J 11 7 JI C A
P.P. I
Primorski (
Poštnina plačana v gotovini ^ nAA „ Abb. postale I gruppo Gena ^UU IlT
Leto XXXV. Št. 12 (10.231)
nevmk
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob# v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v i«uni»njant Evropi.
PO SREČANJU S TITOM JE ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER ZAKLJUČIL OBISK V SFRJ
Razvoj prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo v korist obmejnega prebivalstva in manjšin
Pogovori z Vrhovcem - Sprejem na Brionih in zanimiv razgovor s predsednikom Titom - Zaključna tiskovna konferenca ministrov na letališču - Pogovor ministra Forlanija s pjuljskim podžupanom prof. Luigijem Ferrijem
Forlani in Tito sta se na Brionih zadržala v prisrčnem razgovoru.
Zaključno poročilo
PULJ _ ob zaključku pogovorov R)fu jugoslovanskim zveznim taj-tukom za zunanje zadeve Vrhov-°fm italijanskim zunanjim ministrom Forlani jem je bilo objavlje-110 skupno poročilo, v katerem je Poudarjeno, da so pogovori zadeva-EtuaZV<9 obojestranskih prijatelj-skih odnosov ter glavne probleme ^fAnarodne aktualnosti.
Ministra sta «ugotovila priprav-Jjenost za nadaljnjo poglobitev do-sosedskih odnosov in za razširitev sodelovanja na političnem,
Sospodarskem, kulturnem, znanstve-nJ~m in drugih področjih*. V tem okviru sta ministra posvetila veliko Pozornost razvoju «meddeželnega sodelovanja v korist obmejnega prebivalstva*.
»Ministra sta posvetila veliko po-*°rnost izvajanju osimskih sporazumov,* je rečeno v sporočilu, »glejte katerih pristojni organi konstruk-opravljajo svojo vlogo.* In še:
»Jugoslavija in Italija poudarjata uupno željo po uresničitvi dogo-o prosti (industrijski) coni v obojestransko korist.*
»Skladno s smislom, ki ga obe strani dajeta sodelovanju obmejne-p Prebivalstva, sta poudarila interes obeh vlad za odobritev nadalj-h)ih ukrepov, ki naj razvijajo krajne zveze, obmejni promet ljudi J*1 blaga, kakor tudi ureditev vod-neSa režima v okviru posodablja-nJa odnosov in iskanja novih oblik obmejnega sodelovanja.* bledijo stališča, ki zadevajo vlo-E* narodnih manjšin: «Ministra sta Omenjala mnenja o položaju slo-venske etnične skupine v Italiji in ahjanske v Jugoslaviji in poudarite, da skupini opravljata pozitiv-v'°g° v razvoju dobrih soscd-kih odnosov. Ponovno sta potrdila amen obeh strani, da bosta nada-jevali politiko promoviranja pogo-1 Y etničnih skupin in to v duhu ummskegu sporazuma.*
«Obe strani sta proučili sodelo-n.ie na področju kulture, vzgoje , šo'stva v korist obeh etničnih nihP'n’ Ugotovili sta soglasje ugod-n mnenj v zvezi s splošnim pobiranjem tega sodelovanja.* skupnem sporočilu sledi nato stavek, ki zadeva sporazumevava mTed .Jug°slavijo in EGS ter ob-z° Italije, da bo podprla jugoslo-
devete predloge v okviru evropske
njjf okviru ocenjevanja mednarod-~ , ogodkov sta italijanski in ju-dil °Tski zunanji minister potr-u a,’. d®. bosta napela svoje sile za ^*Wljanje načel pomirjevanja,
V1'!lsnosti in suverenosti in za od-anjevanje kriznih žarišč v svetu, vi e * j Poudarek dajeta obe drža-.„_,sode'ovanju pri pripravljanju lpffd°yf',m'ske konference v La Valuj"1.	in tretjemu zasedanju
snri frence e evropski varnosti in
•oaelovanju. v Madridu leta 1980.
•f e<)e Bližnjega vzhoda sta minira a S0 ,asno Poudarila, da se mo-aoseči «trajen, globalen in pra-
umit	Za to Pa je potreben
nri, . ae'a z zasedenega ozemlja, last anie Prav‘ce Palestincev do renill • u°m°v in e in priznanje suve-• °sti, ozemeljske nedotakljivosti «™osti vseh dežel na tem pod-stri ’ ^ede Cipra pa se ministra ojata, da je mogoče doseči u-no rešitev v pogajanjih med obe-dm,Clprs'dma skupnostima ob posredi11 generalnega tajništva OZN. di ,, ovec in Forlani sta ocenila tu-u* dogodke na azijskem jugovzhodu:, ainškem rogu in južni Afriki.
V(_a.koncu sporočila pa sta Vrho-stvo W Uoriapi «izrazila zadovoljna- 23 teko široko soglasje v oce-ra7„° Problemih, ki so bili predmet (jg g.ovora. Zato izražata mnenje,
^ Je tudi to srečanje prispevalo in yebit:vi dobrososedskega odnosa 7, brijateljstva med Italijo in SFR
ugnslavijo*. (sts)	(Nadaljevanje na zadnji strani)
""“"""n.......................Hlinili....................................................
Žoga naj ne bo edini cilj
„tedenski koledarček nasto-4i.v s‘0venskih športnikov na Trža-em in Goriškem »Domači šport* je v soboto pokazal, da se bo vče-„J. ?n danes zvrstilo na raznih i-re'S4, k;lr 52 slovenskih ekip. Totih nastepov v več kot dvajse-različnih prvenstvih, od Nova-j’. adove, Trevisa, pa do Stanič-. , ’ Bazovice in drugih naših . “lev, od desetletnikov pa do »veti uanov>’ fantov in deklet, v pe-b različnih panogah. In če k te-,u Podamo še nedeljske smučar-7 ® te^a.te tržaških planincev na ‘‘tetcolanu in v itavasclettu ter
(Od našega posebnega poročevalca)
PULJ — Z objavo skupnega sporočila in krajšo tiskovno konferenco na puljskem letališču se je včeraj okrog poldne zaključil delovni in prijateljski obisk italijanskega zunanjega ministra Forlanija v Jugoslaviji.
Zadnji dan obiska je Forlani začel razmeroma zgodaj, ko sta se z jugoslovanskim kolegom Vrhovcem srečala za zajtrk in nadaljevala razgovore. Zatem sta se oba odpravila na Brione, kjer je Forlanija sprejel predsednik republike Tito. Sam Forlani je pozneje časnikarjem poudaril, da je bil Tito «kot običajno v izvrstni formi*. Italijanski zunanji minister je izrazil zadovoljstvo, da se je lahko srečal s Titom in tako na najuspešnejši način zaključil svoj obisk v Jugoslaviji. «Za nas je vedno zanimivo srečanje s takim državnikom, ki razpolaga z izkušeno razsodnostjo in velikim poznavanjem mednarodnih problemov. Zares lahko rečem, da sem iz njegovih ust slišal ocene, s katerimi se v celoti strinjam*.
Forlani je nato povedal, o čem sta se pogovarjala: »V ospredju so bili naši dvostranski odnosi. Menimo, da se dobro razvijajo in da je na tem področju mogoče storiti še več.* Pozneje je Forlani povedal tudi, da se je Tito zanimal za položaj narodnih manjšin in poudaril njihovo vlogo, kar prihaja še posebej do izraza v zaključnem sporočilu.
Razgovor na Brionih se je seveda dotaknil tudi drugih mednarodnih problemov in še posebej položaja na indokitajskem polotoku. Tito je Forlaniju povedal, da «navdušeno pričakuje predsednika Pertinija*.
Z Brionov sta se Vrhovec in Forlani s spremstvom sodelavcev odpravila na puljsko letališče, kjer sta se poslovila. Pred slovesom sta Forlani in Vrhovec priredila krajšo tiskovno konferenco, med katero sta ocenila rezultate razgovorov. Vrhovec je (»udaril, da u-resničujeta Jugolsavija in Italija s skupnimi napori kar zgledno prijateljsko sodelovanje, kar je še tembolj pomembno, če pomislimo na množeče se konklikte in napetosti v svetu. Ti odnosi so prav zato pomemben prispevek, ki ga ti dve državi dajeta pomiritvi v
Pertini bo obiskal Jugoslavijo
PULJ — Italijanski predsednik Sandro Pertini bo maja o-biskal Jugoslavijo. Vest je u-radno sporočil zunanji minister Forlani med obiskom v SFRJ. Pertini se bo tako odzval vabilu predsednika Tita. Datum obiska, ki bo trajal tri dni, bodo določili kasneje.
Evropi, na Sredozemlju in v določenih okvirih tudi svetu.
Vrhovec je dal velik poudarek osimskim sporazumom, za katere je dejal, da «bogatijo vsebino naših odnosov*.
Italijanski zunanji minister Forlani je v svojem izvajanju najprej omenil obisk pri Titu, ki mu je zapustil globok vtis. Naši stiki postajajo sistematični, je dejal, kar dokazuje že o izrazito delovnem vzdušju in zaupanju med dvema državama. Tudi toplina sprejema je bil taka, neobičajna za diplomatsko raven, da priča o doseženi stopnji prijateljstva.
Forlani je v zvezi z mednarodno STOJAN SPETIČ
wM >
(Telefato ANSA)
■iiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimmmnMHiinimmnmninmHunimimmmmHHiiimiiiiiHn
NADVSE OSTER UVODNIK V GLASILU KPI «L’UNITA»
Komunisti negativno ocenjujejo dejavnost Andreottijeve vlade
Očitek krščanski demokraciji, da se ponovno približuje preživelim vladnim formulam - Odgovor Gallonija
RIM — Medtem ko se stopnjuje nezadovoljstvo v sindikalnem gibanju zaradi nezadostnih predlogov vlade za gospodarski razvoj Juga in so sindikati včeraj potrdili štiriumo splošno stavko, ki je napovedana za 2. februar ter so napovedali vrsto sektorskih in deželnih stavk, postaja čedalje bolj živahna tudi polemika med strankami, ki sestavljajo večino, na katero se opira Andreottijeva vlada. Dokaj natančno sliko te napetosti daje današnji uvodnik glasila KPI «L’Unita*, ki poudarja, da je prišlo do velikih sprememb v politiki vladne stranke. Te spremembe ustvarjajo vzdušje splošne negotovosti, kar je, po mnenju glasila KPI, v očitnem nasprotju z zahtevami sedanjega političnega trenutka. Da pripisuje KPI odgovornost za to spremenjeno vzdušje Krščanski demokraciji je razvidno že iz samega naslova: KD mora odgovoriti. Komunisti so mnenja, da ne gre za epizo-dične, enkratne težave, ampak za uveljavljanje splošne težnje po bistveni spremembi sedanje vladne večine. Vzroke za to spremembo išče KPI v umoru Alda Mora, ki mu priznava izredno politično vlogo pri usmerjanju politike KD, in v ošibitvi strankinega vodstva, ki je sledila temu tragičnemu dogodku.
Po daljšem odstavku, v katerem opozarja na odgovornost tudi drugih strank vladne večine, da je prišlo do takega stanja, z očitnim namigom na socialiste, navaja «L’Unita» posamezne točke nesoglasja v vladni večini: pristop k evropskemu denarnemu skladu, imenovanja v javnih ustanovah, pokojninska reforma, reforma policije, kmetijske pogodbe in vprašanje Juga. Način, kako je KD reševala ta vprašanja, jasno kaže na bistveno §premem-
prištejemo še vse trenerje in druge, ki spremljajo moštva ter na koncu še nekaj tisoč gledalcev, potem pridemo do števila, nad katerim sc je v naših razmerah že vredno zamisliti.
Tolikšna aktivnost predstavlja bogastvo, na katero bi morali biti po eni strani ponosni, po drugi strani pa bi morala imeti naša narodna skupnost do njega bolj zavzet in prizadet odnos, kot ga ima zdaj. Vso to aktivnost namreč razvija mladina, za katero nam nikakor ne more biti vseeno, kako se razvija. Žal, pa je tej naši šport-
ni mladini v premnogih primerih žoga glavno in edino vodilo pri tej aktivnosti in ji torej ni sredstvo, ki naj bi jo privedlo do drugih, pomembnejših vrednot in spoznanj, ampak cilj, ki jo povsem zadovoljuje, s tem pa tudi siromaši.
Siromaši pa obenem tudi našo skupnost, moč njene družbene o-sveščenosti, kar pa je voda na tak mlin, kakršnega si ne želimo.
Ob več kot petdesetih včerajšnjih in današnjih nastopih naših športnikov bi se morali nad tem globlje zamisliti.
BOJAN PAVLETIČ
bo tiste politike, ki jo .je nakazal prav Aldo Moro, ki sicer ni pristajal na možnost vstopa KPI v vlado, ampak je bilo jasno, da je ubral pot aktivnega angažiranja velikih ljudskih gibanj pri u-pravljanju države. Danes, trdi KPI, smo v drugačnem položaju in partija je deležna le odločnega odklonilnega stališča, delno zato, ker vladna stranka ne soglaša z reformami. Uvodnik se zaključuje s trditvijo, da je KPI v vladni večini zato, da se razmere spremenijo, pa čeprav previdno in postopoma, nc bomo pristali na linijo najmanjšega odpora, ki vodi državo v še težje stanje od tistega, v katerem se trenutno nahaja.
Krščanski demokrati so takoj odgovorili na stališče KPI. V današnjem uvodnika strankinega glasila »H popolo* predsednik parlamentarne skupine Giovanni Gal-loni trdi, da se ni nič spremenilo in zavrača očitke o neizvajanju programa, češ da je vlada izpolnila vse obveze. Galioni pravi, da predstavlja sedanja vladna formula cilj in da ni možnosti za nadaljnji razvoj, skratka, da KD ne bo nikoli pristala na vlado s komunisti. Galioni se čudi, kako da pred letom dni KPI tega stališča ni smatrala za diskriminatorsko, kar se danes dogaja. Skratka, pravi Galioni, sedaj imamo vlado, ki ustreza potrebam države, vendar ne ustreza hegemo-nističnim težnjam KPI in zato hočejo komunisti pripisati demokristjanom odgovornost za krizo, za katero pa so krivi sami. »Vendar bi enostransko razbitje večine ne pomenilo koraka naprej za KPI, ampak bi se vrnili daleč v preteklost in bi prišlo do frontalnega spopada, ki pa ga mi nočemo,* zaključuje predstavnik KD svoj uvodnik.
Stanje je torej vse prej kot lahko. V prihodnjih dneh bodo torej o tem ponovno razpravljali na sejah vodstev strank in razprava bo še otežkočena zaradi splošnega nezadovoljstva delavstva in sindikalnega gibanja po nesprejemljivih vladnih predlogih o gospodarskem razvoju Juga. (bbr)
Na tiskovni konferenci v ZDA
Zaccagnini:
Komunisti ne bodo stopili v vlado
WASHINGTON - Tajnik KD Zaccagnini je ob zaključku obiska v ZDA na tiskovni konferenci poudaril, da krščanska demokracija meni, da sedanje vladna formula ustreza trenutnemu političnemu po-
ložaju v Italiji. Na izrecno vprašanje je Zaccagnini odločno zanikal, da bi KD pristala na vstop komunistov v vlado in dejal, da bi bilo treba ohraniti sedanjo vladno večino ter da «ne predvideva nobene možnosti nadaljnjih korakov*.
RIM — Ministrski predsednik Andreotti je včeraj sprejel na vljudnostni obisk ambasadorja ZDA v Rimu Gardnerja.
POLOŽAJ V KAMPUČIJI BREZ BISTVENIH SPREMEMB
v v
SPOPADI NA BOJIŠČU PONEHAVAJO IENG SARY SE MUDI V PEKINGU
Pred varnostnim svetom OZN se razprava nadaljuje v ostrih tonih - Odgovor «Borbe» napadu sovjetske TV
NEW Y0RK, BANGKOK - V stekleni palači v New Yorku teče razprava o položaju v Kampučiji. Razprava sama dosega zdaj pa zdaj izjemno dramatične in ostre tone, predstavniki posameznih držav pa govorijo brez dlak na jeziku. Na eni strani Sovjetska zveza, Vietnam in češkoslovaška ostro obsojajo sklep varnostnega sveta OZN, da je do razprave sploh prišlo in odvzemajo predstavniku demokratične Kampučije Narodomu Sihanuku vsakršno pravico, da bi govoril v imenu ljudstva Hmerov, oziroma v imenu neke vlade, «ki dejansko ne obstaja več*. Tej gonji proti bivšemu kampučijskemu predsedniku se je pridružil tudi kupanski predstavnik Raul Roa Kuri, ki je i-zjemno ostro napadel samega Si-hanuka, češ da je ta živel vseskozi zelo lagodno življenje, medtem ko je »Pol Potov režim moril nedolžno ljudstvo*. Po drugi strani pa kitajski predstavnik in Norodom Sihanuk sam ne odgovarjata nič manj trdo na te provokacije.
Predstavnik Pol Potove vlade je dejal, da se že strinja, da je dosedanji kampučijski predsednik vlade sramotno teptal človekove pravice, strinja se tudi s Carterjevo izjavo, da je Pol Pot izvedel vrsto zločinskih dejanj. Vendar je on, Norodom Sihanuk, spregovoril pred varnostnim svetom OZN, da brani suverenost Kampučije pred vietnamsko agresijo, da obsodi nesprejemljiv poseg tujcev v njegovi domovini. Sovjetskemu predstavniku Trojanov-skemu je Sihanuk odgovoril, da »je bila Sovjetska zveza vseskozi v odličnih odnosih z Lan Nolovim fašističnim režimom, ki ga je namestil v Kampučiji ameriški imperializem, da bi zatrl osvobajanje države.* Sihanuk je tudi zelo pohvalil stališče Jugoslavije, Romunije in Albanije, »edinih evropskih diržav, ki so obsodile Lon Nola in stale vseskozi ob strani kampučijskemu ljudstvu*. »Sovjetska zveza in Češkoslovaška,* je še dejal pninc Sihanuk, »pa nimata pravice, da bi dajala komurkoli lekcije o človečanskih pravicah.*
Kot vseskozi doslej, pa so tudi tokrat novice z bojišča nadvse protislovne in meglene. Tiskovna agencija nove phnompenške u-prave je sporočila, da so enote FUNSK po krajšem boju zasedle mesti Siem Rap in Battambang in je potrdila novico, da je v ro-
iimiimiiiniiiiiiiiiMiMiiimHiiiuMimmimmiiuiiiiniiuiiiiininimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
PROTI TERORIZMU IN FAŠISTIČNEMU NASILJU
V četrtek v Rimu enotna sindikalna manifestacija
Preložena na sredo tedna včerajšnja prepovedana antifašistična manifestacija
RIM — Napovedane množične manifestacije kot izraz solidarnosti kolektivu »Radio citta futura*, kateremu je fašistični komandos uničil naprave in ranil pet deklet in žensk, ki so bile zaposlene pri oddaji, ni bilo. Kvestura je namreč zaradi naelektrenega ozračja prepovedala vsakršen shod, zaradi česar so organizatorji sklenili manifestacijo proti fašističnemu terorizmu prenesti na četrtek ob 18. uri na Trgu republike.
Tudi federacija CGIL, CISL in UIL je napovedala za četrtek ob 16.30 na Trgu S. Giovanni enotno manifestacijo delavcev kot protest proti terorizmu in fašističnemu nasilju. Ob tej priložnosti so sindikati oklicali za četrtek od 15. ure dalje stavko vseh stre , s čimer so dali možnost Rimljanom, da se udeležijo tako manifestacije kot sprevoda po mestnih ulicah.
Za policijske sile je bil včeraj v Rimu naporen dan. Ves dan so bile v pripravljenosti in avtomobili so brez prestanka švigali iz kraja v kraj, ker so neznanci po telefonu ves dan najavljali podtaknjene bombe posebno po šolah, ki pa jih na srečo ni bilo. Le na liceju za umetnost je eksplodiralo slabo pripravljena bomba, ki ni povzročila niti škode, medtem ko so neznanci ponoči vrgli v licej Azzarita dve molotovki.
Nekaj atentatov je bilo tudi drugod po Italiji. V Turinu so vrgli molotovko proti baru na Trgu Mar-tiri della Libertš, kjer se po nava di zbirajo fašisti, v Milanu pa so vrgli proti zasebni šoli »Stadium* kar štiri molotovke.
V Milanu je komandos skupine »proletari armati per il comunis-mo» miniral kletne prostore jet-niškega bolnišniškega oddelka. Na srečo so zažigalne vrvice odpovedale in tako trije eksplozivni naboji s 25 kg strelnega prahu niso eksplodirali. Škoda na napeljavah bi bila ogromna, pa čeprav močne železobetonske strukture gotovo ne bi utrpele vidnejših poškodb.
kah »združene fronte za narodno rešitev* tudi letalska vojaška baza Kompong čang. Tajski viri pa obveščajo, da so obmejno kampučijsko postojanko Poipet zapustile še zadnje čete rdečih hmerov, z njimi tudi bivši predsednik demokratične Kampučije Kieu Samphan. Iz Pekinga prihajajo vesti, da se srditi boji nadaljujejo predvsem na severu države in ob reki Mekong, Pol Potove čete pa pripravljajo ofenzivo.
Medtem se bivši podpredsednik kampučijske vlade Ieng Sary mudi v Pekingu, o ciljih njegove misije v kitajskem glavnem mestu pa se zaenkrat še ničesar ne ve. O tem diplomatski krogi samo ugibajo, ena od teh hipotez pa je, da se Ieng Sary samo začasno mudi v Pekingu in bo kmalu odpotoval v Nevv York, da bi se pridružil princu Sihanuku v zahtevah po obsodbi vietnamske agresije. Druga hipoteza je, da naj b; Sa-ry skušal organizirati v kitajski prestolnici nekakšno začasno kampučijsko vlado v izseljeništvu, kot je to storil Sihanuk leta 1970, potem ko ga je Lon Nol strmoglavil. To hipotezo podpirajo predvsem tisti, ki menijo, da je Pol Pot umestil sedež svoje vlade v nekaterih gorskih predelih Kam-
pučije, od koder vodi vse vojaške operacije rdečih hmerov. Sinoči pa se je Ieng Sary sestal s kitajskim predsednikom vlade Deng Xiaopingam in mu predočil sedanji položaj v Kampučiji.
Vietnamski predsednik vlade Pham Van Dong pa je ob odprtju zasedanja predsedstva organizacije za solidarnost azijskim in a-friškim državam, ki ta čas poteka v Hanoju, dejal, »da reakcionarji in revizionisti povsem izkrivljajo resnično stanje v Kampučiji*. Vietnamski državnik je ob tej priložnosti tudi pozdravil delegacijo »revolucionarnega ljudskega sveta* Kampučije, ki se je udeležila zasedanja v Hanoju.
Jugoslovanski dnevnik »Borba* pa je včeraj ostro odgovoril na natolcevanja sovjetske televizije, da »Jugoslavija v OZN zahrbtno rovari v prid Pol Potovemu režimu*. Zagrebški dnevnik piše, da »jugpslovanski predstavniki v OZN samo zagovarjajo načela neodvisnosti, suverenosti ter nedotakljivosti meja ter obsojajo vsakršno vmešavanje v notranje zadeve posameznih držav. To so jugoslovanski predstavniki vedno delali in nimajo potrebe, da bi se skrivali za kakršnekoli kulise.* (mč)
iiiiiiHiiiiiamiiiiinimiiiiiiiiiuiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMnMMmiifiutiiiinniiaiiiiiiiiiiiiiimiiaiiMittiimmi
NAJVEČJA DOSEDANJA NEZAUPNICA BAHTIARU
Prikaz moči opozicije pred teheransko univerzo
Navdušenje polmilijonske množice po odhodu vojakov z vseučilišča
(Poseben dopis)
TEHERAN — Teherančanl so si izborili svojo univerzo na najbolj slikovit način, s prikazom svoje množičnosti in borbenosti. Politična »shizofrenija* je postala v Iranu vsakodnevna praksa, a včeraj je presegla vse meje. Medtem ko je predsednik vlade Ba-htiar prikazoval parlamentu svoj program, se je neustavljiva plima ljudi, vsaj pol milijona, zgrnila pred teheransko univerzo na »prazniku osvoboditve vseučilišča*.
Že zgodaj zjutraj, ko sem prispel pred univerzo, so skupine študentov, fantov in deklet, lepile po zidovih in stebriščih lepake s protirežimsko vsebino. Vsepovsod Homeinijeve slike in letak s proglasom ajtulaha Teleganija študentom in profesorjem, nad glavnim vhodom pa transparent »borba za univerzo do končne zmage*. V notranjosti pa skupinice študentov, ki so prodajale knjige z revolucionarno vsebino.
Vseučilišče je torej zadobilo svojo »normalno* podobo možganov opozicije, potem ko so joza štiri mesece imeli v rokah vojaki. študentje in profesorji so končno zmagali, Bahtiarova vlada je odprla univerzo, ne da bi jo ukrotila. še več, na otvoritveni dan je bila prva množična manifestacija proti novi vladi.
Vsi so se je udeležili, politični in verski voditelji, vidne osebnosti znanstvenega in kulturnega življenja opozicije, ajtulah Telega-nj in tajnik nacionalne fronte Karun Sandžabi, predstavniki demokratičnih združenj časnikarjev. odvetnikov, zdravnikov...
Policijska agenta žrtvi baskovskih teroristov
MADRID — Teroristični bombni atentat je včeraj v Španiji povzročil smrt dveh agentov »guardie civil*. Peklenski stroj, ki naj bi ga bili postavili pripadniki baskovske separatistične skupine ETA, je eksplodiral prav v trenutku, ko je peljal mimo policijski avto. En agent je bil pri priči mrtev, drugi pa, ki se je z njim peljal, hudo ranjen. Med preiskavo pa je eksplodiral še drugi peklenski stroj, ki je terjal še eno smrt.
Agenta »guardie civil* sta deseti žrtvi teroristov v Španiji v letošnjem letu. Do sedaj so padli pod streli atentatorjev 4 policijski agenti, dve vojaški osebnosti, višji madridski sodnik in neki meščan.
Smrti agentov sta sprožili val protestov in nezadovoljstva in skoraj odkrit odpor v vrstah oboroženih sil, medtem ko desničarski časopisi hujskajo Špance na samoobrambo. O terorističnih atentatih in o ukrepih za ohranitev javnega reda v Španiji pa so se na izredni seji spet pogovarjali predsednik vlade Suarez, minister za obrambo Manuel Gutierrez Mella-do in notranji minister Villa.
Obračunavanje med skrajneži pa se je tudi včeraj nadaljevalo. Včeraj so neznanci v Saint Jean de Luz ob špansko - francoski meji s streli hudo ranili enega izmed voditeljev skupine ETA, tako imenovanega «Peixoto», ki je osumljen atentat« na Carrera Blanca.
Glavni vtis pa je bil, da se je manifestacije udeležil Teheran.
Živo pisani vrvež skandiranja gesel, burnih razprav in komentarjev je v hipu utihnil, ko je spregovoril ajtulah Telegani. »Ponov-no odprtje univerze — je dejal — je zmaga vsega iranskega ljudstva, želim pa, da bi pomenila konec pokolov študentov. Priborili smo si zmago za ceno človeških žrtev, zato je zmaga last vseh i-slamskih narodov. Srednjega vzhoda in vseh, ki se borijo za pravičnost. Želim, da bi se enotnost med študenti, profesorji in ljudstvom, ki ste jo tu pokazali, še razširila pod vodstvom ajtulaha Homeinija.* »Alah je velik in Mohamed je njegov prerok,* je v zboru odgovorilo ljudstvo z vzdignjenima pestmi.
Laičnega voditelja Sandžabija pa so pozdravili z burnim aplavzom. »Zgodovino zadnjih petindvajset let — je dejal tajnik nacionalne fronte — so napisali v dveh verzijah: režim s pokoli, ljudstvo pa z junaštvom, šah je skušal v teh letih vključiti državo v imperialistično izkoriščevanje, a ljudsko gibanje je končno zmagalo. V boju padlim žrtvam se moramo zahvaliti, da smo si danes priborili svobodo. Za dokončno zmago pa je neobhoden šahov odhod. Nato bomo pod Homeinijevim vodstvom ustvarili svobodno nacionalno vlado, ki bo za zgled vsemu Srednjemu vzhodu.*
Za njima sta spregovorila mulah, ki je zastopal sveto mesto Kum in predstavnik študentov, ki sta ostro napadla vlado in vse poskuse državnega udara. »Vse ljudstvo se že bori za uresničitev islamske republike.* «Boj za zrušen je monarhije je strnil vse plasti ljudstva, in če bo potrebno bomo prešli tudi k oboroženemu boju.*
Pred univerzo se je odvijal praznik enotnosti opozicije in njene moči, enotnosti, ki jo kot beton veže duhovščina. In' prav o tem sem se pogovoril s številnimi študenti. Iz njihovih odgovorov sem dobil vtis, da jih za sedaj zanima le zrušenje monarhije, slika bodoče islamske republike pa je meglena. »Pomanjkanje političnih organizacij in strank jo omogočilo popolno Homeinijeve hegemonijo nad ljudstvom, o tem pa bomo govorili po zmagi.* Približal sem se skupini deklet v »jeansih*, le redka so bila v »čadorju* in s feredio na obrazu. Vse so priznale, da pripadajo verskemu gibanju, njihova glavna sovražnika sta šahov despotizem in imperializem. V bodoči islamski republiki pa bo po njihovem mnenju naj večja svoboda, ki bo dovoljevala tudi komunistične organizacije.
ROBERTO LIVI
TRST, nedelja, 14. januarja 1979
Primorski "dnevliik
TRŽAŠKI DNEVNIK
14. januarja 1979
RAZPRAVA 0 RAZVOJU LUKE V OBČINSKEM SVETU
Gospodarski razvoj Trsta nemogoč brez odpiranja naravnemu zaledju
Vse stranke, z izjemo radikalcev, sprejele resolucijo, ki so jo predstavile stranke ustavnega loka
Petkova seja tržaškega občinskega sveta, na kateri je tekla razprava o funkciji in razvoju tržaškega pristanišča, se je zaključila z glasovanjem, na katerem so z veliko večino glasov odobrili resolucijo strank ustavnega loka. Kot smo že pisali, je o razvoju tržaškega pristanišča predstavila svojo resolucijo tudi Lista za Trst. Obe resoluciji sta sj bili s formalnega vidika v marsičem sorodni, ločeval pa ju je bistveno drugačen pogled na razvoj tržaškega gospodarstva nasploh. To dejstvo je poudaril tudi svetovalec KPI Costa, ki je dejal, da je Trst v preteklosti trpel tudi zaradi hladne vojne. Današnjega razvoja mesta pa si ne moremo več zamišljati brez odpiranja zaledju. Poleg tega potrebuje tržaška luka, ki je bistvena komponenta mestnega gospodarstva, prostor za svoj razvoj, vprašanje je treba reševati v smislu širšega načrtovanja, ki upošteva povezavo z ostalimi pristaniškimi strukturami v naši deželi. Te probleme je treba reševati brez demagogije, ne moremo se zapirati v ozko, »občinsko* miselnost. Še prej je svetovalec KD Stopper poudaril, da bi morala občinska uprava zapustiti demagoška gesla in preiti k dejanjem. Sredstva za infrastrukture obstajajo, načrti za avtocesto, ki bi vezala 7. pomol s križiščem na Padričah so odobreni, obstajajo sredstva za okrepitev pristaniške ustanove in drugih infrastruktur. Potrebno je le pričeti s konkretnim delom. Osnovni očitek strank ustavnega loka občinskemu odboru je bil torej ta, da se skriva za demagoškimi gesli, namesto da bi ukrepal z dejanji.
Iz resolucije, ki so jo predstavile KD, KPI, PSI, PSDI, SSk in PRI je razvidno, kako si omenjene stranke zamišljajo gospodarski razvoj Trsta, v tem razvoju ima pristanišče seveda bistveno vlogo. V resoluciji so izrecno imenovani osimski sporazumi, jasno je nakazana potreba, da se mora tržaška luka povezati z drugimi sredozemskimi pristanišči in državami, odprta mora biti Balkanu. Sodelovanje med lukami zgornjega Jadrana je izrecno omenjeno v osimskih sporazumih, to povezavo bj bilo treba izkoristiti. To je vsekakor vizija, ki odpira Trst svojemu »naravnemu* zaledju. Jasno je torej, da vsebuje resolucija demokratičnih strank bistveno drugačen pogled na gospodarski razvoj mesta in njegove luke, kot si ga že od vsega začetka zamišlja Lista za Trst. Ob glasovanju pa so kljub temu predstavniki liste morali pristati na resolucijo demokratičnih strank. Resoluciji so dodali samo popravek, ki ga je pred-
lagal svetovalec Lanza (PSDI), ki pa v ničemer ne okrni jedra omenjene resolucije. Popravek, ki ga je zahteval Giuricin a že prej predložil Lanza se nanaša na formalno priznanje tržaške luke kot mednarodne luke. Vse stranke so popravek sprejele, tako da je Giuricin umaknil resolucijo svoje stranke in izid volitev je postal očiten. Samo radikalci so glasovali proti resoluciji, ki so jo predstavile stranke ustavnega loka.
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je postalo torej jasno, da Lista za Trst ne more z glavo skozi zid. Skratka nemogoče si je predstavljati gospodarski razvoj mesta, ne da bi upoštevali italijanske in mednarodne povezave, sodelovanje in načrte, nemogoče je
zamolčati vsebino osimskih sporazumov, LpT si tudi ni mogla dovoliti spodrsljaja, kot ob vprašanju mestne čistoče. Enoten nastop strank ustavnega loka in žgoči, konkretni problemi so močnejši od demagogije. Stvarnosti ne more nihče prikriti z lepimi besedami.
Tržaška federacija KPI je izdala sporočilo, kjer ocenjuje izid včerajšnjega glasovanja glede resolucij, ki sta obravnavali vprašanje tržaške luke. Sporočilo KPI ugotavlja, da se je pri glasovanju izkazala vsa šibkost LpT, ki je u-maknila svojo resolucijo in glasovala tisto, ki so jo predstavile stranke ustavnega loka. Lista za Trst in MSI sta torej glasovali za resolucijo, ki poudarja važnost osimskih sporazumov.
