jN® dala Romuni® pogoje za (eyanje reparacij K -'— ' J^.dobi več koncesij ifi^anje dobe za acila od 6 na 12 let '^fsta Niiijj 'Rusija je dala fllej6^ ^širnih koncesij i jj tudi podaljšala toj'ne P'a(;evanje reparacij je ^^odnine. V istem i h 0 tudi določeno, da ^nmunija plačati za tfo ]e ruskih čet v Ro- 1 ^Uet°g0VOrom' da Romu" ietv..23 Vzdrževanje rus-%aVOji deželi, pa ni bi- ^n0vn°bena določ"a vs0" l>di Pogoji se je Ru-fus^k23-111' da zmanjša etn'ju na romun" §nk7e je i™« poslužilo davite ^ JaPonske matere z %)8k ^btu in mnoge %žiliS0 se v velikem šte-1 K,. Volitev in tako pr- j fčiiJ Do ameriškem de-,%j,llačinu. Sodijo, da1 hw°litev kro* 10'"! > skih žena že pred * Da s 5 kajt° na-lbrž precej iz-h iJ ila listah ni bilo kandidatov/ V,h Je bi,° treba ksW0 1Ul kandidatov v nePoznanih javno-1 i'ViStaH P°^tikaši so t Obla fa črni listi oku" Ck Z Prvo delo no- ISWso h^ Zatajiti Kj' Z«- - Federalni 4Vd je obsodil ©C0 mke Crucible Steel I?1' in globo, ker |i1^lHvLdjlti dohodninske 1 IXoiV0d dobička od več ( If* i. !2 Vbi?e- bivši tajnik1] Wobojen na 5 let|; VK glob- Fredi dc>u-, ut in bivši bla-ni dve leti ječe in t5 5 $5,000, George j = knjigovodja, je;; SC^taječe. I; t\lJa . ' bivši predsed-1 ijS jeSe "i bi] pred sod- j bil nedavno nal je našla C'lllMmrti. • Po pismo \nuj pride— Frank Zupančič, ki je svoj čas živel na 1363 E. 39 St. ima v našem uradu pismo iz stare domovine. Piše mu M. K uhelj iz Trebče vasi pri Žužemberku. Oltarno društvo sv. Vida—- članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo nocoj po pebožnosti sestanek v šoli. P rosen e ste tudi, da poravnate svoj tsesment in če katera more kaj 'eč darovati, se bo tudi s hva-.ež^jp^tjo sprejelo. Vrnili so se— Jože Mlakar s soprogo in hčerko ter Miss Mah so se vrnili iz sonČn Kalifornije v ta 'Beautiful Ohio." Jože pravi, da je sicer res lepo v Kaliforniji. a najlepše pa je vendar le v Ohio, kjer je vse bolj domače in prijazno. Začasno stanuje pri Novakovih na 20. ce.sti v Madison, O;hio. Prijazen obisk— Včeraj sta na poti iz Floride obiskala naš« uredništvo prijazna rojaka Mr. in Mrs. Frank Ambrožič ter sin Joseph in njegova soproga, vsi'iz Buhl, Minnesota. Mrs. Ambrožič, rojena Košmrf in njen soprog naročata prav lepe pozdrav« vsem So. draženom v Clevelandu. Pisma imajo pri nas— Frank Nagode (Cleveland?); piš.e Peter Nagode. Ježe Lovšhi, Cleveland; piše Jernej Lovšin. Ana Hočeva"r, Cleveland; piše Vida Hočevar. * Ivana RotoMan iz Hotederšiee št. 107; piše nečak Victor Rozman. Prestala operacijo— Miss Olga Merhar, 1021 E. 185 St., članica dr. Sv. Cirila in Metod'a št. 18 SDZ je srečno prestala operacijo v St. Alexis bolnišnici. Nahaj se v sobi 325, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Požar pri Standard Oil—> Danes ob pol treh zjutraj je nastal požar pri Standard Oil Co., na 3227 E. 57 St. Pričel je goreti tank, ki je blizu 65. ceste svojo obleko sami doma, ker pač in I^rie železniške proge. Mest-vedo, kako ravnati pri takem .ni in kompanijski gasilci, ki so čiščenju. Vendar pa je komaj prihiteli, so le pazili, da se ni-ena oseba iz vsakih sto. ki zna'so užgali še sosednji tanki, da res pravlno ravnati pri takem'ni prišlo do večje nesreče. zolin je izhlapeval in skozi ta vrata dosegel tudi furnez v kleti. Nastala je razstrelba, hiša uni- delu. Kajti nemogoče vam je či- čena in dve osebi v bolnišnici. Velika noč je tu in mnogi izmed nas si ne moremo nabaviti nove obleke, zato si marsikateri misli, da bo najcenejše, če jo sči-sti a gazolinom doma, kar pa je združeno s veliko nevarnostjo. Mnogi pač mislijo, da bodo s tem Novi angleški poslanik je postad baron London. — Archibald Clark Kerr, novi angleški poslanik za stiti obleko ne da bi pri tem iz hlapeval gazolin, ki ga pri tem vporabljate. In zato je najboljši pogoj za varnost vašega doma, da ne vporabljate gazolina,! Zed. države, je postal baron. bencina ali nafte doma za čišče- Privzel si je naslov baron Inver-lije obleke. chapel. i'sAiiiiiSiliii..., sSii/ik s^SsŽBi&^iSiiiMŠii . 11 aMERlSKflWDOMOVINA DAR0M! S . AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ^^ SLOVENIAN MORNING .^J ' ™ LA~ONLY AMERICAN HOME daily NEwsFAPER CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, APRIL 11, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII j NERODNI MINISTRI. — I Poročali smo že, da je parti-; zanski minister dr. Lado Vavpo-tič romal v ječo. Imel je opraviti pri aprovizaciji Slovenije pri takozvanem "Navodu"-u. že pred začetkom vojske je bil v Ljubljani ustanovljen zavod pod vodstvom banovine, ki je v zvezi z zadrugami, trgovci in občinami delal za preskrbo cele Slovenije. To je bilo nujno potrebno, ker je radi vojne, ki je drugod že divjala, vsa zunanja in deloma notranja trgovina prišla pod kontrolo države. Ta zavod se je ohranil skozi celo vojno, kasneje seveda pod nadzorstvom Lahov, in Nemcev. Tudi partizanska vlada ga je vodila naprej. Pri tem zavodu si je Vavpotič opekel roke. Hotel je deliti preveč — zase. Mož je postal komunist šele med vojno in torej ne bi smel delati, kakor da je iz stare šole. Sedaj sedi radi svojega partizanskega "idealizma," s katerim je šel nad klerikalce. Bolje se je odrezal minister Bebler. Tudi njega se je prijemalo, kar ni bilo^ njegovo, ko je bil fnančni minister v Ljubljani. Toda on je med vodilnimi in se mu je samo to zgodilo, da so ga rešili financ in poslali v Belgrad na službo. Bolje se godi predsedniku Kidriču. On je sedaj srečni uživalec gradu princa Pavla. Na Brdu pri Kranju si je Pavel priredil staro grajščino v velemo-derno bivališče. Sedaj se veseli tam partizanske zmage komunist Kidrič. Na Pavlove stvari so komunisti sploh zelo ponosni. Tito v Belgradu stanuje v Belem dvoru, vili istega princa Pavla. Komandant Titove dvorne straže je znani bivši hrvaški ustaš Mešič, ki nosi Hitlerjevo odlikovanje za zasluge v bojih proti Rusom. Ta novi komunistični spreobrnjenec še dosti dolgo uživa partizansko zaupanje. DVA MLADOLETNA FANTIČA PRIJETA KOT POŽIGALCA V Cevelandu smo imeli zadnje čase več požarov, o katerih se je sumilo, da so bili podtaknjeni, šolskemu oskrbniku Dunham šole se je posrečilo, da je dva taka pridaniča izsledil. Ko je zjutraj stal na pragu šolskega poslopja, sta prišla mimo njega dva fantiča v starosti 9 in 10 let in šla lepo v šolsko sobo. Oskrbnik pa je zadišal duh po ; dimu, ki je prihajal od teh dveh ' pobalinov. Poklical. ognjegasce, ' ki So prijeli oba dečka. Kmalu Uta priznala, da sta v zadnjem času povzročila več požarov kar tako za zabavo in s tem povzročila skupne škode krog $8,000. -o- Za primarne volitve je upravičenih 575,000 | Cleveland, O. — Volivni urad, ki je v pondeljek večer zaprl vo-k livno listino do primarnih volitev, naznanja, da je zdaj 575,-000 upravičenih volivcev. Od i zadnjih predsedniških volitev ! 