Slev. 147. Naročnina za državo SHS: rta mesec . i pol leta..... taktiko Pavle Ra- dič i kot nelojalno in uemoralno. Presojajoč sedanji položaj, ki je po zadnjih dogodkih in korakih emisarja Stjepana Radiča v Belgradu dovolj jasen, in pa če se objektivno analizirata včerajšnji in današnji komunike o oficiel-nih pogajanjih, sc mora gornji kritiki, kar se tkt,-lojalnosti, dati prav. Oba komunikeja govorita o pogajanjih med dvema najmočnejšima strankama. Iz tega sledi predvsem to, da takozvani ^nacionalni blok« ne obstoja nič več in torej radikali ne računajo nič več na samostojne demokrate. Ravno tako pa sledi iz tega, da se radičevci vsaj pri pogajanjih oddaljujejo od bloka narodnega sporazuma. Nekateri ugledni radikali celo trdijo, da je prišlo do oficielnih pogajanj šele takrat, ko so radičevi delegatje Pašiču izročili pisano izjavo, da se ne smatrajo več za člane bloka. Dasiravno se temu zatrjevanju ne moro popolnoma verjeli, vendar je nastopanje Pavle Radiča in tovarišev nelojalno. Dosedaj je Pavle Radič neprestano zatrjeval, da se razgovori med radikali iu njim vodjo iii da se morajo voditi edinole na temelju programa bloka in da se je ravno raditega tudi v začetku razgovorov vrgla v svet s strani radičevcev vest, o sporazumu med obema strankama, tako da je izgledalo, kakor da bi bila Radičeva stranka samo delegat bloka. Že prvi sestanki pa kažejo, da gre za navadno politično kupčijo. Za rešitev Stjepana Radiča se nudi naprodaj vse: temeljne točke programa, vsi poslušni poslanci seljačkega kluba, vse obljube in vse zahteve volivcev, in kar je glavno, čast in dostojanstvo hrvatskega naroda. Če se namreč v komunikeju govori o pogledih na načelna vprašanja je naivno misliti, da gre morda za načela radičevcev. Njihovo edino geslo je: rešitev Stjepana Radiča, načela pa jim bodo narekovali radikali. Kakšna načela pa imajo radikali ,to dobro vemo. Da niso.niti malo v skladu s pravim tolmačenjem narodnega sporazuma in da tudi no bodo, dokler bo Pašič, čeprav jc težko bolan, nositelj položaja, nam dokazujejo najbolj zadnjo volitve. Zato je opravičen sum, da so radičevci zavrgli tudi program bloka. To potrjuje tudi dejstvo, da se Pavle Radič zadnje dni izogiblje vsakega stika z blokom, dočim se jo prej vsaj udeleževal sej iu sestankov, nasprotno pa Pašič po zatrjevanju Pribičeviča in njegovih listov, Priliičeviča stalno obvešča o toku in predmetu pogajanj. To je brez dvoma nelojalnost, ki se da kar otipati. Zato tudi blok ni mogel iti preko nje. Na svoji današnji seji so prvaki bloka narodnega sporazuma razmotrivali vse te momente in soglasno sklenili, da bodo Pavle Radiča pismeno pozvali, da obvesti blok o dosedanjih rezultatih. Ta korale je brez dvoma zelo na mestu in zelo primeren. Od volitev sem so radičevci na komando Pavle Radiča neprestano ovirali vsako energično akcijo bloka narodnega sporazuma in so bili vedno pasivni. Njihova krivda ic, da šo vedno ni bila dana možnost, da so temeljilo razčisti gorestasni način volitev. Bili so na polu vsaki krepkejši akciji. Zato mislijo nekateri prvaki bloka, da je treba čimprejo priti povsem na jasno, ali so dali radičevci Pašiču res tako pismeno izjavo in s tem izdali volilce in blok, ali ne. Če so jo v resnici dali, potem naj izvrše še poslednjo formalnost: naj jo izročijo tudi javnosti, da ne bo več slepomišenja. Če pa je niso dali, potem naj vodijo vsaj lojalno >taktiko<, ne pa take, kakršno je vodil za časa prave resnično jugoslovanska ljudske vlade g. Davidoviča, njihov predsed* nik Stjepan Radič, ki je edini krivec, da je ta vlada padla in da se jc vprašanje definitivne-t ga narodnega sporazuma med Slovenci, Hr< vati in Srbi zopet odložilo. V vsakem slučaju pa je treba že danes naglasiti, da bo blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije obstojal, zvest svojemu od večine prebivalstva naše države odobrene« mu programu in da bo še bolj energično vodil svojo načelno politiko proti vsem svojim na< sprotnikom od včeraj in od jutri. Bclgrad, 3. julija. (Izv.) Zvečer je bila seja ministrskega sveta, na kateri je Marko Gjuričič kratko poročal o dosedanjem poteku pogajanj med radikali in radičevci. Radičevci so bolj optimistično razpoloženi, med radikali pa ni opažati nobenih sprememb. Nasprotno pa so sam. demokratje pokazali po tej seji veliko nervoznost, poleg tega se je na seji govorilo o obtožnici proti dr. Lukiniču. Dr. Lukinič je danes namreč poslal svojo tiskano obrambo, ki bo na prihodnji seji preči-tana, kateri Lukinič ne bo prisostvoval, "o-leg tega se je razpravljalo o razdelitvi reparacij. Belgrad, 3. julija. (Izv.) Dopoldne so so sestali na sejo voditelji bloka narodnega sporazuma. Na seji so bili navzoči Ljuba Davi-dovič, dr. Marinkovič, dr. Kulovec, dr. Kumanudi, dr. Lorkovič in dr. Polič. Sklenili =;o, da se Pavle Radiču pošlje formalno pismo, v katerem ga naprošajo, da blok čimprej obvesti o dosedanjem poteku pogajanj. POSL. ŽEBOT ZA POŠKODOVANCE PO TOČI V ŠT. LENARTSKEM OKRAJU. Bclgrad, 3. julija. (Izv.) Za poškodovance po toči v Št. lenartskem okraju, kjer je toča uničila poljske pridelke do 100 odstotkov, je imel poslanec Zebot daljšo konferenco s kmetijskim ministrom Krsta Mileticem. Zahteval je nujno pomoč v semenju. Minister je brzojavil Kmetijski družbi v Ljubljano, da mu poroča, če je dobiti večje količine semenja. V soboto bo poslanec Žebot odšel v prizadete občine Št. lenartskega okraja. DELOVANJE MALE A NT AN TE. Bclgrad, 3. julija. (Izv.) Čez par dni se ho pričela v Bukarešti konferenca vojaških strokovnjakov držav male antante. Na tej konferenci boelo razpravljali o oboroževanju vseh teh držav in bodo pripravili materijal za \va-shingtonsko konferenco in za konferenco Zvezo narodov. Zmaga vladne koalicijo. Amsterdam, 3. julija. (Izv.) Po uradno ša ne potrjenih rezultatih volitev v II. zbornico so dobile posamezne stranke sedežev: rim-sko-katoliška državna stranka 30 (proti dosedanjih 32), antirepublikanska 13 (16), krščanski socialisti 11 (11), protestantska re-formistična stranka 1 (0), soc. demokratje 24 (20), liberalna svobodnjaška zveza 9 (11), svo-bodomiselni demokratje 7 (5), agrarna stranka 1 (2), katoliška ljudska stranka 1 (2), protestantska ljudska stranka 1 (2), komunisti 1 (2). Sedanja iz treh velikih desničarskih strank obstoječa vladna koalicija bi potemtakem s 54 sedeži imela absolutno večino. v Maroku. Tangor, '2. julija. (Izv.) Po vesleh s fronte je pričakovati po muslimanskih praznikih splošen napad Kabilov na celi črti. Rodova Angera in Beni Idr se pritožujeta na strogi režim, ki ga izvršuje Abd cl Krim in njegov stab. Med tem pa prihajajo Abd el Krimu nova krdela na pomoč. Pariz, 3. julija. (Izv.) V senatu je inter-peliral senator iz Francosko Indije Bluysen o položaju na Maroškem in pozval vlado, naj zahteva od Abd el Krima, da prizna avtoriteto maroškega sultana. Ministrski predsednik jo izjavil, da so zdaj na maroškem bojujoče se francoske čete po številu komaj čelr- Stran £ SLOVENEC, "dne '4. julija 1925. STev. Ut tina proti 1. 1914. Celokupne dosedanje izgube na mrtvih in ranjenih in pogrešanih znašajo 400 mož. Francija je bila izzvana in bo storila vse, kar je potrebno, da odbije napadalca in sklene dostojen mir. Senat je z 292 glasovi izrekel vladi zaupanje. > Položaj na Kitajskem. London, 2. julija. (Izv.) Kakor poročajo iz Hongkonga, je poskušala tolpa štrajkujočih Kitajcev s silo priti na krov angleških ladij, a so jih mornarji pregnali. Nato so Kitajci napadli evropski predel in tam naredili veliko škode. Posrečilo se je pregnati jih brez prelivanja krvi. Peking, 2. julija. (Izv.) Krščanski general Feng je izdal na kitajski narod proklama-cijo, v kateri pravi, da hoče z božjo pomočjo s svojo ljudsko vojsko rešiti Kitajsko. Pro-klamacija končuje z besedami: >Naj drugi karkoli hočejo, jaz hočem vojno.< London, 3. julija. (Izv.) Kakor javlja »Times« iz Hongkonga, se je položaj tam še bolj poslabšal. Oborožene straže zabranjujejo brezposelnim, ki bi se radi vrnili na delo, vstop v mesto. IZ ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA. Praga, 3. julija. (Izv.) Imunitetni odbor je odbil zahtevo po izročitvi poslanca Kraibicha radi razžaljenja republike, ker v njegovih besedah »Da jc predsednik republike siromak brez vsake moči« ni mogel najti nobenega razžaljenja države. PRAŠKI VELESEJEM. Praga, 3. julija. (Izv.) Po sklepu udelcže-fdh ministrstev inozemskim obiskovalcem le. tošnjega velesejma nc bo potreba vizum na potnem listu, ampak bo zadostovalo navadno potrdilo, ki ga bodo dajali konzulati. POŽAR V GRASKI ELEKTRIČNI CENTRALI. Gradcc, 3. julija. (Izv.) Najbrže od strele ie v električni centrali nastal požar, vsled česar je bilo mesto danes nekaj časa brez luči in električne sile. Zato tudi večina časopisov danes ne bo mogla iziti ali pa samo v omejenem obsegu. ŠTRAJK V BELGIJI. Bruselj, 3. julija. (Izv.) V nekaterih obratih kovinske industrije je izbruhnil štrajk. na katerem je udeleženih 1500 delavcev. Bati se je, da se štrajk razširi. PROPADANJE ITALIJANSKE LIRE. Rim, 3. julija. (Izv.) Tudi danes je na Italijanskih borzah lira ostala na svojem nizkem tečaju. Fašisti so v Florenci zagrozili špekulantom z najostrejšimi sredstvi, če ne prenehajo s pobijanjem lire. ANGLEŠKA IN DOLGOVI ZAVEZNIKOV. London, 2. julija. (Izv.) Glasom uradne vesti je angleška vlada v zadnjih dneh Franciji, Italiji, Portugalski, Romunski, Grški in tudi državi SHS poslala noto o vprašanju vojnih dolgov. Kakor se zatrjuje, pa ne pomenijo note opomina na plačilo, ampak samo povabilo na te države-dolžnice, da označijo čas, kdaj bi mogle začeti pogajanja za ureditev teh dolgov. DOBRA LETINA V ROMUNIJI. Bnkarešt, 3. julija. (Izv.) Vsled ugodnega stanja letine je romunska vlada sklenila dovoliti zopet svoboden izvoz žita. Ko krog prijateljic pri mizi debatira, Donaflijevo Čokolada se servira. Svakome svoje! Gospodine uredniče, znajuči za Vaše vrlo ljubazno gostoprimstvo, za koje sam Vam una-pred veoma zahvalan, ja Vas molim, da izvolite ovo primiti u svoj cenj. list. Reč je, naime, ni manje, ni više, o srpskome jeziku i što o tome sledi. Kao vi, Slovenci, što punim pravom vo-lete i cenite mili i dragi vam lepi jezik slovenački, tako isto i nama, Srbima, nije baš pri-jalno, — to čete i vi, Slovenci, rado priznati, — što iz dana u dan treba da čitamo kojekak-ve stvari, — budi Bog s nama — čirilicom štampanih van Srbije. Ali odmah treba dodati, da ima častnih izuzetaka! U tim se stva-ritna, ponajviše reklamnog karaktera, tera na kolač nekakva »jugoslovenština«, čije bi poreklo tobože trebalo da bude u srpskome jeziku, — u jeziku srpskog guslara! Nemojte tako, bračo, nemojte, ako Boga znate!!! Ti i slični slučajevi potakli su me na pisanje ovog članka. Istina, ima kojekakvih za-grejanih glaveština, koje bi doista volele preko noči ili okretom naoružane rake, ili, šta više, potezom pera posrbiti i popravoslaviti sve, što nije srpsko u ovoj državi. Ovakvi ljudi ili ne shvačaju ili neče shvatiti, kako n. pr. Slovenci od malobrojnog naroda stvoriše naj-večim naporom i najtežim prilikama svoje nacionalno ime i obeležje te stekoše puno pravo n aživot. A zašto onda da uništavamo toliko suzama, krvlju i znojem stečenu teko-vinu? Izgleda mi, kao da se Srbi boje za svoje privilegisano stanovište u državi. Mi, Srbi, istina, nočemo nikad moči sami odoloti živoj i granilnoj, /.anosnoj i narodnoj snaii i oslabiti moč duha i svesti narodne kod Slovenaea i Hrvata, kako naroda, tako i njegove veoinom vrlo marljive inteligencije. Zato budnim okom posmatramo ovu ve-liku epohalnu borbu izmedu nas, Srba, s jed-ne, i Slovenaea i Hrvata sa druge strane. Na medania Srbijinim ne smemo i ne moženio zaustaviti stalnu i živil poplavu ne toliko ljudi, koliko duha jezika nesrpskog. Zato i stu-piše i stoje ninogi pravi i čestiti Srbi u borbenim redovima Hrvata i Slovenaea, da im protivu svoje nesavesne rodene brače pomog-nu konačno postiči puuu nacionalnu i versku samostalnost u našoj državi. Bračo, Slovenci i Hrvati, nemojte klonuti duhom. Pamtitc, da če pobeda najzad biti ipak vaša! Istina, Srbima je svakad moči nači saveznika protivu vama, ali ovo neka vas ne zavada da pomognete ništiti i naš mili nam jezik. Polonia et Russia docent! Mir medu nama i svakome svoje! Zato nijedan pravi Srbin ne može hteti da mu jezik pomlitavi i izvodeni nekakvom mešavinom. Svaki je naš jezik za sebe, i slo-venački, i hrvatski,, i srpski, tako bogat reči-ma svoiim sopstvenim, da mu baš nije nužne sile utopiti se u nekakvoj mešavini. Jezik je najbitnije obeležje svakog naroda. A svakako najčistiji je jezik u svom sredi-štu, a i duh jezika i svesti je onde jači, gde je najčistiji. A sada zamislimo sebi Beograd kao ognjište srpske narodnosne žiže i kao prestonicu jedne srodno narodnosno mešane centralizovane države. Mešavine, istina, neizbežne su, i na periferijama jednog jezika ovi uticaji veoma su vidljivi. Ali jedno je tako reči uzgredan, pri-rodan in ničim ne potaknut proces mešavine van srdža jezika narodnog, a drugo je nešto baš navadati vodu na taj mlin centralizacijom uprave i naturavanjem jezika srpskog u ne-srpske škole i državna nadleštva. Time če se postiči, na žalost, samo nekakva tzv. »jugoslovenština« bez istorijske tradicije i dodira sa filološkom naukom. Sva- ki če pisati na svoj način i imačemo i ovde — potpunu anarhiju- Ama, šta če nama, Srbima, Hrvati i Slovenci, koji kojekako »srpski« govore, a svest naroda srpskog biče im špansko selo? Ali i Hrvatima i Slovencima šta če njima jezik srpski? Treba jednom glasno i odločno naglasiti, da je neistinito i neiskreno tvrdenje, kao da smo 8 a d a Srbi sa Slovencima i Hrvatima jedno! Zar neznate, da ima još naroda, o ko-jih bi se na taj način moglo reči, da su s nama jedno! A mi nečemo svakog, onda gde je logika? Zar onda samo zato turamo šilom vlasti i državne snage naš jezik u nesrpsku školu i nesrpska nadleštva, da nam se domačini — pravom ili nepravom — rugaju lupetanjem koješta u tobože srpskome jeziku? Da nam nabrajaju grehove