V PRETEKLEM DECEMBRU
Zmeren porast življenjskih stroškov
Statistična služba tržaške občine je objavila podatke o gibanju življenjskih stroškov na Tržaškem v preteklem decembru. Iz pregleda je razvidno, da se je v omenjenem mesecu ustrezni pokazatelj dvignil za 0,3 odst., pri čemer so njegove posamezne komponente zabeležile naslednje premike: prehrana +0,3 odst., oblačila +0,1 odst. in razni stroški +0,5 odst. Poročilo občinske uprave, ki spremlja omenjene podatke, naglasa, da so se življenjski stroški v decembru povečali le minimalno, kar naj bi bila zasluga prizadevanj občinske u-prave, da bi trgovci v času pred božičnimi in novoletnimi prazniki ne navijali cen. Poročilo še posebej poudarja, da se v decembru stroški za električno energijo, gorivo in stanovanje sploh niso povišali, kar pa seveda ni nobena zasluga občinske uprave.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiii
PREDSEDNIK COLU NA POSVETU V GENOVI
Vzporednost med osimskimi dogovori in novim sporazumom Jugoslavija-EGS
Na posvetu so obravnavali vprašanje pristopa Grčije, Španije in Portugalske k deveterici - Prizadevanja za tesnejše stike med deželno upravo in domačimi parlamentarci
V Vidmu je bilo včeraj širše posvetovanje o izvajanju državnega zakona štev. 546 o obnovi potresnih območij v Furlaniji. Posveta so se udeležili predsednik deželnega odbora Comelli, podpredsednik Co-loni in odbornik za javna dela Bia-sutti ter parlamentarci iz Furlanije-Julijske krajine Tonutti, Beorchia, Giust in Santuz za KD, Cuffaro, Gerbec, Bacicchi, Baracetti, Colom-bo in Migliorini za KPI ter Lepre in Castiglioni za PSI.
Pregledali so vsa važnejša vprašanja, ki se nanašajo na obnovo Furlanije in na posege, predvidene po omenjenem državnem zakonu. V ospredju so bili zlasti posegi na področju prometa (dograditev avtoceste do Trbiža, podvojitev železniške proge na isti relaciji, razširitev pontebske ceste, gradnja ranžirne železniške postaje pri Čer-vinjanu, nova cesta v predoru pod prelazom MQnte Croce Carnico, žele .niške proga v predoru v Trstu, hitra cesta s pomola VII na Kras ter posodobitev cestnega omrežja na območju Kami je). Prisotni so se dotaknili tudi vprašanj, ki zadevajo
VČERAJ V VILI MANIN V PASSARIANU
Tretji deželni kongres Zveze kmetijskih zadrug
V sklepni resoluciji tudi zahteva po hitri uzakonitvi globalne zaščite za vse Slovence v Furlaniji-Julijski krajini
V	vili Manin v Passarianu je bil včeraj tretji deželni kongres Zveze kmetijskih zadrug, ki se ga je poleg okrog 200 delegatov udeležilo tudi številno zastopstvo krajevnih u-prav, družbenih in sindikalnih organizacij. Kmečki zadružniki iz F-JK so ves dan razpravljali o pobudah, ki so potrebne za izhod iz hude krize. Po poročilu predsednika zveze Andriana, ki je podal podroben pregled razmer v deželnem kmetijstvu in izrekel ostro kritiko dosedanji državni in deželni kmetijski politiki, so sledili pozdravi gostov.
V	imenu Zadružne zveže Slovenije je kongres pozdravil njen podpredsednik inž. Slavko Glinšek, pozdrave tržaške pokrajine je prinesel odbornik za kmetijstvo Volk, za Kmečko zvezo je pa spregovoril (z uvodom v slovenščini) tajnik Edi Bu-kavec. Po zelo živahni razpravi, v kateri je izstopal poseg predsednika zadruge »Ta Rožna dolina* iz Rezije Renata Quaglie, je kongres kmečkih zadružnikov sprejel sklepno resolucijo, v kateri se med drugim zavzema za čimprejšnjo uzakonitev globalne zaščite Slovencev na vsem ozemlju dežele. V novo vodstvo zveze so izvolili tudi slovenske zadružnike Alojza Markoviča, Oskarja Slavca in Renata Quaglio, ki je bil izbran tudi za deželnega delegata za vsedržavni kongres zveze kmetijskih zadrug, ki bo od 15. do 18. februarja v Rimu. (Iv)
da se bodo tudi letos naše vasi spodobno poklonile kralju Pustu. Svojo prisotnost z alegoričnimi vozovi in maskami so do sedaj zagotovile vasi Praprot, Prečnik (novinec), Trnovca, Križ, Kolonja in Opčine. Tajna pustna organizacija pa je že zasledila nekatere skrivnostne naklepe in srečanja po drugih vaseh.
• V zvezi s sklepom glavnega ravnateljstva zavoda INPS, da prekliče ugodnosti po členu 3 :	ona štev.
336/70 za nameščence javnih ustanov, ki so zavarovani pri organiza ciji A.G.O., je sindikat FIDEP-CGIL nastopil pri predsedstvu ministrskega sveta z zahtevo, naj razveljavi omenjeni sklep INPS, ker da gre za
materialno in kulturno obnovo potresnih območij ter prizadevanja za omejitev vojaških služnosti.
Ob zaključku razprave je bilo izraženo soglasno mnenje o koristnosti stalnih stikov med predstavniki dež 'ne upravo in parlamentarci iz Furlanije - Julijske krajine. Zaradi tega so sklenili ustanoviti vrsto delovnih skupin, 1 i naj se ukvarjajo s posameznimi specifičnimi vprašanji obnove in ki . ij hkrati predstavljajo stalni povezovalni člen med deželnimi upravitelji in parlamentarnimi krogi.
Problemi naše dežele so bili včeraj v središču pozornosti tudi na posebnem posvetu v Genovi o razširitvi Evropsko gospodarske skupnosti na Grčijo, Španijo in Portugalsko. Posvet, ki se ga je za Furlanijo -Julijsko krajino udeležil predsednik deželne skupščine M. Colli, so organizirali deželi Ligurija in Piemont ter italijanska sekcija Sveta evropskih občin.
Colli je naglasil tudi pomen osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo za nadaljnji gospodarski razvoj- Furlani je “"-Julijske krajine in zlasti njenega glavnega mesta. Izvajanje osimskih sporazumov pa mora teči vzporedno z, izvajanjem novega sporazuma o sodelovanju med Jugoslavijo in EGS, ki se pravkar pripravlja. Na koncu je predsednik Colli poudaril, da ima dežela Furlanija - Julijska krajina v tem zgodovinskem trenutku vse možnosti, da prevzame, glede na odnose z Jugoslavijo, pa tudi z Avstrijo in Madžarsko, pomembno vlogo pospeševalnega dejavnika za evropsko združevanje.
• Jutri bo v krožku CCA (Ul. S. Carlo 2) srečanje z znanim kritikom in pisateljem Enzom Sicilia-nom. Na srečanju bo govor o delu P. P. Pasolinija. Poleg Siciliana bosta prisotna še Giuseppe Zigaina in Carlo Ventura. Srečanje bo ob 18.45.
ga posega nekega priletnega stanovalca. Moški se je tedaj ravnokar vračal domov, ko je opazil nekaj mladeničev, ki so pred vhodna vrata Evangelistijevega stanovanja razlili vnetljivo tekočino. Skril se je, ko pa mu je postalo jasno, kaj pravzaprav nameravajo, je začel kričati in jih spravil v beg.
Spodletel napad na stanovanje tajnika radikalne stranke
Politično nasilje v našem mestu se nadaljuj-'. Včeraj so neznanci skušali podtakniti ogenj pred sta novanjem Paola Evangelistija, tajnika radikalne stranke. Poskus jim nezakonit in protiustavni ukrep. I je spodletel le zaradi pravočasne-
Manifestaeija KPI v odgovor nasilju
Nova teroristična ofenziva, ki je usmerjena v prvi vrsti proti slovenski narodnostni skupnosti ter naprednemu gibanju, je bila predmet razprave na srečanju sekcij-1 škili tajnikov iz območja tržaške federacije KPI. Sklenili so med drugim, da bodo prihodnjo nedeljo priredili protestno manifestacijo.
OB RESNEM FINANČNEM POLOŽAJU GLEDALIŠKIH HIS
Predstavniki gledališč pri deželnih upraviteljih
Odbornika Coloni in Tripani sta sprejela ravnatelja gledališča Verdi prof. de Ferro, predsednika upravnega sveta SSG prof. Tavčarja in ravnatelja Teatra Stabile dr. Messino
Podpredsednik deželnega odbora Coloni in deželni odbornik za finance Tripani sta sprejela ravnatelja gledališča Verdi prof. de Ferro, predsednika upravnega sveta Stalnega slov. gledališča prof. Tavčarja in ravnatelja Teatra Stabile dr. Messino. Razpravljali so o finančnem položaju vseh treh gledaliških hiš in ugotovili, da pomanjkanje državnih prispevkov resno o-vira izvajanje njihovih programov. Coloni in Tripani sta zagotovila, da bo o zadevi v kratkem razpravljal deželni odbor v zvezi z možnostjo zagotovitve nadaljnjega deželnega jamstva za posojila, ki jih bodo morale ustanove najeti. Ob tej priložnosti so poudarili, da morata tudi občinska in pokrajinska uprava dati svoj delež za rešitev vprašanj tržaških gledališč. Trije predstavniki gledališč so izrazili svojo namero predložiti deželnemu odborniku za šolstvo, poklicno vzgojo in kulturne dejavnosti Carpenedu razvojni načrt gledaliških dejavnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
• Dosedanji podprefekt dr. Alfonso Ruggiero odhaja po 25 letih iz Trsta. Imenovan je bil za prefekta v Bellunu.
Antološka razstava Piera Lučana
Pod pokroviteljstvom tržaške občine je mestni muzej Revoltella pripravil v palači Cosianzi veliko antološko razstavo del tržaškega slikarja m arhitekta Piera Lučana. Prireditev je v zvezi s lOft-letnico umetnikovega rojstva. saj se je Lučana rodil v našem mestu leta 1878, umrl pa je prav tako v Trstu pred obilnimi šestimi leti v častitljivi starosti 92 let. Lucano, ki se je začel šolati v Trstu na industrijsko-obrtni šoli, je slikovno šolanje nadaljeval v Miinchnu na Bavarskem in sicer v šoli našega mojstra Až-beta.
Na sedanji razstavi v palači Costami je razobešenih točno sto u-metnikovih del, med katerimi je kakih 30 portretov in dva ducata pokrajin, med katerimi so kar trije motivi iz Bazovice.
Razstava, ki je prav gotovo dostojna oddoliilev Trsta svojemu vrednemu meščanu, bo odprta do 18. februarja po običajnem urniku galerij.
Sopranistka Pia Cossutta bo nastopila v dvorani CCA
Sopranistka Pia Cossutta, sestra znanega tenorista,, feajrlp. Kossutte, rojaka iz Križa bo' v 1torek ob 19. uri nastopila v veliki dvorani Krož-
ka za kulturo in umetnost s programom opernih arij. Pri klavirju jo bo spremljal prof. Ennio Silvestri. Koncert prirejata društvo Prijateljev operne glasbe in CCA.
Sopranistka Pia Cossutta, ki se je po povratku iz Argentine stalno naselila v Trstu, je lani že nastopila v isti dvorani in požela priznanje številnega občinstva.
V	Barkovljah priprave na poimenovanje šole
V	prejšnjem letu so iz osnovne šole v Barkovljah odposlali na prosvetno ministrstvo v Rim prošnjo, da bi šolo poimenovali po Franu Seleškem Finžgarju. Letos so že na prvi seji medrazrednega sveta govorili o poimenovanju. Ker terja poimenovanje veliko dela in časa, se v Barkovljah že pripravljajo na to. Tako so ustanovili sklad za poimenovanje šole v Barkovljah in določili nekatere temeljne smernice, po katerih bodo delali in se pripravljali za poimenovanje. Zato so na seji sklenili, da bodo sklicali širši sestanek, na katerem bodo prisotni ne samo starši osnovnošolskih otrok, ampak vsi bivši učenci in ostali Barkovljani, ki so pripravljeni pri tem sodelovati. Seja bo v soboto, 20. t.m., ob 16. uri, na barkovljanski šoli.
mim
Ul. Panzcra naj bo Ulica «Na Klancu»
Svetovalec SSk v tržaškem občin skem svetu Aleš Lokar je ž ustre znim vprašanjem odborniku za jav na dela zahteval od občinske upra ve ureditev kanalizacije vzdolž Ul Panzera v Barkovljah in predlagal preimenovanje te ulice v Ul. «Na Klancu*.
Odtočni kanali sicer so. vendar ne ustrezajo potrebam: ko dežuje, se po ulici vije pravi potok, kar ogroža varnost pešcev, še zlasti nevarna pa je hoja v primeru sneženja in poledice, o čemer zgovorno priča okoliščina, da si je zaradi padca na spolzki tlak že marsikdo zlomil roko ali nogo. Tudi bližnji ovinek je prava vaba za nesreče, tembolj, ker se ondod podijo neodgovorni motorizirani mladinci.
Razstave
PD Primorec iz Trebč vabi na razstavo slikarja naivca Claudia Clari-ja, ki bo danes od 9. do 13. ure v ljudskem domu v Trebčah.
V galeriji Tribbio, Piazza Vecchia 6. je razstava tržaškega slikarja Ma-riana Černeta, ki bo ostala odprta do 19- januarja.
Pred 10 leti nas je za vedno zapustil
Avguštin Grgič
(ZELCE)
Spominjajo se ga svojci.
Bazovica, 14. januarja 1979
ZAHVALA
Ob težki izgubi
JAKOBA-KARLA KETTEJA
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala dr. Marcelu Verču za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo, škedenjskemu kaplanu Dušanu Jakominu, duhovniku Linu Cocciju, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Marija in drugi sorodniki.
Trst, 14. januarja 1979
ZAHVALA
Globoko ganjeni zaradi izrazov sočutja ob izgubi naše drage
JUSTINE HROVATIN
se prisrčno zahvaljujemo darovalcem cvetja, zdravnikom in osebju I. kirurškega oddelka, dobrim sosedom in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
Družine Hrovatin, Starec in Kalin
Trst, 14. januarja 1979
• Tržaška kvestura sporoča, da so
vpis registrske številke strelnega o-rožja (vključno zračne puške) podaljšali do 30. junija letos.
VPRAŠANJE, KI SE VLEČE ŽE VRSTO LET
V Bazovici je treba čimprej postaviti nov otroški vrtec
Vaščani so sklicali javni sestanek, ki bo jutri v Bazoviškem domu - Na njem bodo izrazili svoje zahteve in zaskrbljenost
Problem, o katerem bo treba še pisati in govoriti, je otroški vrtec v Bazovici. Mislimo predvsem na prostore vrtca, ki se nahajajo v župnišču. Otroci se morajo gibati v ozki sobi, oziroma vrtec ima italijanski in slovenski oddelek, oba pa še zdaleč ne odgovarjata potrebam. Tudi kuhinja ni najbolj primerno nameščena, čeprav se v njej pripravlja hrana tudi za gropajsko -padriški vrtec. Starši bazovskih o-trok se že vec let borijo, da bi jim občina priskrbela primerne prostore. Po dolgih naporih, pogovorih, protestih in drugačnih oblikah boja so vaški predstavniki, predstavniki staršev i,. konzulte dosegli, da
jim je prejšnj i občinska uprava obljubila nov vrtec. Bivši tržaški odbor je predlagal, naj bi se' v Bazovico prestavil montažni vrtec, ki je bil nameščen na Kolonji, a ga niso več uporabljali. Za prestavitev vrtca v Bazovico so bila namenjena denarna sredstvn, ki so jih u-poštevali tudi v proračunu zr. prejšnje leto. Vrtec bi morali namreč postaviti že o’, koncu lanskega leta. Nekje pa se je zataknilo in sedaj se Bazovci bojijo, da ne bodo vrtca dobili. Prosili so za sestanek z odbornikom za šolstvo, za sestanek so se zanimali komunistični svetovalci, vendar odbornik za šolstvo Tassinari ni hotel takoj sprejeti de-
legacije stariLv in bazovskih predstavnikov. Občinski svetovalki Iva-šičevi, ki se je za to zanimala, je odbornik obljubil, da bo sprejel delegacijo v drugi polovici januarja. Baje je treba načrt za postavitev montažnega vrtca bolje preučiti. Kakorkoli že, so vaščani Bazovice, predstavniki staršev in člani rajonskega sveta močno zaskrbljeni. Vrtec je nadvse potreben, postaviti bi ga bilo treba čim prej, vaščani so že nejevoljni.
Za jutri zvečer so zato sklicali sestanek, kjer bodo lahko vsi vaščani izrazili svojo zaskrbljenost glede vrtca. Sestanek bo v Bazoviškem domu s pričetkom ob 20.30.
„„„„„„.....umnimi.i.iimiimmi.....iiimimmi.um.i...mimimim..
TRGOVCI TOŽIJO, DA JIM POSLI UPADAJO
Razprodajna mrzlica v našem mestu
• V nemškem kulturnem inštitutu bodo danes ob 18. uri odnrli razstavo «Karl Arnold* iz obdobja vvei-marske republike. Razstava bo odprta do 30. januarja, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
Čudna bolezen ki ji pravimo pust
Polovico našega prebivalstva je prevzela čudna mrzlica, virus so neznani leteči predmeti. Drugo polovico prebivalstva je zajela starejša bolezen, ki ji možje pravijo pustna. To je sezonska bolezen, ki korenini v daljni preteklosti. Inkuba-cija bolezni je dolga, vrhunec doživi ob množičnem sprevodu, ki je vsako leto na Opčinah. Letos bomo bolni konec februarja.
V petek zvečer so se na Opčinah sestali zastopniki okoliških vaških pustnih odborov in se domenili,
Tekoči januar ni le mesec protikomunističnega ognja. Je namreč tudi mesec razprodajne mrzlice, kakor ponazarja velik rumen letak, ki skoraj docela prekriva izložbeno šipo trgovine z obutvijo pri Trgu Stare mitnice. Odpešačili smo dalje po Carduccijevj ulici mimo O-berdankovega trga do osrčja Terezijanske četrti in zatem po Korzu Italia do Goldonijevega trga. Poleg veleblagovnic se je tako rekoč vsaka druga trgovina — skoraj izključno z oblačili in obutvijo — ponašala z domiselnimi pa tudi že iz-guljenirni, vendar, kot kaže, sila učinkovitimi gesli najizrazitejšega potrošniškega sloga, kot «vrtoglavi popusti*, »izredne cene*, »edinstveni popusti*, «še nikdar takšnih cen*, »popusti od 20 in 30 do 50 od sto*. «blazne, blazne, blazne cene* in ta ko naprej.
Razprodajna vročica je sicer pre težno enosmerna: pograbila je ma-lotrgovske, mnogo manj pa odje-malske kroge. Zakaj? Trgovce je bolj ali manj občutno prizadelo precejšnje zredčenje poslov, ki je že brž po nastopu novega leta sle dilo izdatnim božičnim kupčijam: sklenili so, da z razprodajno akcijo prično kar najmanj mesec dni prej, kot je bilo v navadi prejšnja leta, «sicer bi nam trda predla*. Tega p« javnost ni pričakovala: sredi
meseca smo že, ko si poprečen kupec skladno z načrtovano družinsko bilanco ne upa ali ne more več globlje seči v žep, tembolj še, ker je kljub vsakodnevnemu tarnanju, češ jestvine so se podražile, le kako bomo shajali, temeljito izkoristil novoletni tridnevni «počitniški most* in zapravil lepe denarje v zimskošportnem središču.
Odkod padec v prodaji, ki je narekoval predčasno sezonsko razprodajo? Poleg obubožanju družinskih sredstev pripisujejo lastniki in u-pravitelji trgovin, ki smo jih obi-
skali, pojav... vremenu. Ali bolje rečeno pomanjkanju jugoslovanskih kupcev, katerim naj bi preobilno sneženje preprečilo, da trumoma naskočijo tržaške trgovine. V resnici je že od začetka leta gostov z onstran meje kaj malo. V Terezijanski četrti smo sinoči zasledili redke skupine, med drugimi, Makedonce, ki so jih seveda bolj ali manj mične prodajalke na moč obzirno postregle. Kar vzhičeno pa je streglo osebje luksusne boutique na Korzu premožnima zagrebškima za-
koncema.
ozrla nista
Mogoče bo tudi zame kaj.,
vabljive mastne napise «saldi» ipd., temveč stopila kar v trgovino z resnično vrtoglavimi cenami brez popustov...
Januar brez «balkanskih Američanov* torej, kakor nam je hudomušno, sicer pa nikakor ne prezirljivo, temveč grenko prišepnil lastnik trgovine z obutvijo v Carducci-jevi ulici. Obema, hkrati, njemu in podpisanemu, se je utrnila misel na lanske poletne zastoje na jugoslovanski strani mejnih prehodov; soglašala sva glede potrebe, da bi tržaški »listarji in protiosimovci* rajši začeli reševati kopico žgočih problemov, ki tarejo naše mesto, kot pa vihteli križarske meče in se šli donkihotske pustolovščine, ki Trstu samo škodijo. Na lastni koži so to najbolj občutili prav trgovci (in gostinci).
S protislovensko in protislovan sko gonjo tržaški upravitelji pač ne bodo privabili novih jugoslovanskih odjemalcev, še manj pa, če bodo nacionalistično naravnani občani pod melonarsko potuho bljuvali žolč za jugoslovanskimi avtomobilisti. Sinoči nekaj pred 19. uro sta namreč mladenič in mladenka prečkala Korzo Italia na nedovoljenem mestu in ju je skora; oplazil mali citroen puljske registracije: mladi mož je za vozilom zarjul »male-Ideto sciavo*... (dg)
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage
ANGELE ZUBAN por. PIŠČANC
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala primariju dr. Fanni in vsemu osebju n. oddelka geriatrije.
Mož Mario in sestra Karla
Trst, 14. januarja 1979 Občinsko pogrebno podjetje
ZAHVALA
Ob izgubi našega predragega

ALOJZA GRUDNA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna-eahvala župniku ..in darovelcem cvetja.
Žalujoča žena Milka in otroci Samatorca, H A januarja 1979 ,
14.1.1977
Ob 2. obletnici smrti dragega moža
14. 1. 1979
KARLA CESINIJA
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marija, sestra Ana, brata Anton z ženo Gildo in Srečko z družino, nečaki ter vsi sorodniki.
Trst, Buenos Aires, 14. januarja 1979
Smrtna nesreča
v Vlili Vicentini
Včeraj okrog dveh ponoči se je v Villi Vicentini, na državni cesti št. 14, pripetila huda prometna i nesreča, pri kateri je izgubil življenje 37-letni Nereo Comar iz Fiumi-cella, težje pa sta bila ranjena 27-letni Tržačan Emilio Gobbo iz Ul. Bellini 1 in njegova sopotnica, jugoslovanska državljanka, 20-letna Bruna Kolega s Cresa. Emilio Gobbo je s fiatom 132 pordenonske registracije vozil proti Benetkam, ko je na nekem križišču prišlo do silovitega trčenja z alfetto videmske registracije, ki jo je upravljal Nereo Comar.

Ob 3. obletnici smrti našega dra-
gega
ALFREDA KRALJA
se ga spominja
družina
Trebče, 14. januarja 1979
Vračanje ukradenega blaga
Številne osebe so se v zadnjih dneh zglasile pri karabinjerjih, kjer so izročile razne ukradene predmete. Izjavile so, da so jih v dobri veri kupile od skupine, ki je sedaj obtožena, da je kradla na železniški postaji na Opčinah. Po mnenju preiskovalcev so to naredil; tudi iz bojazni, da ne bi jih obtožili prekupčevanja z ukradenim blagom.
Vzroki smrti mladega črnca še vedno zaviti v temo
Preiskovalcem še vedno ni uspelo odkriti istovetnosti mladega črnca, čigar truplo so predvčerajšnjim zjutraj našli v grmičevju nedaleč od vile Revoltella. Na sebi nj i-mel nobenih dokumentov, za zadevo pa, se zanima tudi politični oddelek tržaške kvesture. Domnevajo, da je umrl zaradi mraza, vendar bodo točni podatki znani le po obduk ciji.
14. 1. 1974
14.1.1979
VIKTOR MISLEJ
Vedno si v naših srcih!
DRUŽINA
Nabrežina, 14. januarja 1979
14. 1. 1974
14. 1. 1979
Ob 5. obletnici smrti dragega
FRANCA BRCETA
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Tončka, hči Laura z možem, vnuka Roberto in Viviana ter sin SCrgij.
Boršt, Trst, 14. januarja 1979
OBISK PRI VINOGRADNIKU PAROVELU V MACKOLJAII
Iz sodobne kleti odlični merlot ref ošk in malvazija ter travarico
Na deželnem tekmovanje v Gradišču je Zoran prejel prvo nagrado «Gran Premio Noe» - Kmalu ^zajamčeno poreklo* tudi za vina s Tržaškega
P njem in o njegovem izvrstnem finskem pridelku sem nekaj bral v Časopisju, pa tudi tržaški radio je Poročal o privi nagradi »Gran Pre-niio Noe* za malvazijo in merlot letnik 77, ki jo je prejel maja lan-, ega leta v Gradišču na Goriškem. ~>ran Parovel iz Mačkolj je že po-^al osebnost med tržaškimi vino-eradniki.
Kakor hitro se je vrnil iz bolnice, fcjer je prestal ne prav lahko operacijo, sva ga s fotografom obiska-}a na njegovem posestvu v Mač-vi-?*1' Skrbno urejena in precej Veuka hiša, okrog nje pa spokojno nanizani paštni, s starimi in mla-*nu trtami, ki se spuščajo po bre-8u čedalje niže v Osapsko dolino, ""'atek lajež psa, pa se že rokujemo a borjaču. Iz doline se medtem dvi-75J0 večerne sence in postaja hla-no. Zato se nič ne obotavljamo,
0	nas Zoran povabi v hišo.
Najprej seveda v klet, saj sva
*ato tukaj, da si ogledava njegovo oelavnico*. Ob stenj stoje lepo po *lh • cemen*-ne cisterne, ki so v le-r, zamenjale nekdanje sode in todnce*. Osem jih je: ena po 25, .ye P° 15, ena po 7 in štiri po 10 • Zunaj pod napuščem stojijo trak-ror( H1 druge naprave, s pomočjo aterih opravlja Zoran vsa važnej-a vinogradniška dela. V moderni-n?Cl|°,/jv°je «obrti» je naložil okrog 1 . m)nj°novi — pr; tem ni bil de-en nobenega prispevka — k če-
treba dodati še stroške za reditev novih vinogradov (lani je "»bavil 2000, za letos pa je že na-i°cu nadaljnjih 3000 mladih trt). L. Je letina, lahko računa na 80 tt ? abtne kapljice; letos pa je bilo ako tako* in je v cisterne priteklo ni; 45 malvazije, 15 merlota in 8 refoška.
Oseminšestdeset hektolitrov odlič-lahif v*na- Pokusil sem refošk in nko jamčim za njegovo kakovost, malvazijo in merlot pa jamči p va nagrada v Gradišču, kjer so knnforan?vi vzorci uveljavili v brez-3nn'Jronjlsnem tekmovanju z nad drughni vzorci iz vse dežele Fur-da 1JG ^ubjske krajine. To je prvič, s° na tem tekmovanju izstopila a s Tržaškega. Vina iz Mačkolj.
k Tdkajšnji »Veronelliji* pa niso ča-na. razs°dbo enologov in so že avnaj prej izvohali Zoranovo ka-l10®- Ta gre v promet samo lepo ki . leničena, z dvojezično nalepko, jo uzreš v marsikaterem lokalu Mili ugU' na Krasu, v Devinu, v on. • ^ seveda v Trstu, da ne dj..dr*mo o deželni enoteki v Gra-r_„cU- Neka restavracija v središču
1	j?;8 cel° ponuja gostom samo vino « Mačkoij: malvazijo, merlot in re-
SK 12 Zoranove kleti.
yino iz Brega ima torej vso nihVlC°’ ^a Pride v seznam izbra-Vln z »zajemčenim poreklom*.
..........- i.:
Briška in soška vina so si že pridobila to pravico, zdaj pa so v okviru Kmečke zveze sprožili postopek za priznanje pravice do sigle «DOCs> na svojih nalepkah tudi vinogradniki z območja, ki sega od Lazareta prek Brega in Krasa do Doberdoba in Jamelj. Ko bo končno prispel potreben odlok, bodo ta vina začela zahajati v svet pod skupno oznako «KRASt>.
Ko nam to pripoveduje, se Zoran stalno trudi, da bi gosta primerno počastila tudi druge domače dobrote (med drugim redi več prašičev, ki jim prav te dni bije zadnja ura). No, avto in vino, to ne gre skupaj* Pred njegovim «cve-tom merlota* pa obadva z Mario-tom nekoliko popustiva: ne vem natanko, kako ga proizvaja, rezultat pa je perfekten: okusno desertno vino z vsemi vrlinami izbrane-
ga merlota, a z lepo bleščečo roza barvo. Pa še enega konjička ima Zoran: v prepričanju, da je treba zdravje iskati predvsem v naravi, pripravlja namreč odlično travarico, pri čemer uporablja kar 33 zelišč. Recept je seveda tajen, travarico pa je pohvalil sam predsednik republike Pertini, ko mu jo je v Rimu poklonila senatorka Gerbčeva. Zoran je seveda ponosen na zahvalno brzojavko iz Kvirinala in prav tako ponosni so tudi člani njegove družine, ki mu pomagajo pri delu in ki še krepkeje poprimejo, ko je Zoran na »šihtu* v pristanišču: žena Cvetka, desetletni Euro in sedemletna Helena, pa še stari oče, kolikor mu moči še dopuščajo.
Delavna in gostoljubna družina iz našega Brega torej, ki dela čast tukajšnji vinogradniški «umetnosti*.
E.F.
VESTI IZ DOLINSKE IN MILJSKE OBČINE
Letošnja oljčna letina je bila izredno bogata
Zaenkrat še niso določili roka za prij'avo oljčnega pridelka
Naši kmetje, ki živijo v dolinski, miljski in delno tudi tržaški občini, imajo del svojih sončnih površin »v bregu* zasajenih z oljkami. Oljčni pridelek je v glavnem le za domačo porabo in letošnja letina je bila zaradi relativno zelo milih zadnjih zim izredno bogata. Pridelovalci oljk so zelo zadovoljni z obratovanjem nove »torklje* v Boljuncu, saj tako pridobijo na času in jih ne bremenijo stroški za prevoz v Bassano del Grappa, kjer je do lanskega leta bila nam najbližja stiskalnica.
Pridelovalci oljk vlagajo vsako leto na pokrajinsko nadzomištvo za prehrano prijave pridelka in prošnje za prispevek, ki sicer ni visok in ga likvidirajo z dveletno zamudo, ja pa vseeno dobrodošel. Letos pa je prišlo do delnih sprememb in novosti, ki niso še dokončno znane. Ministrski dekret z dne 5. decembra 1978 namreč v skladu s splošnimi predpisi Evropske gospodarske skupnosti, ki tudi nakazuje te prispevke, uvaja nov postopek za oljčno pri-
...............................................illllllimilliilinillllllllllimillllllllll..
PRIZNANJE ZASLUŽNEMU ČASNIKARJU
E. Battelliju nagrada «Moša Pijade»
V	Skopju so podelili najvišja priznanja za dosežke pri razvijanju novinarstva v jugoslovanski socialistični samoupravni družbi. Med nagrajenci je tudi dolgoletni urednik programa v italijanščini Radio Koper, pred kratkim upokojeni Ettore Battelli.
Nagrajenec se je začel ukvarjati z novinarstvom že med narodnoosvobodilnim bojem, po vojni pa je delal pri radijskih postajah v Beogradu, na Reki, največ pa v Kopru (25 let). Njemu gre levji delež za neprestani dvig kvalitete italijanskega programa Radia Koper. Sloves, ki je segel tudi čez meje, pa si je pridobil zlasti s svojimi zunanjepolitičnimi komentarji.
V	kratkem intervjuju za Radio Koper je Ettore Battelli poudaril, da je njegova izbira za priznanja «Moša Pijade* hkrati tudi potrditev politike popolne enakopravnosti, ki
SPDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone v petek, 19. t.m., V Gregorčičevi dvorani predavanje s pričetkom ob 20.00.
Predaval bo dr.1' Franc Habe na temo:
«PO GORAH
IN FJORDIH
NORVEŠKE)*
Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
Vabljeni!
jo vodi Jugoslavjia do narodnostnih skupnosti. Le te so dejaven subjekt v jugoslovanski skupnosti narodov in narodnosti in kot take bogatijo z
OBČNI ZBOR
Zavarovalnica goveje živine za Bazovico, Gropado in Padriče
sklicuje svoj redni občni zbor danes, 14. t.m., v Bazoviškem domu ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. Prosimo člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo
ODBOR
novimi prvinami človeške vrednote samoupravne socialistične skupnosti. Zato delim v tem trenutku — je rekel — to visoko priznanje z vsemi pripadniki italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, predvsem pa z njenimi sredstvi javnega obveščanja.
javo in prošnje za prispevek. Ni pa bil še določen rok, v katerem morajo pridelovalci predložiti prijave, niti niso še natisnili novih obrazcev. Zato Patronat Kmečke zveze INAC poziva pridelovalce oljk, naj zaenkrat počakajo nadaljnja navodila in shranijo potrdilo o opravljenem stiskanju oljk.
- bs -
Prihodnji gost GM pianist Massimo Gon
. V
Evelino in Zvonkota je razveselil prvorojenček
BORUT
Srečnima staršema čestitamo, malemu Borutu pa želimo obilo zdravja.
Ženski pevski zbor Tabor
Včeraj se je v Saležu srečal
Abrahamom-1
.	...	- -.X. - -
josip pe:.čič
Vse najboljše mu želita žena Nada in hči Silva.
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 14. t.m., ob 18. uri v Cerknem s predstavo Carla Goldonija »Nergač*.
VF.RDI
Danes ob 16. uri predstava baleta »Giselle* Adolpheja Adama v izvedbi baleta milanske Scale. V glavnih vlogah nastopata Luciana Savi-gnano in Paolo Bortoluzzi. Abonmaji reda G.
ROSSETT!
Danes ob 16. nri (zadnja ponovitev) Paolo Ferrari in Ileana Ghione predstavljata »Vite private*. N. Covvar-da. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Abonenti 20 odst. popusta.
* * *
Od 16. januarja Boli »Un sorso di ■tetra* v izdaji ATER - Gli Associati. V abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni za ponovitve do 20. januarja.
AVDITORIJ
Danes, 14. t.m., ob 16. nri skupina Vannucci - De Francovich predstavlja »Esuli* Jamesa Joycea. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Abonenti 20 odst. popusta. (Zadnja ponovitev.)