1944 je izgubilo volivno pravi-: I to 30,000, ker se niso registrirali. i Volivni urad pravi, da je bilo i | zlasti značilno to, da se niso re-„ j gistrirali za volitve vojni vete-[ i rani. Glasom volivnega imeni-' j ka bi se moralo registrirati tu-. kaj kakih 50,000 veteranov, pa ! se jih je komaj okrog 5,000. J Volivni urad misli, da se bo udeležilo primarnih volitev od vseh 575,000 upravičenih volivcev kakih 150,000. -o- Posojilo Angliji odobre-n° e Washington. — Senatni ban-čni odbor je odglasoval g 14 pro-h ti 5 glasovom, da se odobri po-gi sojilo Angliji v vsoti $3,750,-ie! 000,000. Posojilna pogodba pri-[) 1 de v začetku prihodnjega tedna je' pred senatno zbornico v končno jj, odobritev._____ Kaj morajo prenesti komunistični možgani "Napredna" "Prosveta" je postregla "naprednim" Slovencem s pismom, ki tako lepo kaže, kakšno duševno rezanico uživajo partizani v starem kraju in v ' Ameriki. Takole beremo v ^ "ProsveW' Jl aprila: % "Samo pomisli, duhovnik je prišel pred oltar s puško ' na rami! Ko pa je držal v pridigo, je govoril take stva- J ri, da so se partizanske ma- 0 tere jokale v cerkvi. Čim P več partizanov so pobili nji-hovi domobranci, temveč od- e pustkov so prejeli. Tudi k c obhajilu so lahko šli, ne da v hi se prej $povedali. Kdor č pa ni rad šel v cerkev, je s bil preklet." ' i Le zakaj bi hodil na mi- ; roljubni Vrhniki s puško \ pred oltar in kdo bi bil ta robavs? To ugibanje menda prepušča navdušena te- s renka modrosti ameriških , komunističnih sopotnikov. Ali je tudi urednik "Prosve- ] te" toliko prosvitljen, da je , to bedastočo vrjel, ali s ta- , ko propagando samo svoje ameriške partizane vleče za nos? Urednik "Glasa SDZ" ima najbrž tudi to za pismo "verne" slovenske kmetice. —-10- NOVI GROBOVI Luke F. Terček ml. i Danes zjutraj je umrl Luke - F. Terček mL, stanujoč na 15617 Holmes Ave. Podrobnosti poročamo jutri. -o- 75 nacijev obtoženih umora Amerikancev i- Dachau, Nemčija. — Kakih >- 75 bivših nemških sturm truper-,- jev bo šlo 2. maja na zatožno i- klop radi umora več kot 100 a -ameriških vojakov, ki so jih vje-o li pri vdoru v Belgijo decembra 1944._ Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: V posebno premišljevanje članicam Ženske zveze. 3. junija 1942 so prišli partizani v Hrovačo pri Ribnici in odpeljali učiteljico Ivanko Novak. Poprej so razbili vse pohištvo in njo do krvi pretepli. Ko so jo privlekli v gozd, so ji ukazali kopati grob. Bila je noseča in prosila partizane, naj je ne umore radi otroka. Pri partizanskih divjakih to ni nič pomagalo. Razbili m ji glavo in jo za silo zagrebli. Vse to je izpričano. Ali je bilo tudi to partizansko hrabro vojskovanje za setobodo? i • > 2__AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 11, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti eetrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po ražnašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 lor 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. _ Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at. Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 72 Thurs., April 11, 1946 Politika trenotnih koristi ozemlju, da ti niso padli v nemške roke. Tudi naši slovenski fantje so take padalce izročali Mihajlovičevim ljudem. To so dejstva, ki jih razni padafci sami izpričajo in jih torej nihče ne more tajiti. Vprašujemo se špet, ali je mogoče o takih ljudeh, ki so reševali zavezniške padalce, reči, da so držali z Nemci in da so izdajalci? Ta krik o izdajalstvu služi danes komunistični propagandi in masa temu naseda kot je pred leti pretiranemu češčenju Mihajloviča. V Mihajlovičevem slučaju je razgaljena vsa brezvest-nost tiste zavezniške politike, ki je radi ruske pomoči izdala Jugoslavijo v roke titovim komunističnim partizanom. V svoji kratkovidnosti ni videla drugega kot svojo trenotno korist. Ni videla, da zraste z jugoslovanskim komunizmom nova nevarnost za zapadno Evropo in s tem tudi za Angleže same. Bevinova izjava o Mihajloviču in "prijateljski" jugoslovanski vladi nam pove, da se angleška politika na Balkanu ni ničesar naučila in tudi ni ničesar pozabila. Bog daj, da ne bi te brezglave in brezvestne politike kdaj popravljala kri naših ameriških fantov! V V zadnjih dneh je spet stal v ospredju mednarodne pozornosti nekdanji vodja jugoslovanskega odpora proti nemškemu nasilnežu general Draža Mihajlovič. Jugoslovanska vlada je naznanila svetu, da je nekje pri VišegVadu v Bosni zajela tega legendarnega junaka in da ga postavi pred sodišče kot narodnega izdajalca. Ameriška vlada je vložila v Belgradu noto, kjer želi, da ameriški oficirji, ki so sodelovali z Mihajlovičem, pričajo o njem pred jugoslovanskim sodiščem. Titova Jugoslavija je to odklonila. Tudi Angleži so imeli pri Mihajloviču še leta 1944 svoje oficirje. Zato je bilo stavljeno v angleškem parlamentu vprašanje, ali bo zahteval angleški zunanji minister, da tudi ti gredo v Belgrad in pričajo. Bevin je to odklonil z opazko, da mora zaupati "prijateljski" državi, da bo ta vršila svoje posle pravilno. Angleški zunanji minister je priznal, da je Mihajlovič napravil velike usJuge zavezniški stvari, izjavil pa je, da. je ta kasneje nastopal proti Titovim partizanom, ki da so bili boj proti okupatorju. Mihajlovič, ki je leta 1941 in 1942 veljal za enega največjih junakov osvobodilne borbe in ki ga je malone ves zavezniški svet proslavljal, je danes ujetnik. Njegovo dobro ime je oblatcno. Iz junaka napravljajo izdajalca zločinca. Mnogokrat so to isti ljudje, ki so vpili poprej "Hozana" in ki sedaj vpijejo "Križaj ga." Mihajlovičeva zgodba je žalostna priča, kako mase vpijejo na komando propagande. Leta 1941 in 1942 je bilo treba vojni propagandi junakov, da navduši svoje narode. Oficielna propaganda je tedaj dvignila srbskega generala na prestol junaka. Spisi, pesmi, slike in filmi so masam dopovedovali, koga naj obožujejo. Ko ni bil več potreben in je pod ruskim vpJivom našel podporo drug Balkanec, je propaganda poskrbela, da se je vse poklonilo Titu in ga dvigalo do neba. Danes se tudi ta peterokraka rdeča zvezda bliža zatonu. Mihajlovičeva zgodba je tudi drastičen vzgled, da je politika modernih držav brez načel in brez srca. Vse je samo vprašanje trenotnih koristi. General Draža je bil Ame-rikancem in Angležem simbol narodnega junaka, dokler je to šlo v račun zavezniške politike. To je šlo toliko časa, dokler ni Rusija povedala, da ona ne mara Mihajloviča, ampak hoče Tita, svojega eksponenta. Ko se je to zgodilo, je začela ugašati Dražina zvezda. Počasi so ga začeli zavezniki zapuščati in poleti 1944 so ga vrgli čez krov z jugoslovansko vlado vred, v kateri je bil: vojni minister. Toliko časa je bil dober, da so 'ga nadomestili z drugim, ki se jim je zdel radi ruskega zavezništva pomembnejši. Danes ko sedi ujet od svojih domačih sovražnikov, si angleški zunanji minister opere roke kot Pilat in pusti moža, o katerem sam pravi, da je naredil Angležem velike usluge, da ga sodi "prijateljska" vlada. Mož je storil za Angleže svojo dolžnost, sedaj jih ne briga več. — "Chicago Daily Tribune" (4. aprila )tudi ameriški vladi očita, da je storila Mihajloviču krivico in da s tem, da pošlje noto v Belgrad, ta krivica še ni popravljena. List pravilno poudarja, da se je boril Mihajlovič proti yNem-cem, ko je bil Stalin še nemški zaveznik in so njegovi komunisti tudi v Jugoslaviji šli Nemcem