11
Deželni zbori.
Deželni zbor Koroški.
Direktne volitve poslancev v državni zbor so za trenutek pokukale tudi v naš deželni zbor. Katol. konšt. društvo in društvo »Trdnjava" sta namreč izročila deželnemu zboru peticijo, naj prevdari nasledke direktnih volitev za deželo Koroško. Se ve, da je jur.-politiški odsek deželnega zbora predlagal, naj deželni zbor to peticijo s tem reši, da je ne vzame v obravnavo.
Te prilike se je poslužil poslanec Einspieler kot izročevalec omenjene peticije, da državnopravna stranka, katero on zastopa, ne more glorije peti direktnim volitvam. Ker ni bilo časa dovolj več, je le na kratko podpiral trditev svojo, rekši, da so direktne volitve škodljive: 1) državi, kajti Avstrija je postala na podlagi federalistični, na tej podlagi je postala velika in mogočna; federacija je tedaj zgodovinska in bistvena državna ideja Avstrije; — direktne volitve so škodljive deželi, kajti ena najvažnejših in najlepših pravic, ki se je Koroški deželi povrnila po nepreklicljivi okto-berski diplomi, pravica namreč, poslance svoje pošiljati v državni zbor, se je vzela deželi; — direktne volitve so dalje škodljive 3) katoliški cerkvi,  kajti v ve-
čem delu deželnih zborov najde ona varstvo svojih pravic in svojih svoboščin, v državnem zboru pa ne; — direktne volitve so škodljive 4) kroni, kajti presv. cesar je že mnogokrat izrekel željo po prijazni spravi vseh dežel in narodov; al podoba je, da te prisrčne želje cesarjeve ne bode spolnil državni zbor; — direktne volitve pa so tudi škodljive 5) narodom, kajti centralizacija podražuje državno mašino, s tem pa povekšuje davke, al one tudi škodujejo narodnosti in jeziku narodov zato, ker po gospodstvu ene narodnosti in enega jezika (nemščine) hrepene.
S temi besedami je Einspieler na kratko sicer ali temeljito dokazal stališče Avstrijske državnopravne stranke na Koroškem.
Pa še drugi pot je to hvalevredno storil, namreč o tem, ko je jur.-politični odsek predlagal, naj se predloga vladna zarad naprave novih zemljiških knjig prepusti državnemu zboru. „Pravo!" so klicali Koroški centralisti, al Einspieler je vstal in rekel, da živo obžaluje, „da deželni zbor pravico za pravico, ki grč deželi, izdaja." Za to resnično besedo pa je skupil od predsednika svarilo, centralisti pa so predsedniku klicali: „dobro \4t — Tako je centralistom vse to dobro, kar je za Avstrijo slabo!
Deželni zbor Štajarski.
V seji 8. dne t. m. jevcesarski namestnik naznanil, da se goveja kuga na Stajarskem ni dalje razširila. Deželni zbor je za to, da se kuga zatre, dovolil 20.000 gold. Deželnemu odboru se naklada delati na to , da deželna kmetijska šola v Grotenhof u dobf državne podpore. Po dalji razpravi se sprejme predrugačena po-selska postava. Dovoli se dopolnitev realne gimnazije v Leoben-u z višo realko.
Deželni zbor Kranjski.
V 8. seji dne 9. t. m. se je prošnja občanov iz Turjaka in drugih o zadevi Turjaške ceste, in prošnja vasi Premskovo in drugih zarad dovolitve samostojne občine izročila deželnemu odboru v primerno rešitev. — O poročilu finančnega odseka o ustanovitvi založnice za izdajanje slovenskih šolskih knjig iz deželnega zaklada je nastala živahna borba med na rodno in nasprotno stranko. Med tem, ko je finančni odsek oziroma deželni odbor predlagal osnovo zaloge šolskih knjig za izdavanje slovenskih učnih in vadnih knjig za srednje, mestne in strokovne šole in akoravno je živa potreba take pomoči za izdavanje knjig za naše šole dokazana, je Deschmann skušal to zalogo za srednje in mestne šole podreti in dovoliti le toliko, kolikor bode knjig za deželne kmetijske šole potreba, češ, da našim dijakom v gimnazijah in realkah treba ni slovenskega jezika; v nemščini le je izveličalna kultura. Narodna stranka je posebno po dr. Costi, nekoliko tudi po dr. Zamiku in konečno še po poročevalcu dr. Bleiweisu predlog finančnega odseka zagovarjala tako krepko, da je obveljal in se v 5. točki po sprejetem predlogu dr. Coste še zboljšal. Sklenjeno je bilo tedaj to-le:
1.   Deželnemu odboru se naroča osnova deželne zaloge šolskih knjig za izdavanje slovenskih učnih in vadnih knjig za srednje, mestne in strokovne šole.