# * #
Danes, 14. t.m., ob 11. uri koncert za violončelo. Ciklus nedeljskih koncertov prirejajo v sodelovanju RAI, II Piccola in Stalnega gledališča.
VABILO
Pogrebno društvo iz Trebč
vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo danes, 14. t.m., ob 16. uri v prostorih Ljudskega doma.
Šola karate «Doyoshinkaj* na Proseku
Obveščamo, da se je na Proseku, Ul. S. Nazario, pričela šola karate «Doyoshinkaj*. ki jo vodi tehnični učitelj »črni paš* Sergij Štoka. Tečaj je ob ponedeljkih in petkih od 18.30 do 20. ure. Interesenti se lahko vpišejo ob urah tečaja ali pa lahko telefonirajo ob istih urah na tel. 225189.
Triintridesetletni vinogradnik Zoran Parovel z družino	----------------------------------
.....m.....„„„.......................................................................................................................mm,,,,,,,,.............
Ano« vmk«. . .	pretrgoma nri 7 uro	» r
Danes, NEDELJA, 14. januarja
Sonce	SRECK0
1545 vzide ob 7.43 in zatone ob
na .7 Dolžina dneva 9.02 — Lu* ® °b 18.12 in zatone ob 8.02
* PONEDELJEK, 15. januarja
PAVEL
55*™.® yčeraj: najvišja temperatura 5’s	najnižja 1.8, ob 13. uri
»talien m^e’ zračni tlak 1012 mb u-nriink v*a^a 40-odstotna, nebo 3 deti p- 6, i^ublačeno, veter 6 km na ratn,.«	morje mimo, tempe-
atura morja 8,6 stopinje.
POJSTVA, smrti in poroke
Trstif o- ianuarja 1979 se je v 7 oseb^^0 ® otr°k. umrlo pa je

Včeraj-danes
imiiiiin
pretrgoma od 7. ure dneva Po prazni ku. To velja za zavarovance LNAM INADEL, EN PAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627.
Cr ulloit mazzlnl
RODILI SO SE: Martina Grego-retti, Michela Gregoretti, Stefano Ražman, Andrea Kabilka, Giulia Brana, Elisa Paoli.
UMRLI SO: 37-letna Marialuisa Rosani, 36-letni Marijan Polh, 65-letna Ludmilla Sleico por. Lazar, 81-letni Umberto Talker, 70-letna Rosalia Krusich por. Zaccaria, 89-letna Ida Scala vd. Debarba in 60-letna Adele Colomban por. Degrassi.
OKLICI: karabinjer Hario Scariot in uradnica Nelda Antonioli, uradnik Lucio Fella in študentka Marilena Venci, delavec Ussai in uradnica Nadia Marka, uradnik Domenico Ceruleo in frizerka Sabina SpineUi, uradnik Ernesto Amodio in trgovka Vittoria Redavid, težak Alfio Ciac-chi in gospodinja Elda Grizon, e-lektrikar Luigi Giacomini in delavka Mira Ljubic, uradnik Giovanni Palumbo in učiteljica Concetta Pun-zo, bolničar Dario Carini in študentka Loriana Neaglain, tehnik Giorgio Saxida in uradnica Daniela Vascotto, glasbenik Romano Bais in kozmetičarka Brigitte Kohmann, trgovski predstavnik Antonio Carloni in gospodinja Fernanda Fabris, u-radnik Mauro Siega in uradnica So-lidea Perčič, delavec Boris Dilica in otroška negovalka Rosanna Pincin, težak Roberto Martellani in gospodinja Erna Zanin, tehnik Edoardo Tujach in univerz, študentka Clara Picinich, šofer Claudio Cozina in frizerka Donata Santoianni, uradnik
Walter Eneo in uradnica Nadia Gan-gale, uradnik dr. Sergio Pupis in študentka Marina Cervar Allazetta, tehnik Giampaolo Cavallet in otroška vrtnarica Daniela Camerino, delavec Augusto Fante in vezilja Car-mela Ruggieri.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596; Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan: tel. 209-197: Žavlje: teL 213-137: Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732-627.
V predprazničnih m prazničnih dneh dnevna m nočna služba deluje ne
ZA VAŠO POROKO...
cFOTOGRAFlA* EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera)
BARI CAGLIARa FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE
L PT E R I J A 24 71 17
61
66
70
30
70
35
72
11
68
50
27
78
82
z*
84
73
77
25
11
84
82
19
54
60
81
10
68
70
6
29
42
54
69
44
49
20
29
73
Četrti abonmajski koncert Glasbene matice, ki bi moral biti 20. decembra lani, je prestavljen na četrtek, 18. t.m., ob 20.30, v Kulturnem domu. Kot je bilo najavljeno, bo koncertiral pianist Massimo Gon.
Mladi pianist, ki se je uveljavil na številnih tekmovanjih in mednarodnih natečajih, (nastopil je tudi v nekaterih italijanskih gledališčih, kot La Fenice v Benetkah in Picco-lo Regio v Turinu), bo izvajal Sonato op. 14 v f-molu M. Clementija, Preludij in Fugo v D-duru Bach-Busonija, dva Nokturna in Barcarolo F. Chopina, štiri Toccate (Schumann, Saint-Saens, Casella in Prokofjev), in Islamey skladatelja Ba-lakireva.
Koncerti
Jutri, 15. januarja, bo v gledališču Rossetti koncert komornega orkestra «F. Busoni* pod vodstvom A. Bellija: sodelujejo M. Belli, P. Fa-sola in M. G. Malusa, za abonma tržaškega koncertnega društva.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 15.30 «Un mercoledi da leo-ni» Jan Michael Vincent, William Katt, Gary Busey. Barvni film.
Ritz 16.06-22.00 «Dove vai in vacan-za?» Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Stefania Sandrelli. Paolo ViUaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 15.00—22.00 »Assassinio sul Ni-lo». Peter Ustinov. Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrovv, David Niven. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Uomini d'argento». Michael Caine, Martine Balsam, Cybill Shepard.
Execlsior 16.00 »Visite a domicilio*. W. Malthau, Glenda Jackson.
Fenice 15.30 «1 forza 10 da Navarro-ne». Robert Shavv, Franco Neto.
Nazionale 15.30 «La carica dei 101». Walt Disneyeva barvna risanka.
Mignon 10.30 «Heidi torna tra i monti*.
Cristallo 15.30 »Primo amore*. Ugo Tognazzi. Omella Muti. Barvni film.
Filodrainmatlco 15.30 «Cover girls*. (Porno ragazze per tutti). Prepovedan mladini pod 18, letom. Barvni film.
Moderno 15.00 »Grease*. John Travol-ta. Olivia Newton-John. Barvni film.
Aurora 15.30 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi, Michel Serrault. Barvni film.
Capitol 15.30 «Battaglie nella galas-sia*. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «Piedone l'Afri-cano*. Bud Spencer.
Volta Milje 14.30 »Incontri ravvicina-ti del terzo tipo*. Barvni film.
Razna obvestila
Pevski zbor Rdeča zvezda obvešča, da so pevske vaje v torek, 16. t.m., ob 20.30 v Saležu.
Ob 30-letnlci Filatelističnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v Kopru prvič v zgodovini jugoslovanske filatelije odprta razstava originalnih osnutkov za jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled so tudi študijske zbirke znamk članov Filatelističnega kluba Koper. Razstava bo odprta do 31. januarja 1979 vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18 ure. ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Vstop prost.
ENALOTTO 122	212 X 2 1	2X2
KVOTE: 12 točk — 27.512.00«; 11 točk - 394.900; 10 - točk 45.900 Ur.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah!
Viale XX Settcmbre 16 - TRSI
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 26-03-71
O
KERAMIČNE PLOŠČICE SANIT ARIJE
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Karla Jakoba Ketteja od Kačuna darujejo Giudita in Meri od Rožcev 5.000 ter Pavlina in Duilio od Burjatov 5.000 lir za Dijaški dom Srečko Kosovel.
Laura Kofol iz Boljunca daruje 10 tisoč lir za Dijaško matico.
ZA KULTURNI DOM PROSEK -KONTOVEL
Namesto cvetja na grob Ivana I-povca daruje Marino Luxa 5000 lir.
Za ŠD Mladina darujeta Vladimir Tence 3.000 in Lucijan Sedmak tri tisoč lir.
* * *
Kriška vesela družba daruje 3.000 lir za združenje staršev - Križ.
Ob 2. obletnici smrti oredragega moža in očeta Karla Slavca iz Doline 126 se ga s hvaležnostjo spominjajo žena Sofija, sinova ter hči z družinami in darujejo 20.000 lir za ŠD Breg - košarkarska sekcija.
Za opremo novega doma v Ric-manjih daruje Enio Kuret z družino
15.000	lir.
Za opremo novega prosvetnega doma v Ricmanjih daruje družina Bet 10.000 lir.
Ob priliki novoletnih praznikov darujejo: Boljunec: Guerino Benčič
20.000,	trgovina Žerjal 5.000, mesnica Grdina 10.000, pekarna Ota 30.000, Dušan Žerjal 2.000, mlekarna Laura Kofol 20.000, jestvine Boris Sancin
5.000,	gostilna Livio Sancin 15.000, železnine Alma Cuschie 2.000, ; ..pirnica Pino Žerjal 1.500, bar Marija Žerjal 10.000, mesnica Marino Pregare 5.000, market Rado Žerjal 5.000.
Dolina: gostilna Danilka Slavec
20.000,	jestvina Giuliana Tedesco
20.000,	pralnica Vilma Žerjal 5.000, Marija Kocjančič 5.000, Olga Kos
10.000,	jestvine Boris Žerjal 10.000, Luciano Žerjal 20.000, avtokarose-rija Klaudio Ota 10.000, Emil Ota
10.000	lir.
Prebeneg: jestvine Oskar Kraljič
10.000,	gostilna Aleksander Kozina
3.000	lir.
Mačkolje: gostilna Tul 5.000 lir. Domjo: Supermarket Guido Jez
20.000,	mesnica Sergio Pancrazi
10.000,	bar Santin 2.000, Albino Lovrečič 10.000, avtokaroserija Žerjal in Krmec 10.000, Bertocchi in Venier
10.000,	Francesco Male 20.000, restavracija Sonja 5.000, Delio Veljak
5.000,	mehanična delavnica Claudio in Sergio 10.000, Železnine PAM
10.000	lir.
Jezero: gostilna Olimpia Guštini 10.000 lir.
Boršt: gostilna Pauletič 10.000, jestvine Marcela Zobec 5.000, jestvine Sergi Novelli 10.000 lir.
Ricmanje: jestvine Livia Cej 10.000, gostilna Zdenka 5.000, gostilna Maria in Ciano 10.000 lir. N.N. 50.000 Ur za ŠD Breg.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V GABROVCU PO JOŽETU SREBRNIČU
V spomin na pok. Julko Obad -Rustja darujejo Ivanka Furlan in
Izleti
Smučarski klub Union priredi smučarski izlet na Zoncolan - Ra-vascletto in sicer za 4 nedelje zaporedoma od danes, 14. t.m., dalje. Informacije in prijave na sedežu - Ul. Valdirivo 30 tel. 64459 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12.00.
PD »Valentin Vodnik, Iz Doline prireja 21. januarja smučarski izlet v Ravascletto - Zoncolan. Vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20. do 20.30 na društvenem sedežu.
Ulica sv. Frančiška štev. 20/11 priredi v svojih prostorih v torek, 16. januarja, ob 20.30
Kaj je
PSIHOANALIZA
Krajši strokovni oris problematike je na osnovi svojih pogledov in izkušenj pripravil psihoanalitik dr. Savo Spacal, ki bo tako uvedel razgovor in debato.
CARLO GOLDONI
NERGAČ
komedija v 3 dejanjih (2 delih)
V	soboto, 20. januarja, ob 20.30 v kinodvorani »Roma* v Miljah.
V	nedeljo. 21. januarja, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu.
vabi na
društvenih prostorih v Borštu.
Vabljeni!
Danes, 14. t,m., ob 16. url bo v cerkvi na Kolonkovcu
Nastopata mešani pevski zbor in otroški zbor iz Skednja.
Med sporedom bo mladina povedala nekaj svojih misli o sodobnih vprašanjih.
KONCERT
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturno prireditev ob prazniku vaškega patrona
PD SLOVENEC
BOŽIČNIH PESMI
Mara Milič 6.000 lir ter družini Gruden in Živec 5.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU
V	počastitev spomina pok. Rado-ta Sosiča daruje cerkveni pevski zbor 25.000 lir.
Adrijana Benčina daruje 10.000 ter Virgilio Radetti 15.000 lir.
ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA Namesto cvetja na grob Jakoba -Karla Ketteja darujeta Laura in Klavdij Kofol 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GRBCU
Neva Pahor 20.000, Lidija in Vi-co Sancin 20.000, Giuseppe Bossi 10.000, Klaudia Štrain 5.000 ter Vida in Marčela 10.000 lir.
V	spomin na Eugena Sancina -Šumana daruje Vida Šuman 10.00 lir.
Minka in Drago darujeta 20.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Danilo Gustinčič z družino daruje
13.000	lir.
Namesto cvetja na grob Olge Sirk daruje Giulio Žerjal z družino
5.000	lir.
V	spomin na mamo Vide Gerlanc in na Antona Ukmarja daruje Ferdinand Bogateč 10.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB
V	BORŠTU
Ob 5. obletnici smrti dragega moža Franca Brceta daruje žena Tončka 20.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM
V	NOB S KOLONKOVCA,
IZ SKEDNJA IN OD SV. ANE
V	spomin na Ivano Ivančič (Vančo Zerjulovo) daruje družina Božič
10.000	lir.
V	spomin na Evgena Sancina -Šumana daruje Franc Udovič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Jakoba Ketteja daruje družina Savina Švara 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH
V	spomin na Josipa Sosiča daruje žena Angela 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Sosiča darujeta Angelca in Zvonko Malalan 10.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
Namesto cvetja na grob Karlinemu svaku Toniu Carli ju (Kralj) darujeta Milica in Andrej čok 10.000 lir.
V	počastitev spomina drage matere daruje hčerka Angela Kralj z družino (Boršt 34) 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Jakoba -Karla Ketteja darujeta družini Žerjal in Tonini 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Jakoba -Karič Ketteja darujeta Laura in Klavdij Kofol 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Albine Pečar, Alberte Čok por. Posega in Alda Glavine darujeta Marija Malalan in Andrea Cociani 10.000 lir.
Vesela družba zbrana v gostilni Gašperut (Jezero) daruje 31.000 lir. Gospa Silva daruje 40.000 Ur.
Anica Daneu (Opčine) daruje 17.875 Ur.
Klara Sosič - Milkovič daruje 10.000 lir.
V	spomin na Antona Carlija daruje Pino Kocjančič 5.000 lir.
Ob obletnici smrti drage mame Gizele Orel - Žagar daruje hči Ma rija z družino 5.000 Ur.
NOVOLETNA NABIRALNA AKCIJA ŠK KRAS
Bajta: Emil Pirc (73) 10.000, Stanko Škrk (56/A) 10.000, Sandro Au-ber (58) 10.000, Marija Gruden (56)
1.000,	Marija Vesnaver (55) 10.000, Michele Škerk (54) 3.000, Pepi in Bruna Milič (70) 30.000, Berto Svetlič (53) 10.000, Danilo Frančeškin (53) 5.000, Zorko Rebula (63) 5.000, Milan Rebula (67) 10.000, Stana Rebula (69) 10.000, Ida Bitežnik (64)
10.000,	Darma Purič (64) 5.000, Suši Počkaj (64) 2,500, Obad (64 ) 5.000, Zvezdan Doljak (64) 5.000, Bruno Rebula (64) 2.000, Janko Grilanc (71) 3.000, Valentino (71/A) 1.000 lir; Saiež: Ferruccio Businelli (8) 2.000, Carlo Grilanc (4) 3.000, Viktor Orel (3) 2000, Ivan Grilanc (2) 2000, Ivan Budin (1) 2.000, Milan MiUč (1/A)
3.000,	Pepi Paulina (16) 1.000, Mi-rian Kocman (17) 5.000, Janko Škrk (18) 5.000, Danilo Grilanc 3.000, Jož-- Grilanc 5.000, Jožko Obad (14)
5.000,	Janko Obad (14) 5.000, Pieri-n^ Grilanc 2.000, Marino Stanič 500, Škrk 2.000, Franc Furlan (50) 5.000, Orlič (37) 1.000, Pirc (36) 5.000, Škrlj
2.000,	Angela Marušič (20) 10.000, Angel Milič (48) 5.000, Giordano Pernarčič 1.500, Milka Škrk 1.000, Mil-.'a Perčič (43) 5.000, Srečko Štolfa (46) 2.000, Just Škrlj (44) 2.000, Josip Perčič (43) 5.000, Ladi Milič (68) 10.000, Žarko Budin (5) 2.000, Egidij MiUč (91) 10.000, Josip Kocman (19) 10.000, N.N. 10.000, Peter Grilanc 5.000, Nardo Gherlani
1.000,	Dušan Grilanc (24) 10.000, Gruden (25) 1.000, Miloš' Peric 2.000, Edi Škrk (33) 4.000, Stojan Stubelj (49) 4.000, Justa Stubelj (49) 1.000, Josip Rebula (60) 5.000, Ivanka Pirc (66) 5.000, Vera Auber (62) 5.000, Srečko Budin (65) 10.000, Vladimir Budin (65) 10.000, Batistella (62/a)
5.000,	Drago Grilanc (65/a) 10.000, Stefani (62/a) 10.000, Miloš Pirc (87)
2.000,	Boris Milič (37) 5.000, Pepi Škerk 1.000, Tatjana Škerk 1.000, Zvonko Rebula 5.000, Janko Rebula 5.C00, Marta Vodopivec (1/E) 5.000, Zdravko Obad (94 ) 5.000, Jožko Gruden 3.000, Josip Pegan (7/a) 5.000, Zmaievich (1/B) 5.000, Božič Grilanc (81) 5.000 lir.
Repnič: Vladimir Rebula (2) 10.000, gostilna Batič (3) lb.000, Briščik (47)
3.000,	Mario MiUč (39) 10.000 Ma rija Milič (38) 2.000, Angelo Cante (34) 2.000, Peter Milič (32) 2.500, I-van Kante (29/A) 5.000, Ravbar (53) 5.000, Danilo Milič (21) 3.000, Pepi Milič (21) 7.000, Slavko Milič (24) 2.000, Milan Stubelj (11) 2.000,
Ivan MiUč (8) 10.000, Viktor Cesar (43) 5.000, Boris Zidarič (41) 10.000, Mario MiUč (41) 10.000, Boris Ravbar (44) 2.000, MiUč (Zagradec 2)
10.000,	Ostrouška (Zagradec 1) 5.000 Ur; Koludrovica: Ivan Knez (2)
5.000,	Just Vodopivec (4) 2.000, Janko Budin (5) 10.000, Sergio EmiU (S) 2.500, Janko MiUč (7) 1.500, Stojan Fabjan (10) 1.000, Lucio Berce (11)
2.000,	Mirku Skupek (12) 5.000, Rihard Živec (14) 2.000, Boris Živec (14) 2.000 Ur; Slivno: Ivo Marušič (20) 10.000, Božidar Marušič (30/E)
10.000,	Ivo Kralj (9) 10.000, Aldo Sardoč (5) 10.000, Iztok Peric (2/A)
10.000,	Jožko Marušič (20/A) 10.000 lir: Zgonik: Luciano MiUč (48) 10.000, Viktor Milič (48) 10.000, Ivan Kre-sevič (49) 5.000, Erminio SuUi (49)
5.000,	Danilo Simoneta (47) 5.000, Drago Milič (51) 10.000, Walter Kobal (57) 5.000, Stanko Budin 10.000, Stano Žigon (42) 5.000, Janko Vodopivec (50/A) 50.000. Meri Budin (50) 10.000, Milko Budin (54) 5.000, Sonja Caharija (56) 5.000, Alfonz MiUč (1) 5.000, Nini MiUč (4) 2.000, Milan MiUč (12) 10.000, Janko Kocman (59) 10.000, Zdravko Gruden (39/A) 1.000. Miro Žigon (36) 5.000. Stanislav Milič (34) 10.000, Sergio Furlan (32) 5.000, Frančko Milič (31)
2.000,	Vojko Simoneta (28/A) 10.000, Zmaga Blažina (45) 20.000, Zvonko in Tamara Simoneta (43) 30.000. Marija Guštin (3) 2.000, N.N. 10.000, Janko Guštin (3) 10.000, Janko Simoneta (43) 10.000, Mario Cosma (24) 10.000, Renato Doljak (40/A)
5.000,	Josip Guštin (3/A) 30.000. Doro DelTanno (44)	10.000,	Janko
Trampuž (35) 5.000, Pepi Simoneta (28/A) 10.000, Mario Riolino (8)
5.000,	Drago Pegan (58) 10.000, Zmago MiUč (14) 10.000, Janko Milič (27)
5.000,	Stefania Živec (21) 1.000, Gabrijel Doljak (18) 5.000, Renato Sa-vrol (60) 2.000, Marija Orel (13) 500, Mario Furlan (16) 5.000, Alojz Furlan (16) 5.000, Adolf Furlan (16)
2.000,	Alojz Škrlj (52) 5.000, Slavko Škrlj (8/A) 5.000, Peter Gruden (53)
5.000,	Bruno MiUč (48) 10.000, Aldo Živic (2) 5.000, ter Mirko Trampuž (35) 5.000 Ur.
* * •
Namesto cvetja na grob Jakoba Ketteja daruje družina Lauriha (Dolina 233) 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ladija Bogatca daruje Nicola Prašelj 10.000 lir za a-materski oder Prosek - Kontovel.
V	spomin na Toneta Ukmarja daruje Riccardo Štoka 10.000 lir za a-materski oder Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Alda Glavine in pok. brata Josipa daruje Emil Gombač 5.000 za PD Lonjer -Katinara in 5.000 Ur za ŠD Adria.
Za TPPZ podporna člana darujeta dr. Drago Martelanc 30.000 in Karlo Čok 7.000 lir.
Namesto cvetja na grob Jožetu Sosiču daruje Albert Ivašič 5.000 lir za TPPZ.
Ob priUki 85. obletnice rojstva pok. očeta Angela Tenceja daruje Marta Malalan 10.000 Ur za kriško glasilo Skdanc. -
Namesto cvetja na grob pok. Olge Sirk daruje Dora Indri 5.000 Ur za kriško glasilo Skdanc.
Namesto cvetja na grob pok. Pe-pija Sosiča darujeta Mera in Nan-do Hrovatin 5.000, Zora, Irenka in Magda Sosič 20.000 ter Mira in Cveto Hrovatin 5.000 Ur za ŠD Polet.
V	spomin na preminulega člana Pepija Sosiča daruje KUK 15:000 za ŠD Polet in 15.000 Ur za SPD Tabor.
Ob 2. obletnici smrti drage mame Juste Milič daruje hči Marija 5.000 lir za ŠK Kras.
Ob priUki pobiranja članarine 1978 darujejo Doro DelTAnno 8.000, Mario Kozma 3.000, Stanko Živec 3.000, Ivan Marušič 5.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Alojza Grudna darujejo Marčelo in Milena Doljak 5.000, liian in Berta Kante 3.000 ter Alojz Dolliani 3.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Pino Marc darujejo sosedje 7.500 lir za ŠD Zarja.
Ob obletnici smrti drage mame Gizele Orel - Žagar daruje hči Marija z družino 5.000 lir za ŠZ Gaja.
V	spomin na Marijo Ota vd Ba-rut darujeta Kristina Mahnič 5.000 in Silva Vodopivec 5.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
Ob svoji 70-letnici daruje Branko Žerjal 10.000 za PD F. Prešeren, 10.000 za ŠD Breg in 10.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Karla Ketteja darujeta Jožica Zajec in Greti Miklavec 15.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Majda Škerk 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 12. obletnici smrti nepozabnega očeta Sava Sancina darujeta Vinko in Sida 10.000 Ur za Dijaško matico.
V	spomin na Karla Ketteja daruje družina Melite Pregare 5.000 Ur za Dijaško matico.
Za SPD Igo Gruden darujeta Jože Fuks 10.000 in Ivan Pertot 10.000 lir.
V	spomin na Marijo Barut iz Doline darujeta Roža Pečenik in Solza Kralj 5.000 za PD Valentin Vodnik in 5.000 Ur za Glasbeno matico.
V	spomin na Antona Ukmarja -Mira daruje družina Kuret (Ricmanje 7) 10.000 lir za PD Slavec.
Za opremo novega doma v Ricmanjih daruje Karlo Kjuder 10.000 lir za PD Slavec.
Družini Cheber in Žuljan iz Ric-manj darujeta 10.000 lir za PD Slavec.
Dala Pregare daruje 5.000 Ur za PD Slavec.
Ob 7. obletnici smrti moje Celestine daruje sestra Delka 5.000 Ur za godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Ladija Bogatca darujeta Cveto in Elda 10.000 Ur za ŠD Primorec. V isti namen daruje Dino šegina '5.000 Ur za ŠD Primorje.
Ob 50-letnici poroke darujeta Pepi in Zora 7.500 za Kulturni dom v Ricmanjih in 7.500 lir za cerkev v Ricmanjih.
Namesto cvetja na grob Marije Ota por. Barut darujeta sestrična Angela in bratranec Ivan 10.000 za PD V. Vodnik in 10.000 Ur za ŠD Breg.
GORIŠKI DNEVNIK
14. januarja 1979
PREDSTAVITEV KNJIGE PROF. ALEŠA LOKARJA
Gospodarski del osimskih sporazumov je predhodnica širšega sporazuma med evropsko skupnostjo in Jugoslavijo
Na razpravi na trgovinski zbornici v Gorici poudarjena tudi nujnost kvalitetnejše menjave v jugoslovansko-italijanski trgovini ■ Vedno važna vloga sporazumov krajevnega značaja
V bodoče bo treba povečati kontingente za blagovno menjavo po avtonomnih računih obmejnih pokrajin, istočasno pa bo nujno Potrebno, za nadaljnje razvijanje splošnih odnosov, da se italijanski uvozniki pozanimajo tudi za uvoz industrijskih izdelkov iz Jugoslavije v Italijo. S tema osnovnima mislima je včeraj dopoldne univerzitetni profesor dr. Aleš Lokar zaključil svoje zanimivo predavanje o jugoslovansko - italijanski trgovinski menjavi v dvorani trgovinske zbornice v Gorici. Predavanje je priredil krožek za socialne vede »Ezio Vanoni*, ki je izdal tudi Lokarjevo delo z naslovom »Primerjalo.. ugodnost in merceološka sestava menjave med Italijo in Jugoslavijo s posebnim ozirom na odnose med obmejnimi deželami*.
Na predavanje so prišli številni ugledni gostje, v prvi vrsti slovenski in italijanski gospodarski operaterji iz Gorice pa tudi iz sosednega Trsta in Vidma. Lahko omenimo med temj vicekonzula SFRJ v Trstu Benoliča, predsednika videmske trgovinske zbornice posl. Marangona, zastopnika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Boleta, koprskega in novogoriškega zastopnika Gospodarske zbornice l Slovenije Jelančina in Furlana, ter podtajnika na ministrstvu za zunanjo trgovino Guida Bernardija.
Po otvoritvenih besedah predsednika goriške trgovinske zbornice Lu-pierija in predsednika krožka »Vanoni* po6l. Marocca, je prof. Lokar v obširnem predavanju najprej nakazal primerjalne študije na področju mednarodne gospodarske menjave. Po analizi teh menjav v šir-
šerii švetu se je navezal na menja vo med Jugoslavijo in Italijo, ki je
v zadnjih petnajstih letih narasla za več kot štirikrat. Dejal je tudi, in to dokazal z bogato dokumentacijo v svoji knjigi, da je menjava med sosednima deželama ostala na tradicionalnih nivojih izvoza industrijske opreme iz Italije v Jugoslavijo in uvoza pretežno agrarnih proizvodov v obratni smeri. Taka menjava ne bo več možna v bodočnosti, je dejal prof. Lokar, kajti jugoslovanska industrija je danes v številnih primerih na visoki tehnološki ravni in ji je nujno potreben izvoz končnih industrijskih izdelkov.
Saldo je bil vedno v korist itali-
janske plačilne bilance in tudi to
treba sčasoma odpraviti. Poleg tega pa je treba dati večji poudarek krajevnim gospodarskim sporazumom, ki so imeli od vsega začetka velik pomen in ki ga imajo tudi danes, čeprav se zdi, da prihajajo s strani evropske gospodarske skupnosti nekatere omejitve.
Osimski sporazumi so dali podla-
go za nov sporazum tudi gospodarskega značaja med Italijo in Jugoslavijo, vendarle pa bo imel nov sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo veliko večjo važnost od osimskega, kajti popolnoma razumljivo je, da bo italijanska trgovina odslej le del splošne evropske trgovine z Jugoslavijo.
To plat vprašanja so za Lokarjem poglobili tudi poslanec Marocco, predsednik videmske trgovinske zbornice posl. Marangone, funkcionar ministrstva za zunanjo trgovino dr. Nicosia, zastopnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Stanislav Bolč, zastopnik Friulgiu-lie dr. Geppi ir ob koncu tudi sam podtajnik Bernardi. Precej kritik pa so tukajšnji gospodarstveniki i-zrekli na račun osrednje državne
uprave, ki daje deželam določeno avtonomijo, na področju zunanje trgovine pa velja še vedno najhujši birokratski centralizem.
Direktor
briškega konzorcija bo premeščen v Videm
Na zadnji seji upravnega odbora konzorcija za zaščito tipičnih briških vin go odborniki vzeli na znanje tudi odstop dolgoletnega direktorja konzorcija dr. Claudia Fab-bra, ki odhaja na novo službeno mesto agronomskega svetovalca na deželno ravnateljstvo za kmetijstvo v Vidmu.
Na tej seji je predsednik konzorcija grof Attems orisal prizadevnost bivšega direktorja v svojem delu, njegovo zavzetost za razširitev dela konzorcija in vsestransko pomoč, ki jo ,ie znal dati vsem vinogradnikom na briškem in tudi na nižinskem področju, saj se delo briškega konzorcija prepleta z onim podobnega konzorcija za zaščito nižinskih vin. Dr. Fabbro je bil, pred-no je nastopil službo direktorja v briškem konzorciju, profesor na kmetijski srednji šoli v Čedadu. Napisal je vrsto strokovnih člankov in razprav.
Briški vinogradniki so prepričani, da bo z njimi sodeloval in jim
Tiskovna konferenca
o kongresnih tezah KPI
V okviru priprav na kongres goriške federacije KPI, ki bo 16., 17. in 18. februarja, ter vsedržavni kongres 20.-25. aprila, bodo imeli na Goriškem 36 kongresov celic in sekcij, na katerih se bodo tisoči članov seznanili s kongresnimi tezami.
Osnutek tez in njihovo povezanost s krajevnimi ter deželnimi razmerami bodo osvetlili na tiskovni konferenci, ki bo na sedežu federacije KPI v ponedeljek, 15. januarja, ob 11.30.
Dijaki na ogledu Mušičeve razstave
Za slikarsko razstavo Antona Zorana Mušiča vlada veliko zanimanje in vsak dan prihajajo v palačo Attems, kjer je v gornjih sobanah prirejena ta razstava, zelo veliko ljudi. Včeraj so si razstavo, pod strokovnim vodstvom prof. Milka Renerja, ogledali dijaki četrtega in petega razreda slovenske klasične gimnazije »Primož Trubar* v Gorici. Ljubljansko »Delo* je včeraj objavilo obširen zapis o Mušiču izpod
tudi vsestransko pomagal tudi na no- peresa Marijana Zlobca. Razstava vem, odgovornem delovnem mestu. | bo odprta do 25. februarja.
NA VČERAJŠNJEM SHODU V PALAČI TORRIANI V GRADIŠČU
Komunisti obmejnih območij Goriške iščejo nove oblike sodelovanja
Oceno položaja in predloge za nove skupne akcije izvoljenih organov sta orisale Paolo Padovan in Rajko Slokar - Tiskovna konferenca Paize in Beltrama
Komunisti v izvoljenih organih goriške pokrajine ter novogoriške občine so se včeraj popoldne sestali v palači Torriani v Gradišču, da bi odkrili nove možnosti za vsestransko razvijanje obmejnega sodelovanja, ki ga v svojih točno opredeljenih kakor tudi v svojih načelnih stališčih spodbujajo osimski sporazumi. Preko sto javnih upraviteljev si je izmenjalo predloge, kako stike ob meji postaviti na trdnejše in razširjene odnose. Te naloge ni so samo posledica nekega novega stanja, ki je nastalo po Osimu, pač pa so tudi dolžnost najbolj osveščenih sil.
Načelnik skupine svetovalcev KPI v občinskem svetu v Gradišču Ado Furlan je v odsotnosti župana naslovil na udeležence sestanka tople pozdravne besede, potem pa sta

SINDIKALNA KRONIKA
V sredo stavka in sprevod delavcev tekstilne stroke
V prvi vrsti boj za ohranitev delovnih mest * Vodstvo delavske zbornice o sindikalnem položaju na Goriškem - Obnovitev delovne pogodbe v tovarni «La Giulia»
V sredo, 17. januarja, je predvidena vsedržavna stavka tekstilnih delavcev. Tega dne bo tudi v Gorici protestni sprevod, ki bo krenil ob 8.30 izpred podgorske predilnice ter se zaključil v dvorani UGG, kjer bo sindikalno zborovanje. Manifestacija se bo osredotočila predvsem na treh točkah, ki so jih delavci proučili že na zborovanjih na delovnih mestih. Gre za rešitev položaja v podgorski predilnici, kjer je ogroženih na tisoče delovnih mest, za uveljavitev tekstilnega sektorja zlasti v pokrajinskem gospodarstvu in za zahtevo po ukrepih, ki naj preprečijo pojav črnega dela in produktivno razdrobljenost. V zvezi s temi vprašanji je bilo včeraj na sedežu CGIL zborovanje odpuščenih delavcev podgorske predilnice, na katerem so se pogovarjali o perspektivah za povratek na delo.
Goriška sindikalna kronika beleži v teh dneh tudi sejo Izvršnega odbora delavske zbornice. Pokrajinski tajnik CGIL Gianni Petrali je uvodoma omenil hudo gospodarsko, pa tudi politično in idejno krizo, v ka teri se je znašel delavski razred in ki, po njegovem, ni posledica sedanje sindikalne linije. Petrali je nato govoril o vprašanju sindikat-
k
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA - Ul. Garzarolli 105 - Telefon 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKA1 SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD. THORENS, VVINTEC, RFVAL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah.
ne enotnosti, o nujnosti usklajevanja delavskih zahtev s splošnimi političnimi izbirami. V razpravo so posegli številni člani izvršnega sveta, ki so spregovorili v imenu delavcev posameznih strok.
