, ker je s pač vedel, da bi zahteva y>o j višji vsoti vzbudila upraviče- { no sumnjo. Kljub pogostim slabim izkušnjam je precej ljudi 5 nasinilo spretnemu "agentu", ? ki je s par sto dinarji pobra- 1 nega naplačila brez sledu izgi- j nil. Morda se ljo kmalu spet pojavil kje drugje, zato naj bo- < 'do ljudje previdni in naj ne < nasedejo spretnim pa brezvest-,] nim goljufom. ' 1 -—- i> Naši v Ameriki; BOJAKE PROSIMO, NAJ NAM 1 NAKRATKO N A DOPISNICI [ SPOROCE SLOVENSKE NOVI- |; 1 CE IZ NASELBINE. — V Forest City, Pa., je| jumrl rojak Charles Žigo 11, stari :4r> let. Doma je bil iz Logatca. I |V Ameriki je bival 20 let. Za-, • pustil je ženo, stili otroke in j brata v Forest City, Pa. j 22. septembra je preminula v mestni bolnici v Clevelaiuln, Angela Centa, po prvem možu imenovana Skoda, roj. Garm. v vasi Zagorica, farsi Dobropo-(lje. Ranjka je bila stara 52 Ilet. Prvih deset let se je nahajala v državi Utah. — 22. septembra popoldne ' je umrl v Glenville bolnišnici |josey»li Nosse, star 50 let. Do-1 ' 111a je bil iz fare Krka, vas La- r jze 11a Dolenjškera, odkoder jc . prišel v Ameriko pred 35 let. — Iz Shebovgana poročajo: . 11. septembra, po triletnem bo- • lehanju jc preminul rojak Jo- > seph Rakun, Sr., ki je živel v - Shebovgsinu že 30 let, potem 1 ko je po svojem prihodu v Zdr. « države bival najprej eno leto v I Milwaukee. Star je bil 58 let in > doma iz Rečice v Savinjski do-, lini, p. d. Stautov. j I V petek 14. septembra jc v ' jbolnici Sv. Nikolaja preminul - rojak Frank Jerale, Sr., doma > nekje iz Dolenjskega. Tudi on -.je bival v Shebovganu kakih - 30 let. . V soboto, 15. septembra, je 1 v visoki starosti 74 let premi- - nula Mary Sager (Žagar). j V torek, 18. septembra ji* » preminul rojak Anton Stefan-i jčič, ilonm iz Dolenjskega, ki je -[prej dolpro vrsto let živel v j jSheboyganu, zadnja leta pa se lije preselil na farmo v llunt-iing, Wis. Peter Zgaga lEDELJSKA PRIREDITEV. Pod tem naslovom sem do-iej še vedno pisal, kako je bi-> v neileljo, danes bom pa po-edal, kako bo v nedeljo, dne l). septembra v v New Yorku Slovenski dvorani na Osmi. Slovenske žene in matere so icer že sredi septembra odpr-? zimsko sezono s čajem in ka- 0 ter menda tudi z bobom in loticami, pa mene ni bilo |»o-[?g, ker mi čaj in kava ne greta v slast, k sladkosnednosti ►o sploh nisem bil še nikdar nav posebno nagnjen. Toda kot poročajo, je bilo za ;ačetck prav olrajt. Začetek eveda mora biti, in če ženska ic da povoda za začetek — boš, >rijatelj, presneto slabo oral. V nedeljo bo pa še vse kaj lrugega, kaj boljega in lepši>- in bolj dopadljivega, kajti tadar se "Bled" spravi, da lekaj napravi, ga nihče ne bi-a in nt» prekosi. Žene in matere ne smejo bi- 1 hude in jezne, če vnaprej P°-k'em, da bo nedeljska prireditev njihovo čajanko za par procentov prekosila, ssij jo boli priredile njihove hčere in njihovi sinovi. Na svoje otroke in mlade žiahtnike menda ne bodo ljubosumne, če se bodo postavili na odru. Bodo pa imele toliko več o-pravka za odrom in v dvorani, ker bo treba nasititi stotine lačnih in potrebnih. I11 stotine žejnih bo treba odžejati, za kar bo moj prijatelj Cene Ovca prav po sama-ritansko v kleti preskrkel. Baje ima že novo vino, ki ma poleg vseh lastnosti sta-ega vina tudi opojnega mošta lastnost in sladkost. Mene zaenkrat ne mikajo nobene kuhinjske dobrote, ker se bom moral najmanj še tri mesece hraniti z juho — in mehko kuhanimi jajci ter setn-patam s kakšnim makaronom. Na stara leta sem začel doživljati drugo mladost, in se mi bodo šele tamkaj o Božiču pojavili na čeljustih po dolgem času dru.^i zobje. Edinole klobaso bi použil z veseljem, toda v nji bi moralo hiti trikrat premlefo meso, da bi po precejšnjem trudu in brezkoristneni žvečenju slednjič dosegla svoj cilj. Za klet sem pa tudi že izgubil zanimanje, ker človek, ki si štiri mesece skoro neprestano z vodo tolaži žejo, skoro 110 več, kako je treba iti nizdol po stopnicah. Na kratko povedano: — V nedeljo boni šel na Osmo, pa lic zaradi kuhinje in ne zastran pijače, pač pa zavoljo "Tete I 11a konju". Tete so vsakovrstne, in pred njimi imam velik rešpekt, četudi so večinoma vse dobre 111 j prijazne. j Poznam mlade in stare tete, [prijazne in sitne, lopp in čnie-■r i kave, suhe in debele, molčeče in klepetave. I Vse so svojega imena vredne in svoje časti, j Najrazličnejše tete sem že j videl, toda tete 11a konju še ne, j Teta bo imela več lepih ka-valirjev, ki se bodo notezali za j njeno naklonjenost, nazadnje |se bo psi vse zlepa razšlo in ho .Vsak po zasluženju plačan, j Igra bo trajala več kot dve uri, kar jiomeni dve uri neprestanega smeha in krohota, ki je najbolje zdravilo zoper de-prešn. ' Jaz za take norčije nisem prav posebno dovzeten, posebno zato ne, ker se že vsaj začasno ne smem oziroma nočem smejati. I Cne pa potrebujejo za kulisa-'mi kakšno pomoč, se lahko name zanesejo. Na primer tedaj, ko se bo teta na konja kobacala ali ko bo s konja lezla, sem ji z veseljem pa razpolago. (V bo teta zadovoljna, seveda, in če ne bodo imeli drugi •igralci nič zoper to. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO * ITALIJO Za $ 2-M .........I Din. 100 Za $ 9.35 .......... Lir 100 $ 5.35 .......... Din. 200 $18:25 .................... Ur 200 $ 7JO .......... Din. 300 $44.00 .......... Mr 500 I12.2S .......... Din. 500 . $89.20 .......... Ur 1000 $24.25 .......... Din. 1000_$176.— .......... Ur 2000 KER BE CENE BEDAJ B1TRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GORI ALI DOLI Ea lspinčllo večjih sneakor kot sgor*J navedeno, bodisi t dinarjih «11 ltrah doroUnlenuo to bolje pogoje. OBPLAClLA V AMKKISKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 6— Morate poslati..........$ 5.75 $!•._ " " ..........$10.85 $15— " " ...... ... $10— " w ..... ..... $21— $40— w - ..........$41.25 $3t.— - » .......... $51.50 Prejemnik dobi ▼ atarem krajtt IsptaOtlO T dotovjOh « » , Nejaa —koill« fauiuj— po CaMe Letter za pristojbine $1—. 9M?VENIC > PUBLISHING COMPANY *GU» Narodi" l 81« W«T 18lb .8TKKBT NKW YORK, N. Y. "OLAg HARQDJL" - . NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 26, 1934 . _'' THE LARGEST SLOVENE DAILYin U.B, -A,. KRATKA DNEVNA ZGODBA PAGLAVEC A. P. ČEHOV: Ivan Ivanovi«" Ljapkin, fant prikupne zunanjosti, je tekel z Ano Semjenovno Zeinbiokajo, dekletom topega noska, po strmem bregu k reki, kjer sta sedla na klop. Klop je bila tik ob vodi v gostem grmovju. I ('udovit prostorček! Človek 1 je bil tu skrit pred vsem svetom, videle so ga samo ribe in vodni pajki, ki so švigali po vodni površini kakor strele. Fant in dekle sta imela s seboj trnke, posodo s črvi in drugo, kar je treba za ribolov. Ko sta sedla, sta takoj vrgla trnke v vodo. "Kako mi je ljubo, da sva slednjič sama," je začel Ijjap-kin, oziraje se na vse strani. "Imam vam zelo veliko povedati, Ana Semjonovna. Ko sem vas prvič videl... glejte, pri vas prijema... tedaj sem spoznal, zakaj živim,'spoznal, kdo je moje božanstvo, kateremu moramo posvetiti vse svoj.3 časno življenje... Zdi se, da prijema velika riba!... Ko sem vas prvikrat videl, sem vas vzljubil, strastno sem se zaljubil v vas... Ne potegnite še! ...Rovjte mi, najdražja, rotim vas, ali morem upati na vašo ljubezen? Ne! Niti pomisliti ne smem na to, a če bi mogel računati vsaj na... Potegnite !" Ana Semjonovna dvigne roko z ribnico, potegne in zakri-či: r zraku se je premetavala srebrno-zelena ribica. "Bože moj, kako lepa riba! A j, ob... Hitreje! Iztrgala se je!' * Riba se je strgala s trnka, padla v travo, se začela premetavati in. .. čof v vodo! Ljapkin je planil za ribo, a namesto ribe nehote zgrabil za roko Ane Somjonovne ter si jo iznenada pritisnil na usta... Dekle se je zdrznilo, a bilo je že prepozno: ustne sta se jima ujele v poljub! Prišlo je tako iznenada! Za prvim poljubom je sledil drugi, potem zatrjevanje... Prisega večne ljubezni... Presrčni časi! A na tem svetu ni neskaljene sreče. Sreča nosi v sebi navadno strup ali se s čim zastrupi. Tako je bilo tudi tu. Ko sta se mlada človeka poljubo-vala, se je ianenada zaslišal smeh. Ozrla sta se proti roki in odrevenela od presenečenja: v vodi je stal do pasu deček. Bil je gimnazijec Kolja, brat Ane Semjonovne. Stal je v- vodi, gledal na ljubljenca in se zlobno smejal. "Ah-lia-a, poljubljata se?" je rekel. "Je že prav! Mami povem!'' "Upam, da boste kot pošten človek..." je za jecljal Ljap-kin in ves zardel. "Vohuniti je podlo in prisluškovati nizkotno, ogabno, grdo... Upam, da boste kot pošten in plemenit človek..." "Dajte mi rubelj, pa n«' boni povedal," de plemniti človek. "Sieer povem." , Ljapkin potegne iz žepa ru . bel j in ga da Kol ji. Ta stisne denar v mokro pest, zažvižga in odplava. A fant in deklič se zdaj nista več toliko poljubo-vala... Naslednji dan je prinesel Ljapkin iz mesta barvice in čopič za slikanje, sestra mu