kot zaveznikom na roke. Ali je Minajfovič kriv? Vedno je nespametno preveč povzdigovati posameznega človeka. Tudi Mihajlovičeve zasluge je gotovo propaganda daleč pretirala. Mož je brez dvoma junaško vršil svoje delo in storil za zaveznike, kar je le mogel. Daleč pa je bilo pretirano, da drži s svojimi čet-niki po 30 — 40 nemških divizij, ki da bi bile sicer drugod uporabljene. Toda takrat je oficieina propaganda to potrebovala in mase je taka vest navduševala. Gotovo je na drugi strani tudi, da je bil Mihajlovič izrazit Srb, ki mu je bilo srbstvo nad vse, in so tako njegovi četniki gojili sovraštvo do Hrvatov ne v korist mirne rešitve jugoslovanskega zapletenega vprašanja. Še več kot on sam, je v tem grešila londonska vlada, v kateri je Draža zavzemal mesto vojnega ministra in katera je njegovo slavo izrabljal'a kot srbsko karto proti Hrvatom in Slovencem. Tako je v svoji omejenosti tudi sama pomagala, da je komunistična propaganda za Tita, Mihajlovičevega nasprotnika, lažje uspela. Bevin očita Draži, da se je boril proti Titovim, partizanom. To je delal brez vsakega dvoma. Ali je v tem kak zločin? Ali je to kaj izdaj&lskega r> Titovo osvobodilno gibanje, ki so ga začeli Angleži podpirati, ko so zaVrgli Dražo, je bilo komunizem. Pa ne samo to. Partizanstvo je bila komunistična revolucija, ki je pobijala vse, kar ni bilo za komunizem, odet v ovčji l<9Žuh narodne osvobodilne borbe. Mihajlovič se je proti tem metodam komunizma boril in narod branil. Podobno kot na Slovenskem vaške straže in kasneje domobranci. Kdo bo mogel kdaj v zgodovini obrambo domačih vasi pred komunističnimi razbojniki imenovati izdajstvo? Tudi Bevin si ni upal rabiti tega izraza, ko je v svojem odgovoru v angleškem parlamentu 3. t. m. Mihajloviča zavrgel. Ali je j iikega .pomena in vrednote. Mi Mihajlovič v tem boju proti komunistom šel predaleč in j moramo imeti vsestransko naše iskal pomoči okupatorja proti komunizmu v taki obliki in v Zadnji poziv za spomenik vojakom Imena naših/ fantov, ki so služili v ameriški armadi, bodo pobirali 11., 12. in 13. aprila v SDD na Waterloo Rd. od 7 do 8 zvečer. Na 13. aprila se bo vršila tudi zadnja seja v zgornji dvorani. Na tej seji se tudi še lahko oddajo imena. Potem se imen ne bo več sprejemalo. Prispevki se bodo pobirali pa do 25. avgusta, ko se bo spomenik odkrilo. vih članov, zato vas vse še en-^sti to, da pošiljko 100 dolarjev, krat prosim, da bodite ja točni ki je bila poslana preko Kato-in najkasneje ob sedmih v dvo-j liške Lige beguncem, so srečno rani, da potem odidemo skupno j dotbili. Tako mi je poročal g. v cerkev, da se bo po sprejemu Svete in enako g. A. Jenko biv- >»wiiwt tfWtf n BESEDA IZ NARODA EDWARD J. KOVAČIČ V naslednjh vrsticah želim napisati nekaj besed za našega koncilmana, Edward J. Kova-čiča. To ni iz političnega udej-stvovanja, pač pa v namenu, da se prikaže resnica o možu, ki je vreden javnega priznanja. Ne gre za tem, za kakšen urad da on kandidira, gre pa le za to, če je on vreden naše podpore. ' Ko pišem o njem, pišem s zavestjo, da pišem o možu, ki je vreden, da ga .javnost podpira. Čie si je zbral mesto nove kandidature, ga bomo podprli, da bo to tudi dosegel. Sedaj se je odločil, da bo kandidat za okrajnega komisarja; dobro, če on vidi v tem, da bo lahko storil kaj dobrega za stanovalce v Cleve-landu, ga dajmo podpreti, za to imamo vzroke. Mr. Kovačič je do sedaj, s svojim delom v javnosti bil mož na mestu, storil je ne samo svojo dolžnost, marveč še več kot dolžnost, potrudil se jc za vsako zadevo in potrebo, ki ;ie prišla pred njega od stanovalcev njegove warde. Mr. Edward Kovačič je zanesljiv v vseh ozirih, se potrudi za vsako stvar, ki pride pred njega, sodeluje neumorno kjerkoli vidi potrebo za zboljšanje ali za protekcijo stanovalcev 23. warde. Ničesar mu ne more nikdo očitati, da je zanemaril do sedaj v njegovi službi kot koncilman. če je to dosedaj tako zvesto izvrševal, ni dvoma, da bo tudi, ako bo izvoljen v primarnih volitvah za okrajnega komisarja, (se razume, če dobi nominacijo, bo tudi izvoljen). Glavno je, da ga postavimo ali izvolimo da postane kandidat. Rojaki! Bodimo v tem vsi edini, izvolimo si moža iz naše srede, to bo za našo narodnost ve- na raznih krajih, nimamo pa od vsega tega ne dovolj naših ljudi v teh službah, če smo dobri za doprinos, naj bomo dobri še ?a to, da eden in drugi dobi boljše službe, ki bo lahko storil še kaj več za našo narodnost in za celokupni napredek mesta in Cuyahoga okraja. V kolikor sem imel jaz priliko se seznaniti z deli sedanjega koncilmana, moram reči, da ni mogel nič več storiti kakor se je vsakikrat potrudil in storil. Za to sem prepričan, da bo tak tudi v bodoče. Radi tega je vreden podpore v volitvah, pa tudi podpore finančno. On je odvisen le od dohodkov plače kot koncilman, ta je pa razdeljena na toliko strani, da ne odgovarja za nobeno naditljno kandidaturo. Radi tega moramo tudi v tem mu pomagati, ker take stvari so zelo potroši j i ve, brez tega pa noben ne more ničesar doseči, ker je veliko takih, ki imajo denar, nimajo pa dobre volje. V Kova-čiču pa imamo dobrega kandidata in če bo izvoljen bo tudi hvaležen sodeloyal. Za to ga izvolimo, da postane, kandidat, potem pa bo gotovo tudi izvoljen. Anton Grdina. -,o- Društvo sv. Imena pri fari sv. Lovrenca Newburgh. — Vsem članom društva sv. Imena, kakor tudi vsem ostalim možem in fantom, ki še niso člani tega društva se tem potom naznanja, da bomo imeli skupno obhajilo prihodnjo nedeljo, to je 14. aprila pri maši ob 7:15. Dragi rojaki, možje in fantje, ki še niste člani durštva sv. Imena, na vaša srca trkamo v imenu Kristusovem in vam kličemo: pridite v nedeljo in pridružite se nam pri mizi Gospodovi. Jezus naš Bog nas kliče sam, ko pravi: Pridite vsi, ki ste utrujeni in obtoženi z vsakdanjimi skrbmi in jaz vas bom pokrep-čal! Dragi možje in fantje, tudi mi vas kličemo in vljudno vabimo, da nikar ne prezrite našega klica, članstvo' našega društva je tudi sklenilo, Ha se za to nedeljo priredi trdi sprejem novih članov. Zadnjih par tednov so obiskali naše družine naši društveni odborniki in člani in ste bili tako osebno povabljeni ter zadnjo nedeljo pa ste slišali klic naših duhovnikov pri vseh mašah. Torej bodite točni v nedeljo. Zbiramo se ob sedmih v šolskih j prostorih vsi, člani in nečlani. Ameriko? Kdo ve. Kljub jas-I člani ne pozabite društvenih I n os ti in obupnemu vptju ne-j znakov, vsi pa, ki boste v nede-l srečnežev pa imajo mnogi mno-Ijo pristopili, pa boste dobili gi zavezane oči in zamašena u- -znake v cerkvi pri sprejemu. Za- šesa. Pustimo to, ko ne spada pomnite si, da je sprejem pred pod ta naslov, sv. mašo. Ker je vpisanih in pri- Naslov je našim Presercem. javljenih precej lepo število no- Želim vam sporočiti v prvi v v lahko pravočasno pričela sv. maša. Sklep društva in duhovnega \odje je, da se v društvo sprejme vse može in fante že od 8. razreda šole in naprej vse v odrasli oddelek. Tako, da bo ena čreda in en pastir. Torej vsi novi kandidati, ki so v starosti kakor zgoraj omenjeno, bodo v nedeljo pri fari sv. Lovrenca postali člani društva