Omenimo naj, da so ob koncu seje podelili priznanje Mariji Seličevi za njeno tridesetletno nesebično delo pri sindikatu.
V preteklih tednih je tovarniški svet »La Giulie*. kjer je zaposlenih nad 300 delavcev, predstavil platformo z zahtevami ob obnovitvi delovne pogodbe. Platforma obsega 12 točk, med temi ohranitev sedanjih in uvedbo novih delovnih mest, vprašanja sindikalnih svoboščin, produktivnih nagrad itd. Dosedanja srečanja z vodstvom podjetja, ki je last družbe Gillette, so bila brezuspešna, zato bo v torek, 23. januarja, ponovno srečanje med sindikalnim predstavništvom in vodstvom »La Giulia*.
Tečaj hitre pomoči v Sovodnjah
Sekcija prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah in ženski odsek prosvetnega društva v Sovodnjah prirejata tečaj hitre pomoči, ki se bo začel v ponedeljek, 29. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predavanja bodo vsak ponedeljek in četrtek, imeli bodo 40 šolskih ur in 6 ur praktičnih vaj. Po zaključku tečaja bodo udeleženci dobili tudi diplome. Prireditelja sta se o poteku tečaja pomenila z zdravnikoma dr. Borutom Spacalom in dr. Karlom Brešanom in socialno asistentko Natašo Škerl. Poleg teh pa bodo sodelovali še zdravniki dr. Dolhar, dr. Špacapan, dr. Vuga, dr. Demšar, dr. Fonda, dr. Sedmak in dr. Štokelj.
Vpisujejo: v Sovodnjah Olga Fajt, Sonja Vižintin in Marinka Batič-Tomšič, v Rupi Albin Koncut, na Peči Albin Florenin na Vrhu Marjan Čemic in Ciril Černič, v Gabri-jah Branko Čemic.
Več podrobnosti o tečaju bomo objavili med tednom.
OKROŽNICA PREFEKTA
Nadzorovanj« občin in policije v pekarnah
Po zadnjem povišku cene kruha za 100 lir kilogram in po protestu sindikalne organizacije je goriški prefekt poslal županom in policijskim organom v vsej pokrajini o-krožnico v kateri zahteva od njih nadzorstvo nad prodajo kruha, posebno kar se tiče tako imenovanega kruha z obvezno ceno 580 lir za kilogram. Po predpisih mora biti ta najbolj navadni kruh na razpolago
DAN C ING nočni bar
PLESNI ORKESTER IZ FILIPINOV
vsak večer ob nedeljah zaprto
U
I
n! HI n
ninmu:

NOVA URICA
v vseh prodajalnah najmanj do 12,30. Če tega kruha ni je prodajalec obvezan dati kupcu drugo vrsto kruha po zgoraj omenjeni vezani ceni. Prefekt vabi tudi župane in policijske organe naj ugotovijo če je v vseh prodajalnah na vidnem mestu objavljen lepak na katerem je napisano, da je cena navadnemu kruhu 580 lir za kilogram.
Na sestanku med sindikalisti in prefektom, tako izhaja iz sindikalnega tiskovnega poročila, je prefekt obljubil, da bo v prihodnjem tednu sklical sestanek med trgovci in sindikalisti, da bi se na njem pogovorili o vsej problematiki cene kruha.
SPD vabi na predavanje o potovanju na Grenlandijo
Poskus spodkopavanja dobrega sosedstva
V~petek, 19. februarja, bo v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici %/rvo letošnje planinsko predavanje z naslovom »Nepozab-na pustolovščina - Grenland 1978». SPD je tokrat povabilo ing. arh. Janeza Bizjaka iz Trbovelj, ki je na lanskem potovanju po tej domovini večnega ledu in Eskimov napravil celo vrsto barvnih fotografskih posnetkov, ki jih bo v petek prikazal Goričanom. Slovenski alpinisti so bili lani prvič v tej deželi, na sedem vrhov so stopili kot prvi pristopniki in jih imenovali s slovenskimi imeni. Tako bo geografska karta Grenlandije vsebovala poleg francoskih, švicarskih, italijanskih. nemških in angleških vrhov še slovenske.
V trenutku, ko prav v Gorici dajemo tako velik poudarek dobrososedskim odnosom z Jugoslavijo, ko si od teh odnosov obetamo nadaljnjih koristi in ko bi te odnose želeli povzdigniti na višjo stopnjo, prav v tem trenutku so v javni ustanovi, kot je splošna bolnišnica, odkrili spominsko ploščo zloglasnemu bataljonu »Tagliamento*, ki se je v letih 1944 in 1945 v Posočju in zlasti na Tolminskem udeleževal bojev proti partizanom in civilnemu prebivalstvu. Dogodek, ki ga je zabeležil tudi tržaški italijanski dnevnik, je povzročil v vrstah italijanskih in slovenskih protifašistov ter vseh demokratov takojšen in odločen odpor. Tukajšnje prebivalstvo, in ne samo tukajšnje prebivalstvo, ni in ne bo nikoli pozabilo fašističnega gorja, ne nacistične okupacije in ne zverstev, ki so jih pripadniki regimenta »Tagliamento* na strani nemških o-kupatorjev, po vojaškem in političnem zlomu fašizma, počenjali v zgornjem Posočju. Pozabljati kaj takšnega, bi pomenilo oslabiti še vedno potrebno budnost, da se tisti časi ne povrnejo nikoli več. In prav zaradi budnosti, ki je ni nikoli preveč, o-pozarjamo na provokacijsko akcijo skupine pripadnikov nekdanjega vojaškega oddelka »Tagliamento*, ki je s privoljenjem uprave splošne bolnišnice, v kateri so zastopane vse demokratične stranke, odkrila ploščo padlim članom »Tagliamenta*, torej tistim, ki so bili fašisti do zadnjega diha.
Dogodek ni samo globoko žaljiv za vse poštene občane, ampak je tudi zaskrbljujoč, ker dokazuje, kako zaradi politične neobčutljivosti določenih krogov, lahko pride do javnega poveličevanja najbolj krutega razdobja v zgodovini tukajšnjega prebivalstva ter do zagovarjanja dejanj — kot je zapisano — »v obrambo meja domovine*.
Kadar se uprizarjajo takšne manifestacije, potem se upravičeno sprašujemo, kdaj so nekateri ljudje iskreni: ali takrat, ko govorijo o prijateljstvu ob meji, ali pa takrat, ko poveličujejo, dasiravno pod krinko pietete, enote, ki so bile orodje v
•iMiiHiiiiimiHiiiiiiimiiiiiiiimimiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiuniiiiinmiiiiiiiitiiiiitiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
BREZ OSNOVE VZNEMIRLJIVE VESTI
NA STANOVANJSKA POSOJILA NE BO TREBA PLAČATI DAVKA IVA
14-odstotnemu davku bodo podvrženi le tisti, ki so tako posojilo dobili pri zavarovalnicah ali zavodih za socialno skrbstvo • Izvzeti vsi tisti, ki so dobili posojilo pri posojilnicah in hranilnicah
Milanski Comiere della Sera je prejšnjo nedeljo objavil vznemirljivo vest, da bo državna uprava zahtevala plačilo davka na dodatno vrednost (IVA) na vse vsote, ki so jih občani zaprosili in dobili kot posojilo za gradnjo hiš. Ker je davek IVA 14-odstoten bd to znašalo precej velika dodatna bremena in zato se je člankar v omenjenem časopisu spraševal ali je to upravičeno, ko so vendarle v vseh državah evropske gospodarske skupnosti taka posojila oproščena takih in podobnih davkov.
Večletna (petnajst ali dvajset let)
posojila za gradnjo hiš dajejo posameznikom v Italiji razne banke,
kot npr. goriška hranilnica in posojilnica, kot tudi finančni oddelki raznih zavarovalnic in tudi zavodov za socialno skrbstvo. Slednji sicer dajejo taka posojila le svojim uslužbencem ali pa zelo ozkemu številu ljudi, k iso pri takih zavodih za socialno skrbstvo zavarovani. Gre za zavode, ki zavarujejo le manjše število državljanov.
Velika večina novograjenih hiš se gradi s takim večletnim gradbenim posojilom. Zato je bila novica vznemirljiva in marsikdo je že kritično dejal, da hoče državna uprava na tak način dobiti denar od davkov, ko pa ga ni zmožna dobiti pri tistih, ki svoje dohodke spretno utajijo in zato ne plačajo davkov.
Tudi drugo časopisje je o tem vprašanju precej pisalo v zadnjih dneh. Na goriški posojilnici in hranilnici smo se pozanimali kako je s stvarjo.
Povedali so nam, da je že mimo strah, kj ga je ustvaril omenjeni članek v milanskem listu, saj so v teku tega tedna stvar razčistili. Davek IVA bodo morali plačati le ti-
sti državljani, ki bo dobili dolgoročno stanovanjsko posojilo pri zavarovalnicah in zavodih za socialno skrbstvo in za katero so plačali več kot devetodstotne obresti. Tisti ki plačujejo manjše obresti bodo tega davka oproščeni.
Popolnoma oproščeni pa bodo pla-
čevanja tega davka vsi tisti, ki
so dobili dolgoročno stanovanjsko posojilo pri hranilnicah in posojilnicah (npr. pri goriški), čeprav se tu plačajo danes s stroški vred več kot štirinajstodstotne obresti. To ker je ena prvenstvenih nalog teh bančnih zavodov dajati taka posojila.
še nekaj v zvezi s temi obrestmi. Trenutno je moč obresti na tauo dolgoročno posojilo odbiti od dohodkov v davčni prijavi do višine letnih treh milijonov lir obresti. V rimskih krogih menijo, da bo treba sedanjo streho treh milijonov lir letno dvigniti, ker so se gradbeni stroški precej dvignili in se. vsaj v začetnih letih, naberejo trije milijoni lir obresti letno za posojilo v višini 20-25 milijonov lir. Danes pa je za gradnjo stanovanjske hiše potrebnega veliko več denarja.
rokah najhujših sovražnikov človeštva, še zlasti italijanskega in slovenskega prebivalstva ter sožitja v teh krajih.
Dogodek sodi v okvir provokacij nazadnjaških sil, ki bi v okviru napadov na italijansko demokracijo želel? spodkopavati dobrososedske odnose.
Obvestilo članom Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v Gorici ugotavlja, da se iz dneva v dan večajo obveznosti vseh mogočih vrst, katerim mora biti kos vsak udeleženec v gospodarstvu. Prilagoditi poslovanje zakonodaji in pravočasno zadostiti vsem potrebam in obveznostim predstavlja za vsakega izmed nas velik problem.
Z namenom, da SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v Gorici priskoči na pomoč vsem svojim članom in drugim interesentom pri njihovem administrativnem poslovanju, obveščamo, da so naši uradi v Go rici, na Travniku 11/2 odprti za stranke vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 13. ure. Na razpolago jim je kvalificirana administrativna moč.
Člani se lahko poslužujejo naslednjih uslug:
—	Vodenje knjig za plače In obračunavanje dajatev in socialnih prispevkov
—	Vodenje registrov IVA in izvajanje vseh tozadevnih obveznosti
—	Sestavljanje letne prijave dohodkov in obračuna ali bilance podjetja
—	Prodaja in upravljanje nepremičnin, odmerjanje stanarine po zakonu za pravično stanarino «equo canonc*, sestavljanje nepremičninskih pogodb itd.
—	Sestavljanje vlog in prošenj, potrebnih za določene slučaje ali dolžnih po zakonu, za pridobitev raznih dovoljenj in pravic
—	Plačevanje raznih zapadlosti
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Pokrajinski odbor GORICA
Miladin Černe in njegovo potovanje po Kitajski
Pretekli teden je Slovenska prosvetna zveza pripravila v klubskih mostorih v Gorici filmski večer, na aterem je kinoamater Miladin Černe prikazal dokumentarec o potovanju po Kitajski.
Šlo je za zanimivo potovanje, ki ga je čeme opravil julija lani. V tem času je gost SP Z posnel vrsto zgodovinskih zanimivosti Kitajske. Poleg tega je na filmu zajel nekaj najvažnejših dogodkov in vsakdanjega kitajskega življenja.
Rajko Slokar in Paolo Padovan, prvi za Zvezo komunistov, drugi pa za KPI, razgrnila oceno dosedanjega zavzemanja komunistov za razvijanje stikov ob meji. Zborovalce je pozdravil tudi doberdobski župan Andrej Jarc.
Govornika sta izhajala iz sklepov srečanja komunistov obmejnih področij lanskega marca ter sta nanizala tudi dogajanje po tem datumu, ki je bilo zlasti za italijanske komuniste nadvse zahtevno, saj je prišlo do ugrabitve in umora Alda Mora, ter do volitev, ki so privedle krščansko demokracijo v položaj, da je morala tudi na lokalni ravni pristati na sodelovanje z ljudskimi silami, da se rešijo družbena in gospodarska vprašanja. Navedeni so bili spodbudni primeri vsestranskega sodelovanja, od pobratenj med občinami do kulturnih, športnih in rekreacijskih manifestacij. Govorili so tudi o potrebi po ustanovitvi organizma, ki bi ga sestavljali obmejni župani, da bi mu zaupali iskanje konkretnih oblik sodelovanja. Italijanska partija vidi v takšni politiki uresničevanje svoje tretje poti v socializem.
Jugoslovanska stran je poudarila, da je osimski sporazum iztočnica za ukrepanje vseh naprednih sil v o-beh državah in ob nujnih mejah, da kvaliteti v dosedanjih odnosih dodajo novo kvaliteto, novo vsebino.
Pred sestankom sta pokrajinski tajnik KPI Tullio Paiza in sekretar občinske konference ZK Nova Gorica Tomaž Beltram na tiskovni konferenci pojasnila razloge, ki so privedli do tako politično pomembnega sestanka. Izhajala sta iz velike vrednosti osimskega sporazuma za obe državi. Poudarila sta skupno voljo, da se s sklicanjem novih sestankov in konferenc odkrijejo vse možnosti za gospodarsko in kulturno sodelovanje, kjer obstajajo še zamude.
Zelo visoko je bilo postavljeno vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Za jugoslovansko stran je zadovoljevanje potreb Slovencev v Italiji važen element za razvijanje dobrososedskih odnosov, italijanska stran oziroma italijanski komunisti pa so pojasnili svoje konkretno zavzemanje za zaščito Slovencev.
Tradicionalni večer goriške VZPI-ANPI
VZPI - ANPI za goriško pokrajino prireja vsakoletni tradicionalni večer, ki bo v soboto, 24. februarja ob 20. uri ’ Park hotelu v Novi Gorici. Prireditev bo ob zvokih glasbe v veliki dvorani tega hotela. Vabljeni so vsi bivši borci in aktivisti ter prijatelji z družinami. Vpisovanje bo trajalo najkasneje do 18. februarja. Prijave sprejemaj > sekcije VZPI -ANPI.
Alojz Rebula v četrtek v Gorici
V okviru srečanj z avtorjem, ki jih prireja goriška občinska uprava, bo v četrtek, 18. januarja, ob 18.30, v avditoriju v Gorici govoril tržaški pisatelj Alojz Rebula. Avtorja bo predstavila prof. Diomira Fabijan - Bajc.
V Loških razgledih članek o Sovodnjah
V 25. številki Loških razgledov, krajevne revije z bogato vsebino
Vrsta nesreč zaradi poledice
Smrtna nesreča v Gradišču
Sinoči malo pred 19. uro se je na cesti, ki pelje iz Gradišča proti Vidmu, pripetila huda prometna nesreča. Dvaintridesetletni bolničar Renato Visintin iz Ronk je s svojim avtomobilom podrl 57-Ietnega kolesarja Alberta Cianija iz Gradišča. Ciani je na poti v goriško bolnišnico v rešilcu umrl.
Poledica je v teh dneh spet povzročila precej težav goriškim avtomobilistom, med katerimi je bilo precej takih, ki so na poledenelem cestišču izgubili oblast nad vozilom in obtičali v jarku ali trčili ob kak zid. Nekateri so se zatekli v bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Med temi so tudi Luisa Ame-lia Polla iz Gradišča, upokojenec Danilo Rosselli, mlada Armando Tursich in Graziella Foschian, ki so se poškodovali v raznih nesrečah. Vsi bodo okrevali v nekaj dneh. V 20 dneh bo okreval 66-letni kmet Al-fredo Feresin iz Moša, ki je padel z voza, s katerega je raztovarjal seno. Hujša nesreča se je pripetila včeraj zjutraj okoli 5.40 v Ul. Fa-tebenefratelli, kjer je 51-letni avtomobilist Vittorio Cordeschi podrl 64-letno Mileno Orel por. Mascarella iz Ul. Del Carso 15. Ženska je prečkala cesto v bližini semafora in verjetno ni zapazila avtomobila, ki je vozil proti mestnemu središču. V bolnišnici so jo sprejeli s prognozo okrevanja v dveh mesecih zaradi zloma leve stegnenice in ran na čelu.
področja zgodovine, zemljepisa, etnografije, kronike, ki jo izdaja Muzejsko društvo v Škofji Loki in ki je izšla tik pred iztekom lanskega leta, je poleg drugih tudi članek o sovodenjski občini. Napisal ga je Lojze Rajgelj in je posvečen lani sklenjenemu pobratenju med občinama Škofja Loka in So-vodnje. V članku je prikaz kulturne zgodovine v sovodenjski občini v preteklosti, poleg tega pa je prisotna tudi kronika vseh stikov med zamejsko in gorenjsko občino tako
na upravno politični kot na kultur-ni ravni v zadnjem, času. Objavijo-na je tudi lani podpisana listina o pobratenju.
Delegatom sovodenjske občine, ki so bili ikutmo s predstavniki pobratenih občin Sele na Koroškem in Smederevska Polanka v Srbiji. prisotni na slavnostni seji občinske skupščine, ki je bila v torek O Škofji Loki, r spomin na znane dražgoško bi v. so predstavniki tamkajšnje občine podarili tudi številko tega almanaha, v katerem je polno zanimivih člankov o življenju ljudi na tem področju Gorenjske.
PREDAVANJA INŽ. Z. HVALE
Neznani leteči predmeti v Pevmi in Dolu
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 21. t.m., smučarski izlet z avtobusi na Varnost ali na Nevejsko sedlo (cilj bo odvisen od snežnih razmer). Vpisovanj* na sedežu društva, v Gorici, Ulic* Malta 2, najkasneje do 17. t.m.
Kino
Gorica
CORSO 15.30—22.00 »Geppo il folle*. A. Celentano in C. Mori.
VERDI 15.00-22.00 «11 vizietto*. Ug* Tognazzi.
VITTORIA 15.00—22.00 «Addio ultim« uomo*. Dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 18, letom.
Tržič
EXCELSI0R 14.00 — 22.00 «Eutanasi» di un amore*.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Battaglia nel' la galassia*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00—18.00—20.00 «Pest zlatega zmaja*. Hongkonški film.
SVOBODA 16.00 «Gosji pastir*. Risanka. 18.00—20.00 »Vročica sobotn* noči*. Ameriški film.
DESKLE 17.00—19.30 »Predvsem policaj*. Francoski film.
DEŽURNA lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je * Gorici dežurna lekarna Tavasanl. Korzo Italia 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v TP žiču dežurna lekarna f.lli Rosselli. tel. 72-340.
tssmsmm
V spomin na Sava Vogriča darujeta Alenka in Pino 30.000 lir za SPD Gorica.
50-letniki iz štandreža so ob prijateljskem srečanju nabrali 20.00« lir za partizanski spomenik v domači vasi.
Namesto cvetja na grob Andrej* Žabarja daruje France Valentinčič' Kmetov 20.000 lir za prosvetno drir štvo Naš prapor iz Pevme.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
JOŽEFA T0MMASIJA
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, darovalcem cvetja, sorodnikom in znancem, gospodu župniku Komjancu in vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena in sinovi z družinami ter brat Franc z družino
Sovodnje, Zagreb, 14. januarja 1979
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage
KRISTINE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru in gospodom duhovnikom za obred in tolažilni govor.
Rupa, 14. januarja 1979
Družina Čotar
Kot smo že napovedali, bo Slovenska prosvetna zveza pripravile vrsto predavanj o neznanih letečih predmetih ter o izvenzemeljskih civilizacijah. O tem bo spregovori inženir Zdenko Hvala, ki se že vrsto let ubada s temi vprašanji. Bret-dvorna bo predavatelj znal dati prisotnim odgovore na številna vprašanja, ki si jih v tem času zastal Ijajo v zvezi z neznanimi letečimi predmeti m to seveda s strokovnega vidika.
Prvo predavanje iz te serije bo jutri zvečer ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva *Naš prapor* v Pevmi. Naslednje predavanje bo v četrtek. 18. januarja, vedno oh 20. uri v društvenih prostorih PD «Kras» iz Dola in s Poljan.
Naslednji dve predavanji pa bosta 22. in 24. januarja v Sovodnjah in štandrežu.

GORIŠKI ROJAK V SVOJEM HODNEM MESTU
Mušičeva retrospektiva v salonu palače Attems
Med Parizom in Benetkami niha po vojni nje-9°v atelje, sicer pa je ostal zvest svoji zemlji
Po dolgi življenjski in ustvarjalci P0}* se ie končno Zoran Mušič vadno* oglasil tudi doma. Pri-e je nepričakovano in skoro nespovedano, kot da bi ga zlomi-o domotožje. Pred meseci je imel otTospektivno razstavo v Ferra-' . ni° se je te dni pomaknil v rojstni kraj in s tem tehtno Premieri svojo dolgo odsotnost. »? Goričane je to edinstveno do-uetje, prav tako pa tudi za sli-T?rla samega, ki se je nekje pred • e(i (kot sam pripoveduje) igral n J50® pred Attemsovo palačo, kateri danes razstavlja.
Zoran Mušič je sin briških star-pV' Podil se je v Gorici l. 1909. rva svetovna vojna ga je še kot roka iztrgala iz domačega kra-
Pognala v begunstvo. Mla-
st je preživel na štajerskem, aturiral je v Mariboru. Študiral L 110(0 na akademiji v Zagrebu, vfT ie *zaQrebška trojica» na-ri5.°ta ^ slikarsko zakonitost pa-V/ke šole. Uta 1935 je bil na uaijskem potovanju v Španiji, ecanje z Goy0 je pomenilo zanj Frvt umetniški pretres. Rad je .onjal v Dalmacijo. Tu se mu j: razodelo tisto slikarsko «ozad-L. ’ lz katerega se je s časom praprvina njegovega r„ .iškega spoznanja. Prvič je Izstavljal v Ljubljani l. 1937 v »Pini neodvisnih*. V zgodovi-t slovenskega slikarstva je po ku ta nastop zelo pomembno ^eiomntco, za Mušiča pa je po-n«a ta razstava začetek svoj-pre.tn dosledne umetniške poti. ea vojno so si razstave sledile Zagrebu in Ljubljani. Med voj-o se je umaknil v Benetke in 00 De Pisisu vključil v novo ««rsko okolje. Lela 1944 je raz-“rijal v Benetkah in v Trstu. I-®a (e(a pa ga je gestapo depor-j al v . Dachau. Iz taborišča se {krnil v Benetke: navidezno
uniei V-x resn*c‘ Pa življenjsko in :nletmsk° prerojen. Novo ustvar-Ln? P°( je začel s šopom risb, ki J1 je bil prinesel iz taboriča . . . nni ' ^2 je živel v Benetkah, Ona -pa. se ie odpravil v Pariz, kiha njegov atelje med Par zom in Benetkami.
# # *
Goriška retrospektiva se zače-Jn z letom 1946. Človek se ne-£1. krnim, kako to, da je . “ftc zamolčal svoja predvojna nlvorjalna leta. Na to vpraša-rit Juim odgovarja slikar sam jel', do je bilo prejšnje obdob-an, lskanje in pokuša vanje, nje-tudf	^ lahko podpisal
ku( ■	■ drug . . . Njegova iz-
šel a ie morala skozi Dachau: in tu se ie vsebinsko utemeljila m lormalno prečistila ...
Razstava nam potrjuje, da je r„,lsivn to res, čeprav ni težko os„aii ie v predvojnih delih 0 °knih potez njegovega barvne-va sveta.
sklpZStaV^ena f(e(a so *2Taz t°ko redi3'enega ustvarjalnega zapo-kot da se tridesetletna de-izre°St dogaja nekje izven časa, fc0 Cno Pa izven umetniških to-v A ki So se v teh letih zvrstili z : ?roPi in Ameriki. Začenja se z \kanjem nečesa primitivnega, ni ii™1 nprtimi v preteklost. Pa vrJJp- -ne 2a arhaičnost in ne za rakljicnost. Kritikom ni bilo tež-slik»°ot°yiU, da izhaja Mušičevo in dndachauske preizkušnje no™j* Pravzaprav izraz hvaležni■ življenja: odtod krajinski išče 1 <<0d hrbtne stranh, kot da tišje V,i le>l zak°tjih samotno zavrnil 7? ^aiie prisluhne utripanju p lvijenja in se pomeša z njim. me,, . Pa spremlja barvni od-zmJz otroških let (Brda in Kras), brP,A° kvašen, da bolje izstopa dalmf-OVnost• Njegov prostor je
hrnii huka O1™)™- Slikar je °' *azri ^oet sinjemu morju in se Po k- stam° v to prastaro zemljo, enn£nter' romajo od davnine v in ..mernem ritmu črede konj če„ ac’ vmes še človek. Neskon-loi,0le ia mimohod, kot v Rave-Boleru . . sn ar?{ir}ski nje h*° v Prave ikone: «sfc’°zi» vegn-?m° nekaj nespremenlji-ln neizrečenega, a, s to
H„..?.i,nski izrezi se sčasoma pre-> prave ikone: «skozi» o nekaj nespremenlji-samn '}eizrečenega, a, s to netv.,/?2 *0 °d ikon, tudi nekaj
Pn^u enega.
apen,0 , ° Je Mušičevo občutje ob govn1 P°krajini, kamor se po-sien^u^kfHoa. V umbrijskem in stopa em kopastem hribovju iz-kina ?rastara, etruščanska, rja-brP, ?kamenjena z laporjem, še
■Medita.
r,to osrednjo tematiko so se še mali ženski akti, I oeneških vedut, lastni por-ln nadvse prijazni portreti Kazstava pa se sklepa z
neka; L mali zensKi aKli, treti - ne*kih kedut, lastni porode d1 nadvse prijazni portreti istim liazxtova pa se sklepa z bilo čtivom, s katerim se je Stikam610 P°vojno ustvarjanje, min JU ;se s silo povračajo v spo-ciki„rChauske grozote. Smo pred smo ,0)j ' ki nosi naslov «Mi ničila zadnji». Pokrajina se je spa-Privite P.dejo, izpod nje molijo je J:* človeških lobanj. «Človek ko„a,,erj> jo ugotovil Mušič ob 11 svoje razstave ...
71	* * *
ven'1!?6™0 ime ima danes sveto-^__l0l’es. Njegova slikarska de-
BERITE
REVIJO
DSS
la so razobešena po galerijah in zbirkah številnih držav. Kar pa ga še posebej označuje, je njegov samonikel umetniški razvoj ter njegova pristna in nezamenljiva govorica, se pravi svojska barvna resničnost.
O Mušiču je kritika večkrat naglasila, da je samotar in povsod tujec. Če pomislimo, da je izšel s križpotja, kakršna je naša Primorska, ki ji med drugim zgodovina odmerja kratkotrajne strehe, se nam zdi to povsem razumljivo. Zato na pričujoči razstavi lažje razberemo njegovo sporočilo o skromni vdanosti v življenje, ki ne pozna obljubljene dežele. Prav v tem pa še posebej izstopa njegovo slovansko poreklo.
MILKO RENER
Zoran Mušič
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimminiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiAiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiHfiiNiiH
Dalmatinske žene 1953 (olje)
iimiiiiimmiivfiiiiiiiivnaiiiiiuaimiiiimiinMiMiimiiiimiitiiiiiiimiiiimmiin
PREDAVANJE DR, IVE PERČIČEVE 0 ISTRSKEM SREDNJEVEŠKEM STENSKEM SLIKARSTVU
V šestih stoletjih je nastalo v Istri veliko število dragocenih umetnin
Seznam (nepopoln) krajev z istrskimi freskami, nastalimi v treh razdobjih romanike, gotike in renesanse
Kot smo že na kratko poročali, je dr. Iva Perčič iz Opatije prejšnjo sredo že drugič predavala — v Kulturnem domu v Trstu, v ciklusu predavanj Narodne in študijske knjižnice — o istrskem srednjeveškem zidnem slikarstvu. Medltem, ko je v svojem prvem predavanju podala zgodovinski o-kvir, je v drugem govorila o razvoju tega slikarstva. Predavanja so rezultat njenih več kot 30-letnih raziskav in organiziranja konzervatorskih del šele po vojni odkritih istrskih fresk, saj je bila učena predavateljica dolga leta ravnateljica Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov i na Reki, organizirala je že več razstav in objavila številna znanstvena dela ter pred meseci predavala tudi v Avstriji.
Mnogim našim bralcem, ki večkrat potujejo po bratski Istri, bomo prav gotovo ustregli z daljšim povzetkom prehavarifa \e pri-
dajo to ogromno kulturno bogastvo, ki je bilo tudi dobrim poznavalcem Istre v glavnem — pa tudi Istranom samim — doslej neznano.
Predavateljica je razdelila razvoj istrskega srednjeveškega zidnega slikarstva na tri razdobja: romaniško, gotsko in renesančno.
ROMANIKA
Freske romaniškega značaja nastajajo v dobi od 11. do 13. stoletja. Predavateljica je omenila naslednjih deset lokacij iz tega razdobja:
1.	KLOŠTAR nad Limsko Drago — Benediktinska cerkev sv. Mihovila.
2.	LOVREC PAZENATIČKI — Cerkev sv. Martina. Spodnji del fresk iz polovice 11. stoletja.
3.	PEROJI v južni Istri — Cerkev sv. Foške.
4.	KANFANAR — Cerkvica sv. Agate.
5.	TRVIŽ — Kapela sv. Petra.
6.	HUM — Kapela sv. Hieronima. (Freske so iz 11. stoletja).
7.	SVETVINČENAT — Cerkev sv. Vinčenta. Gre za obsežen ro-maniški ciklus v Istri. Freske je izdelal mojster Ognobenus iz Trevisa; so precej poškodovane, toda tudi restavrirane; opazen je vpliv bizantinizmov, ki pa se vedno bolj prepleta z romaniko zahodnoevropskega slikarstva, hkrati pa se povezuje s slikarstvom beneškega zaledja.
8.	DRAGUČ — Kapela sv. E-lizeja.
9.	BAZGALJ — Kapela sv. Marije Magdalene.
10. BOLJUN — Kapela sv. Kuzme in Damjana. Te freske so delo krajevnih mojstrov pod vplivom bizantinske tradicije, še bolj pa poznoromaniškega slikarstva.
Lovran
Ob vseh naštetih primerih je opazno, da je vse slikarstvo 13. stoletja v Istri prežeto z bizantinskimi elementi in na posameznih slikarijah iz 14. stoletja se še čutijo sledovi te bizantinske dediščine, ki daje osnovni ton slikarstvu romaniškega razdobja v Istri.
GOTIKA
V 14. stoletju prodirajo v Istro tudi nove oblike gotike, ki prihajajo najprej iz Italije, nato pa tudi s kontinentalnega zaledja. Temu gotskemu razdobju pripada največje število ohranjenih zidnih slikarij v Istri. Zastopane so skoraj vse stopnje, začenši od rane gotike in vpliva Benetk, pa vse do zelo pozne gotike kontinentalnega značaja. Predavateljica je omenila in opozorila na naslednjih 23 lokacij iz tega razdobja:
1.	BICICI
2.	VODNJAN
3.	ŠORIČI
4.	NOVIGRAD Pelagija.
5.	RAKOTOLE kole na področju Motovuna.
6.	ŽMINJ — Kapela sv. Antona. Freske so kvalitetne iz konca 14. stoletja.
7.	SVETVINČENAT — Kapela sv. Katarine.
8.	BARBAN — Kapela sv. Antona (začetek 15. stoletja).
9.	BUTONIGA na področju Pazina — Kapela sv. Križa.
Stenske slikarije v župni cerkvi sv. Jurija iz XV. stoletja
Kapela sv.
Kapela sv. Ni-
10.	GGLOGORICA v severnem delu srednje Istre — Kapela sv. Marije.
11.	PIČAN — Kapela sv. Mihovila.
12.	OPRTALJ — Kapela sv. Helene. Freske je izdelal Kle-regin iz Kopra.
13.	LIND AR — Kapela sv. Katarine.
14.	BERAM pri Pazinu — Župna cerkev sv. Martina.
15.	PAZ — Kapela sv. Vida, delo mojstra Alberta iz leta 1461.
16.	JASENOVIK — Kapela sv. Kvirina. Delo istega mojstra Alberta.
17.	ROČ v severni Istri — Kapela sv. Roka.
18.	PAZIN — župnijska cerkev sv. Nikole.
19.	ŽMINJ — Mala kapela sv. Trojice.
20.	ŠKRILJINE pri Bermu — Kapela sv. Marije. Freske so datirane z letom 1474, izdelal jih je domači mojster Vincenc iz Kastva. Te freske so v Istri najbolj znane, najbolj obdelane in že večkrat publicirane. Ohranjene so na skoraj vseh zidovih. Med najbolj znamenite freske spada tSmrt-ni ples*. Znamenita je tudi ^Povorka kraljev, vitezev in papežev* na kompoziciji, ki je dolga 8 metrov in ikonografsko zelo zanimiva ter nenavadna. O mojstru Vincencu iz Kastva je znano samo to, da je leta 1474 po naročilu
Bratovščine sv. Marije v Bermu to kapelo poslikal, sicer pa je znano, da Vincenc ni opravil sam vseh teh slikarij, pač pa je gotovo, da je bil glavni organizator vseh del. V vsakem primeru pa so Vin-cencove slikarije v tej kapeli najbolj kvalitetne. Slikar je slikal v duhu srednjeevropske p.g.