naše, koji su, uostalom, oproslljivi grehovi stalno za borbu sa Turcima naoružanih pesnica naših otaca!? Da nas okrivljuju za krivde kojekakvih naših tako-der pisaca i »novinara«, koji nam najviše na-vukoše koješta u naš rodeni srpski jezik?! Sada neka postanu još i Hrvati i Slovenci ne-kakvi saveznici onih, koji nam kvare jezik gotovo svakodnevno; i zato, jer nema ljubavi prema narodu, čiji jezik pišu. Uzmite u rake kojugod trgovačku rekla-mu na tzv. »srpskome* jeziku, kojom ljubazno preporuča svoju robu. Kad vidite pred so-bom ovako mučenje jezika dode vam na ini-sao i potreba za društvo za osiguranje jezika narodnog ili protivu mučenja, kao što su društva za zaštitu životinja. Pomislite, dakle, kakav čemo jezik osta-\iti svojoj deci, kad dorastu sedašnji nesrp-čiči iz tzv. srpsko-hrvatsko-slovenačkih škola; dok jo. nama Srbima za malo učiti slovenački? Zar vain nije, bračo, kad se ozbiljno zagledate u ovu stvar, nekako kao stid i bol, da vam kogod nametne ime izmečara ili, šta više, ma da nepravom — »ropske duše«, kao što se, na žalost, i dogodilo. U ime svili čestitih Srba moram i na tom mestu naročito istači i umoliti braču Slovence, da s nama opšte u svome jeziku, a mi u svome, a ipak čemo se sporazumeti; uveran sam, i bolje, ma da nečete tako brzo nači Srba, koji govori pravilno i slovenački. Ne zamarajte nas, dakle, i ne mučite nas svojom »srpštinom«. Neka opšte srpski samo oni, koji znaju ceniti svoj i naš jezik, i koji neče zabo-raviti svojom nehatnošču na osetljivost narod-nosnu! Ne smemo biti ravnodušni prema lepoti i pravilnosti jezika svoje brače i sagra-dana. Nemojte misliti, da je za Srbe sve dobro! Rečenicu, kao što je ova: »...treba for-sirati, da narodi orienta što pre škrate di-stanciju, koja im ometa kontakt s civilizova-nim okcidentom,« ne može napisati onaj, koji ima osečaj za lepotu, istinu i pravdu! Na žalost, ovakvih primera ima i suviše. Istina, u mnoge književne radove srpskih pisaca, i to od ugleda i pera, ušlo je nemaroni mnogo tudih reči, za koje ima lepih čisto srpskih izraza. Ali se ipak radilo i na tome, da se sve to u buduče ispravi. Uspesi u tom prav-cu nisu izostali, ma da je ovakvom radu treba i vremena i ljudi. Naročito u vojsci mnogo je prošlo vremena, dokle se «k nogi!« pretvorilo u »k noži!«, a da o tudim rečima u vojnim nadleštvima i ne govorimo. Ipak ni tu ne treba samo slegnuti ramenima. Vreme i pomoč i vas, Slovenaea i Hrvata, dače svoje. Dakle, bračo, opštite s nama Srbima pravilno srpski, ne možete le, onda otvorite riz-nicu svog bogatog i lepog jezika, da i mi naučimo pravilno i mnogo slovenački; ali istin-ski slovenački! Medusobno upoznavanje neče biti na štetu ni vama, ni nama. Dajuči izra a svojim najdubljim osečajima i željama svog naroda, liteo sam u isto vreme naročito istači nesporno pravo Hrvata i Slovenaea, da žuvaju svoju narodnotmu i rcr-sku tekovinu kao tenicu svog oka. Trebače nama i vama ovo najbolje i najjače oružje protivu zajedničkih naših neprijatelja i za oslobodenje i konačno ujedinjenje naše va«ko-like južnoslovenske brače. Kojekakvom mli-tavom »slovenštinom« ili »srpilinom« nečemo postiči željenog cilja i hrvatskog sporazuma za zajednički rad na stvnranju i ojačavanju naše zajedničke velike i mile nam svima Otadžbine! Znajte i to, da nijedan čestit čovek ne vole imati ozbiljnog posla sa nitkovima i ulizi-cama koji pokušavaju uneti sporove i večile borbe med braču, zavadenu podmuklim su-rovanjima. Dulioko sam uveren, da če pravi vode svih triju naroda najzad postiči trajan, iskren i istinski medusobni sporazum na osnovu principa: »Svakome svojo, a svaki svoje čuvaj i brani!« J. R...ič. I'G O svobodi zlati in rajskem življenju pod solnccm Pribičevičevega zakona sanjari v Žer-javovem popoldanskem trobilu demokratarski učitelj, ki so mu »Jutrovi« članki tako razgreli domišljijo, da vidi rože cvcsti tam, kjer so posajene same koprive. Mi bi temu fan-tastu od srca privoščili, da pride do uveljav-ljenja tega zakona, pa da bo potem na lastni koži izkusil, kake bodo sladkosti te svobode: ko bo ječal pod diktaturo zdaj tega zdaj onega režima; ko bo učitelj v šoli ministrov hlapec, nc pa gospod; dreser, ne pa pedagog; ne šolnik, ki bo mogel vzgajati mladino po svobodni vesti in svobodnih načelih vzgojeslovja, ampak bo moral uradovati po reglementiranih smernicah, ki jih bo vsakokratni prosvetni minister lahko poljubno obračal in tolmačil; in ko bo nad učiteljevo glavo visel neprestano Damoklejev meč drakoničnih disciplinarnih kazni za vsak svoboden gibljaj. — Mi moremo pisca članka »za svobodo učiteljskega stanu« samo pomilovati, stvarno ž njim polemizirati pa ne moremo, ker bi nam naše čitateljstvo gotovo zamerilo, ako bi odgovarjali na (milo rečeno) abotnosti, kakor jih je ta članek ena sama vrsta od začetka pa do konca. Ali pa je (da navedemo en sam primer) naša javnost morda že kdaj slišala večjo abotnost, večj« glupost in večjo laž kot to, kar piše ta učitelj, namreč da stoji današnja slovenska šola pod diktaturo SLS, da je slovenski učitelj doslej trepetal pod to diktaturo in da doslej za poučevanje v šoli ni bila merodajna moderna pedagoška veda, ampak predpisi in povelja SLS! Ne, tukaj je vsaka beseda odveč. Vredno pa jc, da navedemo, kaj pravi povodom tega članka »Narodni dnevnik«, ki ni »klerikalen«. »Koncem tega tedna se vrši v Šoštanju pokrajinska skupščina slovenskega učiteljstva. Vsled velikega nezadovoljstva, ki vlada med slovenskim učiteljstvom vsled vodstva UJU, ki smatra agitacijo za SDS važnejšo od stanovskega dela, vlada med vodstvom UJU precejšnja ner-voznost. Vsled skrajno reakcionarnih določb prosvetnega zakona je seveda nezadovoljstvo med učiteljstvom samo naraslo in to navdaja mladinske generale s hudimi skrbmi. Zato je bil v včerajšnjem popoldanskem mladinskem glasilu napisan uvodnik »Za svobodo učiteljskega stanu«. Gospodje že čutijo, da se išče tat učiteljske svobode in zato so pričeli kričati svoj »Primite tatu!« — Iskreno bi želeli, da bi si ta uvodnik mladinskega popoldanskega glasila prečitali prav vsi učitelji, ker mislimo, da je nemogoče, da bi bil med vsemi učitelji tudi le en tako naiven in nerazsoden učitelj, da nc bi z ogorčenjem zavrnil grde hi-navščine, ki jc v tem članku, in odklonil ogromno traparijo, s katero je ta hinavščina zasoljena.« Dr. F r. G r i v e c : Iz življenja sv. Cirila isi Metoda. Sv. Ciril in Metod sta tako globoko posegla v evropsko versko in kulturno zgodovino, da ju polovica Evrope slavi kot svoja apostola in prosvetitelja, a vendar se niti v latinskih niti v grških spomenikih one dobe skoraj nič ne omenjata. To je dokaz, da ju niti na Vzhodu niti na Zapadu niso razumeli. Bila sta osamljen pojav. Okoli sebe sta zbrala malo čredo zvestih učencev. V krogu teh učencev sta spisana njuna staroslovenska življenjepisa: »Žitje Konstantina (Cirila)« in »Žit-je Metodija«. Znanost imcunje ia dva spisa legendi, a dokazano je, da sta legendi bolj po preprostem slogu in po neposredni naivnosti, a nikakor ne po zgodovinski vrednosti; zgodovinska verodostojnost in točnost teh dveh legend je namreč nenavadno velika. To je sedaj dokazauo po zgodovinskih in bogoslov-skih raziskavah. Značaj obeh legend pa z druge strani zopet priča, da nobeden izmed učencev ni niti približno dosegel veličine obeh učiteljev; zato je nekoliko razumljivo, da so je po smrii sv. Metoda njegovo delo na Moravskem tako žalostno razdejalo. Vprašanje o narodnosti sv. Cirila in Metoda jo postranskega pomena. Gotovo je, da sla dobro poznala slovanski jezik, a prav tako gotovo je, da sta bila bizantinska patriota. V verskih vprašanjih pa sta bila pristaša gr-Skih menihov, ki so v obrambi svete vere radi iskali zavetja v Rimu in bili vneli pristaši vesoljnega cerkvenega ediustva med Vzho- dom in Zapadom. Kakor so grški menihi one dobe radi priznavali vesoljno cerkveno edin-stvo s središčem v Rimu, tako sv. Cirilu in Metodu pot v Rim ni bila samo posledica skrajne silo ali cerkveno-politične nujnosti, marveč je bila v soglasju z njunim notranjim prepričanjem. O tem notranjem prepričanju zadosti jasno govore odlomki Ciril-Metodove teologije in terminologije, ki je ohranjena v staroslovenskih spomenikih; iz njih je razvidno, da sta priznavala apostolski značaj rimskega prvenstva in da sta rimskega škofa kot naslednika apostola Petra smatrala za poglavarja vesoljne cerkve. To zvezo slovanskih apostolov z Rimom je potrjevala voilika sorodnost papeških in Ciril-Metodovih cerkveno-političnih načrtov; oboji so se skladali v tem, da so se hoteli zavarovati proti frankovskemu in proti bizantinskemu imperializmu in čuvati vesolj-nost Kristusove cerkve. Celo slovansko bogoslužje je bilo izraz te ideje. Zato je bilo mogoče, da sta sveta brata v Rimu dosegla potrditev slovanskega bogoslužja. A to sta mogla doseči samo na ta način, da sta neposredno občevala z rimskim papežem. Samo rimski škof, kadar je neposredno poučen gledal to vprašanjo z višine apostolskega prestola in ocenjeval važnost tega vprašanja za vesoljno edinost, je mogel razumeti važnost in oportu-nost slovanske liturgije; drugim se je zdela slovanska liturgija nevarna novost. A ker to vprašanje ni dogmatično, marveč vprašanje oporlunosti in je odvisno od političnih razmer, zato je umevno, da so papeži v tem vpra šanju omahovali, posebno takrat, kadar sveti Metod ni mogel neposredno in osebno braniti svojih načrtov. Gotovo je, da je Ciril-Metodovim načrtom in slovanski liturgiji nedostajalo krepke po-liitčne opore. Rastislav najbrže ni mislil na slovansko bogoslužje; Svetopolk pa gotovo ni cenil važnosti slovanskega bogoslužja in Metodove cerkvene organizacije. Niti Rastislav niti Svetopolk nista bila na toliki višini politične moči in modrosti, da bi mogla dajati zadostno politično oporo Ciril-Metodovi cerkveni organizaciji. Čudno se zdi, kako je mogoče, da je Svetopolk Metoda celo indirektno tožil papežu Ivanu VIII. A to nam postane razumljivo, ako pomislimo, da je Svetopolk hotel svojo državo postaviti pod pokroviteljstvo papeževo (to se omenja v pismu papeža Ivana VIII.), da bi se zavaroval proti nemškemu cezaropapističnemu imperializmu; zato je hotel odstraniti vse, kar bi moglo vzbujati dvome o njegovi pravovernosti; zato je bil pripravljen žrtvovati tudi sv. Metoda, do katerega ni imel posebnih simpatij. Konflikt sv. Metoda z nemškimi škofi je imel stvarno podlago. Papež Hadrijan II., ki je postavil sv. Metoda za panonsko-moravske-ga nadškofa, je s tem res posegel v pravice solnograškega in pasavskega škofa, ki sta dotlej izvrševala cerkveno oblast nad Pano-nijo in Moravo. Odpor nemških škofov ni bil brez podlage. Nikakor pa ni opravičljivo nasilno postopanje nemških škofov, ki so bili takrat ob vzhodni meji politični eksponenti nemškega imperializma in niso bili na višini cerkvenega poklica; to so v ravnanju proti sv. Metodu na žalosten način dokazali. Nem- ški škofje bi bili morali svoje priložbe predložili papežu in čakati njegove rfizsodbe. Mogoče je, da je sam Svetopolk sv. Metoda izročil Nemcem. Doslej še niso odkrili groba sv. Metoda, a prav verjetno je, da je pokopan na Vele-hradu. Ni resnih razlogov, da bi dvomili o tradiciji, ki govori za Velehrad. A pomniti moramo, da je sedanji Velehrad samo neznatna točka v okviru velikih utrdb in selišč nekdanje Rastislavove glavne trdnjave. Grob sv. Cirila je v stari spodnji cerkvi sv. Klementa v Rimu, a je prazen. Stara slika sv. Cirila nad tem grobom priča, da je to res oni grob, o katerem govori staroslovenski življenjepise« in latinska rimska legenda. Truplo sv. Cirila so prenesli v novejšo zgornjo cerkev. Tam so svetinje sv. Cirila opls-nili francoski vojaki, ki so leta 1798. stanovali v cerkvi sv. Klementa; svetinje našega apostola so izginile. Manjši deli Cirilovih relikvij so bili že prej prineseni na Češko in Moravsko; tam so še ohranjeni v Pragi (sveti Vid), Brnu, Olomucu in na Vclehradu. Slovani pri opisovanju življenja in delovanja velikih slovanskih apostolov radi krepko udarjajo po sovražnikih Slovanov. A premalo pomislijo, da je večkrat narod sam sebi največji sovražnik. Žalostne zgodovine sv. Cirila in Metoda niso krivi samo sovražniki, marveč tudi Slovani. Glejmo, da bomo popravili, kar so zagrešili prejšnji rodovi. Pripravimo sv. Cirilu in Metodu primerno mesto v srcih in na oltarjih naseda naroda. Stev. 147. SLOVENEC, dne '4. Julija 1925. Stran 3. Dnevne novice« Oemokratarska sleparija. O Pribičeviče-trem zakonskem načrtu trdi »Jutro«, da priznava slovenščini na podlagi ustave popolno ravnopravnost s srbohrvaščino. Radi bi vedeli, kje je v tem načrtu izražena ta ravnopravnost, ko o slovenščini tam nikjer niti govora ni! Naj zapiše g. Pribičevič v svoj zakon, da je učni jezik na slovenski Soli slovenski, in naj določi za slovensko šolo slovenske učne knjige ne pa srbsko-hrvaške, kakor jih je že pripravil in v katerih je samo par slovenskih pesmic in pripovedk tako-le za oči nasmetiti, potem bo »Jutro« smelo govoriti o ravnopravnosti! Sicer pa moramo odločno protestirati proti temu, da bi se na slovenski šoli priznavala slovenščini ravnopravnost s srbohrvaščino; tu se more priznati k večjemu srbohrvaščini ravnopravnost s slovenščino. Na slovenski šoli gre slovenščini prioriteta, kakor gre na hrvaški šoli hrvaščini, na srbski šoli pa srbščini! Take čisto naravne in samoposebi umljive stvari pa so seveda antislovenski Jutrovski ideologiji nedoumljive in zato je tudi čisto zastonj ž njim o tem razpravljati. Poslanec dr. Goear je vložil na ministra financ vprašanje, v katerem zahteva pojasnilo, zakaj je pozval na konferenco o olajšavah glede 2% davka na zaslužek ročnih delavcev samo zastopnike trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic ter osrednje centrale indu-strijcev v Belgradu, ne pa zastopnikov Delavskih zbornic in delavskih strokovnih organizacij. Dr. Gosar zahteva, da se skliče nova konferenca, na katero bodo poklicani tudi zastopniki delavstva, katerega se omenjeni davek v prvi vrsti tiče. — Nadalje je vložil dr. Gosar na