sv. Imena pri slovesnem sprejemu. Oče, zdaj imaš ti besedo; prvič, da prideš sam in drugič, da pride s tabo tudi tvoj sin ali sinovi s teboj. Moj sin je obljubil in v nedeljo bo pristopil v društvo. To je že gotovo. Ali pa bo tudi tvoj sin v nedeljo s teboj in ali bo postal član društva? Očetje, glejte da bo, ne samo odborniki in ne samo duhovnik, mi vsi smo poklicani, da agitiramo ši kaplan v Preserju. Zelo so hvaležni vam, ki ste prispevali; bodite prepričani, da to kar ste dtoli, bo zapisano še kje drugje ko v listih ali knjigah; gotovo tudi v knjigi življenja in gotovo se bo na to oziral Večni sodnik pred čigar sodni stol pridemo prav VSI od prvega pa do zadnjega zemljana. Da potrebujejo še, o tem ni treba še poudarjati; mi jim pošiljamo sproti kar se nabere. Do sedaj se je poslalo v denarju tja v Italijo 320 (tristodvajset dolarjev). Par privatnikov je poslalo pa tudi nekaj v blagu. Ali bomo poslali še? Od vas je odvisno. Ko sem se rryi-dil v Lemontu, mi je izročil svoj prispevek kot Preserc, Rev. Kazimir Zakrajsek OFM, ki je dal 50 dolarjev; neka neimenovana oseba pa je dala $20 in in pridobvamo novo članstvo v Kristusovo armado. Naši sinovi ^cer izrecno za g. župnika Per-prihajajo od vojakov domov in sedaj je tsti zlati čas, da se nam pridružijo in da bodo postali dobri člani človeške družbe. Torej v nedeljo skupaj vsi mladi in staiy, možje in fantje, to bo nekaj veličastnega, ko bo skupaj tako lepo število mož in fantov. Prijavljenih do zadnje nedelje je res že lepo število. Iz Maple Hts. bo prišlo kar pol vasi, iz Garfield Hts. prav toliko in iz bližne okolice cerkve pa menda vsi. Po sv. maši pa gremo vsi zopet nazaj v dvorano, kjer bo pripravljen zajtrk za vse brezplačno. želimo pa, da gremo vsi po maši v dvorano, ker bo po zajtrku tudi par zunanjih govornikov iz škofijske zveze sv. Imena. Pridite vsi, da se pokažemo javno pred Bogom in pred ljudmi, da nas bodo tudi drugi videli, da smo Slovenci res veren narod in da se tudi skupno pokažemo v javnosti, kadar je treba. Na zaključku tega poročila, naj še nekaj opomnim člane, kateri niste bili že dolgo na sejah in mogoče nekateri že več let niso plačali asesmenta, za te velja, da so še« ved no člani in jim ni treba sedaj zopet na novo pristopit. Vsi taki pridite v nedeljo k skupnemu sv. obhajilu in potem pa pridite na prihodnjo sejo in tam plačate nekaj tistih zaostalih letnih doneskov, to je vse kar se zahteva od vas. Bratje, v imenu Kristusovem vas bratsko pozdravljam za odbor, Anton Meljač. --o- Našim Presercem Pisma prihajajo iz Jugoslavije in Italije; vsa so žalostna. Begunci v Italiji so brez doma in pa tudi najpotrebnejših stvari. V naglici so morali vse pustiti in bežati, da so si rešili golo življenje; več od teh, ki so bežali, pa jim ni uspelo, so bili zverinsko poklani od jugoslovanskih komunistov ali partizanov; mnoge pa, ki so prioe-žali srečno, so vrnili Angleži partizanom, da so jih poklali, še prej pa seveda mučili. Te imata na vesti Churchill in Roosevelt, ker sta jih prodala Stalinu in njegovepi hlapcu Titu. Zalostn'o .fe, kar se v Jugoslaviji dogaja; še bolj žalostno pa je, da temu še ni videti konca in se zdi, da se trpljenje našega naroda šele pričenja. Pričenja pravim in srečni bomo tu v Ameriki, ako bomo mi ušli temu, kar se dogaja v Evropi. Neka Rusinja je baje rekla nekemu slovenskemu vojaku v Berlinu: "Kaj stojite tukaj, ko bo Evropa v dveh letih itak komunistična," ali bolje povedano ruska. Ali čaka isto tudi , o t čiča. Tudi ta oseba je iz župnije Preserje. Vse je bilo takoj izročeno na pristojno mesto in poslano. Zdaj pa prihaja druga prošnja: Duhovnik, ki opravlja službo božjo v Preserju kot kaplan (ker župnika ni) prosi pomoči; prosi za obleko, zlasti prosi za talar. Tako daleč je zdaj Preserje da nima dušni pastir, ki je tam, kaj obleči, pa prosi. Država je seveda po ruskem rau-štru vse "podržavila," no in duhovnik naj pa živi — od zraka. Duhovnik nima, ljudje tisti, ki so ostali zvesti veri tudi ne, ker tudi ne dobijo od občine nič; komunisti seveda imajo za svoje, oni so pač radodarni samo z sekanjem glav in pa mučenjem, ki ga zgodovina vse do današnjih dni ni poznala. Tako je tudi ta dušni pastir, ki nademestuje župnika v skrajnem siromaštvu. Rojaki in rojakinje iz Pre-serja, ki vam je sveta in draga ona hiša božja, cerkev sv. Vida, kjer ste prejeli sv. krst in še druge zakramente, ki vam je v prijetinem spominu nauk, ki ste ga prejeli o dsvojega dušnega pastirja v Preserju, spomnite se zdaj v tej uri naslednika t"eh, ki so vas učili, pa mu pomagajte s čemer že morete. Skušaj-mo mu napraviti to veselje, da mu kupimo in pošljemo to, kar tako nujno potrebuje. Po mojem mnenju naj bi se zbrala primerna vsota, za katero bi se tu dalo na praviti primeren talar, ali pa se poslalo taki meri, da bi to moglo škodovati skupni borbi proti fašizmu in nacizmu in bi to zavleklo končno zmago nad Hitlerjem, bo težko danes razsojati. Le zgodovina bo mogla o tem izreči končno pravilno sodbo. Gotovo je zopet, da so Mihajlovičevi ljudje rešili stotine ameriških in angleških pilotov, ki so se morali spustiti s padali na jugoslovanskem ljudi vse povsod v raznih uradih, tako bomo lahko spravili v mestne in okrajne službe še več drugih naših ljudi. Mi smo že toliko doprinesli za mesto, za okraj z našimi aktivnimi deli, z plačevanjem davkov in z delom kar blago tja, pa še ge obleke in kake čevlj^ ja pošiljati tja se ne Zakaj ne? Ko sem svoječasno četu med drugimi st ^ poslal tudi par "oVlh,jefS katere so z velikim ves«'j di sprejeli in sc mi°£(\ gim pisali: "taki čevlji si mi poslal, bi sta ni„).l tisoč dinarjev (3.000 ^ se menda plačuje dolar okrog 50 ^Li rej bi stali taki deset (60) dolarjev- v J vi j o pošiljati denar H kem se pravi denar P ^ Za gotove stvari t poslati, a za blag0. J*] Italiji ga vsaj «ekaj.ev;si] tudi je drago, a dobi5 kaj. . Zatorej, ako bi slal za kaplana v f'1 J mo kupili tu blago P8 J li tja. Začasno ^rJ tak prispevek Iia VI Grdina, 1053 E. & land, O., ali pa ^ i pisanega. Kar bo | bomo točno zabeli : * Mi zbiramo gunce iz Preserja. ^ bilo poslano kot i; .