je pa dala svoje lekarniške škatlice, v katerih so bili preje praški in krogljice. Potem sta mu morala dati gumbe s pasjo glavo. A paglavcu vse to še ni bilo dovolj; hotel je izsiliti še več j ter je neprestano vohunil za i njima. Kjerkoli sta bila Ljap-. kin in Ana Semjonovna, tam je i bil tudi Kolja. Niti za trenutek ju ni pustil sama. i " Nevred-než!" je škripal Ljapkin. "Tako majhen Še, pa že tak malopridnež! Kaj neki še bo iz njega?" Ves mesec julij Kolja zaljubljencema ni dal iniru. Pretil je, da ju izda, pazil nanju in izsiljeval darila. In še vedno mu ni bilo dovolj in nazadnje je že začel govoriti o žepni uri. In kaj jima je bilo storiti? Kupila sta mu tudi uro! Nekoč pri obedu, ko so prišli na vrsto kolači, se je Kolja iznenada zasmejal, pomežiknil z enim očesom in vprašal Ljap-kina: j "Ali naj povem? A?" i Ljapkin je strašno zardel in ugrianil v prtič namesto v kolač. Ana Semjonovna je skočila od mize in ubežala v najzad-njo sobo. V taikem položaju sta bila mlada Človeka vse do konca avgusta, do dne, ko je Ljapkin | slednjič zasnubil Ano Semjo-1 novno. O, kako srečen dan je bil to! 1 Ko se je pogovoril z zaročen-kinimi starši in dobil njihovo, dovoljuje, je Ljapkin najprej stekel na vrt, da bi tam poiskal Kol j o. Ko ga je našel, je paglavca prijel za nho--Pri-1 hitela je tudi Ana Semjonov-* na, ki je istotako iskala Koljo in ga zdaj zgrabila za drugo u-1 ho--- Bilo je zanimivo videti, kak- i šna slast se je izražala na obrazu zaročencev, ko je Kolja jokal in prosil: J "Ljuba moja, mila moja, go-lobčka, saj ne bom več l O jej, jej... odpustita!" Pozneje sta Bi oba zaročenca priznala, da m) bih to najslajši I trenotki njune dotedanje - Ijn-t beani. Note.;. PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR Dve pesmi. (PreloruM Za mo- SloveiMkm korafnira (PavClv*) *ki al>or bariton nolo.....20 Vsilit 7.vt*wk |»o ...........:io 8 mladinskih pesmi (Adamič,.. .50 MAMC PESMARICE NOVE PESMI S SPREMI JEVA St. 1. Srbske narodne himne . ..15 NJEM KLAVIRJA a . . , , , Sr. la. Što čutiš, S'kine tužni .16 8<-Kt narodnih [*etqoi (Prelorec) .80 St. 11. Zvečer .................15 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR g, v^niai.............15 Slovenski akordi (Adamiči: II. %resrk...............75 Slavček, zbira šolskih pesmi — (Medved) .................*JS Pomladanski odmevi. II. zv. .. .45 Ameriška slovenska lira Lira, srednji-Solska. 1. f j 2. zv. po .50 (Holmnr) ...............1.— Orlovske himne (Vodop'rec) ..1.20 Troglasni mladinski »bor. Primeren zn troglasen ženski MO&KI ZBOR u>°£kl zbor. 15 jiesmle. !(Predel) ...................1.— Mešani in moški zbori. (Aljaž) Narodna nagrobnira (Pav<4C>.. -in 3. zvezek: P sat m 118; Ti vese-(jorski odmevi (Laltarnar) Jo poj: Na dan; IHvna noč ...40 2 zvezka ........ ...... .45 G. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč: Stražnik?; llvall-DVOULaSNO te (iosjioria; Občutki; Geslo ...40 Naši himni ...................30 8. zvezek: Ti osrečiti jo botl (mešan zbor) ; Prijatelji in sonca (mešan zbor) ; Stoj,. MEftANI ZBORI: Rolnčice stoj; Kinetski glas ...40 Planinske. (i .n iia rnar > «wiai«iaaiiii!;aaiihai!;ui^aHLi:!niij!Kir:5i! miai!iiii!iUi;a;8UKii.a:wit!UU II. zvezek ................ 15 " MHMWBWWMMUIMBiHIlliM Trije mešani rhori. Izdala Glas- ■■■nannHUnMBUHBBHi RAZNE PESMI S SPREMILE V A- .........................................k—«-** NJEM: itit.:LUiLu : iiiiwiiiiinimiw 'WHiiiiRnwwHnir;niitaTOrnniPwmi^aBH!u:tign*;»i;iHi Domovini (Foersler) Izdala Glasbena klatlea .. .4(1 j—n.....'limn —.......———I— i Gorske rvelliee. (Laharnar.) (V- mi^^.iv: m: uu ii^ur i m m tvern In itetero raznih glasov .45 MMIlflfffRIiniVlim^ V pepelnfčnl noči. \ Kattner), ^■—iinmii—friiiiiiwwiiiiii ismHiMiinwnttnBHBlHBinTBHMlUHiiHni'W kantanta za fuill. zbor in or- ffilHWIffltUlinilKnillllW kester. Izdala Glas. Matica .78 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkvene pesmi 12 Pange Lingua Tantom Ergo za mefian zbor..............L— Gen i tori. (Foerster) ........ 50 Pi llsliiusUie ^ j.l.1 za cerkvene Hvalit« Gospoda v njegovih in društven« slavnosti.......,C0 svetnikih, 20 pesmi na čast me*aiH ^in 3 moški zbori _ Miaaa in honorem St. Joseph! — „ I.'............................(Pogacbnik).................40 V pspslniloi noči (H. Sattner) t m «m ^ m___. ___ Kyrlf .................