finančnega ministra vprašanje, v katerem ga opozarja, da se zlasti po večjih podjetjih delavcem še vedno odteguje osebna dohodnina, čeprav morajo od 1. aprila 1925 dalje plačevati takozvani 2% davek od ročnega zaslužka. Delavci plačujejo osebno dohodnino v resnici sproti in ne za preteklo leto, kakor bi to odgovarjalo zakonu. Zaradi-tega je neopravičeno, če se jim odteguje osebna dohodnina tudi od 1. aprila t. I. dalje. Poslanec vprašuje ministra, ali je voljan odrediti, da se od delavcev za čas od 1. aprila dalje osebna dohodnina ne bo pobirala. Zamorca pero. Naš včerajšnji članek o ukinjenju plač učiteljskemu osobju na slovenskih zasebnih šolah našim režimovcem ni bil prijeten, kar kaže, da imajo vendar le še iskrico sramu v sebi. Ali pa je morda to le — strah pred ljudsko sodbo? Bodi kakorkoli, dejstvo je, da skušajo oprati zamorca, kar je pa naravno jalov posel. Najprvo pravijo, da »Slovenec« ni poročal resnično, češ, da na-učna uprava ni ukinila plač vsem učiteljskim močem na zasebnih zavodih, marveč da bo v Skofji Loki, Šmihelu in v Marijanišču v Ljubljani plačevala še vsega vkup 15 učnih moči. Toda ali ni »Slovenec« izrečno povedal, da je na teh zavodih nekaj učnim močem plača še nadalje dovoljena? Da je pa ukinjena pla-fea vsemu učiteljskemu osobju pri uršulinkah in v Lichtenthurnu v Ljubljani ter pri šolskih Bestrah v Mariboru, o tem »Narod« enostavno »- molči. Komodno. Pač pa »Narod« pavšalno zagovarja prosvetno ministrstvo, češ da je le vzpostavilo na zasebnih zavodih stanje, ka-koršno je bilo, predno je dr. Korošec bil minister za prosveto. Pravi, da je država preje na teh zavodih plačevala le 15 učiteljskih moči, dr. Korošec pa da je prevzel na državno breme samo v ljubljanski oblasti 62 ■učnih moči. Ali misli »Narod«, da je s tem kako opravičil rabeljsko delo ministra Pri-bičeviča? Saj je čisto vseeno, kdo je dovolil primerno državno podporo zasebnim šolam, vprašanje je le to: Ali je država dolžna skrbeti za izobrazbo mladine, ali učni načrt in uspehi na zasebnih šolah odgovarjajo zakonitim predpisom in ali so te šole z ozirom na število otrok potrebne ali ne? Vsega tega »Narod« niti posredno niti neposredno me zanika, pač pa natolcuje, da te šole ne vzgajajo mladine v narodnem in državnem duhu. To pa »dokazuje« na ta način, češ da so prej te šole vzgajale mladino v nemškem in avstrijskem duhu, a iste moči da poučujejo na zavodih še danes. Na to odgovarjamo ponovno: Na teh zavodih se je šolala velika večina našega ženstva, posebno v Ljubljani; naj nam navede »Narod« en sam slučaj, ki bi dokazoval, da je kateri izmed teh zavodov ponemčil le enega dekleta slovenskih staršev ali ga tudi le odtujil slovenski narodnosti. Ali ni večina naših narodnih dam posečala te šole? Avstrijski duh se v teh zavodih ni gojil nič več in nič manj nego na javnih šolah, to pa že zato ne, ker na teh zavodih ni bilo nikogar, ki bi stremel za kakimi odlikovanji, kakor na državnih, kjer so sedanje demokratske učiteljske korifeje poveličevale Avstrijo, pisale navdušene brošure o cesarju Francu Jožefu in preganjale srbofilstvo. Zasebni naši zavodi so danes ognjišča narodnega navdušenja! Ti zavodi so se vedno v najširši meri udeleževali in se še udeležujejo vseh narodnih in patrijotičnih slovesnosti, in duh, ki v njih vlada, je prožet najbolj nesebične domovinske ljubezni, kar je samoposebi umevno, ker redovnice pač nimajo nobenih egoističniii motivov kakor naši demokratarski parnde-patrioti. Da se na teh zavodih zabranjuje ženski mladini posečanje sokolske telovadbe, kakor piše »Narod?, je pa pač naravno. Kdo" hoče vzgajati mladino v verskem duhu, ir iv more istočasno hoteti vzgajati v brezverskem in protiverskem duhu. Dejstvo je, da je sedanja prosvetna uprava ukinila državno podporo nujno potrebnim in vzornim prosvetnim zavodom, ne da bi mogla navesti za to le cn stvaren razlog. Samo zato, ker so ti zavodi katoliški in slovenski, jih sedanji velesrbski režim preganja, a slovenski režimski hlapci pri tem rabeljskem delu pomagajo, kolikor jim lo dopuščajo sile. Za stolnega kanonika je imenovan g. Josip Vole, duh. svetnik in župnik na Rovih. Promocija. Na šumarski fakulteti zagrebške univerze je s prav dobrim uspehom položil diplomski inženerski izpit g. Franjo J u r h a r iz Griž v Savinjski dolini. Nov akademični arhitekt. G. Ivo Š p i n -č i č, absolvent višje stavb, šole v Ljubljani je dne 29. junija dovršil oddel. za arhitekturo na dunajski akademiji lepih umetnosti, in sicer pri svetovnoznanem nemškem arhitektu g. dr. Petru Behrencu, ter si pridobil diplomo in naslov akad. arhitekta. Odličen slovenski akademik v Ameriki. Sredi minolega meseca je dovršil visokošolske študije (college) na univerzi v Daytonu, Ohio, Leon B. Virant, sin ugledne slovenske družine v Lorainu in brat kaplana slovenske župnije sv. Vida v Clevelandu — Ludvika Vi-ranta. Ta dogodek je tem pomembnejši, ker je'g. Leon Virant dovršil študije s tako odličnim uspehom, kakor se to le redkokdaj zgodi. Ob zaključku je g. Virant prejel štiri izredna odlikovanja: 1. Zlato svetinjo, ker je imel vsa štiri leta na univerzi v učnih predmetih 95 odstotkov, to je odlično; 2. zlato svetinjo kot kapitan športa na univerzi; 3. zlato svetinjo v priznanje njegovega stalnega getle-menskega in poštenega obnašanja; 4. zlato svetinjo kot kapelnik vseučiliške godbe. Umevno je, da se vsi ameriški Slovenci iskreno vesele izrednega uspeha svojega mladega rojaka. G. Virant bo nadaljeval študije na Western Reserve univerzi v Clevelandu. Roparski napad na vipavskega dekana. Iz Vipave nam poročajo: Dne 29. junija ponoči je bil izvršen na vipavskega dekana g. Brei-tenbcrgerja roparski napad. Po mnenju g. dekana je prišel ropar čez dan v župnišče in je ostal tam skrit. Vzel je dekanu iz žepov 101 liro, zlato uro in razne druge stvari, kar je pač v temi našel. Dekan je spal (bilo je okoli 2—3 ponoči). Nato je ropar hotel udariti g. dekana s sekiro po glavi, sekira pa se mu je snela s toporišča in tako je g. dekan ušel smrti. Nato je začel g. dekan klicati na pomoč, na kar so prihiteli ljudje. G. dekan ima sedem ran na glavi. Vsa Vipava je preplašena pod vtisom tega dogodka. — Zanimivo je, da je to že drugi dekan v Vipavi, ki je postal žrtev roparskega napada, k sreči zločinec sedaj ni dosegel popolnoma svojega namena. 14. junija 1908 med 10 in 11 dopoldne je Viktor Pangerc, domačin — Vipavec, ki je pa tedaj živel v Trstu, napadel v pisarni dekana in častnega kanonika Matijo Erjavca, 721ctnega starčka. Pobil ga je najpreje s kamnom po tleh, potem pa zabodel s škarjami. Zadal mu je preko 50 sunkov. Kanonik je izkrvavel. Morilec je pobral nekaj dragocenosti in zavoje denarja, ki jih je imel pripravljene kanonik za izplačevanje svojim delavcem, in pobegnil v Trst. Toda tam ga je policija hitro prijela, ker je bil tako predrzen, da si je dal na policiji prevezati rano, ki si jo je sam zadal na levi roki. Pred ljubljansko poroto je bil obsojen na smrt na vešalih, a je umrl v zaporu za jetiko. Nagrade za potnino. Veliki župan vabi veroučitelje, učitelje na ekskurendnih šolah in oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljene učiteljice ženskih ročnih del, naj predlože vsaj do dne 20. julija 1925 prijave za nagrade in potnine (vsako na posebni poli) v zmislu razglasa bivšega »Višjega šolskega sveta« v Uradnem list št. 8 iz leta 1923. s to razliko, da navedejo samo eno razdobje in sicer čas od 1. aprila do 30. junija 1925. Prijave je poslati potom okrajnih šolskih referentov na velikega župana. — Za velikega župana: Dr. Pestotnik s. r. Zločinci in obrambna sredstva. Vsaka obramba in vse tehnične zavarovalne naprave nam dostikrat ne nudijo dovolj varnosti proti drznim zločincem. Treba nam je torej spoznati trike, navade in prekanjenost zločincev, upoštevati moramo nešteto drugih okolncsti, če se hočemo uspešno varovati in braniti. Vse tozadevne kriminalne strokovne nasvete in navodila daje Ivan T o p 1 i k a r, višji pol. nadzornik v p., Rimska cesta 9. še enkrat: Pačitelji slov. jezika. Prejeli smo: Med dnevnimi novicami Vašegu lista št. 141. se dopisnik opravičeno huduje na okrožnico notranjskega šol. nadzornika glede Vidovega dne. K tej notici dovolite, g. urednik, sledečo opazko: Omenjeno naredbo je razposlal veliki župan s podpisom dvornega svetnika Gangla tudi dolenjskim šolam p j vkrajnih glavarjih. G. svetnik pa je akt po-'ovenll (kako?) iz Osnovne nastave štev. 18. ui tel j slov. jezika v tem slučaju ni toliko notranjski nadzornik, ampak g. dvorni svetnik in slov. pisatelj Gangl. Mogoče je, da res ne zna pravilno slovensko povedali, ali pa bi rad ugodil Pribičeviču. Šolski centralizem ovira hitro uradova-nje. Letošnjo pomlad so okrajni prosvetni referenti (tako se imenujejo poprejšnji nadzorniki) z vso silo pritiskali na šol. upravitelje in krajne šolske svete, da morajo naročiti Osnovno nastavo, češ, kake velike koristi bo ta služb, glasnik prosvetnega ministra za šol. administracijo, da se bo zmanjšalo pisarniško delo in še mnogo drugih dobrot. Toda glej, prav obratno je res. Naredbe mini strstva, ki so tiskane v Osn. nastavi, dobivajo šolske uprave še enkrat cd velikega župana ozir. okrajnih glavarjev navadno po dnevu, ki je določen za poročanja. Umljivo je, da prihaja tudi Nas tava vedno prepozno. To pot je najlepše glede razpisa učit. služb v ljubi j. oblasti. Vsemogočni dr. Pestotnik razpiše službe v Osnovni nastavi s terminom 24. junija. A list nam pride v roke točno 29. junija. To se pravi očitno norce briti iz učiteljstva, pa tudi onih, ki plačujejo oderuško naročnino 150 Din na leto. Ujujevsko učiteljstvo pa molči in hlapčevsko kuliči demokratskim centralistom. Izpit iz stavbenega inžonerstva je položil v Pragi 26. junija starešina »Kreka« g. Lojze Majce iz Ljubljane. Čestitamo! Požar na Breznici. Pretekli torek zjutraj bi nas kmalu zadela velika nesreča. — V Za-breznici je namreč začelo goreti Rakarjevo gospodarsko poslopje. Zažgal je menda domači sinček, ki je slučajno nekje našel vžigalice. Staršev ne zadene nobena krivda. K sreči ni bilo močnega vetra, ker sicer bi bila šla vsa vas in morda še druge. Domača požarna bramba je bila takoj na mestu, kmalu so pritekli tudi gasilci iz Begunj in Lesec, in pod vodstvom domačega načelnika g. župana Iv, Finžgarja se je posrečilo ubraniti bližnja poslopja in ogenj omejiti. Nevarnost pa je bila velika in strah cele fare opravičen. — Tu smo zopet bridko občutili, kako zelo nam je potreben vodovod, kajti vaški vodnjak je bil naenkrat prazen in žene in dekleta so z velikanskim trudom donašale vodo iz drugih vodnjakov. — Vodovod je bil pred vojsko že v načrtu. Med vojsko je nekje obtičal, kakor marsikaj drugega; zdaj pa je zadnji čas, da se izvrši. Zato nujno prosimo našega poslanca g. inž. Dušana Serneca, ki nam je skupno z rajnim Lampetom preskrbel električno luč iz Završnice, da se z vso silo in vnemo začne potegovati za to zadevo, ki mu je že znana, in nam preskrbi tudi prepotrebni vodovod. Grozna nesreča v Zagorju, Ponoči 1. julija okoli 23. se je dogodila na železnem mostu rudniške železnice velika nesreča. Vlak, ki je vozil premog od premogovnega perišča na nakladalnice, je porinil štiri ženske, ki so čistile most, v potok. Padle so najmanj 10 m globoko na kamenje v deročem potoku. Eno so dobili mrtvo, dve težko, eno pa lahko ranjeno. Mrtva je dobila težko rano na glavi, se radi nje onesvestila in je v vodi utonila, ker si ni mogla pomagati. Krivda leži na vodstvu rudnika, ki štedi in uporablja ženske za nočno delo, dasi bi tega ne smelo. Potres. Zavod za meteorologijo in geodi-namiko v Ljubljani (Dvorec) prosi vse one, ki so dne 1. julija 1925 okrog 2.15 začutili potres, da isto javijo omenjenemu zavodu. Vsako dopisovanje je poštnine prosto. Isti potres sta ljubljanska seizmegrafa zaznamovala na daljini 130 km. Znojenj:, nog in neprijeten vonj odstrani SanoJorm. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga »Chemotechna« v Ljubljani, Mestni trg 10 in »Salus« d. d. V Mariboru pa lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20. ir? 5, julija Š Sz Ljubljane. Obisk inozemskih zdravnikov na Gradu-Okrog 6. pop. so obiskail ljubljanski grad ame-rikanski, angleški, nemški in francoski zdravniki na štirih avtomobilih. Pripominjamo, da je magistrat že zjutraj ukazal vse počistiti, izprazniti smetišče in pomesti. Želeti bi bilo, da obiščejo tuji zdravniki še večkrat ljubljanski grad. Nova maše. V nedeljo, 5. julija ob 9 bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani daroval novo sv. mašo preč. P. Ladislav P i n t a r. Govoril mu bo vseučiliški profesor msgr. dr, Josip Ujčič. Na Rožniku bo v nedeljo 5. julija ob 9 sv. maša s pridigo, popoldne ob 5 bodo pete litanije. Obakrat darovanje za cerkev. Ali se res šc. nisi odločil, da greš jutri v Šent Vid na orlovsko prireditev in razstavo dobitkov efeklne loterije na Ljudski dom? Pomisli: Prijeten izlet, v Št. Vidu koncert, sa m- p 1 FRANC BAR, CANJČA&3EVO N. 5 za mt e va 3 te "p o n ud b o i 3 ■anHHKaaNKaBffKB^BHiaKarRSHa^BanKazE vožnja polovična! Vse, kar hočeš in moreš imeti od nedelje, dobiš v nedeljo v Št. Vidu! Zato se odloči, da greš! Z Vodnikovega trga. Pri začetnih delih kanalizacije čez Vodnikov trg so že zadnjič delavci naleteli na človeška preperela okostja. Te dni so podaljšek potegnili skoro do semenišča in komaj meter globoko se nahajajo sledovi starih kosti, rakev v še precej ohranjeni obliki. Okostja in posamezni členi so jako močni, zlasti pa deli čeljusti in kolčnic. Mestnemu fizikatu je bilo poslanih cel zaboj raznih delov okostnjakov in zdravniki so mnenja, da so kosti izredno močne zlasti čeljusti in zobje. Cele lobanje ni bilo nobene, ker je pač pritisk skozi stoletja zmlinčil celo okostje v neznatno plast. Baje je bil na Vodnikovem trgu nekdaj samostan s svojim samostanskim pokopališčem. Kako ohraniti sadni mošt ali vino skozi celo leto brez alkohola v sodih, je zelo važno gospodarsko vprašanje, ki more zanimati vsakogar. Dne 6. julija pride g. U. Eggenberger iz Švice ter bo predaval v pondeljek in torek (obakrat ob 19. uri) v dr. Krekovi gospodinjski šoli (Šelcnburgova ulica 1). Z ozirom na važnost tega problema se vabijo vsi interesenti, da se teh predavanj udeleže. Praktični poskusi se bodo vršili v torek, sredo in četrtek. Vstop vsakomur prost. Udeležbo pa je prijaviti do 18. ure v pondeljek pisarni »Svete Vojske« na Poljanskem nasipu 10, kjer dobi vsak udeleženec brezplačno vstopnico, brez katere vstop ne bo nikomur dovoljen. Znižanje ccn kruhu v Ljubljani. Cene kruhu v Ljubljani so se znižale s 1. julijem t. 1. sledeče: kilogram belega kruha od 7.50 Din na 7 Din, črni kruh od 6.50 Din na 6 Din, rženi kruh od 6.50 Din na 6 Din. Kruh se sme prodajati le v teži 1, pol in četrt kilograma. Prodaja v vsaki drugi teži je nedopustna in kaznjiva. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. Ljubljanski trg je zadnje dni izredno obiskan in nudi zelo pisano izbiro, zlasti kar se tiče zelenjave. Tudi cene so še nekam zmerne. S sadjem je večji križ, zlasti s češnjami. Zadnje deževje jih je skoro popolnoma iinieilo. Zato smo takoj opazili narastek njih cene. Prošnja iz Vodinata. Velika vnema, s katero se izvršujejo popravila cest in hodnikov v mestu, nam daje upanje, da se obračamo tudi mi zapuščeni in pozabljeni prebivalci iz Ravnikarjeve ulice na gospode mestne ge. rente, da vsaj eden izmed njih obrne vsaj eno oko tudi v našo ulico. Ponovno smo že prosili in dvakrat je bilo že sklenjeno v bivšem občinskem svetu, da se napravijo hodniki ob naših hišah. Kako nujno potrebno je to in kako upravičeno jc naše moledovanje, bo uvidel tudi naš magistrat, če se kdo izmed sedaj »odločujočih« potrudi k nam ob kakem nalivu, ko priderc vsa voda iz višje ležeče Ahacljcve ceste in Bohoričeve ulice v našo Ravnikarje vo ulico. Takrat nam voda n runah zalije cesto brez trotoarjev; nam udira v veže in kleti, ter dela ogromno škodo. A mi bi morali imeti »štelcnc«, da bi mogli hodili od seseda do soseda. — Zalo pa res prav lepo prosimo gospode tri gerente, da se nas usrni-lijo ter izvrže ponovni sklep občinskega sveta in nam dado prepotrebne hodnike, saj smo mi radi regulacijo mestu brezplačno odstopili svet pred hišami. Če jc okolica trga Tabora potrebna skrbne ccstne nege, smo je mi še bolj, da bodo hodniki saj malo odvračali od naših hiš vodo, ki pridcrc sem iz navedenih višjih krajev, da je ne more sproti požirati kanal, 2e prav, da cc skrbi za višjo gospedo okrog gledališča, Narodnega doma, Kreditne banke, Delniške tiskarne, ali v Kravji dolini Toda tudi mi vestno plačujemo vse občinske davščine. Če smo pa »nižji« od navedenih, nič za lo, Bodo tudi mnogo nižji stroški za našo ulico, ki je pohlevna, malr, ozka, in sc ne šopiri kot preje našteti kraji. Ampr.k oh. varovali nas škode, jc vseeno dolžnost mcr.tne uprave. Velja?! Popravek. Glede na našo včerajšnjo notico o človeku, ki je na Marijinem trgu sam zahteval od policista, da ga aretira, smo na-prošeni, da popravimo, da dotičnik ni postre-šček, kakor smo pisali, ampak k o m i s i j o -n a r. Čast komur čast! Usmiljenim srcem. Uboga žena, ki jo je vse življenje spremljala nesreča in je. pred štirimi leti popolnoma oslepela ter mora v hudi bedi skrbeti tudi za dva nedorasla otroka, nuiuo prosi dobrosrčne ljudi pomoči v kakoršnikoli obliki. Dobrohotna darila naj se pošljejo na upravo "Slovenca«, kjer so tudi na vpogled dokazila o gori navedenih podatkih. Vprašanje repulacijo rene mleku. Prejeli smo: Z ozirom na članek Mlekarskega društva zn ljubljansko okolico, priobčen v vašem cenjenem listu 2. t. in. pod vzglavjem: »Regulacija cen živil, poljskih in mlečnih pridelkov ter sadja na ljubljanskem trgu vas prosimo, da priobčile sledeče pojasnilo: .Mlekarsko društvo za ljubljansko okolko je priobčilo članek, v katerem na 07, Štev. 45089 ter odloka vrhovnegn ravnateljstvu katastra od 21. junija 1911, štev. 147«, kateri za- »Županska zveza za Slovenijo" je radi ponavljajočih se kršitev občinske avtonomije poslala obema slovenskima velikima županoma naslednjo spomenico: Gospod veliki župan! Poslužujoč se svoje v prvi točki oblastveno odobrenih društvenih pravil zajamčene pravice si dovoljuje odbor »Županske zveze« po sklepu zadnje odborove seje v javne m interesu opozoriti na kvarne posledice, če bo nadzorstvena oblast še nadalje iz nezadostnih razlogov kršila avtonomne pravice občin s tem, da bo razpuščala postavno izvoljene občinske odbore, potem pa brez tehtnega vzroka zavlačevala nove volitve, ki morajo biti po obstoječih postavnih predpisih občinskega reda razpisane v šestih tednih po razpustu. Da je vsako prisilno srcdslvo že ob sebi kvarno za javno moralo iti žali pravni čut ljudstva, o leni ne more biti najmanjšega dvoma, posebno ko ljudstvo dobro ve, po kakšnih zakonitih sredstvih smo segati oblast, preden poseže po zadnjem, to je po razpustu občinskega odbora. Ne prihaja nam na um, da bi branili ali morebiti zagovarjali kakršnekoli nedostatke v uradnem poslovanju občin, če se morda pojavijo tupatani. Izvora temu pa ni iskati v pretvezah, češ, da so slabi občinski odbori. Zakaj naj bodo torej kaznovani le-ti, če morda neuki občinski funkcionar napravi kako pomoto, ne da bi se mu moglo dokazati ali sploh očitali dolozno ravnanje? Toda razpuščenih je bilo mnogo občinskih odborov, no da bi se bila mogla očitati — kaj še dokazati — ne županu, še manj pa občinskemu odboru najmanjša krivda o kakem slabem poslovanju v škodo občini. Zakaj, tega nočemo niti omeniti na tem mestu. Le na eno si dovoljujemo opozoriti. Nas i župani in drugi občinski zastopniki so večinoma priprosti ljudje brez posebnih študij. Če torej ne morejo vzdrževati v občinskih uradih tistega reda, kakršen se zahteva od javnih in državnih uradov, jim tega pač ni zameriti. Pomote se zgode in pogreški se delajo lahko povsod. Zato pa potrebujejo občinski funkcijo-narji pouka, večkratnega in stalnega ter dobrohotnega. Lo na ta način jih bo mogoče vzgajati, ne pa na način, ki krši avtonomijo občin in ubija v ljudstvu zaupanje vanje, ubija pa v njem zaupanje do uprave sploh iu ubija radi tega njegov pravni čut. Rekli smo, da potrebujejo občinski funkcionarji p o u k a. V preteklih lelili ga je delila naša zveza na štiridesetih poučnih tečajih z blagohotno pomočjo takratne državne uprave, ki je dala ua razpolago svoje uradnike ter prevzela na svoj račun tudi ujihove potne stroške. Dovoljujemo si opozoriti, da na svojo prošnjo za predavatelje in kritje stroškov, vložene že v drugi polovici meseca sušca t. 1., še do danes nismo prejeli rešitve. Prosimo Vas, gospod veliki župan, da lila govolite upoštevati v tej spomenici izražene želje. — V Ljubljani, 3. julija 1925. — Za odbor: Ivan Stanovnik, predsednik. Janko Xop. Jeglič, t. č. tajnikov nam. Visoka šola v Milanu. V Milanu nastaja celo mesto študijr (Cittu degli Studi). Vseučilišče je že otvorjeno. Tehnika bo imela dvanajst poslopij; nekatera so že Ugotovljena, tako rektorat in poslopje z velikanskimi risalnimi dvoranami. Poleg tega bodo v mestu študij nameščene tele naprave: polji dobk.i šola, vivinozdravniška šola, šala /a Slu.iirau.jo iu ozdravljenje raka, višie umetniške - ■' botanični vrt itd. Gospodje poslanci! Danes je vlada že drugič presenetila zbornico s predlogom nujnosti. Najprej je predložila zbornici nujen predlog za nujni postopek glede carinske tarife. Komaj je bil rešen ta predmet, že pride g. fin. ministeT z drugim nujnim predlogom, naj se dvanajstinam za mesece avgust, september, oktober in november danes prizna nujnost ter naj se po nujnem in hitrem po stop k u tudi rešijo. Zbornica poslancev ima pravico in ima dolžnost, predno se o tej zahtevi vlade odloči, da razinotriva zahtevo, ter zahteva, da vlada ta svoj predlog obrazloži s stvarnega in tudi političnega stališča. Kakšni so stvarni in kakšni so politični razlogi (Klici na levici. Čujmo, čujmo!), ki so vodili g. fin. ministra, da je prav v tem trenutku predložil zbornici ta dva nujna zakonska predloga, ki naj se v najkrajšem času tudi odglasujeta? Kakšni bi bili stvarni razlogi za to, da zbornica nujno sprejme in da potem hitrem postopanju reši dvanajstine? Stvarni razlog izmed vseh bi bi! ta, ako bi imeli do dotičnega reka, ko bi morale stopiti dvanajstine v veljavo, samo še dva dni časa. (Anton Sušniik: ironično: Hoče izplačati podpore invalidom!) Toda, gospodje, ta razlog, ki bi bil najbolj stvarni razlog, ne stoji. S sedanjimi dvanaj-stinami lahko životarimo, gospodarsko življenje se to ne more imenovati, ampak je to le životarenje — še 6 tednov, ker so sklenjene do 1. avgusta, in šele po 1. avgustu bi nastopile nove. Zakaj hoče tedaj g. fin. minister iz stvarnih razlogov pospešili razpravo o dva najstinah? Kakšni so ti stvarni razlogi, da se \ mu tako mudi? (Dr. Gosar: Mudi se mu v kopališče!) Ja, gospodje, to je pa druga stvar. Mogoče, da se gospodu fin. ministru mudi na odmor. Jaz bi samo želel ,da s tega odmora ne pride več nazaj. (Dr. Gliša Tadič: Jeste li Vi hrišcaniu?) Želim, da ne pride več nazaj v to zbornico kot minister. Glejte, gospodje, stvarnih razlogov ni bilo, Gospod minister, ki tam sedi, je še prej, ko ni bil poslanec, imel prakso in staro navado, kolikor mogoče bežati izven parlamenta in bežati pred razpravo in javno kritiko parlamenta, da bi mu ne bilo treba dajati odgovora za svoja dejanja. (Klici na levici: Tako jo!) Krko se pri nas gospodari. Gospodje, mi že skoro dve leli nismo v tem domu razpravljali o budgetu, o rednem državnem proračunu. Pri nas sc je prav pod tem ministrom uvedla navada, ki jc grda in škodljiva razvada, da se pri nas gospodari z dvanajstinami. Strokovnjaki, ne samo finančni, ampak tudi gospdarski strokovnjaki sploh trde, da jc gospodarstvo z dvanajstinami za vsako državo — čc bi jih sploh kaka druga imela, pc-ebno pa za našo naravnost katastrofalno. Kajti dvanajstine, ki nadomeščajo redni budget, veljajo samo za tri ali štiri mesece, in so narejene na podlagi starega proračuna iz prejšnjega leta ali pa na podlagi proračuna, ki jc star že dve ali tri leta. Med tem časom, ko je bil sestavljen stari proračun — in recimo, da je bil narejen pravilno in ni bil fiktiven, kakor naš proračun, ki nam ga ie predložil sedauji gospod fin. minister, ampak da je slonel na realnih potrebah ljudstva in države in na realnih plačilnih možnostih ljudstva in na realnih davčnih bremenih — so so razmere, kar sc tiče d- -Iir.dkov lin izdatkov temeljito spremenile. Poglejmo samo, koliko so se v tem času spremenile valutne razmere našega denarja. Poleg tega .je pa tudi splošno gospodarsko stanje danes pri nas čisto drugačno, kot je pa bilo pred dvema letoma. Vse to onemogočuje, da bi dvanajstine mogle nadomeščati redni proračun. In še nekaj. Poglejmo razna ministrstva. Vzemimo za vzgled vojno ministrstvo. To mi nistrstvo, ki mora kakor druga gospodariti na podlagi dvanajstin, ki veljajo za tri ali štiri mesece, nabavlja za armado vse potrebne predmete, n. pr. obleko, čevlje itd. Z dvanajstinami — to je slučaj pri vseh ministrstvih, pri vseh resorih — vojno ministrstvo nikdar ne more dobro gospodariti. Kako naj dotični minister in tudi vojni minister o pravem času in po ugodnih cenah nabavi potrebni material v zadostni množini za celo leto? To mu je nemogoče. Ako hi imel letni proračun, bi to lahko storil, tako pa ne more, ker mora kupovati samo z vsotami, ki so mu na razpolago za tri ali štiri mescce. Na ta način se državno gospodarstvo sistematično upropašča. V znamenju diktaturo. To je gospodarski moment, ki govori proti temu, da se pri nas vrši finančno gospodarstvo potom dvanajstin, ki jih je uvedel sedanji fin. minister. Jc pa še drugi globlji in važnejši razlog, ki veliko bolj energično zahteva od nas vseli, da se politika dvanajstin v naši državi enkrat za vselej ukine in spravi s poti. (Klici na levici: Tako je!) Ta razlog je načelni razlog, to je princip parlamentarizma, princip demokracije. No, ta beseda demokracija iti parlamentarizem ... (dr. Kulovec: Beseda parlamentarizem in demokracija jo pri nas samo fraza! Dr. Tadič: Pa kod nas je demokracija!) Prav sedaj smo culi cd tc strani (pokaže prati poslancem vladne večine), na polna usta govoriti o demokraciji in sicer od listo strani, ki jo d- sloj skozi vsi leta, odkar naša država ( l.