^jj $320.00. Kar bomoS^ J mo še poslali- " ' • jjl spomnite se jih« 1 ^ffl se tudi dušnega -'A Preserju. Vsak Pa ^ j v kateri namen o^j 'gunce, ali za d"*10^4 ser ju, da bomo ve J vil no zabeležiti- Vse rojake, ce pa prosim, da g -j i vajo tudi v Kat° X] deli pomoč vsem /1 izjeme. In na ® je ji zahvalimo Lig1« _ ^o fm Lige prišel deri"1 . in brez odbitka'& sercem. Jasno je; (1\ j Liga res v pol«1 -0 g , vso podporo za . ! valnoist ko pomaga nasičeV^1 jFj i lačiti nage. Vsa c» tf nje tem, ki vodtf^ Preserci, se ji lS* , m0" ....jte ^j! Torej pcdp'ia ^ ligo in dajte tja rete. Tistim P^j žele darovati P^jP? sorojake v begu"' ^ $ morejo odtrgati ga poslati duš«^^ Preserju, pa Pf^dii ako vam mogoče ' jjr> 6113 St. 2/: Cl®v j Lojzetu Adamiču izprašujejo ožji rola ----------------o3u5 Jože Adamič, doma iz Spod. Blata št. 6, obc'.e}rži je poslal v priobčitev več odprtih pisem na svoj J Lojzeta Adamiča, ki jih tu priobčamo, kakor sle'11"/ (Nadaljevanje) Dragi bratranec! Sredi vasi Blato, saj se gotovo še spominjaš stoji naša hiša. Ko si bil zadnjič v domovini si obiskal tudi naš dom. Moj oče je bil ravno takrat na smrtni postelji in je umrl pet dni po Tvojem odhodu. Na domu smo ostali mati, dve sestri in trije bratje. Mirno in brez posebnih dogodkov je srečno potekalo naše življenje. Nenadoma je izbruhnila vojna z Nemčijo. Brat France je bil poklican že februarja 1941 k Planinskemu polku. Tone pa k 40. peš.)polku. Na praznik Vstajenja je začela naša sužnost a, da bo bodočnost tako temna in nesrečna, tega najbolj črnogledi niso pričakovali. , Vojno napoved Nemčiji pa niso vsi z navdušenjem sprejeli. Ljudje, ki so bili znani kot komunisti so ob izbruhu vojne z Nemčijo dezertirali in govorili proti vojni. Taki so bili na pri-1 mer, Janežič Anton iz Perovega, ki je sedaj komunistični župan v fJrosuplju in partizanski major, tlrovat Janez iz vasi Luče, fara '.alna. Proti vojni je zlasti agi-iral Martn Župančič, gospodarji r v:\flnil,- v frwnvn; in vnrlitpli komunistov v razglasu mobile, ci.fi se je razvil« Lj suplje demonsti'^,^ ci so vskiikali „ V j nočemo kanon0^ ^ N stracije so vodi«1' ^m ka Poliča, ki je » da se nam je ob izbruhu vOJ" in Rusijo isti J fl(jp

meni in Pa f mKj^ Mihu faliranJ, » » * Ivan in mi re^i trebno ,da bi » tf, M v tajno organ12 V3. /-j (Nndalievan>e KHEBlS&A DOWOVINA. APRIL 11, 1946 ' ____3 Turjak hftr.in juga s°se m,V T? Legionarji. li j. ^ ^ak prožen; kakor ^liij jski maši. Morda je !( ',a Prvo ljubezen, ki Spočela v srcu; hieno hli na mater in ^ ig j ji ° r°k° na svojem če- ;!aor(iJe P°kriŽala '0,b sl°" *e brL!° ujim bila Pred l Skrbna leta mla- je^ed njimi fantje, ki ?»bbet Zlvljen^a Pravar i>ke . \omaj so od-Nalj komaj so se K gospodarstvu in }l so Ce v živi j en-| f„ fPet morali zadeti; njimi zreli možje.: Htw°.Žemarsikaj pos-' ,1e bil nJih korak. Kk-Vnjih žilah mla" i ^ftftia rt0da njih misli Pa jtu 2ena je tam, ob p °trok. Skromni Ja so bili vajeni,! V Pri hiši in po-i W a So komaj rinili! fftii se je le. Ta-j ^rV raznežii°se trd ' takoj nato pa J Jlo. 0 Primejo za za-; % je° Sve Legionarji. j | n Puška umirjeno 1 &> jnrami- Kaj bi ne?! Vi2e Clve leti nosili Skozi boje | Nia, j'1 ln reševala živ-1 V nar°du. Postala 1 *tfi 2«anka__ ljubica.1 M, t)l)n.er°dno držali za Počit ,a jim ni nikoli I fe? vVala na brbto. Kaj ' M s;°!lnci so bili no- i2a oJele 'zaidn»e dni ^L ! .H!,iz privila % "Jakov. Bog ve % jfad srfedi stoletnih ' Ji. bu'dil iz starodav- r1' s ,'T° Legionarji iz so bili tla- rt&Žo 13ebil Preblizu: s Ne \nek°č gracl pri- i so poslu-j i 'tiai^ u;b°gati. Vede-! Sk \ v gradu neko. J *'. y Jihovo imetje in s0 se zatek->:Je bil'" sila najhujša. >\ 0 turških časih. ieobv gljivi! Koli" ai'°val tudi tla-i ^ ^ Jlrti je varno za-jjf4(iili S° ga s krvavimi J>%e Predniki, je pcs- i ^ 7n!5°Znim rodovom. ;'oj(!Zm°gel kamnita zid i kS 2i(]Vealn° zmo'Sel zid A j.u Neustrašenih src C'H spe. anea tlačan iz ^h-d Pfihaja. Toda f'rn - ni Več prihod t *en je njih korak V , Pogled plava j Sj^vo. Danes se I Os} nJj0. da jih bodo ^Vfs a grajskem dvo-«i;SeSe ne bojijo, da (HtS in zadirčen glas iz Sf ^išlaPiaŠa1' P° kaJ L ne , danes se vse-^'etj; °J1Jo—to je bilo n. \žui.. stopa njihov _ Žlen- fe LJUDJE * te. ^ 1 Varnost za njih \ ka3 1849 • •• ^ Rešljivega na" \ ^ denarnih zadeli velja tudi za H„ , "a 1849 , Public Square der Ferdlinand, isin izelene | Štajerske. Ponosen je na svo-j je fante. Neštetokrat so bili v skupni borbi, neštetokrat so čakali smrti, a vedno so se zma-igoslavno vračali. Zdaj gredo v nove boje in v nove zmage. Od juga so privreli Legionarji iz Velikih Lašč. Več kot 1 poldrugo leto so že pod 'orožjem. Takrat ko so leta ! 1942. ubili krvoloka Centa, so dcbili prvo puško. Danes jih imajo toliko, da *jih na vozovih peljejo. Težak je bil od- * hod od doma. Težko je bilo prenesti /škodoželjne poglede, ki so isršali z nekaterih oken in težko je bilo molčati na sramotne opazke. Kdo bo pozabil 1 na Pirkovičeve in Brodnikove. Pa kdo bi zdaj to mislil? Kratko povelje, vsa četa krene naprej. Spet nova kolona. Vojaško ' je urejena, pripravljena, da se vsak bip spusti v boj. Sredi 1 kolone prihaja višji častnik. Takoj se vidi, da je oficir. In ' me vojaštvom so znani obrazi 1 iz Ribnice in Dolenje vasi, med ' njimi so borci iz Kočevja. Vs^ ' ti so včeraj upali, da bo mo- ' žen razgovor z banditi, pa so j ' bili kruto razočarani. Prav v j ^ Ribnici so misilili, da bi moglo ! priti do mirnga sožitij a; vsak- M do naj bi malo popustil. Pa j glej! Medtem ko so se z Le- j j gionarji pogajali, so se bandi-; 1 ti že zvezali z Badoglievci in j j skupno udarili po Legionar-1 j jih. Legionarjem vre kri in z j gnusom mislijo na rdeče, ki sel-j jim padli v hrbet. | ( Za njim prihajaj o ipreizkuše- i i ni borci iz Suhe Kranjin-e. Tr-1 da je njih borba z zemljo, trdi ; l so tudi sami. Pod trdo skorjo J , pa se skriva "mehko srce. Dobri i , ljudje so to. Z vinom in kru-. i hom ti postrežejo, Če prideš k njim. Pogovorijo se s teboj ! ( o Vsem, kar jim je pri srcu. Le enega se ne smeš dotakniti: j , prepričanja in zemlje. Skušaj j i jim vfzeti prepričanje in s tem j njihovo čast, ali pa jim :dne-' i si za klcbuk zemlje z njive, pa i j ho zavrelo v njih. Samo te^a ; ] na smeš narediti. Pa se je pred ! dvema letoma dobil nekdo, k. i i jim je hotel vtepsti v glavo j i tujo učenost in jim vzeti vso , i zemljo! Zato je zavrelo pc j ; vsej Suhi krajini. In zdaj gre- i ( do v boj prav vsi: iz Hočevja j; in Krke, iz Zagradca in ŽužemvJ : berka, iz Korinja in Ambrusa,! • iz Dobrniča in Hinj — in kdo j 1 bo naštel vse kraje uboge Suhe krajine! Požgan je dom in za umrlimi žalujejo. Ničesar 1 niso imeli ndkoč, zdaj imajo še manj. Toda ostala je njihova zemlja in ostala je njiho-i, va čast. In to dvoje mora ostati < do groba! Ne — saj to dvoje j gre tudi preko groba. Zemlja!.j Od nje so prejemali življenje in ona jim bo zadnje zatočišče. Cast! Vse dni so jo čuvali kol svoje oči, pa naj bi jo prodali! tik pred smrtjo. Ne, čast mo-| ra z njimi v smrt in v grob, l da jih bedo pozni rodovi imeli i v časti. Še in še so prihajale dolge vrste. Med njimi pa so z motorji in kolesi švigali obveščevalci. Nosili so povelja v edi-nice, ki so bile še zunaj in se vračali z. novicami o položaju. Nekateri so bili nasmejani; drugi pa trpko resni, kakor so bile pač vesti, ki so jih nosili. V gradu, v prostorih, kjer je prej stanovala grofica gos-" pa mati, se je sestal štab. Resni so bili razgovori, kakor je bil zgodovinsko resen dan. Treba je bilo odločiti ne le za tisoč življenj Legoinarjev, odločiti je bilo treba iza vso zgodovino . slovenskega noroda. Kako naj Se odloči? (Dalje prihodnjič.) -o-- — Hitrost tornada je spočetka samo par milj in potem pa se stopnuje tudi do 150 milj na uro. Rojaki pišejo L. Adamiču rNartalJevanle ?, 2 «tranl) prehiteli komuniste. Bil sem ne-zaupen, Erjavec je bil falirani: študent nevrednega življenja in, na glasu kot komunist. Zato se! •mi je čudno zdelo, da bi se on j boril proti svoji stvari. Kdo so bili prvi člani, in vodi-i telji v OF v našem kraju, Fali-lani študent Erjavec Ivan. Deset let je študiral na univerzi pa ni mogel končati, sedaj pa je mi-! slil, da bo na lahek način postal i gospod. Drug je bil sedlar Sta-; rič Ludvik iz Velikega Mlačeve-1 ga. Zakaj njemu nismo zaupa-; H? Bil je to človek brez prav.e-i ga poklica, ločil se je od svoje žene in bil znan vlačugar. Oče komunizma v Grosuplju Župančič Martin, je prav tako živel v j divjem zakonu. Ulici, kjer je on prebival, so rekli ljudje "Koru-| zna ulica." Potokar Vlado s 1 Police ne hlapec ne uradnik in ' ne kmet, stalno pijan je za časa j OF bil eden .največjih morilcev, j Iz Malega Mlačevega Stoparjev! mesar, ki je bil obsojen radi tat- j vine pa je ušel k partizanom. Za ■ OF so bili navdušeni tudi bratje škrjanci, ki so bili že leta 1939 * osumljeni umora Kovačeve dru- 2 žine v vasi Blato. Končno so bili ' r/.a OF tudi Poličevi iz Grosuplja. 