«60 13. Tam am Ergo (PrpmH) .... .50 K Rve(nBU n^itjemn telesa — T!.. ** ™ ~ „ < Foerster) ..................40 (Hattner> .................. Sv. Nikolaj ...................60 KOTE ZA CITRX: Koželjskl: Poduk v igranja on Buri pridejo, koračnica.........20 eltrnh, 4 zvezki............3.-* ^ WiMiiaiiiii Mffini^m^r^a^Hi-iiiJOTBaiimi NOTE ZA TAMBTTEICE: gin nike narodne prmml n Um- Na Goren>*nn j« fletno......L— imraikl sbor hi potjo. ............. um m ..........i..................mu.....mi ■ n ■ (Bajuk).................... .......i.......mi........... i imiiiiiihiimi......—......... Naročilo s Money ordrom pošljite na: • KNJIGARNO "GLAS NARODA" 216 Wirt Hth Btroet NKW TOBK, H. Y. OSKRBNIK dobi službo v Slovenskem domu v Brooklynu. Mora biti prvovrsten upravitelj društvene dvorane z baro in kuhinjo. Kavcija hi plača po dogovoru. Oglasijo se naj kakor hitro mogoče in samo taki, ki so vešči tega posla. Ponudbe naj se pošljejo na: ANTON OMERZU 1720 Gates Avenue ' Brooklvn, N. Y. 3s Iz Jugoslavije. Emancipacija muslimanskih žena v Južni Srbiji. V Skoplju je komaj okrog 50 muslimanskih rodbin, katerih članice hodijo brez fored-dže in drugih zagrinjal konzervativnega muslimanskega ženstva. Reforme, ki jih je v Turčiji izvedel Kemal paša, niso imele kaj x>r^a odmeva med muslimanskim življem Južne Srbije in tudi zgledi modernizacije iz Bosne se še niso uveljavili v južnili krajih. Moderni muslimani srbskega juga pa so prepričali, da bo popolnoma drugače v kakih 10 letih in da bo do tedaj tudi izvedena ženska emancipacija. Ovire tega razvoja tvorijo sedaj še obziri do starejših ljudi, ki se krčevito oklepajo starih običajev. Mnoge muslimanske družine v Skoplju zaradi svojih starih sorodnikov izpolnjujejo vse stare obira jo, kakor hitro pa se podajo v kak jdrug kraj, živijo tam z veseljem po običajih modernega sveta. *: Regulacija Drave pri Varaž-dinu. V svrlio rečne regulacije so od varaždinske železniške postaje do Drave pričeli urejati ozkotirno železniško pro«ro, po kateri bodo navozili okrog 500 |vagonov kamenja za očvrsti-tev desne rečne obale. Proga bo dolga skoraj 2 km, stroški ureditve pa bodo znašali okrog 25,000 Din. Ko bo proga goto-|\ra, bodo pričeli z nujno pogrebnimi regulacijskimi deli in bo tako že prihodnje leto velik okoliš rešen čestili nevarnih poplav. IŠČEJO SE: Prosijo se spodaj navedene osebe, da se javijo. Tisti naši naseljenci, ki bi vedeli dati kake informacije o iskanih, se naprošajo, da pišejo na: Slavoj Trošt, Act. Commisioner of Emigration I Royal Yugoslav Consulate General, 1819 Broadwav, New York, N. Y. Ime iskanega: Ahčin Alo'i iz Ljubljane, sedaj nekje t JJlevelandu, O.; I Godnik , ridrik in Katarina iz^Trsta; [ Goertz Albert iz Gradca, sedaj nekje v Buffalo, N. Y.; | Kline Marija, roj. Ojsteršek iz Piresice pri Celju, sedaj nekje v Philadelphiji, Pa.; Lakner Ivan iz Mozlja pri Kočevju, t sedaj nekje v državi New York; ) Lakner Marija, omožena Spreitzer, iz Mozlja, sedaj nekje v državi New York; I Lakner Florida na, omožena Koestner iz Mozlja, sedaj nekje v državi New York; I Tekavec Andrej, Bojanji vrh pri Cerknici, sedaj nekje v v Cleveland«, Ohio: I Vončina Ferdinand, sin Andreja in Marije rojene Savli, iz Lok ovca pri Čepovann, o-j kraj Kanal pri Gorici, je baje' umrl nekje v Ameriki. Kdor bi! kaj vedel o njegovi smrti, se| prosi, da to sporoči na gornji naslov, JL ' DVE SIROTI Spiaal A, D. ENKERY Grofica se ni mogla več premagovati. Ko se je dotaknila Luizine roke, se ji je zdelo, : da ji je v dušo naenkrat posijalo solnce, da je pozabljeno vse trpljenje, izbrisani vsi sledovi prečutili noči. Nekaj časa je srkala to iiesluteno radost, to veliko, nepričakovano srečo- Potem je pa začutila, da jo o-pazujejo, in spoznala je takoj, da je treba napraviti konec temu nevarnemu prizoru vpričo grofa. Napela je vse sile, da bi se obvladala, in dejala je Luizi: — Morate se... morate se pomiriti, dete moje. Komaj je pa Lniza zaslišala te besede, je od presenečenja krik-nila. — Ta glas poznam! — je dejala in se sklonila li grofici. Obraz ji je obsijal žarek sreče. Diana je prehitela prica'koHiia vprašanja- — Zdaj ste sredi ljudi, ki bi vas radi videli srečno, — je dejala. Luiza ni več dvomila. Ta glas je res poznala- — Gospa!... gospa!... je vzkliknila, — niidve sva se nc»kje že srečali, ali ne i Nekoč ste se.nie % e usmilili. Diani se je začelo temniti pred očmi. Pod vplivom komaj zadrževane materinske ljubezni, se je obrnila k vitezu in zašepeta-la: — Ali!... Spoznala me je!... Spoznala me je! — Da, — je pritrdila Luuiza sklenjenih rok, kakor bi se hotela toplo zahvaliti svoji dobrotnici, — da..