-loji, govorila o demokraciji, delala pa diklalorično. i Klici na levici: Tako je!) (Medklic iz središča: Moderen princip!) To je moderen princip! Da, demokracija je moderen princip, a ne taka, kot jo imamo pri nas. — Demokracija je princip, parlamen tarizem pa je njen instrument! Parlamentarizem se je začel uvajati v življenje, ko so narodi Evrope nastopili proti absolutizmu. Začel se je izvujati uajprvo na temeljnih človeških življenskih potrebah, ki so se obravnavale pri vsakoletnem proračunu, v parlamentu. Prvotno so imeli parlamenti glavno nalogo, da so razpravljali o letnem proračunu, da so rapravljali splošno in podrobno o ljudskih potrebah in o plačilnih zmožnostih državljanov. Na tej točki bazira tudii še danes povsod v vseh modernih državah parlamentarizem. Toda naš sedanji fin. minister je uspel s pomočjo raznih drugih sil, ki so mu na razpolago, da se ta temeljni princip modernega parlamentarizma in demokracije pri nas ruši in da že dve leti v tem domu nismo imeli prilike, da bi bili v imenu ljudstva razpravljali o tem, kaj država in narod potrebujeta an kako je treba voditi našo gospodarsko socialno, kulturno in narodno-politično delo v tej državi. Gospodje, na ta način, če se vlada na pod lagi pobude gospoda finančnega ministra cd teguje sodelovanju poslancev pri finanonen gospodarstvu, ki ie mogoče samo s pravi'n rednim letnim budgetiranjem, se uvaja ] ri nas volens noles prikrit absolutizem, pr iti kateremu so narodi Evrope in ves civilizinni svet vodili odkrit in energičen boj. (Živaino pritrjevanje in ploskanje na levici.) Ta pra *sa, ki se pri nas uvaia že dve leti, kaže, da naš parlament odgovarja samo v zmislu italijanske besede . parlare«. More pač govoriti, toda nima prilike, da bi sodeloval pri državnem gospodarstvu. Te možnosti nimamo podanci na levici, te možnosti nimate tudi vi od vladne strani. (Odobravanje na levici.) Mnogo vas je gospodov na desni, ki ste nezadovoljni s sedanjo gospodarsko in finančno politi),o v tej državi. Toda niti eden nima poguma estati in zaklicati: Quousque tandem, Catilina, abulere patieniia nostra!) (Medklic iz srediiča: Naš dinar rasle!) Raste, pa le na borzi, a ne v kupovni vrednosti. Sedanja vlada, ki to politiko v.di, dokazuje, da ne stoji več na parlamentarnem terenu, da je prišla izven parlamentarnega terena, na tisti teren, o katerem se je pretekli teden v tej zbornici silno veliko govorilo. Naš zunanji minister gospod Ninčie je v tem domu rekel, da se je ves civilizirani svet zbral v borbi proti metodam in sistemu politike ruske sovjetske diktature. Naša vlada tudi nastopa pot diktature. Kakšna razlika pa je med eno in drugo? Sovjetska ruska diktatura jc diktatura prolotariata. Naša vlada pn vodi oziroma hoče vodili diktaturo enega tlela buržuazije proti velikemu delu srbskega, hrvaškega in slovenskega naroda. (Burno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Kakšna razlika, gospodje, pa naj bo med tema dvema diktaturama? Ako diktatura dela krivice, jih dela ena. kakor druga. Diktatura pa dela krivice, ker je nasilna. Ker pa dela diktatura krivice, mora izginil iz teh le klopi tega doma (pokaže na ministrske klopi) prav tako, kakor ur ra izginili diktatura ruskega boljševizma. Diktatura je negacija demokracije. Na to negativno plališčc se je bila postavila naša vlada. Vsled tega negativnega dejanja je v svojih poslcdicah destruktivna, iu taka politika mora roditi tudi destruktivno sadove. Preti temu moramo iskati zdravilo in to se nam bo moralo posrečiti, ako hočemo ozdraviti razmere v tej državi. Vlada hoče, delati bros kontrole. Rekel sem že, da se vlada izogiblje letnih proračunov in da je to škodljivo iz raznih razlogov, med drugimi tudi rodi tega, ker se hoče i znebiti parlamentarne kontrole in da zaradi tega uporablja rajši veliko bolj komod-na sredstva v gospodarstvu, to so dvanajstine (Franjo Žebot: Nujne dvanajstine!), dvanajstine, o katerih je dokazano, da so škodljive gospodarsko in tudi politično. Toda pri dva-najstinah je mogoča vsaj delna korektura, saj delna poprava krivic, vsaj majhno sodelovanje poslancev, ki jih je ljudstvo izvolilo. Toda, da se izogne tudi tej majhni kontroli, je fin. minister šel, ako ravno ima še (5 tednov časa, in je temu domu predložil nujnost, da poslanci tega doma, poslanci izvoljeni od Srbov, Hrvatov in Slovencev nimajo prilike, da bi korigirali in kontrolirali delo finančnega ministrstva. (Klici na levici: Tako je!) Gospodje, zakaj hoče vlada nujnost'teh dvanajstin? Danes imamo 20. junija in le dvanajstine končajo z dnem 31. julija. Tedaj imamo še 41 dni časa, da sklenemo nove dvanajstine. V 41 dneh bi se ta stvar mogla izvršiti. Ako bo vladna večina pridala na to — o tem ne dvomim, da bo, zakaj mnogi gospodje bodo proti svoji najboljši volji, vesti in vednosti vsled pritiska od zgoraj glasovali za nujnost, čeprav so sami prepričani, da ta nujnost ni potrebna in da je škodljiva, — ako bo torej nujnost vladnega predloga sprejela, poleni bodo te dvanajstine sprejele že prihodnji leden. 27. junija pa preteče tudi tisli rok, ki je po zakonu stavljen verifikacijskemu odboru in lemu parlamentu, da mora maniinle hrvatskih zastopnikov ali verificiran ali uničili. Da se vlada tej dilemi na kak način izogne in dr i oriUobi časa za politično mešelarcnio iu v. Sfran 0. SLOVENEC, dne 4. julija 192\ Štev. 14*<. druge take kupčije, je en razlog, da se te dvanajstine hitro spravijo skoz parlament. Po 27. juniju se pa parlament zapre, poslanci se pošljejo domov na počitnice in potem bo vlada lahko delala tri ali štiri mesece brez parlamenta in brez kontrole. In to ravno gospodje hočejo, ker hočejo sedaj od časa do časa izvajati prikrito ali tudi odkrito diktaturo. (Minister dr. Gregor Žerjav: Kakor vi lani!) Gospod minister dr. Žerjav se je oglasil za menoj in je rekel, ko sem govoril, da bo po 27. juniju imela vlada priliko izvajati na nek način prikrit in deloma tudi odkrit absolutizem : kakor vi lani. Gospodje, o taki primeri pa ni nobenega govora, in sicer radi tega ne, ker je sedanja vlada imela prilike dovolj, da bi bila prinesla pred zbornico redni proračun, med tem ko smo morali mi lansko leto v tistih dveh aH treh mesecih, kolikor smo bili na vladi, pripraviti ves rnate-rijal, a je kljub temu parlament deloval. Vemo pa že iz stare prakse, ko je bila na krmilu pred avgustom lanskega leta sedanja vlada, kateri pripada tudi gospod dr. Žerjav, kaj se pravi diktatura (Dr. Žerjav: Kaj neki?) , Takrat so pokale puške po celi državi, takrat so padale nedolžne žrtve, mnogo človeških življenj je bilo izgubljenih. (Viharni medklici na levici: Trbovlje! Dr. Žerjav je krivcc! — Min. dr. Žerjav: Povejte, kdo je streljal na Orjunaše?) Vprašam gospoda ministra, kdo pa je Orjunaše organiziral? Moralni krivci sede še danes tukaj! Gospodje, ako bodo sedaj dvanajstine na nujen način izglasovane, potem bo vlada imela v tistem trenotku, ko bo spravila dvanajstine skozi parlament, proste roke. In gospodje... (Medklic iz središča: Na izbore!) Gospodje, hočete iti na volitve, toda prej hočete še nekaj drugega napraviti. Vlada hoče na ta način spraviti skozi zakonodajni odbor še nekatere druge zakone, ki naj ji služijo pri izvajanju diktature po 27. juniju. Govorniki so omenili zakon o tisku, omenili so zakon o državnih pravdnikih in sodnikih. In še en tak zakon je, ki ga je vlada proglasila kot nujnega, in to je zakon /a invalide, čeprav bo finančni efekt tega zakona stopil v veljavo šele s 1. januarjem 1926. Ja, gospodje, vlada ve, zakaj to dela. Tudi invalide hoče na ta način zlorabiti, da bo vse primerno urejeno, ko bo treba deliti podpore. Takrat bo vlada vprašala, kdo si in kaj si. (Klici na levici: škandal, sramota!) To vse so priprave za diktaturo. Gospodje, morda je to strankarsko dobro, ampak državniško modro to ni in ljudstvu koristno to ne bo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Protiljudska politika finančnega ministra. Gospodje, stara stvar je tukaj, da se v tem domu, v tej zbornici nikdar ne poslušajo stvarni argumenti. Vedno se od strani opozicije poudarja pri teh, drugih ali tretjih zakonih, ki pridejo v razpravo, naj gospodje od vladne večine dobro premislijo, kaj delajo, kadar sklepajo take zakone. Kajti ost in strupeno želo se lahko obrne tudi proti njim. (Franjo Žebot: Saj se bo!) Toda vladni gospodje so vedno gluhi za te argumente, kajti v sistemu, ki vlada pri nas, ni glavna stvar država, ni glavna stvar državna politika, ni glavna stvar ljudstvo, ampak glavna stvar je strankarska politika. In zato, gospodje, je Dri-61o na podlagi tega sistema, ki ga je uvedel finančni minister s tem, da hoče nujnost za dvanajstine, da imamo v naši državi vsak dan bolj rastočo brezposelnost, vsak dan večjo obremenitev našega naroda po davkih, da naš narod vsak dan bolj propada materijelno in gospodarsko, na drugi strani pa v naši državi po zaslugi take politike rastejo velebanke in njihovi profiti. Gospodje, naj vam povem še nekaj. V prošlih dvanajstinah, ki veljajo še sedaj, je gospod finančni minister v svoji finančni modrosti predlagal tej skupščini, na nujen način seveda kakor sedaj — skupščina je seveda to tudi sprejela — davek na ročno delo. (Andrej Bedjanič: Škandal!) Torej takrat je predlagal 2% čistega zaslužka od ročnega dela. Tema dvema proccntoma je pa treba priračunati še komoro in razne samoupravne doklade, lako da dobimo preko 1% davka od zaslužka od ročnega dela. Gospodje, ako bi bil gospod finančni minister predlagal tukaj progresivni davek od zaslužka, in sicer od eksistenčnega minima do najvišjega zaslužka bančnega direktorja, potem bi bil jaz prvi, ki bi glasoval za to. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Toda bančni direktorji so tega davka prosti. Ubogi in bedni delavni narod, kmetski in delavski, pa mora plačevati davek, ki ga ne plačujejo bankirji. (Franjo Žebot: Sram jih bilo!) Da vidite globokoumnost naše finančne politike, vam povem, da je gospod fin. minister izdal pred kratkim časom navodilo, kako naj se pobira ta davek na ročno delo. Tam so našteti delavci, ki naj plačujejo ta davek. To so poljski delavci, kosci, ženice ild. In veste, kdo naj še plačuje ta <.avek? Dojilje! (Franjo Žebot: Ali vas ni sram?) Gospodje, zdi sc mi, da je taka politika v resnici ne samo malo modra, ampak za državo in njene narode tudi skrajno škodljiva, Škodljiva pa tudi za avloriteto vlade, ki sedi na upravi !e države. (Klici na levici: Tako je!) Zrli se mi, da sedanja vlada in sedanji merodajni gospodje v tej vladi mislijo, da morejo s tem narodom v tej državi početi, kar hočejo. Oni mislijo, da morejo delati po zgledu francoskega Ludvika, ki je rekel: »Mi smo država, za nami pa lahko pride potop!« Potop bo prišel in bo odnesel gospoda finančnega ministra z njegovo politiko in njegovimi dva-najstinami. Danes sem bral v nekem belgraj-skem listu, ne vem ali je bila to »Politika«, »Vreme« ali »Pravda«, da je fin. minister pred padcem. Ako je to res, potem to z veseljem pozdravljamo. Njegov padec je nujen, njegove dvanajstine pa niso nujne. (Viharno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Učiteljski vestnik. BELGRAJSKO UČITELJSTVO ODKLANJA PR1B1ČEVIČEV OSNUTEK ŠOLSKEGA ZAKONA! Dno 25. junija t. 1. je zborovalo belgraj-sko učiteljstvo in razpravljalo o Pribičeviče-vem šolskem projektu. Zborovanje je bilo dobro obiskano in je pokazalo, da kljub tiraniji in korupciji, ki vlada v prosvetnem resoru, še ni zadušena moralna zavest učiteljstva. Proti pričakovanju režimskih poverjenikov in ostalih, ki trgujejo s svojim prepričanjem, so zborovalci manifestirali z ogromno večino opo-zicijonalno razpoloženje proti temu načrtu in se s tem tudi odkrito izrekli proti prosvetni politiki Pribičevičevi. Kar pa je pri tem najvažnejše, je to, da je ta obsodba pala v sredini, ki je pod najbližnjim pritiskom režima in v neposredni odvisnosti od ministra pro-svete in politične osvete, česar pač niso pričakovali z gotove strani. To zborovanje je pokazalo, da je mišljenje onih, ki si domišljajo, da so v stanu ukloniti vse, netočno, ter da starega zvona glas še ni umrl. Prvi je govoril g. M. S t a n k o v i č. Pozival je učiteljstvo, da se dvigne v tem momentu višje in ne gleda samo na svoje osebne in strankarske interese, temveč na splošne in vzajemne interese celokupnega učiteljskega stanu ter na potrebe narodne prosvete. Podal je v kratkih obrisih karakteristiko prosvetne reakcije, dokazal, da Pribičevičev projekt ne odgovarja prosvetnim zahtevam, da uničuje vse dosežene državljanske in uradniške pravico učiteljstva in vse dosedanje stanovske dobrine. Apelira na učiteljsko solidarnost in stanovsko zavest ter dokazuje potrebo združenja moralnega odpora proti najgorši prosvetni reakciji, kakoršne doslej še ni bilo. Proti Stankovičevim izvajanjem so se borili nekateri Pribičevičejanci, med njiim seveda predsednik UJU, ki pa so ostali v veliki manjšini. Predlog g. Stankoviča, s katerim se izreka nezadovoljstvo učiteljstva s prosvetno politiko Pribičeviča, je bil sprejet z ogromno večino. Za predlog Stankovičev so glasovali tudi nekateri učitelji radikali. To poročilo je povzelo in zelo omiljeno po »Slobodnein Narodu«, ki izhaja v Belgra-du. Veseli nas, ker vidimo iz tega poročila, da še nima srbsko učiteljstvo zlomljene hrbtenice. Na drugi strani pa vemo že vnaprej, da bodo UJU-jarji, ki bodo te dni zborovali v Šoštanju, prižigali in vihteli kadilnico g. Pri-bičeviču in njegovim trabantom, četudi postopa z učiteljstvom na način, ki ga doslej še ne poznajo anali učiteljske stanovske zgodovine. -Dopisi. St. Jernej na Dolenjskem. (A d v e n t i s l i.) Zo več dni se klatita po okolici Št. Jerneja dva moža in ponujata ljudem sv. pismo, ki ga je izdala britanska družba. Oznanjata novo vero adventistov in sta pridobila že par privržencev. Shajališče sta imela v ši. Jerneju v hiši g. Recelja iz Inomosta. Po dnevu sta hodila okrog po vaseh, na večer sta prišla pa v St. Jernej k Brudarju, oskrbniku Rec-Ijeve hiše, ki jima jc dajal brano in prenočišče. Ko se je dne 30. junija pred Recljevo hišo zbralo nekaj radovednežev, sta hotela oznanjati svoj »evangelija, pa so jima kratkonialo zabranili in prepovedali, priti še kdaj po takih opravkih v Št. Jernej. Drugi dan so jih videli ljudje, da sta šla proti Mršeči vasi. Prišla pa sta nekje od Semiča, kjer imajo baje adventisti v nekem gradu svoje shajališče. Toliko v vednost, če se zopet kje oglasita. — (S ni r t n a kos a.) Umrl je je dne 1. julija v bolnici v Brežicah Janez Strojin, posestnik in občinski odbornik iz Ostroga pri Št. Jerneju. Pogreb bo v petek popoldne. Naj v miru počiva. — (Konjske dirke in drugo.) Našim liberalcem je bil dopis v »Slovencu- in -»Domoljubu-kakor mrzel tuš. Dolgo časa niso vedeli, kako bi nprali zimorca. Pa so jo le pogrimtali. Dali so pred cerkvijo cJdfcati v vednost tistim, ki dobivajo »Domoljut«« v '/arovžiK (za druge, ki ga dobivajo na svoj aaslo?, ne velja), da je vse laž, kar je bilo v zadnjem »Domoljubu glede dirke povedano. Torej so se javno proglasili za »klerikalce«-. (Hej ga spakal Kdo bi si bil mislil, da more en dopis v Domoljubu«: toliko koristiti SLS, da postane ves odbor slavnega jahalnega društva v ŠI. Jerneju kakor vale, Kune, Brulc, Recelj kar čez noč klerikalen«?! Ker je vse laž, kar je pisal »Domoljub , potem seveda tudi orlovske godbe ni v št. Jerneju. Tudi v tem oziru imajo prav. V nedeljo je ni bilo, ker je igrala na orlovski prireditvi v Stopicati. Kes je tudi, da je Kostanjeviška, ki ji bodo dali 7200 kron, veliko cenejša kot domaČa orlovska za 8000—4000 kron. Žiri. Zirovski pevski zbor priredi v nedeljo 0. julija točno ob H. zvečer v Kal. domu na Dobra-čevi pevski koncert sesloječ iz naslednjih skladb: 1. A. Lajovlc: Ples kralja Matjaža; 2. P. II. Sattner: K polnočnici; 3. K. Adamič: Žrelo žito; 4. Premrl: Poižek; 5. Ocvirk: Moja pomlad; (>. A. Lnjovie: Zacveln roža, tenor koIo s klavirjem; 7. 