1 Bila je to komunistična družina znana kot taka že preje. Vse j' tc nam je dalo misliti. Za OF se navdušujejo delomrzneži, tatovi, : vlačugar j i in komunisti. Pa smo ■ si mislili mi kmetje: "Z OF ne'i bo vse uredu." Kmalu so začeli (■ tudi govoriti, da bo treba pred! ' koncem odstraniti škofa in duhovnike. 1 Tako smo bili mi kmetje 'ta-j1 koj od začetka nezaupni do nove, organizacije OF iz sledečih raz-p1 logov: j 1 1. Ker so jo vodili ljudje, ki J riso bili na dobrem glasu, delo- d mrzneži, vlačugarji, vaški tato- = vi, komunisti, ljudje ki niso ho- i teli hoditi v cerkev.. j 5 2. Ker so se za odpor proti = okupatorju navduševali tisti, ki; = . o ob izbruhu vojne z Nemčijo'; (.ezertirali in še druge k temu = nagovarjali. 3. Ker so takrat ko nam je bi- = narodna sloga najbolj potre-!; bna napadali škofa in duhovni-': l;e. j 4. Posebno pa še zato, ker so : tisti, ki so nas vabili naj se upre- E mo Italijanom sami imeli naj- : boljše zveze z njimi preko svo- ; jih žensk, ki so se z Italijani via- : cugarile.' Take so bile, Polič Ru- : ia, Dular Mara, Lučovnik Vera, : Luč(jvnik Matilda in žena zdra- : vnika Podkoritnik Vera. Bile so : to ženske y časih častit j i ve sta- : rosti. Italijani so se pač drža- r li pregovora, da v sili vrag muhe žre. .Italijani so imeli v tistem delu Slovenije, katerega so zasedli oni, ogromne sile. Lubljanska pokrajina je štela 300,000 prebivalcev. Na temu ozemlju so ime-! li Italijani 60,000 vojakov, torej na vsakega petega Slovenca j^ prišel oborožen Itali'jan. Te velike množice vojaštva so morali Italijani pred Nemci opravičiti. ! Italijani niso hoteli na fronto in, I da ostanejo v zaledju so morali I imeti vzrok. Zato so omogočili _' snovanje Osvobodilne fronte, da j j bi imeli pred Nemci izgovor, da 1'rabijo vojsko v zaledju za vzdr-B j ževanje reda. Komunstična re-, j volucija, pa jim je koristila že j iz dveh razlogov: 1. Nudila jim .! je možnost, da z izgovorom "Borimo se samo porti komunistom" uničujejo slovenski narod, pred t vsem nas kmete. 2) Ker so pri-. čakovali, da se bo v bratomor-I: nem klanju uničeval narod sam. . j Tako Italijani niso nikdar za-. i grabili pravih krivcev ,čeprav so i vedeli zanje, plačevali pa smo .jmi kmetje. Slednjič je prišlo ta-, j ko, da so prišli ponoči v vas partizani, kradli, ropali in morili, preko dneva pa so prišli Italija-| ni, rekli so, da smo vsi komuni-I sti in pokradli tisto, kar so par-I tizani pustli, vasi požigali, ljudi, zlasti moške morili, najsrečnejše med njimi pa vodili na | otok Rab, kjer so tisoči od gladu j umirali. Na primer : Nam so ! komunisti zažgali gospodarsko | poslopje, oropali 10 glav goveje živine, prašičev, obleko in denar. Brat France .je pred njimi ibežal na Škofljico, kjer pa so ga Italiiani zaprli in odpeljali na Rab, od koder se je na pol mrtev vrnil šele po 8 mesecih. Danes .je z mano vred begunec | v Italiji. Komunsti pa so tudi sami po-' izkušali izvati represalije Italijanov v pričakovanju, da bodo ! ljudje iz strahu da jih ne bi pokla-! li- Italijani bežali v gozdove k i partzianom. Tri kilometre od Grosuplja, l.a gričku ob kočevski progi leži i vas Spodnja Slivnica. Iz razlo-' gov, ki sem Ti jih že zgoraj navedel, niso kmetje hoteli s komu-! nisti. In kaj so storili partiza-! ni. V bližini vasi so napadli ita-I................................"—______1 .. ' :." Ijansko patrolo, en Italijan je bil ranjen. Kako se je to zgodilo? V hišo vernega gospodarja Klančarja je prišel komunist Perme in rekel, da bo od tam streljal Italjane. Vse prošnje 1 gospodarja, da naj iz njegove hiše ne strelja niso nič pomagale. Komunisti so namreč ravno to hoteli, da prikličejo gorje na< ( družino, ki jim je bila nasprotna. Partizan je oddal nekaj stre-' lov in pobegnil. V hišo so takoj ' vdrl Italijani, gospodarja in sosedovega sina Grumovega Fran-' četa, ki se je v hiši slučajno mu- j dil so ubili, vas samo, 72 poslopij so zažgali, žene in otroke pregnali, možki pa so že preje, ko 1 so videli, kaj se je zgodilo, zbe- j žali. Ti dragi bratranec tam v daljni Ameriki, pa si pel slavo junaški partizanski vojski, ki je priklicala gorje nad naše domove, sama pa junaško bežala celo pred Italijani. Toda kakšen je bil uspeh ? Dva mrtva slovenska kmeta, požgana in razrušena vas, komunistom pa se ni priključil nihče. Sosedne vasi so se i usmilile in sprejele pod streho nesrečne rojake. Enako se jej zgodil v vaseh, Perovo, Zgor-; nja Slivnica, Lipoglav, Pance, Paradišče in Brezovo. Istočasno! pa so komunisti že začeli pobijati verne slovenske kmete zgolj zato, ker so bili drugega prepričanja. V vasi Luče v Žalnski far: je živel Zavržen Janez, kmečki Sin star 32' let. Na Binkoštnc nedeljo-je šel na Polževo n: izlet. Komunisti so ga odpeljali na Oselico pri Krki in tam pobili z puškinim kopitom. Zvečer še je pojavil Vencajs z Osel ice v njegovi obleki. Vencajs je bil partizit: r ' ';. Z Gatine je bil umorjen Zupan- j čič Janez, zaklan bil z bajonetom imel je.'17 rail. Šernf Alojzij iz Blata je bil umorjen pri pospravljanju sena. Ubil ga je Skal j a Polde, ki je bil že v času Jugoslavije kaznovan radi tatvine. Šeme Janez iz Žalne, oče 6 nepreskrbljenih otrok je bil ustreljen v tilnik. Istočasno z njim umorjena in v isti grob pokopana je ,bila Mohorič Alojzija iz Velike Loke. Partizan je izjavil: "Ni hotela crkniti pa smo jo J živo zakopali." Zofija Glo-bckarj iz Žalne je bila prebodena sko-| ,zi prsa z bodalom, i (Dalje prihodnjič) OTLO DOBI JO j —— . | | Dela H«1 <> MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žen«Jco e» hi&Do rnažeuje poslopij v mentu Stalno delo — dobr» J Poln ali de!n! 6 večerov v ti>.J.r;>> od 6:10 zv. (Jo \ ;40 »; I Zglmite •«- « Employment Oifirr 700 Prospect Ave. *oba 901 od 8 z j. do 5 pop. rtak dan I razen v nedelj v THE OHIO BELL I TELEPHONE CO. j ———----—; 1'olišerji, Buferji Color Bufferji Izkušeni na rnonterskih medenih predmetih Plača od kosa i Republic Brass Co. j 1623 E. 45. St. Severno od Payne i, (72) ženska dobi delo ženska srednjih let dobi delo za pomoč pri gospodinjstvu v župnišču. Za naslov vprašajte v uredništvu tega lista. (72) MALI OGLAŠI" Iščejo stanovanje Dve odrasli osebi iščeta 3 ali; 4 sobe v okolici Collinwood alii Nottingham. Kdor ima kaj, naj,1: zvečer