- nekega dne pred vliodom v cerkev ste mi dali cefein, gospa, rekoč: Moli zame. .. In glej, tu sva se zopet srečafli. Za hip je umolknila, potlem pa vprašala: — Kdo pa ste ? — Sem grofica de Linieres! — je odgovorila Diana. — Torej mi prožite še enkrat roko v po-j moč, — je dejalo slepo dekle. Odvedite me, prosim li gospodu grofu, da ga boni mogla prositi, naj vrne moji Henriki svobodo, i Zdra^vniku so se kar oči zaiskri-le od za-I dovoljstva; baš s tem je računal; Luiza se • je ravnala točno po njegovih navodilih, i Grof je stal ob strani, kotf da bije v srcu hud boj- Drhteč po vsem telesu je Diana nekaj časa nepremično stala; ta preizkušnja 1 je presegala njene moči. Potem, ko si je ne-j koliko opomogla od silnega presenečen ja, je j pa počasi odvedla Luizo h grofu-j Luiza je takoj pokleknila. Sklenila je ro-' ke in njene drhteče ustnice so zašepetale: i — Milost, gospod grof, usmilite se moje sestre! j Grofica je bila pa pozabila na vso previdnost, v glavo ji je šinila misel, da bi priključila svojo prošnjo Lurzini, da bi tudi ona pokleknila. In res je pokleknila pred moža ter ponovila prošnjo slepe Luize: — Milost!... Usmilite se! Grof je stal ves iz sebe od presenečenja, saj mu ni šlo v glavo, kako se more grofica tafco toplo zavzemati za slepo dekle. Prva je spregovorila Luiza. Obrnjena k policijskemu ravnatelju je dejala z drhtečim glasom: — Moja sestra je nedolžna, gospod, 11-smilite se je in hvaležni vama bova kot svojemu odreseniku. Grof je hotel napraviti konec temu, grofici očividno tako mučnemu prizoru. Naglo je vzel z mize nepopisan list papirja s svojim podpisom, kakršnih je imel vedno nefeaj pri rokah za nujne primere. ■i In naglo je pristopil h klečeči Luizi in ji dejal z ginjenim glasom: : —t Prosite, naj se usmili m vaše sestre... Zgodi se vaša volja. Obrnjen k zdravniku je pa pripomnil: — Dobtore, vpišite sami ime svoje varovanke. . — 3 veseljem! — je vzkliknil zdravnik ves vesel, da se mu je načrt tako dobro posrečil, , Vzel. je list papirja in pomagal Luizi vstati. Roger je pa podal roko grofici, da bi | jo odvedel k njenemu naslanjaču. * s Oprta na zdravnikovo roko je stopila j Luiza h grofu. i — Ah, gospod, — je zašepetala globoko gin j ena, — dovolite, da vam poljubim roko. In njene drhteče ustnice so se dotaknile roke policijskega ravnatelja. Grof ni mogel skriti svojih občutkov. Obrnil se je k zdravniku, rekoč: j — To povelje bo odposlano še jircd večerom. — V vašo prtMlsobo, — je odgovoril zdravnik smeje. Stopil je liitro k vratom in pripomnil: — Čakajte no, saj ga lahko odnesem sam. — Ne razumem vas, — je dejal grof, ki se mu je obraz takoj zresnil. To je bil najtežji trenutek že itak nevarnega prizora. Roger je čutil, kako se mu je skrčilo srce in njegove oči so iskale -grofičili pogled. Dia-na je čutila, da se bo zdaj zdaj onesve-stila- Zdravni'ku se je komaj posrečilo deloma prikriti zbeganost. Bil je povsem brezupen boj in zadostovala bi minuta grofovega gneva, da bo igro izgubil. In tako je spregovoril z dobrodušnim glasom, kakor se mu je bilo tistega dne enkrat že posrečilo. — Bogme, gospod grof, bil sem tako prost, da sem privedel tudi njo. In ne da bi Čakal na- odgovor, je odprl vrata in namignil Henriki, naj vstopi. Henrika je vstopila povešenih oči, drhteč in iztegajoč roke proti zdravniku, ki se mu je hotela prvemu zahvaliti. — Dejali ste mi, da bom že pomilošcena, ko me pokličete... Pri teh besedah svoje družice je stopila Luiza nekaj korakov naprej. — Henrika, — je dejala, — zahvali se najinim dobrotnikom. Toda Henrika je opazila viteza, stoječega pri grofici, in komaj je zadržala krik presenečenja. Tudi grof se je ozrl na tistfy ki ji je bil pav kar naklonil milost. Spoznal je dekleta, ki ga je bil dal aretirati ir . odvesti v Sapetriero, pa ni mogel zadržati jeze. — Kaj vidim? — j*e vzkliknil ves iz sebe, — tfo je tista... Toda konec stavka mu je zamrl v drhtečih ustih. Vitez de Yaudrey je stopil odločno k Henriki. Pozabil je na vso previdnosti iztegnil roke proti nji, kakor bi jo hotel zaščititi. in s trdim glasom je prebil grofa, rekoč: — To je tista, ki jo ljubim... Tista, ki jo l)om ljubil vedno... Prisegam, da je ne bom nikoli nehal ljubiti. Grof je hotel odbiti vitezov na^md z eno izmed groženj, ki pri njem