V spomin tržaški operetni primadoni Pavli Udovičevi
(Nadaljevanje na 7. strani)
Po prvi svetovni vojni leta 1919 se je mnogo primorskih Slovencev izselilo iz Trsta in Primorske v novoustanovljeno Jugoslavijo. Večina se je napotila v oddaljen Maribor. Mesece dolgo je skoraj vsak dan odpeljal tovorni vlak. Vsaka družina izseljencev je dobila svoj tovorni vagon, da je lahko odpeljala s seboj svoje premičnine. Šli so, da najdejo novo srečo in boljše življenje v štajerskem Meranu, kot so imenovali Maribor. V to prelepo štajersko deželo so se odselili največ preprosti ljudje, menda se je odselil ves slovenski del u-službencev pri policiji, financarjev, delavcev, učiteljev in umetnjakarjev. Med domačini v Mariboru je bilo malo narodno osveščenih Slovencev. Živeto je več samozavestnih tujcev in del izolirane trgovske in industrijske gospode, ki so bili Nemci in nemčurji.
Zavedni štajerski Slovenci in priseljeni Primorci so se oklenili slovenskih društev, posebno pevskih zborov. Središče jim je bito Slovensko gledališče kot močna narodnoobrambna trdnjava. Za novoustanovljeno gledališče je bilo treba publiko vzgajati. Gledališče je bito v stalnih finančnih težavah. Zato je bito treba najti način, kako polniti gledališče in navduševati zanj. Temperamentni Mariborčani so se navduševali za opereto, bito jih je treba zato zadovoljiti in ustvariti taka grnotoa sredstva, ki bi vzdrževala dramo pa tudi opero. Operetne melodije so bile zelo popularne. Gledališko vodstvo je uvedlo originalen način, da so v pavzah pri operetah projicirali tekst operetnih arij na odrski zastor tako, da je pod taktirko dirigenta pel ves avditorij. Med priseljenci je bito tudi mnogo mladih ljudi, ki so hoteli svoje življenje posvetiti gledališču. Iz njih so zrasli veliki umetniki na vseh področjih. Mnogo jih je bito, ki so dosegli svetovno slavo. Naj se spomnimo nekaterih: Marjo ŠIMENC (1896- 1958). Nastopal je že pri Dramatičnem' društvu v Narodnem domu v Trstu kot igralec in pevec in nadaljeval svojo kariero v Mariboru. Bil je junaški tenor izrednih glasovnih zmožnosti. Njegov glas v visokih legah je bil nadvse blesteč tako, da je 'človeka pretresel in prevzel. Opustil je dramo in opereto in se posvetil samo operi. Polnil je vsa gledališča v Jugoslaviji “in po raznih evropskih velemestih. V narodnih pesmih je ganil ljudi do solz, ko je prepeval «Kje so moje rožice* ali «Ciganko». Bil je nepozaben.
Josip RIJAVEC (1890- 1959). Velik pevec in pedagog, profesor muzikalne teorije. Bil je eden najpomembnejših pevcev svojega časa. Gostoval je po vsem svetu. Dvakrat celo pred vojno v Sovjetski zvezi. Pel je lirsko-tenorski repertoar pa tudi junaške partije. Imel je nenavadno lep svetel glas z najodličnejšo pevsko tehniko. Rijavec se ni udejstvoval v Mariboru.
Zrasle so znamenite operne in koncertne pevke. Znana prva violinistka virtuozinja Kalčeva. Priljubljen komponist in dirigent Ubald Vrabec. Imenitni pesniki, pisatelji, slikarji, da omenimo samo Zorana Mušiča. Svetovno znan slikar, ki trenutno razstavlja v Gorici. Vsi ti Primorci so se razvijali in zrasli pod zelenim Pohorjem. Mnogo jih je bilo, mnogo se je o njih pisalo in govorilo, doživljali so neverjetne uspehe. Aplavdirali so jim do onemoglosti in vendar, kako bridka umetniška usoda je gledaliških ljudi. Zastor pade in konec.
O vsem tem sem razmišljal, ko sem čital osmrtnico, da je umrla PAVLA UDOVIČ, dolgoletna opema in operetna pevka, predvojna članica gledališča v Mariboru. Tudi ona je odšla iz Trsta kot mlado dekle z vso svojo številno družino z enim izmed omenjenih vlakov.
Z glasbo se je začela ukvarjati pri enem od mariborskih zborov. Leta 1921 je postala članica zbora mariborske Opere in Operete ter po nekaj sezonah nastopala v solističnih vlogah največ v operetah. Takratni dirigent in direktor mariborske opere Andrp Mitrovič, ki so ga kot dirigenta in skladatelja visoko cenili, je mojo ženi Leli, ki je že takrat po malem sodelovala v gledališču, nagovarjal, da bi sprejela malo vlogo paža v «Ri-goletu». Leli se je partija zdela pretežka in tako jo je sprejela Pavla. Za Udovičevo je bil to krst, v katerem pa se je odlično izkazala. Usoda je bila za njo zapečatena.
Omeniti moramo, da je bil zbor mariborske Opere odličen zbor z močnimi in lepimi glasovi. Bili so tudi odlični plesalci. Iz tega zbora je izšla tudi Marica LUBEJEVA, ki je bila perfektna operetna subreta, zelo popularna in priljubljena na vseh jugoslovanskih odrih. Nadalje Štefka FRATNIKOMA, rojena v Trstu, ki se je s starši preselila v Maribor. Že kot desetletna je pokazala svoj gledališki talent. Pozneje je bila dramska igralka in opema pevka. Razvila se je v odlično operno pevko, pela v Avstriji in na češkem, nastopala je v Salzburgu pod taktirko Arturja Toscaninija. V mariborskem operetnem zboru je začela tudi Mila KOGEJEV A, ki je igrala tudi v drami in se razvila v visok dramski mezzosopran. Bila je lepa odrska pojava in izvrstna igralka. Iz zbora
je izšla tudi Slava GORINŠKOMA, ki se je razvila v odlično karakterno dramsko igralko.
PAVLA UDOVIČEVA je najbrž študirala petje pri profesorici Zacherlovi in prvič zablestela v opereti »Bajaderi*. Potem odpela celo vrsto glavnih partij od Cirkuške princese, Čardaške kneginje, Zemlje smehljaja, Štambulske rože, Cigan baron, Ptičar, Pri belem konjičku do Sv. Antonička in še v mnogo drugih operetah.
Zaradi izrednega pevskega in igralskega daru, muzikalnosti, zaradi kristalno zvočnega smeha, svežine, zdravja in mikavnosti je postala ljubljenka mariborske publike in drugih operetnih odrov. Vse je poznalo njeno ime.
Vrhunec svoje gledališke kariere je dosegla v Prodani nevesti z vlogo Marinke. Danilo Gorinšek, njen dolgoletni soigralec in popularen komik, pravi, da se je nekoč pogovarjal s slavnim komponistom in dirigentom Vasilijem Mirkom, tudi Tržačanom (1884 - 1962), o Pavli Udovičevi in se o njej izrazil: «če ne bj vedel, da je Smetana umrl že v prejšnjem stoletju, bi dejal, da je Smetana videl in slišal Pavlo Udovičevo predno je ustvaril svojo Marinko v Prodani nevesti.*
S svojo prisrčnostjo, s svojim nalezljivim srebrnim smehom, s svojo zdravo simpatično pojavo je očarala svoje občinstvo in tudi v privatnem življenju. Čeprav je kot primadona uživala velike uspehe, je ostala vedno preprosta in domača.
Igralci smo bili vedno veseli kadar smo igrali kakšno živo komedijo, če je Pavla prisostvovala
S’"
Jtlfl
* i
Pavla Udovičeva
premieri v igralski loži, ki je bila tik ob odru v prvem nadstropju, kjer je s svojo posebno sproščenostjo kot gledalka intonirala smeh tako nalezljivo, da se mu publika ni mogla ustavljati in se je z njo od srca smejala.
K njeni biografiji je treba povedati, da je Udovičeva sodelovala tudi v drami. Posebno rad jo je zasedel prvi režiser Jože Kovič zaradi njenega temperamenta, igralske nadarjenosti in mu tako vedno odigrala odlično odgovarjajoči lik. Bila je to dolga vrsta vlog in se spomnimo samo nekatere: Morala gospe Dulske, Pohujšanje v dolini šentflorjanski (štacunarka), v Švejku itd.
Prav boleče moram pripomniti, da se v zapisu teh spominov nisem mogel oslanjati niti na leksikon Slovenskega gledališča, kje šele na kakšen drug leksikon. Imena o tej izredni slovenski igralki in pevki nisem našel. Najbrž je to nesrečno naključje. Saj je bila popularna, priljubljena primadona, ki je vedno razveseljevala svoje gledalce in poslušalce. Njeno ime je polnilo gledališke hiše, pa tudi blagajne. Zaradi svoje skromnosti se ni nikoli rinila v ospredje, ostala pa je v srcu vsakega, ki se je z njo srečal na odru ali pa v privatnem življenju.
Leta 1937 je zaradi svojih osebnih zadev zapustila Maribor in se angažirala drugje in končno pristala na Reki, kjer se je upokojila in tam tudi zaključila svojo življenjsko pot. Sorodniki so jo pokopali v Mariboru. Na svoji mizi med knjigami imam majhno dekorativno pletenko še neodprte pijače, ki mi jo je Pavla Udovič darovala, ko smo pred leti gostovali na Reki. Darovala mi je prisrčno in s svojimi rokami. To tržaško srce in te roke so našle sedaj svoj počitek v štajerski grudi. Poklonimo se spominu te velike gledališke umetnice — Tržačanke!
RADO NAKRST
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiimiHiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiinHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiMiniiiiiinigi
ZALOŽBA BOREC ZA MLAJŠE BRALCE
Novi zvezki Kurirčkove knjižnice
Kot vsako leto je tudi lani, tik pred začetkom novega leta, založba Borec izdala tri dela hkrati v svoji redni zbirki Kurirčkova knjižnica. Kot 63. zvezek zbirke je izšel originalen slovenski mladinski roman Branka Šomna «Med v laseh*, 64. zvezek prinaša delo jugoslovanskega pisca Mirka Vujačiča «Kako dremljejo krokodili* v prevodu Božene Ško-bernetove, tretji, 65. zvezek, pa je povest «Peter in divji pes* Henryja R. Fea v prevodu Lju-binke Belaherjeve.
Urednik Kurirčkove knjižnice
DOPOLNILO K ČLANKU O «GALEBU»
Naj mi bo dovoljeno, da dodam k članku «Galeb že 25 let veselo jadra in razveseljuje svoje mlade bralce* še neka dopolnila.
V Trstu je začel izhajati na pobudo Zveze slovanskih učiteljskih društev Novi rod (in ne Naš rod), že januarja 1921/leta. Izhajal je mesečno. Zadnja štev., je izšla julija 1926. leta. Prvi urednik Novega roda je bil Janko Samec, učitelj in pesnik. Kasneje je prevzel uredništvo Josip Ribičič, učitelj na Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Ko je moral Ribičič na pritisk oblasti zapustiti Trst, je sprejel u-redništvo Novega roda učitelj in priznani politični delavec in pisatelj Jože Pahor.
Ob uveljavitvi Gentilejeve reforme, ko so razredi na slovenskih šolah postajali italijanski sta začeli izhajati «Edinost» in «Novice» s prilogo «Za našo deco». Priloga je služila staršem za domače uče-
nje slovenskega jezika. Vsebovala je abecedo, kratke sestavke in pesmice.
Že leta 1926 pa je učitelj Ferdo Kleinmayr združil priloge in jih izdal v lični knjižici z imenom: «Prvi koraki. Vesel abecednik našim malim v domače vaje, s kratko razlago*. Slikar Milko Bambič pa je Prve korake bogato ilustriral.
Naslednje leto 1927 je začela v Gorici izhajati revija za otroke i-menovana «Jaselce», verski listič.
Med narodnoosvobodilnim bojem ob koncu leta 1943 so začeli izdajati na osvobojenem ozemlju ({Mladi rod», list za pionirje, ki so ga razmnoževali kar v štirih ciklo-stilnih tehnikah (Km, Matajur, Mlada, Sabotin). Mladi rod je takrat prodrl tud' v Trst in Gorico. Po Primorski se je širil tudi Gorenjski pionir.
Po deveti številki Mladega ro-
da je revija prenehala izhajati ker so na Dolenjskem začeli tiskati (ne ciklostilirati) Novi rod, ki je bila osrednja otroška revija. Prihajala je tudi na Primor-. sko. Toda vsled zaostrene situacije (prihod četnikov) se je širila le z veliko težavo.
Takoj po osvoboditvi, že maja 1945 pa je Primorski dnevnik začel izdajati prilogo za najmlajše »Primorski pionir* (20. maja). Naslednje številke so izhajale pod imenom »Mlada svoboda*, ki jo je urejal v začetku D. Pahor. Po povratku v Trst je prevzel ured ništvo Jože Pahor.
Po vojni je v Gorici izhajal Glas mladih s prilogo za otroke «Mihec in Jakec*. Tudi Ljudski tednik je ime! kratkotrajno prilogo za otroke (februar - oktober 19471 »Mladi svet*.
Leta 1954 je Mara Samsa ustanovila revijo »Galeb* za otroke o-
snovnih šol. Revijo je sama skrbno urejevala dokler je ni bolezen prisilila, da je uredništvo izročila Milanu Jerebu. Ivan Grbec ni Galeba nikoli urejeval sam, pač pa je bil Galebov odgovorni urednik.
M. P.
H gornjim dodatkom, ki jih seveda rade volje objavljamo, naj dodamo le, da z objavo članka, ki smo ga napisali v počastitev 25 letnice izhajanja «Galeba», nikakor nismo imeli namena pisati zgodovine mladinskega tiska pri nas, pač pa z nekaj omembami povedali le, kako je «Galeb» nadaljeval tradicije mladinskih oziroma otroških publikacij, Članek sam pa je bil posvečen predvsem »Galebu* in njegovi vlogi danes,
Tudi o Ivanu Grbcu smo zapi šali, da ie bil formalni lastnik «Galeba* in njegov sodelavec, ne pa, da bi »Galeba» urejeval.
Janez Kajzer je torej dokaj smiselno in načrtno zajel v okvir treh knjig slovensko, jugoslovansko in tujo mladinsko književnost ter tako posredoval mladim bralcem zelo zanimiva pa tudi literarno kvalitetna dela, kar bomo videli iz podrobnejšega razbora vsake knjige posebej.
Okupacija skozi otroške oči, bi lahko vsebinsko najkrajše označili mladinski roman Branka Šom-na «Med v laseh*. Ali pa, kot je avtor sam zapisal v posvetilu svojemu delu:
»To je knjiga o otroštvu, generacije, ki se je rodila pred drugo svetovno vojno na levem bregu Mure, da bi v njej sodelovala kot šoloobvezna mladina, prisiljena govoriti drugače kot njihove matere.
Ne vem, če se je vse tako, kar> sem opisal, zgodilo v natanko takšnem vrstnem redu, morda sem zamešal tudi imena in ljudi, mogoče kaj izpustil ali pozabil, pa vendar: hotel sem izrezljati skromen okvir za miadost in njene sanje, ki smo jih v tistih letih izsanjali in kasneje celo delno uresničili . . .».
Te, sicer skromne in tople u-vodne besede in misli je avtor v svojem mladihskem romanu zelo dobro uresničil, saj njegova knjiga ni zanimivo in privlačno branje samo za mladino, temveč tudi za odrasle bralce. Knjiga je zlasti zanimiva v tem, da nam razkriva in zelo plastično riše podobo našega Pomurja in predvsem Murske Sobote pod madžarsko okupacijo, ki se je, vsaj navidezno in po obliki, ne pa v svojem bistvu, razlikovala od drugih okupatorjev, ki so bili po aprilski vojni 1941. leta tako razko-
sali Slovenijo. Toda to seveda še zdaleč ni vse, ker delo namreč presega okvir madžarske okupacije s svojo svežino, neposrednostjo in tudi tanko občutljivostjo doraščajočega šolarja, ki je Imel odprte tako oči kot ušesa, pri vsem tem pa neuničljivo voljo do življenja, igranja, kljubovanja in tudi do šolanja, čeprav v madžarščini. In pri vsem tem ne smemo pozabiti tudi na humornost pisanja, ki je prav za mladinsko delo in njegovo uspešnost še kako pomembna.
Predvsem pa velja opozoriti na uspešno prizadevanje našega pisca, da se je znal med pisanjem vživeti v psiho in način življenja ter mišljenje šolskega, doraščajočega »mulca* ter prav tako skozi to izpovedati in povedati marsikaj, kar je za vedno ostalo v njegovem spominu in je prerastlo standardno otroško in šolsko dobo. Vojna in okupacija sta namreč kljub vsem vragolijam, lepotam otroškega sveta in dorašča-joči mladosti nenehno prisotni, z njima pa nacionalna in socialna diferenciacija med šolarji samimi, ki predstavljajo pester mozaik murskosoboškega življa, od zavednih Slovencev, preko ma-džarov tja do Židov in luterancev, kar je vse dajalo še poseben pa tudi zanimiv ih nevsakdanji pečat temu zaspanemu mestu on kraj Mure.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, kot smo že prej bežno omenili, določenega, včasih skoraj otožnega humorja, ki lepo dopolnjuje in plemeniti vso to zgodbo nepo novljive mladosti in dozorevanja med okupacijo in strašno vojno, kar je vsekakor lep in zanimiv prispevek k naši, tako Imenovani
literaturi o narodnoosvobodilnem boju, ki je imel na srečo toliko oblik in načinov, kolikor je bilo pri nas ljudi in mladine.
Šomnov mladinski roman »Med v laseh* je torej zanimiva in toplo napisana knjiga o nekem do-raščanju v grozljivi in vedno prisotni vojni in okupaciji, ki sta na to mladost in na to dorašča-nje še kako vplivali in ostali za vedno prisotni v tej podobi prekmurske. murskosoboške pa tudi slovenske mladosti.
Roman je duhovito In ustrezno ilustrirala Melita Vovk - Štihova in tudi v svoji risbi uspešno upodobila tako navihanost mulcev, kot njihov neugnani humor.
Mirko Vujačič je za zbirko Kurirčkova knjižnica prispeval dokaj zanimivo in po svoje zelo originalno zamišljeno delo pod nevsakdanjim naslovom »Kako dremljejo krokodili*. Naš avtor je imel namreč kot pisatelj priložnost veliko popotovati po svetu, zlasti po Afrikj in Aziji in ta njegova knjiga je. kot je zapisal v predgovoru k njej Dragan Lukič, kot «film, ki nam prikazuje dežele Afrike in Azije v današnjem času, brez kolonialnih legend, ki so iih nekdaj pripovedovali otrokom. Te potopisne črtice pripovedujejo o življenju mladih, svobodnih afriških in azijskih dežel, ki naglo dohitevajo razviti svet. Kdor bere potopise, postane tudi sam velik popotnik . .».
Potopisne črtice Mirka Vujači-da, ki jih je prinesel iz Eripta, Sudana, Somalije. Etionije, Ugan-Tanzanije, Zambije, Indije, Burme, Siama. Malezije in Inao-DUŠAN ŽFLJF.ZNOV
(Nadaljevanje na 7. strani).
6
14. januarja 197§
OB PONOVNIH NAPADIH NA SLOVENCE V TRSTU
Do pred nedavnim se je nekako zdelo, da so se tržaški italijanski šovinisti in njih poklicni razgrajači le nekoliko spametovali in ublažili svojo staro, strupeno mržnjo do tukaj živečih Slovencev ter vsega, kar je količkaj v zvezi z njimi. A kot se vidi, so se samo potuhnili in skrili pred silami, ki so nastopile proti nesmiselnemu sovraštvu teh zakrknjenih potomcev starega nacional -liberalnega, pozneje fašističnega kova. Toda ko je po lanskih junijskih občinskih volitvah prišla na površje neka politična struja, ki se precej sklada z miselnostjo omenjenih nasprotnikov slovenstva, so spet dvignili glave ter bruhnili na dan svoje, nekaj časa prikrivano narodnostno sovraštvo. In ko človek posluša ali bere njih neresno besedičenje in pisanje, se mora prav res vprašati, ali so to odrasli, zreli ljudje, ki so doživeli in videli velike in pomembne zgodovinske spremembe — ali so le neodgovorni blebetači. Res, neverjetno in vse graje vredno je tako obnašanje v današnjih časih, ko so še sveže in vidne posledice, ki jih je povzročil« podobno ravnanje njih predhodnikov do slovenske manjšine.
In kaj pravzaprav hočejo? Zakaj vsa ta nepotrebna zloba, to strupeno kričanje? Pravijo, da branijo italijanstvo Trsta. Toda kdo jim ga ogroža, se vprašamo. Saj po njih trditvah Slovencev v Trstu sploh ni in jih ni bilo nikdar! Torej, čemu ta strah pred slovensko poplavo Trsta? Če pa Slovenci obstajajo in tukaj živijo, imajo po vseh božjih in človeških zakonih pravico do svojega obstoja — fizičnega in kulturnega — ali morda ne?
Pa si oglejmo vsaj nekoliko, kako je z zadevo o teh nenavzočih -navzočih Slovencih v Trstu; kdaj so se naselili na Primorskem in v Trstu in podobno.
Kot piše zgodovina, so se Slovenci pojavili v teh krajih že pred koncem šestega stoletja, takoj po izselitvi Langobardov v Italijo. Takrat so Slovenci zasedli ozemlje do obronkov Krasa nad Trstom, na zahodu pa približno do današnjih mej s Furlanijo. Par stoletij pozneje pa so se približali morju in samemu Trstu. Na tem drugem premiku v obmorske kraje so sicer naleteli na mnoge ovire, toda prodrli so ter se počasi vključili v skupno življenje s prebivalstvom mešanega romanskega in predromanskega porekla. Bodi omenjeno, da niti Rimljani niso bili od vedno »domačini* na Tr-žfŠkem; prišli so kot osvajalci in se tukaj zadržali do razpada njiho-( ve državne tvorbe, to je v petem stoletju. Torej so bili tudi Rimljani priseljenci, kot pozneje Slovenci; razlika je le v času in številčnem razmerju.
O tem, da so Slovenci prišli tudi v sam Trst že pred mnogimi stoletji in tam zaživeli skupno z domačini in priseljenci iz tujih krajev, pričajo mnoga slovenska imena in priimki že na listini iz leta 1202, kjer je nad 359 tržaških meščanov podpisalo neko od Benečanov vsiljeno pogodbo ali izjavo. Od tedaj naprej najdemo zapise, listine in razne dokaze, ki pričajo o prisotnosti slovenskega življa ne le v vsej bližnji okolici Trsta, ki je postala popolnoma slovenska, ampak tudi v mestu samem.
V vsej tej dolgi dobi so morali S'ovenci prenašati hud raznarodovalni pritisk italijansko govoreče večine, ki je na vseh področjih in z vsemi razpoložljivimi sredstvi — tudi nepoštenimi — pospeševala a-similacijo slovenske manjšine, ter tako ustvarjala »italianissima Trie-ste*. In ker je ta večina imela v svojih rokah vso oblast, ji je bilo tako delovanje zelo olajšano, zlasti na šolskem področju, kjer so z nalašč za to prirejenimi odločbami ovirali in zatirali pouk v slovenskem jeziku in razvoj kulture. In tu so bile posledice res občutne.
Toda v drugi polovici preteklega stoletja, ko so se Slovenci začeli gospodarsko razvijati ter se Vedno bolj zavedati svoje narodnosti, so začeli tudi bolj odločno braniti svoje pravice ter zahtevati slovenske šole in druge kulturne dobrine. Vnel, o-ziroma zaostril se je boj, ki na žalost traja še danes: na eni strani Slovenci, ki so zahtevali to — in samo to — kar jim po naravi pripada; na drugi strani pa italijanska nacionalna struja, ki pravi, da brani italijanstvo Trsta, katerega pa jim Slovenci niso nikoli ogrožali. Kajti do sedaj se ni našlo nikjer zapisano, da bi jim kdo vsiljeval slovenske šole, jezik ali kaj podobnega. Ta boj, lahko rečemo, so pravzaprav enostranski napadi močnejše večine na šibkejšo manjšino, katera pa je dokazala v preteklosti in sedaj, da je živo telo, ki ima korenine zasajene globoko v to tržaško zemljo, kjer uspeva že dolga stoletja, iz katere jih ni izruvalo niti razdivjano fašistično raznarodovanje.
Tudi skoro vsi italijanski tržaški zgodovinarji v svojih opisovanjih Trsta prezirajo, ali zelo pomanjkljivo prikazujejo navzočnost Slovencev v tem mestu. Izjema je zgodovinar Angelo Vivante, ki je leta 1912 napisal knjigo »Ičredentismo Adriati-co», kjer z jasnimi statističnimi dokazi izpričuje obstoj in številčnost Slovencev v Trstu in v Julijski krajini na sploh. O tukaj živečih dveh narodih piše med drugim: »Mnogi mislijo, da so Italijani vsi, ali skoro vsi, potomci Rimljanov ali Benečanov, Slovenci pa tujci, ki jih je naselila avstrijska viada iz političnih razlogov. .. Slika pa je v res niči drugačna. Italijani, posebno v Trstu, so v zelo skromnem sorazmerju potomci Rimljanov ali priseljencev iz notranjosti Italije in niti Slovenci niso »včerajšnji priseljenci*. Italijani in Slovenci živijo skupaj na tem ozemlju že stoletja . .. Vsekakor je prisotnost Slovencev v teh krajih ugotovljena vsaj 12 stoletij, piše Vivante. O jezikovnih in šolskih statistikah, o ljudskih štetjih in podobnih zadevah pa, pravi, da je bilo vedno vse ponarejeno na škodo Slovencev. Toda kljub hudemu in trajnemu protislovenskemu pritisku in uradnim poneverbam k strani italijanskih nacionalističnih krogov, je število Slovencev v Trstu naraščalo. Leta 1900 so jih našteli 24.000; deset let pozneje, to je leta 1910 pa 37.000.
Lahko bi navedli še mnogo podobnih Vivantejevih ugotovitev, a že teh nekaj zgovorno prikazuje resničnost stanja slovenskega življa v Trstu. Toda za tako odkrito pisanje, se je Vivante zelo zameril nacionalistični struji, ker je videla v tem pisanju razkrinkano svoje protislovenska spletkarjenje.
Tudi zgodovinar Fabio Cusin je bil deležen nasprotovanja omenjenih krogov za knjigo o Trstu «Venti se-coli di bora sul Carso e sul Golfo*. ker je napisal stvari, ki jim niso bile po godu. Nekje je zapisal; »Naši nacionalistični krogi, zmožni samo potvarjanja zgodovine, so pozabili morda najlepši del tržaške zgodovine, ko je italijanska kultura posredovala bližnjemu narodu svojo versko in kulturno zrelost* ... Cusin ima v mislih dobo v šestnajstem stoletju, ko je v Trstu živel in deloval prvi slovenski pisatelj Primož Trubar, katerega je pri njegovem kulturnem poslanstvu podpiral tržaški škof Peter Bonomo, ki je tudi sam govoril slovensko in ko se je v mnogih tržaških cerkvah — tudi pri Svetem Justu — pridigalo po slovensko.
In prav v smislu teh Cusinovih besed, zaključujem ta kratek sestavek, in sicer: z iskrenim posredovanjem kulture se ustvarja medsebojno spoštovanje in mimo sožitje, ne pa z nasiljem in mržnjo, ali celo z »ognjem in mečem*, kot bi rekel slavni Sienkievvicz.
Lado Premru
Najmanjši in najbolj dragocen
Po obliki in obsegu skromen, pa zato po vsebini toliko bolj plemenit je tudi za leto 1979 izšel »Trin-kov koledar*, ki ga po smrti prof. Rada Bednarika ureja Jožko Kragelj, odgovarja zanj dr. Stojan Brajša, tiska pa tiskarna Budin v Gorici. Po uvodnem posvetilu trem papežem, ki so se zvrstili v enem samem letu, je pretežni del koledarjeve vsebine posvečen narodnemu buditelju beneških Slovencev Ivanu Trinku ob 25-letnici njegove smrti, ki bo 26. julija 1979. V prvem članku je kar utemeljena ugotovitev - pritožba, da doslej še nihče med Slovenci ni temeljito obdelal Trinkovih stvaritev, zato pa je natisnjen odlomek iz diplomske razprave italijanske redovnice Miazzo o Trinku, v katerem pravi: «Pred vsemi je branil svobodo jezika, šege in navade vsakega naroda, s svojo ognjevito in prepričevalno besedo in s svojimi spisi je skušal dopovedovati voditeljem provinc in občin ta dejstva: kot ima vsak posameznik svoje fizične in moralne Jašt-nosti, ki jih ne more zatreti, tako ima vsak narod svojo svojstveno zgodovino, ki s fizičnega vidika oblikuje neizbrisno moralno, socialno in narodno vzgojo.* In še: «Ne moremo zanikati, da bi danes, nekaj let po njegovi smrti, nekateri radi pokopali ime msgr. Trinka, češ da je bil slavofil. Toda stotine njegovih učencev, stanovskih tovarišev, znanstvenikov in literatov, zlasti pa duhovniki Beneške Slovenije ga branijo, mu neustrašno sledijo in ga imenujejo
Mladi Trinko z naslovne strani Trinkovega koledarja 1979
(
»veliki učitelj*, ki ni nikdar odstopil niti v najhujših nevihtah in je vedno s prezirom gledal na tiste, ki so ga dolžili kot sovražnika Italijanov.*
Posebna dragocenost koledarja so Trinkova pisma uredniku Ljubljanskega zvona Francu Levcu, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Iz pisem veje Trinkova neizmerna ljubezen do svojega beneškega rodu in zavzetost za njegovo slovenstvo. Živo se zavzema za informiranje Italijanov o beneških narodnih posebnostih pa tudi na splošno, da bi se Italijani preko prevodov raz-
nih del, ki jih je često sam oskrboval, seznanjali s slovensko in splošno slovansko književnostjo. Levcu pošilja svoje pesmi in vsako njegovo pismo je dokument njegove osebne skromnosti. V njih prosi naslovljenca za pomoč, za nasvete, za razumevanje in uvidevnost.
Sledi pesem Ljubke Šorlijeve »Nanj spomin bo večen*, ki je seveda posvečena Trinku, nato pa je objavljena Trinkova pridiga v narečju iz leta 1889, ki je edina do sedaj znana njegova slovenska pridiga, saj je večinoma pridigal v italijanščini kot duhovni voditelj v zavodu «Nobili Dimesse* v Vidmu. Zanimiv je spomin še živečega Trinkovega nečaka Cirila na strica. Martin Jevnikar piše o Trinku in njegovih prevodih.
V rubriki »Naši možje* so objavljeni življenjepisi zavednih beneških duhovnikov Angela Kračine, Pasquala Gujona, Valentina -Zdravka Birtiča in nekrolog msgr. Rudolfa Klinca iz Gorice.
Na naslednjih straneh je ponatis Listine o pravicah Slovencev videmske pokrajine, za konec pa niz pisem beneških otrok iz zbirke «Vartac». V Koledarju je tudi nekaj fotografij beneških kulturnih skupin.
Kot rečeno — drobna a dragocena knjižica, ki bi jo moral i-meti v svoji zbirki ne le vsak beneški Slovenec, pač pa vsak Slovenec pri nas in v matični domovini.
j. k.
PO PODATKIH TRŽAŠKEGA METEOROLOŠKEGA ZAVODA
Vrem enski obračun za 1978
Poprečna temperatura 14,1, toda v avgustu je bila temperatura pod poprečjem zadnjih pet let - Petdeset dni strnjenega sušnega obdobja • Burja se vrača?
PROSVETNO IN DRUŽBENO ŽIVLJENJE NA PROSEKU - KONTOVELU V DECEMBRU
Proslava 100-letnice amaterskega odra - Družabnost v prosvetnih krogih - Zaradi slabega vremena bolj skromna športna bera - Pošolski pouk telovadbe za otroke osnovne šolo
Končni meteorološki obračun za leto 1978 bo znan šele v prvi polovici januarja, kljub temu pa tržaški meteorološki zavod razpolaga s podatki, ki nam lahko v grobih o-brisih prikazujejo vremenske značilnosti lanskega leta.
Vsekakor so bili vremenski pojavi izredni, čeprav meteorologi zatrjujejo, da je bilo vse v mejah normale. Že prvi podatek o povprečni temperaturi v prvih enajstih mesecih brez decembra pove, da se je ozračje nad Trstom ohladilo. Povprečna temperatura je namreč znašala 14,1 stopinje Celzija, medtem ko so v obdobju 1971 - 1975 zabeležili 15 stopinj, če pa upoštevamo stoletne podatke, je bila letošnja temperatura na skrajnem robu stoletnega povprečja, kar delno potrjuje zagotovila meteorologov, da je bil položaj normalen. Ko pa razčlenimo temperaturne podatke po posameznih mesecih, postaja normala bolj vprašujoča. Letošnji »temperaturni primanjkljaj* je posledica nizkih temperatur predvsem v poletnih mesecih. V avgustu so namreč zabeležili srednjo temperaturo 21,6 stopinje Celzija, kar je za 1,5 stopinje manj kot povprečna temperatura v zadnjih petih letih. Podobno je bilo tudi septembra, julija in maja, le oktober je bil nadpovprečno topel. Tudi zimski meseci niso odstopali od stoletnega povprečja.
Ti podatki nam sami po sebi dokazujejo, da smo lani dosegli skrajno mejo postopnega izenačevanja med letnimi časi. Tudi razporeditev padavin ni upoštevala stoletnega pravila spomladanske in jesenske maksime, saj smo prav jeseni zabeležili najdaljše sušno obdobje, kar 50 dni od 6. oktobra do 24. novembra. Za nameček pa so 30. avgusta namerili kar 41.7 milimetra dežja.
Burja, ki je bila v zadnjih letih že skoraj redkost, je ponovno po-
kazala svoje zobe, da so tržaški anemometri zabeležili običajna stoletna povprečja. Zadnje vetrovno obdobje v decembru je tudi glede na maksimalno hitrost posameznih sunkov potrdilo domnevo, da se burja »vrača* v naše kraje.
Kot že rečeno, je bila glavna značilnost lanskega leta skrajno izenačevanje med posameznimi letnimi časi.
Samo po sebi umevno pa so podatki tržaškega meteorološkega zavoda značilni le za ozek pas tržaške obalne »mikroklime*. Na Krasu je podnebje precej drugačno, saj so razlike med maksimalnimi in minimalnimi temperaturami precejšnje. Podatki malih meteoroloških peštaj v Bazovici, na Repentabru in v Briščikih ne morejo biti pravi pokazatelj ppdnebnega- nihanja, saj so postaje ustanovili le pred leti in je primerjava nemogoča zaradi majhnega števila podatkov. Desetletna opazovanja so že ustvarila jasno sliko kraškega podnebja, ne morejo pa nam povedati, kakšen bo nadaljnji razvoj, saj je vsako odstopanje od desetletnega povprečja- lahko normalno, saj je obdobje prekratko, da bi ga upoštevali kot osnovni klimatski obrazec.