pokliče IVanhoe 5769. (73) Išče stanovanje Zakonski par brez otrok želi dobiti stanovanje 3 ali 4 sobe med E. 65. in E. 121. St. Kdor ima kaj, naj pusti naslov v uredništvu tega lista. (74) Najboljši način za pomoč j vašim sorodnikom v stari domovini je, če jim pošljete ; obleko, katere n'e morejo kupiti, tudi če»W i-taeli denar, i Mi imamo kompletno zalogo MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE IZGOTOVLJENE \ OBLEKE : Mi prodajamo NA DEBELO in vi dobile CENE NA \ DEBELO, kar pomeni dobršen prihranek za vas. : Pridite k nam in se prepričajte sami. Trgovina odprta v delovnik cd 9 do 5, i v sboto od 9 do 12-.30, v nedeljo od 10 do 1:30 . E. M. SMITH MODNA TRGOVINA NA DEBELO 1272 W. 6tll SI. * CHerri, 4553 ' ALI BI RADI POSOJILO' Potem bi radi poznali ves načrt ^ National City aa hišna posojila. TVJ A Tp\ ia yrr o Za navodila in posvet pridite v JlJ/^J/lvl.' o banko, ki je služila Clevelandu neprestano 100 let. THE MTI9ML CST¥ UMI --OF CLEVELAND-- \ EUCLID AT EAST SIXTH .... CHERRY 2KO Generalni, tajnik Združenih narodov, Trygve Lie. v konferenci a časnikarskimi poročevalci v Washington-u, D. C., katerim, je povedal o zahtevi nekega poslanika, ki je vprašal, da bi bila seja Varnostnega koncila v New \orku odgodena na poznejši čas. Pozneje je predsednik Truman naznanil, da so Zed. države proti taki odložitvi. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvali ie vaSega avtomobila. Delo točno tn dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RE-NU M] T O BODY CO Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in lenderje. Welding l JOHN J. POZNIK GLenville 3830. 982 East 152nd St. GEORGE TOMASIR. BETONSKA DELA pločnike, dovoze, kleti in tla v garaži 1423 E. 39. St. Tel. EN 5677 Cleveland 3, O. Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. /r KE 5030. _____ (Thur. —xi Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd, slovenska lekarna __________________(Thur.-x) Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. _Tel. GL 4316_ Stroj kupim Rad bi kupil dobro ohranjen stroj za reizanje trave. Kdor bi ga rad prodal, naj sporoči ime , in, naslov v urad tega lista. (x) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Pomladanske posebnosti KUPITE ZDAJ Kupite travno semenje zdaj p)a teh specialnih cenah : City Park travno seme 1 ft..........55c Pan American travno seme 1 ft...........65c Special Shady Spot travno seme 1 ft... 69c Kentucky Bluegrass travno seme, ft......95c Sylvan Shady Spot travno seme 1 ft____98c Dutch White detelja 1 ft..............$1,79 Creeping Bent tirava 1 ft..............$1.79 Zelenjadna in rožna semenja v zavojčkih ............5 in 10c Čebulice, male, 1 1't____19c V1GORO, kompletno gnojilo za rastlinje: 1 ft. vreča............10c 5 ft. vreča............45c 10 ft. vreča...........85c 25 ft. vreča.........$1.50 50 ft. vreča.........$2j50 100 ft. vreča........$4.00 SACCO moderno gnojilo za rastline 1 ft. vreča...........10c 5 ft. vreča...........50c 10 ft. vreča. ..........80c 25 ft. vreča.........$1.40 50 ft. vreča.........$2.50 100 ft. vreča........$3.50 APNO za dom 5 ft. vreča ........17c 10 ft. vreča .........25c 25 ft. vreča .........45c ZAVASKY'S HARDWARE 6011 St. Clair Ave. Tel. EN-5141 __Ml DAJEMO ZELENE EAGLE ZNAMKE Dobro. Sodnik vrta dalje in' znova napade: "Kdo je ubil simbo?" "Ne vem. Nisem bil zraven." Keruib sune zdajci z glavo proti levi steni. Tu so bila mala vrata z napisom: "Obujaj si vest!" Ta vrata so se torej odprla in straža je postisnila fantia skoznje. Tema ! Vroče! Motna brljavka slabo osvetljuje črne stene, ki nalikujejo skoro brlogu. Tinetu postane tesno, ni pa utegnil dalje razmišljati, kajti trde roke straže so ga zgrabile in mu snele bluzo z ram. Ni( pa bilo nikakih posebnih zasliševanj ali odredov, ampak dve postavi sta se spognili nekam tlom in dve roki dv'ignili robate jermene. In v tem hipu je zavreščal nekje nad' glavo avtomat. In bolj ko je žvižgalo in sekalo jermenje, tem bolj je vreščala godba. Nikakih človeških vikov ni bilo t ŽIVI VIRI IVAN MATlClC tv&o** Mandel's Shoe Sto* E y Mi smo pripravili najbolj kotnP vJo zalogo obuvala za VELIKO NOČ & vašo družino. , ^ Dobili boste regularno, najboljšo Ma>ld kvaliteto. , . xgV'J Mi imamo veliko izbiro otroških beli'1 L idealni za veliko noč in za prvoobhajance. ^ PLAVI: ZA ŽEN^^^^^^ MandeFsShoe 6107 St. Clair Ave. poleg Grdina Shoppe ODPRTO ZVEČER A T/lichaets FLORAL SHOP Posebna dobrota za vašo mizo zBABS SLOVENSKA CVETLIČARNA Posebno sladko, BABS mleko da dodaten okus kavi, pšenu in sadju. BABS je pasteurizirano za poseben okus. Kupite BABS pri vašem trgovcu še danes! Se priporoča za velikonočne corsages in razne cvetlice. Naša posebnost so venci za pogrebe in poročni šopki. In ko so bili slednjič le kolikor toliko zopet pri moči, so jih odvedli malo na sprehod naokrog po hodniku. Da bi pa ne krožili vedno po tistih temot-nih katakombah, so jim odprli vrata in jih spustili v lepše zi-dovje. Čisto drug svet se jim je odiprl: lepi svetli hodniki, na oknah rože in slike na stenah. Ljudje, ki ,so jih sreča-vali tu, so bili oblečeni kokar zunaj' v svetu, niti "jamstva'' niso imeli na nogah. Tu je bii sodni oddelek Saluj-harurna. Pre d velikimi,. dvokrilnimi vrati so se ustavili pa razbrali iz rdečega ligurskega napisa, da je tu "Sedež pravice." Vtopili so. Sijajna, odlična sobana! Po tleh preproge, po kotih stojala z zelenjem, ob oknih težki zastori, na stenah svetli meči, na sredi pa miza, z zelenim pogrnjena. Za mizo je sedel na visokem naslanjaču veliki 1 igu.sk; modrec. Vitek, .suhoten človek, v dostojanstvenem oblačilu. Pred njim na mizi je stalo na svetlem podstavku ligursko znamenje. Poleg sta sedela dva sodnika v temnih haljah. Ob levi steni SKEBE PLUMBING & HEATING CO. i v NOV PROSTOR 653 E. 152nd Street, vogal Saranac Rd. KOMPLETNA ZALOGA MON- TERSK1H JN GRELNIH PREDMETOV Nadomestimo vodne cevi z bakrenimi. Čistimo odvodne kanale z elektriko. Vse delo narejpno po licenzi-ranih mehanikih. j >, . ' , : r , : - . : . ,//.'„■. ; - 'v.,':'1 " ' ' ' Pokličite GL 2363 . " . v I Stanovanje KE 4614 MICHAEL SUIIADOLC, lastnik 823 SUPERIOR AVE. Sprejeto po Council of Poods and Nutrition of the American Medical At« delation. 