nikoli niso ostale neizpolnjene. Srdito žarečih oči je stopil korak proti vitezu. Toda Henrika je že stala pred njim vsa razburjena, na obrazu izraz angelske iskre. I nosti in odločnosti. I | — Počakajte, gospod grof, — je prosila, j— počakajte in poslušajte me- Obrnjena k vitbzu je pa dejala: — Gospod vitez, odslej je med nama nepremagljiva ovira. Pozabite, da sva se kdaj srečala-. . Moja dolžnost je namreč zdaj živeti za njo, za mojo slepo prijateljico... samo za njo. .. (Dalje prihodnjič.) i " [Ljubiteljem i leposlovja J Cenik knjig, vsebuje mnogo le- (/ pih romanov slovenskih in tu- )) jih pisateljev. Preglejte cenik )) in v njem boste našli knjigo, ki \jj vas bo zanimala. Cene ao zelo )l zmerne* Knjigarna | "Glas Naroda" jj "«LAg MAtODIM -- IZGNANCI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. r • * Po tem samogovoru gre za Kati. Hotela je biti na mesto, kadar prideta brat in Štefan Kolniko, da jim° more še natančnejše vse razložiti. Naglo so se polnile družabne sobe Herderjeve hiše. Prišla sta tudi Bozo in Kolniko. Daniela jima je šla naproti na hodnik in jima hitro reee nekaj besed. Božo naglo odide, da je mogel h Kati izpregovoriti nekaj besed še pred marki-' jevim prihodom. Bil je zelo razburjen in poln ljubosumnosti na mark i.j a navzlic temu. da mu je Daniela povedala, kako Kati sovraži markija. Štefan ostane sam z Danielo. Naprestano jo o-lecfa in občuduje. — Ali se že veselite na ples, gospodična Daniela? Daniela skomigne z rameni. — Ne l)om mogla mnogo plesati, ker sem za nocojšnji večer prevzela precej posla. — Toda meni boste dovolili saj en plesj — Ali vam je mnogo na tem? — Zelo limono, kor vas morem med plesom imeti }x>pol-noma za sebe. (Vtudi se pogosto vidiva, vendar imam od vas zelo malo. Vedno je pri tem kako napotje. In že skoro en teden niste bili pri nas. Daniela pa pravi: — Zadnje dni sem imela s pripravami za ta večer mnogo posla. Ali Kristina dobro skrbi za vas in Bozota? — Izvrstno. Zelo se trudi, da nama postreže in relo je ponosna, ako jo pohvaliva. — Da, zelo dobra žena je. — Vendar pa vas še vedno zelo pogreša. — Potem pa moram zopet kmalu priti. Stefan jo prime za roko. — Na to se zelo veselim. Tukaj ste navezani na toliko ljudi, in VBakdo ima več pravice do vas kot jaz. Ako pridete k nam, vas moram deliti samo z Bozotom. — Za božični večer ni k nam nikdo drngi povabljen kot bi in Božo, ako ne bo prišel še marklj Salvoni kot neprijeten ] gost. . — Ali je v resnici tako neprijeten? — Sami sodite, kadar ga spoznate. — t'jmjmo samo, da božični večer ne pride. Tako sem srečen, da bora mogel ta božični večer preživeti skupno z vami, četudi bi mi bilo ljubše, da bi bili sami z Bozotom in z menoj. *— Ali poznate naše običaje pri božičnem večeru? — Da, moja pokojna mati je obhajala Božič na isti način kot pri vas. Toda dolgo, dolgo je že temu. Danieline oči se pomilovalno ozrejo nanj. — Mnogo hudega ste že doživeli, gospod Kolniko. Štefan prime njeno roko ter jo strastno stisne. —' Vse je pozabljeno — odkar sem vas prvič videl. Zaradi vaa sem zopet dobil veselje do življenja. Postal sem že tako reven, da nisem imel že ničesar izgubiti, postal sem brezbrižen za vse. Sedaj pa imam zopet nekaj izgubiti in se za to bojiHL Daniela se strese pod temi besfidami ter pod njegovim' proseeim pogledom. Ne da bi se zavedala, mu gleda naravnost v oči. — Ne boste izgubili, Štefan Kolniko — nikdar, — pravi tiho pod notranjo silo. — Daniela! Njeno ime izgovori tako glasno, da se oba v strahu zga-" neta. Kot bi se zbudil iz sanj se ozreta okoli, toda bila sta sama. Daniela si vsa zardela potisne lase s čela. — Pozabila sem na svoje dolžnosti — vi pa morate biti z Bozotom na straži, da markij gospodične Kati ne bo nadlegoval, — pravi naglo. Štefan še enkrat prime njeno roko. Povejte mi še enkrat, Daniela, da se mi ni treba bati, da bi zopet izgubil, kar mi je zopet dalo veselje do življenja. Daniela ga pogleda z velikimi resnimi očmi in pravi: — Ni se vam treba bati. Štefan pritisne njeno roko na svoje ustnice, na svoje oči ter reče: — Hvala — prav iskrena hvala! Daniela, vsa rdeča v lice, se mn izvije in odhiti. Štefan ji pogasi sledi. V veliki dvorani je pričela igrati godba in tedaj pride tudi markij, katerega je gospod Herder tako željno pričakoval. S ponosom ga gospodar predstavi svojim gostom. Med igranjem godbe gleda markij zadovoljno po odlični 'družbi. Gospe v krasnih oblekah