2.    Za to zalogo se deželnemu odboru dovoljuje svota 10.000 gold. a. v. iz deželnega zaklada kot brezobrestna založba na razpolaganje.
3.   O vspehu te šolske zaloge se ima deželnemu zboru vsako leto v poročilo delovanja deželnega odbora poročati in o gospodarstvu s to zalogo natančen račun dati.
4.   Dohodki   te   zaloge  iz   prodaje založeni h k nji g  se  smejo * kot založba za izdavanje drugih učnih   in   vadnih   knjig   v smislu  predloga   1. porabiti/ vendar vedno le tako, da se iz deželnega zaklada za to zalogo nikdar čez 10000 gold. a. v. zahtevati ne sme.
5.    Nagrade pisateljem iz te založbe se smejo ia izjemno in edino le za taka dela dovoliti, ki so namenjena za strokovne šole, pisateljem pa se sme primerno število iztisov njihovih del brezplačno darovati.
6.   Rokopisi se morajo pred sprejemom v to zalogo v pregled dati veščim strokovnjakom, ter se ima onim rokopisom prednost dajati, za katere c. kr. mini-sterstvo uka pisateljem remuneracije dovoli ali katere c. k. deželni šolski svet posebno priporoča.
Dotične jako zanimive govore prinesemo prihodnjič obširno. Potem je deželni zbor glede na dokazano potrebo sklenil sledeče:
1.    Dovoli se, da se nastavi učitelj za natoro-znanske vednosti na gozdarski šoli v Sneperku ia plača z deželnimi denarji.
2.    Deželnemu odboru se naroči, nemudoma razpisati in oddati to službo, ki je zdaj začasna in a letnimi 800 gold. in prostim stanovanjem plačana.
V 9. seji dne 10. t. m. se prošnja občine S t ur je za dovolitev 50% priklada za leto 1874, 1875 in 1876 izroči finančnemu odseku. — Dr. Razlag je vteme-ljeval svoj predlog zarad zboljšanja razmer ljudskega šolstva na Kranjskem. Predlog se je izročil šolskemu odseku.
Finančni odsek je predlagal sledeče: „Deželni zbor naj sklene: Brezplačni odstop 130 Q sežnjev deželnega dvornega vrta mestni občini Ljubljanski zarad razširjenja ceste v Gradiši se odobri s tem pogojem, da Kranjska hranilnica dd izrečenje, katero se ima vknji-žiti v zemljiške knjige, da bode za zrni raj in brezplačno v novem poslopju prostorišča za c. kr. višo realko dala, pa brez škode pravicamreservnega zaklada oziroma upnikom hranilničnim.*'
Debata   o   tem   predlogu   je    bila  jako   živahna. „ V knjiženje hranilničnega zagotovila v zemljiške knjige"  — okoli tega se je sukala vsa borba« — Grof Thurn je predlagal odstop 130Q sežnjev deželnega   vrta   brez   kakega pogoja.    Deschmann je zagovarjal Thurnov predlog, če bi pa ta ne obveljal, je predlagal odstop  s tem pogojem,   da mesto odstopljeni kos vrta deželi nazaj da, če bi se kedaj zahtevala plača za   realko   v hranilničnem   poslopji.    Dr. vitez Savin-schegg se je  izrekel za predlog grofa Thurna,   in če ta ne bi obveljal, za predlog finančnega odseka, toda s to premembo, da se zagotovilo hranilnice ne vknjiži v zemljiške   knjige.    Thurnov  predlog   zagovarjala  sta vitez Gariboldi in pl. Langer.    