VOJKO COLJA
mlada umetnica prihodnja s posredovanjem klavirskih del tehtnejše vsebine bolj prepričljivo predstaviti kvalitete svoje klavirske i-gre, ki tokrat, tudi zaradi neprimernega inštrumenta, ni mogla povsem prepričati.
Tudi v decembru je bilo kot že v oktobru in novembru na Proseku in Kontovelu precej živahno. Poglejmo zato, kaj vse se je dogajalo.
PROSVETA
Najpomembnejši kulturni dogodek je bila nedvomno 100-letnica amaterskega odra Prosek - Kontovel. Člani odra so v četrtek, 14. 12., v prostorih PD Prosek - Kontovel odprli bogato in zanimivo razstavo o 100-letnem dramskem delovanju. Poleg številnih domačinov in gostov so si razstavo ogledali dijaki srednje šole F. Levstik in učenci osnovne šole na Proseku. V soboto, 16. 12., so pripravili v prostorih PD Prosek - Kontovel. srečanje med bivšimi in sedanjimi člani igralskih skupin amaterskega odra, ki je nadvse uspelo, saj se ga je udeležilo res lepo število bivših in sedanjih članov odra, ki so v prijetnem razpoloženju obujali spomine na razne dogodke, ki so se pripetili na odrskih deskah. Osrednja proslava je bila v nedeljo, 17., v novem Kulturnem domu na Proseku (bivši kino Iris). Na svečani akademiji sta poleg članov amaterskega odra, ki so uprizorili igro «Trije tički*, sodelovala še domači pevski zbor «Vasilij Mirk* in proseška godba. Ob tej priložnosti so amaterski oder poimenovali po domačem rojaku Jaki Štoki.
Zadruga za Kulturni dom Prosek-Kontovel je za to prireditev poskrbela za postavitev odra, kar predstavlja veliko pridobitev za nov prireditveni prostor oziroma dom na Proseku, ki ni bil še uradno predan Svojemu namenu. Predstavniki zadruge seveda računajo, da jim bo kmalu uspelo dokončno urediti dvorano, ki je neobhodno potrebna za razmah kulturno - prosvetnega dela na Proseku in Kontovelu.
Zelo aktivni so bili tudi člani mladinskega krožka, ki so 4. pripravili srečanje s pevskim zborom »Vasilij Mirk* in godbenim društvom Prosek. Dva dni kasneje, in sicer 6. 12., so sodelovali pri miklavževanju. Istega dne so pripravili za članice MK «tortado». Dekleta so namreč pripravile devet tort, ki jih je strokovna komisija ocenila in nato raz-
glasila zmagovalke na družabnem večeru. Dne 11. so pripravili srečanje z gospodarskima društvoma Prosek in Kontovel. V sklopu priprav za 100-letnico amaterskega odra so sodelovali pri ureditvi dvorane in pri popravilu centralne kurjave. Na božični večer pa so v Kulturnem domu na Proseku (bivša kinodvorana Iris) imeli tombolo za člane MK.
Prosvetno društvo Prosek - Kontovel je imelo dve seji, 15. 12. in 22. 12. Glavna tema je bila priprava na občni zbor. Kot običajno je 6. 12. društvo pripravilo miklavževanje, na katerem je obdarilo 143 otrok in sicer 90 iz osnovne šole in 53 iz o-troškega vrtca.
Godbeno društvo je 2. decembra imelo družabni večer. Ob tej priložnosti so se godbeniki poslovili od dolgoletnega kapelnika Zdravka Kan-teja, ki je prepustil vodstvo godbe domačinu Slavku Lukši. Kanteju so godbeniki za 30-letno sodelovanje izročili v priznanje spominsko plaketo. Godba je nato 27. dec. igrala še v baru Lukša na Proseku, kjer Se je lastnica Marija po mnogih letih odločila, da se nekoliko odpočije in da bar v najem.
Družabni večer so pripravili tudi pevci zbora »Vasilij Mirk*, ki so se, kot običajno, pred prazniki zbrali v društveni gostilni na Proseku in ob prigrizku in domači kapljici peli lep« slovenske narodne in partizanske pesmi.
ŠPORT
Hladno vreme je precej prekrižalo račune športnikom in jih zaradi tega tudi precej oškodovalo. Veliko škodo je utrp>elo zlasti ŠD Primorje. Zaradi močne burje in leda se je namreč v torek, 19. 12., na igrišču podrlo več metrov visoke mreže, tako da so morali odborniki in navijači kluba poskrbeti, da so to o-viro odstranili z igrišča in seveda sedaj čakajo boljše vreme, da bodo lahko popravili škodo. ŠD Primorje je v svojem krožku priredilo še 24. 12. tombolo za člane in navijače z bogatimi nagradami, 28. 12. pa je bil družabni večer za odbornike in nogometaše. Ob tej priložnosti so nagradili večletnega člana
in odbornika Emila Puntarja s Proseka z zlato kolajno za 35-letno aktivno sodelovanje v društvu. Za konec leta so pripravili silvestrovanje, da so lahko domačini preživeli konec in začetek leta v domači družbi.
Tudi ŠD Kontovel je vreme precej nagajalo in zaradi tega so odigrali le malo tekem. Vneto pa se je nadaljevalo z udarniškim delom popravilo v kontovelski dvorani, katero bodo preuredili v telovadnico.
ŠOLSTVO
Na pobudo Združenja staršev se je pričel 12. dec. pošolski pouk telovadbe za otroke osnovne šole. Tečaj, katerega vodi prof. Dragica Hrovatin, obiskuje okrog 40 otrok. Občinska uprava je poskrbela za pregled otrok in ker je zdravnik ugotovil, da so nekateri potrebni korektivne telovadbe, bo z 8. januarjem pričel tudi pouk korektivne telovadbe, katerega bo vodil prof. Ivan Peterlin. Korektivno telovadbo bi moralo Obiskovati približno 25 otrok, Omenimo naj še, da so na osnovni šoli 23. dec. otroci priredili nadvse uspelo božičnico. Pred božičnimi prazniki pa so se na osnovni šoli lotili tudi pleskanja razredov.
Dijaki srednje šole Fran Levstik oz. člani gledališkega krožka (šola deluje s celodnevnim p>oukom in ima zato krožke) so 1. dec. priredili predstavo pod naslovom 200-letnica prvega vzpona na Triglav, 6. dec. pa so prvič zasedali novoizvoljeni razredni sveti. Pred prazniki, in sicer 23. 12., pa so tudi na tej šoli pripravili božičnico.
Z božičnico so tudi zaključili leto 1978 malčki, ki obiskujejo otroški vrtec na Proseku.
Tudi v decembru smrtna kosa ni prizanesla Proseku. Dne 7. 12. je umrla 94-letna Marija Bukavec vd. Lukša, 9. 12. je umrl 66-letni Danilo Sardoč, 19. 12. pa 43-letni Ladi Bogateč. Prosečane je seveda zelo prizadela tudi vest o smrti 78-letnega domačega rojaka revolucionarja Toneta Ukmarja, katerega so pokopali 23. 12. v Kopru, kjer je živel povojna leta.
Bruno Rupel
PIIIIIIIIIIIIMflinillllllllMIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllVIIMIIIIIirnillllllllllllllliniillllllMIIIMIIIIIIIIHIIIIIMIIMIIIIMItfiniUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Kam se danes usmerjajo ženske
Kdo so pravzaprav ženske? Kaj delajo, kako živijo? Kam se danes usmerjajo? V zadnjih letih so takšna in druga vprašanja pogosto na dnevnem redu. Ženska in moški sta o problemu večkrat razmišljala, ga podrobno analizirala in dajala tudi konkretne odgovore. Marsikatere analize in marsikatere hipoteze so bile izrečene. Ostalo pa je odprto bistveno vprašanje in sicer: | so ženske manjvredne od moških I in zakaj naj bi pravzaprav bile manjvredne? No. odgovor se je le izoblikoval: «ženska» se ne rodi kot ♦ženska*, to šele postane. Njena tako imenovana manjvrednost ji je vsiljena, temu pa botrujejo dejavniki kot je socialna pogojenost, e-marginacija v osebnem in javnem življenju. Tako trdi teza francoske pisateljice Simon de Beauvoir, ki so jo povzeta vsa mednarodna ženska in feministična gibanja.
Kaj naj torej naredi ženska, manjvredno, emarginirano bitje, da se končno le reši svojega manjvrednega položaja, da se dvigne iz tiste povprečnasti, v katero so Jo socialni dejavniki potisnili? Feministično gibanje je na vprašanje odgovorilo: Ženska mora postati podobna, če že ne enaka, moškemu. Vključevanje v delovne procese in v tako imenovano »socialno sfero*, bo dalo ženski tisto moč, kj ji je potrebna na poti k pravi emancipaciji in e-nakovrednosti.
Vendar smo prav v teh zadnjih letih ženske spoznale, da vsega »ženskega* le ne smemo in ne moremo zavreči, tudi prav bi to ne bilo. Treba je ohraniti in celo u-veljaviti naše »ženske vrednote*, ki so vsekakor pozitivne in predvsem naše. Treba je ohraniti vse naše sposobnosti kot so ljubezen, kot je
imeti nekoga nesebično rad, kot je sposobnost istovetiti se s šibkejšim, s tistim, ki mu je hudo, s tistim, ki ga tlačijo, ki je emarginiran, sposobnost, da iskreno doživljamo vsa naša najgloblja čustva, da jih posredujemo drugim.
Ženske so drugačne od moških, večkrat bistveno drugačne, večkrat so tudi boljše od moških. Zakaj pa se je ta »drugačnost* spremenila v manjvrednost? Koža črnca je črna. Zakaj? Kaj pomeni imeti danes črno ali belo kožo? Kaj pomeni danes roditi se kot punčka ali fantek, biti ženskega ali moškega spola?
Danes stopa žensko gibanje v novo, prav gotovo zrelejše obdobje. Ženske imajo danes novo moč, čeprav svoje »ženske revolucije* niso še do kraja izvedle. Tudi vseh zastavljenih ciljev niso dosegle, v desetih letih svojega delovanja ni bilo to mogoče.
V ženski pa lahko začutimo danes nekaj novega, novo željo po življenju in željo, da bi tudi sama nekaj ustvarila. Ženska se je torej odprla svetu, drugim ženskam, poklicu, delu, političnemu, družbenemu in kulturnemu življenju. Iz zaprtih prostorov se je zazrla v svet, a tudi kmalu spoznala, da ji socialna zgradba tega sveta ne ustreza in ne samo zato, ker v tem svetu ni bito prostora zanjo, ampak tudi zato, ker je bil svet ukrojen po moški meri. Ženska si je morala zgraditi nekaj novega, nekaj kar bi j' ustrezalo, nekaj po svoji meri. Mnogo je bilo pred leti sanj o ženskih ustanovah, o ženskem svetu. Bile so to večkrat samo neuresnič ljive sanje, nekaj pa se je iz sanj le rodilo: rodila se je ženska samozavest. Ženska je sprejela svojo bit-
nost, nič več ni iskala moških modelov, ni si želela biti več njemu podobna. »Biti ženska je lepo*, to je bil njen slogan, prepričanje, ki ji je vlilo novega poguma, upanja in novih želja in moči.
Smo torej pred novim obdobjem ko so si ženske priborile marsikaj, ko so si odprle nove perspektive a tudi nove probleme. Ženska mora danes ohraniti vse to kar si je pridobila, vse vrednote, ki se pa ne smejo izničiti v drugačnem odnosu z družbo, ki je še vedno moška družba. Ženske, žensko gibanje, si morajo zgraditi svoje strukture preko katerih bodo lahko nadaljevale boj za lastno osvobajanje. Treba je namreč [»udariti, da so se danes spremenile predvsem ženske, družba pa se bistveno ni spremenila. čeprav se je gibanje za žensko osvobajanje odvijalo v čisto konkretni, družbeni stvarnosti: ženska pa je kljub družbeni danosti začela odločati o sami sebi in misliti s svojo glavo. Prekinila je dolgoletne in že sterilne odnose z moškimi. začela je izoblikovati nove odnose in to s prenovljeno močjo in upanjem. Ženska je tudi sama začela odločati o svojem materinstvu. Sama se je začela premikati v svetu, ki ni bil njen, sama in brez strahu. Skupaj so ženske ustanovile svoje kolektive, ustanovile svoje časopise in revije. Danes ženske pišejo, izdajajo knjige, sliši se njihov glas, niso več pasivna bitja, imajo svojo moč. Ženska danes ni več slab posnetek moškega, ženska je ženska in samo ženska.
Biti sam0 ženska pomeni danes novo moč, moč. ki je še v povojih, a bo kmalu odrasla v samostojno bitje.
ANI PERTOT
Recital pianistke Viviane Zacutti na šoli GM
Pretekli torek se je v Gallusovi dvorani šole Glasbene matice predstavila s samostojnim klavirskim večerom tržaška pianistka Viviana Zacutti.
Javni nastopi mladega pianističnega rodu so za ljubitelje glasbene umetnosti vselej privlačen dogodek obenem pa predstavljajo koristno srečanje, zlasti za glasbeno mladino.
Pri torkovem nastopu se je Zacut-tijeva najavila z deli Scarlattija, Bach - Busonija, Debusspja in Liszta, s programom, ki zahteva dokaj visoke interpretacijske sposobnosti.
Uvodoma smo slišali tri Scarlatti-jeve Sonate, polne pestrih ritmičnih domislekov in virtuoznih pasaž, ki pa jim bi pravi poetični blesk in pristno zvočno barvitost omogočila šele izvedba na čembalu z različnimi registri, ki jih je imel Scarlatti-jev čembalo z dvema ali celo tremi klaviaturami, če bi imela pianistka na voljo vsaj boljši klavir, bi bila njena predstavitev teh drobnih' glasbenih biserov zanesljivo boljša. Klavir bechstein v dvorani Gallus, ki je danes primeren kve<-čjemu še za vodenje, je tudi pri izvedbah ostalih skladb onemogočil, da bi si mogli ustvariti dokončno mnenje o pianističnih vrlinah Za-cuttijeve, kar bi veljalo še zlasti za znano Bachovo Toccato in fugo v d molu v Busonijevi priredbi, ki je bila sicer stilno lepo oblikovana in za obe Debusspjevi skladbi Reflets dans Veau in Mouvement iz prve zbirke Images. Prav pri Debusspju je prišla poleg zanesljive postavljene tehnično klavirske igre do izraza tudi prepričljivo muzikalno podajanje, zlasti prefinjeno tonsko niansiranje barvite zvočne slike Odsevi v vodi.
V drugem delu svojega recitala smo slišali Lisztovo koncertno etudo Ples škratov in istega avtorja Scher-zo in koračnico. Zacuttijeva se je zavzeto in ognjevito lotila poslednje koncertne skladbe in dosegla zavidljive virtuozne učinke, ki v glavnem že izčrpajo vsebino te bizarno fantastične Lisztove stvaritve, Celoten program pianistke je bil uglašen prvenstveno na izvajanju glasbenih del virtuoznega značaja a že pri interpretaciji teh smo občutili prepričljiv in resen odnos pianistke do izvajanih umetnin. Prepričani smo, da bi nam utegnila
Novosti na knjižni polici 7tfadfe
DRAGOCENE KNJIGE 0 BOGATEM ŽIVALSKEM SVETU
Velika knjiga o živalih
Knjiga obsega pet poglavijvsesalce, ptiče, plazilce, dvoživke in ribe. Vsako poglavje ima uvod o izsledkih sodobne zoologije. Poleg 200 črno - belih ima nova izdaja še 335 barvnih slik živali in številne risbe. Register vsebuje čez 2.300 živalskih imen.
Ta knjiga je nepogrešljiva za vse prijatelje živali in narave, za naravoslovce, lovce, ribiče, živinozdravnike, obiskovalce živalskih vrtov in tudi za pedagoge
Prelep živalski svet
Presenetljivo lepe barvne fotografije o naravnih biserih In posameznih živali. Knjiga, ki je doživela s svojo koristno in poučno vsebino velik uspeh v svetu. Poleg krasnih fotografij pa boste
lahko uživali tudi ob branju blestečega teksta, ki pripoveduje o življenju živali
0aH: vrtnar
*
DIANA SIMM0NS:
Mali vrtnar
|i
St ,
Ali si želiš svoj vrt? Morda bo to samo lonček na okenski polici ali — če imaš srečo — majhna greda v domačem vrtu.
Karkoli pa gojiš, v lončku ali na gredi, je docela tvoje delo — samo nekoliko ti pomaga narava. Knjiga, ki bo prav gotovo razveselila številne male vrtnarje, saj jim bo vodilo pri delu z rastlino. Nemara pa bodo v to knjigo pokukali tudi starejši
imit jmitourlt Bruto

Za gotovo lahko trdimo, da se Sovjetska zveza uvršča med dežele, ki jih začuda slabo poznamo. Po zaprtosti, s katero se skriva pred pogledi tujcev, jo prekaša nemara edinole Kitajska. In če se hkrati zavemo, da je Sovjetska zveza najbolj prostrana dežela na svetu, potem zaslutimo, kako lepo in presenečenj polno bi utegnilo biti popotovanje po njej
Takšen užitek vam ponuja naša knjiga:
Znana in neznana Sovjetska zveza





1
j
Kulturno-prosvetna žetev 1978 - setev 1979
Prejšnjo nedeljo smo na dveh polnih straneh In še nekaj več objavili odgovore predsednikov naših prosvetnih društev na naslednja tri vprašanja:
1.	Kako si vaše društvo (ali skupina), ob upoštevanju specifičnih potreb in zahtev kraja, v katerem deluje, zamišlja kulturno življenje?
2.	S kakšnimi težavami se pri vašem delu srečujete in kako bi se dale te težave odpraviti?
3.	Katere so bile glavne pobude vaše organizacije v preteklem letu in kaj nameravate uresničiti v novem letu?
Odgovori (nekatere smo morali zaradi omejenega prostora delno tudi skrajšati, vendar ne v bistvenih stvareh) so bili zanimivi in so podali dovolj pregledno sliko stanja v naših prosvetnih celicah. Kljub najboljši volji nam je nekaj odgovorov ostalo, nekatere pa smo prejeli z zamudo. Zato jih objavljamo danes v prepričanju, da nam prizadeti tega ne bodo preveč zamerili.
Kiljan Ferluga
Društvo Slovencev miljske občine
Program društva Slovencev milj-ske občine si je po splošni odobritvi ustanovnega občnega zbora *adalo nalogo obnoviti in razviti družbeno - kulturno delovanje na potnem področju miljske občine. 9fganizacija po posameznih naseljih bi bila preveč razcepljena in Neučinkovita, zato smo ustanovili Centralno društvo. Zaradi specifičnih razmer se zavzemamo za stike s hodnimi italijanskimi združenji in strankami, da bi tako pri njih odpravili nam nenaklonjena stališča ?n predsodke. To je tudi najtežje de-in rekel bi še najbolj nehvalež-No. ker ne da takoj vidnih uspehov. Pilo bi pa škodljivo in neuspešno Vsako zapiranje v lastno narodnostjo lupino, ker bi izgubili stik s stvarnostjo in bi ne mogli pridobiti “stih delno potujčenih družin, pa tudi že popolnoma potujčenih, ki hi jih bilo mogoče še pridobiti. Kulturno delovanje zajema po mnenju °dbora našega društva vse kar zajeva življenje — pojmovanje potrebe ■n navade naših ljudi. Zato skrbimo *a vrtec in šolo, deluje pevski zbor. Pripravljamo nastope, prireditve, smo prisotni v vseh javnih manifestacijah, zbiramo mladino, sodelujemo v vseh občinskih komisijah itd.
, Naši kraji so bili znani kot naj-h°lj težavni v prosvetnem delova-hju. To v glavnem drži. Upoštevati Pa je treba, da smo bili prav Slovenci miljske občine že od bivše avstro-°grske monarhije do danes vedno Najbolj prizadeti v tem pogledu, ta dejstva pa so pustila v duši na-jUh ljudi nekakšno nezaupanje, gren-{mbo in skepso. Tega se ne da z tahkoto odpraviti. Mlajše generacije seveda nimajo vseh teh ob Cutkov, so pa podvržene vplivom Nedružabnosti in oportunizma, ki J'h_ prinašajo sedanje razmere. Drugačne so teža,re, na katere naleti-v}0 pri sorodnih italijanskih društvih, posebno tistih, ki so nam bila ao pred kratkim nenaklonjena ali 9®lo sovražno nastrojena do nas. p danes se dogaja, da se neka jere stranke in organizacije, ki se izdajajo za demokratične in napred-■JC- protivijo našemu kulturnemu delovanju v samih Miljah in bi nas Notele potisniti na podeželje, druge tranke in organizacije pa se z usodami zavzemajo za naše pra-',’Ce' z dejstvi pa nam nasprotu-JeJ° ker pravijo, da ni še nobe-ega zakona, po katerem bi nam Pravice uradno priznali. Taka dvo-Cr,a stališča so najbolj nevarna. niimarn° P® seveda tudi težave teh-^cnega značaja, kot je pomanjka-Je primernih prostorov za razna np6 .ia- Sem spadajo tudi finančni težave in pomanjkanje aktivnih Dandv, ki bi utegnili žrtvovati svoj p osti čas. Kot vse kaže, bomo katere teh težav prebrodili s Pomočjo prizadevnih članov društva
in s pomočjo občinske uprave, pa tudi s pomočjo tistih strank in njenih članov, ki že podpirajo naše delovanje. Zadnje čase pa tudi naklonjeno stališče tukajšnjih cerkvenih oblasti. Pri reševanju teh težav pa računamo seveda še naprej na pomoč vseh slovenskih društev in ustanov iz Trsta in matične domovine.
V komaj minulem letu smo tudi nekaj naredili. Omenil bi kar po vrsti tisto, kar je po našem mnenju najvažnejše: filmski večeri A-ljoše Žerjala, Prešernova proslava v Miljah, ki je bila prva te vrste s krstnim nastopom pevskega zbora Jadran, tradicionalna veselica, razna gostovanja pevskega zbora, prizadevanje za združitev razdvojenih celodnevnih šol v samih Miljah, nastop pri raznih javnih manifestacijah, prisotnost našega predstavnika v zastopstvu občinske u-prave na uradnem obisku pri obalni občinski skupnosti v Kopru, sodelovanje pri pripravi občinskega proračuna in pri občinskem glasilu, sodelovanje z ravnateljskim svetom in učiteljstvom, pritegnitev srednješolcev in višješolcev k sodelovanju pri proslavah in prireditvah, nastopa otrok iz vrtca in učencev osnovne šole, stiki s Slovensko prosvetno zvezo, z Glasbeno matico, s sindikatom slovenske šole, s KPI, PSI in SSk. V novem letu bi po načrtih in željah marali nadaljevati s podobnim delom ter ga še bolj razširiti in poglobiti. Tako pripravljamo gostovanje SSG v Miljah, proslavo dneva slovenske kulture, filmske večere Aljoše Žerjala, gostovanja, občni zbor društva, sodelovanje pri vseh pobudah kulturnega značaja, otvoritev novih šolskih prostorov in sedeža društva, razstave domačih umetnikov in podobne pobude. Morali bomo pripraviti načrt za poseg, na kmetijskem področju. V občinskem glasilu pa bi pojasnili našim sosedom Italijanom, kaj smo, kakšne so težave, kaj nameravamo in kako smo do sedaj živeli.
Mario Gregorič
PD Bark o vije
da istočasno te ljudi zaščitimo pred nevarnostjo vedno preteče asimilacije.
Žal je, vsaj kar zadeva Barkovlje, te cilje težko doseči, ker je naš predel zelo raztegnjen in ni več tistih stikov med ljudmi, ki bi omogočili učinkovitejšo obliko družabnega in kulturno - prosvetnega življenja. Druga ovira za razcvet, primernega delovanja so tudi neprimerni prostori. Prav zaradi tega je trenutno naša prva skrb, da u-strezno preuredimo te prostore. Pripravili smo že načrte, ki jih bomo, upajmo, že v tem letu lahko vsaj deloma uresničili.
Kljub vsemu pa so perspektive našega društva dokaj spodbudne in lahko z optimizmom gledamo v prihodnost. To zlasti zaradi tega, ker se je v zadnjih dveh letih vključilo v delovanje veliko mladih. Njihova prizadevanja so sicer trenutno bolj usmerjena v poživitev športno - rekreacijskega življenja, zlasti v okviru Tržaškega pomorskega kluba «Sirena>, nadejamo pa si, da bo to le prvi korak k širšemu vsesplošnemu delovanju.
Milko Križman
PD «Kraški dom» Repentabor

Društvo v Barkovljah se srečuje s težavami, ki so tipične za društva, ki delujejo v strogem predmestju, kjer ni tiste etnične povezanosti, ki jo lahko najdemo v okoliških vaseh. Ta nepovezanost je danes še toliko večja, ker sodobni način življenja ljudi med seboj odtujuje, kar je negativen pojav nasploh, a je še zlasti negativen za našo narodnostno skupnost. Zato bi moralo društvo posvetiti velik del naporov temu, da najde način, kako privabita naše ljudi določenemu družbeno-kultumemu u-dejstvovanju in ustvariti okolje, katerem se lahko izživljajo kot kulturni ljudje in kot pripadniki skupnosti, ki ima specifične probleme, potrebe in zahteve. Na ta način bi dosegli tudi drugi zelo važen cilj,
ji moramo biti starejši za zgled. Moramo jo vzgajati, da ji bomo lahko čimprej zaupali in naložili odgovornosti, ki jih življenje terja od vsakega od nas.
Peter Krmec
PD «f. Venturini'»
Domjo
zono smo brez primernih prostorov, ker je stara stavba potrebna temeljite obnove. Doslej dela še niso stekla in zelo nas skrbi, da bi se dela ne zavlekla tudi v tretjo sezono, ker bi tako postalo vedno težje dohiteti zamujeno in popestriti društveno delovanje. Nadaljnji problem je mladina, ki bi bila pripravljena pristopiti k prosvetnemu delu, vendar upamo, da bodo novi, sodobnejši prostori privabili tudi mlade moči. Naj omenimo še, da tudi podružnica Glasbene matice deluje v skrajno neprimernem prostoru.
Posledica omenjenih težav je, da nismo bili zmožni v pretekli sezoni prirediti posebnih pobud. Omejiti smo morali našo dejavnost na taka srečanja in pobude, ki niso bili vezanj na večje prostore. V takih pogojih ni lahko načrtovati nadaljnje delo. Vendar bomo vztrajali pri tem, s čimer premoremo.
Naše društvo si je zastavilo predvsem cilj, da bi pritegnilo h kulturnemu in rekreacijskemu delovanju čim širši krog občanov, ter pri tem upoštevalo potrebe vseh generacij. V zadnjem obdobju so bila zato prizadevanja društva u-smerjena predvsem v tri smeri in sicer v angažiranje najmlajših, mladincev in starejših občanov. Rezultat teh prizadevanj so ustanovitev odseka za glasbeno vzgojo, ki ga o-biskuje okrog 25 otrok in ki ga vodi domačinka Vesna Guštin - Grilanc. Obnovljena dramska skupina, ki šteje precej mladih članov, je pa trenutno v pričakovanju režiserja in to Borisa Kobala, ki nam je obljubil, da nam bo priskočil na pomoč. Občasno pomaga dramskemu odseku domačinka Marinka Piščanc. Tretja pridobitev pa je dograditev dveh balinarskih stez in kočo okrepčevalnice v Repnu ter ustanovitev balinarske sekcije, pri čemer so prišli na račun predvsem starejši člani. Društvo je nadalje precej razvilo predavateljsko dejavnost ter pripravilo vrsto prireditev in proslav, predvsem v sodelovanju s šolo. Vso to dejavnost pa je v precejšnji meri oviralo pomanjkanje primernih prostorov. Upati je, da bo občinska uprava v kratkem času dala zgraditi večjo telovadnico, ki bo služila v športne in kulturne namene, tako, da se bo kulturno ter športno življenji; v občini še bolj popestrilo. Z veseljem pozdravljamo obnovitev dejavnosti moškega pevskega zbora Srečko Kumar, ki pod vodstvom Mirka Guština redno vadi ter se pripravlja za bodoče nastope. V načrtih imamo tudi srečanje s kulturnim društvom Pobratenje iz Tržiča na Gorenjskem, ki smo ga imeli v gosteh v lanskem aprilu. V načrtu imamo tudi gostovanja manjših dramskih skupin, ker imamo pač na razpolago samo malo dvorano v stari šoli na Colu. V februarju nameravamo prirediti Prešernovo proslavo, pri kateri bodo sodelovale Vse društvene komponente, od najmlajših do starejše generacije. 0 težavah ne bi rad govoril, ker jih je tudi pri nas še precej. Apeliral pa bi na starše, da mladino poučijo in pripravijo, da se angažira tako na kulturnem, kot r,a športno -rekreacijskem področju.. Mladi niso posebna človeška vrsta, ki bi rasla sama zase. Mladina je odsev družbe ter okolja, v kateri živi, zato
Začasno lahko računamo samo na pevski zbor, a čim borno razpola gali s svojim lastnim sedežem bo treba organizirati predavanja kulturnega in gospodarskega značaja. K delovanju želimo pritegniti čim več ljudi, predvsem mladino, ki je vsak dan bolj izpostavljena negativnim vplivom potrošniške družbe kateri živimo.
Težave, ki jih srečujemo, so številne, v prvi vrsti pomanjkanje lastnega sedeža. Občutno je tudi pomanjkanje kadrov. Društvo potrebuje mladih, svežih moči z novimi idejami za kvalitetnejše delovanje v prihodnosti.
V	pretekli sezoni smo imeli 22 nastopov, med katerimi pobratenje z društvom «Loški glas» iz Zagor ja ob Savi, nastop na taboru v Št. Vidu pri Stični. Zelo številen in važen izlet v Belluno, kjer smo vzpostavili prvi stik z društvom «La Zumellese* iz Mell. Dne 8. 12. 1978 smo praznovali 10-letnico ustanovit ve društva in ob tej priložnosti razvili nov društveni prapor, sta rejšim pevcem, pa so bile podeljene Gallusove značke.
V	novem letu mislimo imeti čim več nastopov, nadaljevati srečanja s že pobratenim društvom in iskati nove stike z društvi iz matične domovine in v Italiji.
Deziderij Švara
PD «1. Crbec»
Skedenj
DVE POMEMBNI KULTURNO-PROSVETNI POBUDI V DOLINSKI OBČO!
V Ricmanjih bo začela delovati glasbena šola za pihalna glasbila
Otroški in miadinski pevski zbor pa bo imel svoje središče v Borštu
O glasbeni šoli za pihala v dolinski občini smo ie večkrat poročali v našem dnevniku. Zamisel se je porodila v društvih samih upoštevajoč želje številnih staršev, ki že glasbeno vzgajajo svoje otroke na tak ali drugačen način. Društva so najprej obravnavala pobudo na koordinacijskem odboru, sledil je cel niz informativnih in posvetovalnih sestankov z obema godbama v dolinski občini, z Glasbeno matico in občinsko upravo, končno so se zvrstili javni sestanki prosvet-
nih društev v Borštu, Ricmanjih in Boljuncu. V drugih krajih iz raznih razlogov ni uspelo koordinacijskemu odboru prirediti javnih sestankov. Zavlačevanja in prazniki so botrovali, da je vpisovanje zdrknilo od predvidenega prejšnjega meseca na januar.
Prosvetna društva v dolinski občini, povezana v koordinacijskem odboru že več let, se zavzemajo, da se premosti kampanilizem in zaprtost posameznih krajev in medsebojno poveže upravno razmejeno o■
NiHiiiitiiiiiiiitiiiiittiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimttiitiiiiiiitiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiititiiitiiiiiiiHiHiiiiiiHit
KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVIN0ZDRAVSTV0
_____________________________________________________________________________________PIŠE VET. BORIS ŠTREKEU.
Zima ni za vse enaka
•••
Zima prinaša ljudem, kot tudi živalim, resne nevšečnosti. Veliko število ljudi se sprašuje, kako prenašajo živali mrzla zimska obdobja in posebno še v Letošnji zimi, ko je temperatura precej nizka.
Za boljše razumevanje problema moramo ločiti divje živali od domačih, kajti divje živali si v naravi vedno najdejo zavetišče in na tak način še kar udobno prezimijo. Mraz in hude zime delujejo na divjad v selekcijskem smislu in le odpornejše prezimijo. Vendar če ne pride do izredno visokega snega ali do pravih polarnih temperatur, večina divjih živali prezimi brez večjih težav.
Drugače pa moramo gledati na domače živali, ki so odvisne od gospodarja, ki jim nudi hlev in krmo. Ljudje večkrat zaidejo v zmoto, ko mislijo, da živalim ustrezajo iste temperature kot ljudem. Pravilo naj velja, da če si bo sama žival poiskala v stanovanju ali na dvorišču lasten kotiček si ga bo našla takega, ki ji bo ustrezal. Pri tem pridejo v poštev predvsem psi in mačke, ki se različno aklimatizirajo. Problemi pa nastopajo, ko gospodar priveže psa in ga pusti zvezanega tudi v najbolj mrzlih dneh. Poleg tega je tudi pasja hiša ponavadi slabo zavarovana proti mrazu in vetru. V takem okolju je Žival prepuščena sama sebi in
nedvomno tako ravnanje skrajšuje življenjsko dobo živali in jo izpostavlja različnim obolenjem.
Za domače živali, ki jih gospodar ima v hlevu, pa odgovarjajo različne temperature zraka, ki najbolj ustrezajo za določene vrste. Za govedo, kot najštevilnejšega predstavnika, idealna temperatura niha od +8°C do +18°C. Zanimivo je, da se mlečnost zniža prej pri višjih temperaturah, medtem ko pri nižjih ni tako izrazita, saj se do —7°C žival zelo dobro prilagodi in mlečnost pade le za malenkost. Tudi za teličke, ki imajo nad 60 kg, je temperatura od +8°C do +10°C najidealnejša.
Ugodna temperatura za odrasle prašiče je od + 10°C do -fl8°C, vendar 200 kg težka svinja brez težav prenese temperaturo —12°C. Razliko pa je treba upoštevati pri rojstvu pujskov, ki morajo imeti temperaturo med +30°C in +32°C. Po vsakem tednu življenja pujskov znižujemo temperaturo zraka za približno 3°C.