in gospodje v frakih so korakali mimo njega. Markij se drži dostojansveno, ko mu gospod Herder predstavlja svoje goste. Štefan je ostal pri vhodu v dvorano in opazuje markija. Okoli njegovih ust se raztegne ironičen smeh. Njegovce oči sedaj iščejo Bozota. Zapazi ga na nasprotni strani dvorane, nekaj korakov od Kati, ki je govorila z nekaterimi damami. In poleg Kati je sedela njena mati, za katero se je sedaj prikazala Daniela. Štefanove oči zažare. Kako ponosna, pa obenem ljubka je bila njena postava. Nobena druga dama v dvorani se ni mogla z njo primerjati. Nežno izgovarja pred se njeno ime ter počasi stopi dalje v dvorano, da bi prišel do Bozota. Ko pride do njega, o-pazi, da se Božo z jeznim pogledom ozira na markija. — Kaj ti je, Božo? Izgledaš, kot bi se to moral člove bati. — O, ti si, Štefan! Sedaj samo poglej tega lopova. Ali ni to žalostna podoba italijanskega aristokrataT — sikne jezno skozi zobe. — Misliš markija Salvoni. — Salvoni ali Salami — še ni mi bila dodeljena čast, da bi mu bil predstavljen. — Tudi meni še ne, Božo — njegovo ime sem izvedel sa-tno od Daniele. — Samo poglej, kako naš šef zija v ta vzorec italijanske-[ ga plemstva. Kar ni mogoče gledati, kako ošabno in oblast- bo se obnaša ta kalabreski klativitez. Štefan se smeje. — - - V jCMje prihodnja.) HjnrfE ,%••„• ' OT5W YORK, WEDygBDAY, SEPTEMBER 26, 193« " THE LABOEBT SLOVBKE D*TT-Y In P. 8. £.' SODNIJSKI OGLASI * IZ stare domovine. T 6l|32-5 UVEDBA POSTOPANJA za PROGLASITEV MRTVIM Mikaš Jože ml., sin Josipa in Katarine roj. Meden, roj. 7. novembra 1897 v Rakitni št. 47, je odšel s svojim očetom : nekako pred 32. leti v Ameriko. Od njegovih tamošnjili so-rojakov se je doznalo, da je tekom svetovne vojne odšel kot vojak ameriške armade na bojišče, od koder se ni več vrnil. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v sni. ^24, št. 1 odz. se na prošnjo pogrešan-čevega brata Miknša Franceta iz Rakitne št. 38 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. i MIKTS JOŽE se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču, ali drugače i da kako vest o sebi. Po 1. septembru 1935 bo sodišče na vnoviniio prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče r Ljubljani odd. 1'., dne 1(J. avgusta 1934. Avsec, l.r. / T GO 132-6 UVEDBA POSTOPANJA za PROGLASITEV MRTVIM Mikuš Jože. roj. 2. marca 1866 na Rakitni, bivši posestnik, tamkaj št. 47, okraj ljubljanska okol., je odšel prod kakimi 32. leti v Ameriko v Lo-! rain; zadnjikrat je pisal leta 1904. V "Glasu Naroda" z dne 15. maja 1918 je stalo poroči- j lo, da je neki .Tože Malnar iz. Rakitne nad Borovnico v bol-; niči v Allegheny umrl, Malnar je bilo domače ime pogrešanca. | Ker je potemtakem smatra-1 ti, da bo nastopila zakonita1 domneva smrti v sm. § 24, št. 1 odz., se uvede na prošnjo po-grešančevega brata Mikuš a Franceta iz Rakitne št. 38 postopanje za proglasitev mrt-> vim ter se izda poziv, da se o! pogrešancu poroča sodišču. MIKUŠ JOSIP st. se poziva, j da se zglasi pri podpisanem \ j sodišču, ali drugače da kako j vest o sebi. Po 1. septembru 1935 bo so- j dišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.f dno lf». a v pusta 19r>4. Avsec, 1. r. j Advertise in I*'Glas Naroda" .............................. REDNO ŽIVLJENJE — DOLGO ŽIVLJENJE ? Med velikimi ljudmi, ki so dolgo živeli, je prilično dosti tudi takih, ki se niso dosti me-j nili za svoje zdravje. Mnogi so neredno živeli, čezmerno pili alkoholne pijače in razna narkotična sredstva, vendar so doživeli lepo starost. Kajpada to ni reden pojav. Rodno so azil na svoje zdravje. Tn ravno radi tega j je, ko ga ji» Xeron obsodil na 'smrt, tako težko umiral. Pre-rezal si je žile na levi roki, pa dasiravno je mnogo krvavel, ni izgubil zavesti, kaj šele, da bi umrl. Zatem je sedemkrat iz-pil kozarec st ni pa. pa tudi to ga ni spravilo s sveta. Sele, ko ,je vdihaval vrelo strupeno paro, ki mu je unieila pljuča, je izdihnil. Podobna usoda je zasegla tudi slavnega francoskega kemika in učenjaka Lavoisiera. Vse življenje je živel mirno in či-sto v želji, da l>i dosegel čim višjo starost. Toda zaman je sanjal o visoki starosti, zakaj njegova idava je bila obsojena na giljotino. V času velike francoske revolucije je bil namreč Lavoisier obsojen na smrt pod giljotino. Preden je šel v smrt. je zaprosil revobi-cijonarni tribunal, da bi mu izvršitev kazni odložil za tri tedne, v katerih bi mogel izvršiti