1'. II. Sattner: Zima je proč; Odlomek iz oratorija »Sumptio-za ženski zbor s klavirjem; 8. Jereb: O kresu, moški zbor; 9. A. Lajovic: Pastirčki; 10. 10. Adamič: Tožba; 11. Jereb: Mesec debeluh; 12. dr. Ktniovec; .laz bi rad rudečili rož; 13. Klemenčič: O poglejte j ptičke; 14. E. Adamič: Nekje v Franciji; 15. E. j Adamič: Tckica teče. — Vse, ki se s .nimajo su i napredek lepega petje, prijazno vabimo. .št. Jr.r pod K umom. (V i d o v d a n s k a proslav a.) Mladina šentjurske ljudske šole jc v so- . boto 27. jun. kaj lepo proslavila Vidov dan v ' slavnostno okrašeni dvorani »Prosvetnega ddru-štvac. Vzpored je bil prav izbran: Deklamacije, petje, dvogovori, govor šol. upravitelja ter spevoigri Venčarica in Letni časi. — V nedeljo, 28. junija so proslavo ponovili po deseti sv. maši. Ob tej priliki so sodelovali tudi tamburaši ter moški in mešani zbor »Prosvetnega društva«. Krška vas. Zadnjič sem obljubil cenjenim čitateljem, da jim sporočim kako bo na Mohorjev-sko nedeljo ob priliki blagoslavljanja naše brizgal-ne. Pa je že zopet smola! Šli smo ozir. poslali smo vprašat domačega g. župnika, čo bi izvršit blagoslov. Itekel je: »Da, samo če nimate plesa na programu!« — Zameril se nam je in obrnili smo se v Leskovec na g. dekana. Pa tudi tu smola! Dejal je g. dekan, da ta zadeva spada v delokrog domačega g. župnika in da je le-ta prav ravnal, če je ta pogoj stavil, kot smo ga omenili. Kam naj se sedaj obrnemo, ne vemo! — Plesa vendar ne moremo pustiti, ker znamo tako elegantno plesati. Pa pomislite, da bi to tudi ne bilo všeč gostilničarjem in tudi občinska blagajna bo ob 100 kron, če ne bo plesa. — Sklep: Rekli bomo, da plesa ne bo in tako dosežemo, da se blagoslov izvrši. Ko je to dovršeno, se pa zavrtimo in ustreženo bo na vse strani. Prosveta. Razstava A. Černigoj. Te dni bo v Jakopičevem paviljonu razstava a lik, risb in grafike A. Čer-nigoja. — Razstava bo trajala od 5. do 19. julija in bo obsegala Cernigojeva impresionistična, eks-presijonistična in kubistična dela, tako da bo tu prvič javnosti na ogled razvoj teh treh stremljenj. Slike bodo urejene tako, da bodo obiskovalci lahko natančno spoznali bistvene razlike med temi stru-jami. Namen razstave ne bo, da se slikar g. Černigoj sam proslavi, marveč, da se obiskovalci zamislijo v sodobne umetnostne probleme ter da bo stik med umetnikom in občinstvom organičen. Kajti umetnost nc služi za uživanje, marveč zn izobrazbo ljudstva ter za razumevanje duševne časovne geometrije. Knjige in revije. Zbornik za umetnostno zgodoTino. Peti letnik slovenske znanstvene revije pomeni v današnjih razmerah mal jubilej. »Zbornik za umetnostno zgodovino«-, ki je vsled požrtvovalnosti svojih sodelavcev in pa vsled naklonjenosti nekaterih zvestih podpornikov pravkar izdal dvojno številko svojega petega letnika, je proslavil ta jubilej s popolnoma novo, zelo okusno opremo. Tiskan je na nio-tan papir z novo radio-antikvo (po načrtu prof. Kleukensa) in prinaša reprodukcije v tekstu, tako da kot enoten tiskarski produkt napravlja izredno ugoden vtis. V prilogi prinaša Groharjevo krajino »Gerajte« v trobarvnem tisku. Vsebina jc zelo mnogovrstna in vsestransko zanimiva. Viktor Ste-ska objavlja članek o ljubljanskih baročnih kiparjih (13 slik), v katerem obravnava dela Cusse, Mi-sleja, Pozza in Contierija; članek bo izhajal v celem letniku. Ob desetletnici smrti srbske slikarke Nadežde Petrovič se spominja F. Mesesnel v biografskem članku (2 sliki) Ažbetove učenke in talentirane tovarišice naših impresijonistov. Voje-slav Mole razpravlja v obširnem članku, katerega bo nadaljeval, stališče zapadnega Balkana v umetnosti srednjega veka. F. Stelfe razčišča v »Epigra-fičnih drobtinatK (0 slik) na podlagi nekaterih srednjeveških letnic in napisov vprašanje postanka fresk in pa historično osebnost stavbarja Andreja iz Loke. Zvezek prinaša še nadaljevanje Kosovih srednjeveških rokopisov ljubljanske licejske knjižnice (1 slika), poročilo o delovanju Umetnoslno-zgodovinskega društva in poročilo konservatorja o Varstvu spomenikov. V kroniki je Maroltova bibliografija, slovstvene recenzije izidorja Cankarja pregled revij in razstav (2 sliki), nekaj nekrologov znamenitih znanstvenikov in umetnikov ter Steskin popis marmornatega tabernaklja v Vipavi (1 slika). Umetnostna topografija Kamniškega okraja, katero zaključi dr. Šteje letes, obsega 3 tiskovne pole z množico slik. Hevija, ki je dostojno zrcalo slovenskega znanstvenega dela, zasluži priznanje in naklonjenost naših izobražencev. Za nenavadno nizko naročnino nudi mnogo užitka in pouka. Naroča se pri upravi v Ljubljani, univerza. »Obče in splošne tizancc za trgovanje z lesom« je izdala v italijanskem prevodu na željo italijanskih trg. zbornic Yougoslave Express Reclame Companv, d. z o. z. v Ljubljani. Prevod jo oskrbel tržaki slovenski odvetnik g. dr. Boris Furlan in bo popolnoma ustrezal vsem zahtevam. Cena knjižici je Din 20. Kralj gora. Edmund About. Poslovenila Kristina Hafner. Ljudska knjižnica, zvezek 20. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 18, vezana Din 30. j Glasba. »Zbori« št. 7 in 8. Za julij in avgust so izšli ■"Zbori« v enem zvezku, zato pa na osmih straneh. Prinašajo tri moške zbore E. Adamiča: Božična, Jezus je majhen in Krški zvonovi, ter St. Premrlov mešani zbor: Večerna. Adamič porablja v vseh treh narodna besedila, ki dihajo prav posebno mi-lobo in nosijo poleg ljubeznive naivnosti skoro pretresljivo prisrčnost. Taki narodni teksti se morejo merili le z najboljšimi ostalimi. V njih Je toliko poezije, toliko moči, da umetnost nikakor ne more iti mimo njih, ne da bi se z njimi okoristila in mnogokrat iudi ozdravila. Saj so te pesmi zrastle na božjem solncu in iz nežne duše. Kakor je treba se ja Adamič približal lej sveti poeziji ž vsem spoštovanjem in je zlasti lepo zapel Božično. Ta in pa »Jezus je majhen« bo^la zelo primerni deli za vse naše resno moške zbore. »Krški zvonovi« bodo pa morali poiskali lista grla, ki so res prav »moška«. Prenirlova »Večerna- ne stavr I tolikšne zahteve na pevce, kakor na zborovodje. | Treba jo bo previdno in prebrisano interpretirati, pa bo uspeh bogato poplačal trud. Naša zborovska produkcija je krenila na nova pota, ki obetajo mnogo. Zlasti je pa važno, da uvideva, da vokalni stavek ne prenese vsega onega, kar prenese instrumentalni. Razvoj mora iti pri prvem sicer v isti smeri, kakor pri drugem, pač pa na popolnoma drug način in tako, kakor jc lo primerno sredstvu, ki izvaja skladbo. Društva store sebi in založništvu dobro delo, če sežejo po tej reviji. j Gledališka umetnost. ; REPERTOIRE GOSTOVANJA ALANOV LJUB-LJANSKEC.A NARODNEGA GLEDALIŠČA V SLOVENIJI. 4. julijo, soboto, v Dravogradu ob 8. uri zvečer ■»Smrtni ples . 4. julija, sobota, v Prcvaljoh ob 8. uri zvečer -Scampolo-. 5. julija, nedelja v Prevaljah ob S. uri zvečer -.>Gol- gola . 5. julija, nedelja, v Guštanju ob 8. uri zvečer »Mladost;. G. julija, ponedeljek, v- sinv. Bistrici ob 8. uri zvečer .Scampolo . 7. julija, torek, v Slovenski Bistrici ob 8. uri zve-čer »Smrtni ples«. 7. julija, torek, v Konjicah ob 8. uri zvečei »Scampolo«. 8. julija, sreda, v Konjicah ob 8. uri zvečer »Faun«. 9. julija, četrtek, v Rogaški Slatini ob 8. uri zvečer »Scampolo«. 10. julija, petek, v Rogaški Slatini ob 8. uri zvečei »Faun« (Rošlinka). 11. julija, sobota, na Vranskem ob 8. uri zvečei »Smrtni ples«. 11. julija, sobota, v Žalcu ob 8. uri zvečer »Scampolo«. 12. julija, nedelja, v Žalcu ob 8. uri zvečer »Faun«. 12. julija, nedelja, na Vranskem ob 3. popoldne »Mladost«. Naznanila. Z voza uradnic in trgovskih nastavljcuk »Krekove prosvete« priredi v nedeljo, 5. julija, izlet na Kum. Peljemo se z jutranjim vlakom ob četrt na 6 do Trbovelj. Po prihodu na Kuni sv. maša. Vse članice in tudi prijatelji društva dobrodošli. — Odbor Meščanska kongrcgai ija pri sv. Jožefu priro di prihodnjo nedeljo 5. t. m. izlet v Mekinje. Odhod iz Ljubljane (gl. kolodvor) ob 7.55 zj. Jožica pri Ljubljani. Pevsko društvo »Zora« na Jožici obvešča p. n. občinstvo, da so napovedana prireditev za dne 5. julija iz tehtnih vzrokov n« more vršiti ter se preloži na poznejši čas. — Odb Medvode. Izletnike in prijatelje gasilstva opozarjamo na ljudsko veselico gasil, društva Preska-Medvode, ki se vrši v nedeljo 5. julija popoldn« na prijaznem vrtu poleg gasil. doma. Sodeluje številni društveni moški pevski zbor. Raznovrstno razvedrilo! Izlet društva »Soče« za nedeljo 5. t. m. s« radi nestalnega vremena preloži na jesenski čas — Odbor. Olepševalno društvo v Rožni dolini. Pripravlja se dvajsetletnica v nedeljo dne 5. julija t. 1 Vrvenje, šumenje in zavest svoje proslave dokazuje izredno gibanje na veseličnem prostoru. Mladina, starina, žemstvo vseh starosti se trudi ves dan in ob ponočnih urah za kolikor mogoče lepo okin-čanje spominskega slavnostnega prostora. Društvo jo hvaležno vsem svojim bratom in sestram, da so se ozirala že od meseca februarja t. 1. na slavnostni dan tega družeta. Vabi se cenjeno občinstvo iz vseh krajev Slovenije na zgodovinsko spominski dan proslave najstarejšega olepševalnega društva cele Jugoslavije, ko se bo prepričalo o vzgojno-socialnem in gospodarskem pomenu društva, k) se zaveda dolžnosti, katero mu nalaga ljubezen do bližnjega, ki je bila, je in bo vrhovna smernica njegovega delovanja! Zadruga krojačov. krojaeic in sorodnih obrto? v Ljubljani opozarja vse zadružnike, da se vrši razdelitev nagrad vajencem, ki so na vajeniški razstavi razstavili najboljša dela, v nedeljo dno 5. julija t. 1. ob 9. uri v dvorani >Mesfnega doma«. Zadružnike vabim, da pridejo polnoštevilno, pošljejo pa tudi vse svojo vajence, predvsem one, ki so se udeležili razstave, k razdelitvi nagrad. —1 Načelnik. Ogled psov. V nedeljo 12. t. m. popoldne ob 14. se vrši ogled psov brakov in jazbečarjev v G raci aru v Belokrajini na vrtu g. Jul. Mazelleta. Poživljajo se belokranjski lovci, da pripeljejo svoja pse na ogled. Psi, ki odgovarjajo plemenskim zna-] deži. Sedaj jih prometu je 12, pa jih bodo vstavili še več. Zračna zveza Trst—Turin. Te dni so se v Milanu sešli zastopniki mest Trsta, Benetk, Pavije, Milana in Turina ter družb Cosulich in S. I. S. A. (it. aeronavtična družba), da se pogodijo v svrbo nove zračne zveze Trst— Benetke—Pavija—Milau—Turin. Nova zveza se otvori meseca septembra t. 1. Kakor zna- no, je na drugi strani zagotovljena zračna zveza Trst—Celovec—Dunaj. Industrializacija telefona v Italiji. S 1. julijem t. 1. so v Italiji zasebne družbe začele prevzemati telefon. Družbe so si v Rimu ustanovile posebno zastopstvo, ki mu načelujc odvetnik Salv. Pugliese. Le-ta je časnikarjem izjavil, da nameravajo družbe stopnjema izvesti obsežen načrt v svrho industrializacije telefona. Novost v poštnem prometu. Poštna uprava na Dunaju namerava olajšati dostavljanje pisem na sledeči način: Vsaka hiša dobi pisemsko skrinjico s tolikimi predali, kolikor je strank v hiši. Cela skrinjica se bo zapirala z glavnimi vralmi, od katerih bo imel ključ le pismonoša, ki bo došla pisma razdelil naslov-ljencem po predalčkih, nato pa skrinjico zaprl. Vsak predalček bo pa imel zase posebna vratca, od katerih bo imela ključ le dotična stranka. Na ta način se prihrani pismonošem mnogo časa in letanja. Javne knjižnice v Združenih državah. V Združenih državah imajo približno 2000 javnih, odnosno javnosti dostopnih knjižnic. Največja knjižnica v Uniji je kongresna knjižnica (Library of Congress) v \Vashingtonu, ki obsega 3,179.104 vezane knjige. Newyork Public Library šteje 2,774.228, Boston P. L. 1,308.041, Chicago P. L. 1,001.200, Brooklyn P. L. 955.705 knjig, knjižnica znanstvene ustanove Smith-sonian Institution v Washinglonu 936.731, Cle-veland P. L. 807.401 itd. V knjižnicah je zaposlenih sedaj 15.300 knjižničarjev. Za knjižničarski poklic je vsega v Z. 1). 17 strokovnih šol. Varnostni znaki za slepce in gluhe. Naravnost neverjetno narasli moderni promet v velikih mestih je največja nevarnost za gluhe in slepe. Na Nemškem so se že dolgo časa pečali s tem vprašanjem in so se slednjič odločili pri slepcih za rumen trak na rokavu s tremi črnimi pikami. Tak ovoj bo tipozoril avtemobilista dosti bolj kakor pa kakšna bro-ša ali znamenje na prsih. Gluhi se pa niso šc ztdinili na noben skupni znak. Svetovno mojstrstvo tobakarjev. Pri Parizu se vrši vsako leto tekmovalno kajenje, imenovano Maratonska tobačna tekma. Enake pipe, enaka količina tobaka za vse, potem pa glej, da boš kolikor mogoče dolgo kadil. Letos so prišli na to tekmo poleg Francozov, Italijanov in Špancev tudi Angleži in Ameri-kanci. Zmagal je neki I.