Naj še omenim, da ovcam ustreza temperatura od +6°C —10°C, medtem ko zajcem ustreza temperatura okoli -t-20°C. Tudi konji, ki prenašajo zelo nizke temperature, morajo v hlevu imeti temperaturo od +6°C do +10°C, in jim najbolj ustreza. Za kokoši nesnice velja
za najustreznejšo temperatura od + 12°C do -f 22°C. Komaj izvaljenim piščancem pa moramo nuditi temperaturo med +30°C in +32°C.
Če ima temperatura zraka veliko važnost, ne smemo zanemariti relativno vlago, katera je pomembna predvsem pri preventivi raznih bolezni. Orientativno naj omenim, da naj bo idealna vlažnost zraka od 60% - 70%. Poleg tega moramo u-poštevati strujanje zraka oziroma «prepih». Idealno 'strujanje zraka se giblje od 0,3 - 0,5 m/sek. Pri tem moramo upoštevati, da moramo pri nizkih temperaturah strujanje zreducirati na minimum, pri višjih temperaturah pa moramo strujanje proporcionalno povečati. Posebno pozornost je potrebno nuditi mladim živalim, kajti prepih lahko hudo škoduje njihovemu zdravstvenemu stanju. Preprosto povedano naj velja, da je v vročih poletnih dneh treba držati odprta vrata ali okna paziti pa moramo na prepih. V zimskih mrzlih dneh moramo imeti vrata in okna zaprta, pri tem pa moramo upoštevati temperature zraka ki ustrezajo določeni vrsti.
človek mora nuditi živalim tisto okolje, ki najbolj ustreza raznim vrstam in ne sme gledatd vse iz lastnega zornega kota in si predstavljati, da kar ustreza človeku mora ustrezati tudi živalim.
zemlje tudi na športnem in kulturnem področju. Naj omenimo že tradicionalne skupne Prešernove proslave in druge prireditve tako v občinski telovadnici, kot v občinskem gledališču F. Prešeren. Koordinacijski odbor je izpeljal lepo število raznovrstnih pobud, druge pa so ostale še na papirju in to prav tiste, ki bi morale zaobjeti čim širši krog ljudstva in ga angažirati za daljšo dobo. Glavni vzrok je pomanjkanje prostega časa posameznikov, kar spravlja v krizo organizacijsko zmogljivost.
Prvi konkretni pobudi takega značaja bo koordinacijski odbor izpeljal z ustanovitvijo glasbene šole za pihala s sedežem v Ricmanjih in otroškega ter mladinskega pevskega zbora s sedežem v Borštu. O mladinskih zborih bomo še poročali.
Glasbena šola v Ricmanjih bo pod pokroviteljstvom Glasbene matice, ki bo krila tako strokovno vodstvo kot notranje upravne posle. V šoli bo poučevalo pet glasbenih učiteljev, katerim se bosta občasno pridružila še dva profesorja za izpopolnjevanje. Individualne lekcije bodo trajale pol ure dvakrat tedensko, skupinske lekcije za solfeggio pa bodo trajale po eno uro na teden. Programi šole bodo omogočali zainteresiranim posameznikom, da opravijo izpite na ustanovah priznanih po zakonu.
Prosvetna društva in Glasbena matica vabijo starše, da vpišejo svoje otroke v glasbeno šolo in sporočajo, da bodo vpisovanja na lastnih sedežih v Ricmanjih, Borštu in Dolini v ponedeljek, 15., in torek. 16. t.m., <jd 19. do 20. ure, pri Dom ju v ponedeljek, 15., in četrtek, 18. t.m., od 19. do 20. ure na sedeiu kmetijske zadruge, v Boljuncu pa v mlekarni Laure Kofol v normalnem urniku obratovanja.
(ek)
••umiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiumiiiMiiiiiauniiiiNi
BERITE REVIJO
večletne
___U državne
W zadolžnice
od sto
■ ■ 'fes
Naše društvo deluje v narodnostnem pogledu v zelo ogroženem predelu mesta, kjer moramo posvetiti vso skrb vsakemu našemu človeku. Prepričani smo, da ima v takšnih pogojih prosvetno društvo še posebno vlogo, da brani pred asimilacijo predvsem našo mladino. Istočasno se zavedamo, da je današnji človek, posebno tisti, ki živi v mestu, pod vplivom potrošniške družbe in da ne čuti zanimanja za prosvetno udejstvovanje. Naše naloge so, da poleg tradicionalnih predavanj in kulturnih večerov, prirejamo tudi likovne razstave, filmska predavanja in družabno - zabavna srečanja. Posebno pozornost pa posvečamo pošolski dejavnosti mladine, ki se je še do pred kratkim redno shajala v društvenih prostorih.
Najhujša težava je pomanjkanje društvenih prostorov. Že drugo se-
.....'Mm......................................miiimilii"lilimilllllllllllimiMHlMlllMlniMiiililiiMlliiiliiiiiilmillllllllllllllllHlNlllmilllillliiillllllimilllMlli"lll"lill»»"lll"l"l"l""",,liiiiiMiiMli»llHI"l»il"l"lli
izrazito pro-
• V šestih stoletjih
^__GVadaljenanje s 5. strani)
gotike, toda čutiti je vpliv italijanskih umetniških tokov. («Smrtni ples» v Hrastovljah Pa je delo drugega kastavske-ga mojstra Ivana iz leta 1490 i o tem bo predaval v sredo 24- januarja letos dr. Marjan «. Zadnikar).
BARBAN — Kapela sv. Jakoba. Delo domačega mojstra Pod italijanskim in srednjeev-Eppskim vplivom.
44 BVIGRAD - Kapeli sv. An-Iona in sv. Marije.
44 LOVRAN — Cerkev sv. Ju_ rija. Pod vplivom pazinskih ,„ slikarij.
*>• Božje POLJE pri Vižinadi -Samostanska cerkev sv. Marije.
RENESANSA
, Ze leta 1471 se pojavijo že pred Noramskim ciklusom v zahodni stri prve freske renesanse: OPRTALJ — Kapela sv. Marije Malene; freske so signi-rane kot delo koprskega že omenjenega mojstra Clertgi-No, najmlajšega izmed slikarjev te rodbine, ki je slikal v duhu italijanskih renesančnih tokov. V tem razdobju se vedno bolj pojavljajo rene-sansr.e oblike, toda duh tega •likarstva ostaja še vedno
srednjeveški in vincijski.
2.	KAŠČERGA — Delo mojstra Antona iz Padove, kar je stari naziv za Kaščergo na področju Pazina. Mojster Anton je delal v severni Istri v tretjem in četrtem desetletju 16. stoletja.
3.	DRAGUČ — Kapela sv. Roka. Delo mojstra Antona.
4.	HUM — Župnijska cerkev. Delo mojstra Antona.
5.	OPRTALJ - Kapela sv. Roka, isti mojster.
6.	NOVA VAS — Kapela sv. Duha, delo domačega mojstra v 16. stoletju; podpisal se je kot Vlaho ali Blaž. Dubrovčan.
7.	VIŠNJAN — Kapela sv. Antona. Slikal je Dominik iz Vidma, ki je stanoval v Vodnja-nu leta 1550, v oblikah pro-vincijske furlanske renesanse.
8.	LOVREC PAZENATIČKI — Kapela sv. Blaža.
* # *
Seveda je ta seznam nepopoln in predavateljica je to še posebej poudarila in dodala, da je bil njen namen, da «santo v glavnih potezah prikaže to umetniško delovanje, ki je skozi šest stoletij u-stvarilo v Istri veliko število dragocenih in zanimivih umetnin». Njeno prihodnje predavanje — tretje - bo v sredo, 21. februarja ob 18.30 v Kulturnem domu. Predavala bo Se o značilnostih in
posebnih kompozicijah istrskega stenskega slikarstva ob spremljavi zanimivih barvnih diapozitivov.
Novi zvezki
(Nadaljevanje s 5. strani)
nezije so vse sicer navidezno pravljične in v vseh je glavni junak otrok ter pravljično ozadje ene izmed naštetih dežel, v bistvu pa še kako prihajajo iz realnega sveta in bistrega opazovanja našega avtorja. Brez lažne sentimentalnosti in bleščeče eksotičnosti je Vujačič v otrocih omenjenih dežel najprej našel skupno potezo vseh otrok sveta, hkrati pa tudi njihove posebnosti, ki so posledica zgodovinskega, ekonomskega in političnega razvoja teh dežel tretjega, neuvrščenega sveta. Zato usoda teh otrok ni primerljiva z usodo in mladostjo naših malčkov, mnogo bolj trpka in težavnejša je, čeprav tudi v njej ne manjka lepote in toplote pa tudi vere in upanja, da bodo ti malčki najrazličnejših barv kože tudi v najbližji prihodnosti našli srečnejše mladosti brez lakote, zanemarjenosti, nepismenosti in vseh drugih tegob, ki danes pretresajo dežele v razvoju in njihovo pot gospodarskega razvoja. Nazorne ilustracije je k tem potopisnim črticam prispevala I-rena Majcen.
In končno je tudi še precej napeta in še kar dobro napisana zgodba o «Petru in divjem psu» avtorja Henryja R. Fea.
Za zgodbo, ki bi ji v njenem farmarskem okviru srečne ameriške družine lahko sicer očitali malce kliširanosti in malomeščan-skosti, je kljub temu prevladujoče sporočilo celotne zgodbe, ki nas zelo nazorno in prepričljivo opozarja, da z nasiljem ne moremo ničesar doseči in da je svoboda, Da naj gre tu za svobodo divjega psa, ena najdragocenejših prvin in človekovih hotenj.
V tem smislu to delce presega običajne zgodbe o dečkih in njihovih prijateljih psih, saj gre končno v njem za to, da bi si Peter rad podredil divjega, samotnega psa, ki se je potikal o-krog njihove farme. Toda pot do zaupanja in prijateljstva med dečkom in tem «svobodnim», divjim psom je dolga, nenavadna, polna preobratov in zapletov, dokler se seveda, vse srečno ne konča ter Peter in njegov divji pes končno ne postaneta eno, zvesta prijatelja, tesno navezana drug na drugega.	.
Ob tej, torej še kar posrečeni in dokaj dobro napisani zgodbi o Petru in divjem psu, pa je treba ' še posebej omeniti ilustracije Matjaža Schmidta, ki zelo dobro dopolnjujejo besedilo in ga včasih po svoji nazornosti in fakturi celo presegajo.
zapadlost 1. januarja 1984
dejanski donos
12,87
odstotka
emisijska cena za vsakih 100 lir nominale
98,25
šestmesečni kupon
oproščene vseh sedanjih in bodočih davčnih dajatev
Javno vpisovanje in obnovitev devetletnih zadolžnic 5,50% z zapadlostjo 1. januarja 1979. Operacije so v teku pri zavodu Banca d’ltalia, pri kreditnih podjetjih in zavodih ter izključno za obnovitev zadolžnic pri poštnih uradih. Za obnovitvene operacije bo izplačan predložitelju znesek 1,75 lire za vsakih 100 lir kapitala nominalne vrednosti ob predložitvi zapadlih zadolžnic. Nove zadolžnice ter ustrezne obresti so oproščene vseh sedanjih in bodočih neposrednih davčnih dajatev, davka na dediščino, davka na darilni prenos po pogodbi med živimi ter pri ustvarjanju premoženjskega sklada, kot tudi davka na dohodek pravnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. Kuponi zadolžnic se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov državi in to v kateremkoli času v polletju pred njihovo zapadlostjo.
javno vpisovanje bo trajalo do 19. januarje
operacije za obnovitev bodo trajale do 2. februarja
OB RASTOČIH POTREBAH PO PRESKRBI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
MORDA BO TUDI V ITALIJI REFERENDUM ZARADI ODPORA PROTI JEDRSKIM CENTRALAM
Postopno pojemanje energetskih virov potiska čedalje bolj v o-spredje izbiro alternativ v proizvodnji električne energije. Zemeljskega olja za termične centrale bo še za dobo ene dobre generacije, premoga pa verjetno za tri pokolenja. Tako vsaj trdijo izvedenci ob upoštevanju naravne rasti proizvodnje in zadevnih potreb. Predvsem pa zlasti v industrijsko razvitejših državah se alternative prikazujejo v naravnost dramatični luči.
Italijanski center za jedrsko energijo (CNEN) je že več kot pred desetimi leti izdelal načrt za gradnjo ustreznega števila jedrskih central in v načelu določil tudi njihovo lokacijo in porazdelitev po deželah.
Po dolgih debatah je parlament odobril načrt za postavitev najprej 12, nato pa 10 central. Vse politične sile se z jedrskim programom strinjajo, le sindikalno gibanje se ie izreklo zaenkrat za osem central. Naj pripomnimo, da obratujejo v severni Italiji že 3 centrale, zadnja največja, pa bi morala kmalu začeti proizvajati prve kilovate energije ob ustju Pada. Proti tej napravi so pred kratkim razni časopisi začeli ostro polemiko, češ da stoji na potresnem področju. Polemjka se je deloma polegla le ob pojasnilu, da bi centrala prenesla potres 9. stopnje jakosti po Mercallijevi lestvici, kar se na tem področju v zgodovinskem obdobju še ni zgodilo.
Parlament je odobril tudi okvirni zakon za uresničitev programa. Pandolfijev triletni načrt pa vsebuje celo načine finansiranja.
Morda mnogo nad pričakovanjem pa se .je že ob prvem primeru nameravane gradnje hudo zataknilo. Določbe okvirnega zakona narekujejo ministru za industrijo, da o lokaciji centrale obvesti prizadeto deželo, ta pa naj oskrbi soglasnost krajevnih uprav, predvsem občin. Tako se je tudi zgodilo z deželo Molise, ki naj bi sprejela prvo jedrsko elektrarno po novi ureditvi. Odoor proti nameravani gradnji je bil v Moliseju enoglasen. Proti izbiri so se postavile vse občinske uprave, ki bi verjetno še pred deseti-leti z navdušenjem sprejele
predlagano pobudo, ki bi, če ne drugače, prineslo revnemu področju in njegovemu prebivalstvu nemajhne gospodarske koristi.
Dežela Molise zatorej je dala negativni odgovor. Opravičila je odklon, češ da bi ohlajevalne naprave znatno dvignile temperaturo morja vzdolž njene 36-kjlpme-trske obale.
Po negativnem odgovoru je o-srednji vladi dana možnost, da z zakonom vsiii svojo voljo glede izbire lokacije. To je sedanja vlada tudi napravila tik pred novim letom z zakonskim odlokom, ki ga pa mora potrditi parlament v teku dveh mesecev. Vse pa kaže,
da bodo pustili, da odloku zapade veljavnost, ker se večina parlamentarcev iz volilnih razlogov noče zameriti ljudstvu iz Molise-ja. Mimogrede povedano, je v tej deželi v obeh pokrajinah Campo-basso in Isernia nekaj tisoč Hrvatov in mnogo Albancev. Albanskega rodu je, kot je znano bivši minister Tanassi.
In kaj sedaj? Vladna večina je v precepu. Nekateri predlagajo, naj bi vso snov jedrske novogradnje preuredili. Uzakonili naj bi med drugim načelo, da dežele, ki se bodo uprle načrtom, ne bodo udeležene pri uporabi nove energije.
Postavljanje jedrskih central, o katerih govorimo, je v veliki zamudi. Gradnja centrale se po navadi zavleče 5-6 let. Zaradi ko-lavdacij in poskusov ni naprava nared pred 7-8 leti. Medtem je zamuda tudi pri osvajanju tehnologije, ki bi usposabljala italijansko industrijo za podobne gradnje
doma in po svetu. Avtomobilska industrija FIAT ima že dolgo poseben oddelek, ki se ukvarja izključno z morebitno proizvodnjo jedrskih naprav. Sredstva za javna dela bi lahko država usmerila v pretežni meri v tovrstno dejavnost in bi s tem nekoliko omilila naraščajočo brezposelnost.
Vsekakor obeti za bodočnost niso ohrabrujoči. Jedrske centrale so hvaležen predmet za razne resnične, predvsem pa lažne ekologe, ki zlasti iz nevednosti ljudstva črpajo po ceni hrano za strankarske namene, volilne formacije itd. Zadostuje nam majhen tržaški primer radikalcev in «melonar.jev».
Na koncu naj povemo, da se že širijo glasovi o nekem referendumu po zgledu, ki prihaja iz Avstrije, kjer so zavrnili gradnjo jedrske centrale Zwetendorf pri Dunaju, češ da so se na podobni napravi v Nemčiji pojavile okvare na električnih ceveh, ki mora-
jo vzdržati pri toploti preko 200 stopinj pritisk 70 atmosfer.
Ne pomaga prikazovanje dejstev.
Na svetu je že skoraj 250 jedrskih central (od teh 78 v Ameriki) vendar ni niti ene. ki bi povzročila eno samo žrtev, ki bi izvirala iz uporabe goriva. V deželah z razvitim prometom je, za primerjavo, vsako leto ena žrtev na 5000 prebivalcev. Gorivo (slabo obogaten uran) ne bo nikoli moglo povzročiti katastrofe kot v Hirošimi.
Človek bo moral pač brzdati in krotiti naravne sile za miroljubno uporabo. V ta namen deluje že 30 let posebna mednarodna organizacija na Dunaju. Vsekakor bi bilo neprimerno bolje, da bi oporečništvo usmerilo vse svoje sile proti kopičenju jedrskega o-rožja. Tega je na svetu že toliko, da bi v 7-8 minutah (vsaj tako računajo) utegnilo zrušit) vsa mesta na svetu in pobiti milijardo prebivalcev zemeljske oble.

NEVŠEČNOSTI SODOBNEGA ČLOVEKA
Francozi v ledenem oklepu
Dilema: ali plačevati usluge dražje ali pa se sprijazniti z odstopanjem od normalnih razmer
PARIZ — Dva dni po izpadu e-lektričnega toka je Francoze ter še posebej Parižane prizadela nova huda nevšečnost. 31. decembra je začelo snežiti in zmrzovati v vsej severni polovici države.
Hud mraz je omrtvičil avtomobiliste, ki so se pomikali po cestah z najvišjo hitrostjo 20 km na uro. Nekaterim se sploh ni posrečilo odpreti avtomobilskih vrat. V mnogih primerih so odpovedali silvestrovanje v javnih lokalih. Slavnostna prireditev na Eiffelovem stolpu je odpadla, ker so odpovedala dvigala, ploščad na prvem nadstropju pa se je spremenila v pravcato drsališče. Številni vlaki so se ustavili za več ur zaradi zmrznjenih kretnic, ali pa ker je ivje na debelo pokrilo električne vode ter onemogočalo napajanje lokomotiv z električnim tokom. V Roissyju so odpovedali številne lete, druge pa so odložili. Najprej je bilo treba očistiti vzletne steze ter jih poškropiti s »frigolom*. Prav tako je bilo treba odmrzniti krmilne naprave na letalih, za kar so poskrbeli v veliki hali skozi katero je moralo iti vsako letalo, kot v nekakšni avtomatični pralnici. Vsega skupaj je pariško letališče porabilo 130 ton «frigola».
Panika, ki je zgrabila Francoze prav zares ni bila neosnovana. Kar pa je na vsak način presenetljivo, je dejstvo, da je prišlo do take zmešnjave samo zaradi tega, ker je snežilo 31. decembra. Po letu 1800 je Pariz doživel 37-krat
temperature, ki so bile nižje od 10 stopinj pod ničlo. Rekordni mraz so zabeležili 10. decembra 1879, in sicer 23,9 stopinje pod ničlo. V zadnji četrtini stoletja je pariška temperatura petkrat padla pod 11 stopinj. To se je zgodilo v letih 1954, 1956, 1960, 1963 in 1966.
Jacques Dettvviller, glasnik državnega vremenoslovstva je izjavil: «Res je, da smo bili priča že 10 let razmeroma blagim zimam. Toda veliki problem je, da Francozi, katerih potrebe po varnosti vedno bolj rastejo, ne trpijo niti najmanjšega odklona od povprečja. Ali ne živijo morda v deželi z zmernim podnebjem? To pa ne izključuje ekstremnih konic: 33 stopinj pod ničlo v Lan-gru v decembru 1879 ter 44 stopinj nad ničlo v Toulousu v avgustu leta 1923. Kdo se še spominja, da je zapadlo v Parizu 1. maja 5 cm snega, kdo se spominja, da so temperature dosegle 38 stopinj nad ničlo v zahodni Franciji v avgustu 1975?».
V zvezi s temi spremembami v preteklosti je treba zabeležiti samo enp presenetljivo dejstvo, do katerega je prišlo 31. decembra lani. Gre za brutalno ohladitev o-zračja ter za kot z nožem zarezano podnebno mejo, ki je prerezala Francijo na dva dela. Dettvviller pravi v tej zvezi: «Vse to pa smo mi javili v našem poročilu v petek ob 11. uri. Že več dni smo opažali v severni Evropi pri-

Predsinočnjim Je v Kulturnem domu nastopil v okviru abonmajskega koncerta GM Komorni orkester RTV Ljubljana z dirigentom Urošem Lajovicem in našim domačim solistom na fagot Vojkom Cesarjem
sotnost depresijske osi, ki je ločila vetrove, ki so pihali iz zamrznjenih step ter oceanske vetrove, ki so bili vlažni in razmeroma topli. Mi smo opazili, kako se ta os spušča proti nam. Zahodni veter, ki je pihal vedno bolj močno je trčil v hladno fronto ter povzročil vrtinec, ki je potisnil mrzel zrak proti Franciji*.
Kljub predvidevanjem državnega vremenoslovja so Francozi pustili, da jih slabo vreme preseneti. To se je zgodilo z navadnimi državljani, toda, kar je še hujše tudi s tistimi, ki so odgovorni za prevoze. Vodstvo francoskih državnih železnic je izjavilo, da ne razpolaga s potrebno opremo, da bi se uspešno borilo proti posledicam močnega sneženja in mraza. Posebne specializirane ekipe so bile zadolžene, za avtomatično čiščenje in ogrevanje kretnic z butanom, oziroma električnim tokom. Druge so čistile električne vode. Železniško ravnateljstvo pa trdi, da niso bili pravočasno obveščeni od meteorološke službe. Voditelji te službe pa odgovarjajo, da j’e železniško ravnateljstvo odpovedalo naročnino na podrobna meteorološka poročila, zato da bi prihranilo nekaj frankov. Na vsak način pa so odgovorni na železnicah prejeli, kot vsi drugi Francozi, vremenoslovska poročila po televizijski mreži. Resnica pa je, da se jim ni posrečilo, da bi prišli nazaj vsi njihovi nameščenci in uslužbenci, ki so že odpotovali na dolgi novoletni »vveekend*.
Glasnik pariškega letališča E-tienne Daum je priznal odkrito: »Francoska letališča niso tako o-premljena, da bi utegnila nemoteno delovati ob hudih mrazih. Toda pripraviti se na kaj takega bi bilo noro, saj nam bi davkoplačevalci zamerili zaradi visokih stroškov. Ne moremo se opremiti z dragimi napravami, ki utegnejo priti prav le občasno*.
Enak problem obstaja za vse javne službe. To velja tudi za o-skrbo z električnim tokom. Sedaj je že preveč drago nabaviti si o-premo za vse kar se lahko zgodi: visoke konice pri uporabi električnega toka, nizke konice mraza ali pa hude suše. Davkoplačevalci morajo izbirati: ali biti pripravljeni, da plačajo visoke cene za absolutno varnost, ali pa se morajo sprijazniti z dejstvom, da je treba potrpeti. Zgodilo pa se je, da so zaradi omehkuženega življenja v dobi napredka postali nezmožni, da bi prenašali vsakršno nevšečnost. Na božič 1977. leta so hotelirji pirenejskih hotelov zahtevali odškodnino, kar niso bili deležni snega. En mesec pozneje ga je padlo za en meter. Športna središča zahtevajo 50 cm pršiča.
Nedelja, 14. januarja 1979
TRST A
8.00,	11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po naše;
8.30	Kmetijska oddaja: 9.00 Ma-
ša: 9.45 Nediški zvon, odd. o Benečiji;	10.15	Disco	mušic;	13.30
Utripi prosvetnega življenja; 11.05 Turi in njegovi godci, radij, igra;
11.35	Nabožna glasba; 12.15 Glasba po	željah; 13.00	Ljudje	pred
mikrofonom;	13.20	Poslušajmo
spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: šport in glasba, prenosi z naših prireditev.
KOPER
7.30.	10.30,	12.30,	13.30,	14.30,
20.30	Poročila; 8.30 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 9.15 Poje J. Kobler; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je .. .; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Zimska plošča 78;
15.00	Stisk roke; 15.15 Igra orkester Love Unlimited; 15.30 Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.50 Od hiše do hiše; glasba po željah, gospodinjski kotiček, kmetijski nasveti; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Od hiše do hiše: reportaža, programi tedna; 18.30 Revolucija in glasba; 20.00 Orkestralna panorama; 22.45 Plesna glasba.
RADIO 1
8.00,	10.30, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Na glavnem trgu; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.20 Oddaja, ki jo vodi Giorgio Cala-brese; 11.15 Jaz, protagonist; 11.55 Radio sballa; 12.20 Rally; 13.30 II Calderone; 14.15 Bela karta;
18.05	Radiouno za vsakogar; 20.25 Turandot, opera v 3 dejanjih;
22.35	Glasbeni večer; 23.05 Za lahko noč.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.25, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drug dan; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 Gran varieta; 11.00 Alto gradimento;
12.15	Revival; 12.45 Kviz oddaja;
13.40	Romanca; 14.30 Nedelja šport; 15.20 V nedeljo z nami;
19.50	Prostor X; 22.45 Za lahko noč.
LJUBLJANA
5.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Dnevni koledar; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke, Krystyna Bronžewska: Srčna napaka (prva izvedba); 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Kar znaš - to veljaš; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.15 - 13.00 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Bert Kaempfert; 14.05 - 18.50 Nedeljsko popoldne — vmes ob 14.25 Nedeljska reportaža, Brez njih ni športa. Gost nedeljskega popoldneva, Reklame; 17.50 - 18.46 Zabavna radijska igra, A. Frank; Nevarna igra; 19.35 Lahko noč, o-troci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT - Zagreb;
23.05	Literarni nokturno, H. Ca-sack: Mehanični dvojnik; 23.15 Plesna glasba za vas; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba.
Ponedeljek, 15. januarja 1979
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
7.45	Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Vroči svinec;
9.45	Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 To je bila zabava; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Kdo je na vrsti; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Slov. samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Žive po-vestice; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Čas in družba,
KOPER
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 8.32 Glasbene miniature;
9.00	Štirje koraki; 9.15 Vokalni trio Hodges, James in Smith; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasbeni intermezzo: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih;
11.32	Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.33	Valček, polka in mazurka;
15.00	Življenje v šoli; 15.20 Igra saksofonist Gianni Oddi; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz; 16.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik;
■ 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Jug. popevkarji; 21.00 Diskoteka sound,
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in
7.30	Jutranje prebujanje; 8.40 Glasbeni intermezzo; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Oddaja z Mino; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Musicalmente; 15.05 Rally; 15.35 Errepiuno; 16.45 Na kratko; 17.30 Kdo, kako, kje, zakaj?; 18.35 Satira; 19.35 Radijska priredba;
20.00	H re cervo, radijska igra.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 17.30, 18.30 Poročila;
6.00	in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Midva, zaljubljenca; 9.32 Radijska igra; 10.12 Telefonski pogovori; 11.35 Ponedeljkova pripoved:
13.40	Romanca; 15.00 in 15.35 Tukaj Radio 2; 17.50 Hit Parade 2.
LJUBLJANA
5.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 19.00 Poročila;
6.00	Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Ringaraja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 1Ž.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Primorska poje 78, 14. oddaja; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 «Vrti-ljak»: 17.00 Studio ob 17.; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operni koncert.
Nedelja, 14. januarja 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Kmetijska oddaja **
13.00	DNEVNIK OB 13. URI
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	V TEKU NEDELJE Kronike in športni dogodki
14.15	Športne vesti
14.20	Disco ring
15.20	»Predsednikovi diamanti*
7.,	zadnje nadalj. TV filma
16.10 IN... SIEME
16.30	90. minuta
17.05	Toma (TV film):
«Uomini del porto*
18.15	Ital. nogometno prvenstvo Športne vesti
18.45	IN... SIEME
20.00	DNEVNIK
20.40	»Gospod iz Ballantrae*
2.	del TV nadalj.
21.50	ŠPORTNA NEDELJA
22.50	Napoved programa za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
9.55	- 11.45 Veleslalom za moške
12.15	Napoved programov za prihodnje dni
12.30	«Papotia in tovariši*, 4. ep.
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.00	Dnevnik 2 - Neposredni šport
16.30	Popoldanski spored
«1 due gemelli veneziani* TV priredba
18.45	Dnevnik 2 - Gol flash
19.00	Ital. nogometno prvenstvo
19.50	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint
20.40	CHE COMBINAZIONE ! Glasbena oddaja z D. Scalo
21.50	Dnevnik 2 - Dossier
22.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.05	Ludvvig van Beethoven:
»La vittoria di Wellington» JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.30	ČEBELICA MAJA
12.40	Je težje, ampak veliko lepše
15.25	Veseli tobogan: BRANIK
16.20	Okrogli svet
16.35	Športna poročila
16.40	Dosje našega leta:
LETO 1962
17.40	«12 jeznih mož*, film
19.30	DNEVNIK
20.00	»Ljudje cest*, TV drama
21.15	Iz tropskega deževnega gozda: Življenjski krogi
21.45	DNEVNIK
21.55	Športni pregled
Koper
19.30	OTROŠKI KOTIČEK:
Lutke Marie Perego
20.00	27. kanal
Pregled sporeda za naslednji teden.
Ponedeljek, 15. januarja 1979
20.15 STIČIŠČE
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	NOVA
Problemi in raziskave sodobne znanosti
13.00	Vse o knjigah
13.30	DNEVNIK
14.00	Jezik za vsakogar: Italijanščina
17.00	«Deček in leopard*. TV film
18.15	«Pink panter*, risanka
18.20	Argumenti
18.50	Osmi dan
19.20	HAPPY DAYS (TV film): «Plesno tekmovanje*
20.00	DNEVNIK
20.40	»Razbeljen svinec*, film Ob koncu Premiera filmov
22.20	AKVARIJ
Oddaja, ki jo vodi Maurizio Costanze
Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Vzgojna oddaja
17.00	Program za otroke:
«Bull e Bill*, risanka
17.05	SEZAM ODPRI SE Program za najmlajše
17.30	Lihi prostor
18.00	Vzgojna TV v drugih deželah: HOLANDSKA
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 - Športne vesti
18.50	Programi pristopanja
19.05	Dober večer z...
LUCIANOM SALCEJEM Vmes TV film «Dottori in allegria*
Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.40	FALSTAFF (G. Verdi) Opera v treh dejanjih
22.45	O judovski kulturi
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
16.20	Kmetijska oddaja
17.25	NAŠI TRIJE:
Cicibani RTV
17.40	«Kaj vemo o...», dok. film
18.05	SPEKTER
18.25	Šola smučanja
18.35	OBZORNIK
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00	«Osamljenost», TV drama
21.20	Kulturne diagonale
22.00	DNEVNIK
22.15	VELESLALOM ZA MOŠKE
Koper
20.00	OTROŠKI KOTIČEK: Japonske antične pravljice
20.15	DNEVNIK
20.35	Mannix (TV film):
Ko človeka premami alkohol
21.15	NIKOLA TESLA, 2. del
22.25	Baletni večer
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TOREK, 16. januarja LJUBLJANA
9.00	in 11.20 TV šola; 17.35 Poročila; 17.40 Folklora gora Francije in Italije; 18.05 Pisani svet;
18.45	Obzornik; 18.55 Portret sodobnika: Ivan Potrč; 19.30 Dnevnik; 20.00 Od Miinchna do Carigrada; 20.55 Pota Poljske, TV nadalj.; 22.20 Dnevnik; 22.35 Razvoj popularne glasbe.
KOPER
19.30	Odprta meja; 20.00 Dober večer: Risanke; 20.15 Dnevnik;
20.35	Lucien Leuvven, 5. del; 21.25 Aktualna tema; 22.00 Narodna glasba: Bolgarija; 22.25 Stičišča.
SREDA, 17. januarja LJUBLJANA
9.00	in 11.15 TV šola; 17.30 Tako so živeli; Ariel, 2. del; 17.55
Londonska narodna galerija; 18.20 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 18.45 Glasba Jadrana: Piran; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Čipkarica; 21.50 Miniature: Dževad Hozo; 22.00 Dnevnik.
20.35 «De Jungovi*, film	Zagreb
21.40 Musicalmente:	■ 17.45 Lutkovna oddaja
Ali you need il love	18.00 Moj prijatelj Piki Jakob
22.30 Smučanje	18.15 Zadarski arheološki muzej
Zagreb	18.40 Ali ste vedeli
10.30 »čarna puščica*, TV film	20,00 «Kavkaški ujetnik*
13.30 Kritična točka	TV drama
14.00 «01iver», mladinski film	21.15 Glasbeni trenutek
16.20 Nedeljsko popoldne	ŠVICA
20.00 TV nadaljevanka	17.55 «Fiffo, pes velikan gre po
ŠVICA	svetu*
15.50 STARS ON ICE, 4 del	19.05 »Angel, dva angela, trije
16.10 «11 tesoro del morto*	angeli*, TV film
TV film	20.45 Medicina danes
20.45 Pozabljeni valček, TV pri-	21.45 Posvečeno Leonardu Bern
redba. Po J. Offenbachu	steinu
OD 16. DO 20. JANUARJA 1979	
KOPER	SOBOTA, 20. januarja
20.00 Dober večer: Risanka; 20.15	UUBUANA
Dnevnik; 20.35 Nevarni rop, film; 21.45 Dokumentarna oddaja; 22.15 Jazz na ekranu: Kruh in sol.
KOPER
20.00	Dober večer: Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Anatomija neke ljubezni; 22.00 Karavana; Priiepolje;
22.30	Namizni tenis: Jugoslavija -Francija.
ČETRTEK, 18. januarja LJUBU ANA
9.00	TV šola; 16.45 Poročila; 16.50 Stare japonske pravljice; 17.05 Pogled v prihodnost: Ogroženo okolje; 18.00 Na sedmi stezi; 18.35 Obzornik; 18.45 Babičin vnuček;
19.15	Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Tretja razsežnost;, 22.00 Dnevnik.