eksperimente za neki izum. Toda Lavoisiera je bilo odgovorjeno: Revoluciji niso potrebni niti učenjaki, niti kenp-čarji. MOSKOVSKI HARUN AL RAŠID I Predsednik sovjetske unije Kalinin je imel pred kratkim doživljaj, ki bi se skoraj končal slabo. Z ljudskim poverjenikom za javno preskrbo Mi-kojandom sta se dogovorila, da pojdeta preoblečena nadzorovat uradne prodajalne, da se prepričata, ali so neštevilne pritožbe o njih slabem funkci-jon i ran j u uj >ra vi čene. • Preoblekla sta se v prava proletarca in dospela do ene izmed prodajaln. Ogromna vrsta ljudi je čakala tam. Zvedela sta, da stoji že več ur, ker lii vodje prodajalne od nikoder. Ljudje so mrmrali in zabavljali na vse pretege, tla ne dobe vst%a, kar jim vlada priznava, a še za ostanek morajo izgubljati ure in ure časa. Kalinin je zvedel, da je vodja prodajalne ne samo lenuh, temveč tudi slepar. Državni predsednik se je pripravil, da ga zgrabi z vso ostrostjo, ko ga jt spoznal neki bivši uradnik. Med tem pa se je bilo razpoloženje obrnilo tudi proti vladi sami, tako da je bil Kalinin v nevarnosti, da ga ljudje pretepajo. V tem hipu je prišel vodja trgovine, spoznal, kakšen j« položaj in jo odkuril, kar so nesle noge — za njim pa še Ka 1 iiiiii in Mikojaml. ! - ZDRAVNIKOVA TRAGEDIJA V Budimpešti je policij;-prijela 36-letnega zdravnika dr. Štefana Wurnia < »btožen j« kreditne goljufije. AVurm ima že nad deset let zdravniško d i plomo, toda ker ni imel dovolj sredstev, da bo začel prakso, je živel ves ta čas od zastopstev lekarniških izdelkov. i V zadnjem času pa je izgubil še ta kruh. Moral je stradati in da ga niso deložirali, je lagal liišnemun gospodarju, nekemu klobasičarju, da ima bogato nevesto. Pisma, ki so bila podpisana z ženskim imenom, pa je pisal dr. AVunn sam. Ko je prišla na dan resnica, je hotel zdravnik izvršiti samomor, vendar pa so ga pri tem prestregli. Ker je brez denarja in strehe, so ga pridržali v zaporu. Poziv! ____ Izdajanje lista je ▼ zvezt s velikimi stroški. Mn* go jih je, ki so radi tla bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, lato naj pa oni, katerim j« mogoče, poravnajo na ročnino točne. Uprava "G. N." ____ i KRETANJE PARNIKOV ZA ME2FC SEPTEMBER. lUt 28. septembra : Bremen v Bremen 29. septembra: Conte dl Ha.vi«.a v Genoa lie de France v Havre 3. oktobra: Aiiuitania v Cherbourg Deutschland v Hamburg: I'res. Harding v Havre 5. oktobra: Olympic v Cherbourg 6. oktobra: Paris v Havre Kuropa v Bremen St. Louis v Hamburg Vulcania v Trst 10. oktobra: Manhalan v Havre Hamburg v Hamburg I Brrengaria v Cherbourg 12. oktobra: Majestic v Cherbourg 13. oktobra: I~*fayette v Ha vrt I{'?x v Oenoa Veendam v Boulogne sur Mer 17. oktobra: Pres. Roosevelt v Havre New York v Hamburg 19. oktobra: S:aik!idain v Boulogne sur Mer 20. oktobra: * * Bremen v 1 Sramen lie ilf France v Havre 24. oktobra: " f \\ »vhiiiRton. Havre A>|Uitania v Cherbourg 25. oktobra: Albert Hallin v Hamburg 26. oktobra: Olympic v Cheibourg 27. oktobra: Eurtipa v Bremen Clianiplan v Havre Conte di Savoia v Genoa 31. oktobra: Rorfiifrarta v Cherbourg Deutschland v Hamburg 2. novembra: Majestic v L'h«-I>»*jrg 3. novembra: I-aafyette v Havre 'Jen. von St«Mil»en v Hamburb Saturnia v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: Bremen v Bremen t Aquitanla v Cherbourg Rex v Oenoa 10. novembra: i 11»> 'le France v Havre Veendam v Boulogne »ur Mer 14. novembra: Xcw York. M. C. v Hamburg 16. novembra: Statendam v Boulogne sur M«*r Uerengaria v Cherbourg 17. novembra: Cham plain v Havre 21. novembra: Washington v Havre I A lb.rt Ralliii v nllmburg 23. novembra: Majestic v Cherbourg ■ Conte df Savoia v Genoa 24. novembra: Paris v Havre 29. novembra: St. I.oiiix. M. S. v Hamburg 30. novembra: Olympic v Cherbourg 'Glasnaroda! zopet poiil jamo v do- j movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to 9 I lahko stori. Naročnina j za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. BOŽIČNI IZLETI I v Jugoslavijo: JiJ S POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v CHerb ourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekrrovich-a. 1 BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. t Pod vodstvom Mr. Wolilmuth-a. i P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.--I Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj pteskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 Wast 18th Street New York, N. Y. I