-cnoble, Parižan, član društva »stotih kilogramov« (mož, ki tehtajo nad 100 kg). Pipa mu je gorela neprestano 51 minut in ll3/. sekund. Stoletnica železnice. Stoletnico železnice so praznovali ?e leta 1916 in jo bodo praznovali tudi leta 1929. To je pač tako, kaj vza-i memo za stoletnico. Nekateri mislijo prve po-, skuse s stroji, drugi pa na čas, ko je začel obratovati prvi potniški vlak. Vrne« je pa vse polno stopenj. Angleži so se odločili za leto 1925. V Londonu zboruje sedaj mednarodna železniška konferenca in so se podali zastopniki 32 držav ta teden v Darlington. Na 32 km km dolgi progi med tem mestom in Stockto-nom je Stephcnson leta 1825 -vozil s prvim • vlakom; vlak je imel lokomotivo ter 34 potniških in tovornih voz. Zlata najdišča. Pred dvema letoma so .ob reki Lupa v Livingstonovih gorah, med jezeroma Tanganjika in Njasa, odkrili zlate poljane. Takrat se za one kraje nihče zmenil ni, danes je pa že 15.000 tisoč ljudi tam, ki iščejo v zemlji novo srečo. V Kielu na Nemškem so ustanovili zavod za telesne vaje in so združili v njeni vse tozadevne naprave in prireditve vsega mesta. Kelti in Rimljani so bivali na gosto tudi v dolini reke Moselle. Tik ob rimski cesti so dobili blizu Triera sedaj en meter debel zid rimske barake, ki je bila 27 m dolga in 24 m široka. Tujci na Francoskem, Nekdanji angleški zakladni kancelar Home je izračunil, da za-pravijo Amerikanci in Angleži med tremi poletnimi meseci na Franooskem na dan en milijon funtov, skupaj 100 milijonov. Niso pa všteti izdatki ob Rivieri, kjer traja sezija dosti dalje. Lov za avtomobilom. Policist na boulc-vardu Scbastopol v Parizu je aretiral avtomobil, kar vidimo sicer le v kinu. Neki avto jc vozil prehitro, policist je dal s piščalko znamenje, da mora bolj počasi voziti. V avtomobilu sta sedela gospa in gospod. Šofer sc za piščalko ni zmenil in je drvil naprej. Takoj se jc vscdel policist v drug avtomobil in jc začel prvega loviti, nakar je ta šc bolj hitel. Med lovom jc ustrelil policist v pnevmatiko bežečega avtomobila in ga jc prisilil, da se jc ustavil. Ker sta onadva v avtu šc zmerjala zraven, ju jc policist aretiral. Prva ruska zračna pošta v Parizu. Prvič jc pristala ruska zračna pošta na letališču lc Bourgct v Parizu. Iz Moskve čez Kjoeben-havn do Amsterdama jo jc pripeljal ruski aeroplan, od tam v Pariz pa francoski. Nasproti dosedanji pošti pomeni nova zveza prihranek 36 ur. Japonsko pravo je poznalo doslej samo pravico moškega, da je zahteval ločitev zakona. Sedaj je najvišja sodna komisija priporočila isto pravico tudi za ženske, čc jc moški kriv. Morskih psov ali tjuljenjev Je zmeraj manj. Zato so sc prizadeti krogi obrnili na severoameriško vlado, naj pošije ekspedicijo gor na sever v svrho ugotovitve, ali so morski psi izumrli ali pa so samo svoja bivališča Spremenili. Žensko truplo v kovčegu. V Genovi je v zadnjem času odprl svojo agencijo 30letni Antonio Grcgori. Sam jc stanoval pri neki gospej Marcenari. Le-ta mu je za 1. julij sobo odpovedala. Dne 27. junija je pa pri pospravljanju sobe opazila, da pronica iz Gregorijc-vega kovčega kri. Poklicala jc policijo, ki je kovčeg odprla in našla v njem golo truplo 351etnc ženske s prerezanim vratom. V umor-jenki so spoznali Valerijo Bruno, ženo potovalnega nadzornika družbe Vacum Oil Com-pany — Josipa Benvenuta, ki so jo žc nekaj dni pogrešali in iskali. Gregori, ki je bil na vseh straneh zadolžen, je bil Benvenutijcvo zvabil v svoje stanovanje in jo umoril zato, da se je polastil njenih dragocenosti. Za te dragocenosti jc dobil boriii 1000 lir in s temi je kupil solnčnik in nekaj drugih darov za svojo nevesto, ki je bila v njegovi pisarni nastavljena kot strojepiska. Stališče ameriških delavskih voditeljev napram prohibiciji. »Christian Science Monitor« poroča, da jc med voditelji delavskega gibanja opažati vedno bolj prijazno stališče napram prohibiciji. Mr. J. Lee (Kentucky) pravi: »Po mojem opazovanju med delavskimi sloji jc prohibicija zakon, ki jc naredil na delavstvo velik vtis. Čas je žc, da je ameriška delavska zveza, politiko vina in piva zapustila.« Podobne izjave sta podala tudi Mr. J. W. Kline in Victor S. Purdy. Zveza telegrafistov se je izrekla proti vsaki olajšavi prohibicijc. Predsednik delavske zveze v Kolumbiji, Mr. Cain, pravi: »Prebivalstvo države Ohio bo z vsemi silami delalo za izvedbo zakona.« Predsednica ženske zveze v Chicago kakor tudi mnogo drugih odličnih voditeljev se je izrazilo podobno. Zakon o preskrbi mladostnih in pijancev iz navade v Švici. Pretekli mesec so sprejeli volivni upravičenci kantona Curih zakon, ki določa preskrbo mladostnih in pijancev iz navade. Zakon pomeni v socialni zakonodaji dober korak naprej in jc tudi iz stališča proti-alkoholncga boja zanimiv; predvideva sledeče: 1. Pred prisilno nastavitvijo v zavodu se dotična oseba uradno posvari ter sc ji ob- enem dajo navodila za korektno obnašanje. 2. Prisilna nastanitev v zavodu sc lahko od-godi ter da dotičniku doba od 1 do 5 let za poboljšanje. Ako se v tem času dobro obnaša, se prisilna nastanitev opusti; če se pa ne ravna po navodilih, se ista izvede, 3, Nepoboljšljivi se lahko stalno nastanijo v zavodu, istotako neozdravljivi pijanci. 4. V vseh kantonalnih vzgajališčih in prcskrbovališčih jc davanje opojnih pijač prepovedano. Najlepša avtomobilska cesta na svetu. V Zedinjenih državah grade veliko cesto, ki se bo imenovala »Lincoln Higli\vayc. Cesta bi spajala Hudsonski zaliv z Zlatim zalivom na Tihem oceanu. Cesta lio dolga 2800 milj in bo vsa betoni rana. Stroški znašajo 700 miljonov dolarjev. To svoto so plačale občine in posamezno države, ki jih nova cesta veže. Nedograjenih je še 300 milj nove ceste, to delo pa bodo končali letos. Razkrinkana jerihovska trobenta v italijanskem parlamentu. Ko je te dni fašistovska večina v italijanskem parlamentu izglasovala Iri zakone, ki odpravljajo zadujo sled svobode iu parlamentarizma: zakon o vladni pravici, da izdaja pravue določbe, kadar in kakor ao-če, zakon o odpuščanju državnih uradnikov, ki niso fašisti in končno tiskovni zakon — je bila deležna najvišje Mussolinijeve pohvale iii vse je bilo zidane volje. Ta trenutek so hoteli izkoristiti radovedni poslanci, da bi končno vendar slišali novo oglušujočo električno napravo — nekako jerihovsko trobento, ki naj bi v skrajni sili opoziciji zaprla sapo. Doslej se zbornični predsednik te naprave še ni nikoli poslužil. Sedaj so torej poslanci obkolili Casertana in ga prosili, naj jim da slišati silno trobento. Tudi Mussolini je smeje se namignil predsedniku, naj prošnjam ugodi. Toda predsednik je odmajal z glavo in vstal, da odide. Tedaj je pristopil poslanec Buttafuocchi in pritisnil na tajnostni gumb. Po dvorani se je oglasil — ponižen električni zvonček! Poslanci so butili v krohot. Zbornični predsednik jih je bil z »jerihovsko trobento pošteno potegni). Na konju čez ocean. Američanka Dorothy Wciman trpi zmeraj na morski bolezni, kadarkoli sc pelje po morju. Dala si je napraviti sedaj umetnega konja; iu ko sc pelje iz Ame rike v Evropo, jaha na konju, ki se ravno tako ziblje kakor naravni kon j. ali pa loži v postelji. Tako se obvaruje morske bolezni. Možgani Anatoia France-a. Možgani nedavno umrlega Anr.to!a Francc-a so tehtali 1017 gramov, torej veliko pod normalom, ki je okoli 1350 gramov. Pač pa so bili možgani zelo in globoko zavili. Isti pojav so opazovali pri možganih Gambctta. Najstarejši lavorjev grm na Francoskcm sc jc sedaj posušit. Bil jc iz časov kralja Lu-dovika XIV., ki je poslal grm maršalu Turcnnc v spomin na njegove zmage. Neki kipar bo les grma izrezljal in napravil majhen kip maršala za vojni muzej invalidov. Oricnt-ekspres iz Pariza vozi sedaj 14 ur manj kakor pred mesecem dni. Vodno lepše. V ladjedelnici Portsmouth v Severni Ameriki so začeli zgradbo prvega ameriškega pedmornika, ki polaga mine. Vse bo cisto novo moderno urejeno, vse iznajdbe bodo izkoriščene. Stal bo pa ta prijatelj človeštva en milijon funtov t. j. 300 milijonov dinarjev. Ubogo človeštvo! Drugod ie šc hujše. V bližini glavnega japonskega mesta Tokio so dobili na tiru železnice 50 Korejancev, lil: pred prihodom vlaki1. Vlegli so se tja, da bi jih vlak povozil. Pri zaslišanju so izpovedali, da jih je tvrdka, kjer so delali goljufala in da so v znak protesta hoteli prostovoljno iti v smrt. Rili so popolnoma brez moči, tako so bili lačni. ffai 13 Otroka kapitani Q , (Potovanje okoli svela.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. »Škotijai je bila z ozirom na svojo veličastno postavo res lahko ponosna in je mogla po pravici rot i sDuncanm poleg sebe: Ti lupina, kaj boš neki ti! Pa vendar je bilo vse zanimanje osredotočeno na jahto lorda Glenarvana in se je večalo od dne do dne. Dan odhoda se je bližal. John Mangles se je bil res izkazal. Mesec dni po poskusnih vožnjah v eolskem zalivu je bil »Duncan« opremljen, založen z vsem porebnim, pripravljen, da odplove. Odhod je bil rioločen za 25. dan meseca avgusta, tako da bi prišla ladja proti začetku pomladi v južne kraje. Odkar je postal načrt lorda Glenarvana znan širši javnosti, so ga najrazličnejši ljudje dan na dan svarili in opozarjali na težavnosti in nevarnosti take vožnje; lord Edvard se je za take in enake opazke presneto malo menil, pripravljal se jc rajo, da ukrene vse potrebno in zapusti svoj Malcolm-Castle. Sicer pa jc treba priznati, da so ga mnogi svarilci odkrito občudovali. Tudi javno mnenje se je postavilo na Glenarvanovo stran. Vsi listi, razen vladi prijaznih, so pozdravljali z navdušenjem velikodušno podjetje In enoglasno obsojali postopanje admiralitete. Pa naj bo tako ali tako, lord Glenarven se je zmenil toliko za hvalo ko za grajo: delal je, kar mu je velevala vest, za vse drugo se je brigal malo ali pa nič. '24. avgusta so zapustili Glcnarvnn, ladv Helena, major Mac^Nabbs, Mary in Robert Grant, g. OlbineU, ladijski kuhar, iu njegova žena, gospa Olbineltova, ki streže gospe Heleni, grad Malcolm. potem ko so se genljivo poslovili od vsega služabništva. Par ur nato so že bili na krovu. Glasgo\vsko prebivalstvo ni skrivalo svojih siinpalij in svojega občudovanja /a gospo Heleno, mlado, pogumno ženo, ki se odpoveduje zabavam bogataškega življenja, da pohiti na pomoč nesrečnežem. Prostori lorda Glenarvana I<' gospe Helene so zavzemali vso zadnjo stran »Duncanovc ; vsega skupaj sta imela dvoje spalnic, salon in dvoje kabinetov, potem je bila skupna štirioglata veža, okrog katere se je vrstilo šest kabin; pet jih je imelo Mary in Robert Grant, gospod in gospa Olbinettova in major Mac Nabbs. John Manglesova in Tom Austinova kabina sta gledali na gorenji krov. Posadko so nastanili v podpalubju in še prav udobno, ker ladja ni imela drugega tovora kot kurivo, živež in orožje. John Mangles je imel torej dovolj prostora na razpolago, ko je pripravljal stanovanja, in ga je tudi spretno izrabil. Duncan bi moral odpluti v noči od 24. na 25. avgusta, pri oseki ob treh zjutraj. Prej pa so bili Glasgo\včani še priče genljivega prizora. Ob osmih zvečer so so podali Glenarvan in goslje, vsa posadka od kurjača do kapitana, vsi, ki se udeleže tega požrtvovalnega popotovanja, z ladje v cerkev svetega Munga, staro glasgowsko stolnico. Starodavna cerkev, ki je ostala nepoškodooana skozi toliko stoletij, ki jc kljubovala vseh viharjem reformacije in ki jo jc iako čudovito popisal Walter Scott, jc objela r svojimi ogromnimi oboki potnike in posadko. ; '.'remna množica jih jc spremljala. V glavni ladji, kjer je grobov ko na pokopališču, jc zaprosil preča-siiti gospod Morlon za božji blagoslov in izročil Dun-cana božjemu varstvu. V lom trenutku je povzdignila Mary Grantova svoj glas. Prosila jc za svojo dobrol- ooravka s nike in pretakala pred oltarjem Gospodovim solze hvaležnosti. Nato sc je vsa družba, globoko ganjena, vrnila na krov. John Mangles in posadka so imeli _____ . poslednjimi pripravami. O polnoči so zakurili kotle; kapitan ic zapovedal, na,t hilro nalagajo na ogenj, in kmalu so se mešali črni oblaki diina med jutranje meglice. Skrbno so povezali ; Duncanova . jadra in jih zakrili s platnenim ovojem, ki jih ščiti, da jih dim ne zamaže. Veter je pihal namreč od jugo-zapada, .iadra bi torej prav nič ne pomagala. • Ob dveh se je začel Duncan stresali pod pritiskom kotlov; manometer jc kazal napetost štirih atmosfer; para sika pri zaklopkah; plima jc dosegla višek; prvi svit že kaže ovinke, ki jih dela reka Clyde med svetilniki in pečinami; signalne luči žc medlijo v svitu prvega dneva. Treba jc odpotovati. John Mangles obvesti lorda Glenarvana, ki se takoj poda na mostič. Oseka je začela nastopali; ; Duncan je zabrliz-gal, da jc šlo skozi ušesa, dvignil sidro in se kmalu izmolal izmed sosednjih ladij; vijak jc začel delovali in gnal jahto v rečni kanal. John ni vzel vodnika, ker je poznal sam neverjetno dobro vse prebode na Clydi. Noben strokovnjak bi ga v tem nc posekal. Jahta so giblje na njegova znamenja: z levico ukazuje stroju, z desnico krmilu, vso molče in samozavestno. Kmalu so se umaknile zadnje tovarne, vilam, ki so raztresene po obrežnih gričkih, mestni hrup je pojemal v daljavi. Uro pozneje jc plul »Duncanc tik ob dumbar-lonskih pečinah, dve uri potem je bil v clydskem zalivu. Ob šestih zjutraj je zavil okrog eantyrskega rliča, zapustil Severni preliv in krenil "n \isoko moriti. O <£3 C)w*4 «s u ■ M a >NI £ I I o S-. , —, -—N O rs £ S' C M O S* o SL .2, --- a ~ ■S, oT > O? O O JS c S 5 »mi > <1> o 77. n — c o sr^i r e1 a = o ČL W5 iS « <5 tu S 8-5 r* « ■a g 131 .2, S Sfran LOVENEC, JulIJTim Stev. 147. Gospodarstvo. Poštna hranilnica in kreditno zadružništvo. Po čl. 34., točka 2 zakona o poštno-hra-nilnem prometu z dne 30. novembra 1921 (Službene Novine, br. 77, od 6. aprila 1922) se ima denar, ki ga prejema poštna hranilni-e av hranilnem ali čekovnem prometu, kakor tudi druge glavnice, kar jih je odveč, nalagati pri dobro fundiranih zadružnih in nezadruž-nih denarnih zavodih, ki so protokolirani v kraljevini. V pravilniku z dne 1. marca 1923 o plo-donosnem nalaganju preostajajoče gotovine poštne hranilnice (Službene Novine, št. £100, od 5. maja 1922), se je pojem zadružnega denarnega zavoda vezal tudi na pogoj, da opravlja bančne posle na tuj in svoj račun. S to omejitvijo se je izključilo od nalaganja razpoložljive gotovine poštne hranilnice vse slovenske kreditne zadruge, ustanovljene na podlagi zadružnega zakona iz leta 1873., ker se samo v zelo redkih primerih bavijo z bančnimi posli, a še takrat le v omejenem obsegu na primer z inkasom menic itd. Pa tudi one redke zadruge, ki se smejo po svojih pravilih ba-viti z bančnimi posli, se ne morejo okoristiti z ugodnostmi zakona o poštno-hranilnem prometu, ker jim določilo čl. 5., št. 5. pravilnika onemogočuje, da prosijo za kredit pri poštni hranilnici. tV tem členu stavljenega pogoja, da mora znašati vplačana glavnica zavoda, ki prosi za kredit, z bilanciranimi rezervami najmanj 2 milijona dinarjev, zadruge z redkimi izjemami, namreč ne morejo izpolniti. Kreditno zadružništvo je v Slov«m'ji jako razvito. Skoro vsaka večja občina ima svojo posojilnico m hranilnico. .Vse te zadruge so pri nas velikega pomena, ne samo z gospodarskega vidika, ker pospešujejo gmotni napredek svojih članov, ampak tudi zaradi njihovega vzgojnega