87 let raziskovanja dta se pomaga vam pri kuhi! Inžinirji za plinske potrebščine, katere je vodila skušnja onih, ki imajo narodno kuhinjo v rokah, so posvetili nad S7 let znanstveni spremembi za manjše težave pri vsakdanji kuhi. Posledica, ki vam jo nudi'o danes, je preskušala udobnost pri kuhi na zans moderni avtomatični plnski peči. Prstn^-kontrola. plnmenska vrovma od počasnega vretja do najvišjega uVnjc brez dima — omogočeno samo plamenom, ki požre dim. lvtomatičcn pri/igalcc — z gibom roke je takoj vročina Kontrola-iue - - skuha vse kosilo,-dokler ste odsotni lUirnerji za vse življenje — jih ni treba nikoli nadomestiti Hladnejša kuhinja — kar gre zahvala popolno inzulaciji peči Ni treba nobenega dimnika — vi lahko postavite novo plinsko peč kjerkoli hočete v vaši kuhinji. Adams Heating Servis 500 East 200. St. vogal Monterey a zve^ Odprto dnevno do 6 zvečer, v soboto do ° PRIDITE IN SI OGLEJTE NOVE povojne forced air in gravity plinske furneze Sedaj na razstavi pri nas ^ • FURNEZE ZACEMENTIRAMO IN POPRAVIMO. fi $ • INŠTALIRAMO NOVE FURNEZE NA PLIN, PBE^jjJ? • INŠTALIRAMO PIHALNIKE, STO KER JE IN Sedaj so na razpolago za takojšno inst plinski burner ji Nič gotovine takoj, se plača v 3 letU1, Podložite svoja tla v hiši z Qa posebnimi stebri, ki je vsak.V" ■ PRORAČUN ZASTONJ NA VSEM EKSPERTNO DELO jfifl Pokličite KE 5200 za takojšno pos^ V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Mary Sterle ki je za vedno v Bogu zaspala IS. aprila 1944. X Oj, zvonovi, le zvonite! Svet naj bridko vest izve ljubi ženi, dobri mami ne utriplje več srce. j. Oglejte si te krasne nove modele, ki so razstavljeni pri vaših trgovcih. Garantirajo vam nagle "brez ugibanja" rezultate, ki jih želite . . . prinesejo vam novo udobnost in lepoto v vašo kuhinjo obenem. the EAST OHIO GAS company Vse dni je trpelo za nas to utrujeno telo— zdaj do kraja odpočilo v miru bo se pod zemljo. Žalujoči ostali: SOPROG in OTROCI. Cleveland, o. 11. aprila 1946, 4_________AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL II, 1946 <7 je bila druga miza; tu sta brskala po svežnjih papirjev dva temna pisarja; ob desni steni 'je stal ob visokem pisalniku ; bel služitelj. j Straža je novince zravnala !lepo v vrsto v dostojni raz-! dalj i pred zeleno mizo. Mod-| rec je novince motril z zastrtimi očmi, potem je za spoznanje okrepil glavo na levo — in temni pisar je pričel nekaj j [brati s papirjev. Ko je ta pre-j nehal, se je okrenil modrec na \ desno — in beli pisar je vzel v roko listino inklical: "Številka tri tri petnajsti" Tine se je oglasil in rekel: "Tukaj!" "Številka tri tri šestnajst!" Vid: "Tukaj!" "Številka 3317!" Velij: "Tu !" "3318!" Bran: "Sem tuP____ Zdajci se je dvignil temni pa nadaljeval iz svojih listin. Či-tal je in čital brez nehanja neko dolgo zgodbo. Tu in tam je zategnil z rezkim poudarkom, prenehal, ozrl se k zeleni mizi, pogledal številke in čital zopet dalje. V sobani je bilo tiho, šetvilke so stale negibne, stražniki za njim so se držali strumno in resno, kot bi poslušali visoko zapoved. In ko je bila končno vsebina uradnih zapisov pri kraju, je pozvel besedo visoki dostojanstvenik. Sprva je govoril nekako bolj zeleni bizi, potem je pa povzdigoval glas, zatezal bolj in bolj rezko, a tuintam sunkoma izbruhnil proti številkam. Nje-jgovo mirno, dostojanstveno obličje se je nenadoma spačilo, postalo skoro pošastno. Iz oči je sikal ogenj, iz prsi burk al a strast in togota, in sobana se je tresla ko bičana z mogočno ihto. Mahoma so je zopet obvladal, porahljal si j ovratnik pa umerjeno dalje go-i voril le zopet bolj zelenemu omizju samemu. Nihče ni niti trenil, vse je kakor ukovano [strmelo v besednika in njegove 1 zlate našive. Naj tolmač vpraša številke, ali so razumele obtožnico je velel končno. Beli služitelj: "Blagorodje šaj>hajul Suakli vprašuje, ali ste razumeli obtožnico? " Molk. "Dalje vpraša, ali ste razumeli zgodbo velike brjanske zarote?" , Molk. Številike gledajo v tla. Sodnik se prezirljivo nas mehne pa naroča, naj se zasii-jšijo številke po vrstii o tem in tem. Tolmač Tinetu: "Kdo te .je naučil strejati?" Tine ne odgovori, Vid skomigne z ramo. Vpraša Velija: "Kje si st učil streljati?" "V Ligurji," odvrne Velij. "Vsi smo iizvežbali v Liguri-ji," dostavi Bran. Tolmač razlaga, sodniki o-suipnejo. "V Liguriji? Kako?" "Nu, pri vajakih," pojasni Bran. "Učili so nas, da treba sovražnika pobiti, pogoditi ga naravnost v srce ali glavo," Šajhajul Suakli se nasloni s komolcem na ročaj meča, glavo nagne naprej pa govori-pre-'zirno, sikaje. Tolmač: "Blagorodje šajhajul pričakuje, da sa boste vedli dostojno pa odgovarjali na vprašanja točno in brez pridržkov. Dalje veli, da je brezupna sleherna samoglaivost ali morda celo misel na beg, kajti Saluj-harum je zapečatena trdnjava na dnu morja." Nato so številke odvedli. Priiboljški in prijazni obrazi j so zldbdeli liki sanje. Paznik je i nametal v skodelo oblode in .plaže pa hladno zaprl vrata. j Naslednje jutro so vzeli Ti-ineta in ga odvedli gor v drugo nastropje. Ustaivili so se 'pred vrata, kjer je stalo pod jligurskim napisom: "Vest!" ,1 Tine se je ozrl po napisu, a ni h utegnil pomišljati, kajti v nas-jlednjem trenutku se je znašel j notri. Prostorna soba. Pa tleh (živalske kože in blazine, na stenah orožje, naravnost miza, pogrnjena z rdečim žametom. Za mizo sodnik, za njegovim hrbtom na steni dva prekrižana meča. Na enem koncu mize temen služitelj, rta drugem bel. Sodnik motri številko, številka J gleda njega. Že včeraj ga je I bil videl Tine: suh in šobast, j temna halja, bel svilen šajmul, j a izpod njega vrta v Tinta iz jvrdtine doje gladnih oči. Gelemi Kerub spusti pogled na papirje pred sabo pa prične izpraševati .po tolmaču čisto Vsakdanje stvari. Koliko je šetiviltka stara, kje rojena? Njegovo razmerje do sirnbove-ga krdela. Je bil v krdelu? — Da, bil. Ne, ni bil. — Ne? Čemu je pobegnil čez mejo? — Iskal je kruha. Kruha? Kakšen kruh je našel tam? — Pri j dobrih ljudeh je služil. — Kaj i je delal ? — Oral, kosil in pa-|sel. — In kaj je še počenjal za mejo? — Dekleta je našel tam. — Hm, dekleta? Sodnik si beleži to in ono, |lista j)o papirjih, medtem ko iz. i pod čela pogleduje na števil-|ko. Nakrat j a popade kakor [iz zasede: | "Bantu sun Sukum !" I Nemilostno se zasade risje oči v fanta. "Ti si nib i 1 učitelja Sluku-ma!" Učitelja Sukuma? Ne, Bog mil je priča, tega imena se ne spominja več. "Govori!" Nevzdržno rijejo vanj velike, živalske oči, k&kOr bi: mu skušale prevrtati skoz tn skoz. "Ne, tega imena se ne spo- j min jam." ' "Ha, ne spominja se! Bo vsekakor potrebno, osvežiti mu nekoliko spomin. Nu, dobro, gelemi Kerub se ne razburja spričo tega. Toda rad bi le vedel, zakaj se je vrnil fant izza meje? — Stožilo se mu je po 'domu. — Tako? Kdaj je bilo to, se morda spominja? — Sneg še ni bil skoipnel v Tisov-niku. — Dobro. In je šel begun naravnost domov? — Ne, ustavil se je v gozdu. — Toda pravi, da se mu je tožilo po domu, zakaj ni šel torej domov? — Si ni upal, je bil pač begun. — Kako je torej zašel jV hajduški brlog? — Slučajno. — In kaj je hajdukom pri-jnesel? — Nič. — Morda kaj streliva in orožje? — Nič. — ]Saj so vendar imeli orožje? — |Pač, da so si lovili divjačino. !— Le čemu so prišli potem v vasi? — Bili so gladni. — Toda oboroženi? So imeli kak poseben namen? — Ne, nobenega namena. "Kdo je pobil šajmule: Kon-duja, Makuluja, Zajneba?" "Bili smo napadeni. V si-lobranu so padli." jt slišati razen nasilne ^ vendar je jetnik za n>" voljo kričal in P^1' se ni pogreznil do ta- .j V Saluj-harumu 111 ^ vse v najlepšem redu'ri^ Kerub fti je medtem P J gareto in ko j° Je kadil, so privlekli j ko. Polomljen j_e ^ tu, noge so ga težko ust mu je lezla A »Kdo Je ubil Suk»r Molk. .jI "Kdo je pobil šaj"' J Neusmiljeno je biu ' "Govori!" "Ne vem, gospo«' sem nikogar ubil- ^ Kerub ukaže, "!lJ močneje obude ves^ , Tine se zdajci # J kuma so ulbili oni j jeclja, "šajmule tu«',,, i "Kdo je ubil simW. ; (Dalje priho^