Dr. Costa, Blei-weis in poročevalec Murni k so ga spodbijali in predlog finančnega odseka  zagovarjali,   ki je  naposled obveljal.    Pri občni važnosti te zadeve,   o kateri se bode še veliko besedovalo v časnikih in drugod,   treba,   da naši bralci zvedč pravo in čisto resnico, zato prinesemo prihodnjič dotično obravnavo obširno.    Tukaj naj bode le omenjeno to,   da   predlog grofa Thurna ni obveljal, ker so za nj glasovali le: grof Blagay, Braune, Deschmann ,  vitez Gariboldi, vitez Kaltenegger, pl. Langer, grof Margheri, dr. Razlag, baron Rastem, Franc Ru-dež,  dr. vitez Savinschegg,   grof Thurn  in Zagorec Zoper predlog pa je večina glasovala,   namreč:   grof Bar bo, dr. Bleiweis, dr. Costa, Jugovic, Kotnik, Kra-marič, Kramar, Lavrenčič, Murnik, Pakiž, dr. Poklukar, Karol Rudež,   Tavčar   in Toman.    Horak  ni  glasoval. Petra Kozlerja ni bilo v seji.   Potem ko sta se zavrgla predloga Deschmanna in Savinschegga, je obveljal predlog finančnega odseka.
12
Dalje se jo prošnja okrajno-cestnega odbora Kočevskega zarad podpore za KočevsKo-Crnomeljsko ;esto izročila deželnemu odboru v rešitev; isto tako prošnja S t aro lož ke občine zarad posipanja dovozne šeste k železnici. — Prošnji odgonsko-postajske občine p Kranj i za napravo odgonske postaje na Koroškem Jezera, potem odgonsko postajske občine v Škof j i Loki za napravo odgonske postaje na Trati izročili jte se deželnemu odboru z ukazom , naj o njih poroča v prihodnjem deželnem zboru. — Prošnja Vrhniških občanov in dr. zarad osušilnih del na močvirji se je izročila c. k. deželni vladi s prošnjo, naj v prihodnjem zborovanji prinese načrt postave o osušenji in kultivi-ranji močvirja, in naj se pri načrtovanji te postave ozira na prošnjo občanov.
O peticiji društva zdravnikov zarad uravnave plač okrajnih kirurgov je deželni zbor sklenil, naj se prošnja izroči deželnemu odboru v poročanje, kedar uravnava zdravstvene službe na Kranjskem pride do obravnave, precej pa naj se okrajnim kirurgom provi-BOrično dovoli l/2 priprežnega voza namesto dosedanjega 74 voza, kedar potujejo zarad kužnih bolezni, v zadevah najdencev in zarad cepljenja koz, al zaračunavati ne smejo več voz za matere predcepljencev.
OKramaričevem predlogu zarad stroškov, ki jih imajo občine na meji Hrvaški zavolj vkvartiranja vojakov vsied goveje kuge, je deželni zbor na predlog dr. Bleiweisa sklenil, c. k. deželoo vlado naprositi, da učini vse, kar je potreba, da se vsled 1. odstavka §. 33. postave od 29. junija 1868 vsi stroški, ki so jih ljudje dosihmal imeli in jih bodo še imeli zarad vkvartiranja vojakov, ki zapirajo Kranjsko mejo proti Hrva ški, povrnejo iz državnega zaklada.
O predlogu dr. viteza Savinschegga zarad soli se je sklenilo, c. kr. vlado naprositi, naj državnemu zboru predloži načrt postave zarad znižane cene za sol. Konečno se je v deželno komisijo za uravnavo zemljiškega davka po odpovedi dr. Coste enoglasno izvolil Karol baron Wurzbach, za namestnika njegovega pa po odpovedi Val. Krisperja tudi enoglasno deželni poslanec Fr. Kotnik.
13