delovanja, ker navajajo malega človeka k marljivosti in štedljivosti, v slučaju potrebe mu pa dajejo kredit po kolikor mogoče nizki obrestni meri. Naše ljudstvo v polni meri zaupa zadružni kreditni organizaciji in se jo je navadilo posluževati pri nalaganju svojih prihrankov. .Vsled tega je kreditno zadružništvo mnogo pripomoglo do tega, da pri nas tudi gospodarsko manj verzira-ni krogi plodonosno nalagajo svojo razpoložljivo gotovino. >Vse kreditne zadruge poslujejo pod vodstvom svojih revizijskah zadrug v Ljubljani, Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Zadružne zveze v Ljubljani in Zadružne zveze v Celju, ki so vse včlanjene v glavnem zadružnem savezu v Belgradu, vzorno in solidno za prospeh narodnega gospodarstva. Svojega namena niso mogle vedno v polnem obsegu dosezati edino zaradi tega, ker jim je primanjkovalo za kredite, ki se dovoljujejo samo proti vsem varnostnim kavtelam, potrebne gotovine. Spričo tega položaja je Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naprosila merodaj-ne faktorje, da se pravilnik za plodonosno nalaganje imovine v toliko izpremeni, da bo mogoče tudi kreditpim zadrugam, ki nudijo polom Zvez v katerikoli obliki polno varnost za naložbe poštne hranilnice, okoristiti se z ugodnostmi, katere jim priznava zakon o poštno-hranilnem prometu. Kakor doznavamo, je nadzorstveni svet poštne hranilnice na svoji seji dne 24. junija t. 1. zbornično spomenico vsestransko premo-trival in sklenil, da se bodo izvajanja spomenice upoštevala pri prvi izpremembi pravilnika poštne hranilnice. (Trgovski list.) • • # Važno za mizarska podjetja. Trgovska ia obrtniška zbornica opozarja, da bo komanda V. armijske oblasti v Nišu nabavila za svojo uporabo večjo količino pisarniškega pohištva od najfinejše do najpriprostejše vrste. Produ-centi in trgovci te stroke se pozivajo, da vpo-šljejo svoje kataloge in cenovnike pisarniškega, salonskega in sobnega pohištva iz trdega in mehkega lesa gori navedeni komandi. Pri določanju cene se mora določiti in vračunati ceno s prodajo franko vagon železniška postaja Niš in plačanje 4 in pol odstotkov za državne takse in davke. Popust železniške tarife za prevoz preko Sušaka. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani nam sporoča, da je 30 odstotno znižanje železniške tarife, katero je odobrilo pro-meino ministrstvo z odlokom z dne 23. februarja 1925, MS br. 3473 za čas od 1. marca do 30. junija 1925, bilo včeraj podaljšano za en mesec, to je do konca meseca julija. Prevoz inozemskega premoga. Prometno ministrstvo je izdalo te dni vsem železniškim ravnateljstvom brzojavna navodila glede prevoza inozemskega premoga. Po teh navodilih se vsi kontingenti premoga iz inozemstva za plinarne, tvornice kemičnih izdelkov in topilnice raznih rud tarifirajo po starem tarifu. Obenem so označene tudi iztovorne postaje za ta premog, in sicer v Sloveniji: Dobrava, Dravograd-Meža, Jesenice, Litija, Ljubljana, Maribor, Prevalje, Celje in Štore. Za kontrolo, da se premog ne bo prodajal drugim, sta dva predpisa: Na tovornem lis&i mora biti označeno: >po naročilu za lastni porabo podjetja«; drugič pa se daje prometnemu ministrstvu ozir. njegovim organom pravico, da morajo ob vsakem času vršiti pregled poslovnih knjig podjetij, da vidijo, v koliko se inozemski premog stvarno uporablja za pogon v njih. Tržaška trgovina z lesom in Jugoslavija. Iz tržaške pristaniške statistike posnemamo, da je znašal uvoz lesa v tržaško pristanišče po železnici lani 246.969 ton (leta 1923. 202 tisoč 902 toni); od tega je prišlo lani iz Jugoslavije 97.084 ton ali 39.3 odstotke (v letu 1923. 116.181; ton ali 57.3 odstotkov), iz Avstrije 86.414 ton ali 35 odstotkov (v letu 1923. 45.715 ton ali 22 in pol odstotka) in iz Češkoslovaško 29.797 tou ali 12.1 odstotkov ( v letu 1923. 9994 ton ali 4.9 odstotkov). Iz teh številk je razvidno naraščanje avstrijskega in češkoslovaškega dovoza v Trst, medtem ko je bil lani dovoz iz Jugoslavije manji za 17 odstotkov od onega v letu 1923. Italijani pripisujejo to konkurenci Sušaka. Izvoz lesa skozi Trst je zelo važen za italijansko plačilno bilanco. Iz zaledja uvoženi les se plača večinoma v nizki valuti, naprej pa se prodaja v inozemstvo v visoki valuti, iz česar izhaja znaten dobiček za italijansko plačilno bilanco ne glede na to, da se daje tu zaslužek italijanskim železnicam in parobrodnim družbam. Graški velesejem. Jesenski velesejem v Gradcu se bo vršil letos od 29. avgusta do 6. septembra Ravnateljstvo avstrijskih zveznih železnic je dovolilo za udeležence velesejma tako popust na tovornih tarifah, kakor tudi 25 odstotno znižanje osebnih tarifov na vseh železnicah. Natančnejše informacije dobijo interesenti v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice, kjer so tudi pripravnice za udeležbo na tem sejmu na razpolago. Izvoz lesa in lesnih izdelkov iz Avstrije. V prvih 3 mesecih t. 1. je Avstrija po uradni statistiki izvozila 440.000 ton lesa in lesnih produktov napram 230.000 tonam v prvem tromesečju lani. Sladkorna pesa v Evropi. Po najnovejši statistiki F. O. Licbta je posajeno s sladkorno peso (v ha): v Rusiji 440.000 (+ 28.3 odstotkov več kakor lani), v Nemčiji 380.000 (+ 8.3 odstotkov), v Češkoslovaški 304.000 (+ 0.3 odstotkov), v Franciji 190.000 (— 2.9 odstotkov), v Poljski 169.000 (+ 0.4 odstotkov), v Belgiji 72.000 (— L10.7 odstotkov), v Ogrski 66.000 (— 10.7 odstotkov), v Holandiji 65.000 (— 8.4 odstotkov), v Romuniji 61.500 (+ 14.5 odstotkov), v Italiji 60.000 (— 55.8 odstotkov), v Jugoslaviji 35.000 ha (36.4 odstotkov manj kakor lani!) in v Avstriji 20.600 ha (+ 10.8 odstotkov); skupaj v celi Evropi 2,072.006 ha (0.5 odstotkov več kakor lani). Napram zadnji cenitvi z dne 29. maja t. 1. se je posajena površina povečala za 23.000 ha. BORZA. Dne 3. julija 1925. DENAR. Zajrreb. 13.5750-13.7250, Italija 2.05-2.0« (1.9070—1.9370), London 277.80- 280.60 (275.20— 278.20), Newyork 56.80—57.60 (56.60—57.10), Praga 1.G930—1.7130 (1.6780—1.7020), Dunaj 8.01—8.13 (7.9550-8.0750), Curih 11.09—11.19 (10.99—11.00), Amsterdam 23—23.30. Curili. Belgrad 9.05 (9.10), Pežta 0.007250 (0.007250), Berlin 1.2270 (1.2260), Italija 18.15 (17.30), London 25.05 (25.0450), Ne\vyork 515.50 (515.1250), Pariz 24.10 (23.15), Praga 15.2450 (15.25), Dunaj 72.62 (72.55), Bukarešt 2.3750 (2.3750), Sofija 3.7250 (3.70). Dunaj. Belgrad 1237, Kodanj 14605, Ixiik1od 3449, Milan 2501, Newyork 50935, Pariz 3330, Varšava 13575. — Valute: dolarji 70610, angleški funt 16H15, francoski frank 3442, lira 2505, dinar 128350, češkoslovaška krona 21005. Praga. Lira 119.25, Pariz 159.25, London 146.10, Newyork 22.75, Belgrad 59. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 62.50 den.,. Vojna odškodnina 230 den., Celjska posoj. 200 co 205, Ljublj. kreditna 225—265, Merkantilna zaklj. 101. Praštediona 800—804, Kreditni zavod 175 do 185, Strojne tovarne 135 bi., Trbovlje 297—320, Vevče 100—111, Stavbna družba 265—280, 4 in pol odstot. zastavni listi 20 den., 4 in pol odstot. kom. zadolžnice 20 den. Zagreb. Hrv. Eskomptna 103—104, Kreditna, Zagreb 101—105, Hipotekama, Zagreb 56—57, Ju-gobanka 98—100, Praštediona 800—805, Slavonska 67—70, Lj. kred. bk. Ljubljana 235—255, Eks-ploatacija 27—28, Šcčerana 474.75, Gutman 330, Slavonija 39—10, Trbovlje 300—310, Vevče 100.10, 7 odstot. drž. invest. pos. 65, Vojna odškodnina 238. Dunaj. Zivnostenska banka 606, Alpine 307.900, Greinitz 138, Kranjska industrijska družba —, Trboveljska družba 447, Hrvatska eskomptna banka 125, Leykam 150, Jugoslovanska banka —, Hrv.-slav. dež. hip. banka 68, Avstrijske tvornice za dušik —, Gutman, 470, Mundus 920, Slavex —, Slavonija 507. BLAGO. Ljubljana. Les: Zaboji z.n slive: 22}4, fco nakl. post 5.50 bi., 25 7.50 bi., 30 11 bi., 33 11.50 bi.; deske 20 in 25 mm, inonte, fco meja 520 bi.; oglje, Ia, viluno, fco meja 96 bi. — Žito in poljski pridelki: pšenica Rosafe, fco Postojna trans. 400 bi.; koruza sremska, fco nakl. postaja 185 bi., koruza defektua, po vzorcu, pariteta Ljubljana 170 bi.; krompir, novi, fco štaj. postaja 135 bL Eksekutivna prodaja: Trami po noti: dolžine: deb. 4m 5m 6 m 7 in 8 m 9 m 10 m 11 j 3/3 300 3/4 300 5 2 75 15 — - — 75 15 — — — 4/4 300 200 100 30 15 — 4/5 250 250 150 50 25 — 5/6 150 250 200 70 30 15 50 40 30 20 5 80 40 40 30 3)1 60 40 40 30 15 7 8 8 10 5 3 fco nakladalna postaja 360 kub. m 215—260, zaklj. 245. 5/7 6/7 6/8 7/9 40 40 100 40 10 3 3 3 3 2 1 Zahvala. UNDERWOC9 Prostovoljno gasilno društvo na Verdu se tem potoni najuljudneje zahvaljuje cenj. občinstvu za številen obisk vrtne veselice kljub slabemu vremenu, zlasti cenj. damam in gospodičnam iz Verda za njih naklonjenost do društva, katero so ia-kazale pri sodelovanju vrtne veselice na dan 14. junija 1925. — Na Verdu, dne 28. junija 1925. —< slavnostno okrašeni dvorani »Prosvetnega dru-šušteršič, načelnik; Ivan Rosenvvirth, tajnik. pri tud. Baraga, Ljubljana Selenburgova uL O/l. Telefon štev. 9SO. ©OD MAE. Vsaka drobna vrstica E»in 1'50 ali vsoka beseda SO par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 Sprejme se UČENKA dobrih, poštenih krščanskih staršev (nad 14 let stara, i 5 razredi ljudske šole), v trgovino z mešanim blagom. Vstop takoj. - Ponudbe na opravo »Slovenca« pod šifro: »Učenka« štev. 4322. Pridna in poštena kuharica dotii dobro, stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4332. PRIKROJEVALKO, direktrice za izdelovalnico perila, ženskega in moškega jsamo prvovrstno moč), se išče. - Ponudbe na upravo (ista pod: »Perilo« št. 4094. Mladenka išče mesta VZGOJITELJICE ali domače učiteljice. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Maturantinja« 4269. Kuharica »rednjc starosti, išče službe v župnišče aH h kaki boljši krščanski družini. Naslov v upravi lista pod štev. 4263. Učenka (SČe na deželi v kaki večji trgovini mesto za učenje. Stara je 16 let, močna ter že nekoliko vajena. Naslov v upravi pod št. 4162. STANOVANJE t eno sobo in kuhinjo išče mirna stranka brez otrok. Plača do 400 Din mesečno. Ponudbe fia upravo lista pod: »Mirna stranka« 4J18. Proda se dobro ohranjen pjetilni stroj štev. 8. Naslov pove uprava lista pod štev. 4316. GRITZNER in FENIKS KOLESA in šivalni stroji edino elegantni, najtrpežnejši, zato tudi najcenejši samo pri JOS. PETELINCU-u poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana. NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovenca«. JERMENA ZA CEPE gožc, biče (gajžlc), tržaške bičevnikc, različne krtače, motvoz (špago) in pasove (gurtne), dreto in pcrilne vrvi kupite najceneje v veletrgovini OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. Prodajo se ugodno STELAŽE in PREDALI za specerijsko trgovino. — Spodnji del jc dolg 287 cm, širok 50 cm, visok 141 cm z 21 predali, in 7 oddelkov za kavo, riž itd. Zgornji del je 210 cm dolg, 42 cm širok in 120 cm visok i 35 predali. Edvard Dolenc, Kranj. Proda se dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK. Mesnti trg 25, II. nadstropje Naprodaj DVE LEPI PARCELI (travnik) — prva meri 3"A oral. (joh.) in sicer na blatu, druga meri l'A oral. (joh.) v lcgarci, obe v obč. VIČ poleg Curnovca. Naslov pri upravi lista pod štev. 4320. Pristo I naravni MAUNOVEC z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno in veliko nndi lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana samo prvovrstno blago, v vsaki množini, v sodih in juta-vrečah, nudi po najnižji tovarniški ceni TOVARNA CEMENTA, ZIDAN MOST. Steklene omare in pulti pripravni za juvelirje ali boljše trgovine naprodaj. Ogledajo se lahko Krekov trg 10, pritličje, desno. Enodružinska HIŠA ali VILA v Ljubljani, vsaj 6 stanovanjskih prostorov, se kupi. Cena okoli 150.000 Din. — Ponudbe na upravo lista pod: »M. M.« NA STANOVANJE IN HRANO se sprejme za prihodnje šolsko leto DEKLICA poštenih staršev, katera bo v Mariboru obiskovala mešč. šolo. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4237. Fi?n!vsch vrst' repno seme, ku-mna, mravljinčna jajca in druge pridelke kupuje Sever & Korop., Ljubljana. Cene spo-— ročamo na zahtevo. •— Dobro ohranjena SPALNICA iz trdega lesa za zakonski par za 3800 Din naprodaj. Istotam elegantna jediluica. Naslov v upravi pod 4264. Brzojav! Moderni, priležni damski platneni čevlji vseh barv po 90 Din. Tenis 130 Din. Ševro na zapono, francoska peta 195 Din. MoJki šimi irr pol šimi od 230 Din. Otroški 30 Din, Edino pri »VOIKA« Ljubljana, Krekov trg 10. I Došli so vsakovrstni poljedelski stroji, katere dobite po najnižji ceni pri Martinova cesla šiev. 2. SRAJCE ZA GOSPODE priproste, toda trpežne........Din 50— 75 najfinejše bele, pikč prsa ......Din 88— 95 modne z 2 ovratnikoma iz najnovejših čeških in angleških cefirjev........ Din 95—125 športne panaina, bele in drap.....Din 70— 95 spodnje hlače: melino, platno, gradi, dolge in kratke............Din 35— 70 Fjc lastnega izdelka, vslcd tega cene tako nizke! Oglejte si izložbo pri F. in J. GORICAR. Liubliana. Sv. Petra c. 29. najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki Mlm Traun. Maribor, Orogshi frg 1. z dvema trg. lokaloma na najbolj prometnem centru mesta. Pojasnila daje Gospodarska pisarna dr, Ivan Černeta, Miklošičeva casta. f Naprodaj sta v Spodnji Šiški i stanovanjski hiši z velikima vrtovima in 20 STAVBENIH PARCEL vse po zelo nizki ceni in pod ugodnimi pogoji; dalje dve dobro vpeljani GOSTILNI in več vinskih SODOV. Stanovanje takoj; kdor nima stanovanja, Daj sc potrudi! Stanovanje jc zastonj. — Natančna pojasnila daje Anton Štirn, Spodnja Šiška, Kavškova cesta 264. 4265 Oddelek I. CENITVE tehničnih naprav industrijskih podjoti In poslopij vseh vrst in za vse namene. Oddelek II. STROKOVNA MNENJA in interesno zastopstvo vseh vrst, za vso namene, zaupno izjave in ustanovitve. Oddelek III. STROJI Sodelovanjem naših oddelkov I. In II. najboljše zveze! Zato dobave vseh strojev in nnprav. — Prezidavo. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. Izdaja konzorcij ; Slovenca«. Odgovorni urednik: Viktor Ccnčič. Jugoslovanska tiskarn n v