PETEK, 19. januarja LJUBUANA
9.00	in 11.10 TV šola; 17.20 Poročila; 17.25 Zverinice iz Rezije: Psi, mačke in miši; 17.45 Mathis;
18.05	Starogradske pesmi; 18.35 Obzornik; 18.45 Spoznavajmo naše morje; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Peta stran studia; 21.00 625 ; 21.20 Dnevnik; 21.35 Nočni kino: 20. stoletje.
KOPER
20.00	Dober večer; Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Rosee Francoise -film; 22.10 Locandina; 22.25 Glasbeni nokturno.
8.05	Ljudje in zemlja; 9.05 Sta re japonske pravljice; 9.20 Naši trije: Cicibani RTV; 9.35 Tako so živeli: Ariel, 2. del; 10.00 Babičin vnuček; 10.30 Pisani svet; 11.10 Zakaj smo uspešne; 11.35 625; 11.55 Smuk za moške, prenos; 13.50 Noči in dnevi; 15.15 Poročila; 15.20 Willie Wonka; 17.00 Košarka: Bo sna - Cibona; 18.40 Naš kraj; 18.50 Očka, dragi očka; 19.30 Dnevnik;
20.00	Manon, TV nadalj.; 21.05 O-slenarjeni, film; 22.50 Dnevnik;
23.05	Hanoverska glasbena parada.
KOPER
17.00	Košarka; 18.30 Smučanje;
19.30	Otroški kotiček; 20.15 Dnev nik; 20.35 Maserke - film; 22.05 Dosje našega časa: leta 1960 ; 23.05 Kanal 27.
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
92.
Suhadolcu se je njegov odnos do tega ravnatelja )krajnega magazina, do tega suhega trgovca zamešal. Jič si ni bil na jasnem o njem: govoril je o trgovini, lislil pa na človeka, in govoril je o človeku, mislil pa a svojo trgovino. Suhadolc ni vedel, kaj mu je več: rgovina ali človek? Kar je bil storil z njima, je kazalo, a mu je prvo človek. Ker kako bi sicer mogel in smel apraviti kaj takega, da je tako rekoč državo ogoljufal, la je obšel njene zakone, njene pravice? Ze res, da bo dajda vrnila. A če ne bo mogla? Ali če pride vmes kaj Irugega? In sploh — ali je smel napraviti kaj takega?
Ce pa človek natanko pomisli, je pravzaprav govoril elo uradno, »poslovno«, suho. Suhadolca ni še nikdar življenju nihče tako «pral», «umival», kakor ta človek.
V to svoje razmišljanje o Komarju je vprašal Majdo:
«Kakšen je tisti tvoj šef, ravnatelj, ali kaj je že?»
Majda se je zamislila, kakor da ga zdaj prvič skuša udi sama oceniti, drugače, kakor ga je ocenjevala doslej, lato je šele čez čas dejala:
•Dober je. Dober — pošten ...»
•Ali je zmožen za trgovino?«
«Je,» je prikimala. «Zna. Pred njim so se po vrsti menjavali in vse je propadlo. Trije so celo obsedeli, ker so si kupovali hiše. Zdaj denar teče v magazin, blago pa po vsem okraju. Ce bi ta bil zasebnik s takšno trgovino, bi zdaj bil že večkratni milijonar!«
•Mu ne kradejo? Ga ne goljufajo?«'
Pokimala je in rekla: »Kradejo mu in ga goljufajo!«
•In kaj pravi?«
»Kaj naj reče?« je dejala in na obraz ji je legla senca. O teh stvareh nikakor ne bi rada govorila, ker se je bala, da bi potem bilo treba spregovoriti tudi o sebi, česar zdaj še nikakor ni zmogla.
«Velike vsote?« je oče vrtal dalje vsiljivo, kakor da bi bilo od tega bog zna kaj odvisno.
«Navadno malenkosti... Nekdo na primer je pojedel vsak dan skoraj pol kilograma marmelade. Neki oče si je odnesel domov tri kilograme masti. Rekel je, da niso imeli nič več svoje, denarja pa tudi ne. Neka ženska je celo leto kradla drobnarije. Drugi so odnesli kak košček blaga. Dva sta v poslovalnicah jemala... denar in blago. Eden je imel rad poštarico... Jih je bilo nekaj...»
Postalo ji je mučno, ker zdaj ni mogla obsoditi nikogar teh.
•Ali jih ni predajal sodišču?«
•Ne. Nobenega,« je odvrnila tiho s suhimi ustnicami.
»Kaj mu ne bodo nič rekli?« je vprašal. «To je vendar državno, ljudsko, kot pravijo ...»
Grizla si je ustnice. Dvakrat ga je pogledala, preden je odsekano, sunkovito odgovorila:
«Ne. Mladih ni hotel... da bi jih uničil, je rekel. Starejših pa tudi ne... vsi so imeli otroke. Odpuščal jih je. Rekel je — če je človek v zaporu, se ne poboljša, še bolj se pokvari. In človek je vendar več kot denar; meniš, da ne?«
«To že,» je prikimal. «Če gre za to, da je treba človeka zapreti, zaradi denarja, je več človek. Toda to bi rad vedel: kadar ta človek jemlje, kadar krade — zakaj takrat ne misli, da je več kot denar?« Tiho je dodal: ■»Vprašanje se ne začne, kadar gre za ječo... začne se, mislim, mnogo prej: kadar pride temu človeku na um, da gre in vzame... tam nekaj ni v redu s tem človekom, tam, Majda...» Sklonil je glavo: mislil je nase.
Priprla je oči in ga tako gledala: ni vedela, da misli predvsem nase. Spet si je grizla ustnice. Nenadoma je tiho, zadržano zaprosila, tako rekoč že ukazala:
«Prosim te, da ne bi govoril o tem. Ne morem... ne prenesem. Nočem!«
Preplašeno jo je pogledal, se spet žalostno nasmehnil in bil voljan, da molči. Kaj ona ve, zakaj je moral o tem govoriti? Da, moral in bo še moral govoriti. Zato ker ga v duši neznosno grize. Pripomnil je le pohlevno:
«Saj vendar ne govorim o tebi, Majda...»
Zagledala se je vanj, kakor da je nekaj zaslutila. Toda že je molčal. Sama ni spraševala dalje, ni vrtala vanj.
Mimo njiju so bežali hribi, bežale so njive, hiše, jarki, postaja za postajo; ob progi se je vila voda. Ze se je pred njima odprlo Ljubljansko polje, že je tam stala Ljubljana z gradom in že so se peljali na postajo, kjer bo treba izstopiti.
Majda, ki je doslej topo slonela v kotu in gledala skoz okno v pokrajino, se je predramila. Zazdehalo se ji je. Topo razpoloženje, duševna praznina, neka čudna utrujenost — vse to jo je sililo, da bi legla in dremala-Ne spala. Spati ne bi mogla, pač pa samo dremala in bila blizu tega, da bi razmišljala. Zakaj določno misliti, o kakšni odrejeni stvari nikakor ne bi mogla. Tudi sanjarila ne bi, vsaj ne o čem takem, kar bi ji živelo v zavesti-Imela je občutek, da jo boli vse telo, vsak košček posebej-
Bližina mesta, bližina doma jo je vznemirjala. Gledala je strehe hiš v Mostah, vile, grad nad mestom, obrise mesta samega, daljno obzorje, in za en sam skop trenutek jo je obšlo, kakor bi se ozrla še v svojo mladost, v svoja otroška leta, preživeta v predmestju, na ulicah, na vrtovih. A to je bilo tako bežno, kakor je bežno zdrsnila mimo nje kakšna hiša pod nasipom. Moreče razpoloženje, usedlina vsega mučnega zadnjih dni, morebiti zadnjih tednov, celo zadnjih mesecev pa je ostala.
»Doma sva,« je rekel oče in vzdihnil. Tudi njemu je bilo težko. Hkrati ga je vendar obšla drobna, komaj zaznavna radost, da je na neki način nazadnje le koneO vse te mučne, grde poti. Dom, njegov stari dom z bogato družino, s težavami, z gruljenjem ljudi ves dan, s prenapolnjenostjo, s pomanjkanjem vsega, posebej z večnim pomanjkanjem denarja, s pomanjkanjem obleke, obutve, z drobnimi prerekanji zdaj med njim in ženo, zdaj med njim in otroki, zdaj med ženo in otroki — in teh je bilo neskončno! — ves dan, vse življenje, da se človeku n»' zadnje že zdi, da brez tega sploh ni moči živeti. Takšefl je bil ta dan, takšen ga je čakal, da bo nadaljeval, kjef se je za minuto morebiti kaj ustavilo. In ta dom o vsem ne ve prav ničesar.
Timorski
9
ŠPORT. ŠPORT ŠPORT
14. januarja 1979
nogomet
3. ITALIJANSKA LIGA
Triestina danes v okrnjeni postavi
V domačem spopadu proti močnemu Forliju brez treh branilcev
Današnji domači nastop Triestine PrQti zanesljivi ekipi Forlija ne o-,. a dobrega. Poleg tega da je Trie-,a že v nedeljo proti Cremoneseju Pokazala, da na igra najbolje, se je ™ed tednom pripetila vrsta dogod-ta°h’ ^ ®e razt>urila tržaški abor. v enem samem tednu so se Poškodovali kar trije igralci, kar 1 ««r kljub smoli ne bilo še tako oobičajno, ko bi ne bili le-ti vsi ti 50l'c'' Cei, Prevedini in verjetno
•	Schiraldi so «out». Zgodilo se i .lorej, kar smo pred tedni v obi-
ajnem nedeljskem pregledi napo-edovali: doslej je bilo pri Triestini se v redu, toda prej ali slej bodo a vrsti tudi poškodbe in padci kon-ClJe. Triestina pa po igralskem ka-: u ne more kar tak_ zamenjati treh sralcev, ne da bi to ekipa občutila. J.ener Tagliavini se bo moral torej .aj poslužiti vsega svojega znala m sestaviti celotno obran’ o na ovo. Ceia bo kot že v Cremoni za-^Pjal Lucchetta (ki pa ni še v naj-Z° la* formi), namesto Prevedinija kn k° ’gral vezni igralec Fontana:
0	bi Schiraldi res ne mogel igrati 'zadnja odločitev bo padla le tik K ed tekmo), gi bo zamen' 1 mladi *anutel.
Kakšne so sedaj perspektive Trie-llbe za današnje srečanje? Nedvom-y)° Potrebuje Triestina zmago, da
1	tako prekinila vrsto neodločenih ezultatov na domačem igrišču in a ne bi izgubila stika z vodilnimi 'Pami. Neznanka obrambe pa seve-a sedaj pogojuje celoten sistem i-
j.e- Novi položaj Fontane bo oviral jj Pamičnost napada, vsa ekipa pa Verjetno igrala mnogo pazljivejše,
' 1 tokrat ne zagotavlja običajne nedopustnosti.
ief -tava Triestine bo torej najver-, naslednja: Bartolini, Lucchet-JS; fontana, Politi, Zanutel (Schiral-b Mascheroni, Andreis, Lenarduz-’ "anozzo, Franca, Quadrelli. tekma se ho pričela ob 14.30.
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Juventus - LR Vicenza v središču pozornosti
nogometnega prvenstva ahjanske A lige ni vsaj navidezno Pog° razburljivih srečanj. Najza-v T?vejša sta prav gotovo spopada t urinu in v Rimu, ki odločata za ajvišja mešta na prvenstveni raz-PPodelnici.
n. "ventus - LR Vicenza je bil la-
*	Spopad prvenstva, letos pa so -ralci Vičenze vidno popustili, če-
iji?v so še v zadnjih srečanjih neko-.ap opomogli. Toda Paolo Rossi je Vedn° velika atrakcija' trr nevaren (-Pv Peti za vsako obramba .Turin-(l P* Pa nujno potrebujejo zmago, a P' tako dokončno prepričali vse, vi; ?maga v Firencah ni bila na-jucna in je kriza že mimo. in [j mu Pa se bosta srečali Lazio <j’^eruSia. Perugia je še vedno na nihfGm mestu- čeprav kaže, da ga
‘bnčno _
So''dnemu Laziu (kateremu je zvez-
kon' ne Pr'ateva med favorite za tj Sn,P° zmago. V primeru zmage pro-
bj ?°dnik priznal zmago v Neaplju) , aadidatura Umbrijcev postala go-zopet aktualna.
Kjer ° zan'm'v boj bo v Bergamu, Se bosta srečali Atalanta in i,a™a' Atalanta je trenutno sama lia.. njem mestu lestvice, tudi Rim-Pdra1	v najboljšem položaju:
obe 7 . P** Prav gotovo usoden za pr PPoštvi (še posebno za Atalanto). jetn •Za^° ie v teb primerih najver-
Tb6uS' ne°dločen rezultat, tj j KtTla Bologna - Milan utegne bi-Sa ^PPčoPa. Domačini si ponovne-Vc)5rv?raza vsekakor ne morejo pri-Prer,-i Klilan pa je v odlični formi A-Pnčan v s,
Očno zmago.
U zadnjih mt
’^an v svoje sposobnosti in v
llcno zms
mestih prvenstvene raz-
predelnice bo odločalo tudi srečanje v Veroni, kjer gostuje Torino, pa spopad v Ascoliju Picenu, kjer bo Ascoli skušal premagati solidno Fio-rentino.
Srečanje Catanzaro - Napoli in In-ter - Avellino sta precejšnji neznanki. Kalabrijsko moštvo je favorit, še posebno ker je Napoli pod očitnim šokom zaradi nedeljskih izgredov in odločitve zveznega sodnika. Tudi milansko moštvo je nedvomno boljše od Avellina, toda vsem so znane težave, ki jih imajo Bersellinijevi varovanci na lastnem igrišču: kompleks «San Sira* je torej glavna značilnost Interja in tudi največja neznanka tekme.
PRVENSTVO B LIGE
Udinese v Ceseni Derbi kola v Monzi
Videmski Udinese bo danes opravil nevarno gostovanje v Ceseni, kjer se bo spoprijel z istoimensko e-kipo. Cesena, ki je pred leti uspešno nastopala v A ligi, letos pa igra v drugi ligi brez večjih ambicij.
Vseeno je gostovanje v Ceseni za vsako ekipo zelo nevarno. Kljub temu bodo Videmčani tudi tokrat, kot običajno, igrali na zmago. Trener Giacomini bo poslal na igrišče isto postavo, ki je v nedeljo visoko odpravila Nocerino.
Precejšnjo pažnjo pa bodo Videmčani posvetili srečanju Monza - Ca-gliari, ki je derbi kola. Monza je trenutno v odlični formi, kot je bilo razvidno tudi iz nedeljskega sreča-
nja v Genovi. Cagliari pa ostaja še vedno glavni favorit za končno zmago. Neodločen izid bi navsezadnje še najbolj zadovoljil Sardince pa tudi Videmčane, ki bi tako ohranili možnost za osvojitev celo prvega mesta in bi se istočasno otresli nevarnega tekmeca Monze
PARIZ — Mednarodna plavalna zveza je v teh dneh najavila, da-bo svetovni pokal v plavanju od 1. do 3. septembra v Tokiu in na katerem bodo sodelovale reprezentance ZDA, SZ, Kanade, Japonske, Avstralije, Švedske, evropske in ameriške selekcije. Udeležbo na tem tekmovanju sta odpovedali ZRN in NDR.
Svetovni pokal v vaterpolu, na katerem bo sodelovalo prvih osem uvrščenih reprezentanc na svetovnem prvenstvu lani v Berlinu, bo na sporedu od 29. aprila do 6. maja v Jugoslaviji, in sicer v Dalmaciji.
OBVESTILO
ŠK KRAS
sklicuje dne 26. januarja ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Zgoniku
15. redni občni zbor Dnevni red
1.	otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva
2.	poročila
3.	pozdravi in diskusije
4.	izvolitev volilne komisije
5.	razrešnica staremu odboru
6.	volitve novega odbora
7.	razno
NOGOMET
PRED PRIČETKOM PRVENSTVA
Pomembni okrepitvi za Olimpijo
Ljubljanska Olimpija se je za spomladanski del nogometnega prvenstva L zvezne lige primemo o-krepila. Iž Zenice je prišel 31-letm srednji napadalec Mehmed Buza, izrazit strelec in velik borec v kazenskem prostoru, iz Zagreba pa je v Ljubljano dospel Veljko Tuk-ša (27 let), ki je že igral pri Dinamu in pa v Kanadi. Tukša je odlični vezni igralec. Olimpija je tako dopolnila dve najvidnejši tehnični vrzeli, ki sta ji v jesenskem delu prvenstva onemogočili boljšo uvrstitev na lestvici.
Vprašanje pa je, če bo to dovolj za ohranitev statusa prvoligaša saj ima ljubljanska ekipa na lestvici precejšen zaostanek. V Ljubljano bosta najverjetneje prišla še dva slovenska igralca, ki sta doslej igrala v drugi zvezni ligi: Milkovič (Rudar) in Terčič (Mercator).
HOKEJ NA LEDU
LJUBLJANA — Jugoslovanska reprezentanca v hokeju na ledu je v teh dneh opravila krajšo turnejo v Franciji. «Plavi» so igrali v Bran-conu in Gap>pu proti francoski reprezentanci in čeprav so nastopili brez osmih standardnih igralcev, so obakrat zasluženo zmagali, in sicer z 9:4 in s 6:4.
RADIO
Oddaja o košarki
Jutrišnja radijska oddaja «Glasbe-ni ping-pong» bo posvečena obravnavanju zamejske košarkarske problematike. Gost bo trener in košarkar Jadrana Peter Starc.
NOGOMET
PO PRVEM DELU DRUGE AL (NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM)
Doslej je zadovoljila le bazoviška Zarja
Vse ostale naše enajsteriee pa v glavnem niso izpolnile pričakovanj
aiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiHMiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiminiiiiiii
Družinski pohod ŠZ Sloga
Kot smo v našem dnevniku že poročali, nameravajo pri Športnem združenju Sloga ustanoviti novo planinsko sekcijo. Zamisel je na tem delu Krasa naletela na veliko odobravanje. V pripravljalnem odboru te nove sekcije deluje lepo število domačinov — ljubiteljev narave in seveda našega Krasa. Že pred ustanovnim občnim zbor. i t: nove samostojne sekcije, ki bi moral biti v najkrajšem času, je bil v nedeljo že prvi družinski pohod.
Pohod je bil zamišljen seveda v glavnem kot propagandni faktor pred ustanovitvijo sekcije in je popolnoma uspel. Kljub zelo mrzlemu, a jasnemu vremenu se je namreč tega prvega družinskega pohoda udeležilo približno 65 članov:; Pohod ni bil ravno kratek, saj šb' morali u-•deleženci opraviti približno štir' ure hoda. Pot je i.amreč šla od Bazovice na vrh hriba Kokoš, nato mimo Gro-čane na Pesek, od tod v Drago, nad Botačem na Jezero in nato ponovno v Bazovico, kjer so se udeleženci pohoda tudi ustavili pred spomenikom bazovišk rn junakom.
Razveseljivo je bilo na tem nedeljskem izletu predvsem to, da je bilo med udeleženci tudi veliko mladine, kar pa pomeni, da planinska sekcija pri Slogi nikakor ne bo namenjena samo neaktivnim članom in prijateljem društva. Naj povemo še to, da je bil najmlajši udeleženec star 5 let. Vzdušje na pohodu je bilo enkratno: sproščeno in veselo, tako da res nihče ni imel problemov pri hoji, nihče ni zaostajal. Mirno lahko trdimo, da je torej ta prvi pohod povsem uspel ir. da si podobnih pobud žel’ ,:o še veliko.
Prihodnji pohod bo 20. januarja. Zaenkrat proga še ni znana, povsem jasno pa je, da bo speljana po Krasu. Planinska sekcija pri ŠZ Sloga ima namreč kot geslo «Po našem Krasu naši ljudje*.	INKA
.....m....i.,"im .....................................................................im.
??bojka
V PRVENSTVU DEKLIC
Sokolu slovenski derbi
^abrežinke so premagale Slogo, ki pa je v tem srečanju Mazala velik napredek in zvrhano mero požrtvovalnosti
S®ko1 - Sloga	3:2
li,	Kralj, L. Legiša, Chermel-
Sl Pangos, Gabrovec, čina ^A: Sos'č, V. in S. Vidali, Ben-
niai.’ Pufa
n jak M,ar’ M- 'n E. Grgič, Debe-Sokni '1C’ ČTulič, Križmančič. nju ' Je tudi v povratnem sreča-ni jincrnasal ekipo Sloge. Tokrat pa kot v „ .abrežinskam tako gladko ge Prvi tekmi, saj so igralke prav ?aza'e lep napredek in so se hasn-L0 .° upirale tehnične boljšim Tek mcam-
in in ,ma sama je bila dokaj - adna del sn ko c1b' 'no na dva dela. Prvi Ce .prav' gotovo osvojile sL '.ši-četrf^i so Vodile že 2:1 v setih, v ga t J? £elu 'gre pa s 14:3. Do tetini i na^Ka so igralke Sokola, kate-giša Je .Krat manjkala Grazia Le-°d tu a 1f.ra'e Poprečno in nezbrano: brirni Qa ie.Pa s° s čvrsto igro in dotoke -ScrVisi prevzele igro v svoje točk zbrale kar 13 zaporednih setu a osvojile set. Tudi v zadnjem tokratSo.. se alogašice znašle, toda Več i, Plrn ni uspelo, da bi zbrale Ob t 11 točk.
igralk oCU nioramo pohvaliti vse Požrhf bloge, ki so pokr ale veliko pri SMValnost in voljo do zmage, tok^Mu Pa Damjano Kralj, ki je 1 zaigrala v vlogi podajačice.
S A
Sl0Mr " 0ma B	3:1
St rv13' 15:13> 7:15, 15:8)
Čina * Sos'č. V. in S. Vidali, Ben-
tijak Mu°r' l1, in E- Grgie- Debe' • Milic, Gulič, Križmančič.
V drugem kolu povratnega dela tega prvenstva je Sloga osvojila svojo prvo prvenstveno zmago, tokrat na račun druge šesterke OMA, ki jo je v prvem —u prvenstva premagala s tesnim 3:2.
Najmlajše Slogine odbojkarice so pokazale v tem prvenstvi res viden napredek, saj igrajo iz tekme v tekmo bolje in bolj učinkovito.
Tudi na svoji zadnji tekmi so mlade slogašice zadovoljile. Prva dva seta sta bila stalno zelo izenačena in Sloga ju je osvojila predi zaradi svoje bolj umirjene igre. V nadaljevanju so slogašice svoje nasprotnice podcenjevale, kar jih je seveda stalo set, svoje napalm so pa znale odpraviti v zadnjem nizu, ki so ga z borbeno igro tudi zasluženo osvojile.
INKA
TENIS
Danes v Zagrebu Jugoslavija - Belgija
ZAGREB — V ekipnem teniškem dvoranskem prvenstvu bo Jugoslavija odigrala svojo prvo tekmo danes v Zagrebu proti Belgiji. «Pla-vi» nastopajo letos v slabši skupini skupaj z Belgijo, Poljsko in Romunijo.
V prvi tekmi te skupine je Romunija doma premagala Poljsko • 3:0.
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
H
So
«3
H
KOLEDAR AKCIJ ZTS V LETU 1979
Na deveti seji republiške konference Zveze tabornikov Slovenije, so med drugim obravnavali Vudi predlog koledarja važnejših akcij, ki so ga soglasno sprejeli. Vse akcije v letu 197!) so posvečene šestdeseti obletnici SKOJ (Savez ko-munisličke omladine Jugoslavije). JANUAR
—	Po stezah partizanske Jelovice (Dražgoši1)':'' g&ildnja slovenska zimsko-športna( - politična prireditev, v )tgterbkr se taborniki že vrsto let uspešno vključujejo. V okviru te manifestacije taborniki prirejajo republiško zimsko -orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice.
—	Zimovanja taborniških odredov. MAREC
—	Posveti z organizatorji področnih taborniških mnogobojev.
APRIL
—	Področni mnogoboji za tabornike, ki so tradicionalno preverjanje taborniškega znanja. Prvaki s posameznih področnih tekmovanj se udeležijo republiškega slovenskega mnogoboja.
MAJ
—	Pohod po poteh partizanske Ljubljane: vsakoletnega pohoda se udeležuje vse večje število taborniških enot. Pohod se zaključi s srečanjem slovenskih tabornikov.
—	Področni mnogoboji za medvedke in čebelice, ki so preverjanje taborniškega znanja najmlajših članov taborniške organizacije.
—	Posvetovanja s tabornimi vodstvi, ki so postala ustaljena o-blika vzgoje kadrov.
—	Taborniški zbor: Zvezna akcija, v katero so vključene vse taborniške enote v Sloveniji. Priredi te v je v počastitev Titovega rojstnega dne.
—	Slovenski taborniški partizanski mnogoboj: eno izmed najtežjih preizkušenj znanja v orientaciji in topografiji kot tudi telesne zmogljivosti.
JUNIJ
—	Republiški slovenski mnogoboj za vse kategorije članstva.
JULIJ
—	Jugoslovanski taborniško partizanski mnogoboj: na njem sodelujejo najboljše ekipe tabornikov in tabornic vseh republiških in pokrajinskih zvez.
—	Letna taborjenja taborniških e-not.
—	Tečaji Gozdne šole v Bohinju so ustaljena in dolgoletna oblika vzgoje kadrov v naravi v poletnih mesecih.
AVGUST
—	Letna taborjenja taborniških e-not.
—	Tečaji Gozdne šole v Bohinju.
SEPTEMBER
—	Prežihovo 7.9; akcija mariborskih tabornikov v počastitev spomina revolucionarja in pisatelja Prežihovega Voranca.
tiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
OBVESTILO
ŠD Polet
sklicuje za četrtek, 18. januarja 1979, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju svoj redni letni občni zbor v dvorani prosvetnega doma na Opčinah.
Dnevni red
1.	predsedniško poročilo
2.	tajniško poročilo
3.	blagajniško poročilo
4.	poročila odgovornih za sekcije
5.	razprava
6.	volitve novega odbora
7.	razno
OKTOBER
-- Orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev memorial: že vrsto let se tega tekmovanja v orientaciji, ki ga izmenično organizirajo Partizan Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije in Planinska zveza Slovenije, udeležujejo v največjem številu prav taborniške enote.
—	Lokostrelsko tekmovanje za Zlato puščico.
NOVEMBER
—	Konference (občni zbori). taborniških odredgv, in Zveze tabornikov. Qbčm',
DECEMBER
—	Konference taborniških odredov in V.veze tabornikov občin.
SMUČANJE
Mednarodna smučarska zveza (FIS) je potrdila, da bo tekmovanje za evropski pokal za ženske, ki je bilo 6. in 7. t.m. zaradi pomanjkanja snega odpovedano, 10. in 11. februarja na Kobli.
OBVESTILO
ŠD ADRIA
sklicuje za četrtek, 18. t.m., ob 20..
uri v društvenih prostorih v Lo-
njerju, Lonjerska cesta 269,
redni občni zbor Dnevni red
L otvoritev
2.	poročila
3.	razprava na poročila
4.	poročilo nadzornega odbora in razrešnica
5.	volitve novega odbora
6.	razno
Amatersko nogometno prvenstvo 2. lige skupine E in F v katerih i-grajo naše enajsterice, je v nedeljo, 7. januarja, prišlo do pol poti. Odigrali so namreč pare zadnjega kola zimskega dela prvenstva in tako so znana imena zimskih prvakov. Sicer pa morajo odigrati še nekaj zaostalih tekem. Kljub temu pa smo ob koncu prvega dela prvenstva naredili kratek statistični pregled s posebno pozornostjo na naše enajsterice.
SKUPINA E (GORIŠKA)
Tu igra le štandreška Juventina, ki je po prvem delu prvenstva končala na predzadnjem mestu. Naslov zimskega prvaka je osvojila dobra ekipa Romane, ki je v 15 nastopih skupno zbrala 23 točk (deset zmag, tri remije in dva poraza). V skupno 118 odigranih tekmah je padlo 239 golov. Torriana ima s 23 zadetki najprodornejši napad, sledita ji z golom manj (22) Romana in Sevegliano, medtem ko je Malisana z 10 zadetki na zadnjem mestu. Najboljšo obrambo imata enajsterici Romane in Mo-rara, ki sta prejeli vsaka po osem golov. Najslabšo obrambo pa ima ekipa Audax, ki je doslej prejela kar 29 golov. Audax je obenem na repu lestvice in je v tem prvenstvu slavil le eno samo zmago.
Pa poglejmo kako, se je odrezala Juventina.
JUVENTINA
Juventina je zaključila prvi del prvenstva na predzadnjem mestu lestvice s sedmimi točkami, štandrež-ci so doslej le enkrat zmagali, petkrat remizirali in devetkrat izgubili.
Na domačih tleh je Juventina i-grala sedemkrat. Premagala je le Aiello, igrala je neodločeno z naslednjimi ekipami: Torre, Audax in Torriani, izgubila pa je z Malisano, Skupno je torej Juventina na domačih tleh osvojila pet točk.
V osmih tekmah v gosteh pa je Juventina iztržila le dve točki, in sicer v tekmah s Pro Romansom in Terzom, ostale tel • e, to je proti Ita-li, Staranzanu, Romani, Moraru in Seveglianu pa je izgubila.
Naj omenimo še, da je Juventina v 13. kolu zamenjala trenerja Marsona s Spessotom.
Trenerja Juventine sta doslej poslala na igrišče 20 nogometašev, od katerih so bili 4 vedno prisotni (v oklepaju odigrane tekme):
Plesničar, Zin, Radikon in Gomi-šček (15), Tavčar in Medeot (14), Čevidek (13), Nanut (10), Lorenzdn, Tomažič in Devetak (9), Tomšič in E. Nanut (8), Marvin (5), Russo (3), M. Tabaj (2), Lepore, Panico in Fabjan (1).
Najboljši strelec v vrstah Juventine je trenutno Radikon s štirimi zadetki (dva je dosegel iz 11-metrov-ke),
SKUPINA F (TRŽAŠKA)
Naslov zimskega prvaka si je v tej skupini zagotovila ekipa Opicine, ki je v 15 nastopih zbrala 22 točk (devet zmag, štiri remije in dva poraza). V skupno 113 odigranih tekmah je padlo 238 golov. Najprodornejši napad z 29 zadetki ima Opici-na, sledi s tremi goli manj (26) Primorec, medtem ko je Gaja z osmimi zadetki na zadnjem mestu. Najboljšo obrambo ima Rosandra, ki je prejela le osem golov, najslabšo pa ekipa Giarizzole.
Pa poglejmo, kako so se odrezale naše ekipe.
BREG
Brežani so po 15 odigranih tekmah na 11. mestu lestvice s 13 točkami. Breg je na domačih tleh igral sedemkrat. «Plavi» so premagali le
Nogometna ekipa bazoviške Zarje letos uspešno nastopa na prvenstvu 2. amaterske kategorije
Giarizzole, neodločeno so igrali z Gajo, Primorjem, S. Marcom in Co-stalungo. Izgubili so, sicer s tesnim izidom, z Opicino in Sovrano. Skupno je torej Breg v Dolini osvojil šest točk.
V	gosteh so Brežani premagali le Aurisino, remizirali so proti GMT, ekipi Campanelle, Rosandri, Zaulam in Libertasu. Izgubili pa so s Primorcem in Zarjo. Skupno je torej Breg v gosteh osvojil sedem točk. Iz tega je razvidno, da so «plavi» dvakrat zmagali, devetkrat remizirali in štirikrat izgubili.
Za Breg je doslej stopilo na igrišče 20 nogometašev, od katerih sta bila le dva vedno prisotna.
Azzolin in Strnad (15), Dazzara in Klun (14), Sovič in Melon (13), Da-gri, Lovriha in Micor (12), Samec (11), Jež (10), Poropat, Cigui in Razem (7), Rodella (5), Ghersinich (4), Cadenaro in Battichecchia (2), Perosa in Zonta (1).
S štirimi zadetki je bil najboljši strelec v vrstah Brega Dazzara, sledi mu z dvema goloma Strnad, po en gol pa so dali: Jež, Samec, Azzolin in Lovriha. Brežani so doslej zastreljali dve 11-metrovki z Cade-narom in Strnadom.
Gajevci so v 14 odigranih tekmah zbrali le sedem točk.
GAJA
Doma so igrali osemkrat in remizirali proti Sovrani, Zaulam, Aurismi ekipi Campanelle in GMT. Izgubili pa so z Libertasom, Giarizzolami in Primorcem. Skupno je torej Gaja doma osvojila pet točk.
V	šestih gostovanjih pa so igrali neodločeno z Bregom in Primorjem. Poraz pa so doživeli proti S. Marcu, Zarji, Costalungi in Opicini. Podatki jasno govorijo, da Gaja doslej še ni osvojila zmage, saj so skupno gajev-ci sedemkrat remizirali, sedemkrat pa so poraženi zapustili igrišče.
Trener Gaje Kozina je doslej spravil na igrišče 17 nogometašev, od katerih sta bila le dva vedno prisotna.
Gabrielli in B; Grgič (14), Rismon-do, Olivieri in Čermelj (13), Olenik, Milkovič, Vrše in Bržan (12), Zuzich in Bolčich (10), Viviani (8), Zippo (7), Saule (6), I. Grgič (5), Giaco-vich in Kante (2).
Najboljša strelca Gaje sta Bolcich in Gabrielli, ki sta dala po tri gole (Gabrielli vse tri iz 11 metrovke), en gol pa je dosegel Saule.
PRIMOREC
Trebenci so končali prvi' del pr-
"""""n..........tiiiifii(iiiiiiiiiiiiiiiil|iiiiiii,|||||||||iiiiiiiiiiiiiii|||»|||,,|||||,||||||iaiiiai^iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiii(iliiir«4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiati,lll|,|lllt,lllllll,
Delovanje ZSŠDI
TKS SRS razpravljala o zamejskem športu
Četrtkova seja skupščine Telesno-kulturne skupnosti SR Slovenije je za nadaljnje možnosti razvoja zamejske telesnokulturne dejavnosti predstavljala nedvomno važno prelomnico. Ta visoki politični organ, ki ga sestavljajo predstavniki vseh 60 slovenskih občin, ki zbirajo združena sredstva, je prvič javno razpravljal o problematiki slovenskega zamejskega športa. Tako so bili vsi delegati obveščeni z našimi prizadevanji na telesnokulturnem področju, uspehi, pa tudi težavami. Izne-šene so bile tudi osnovne potrebe in želje, uresničitev katerih bi botrovala še izrazitejšemu razvoju športa in rekreacije pri nas. Ugotovili so tudi, du matična domovina od blizu sprem ,a in podpir zamejski šport, vsi p.: so soglaša!', da bo treba to sodelovanje kakovostno in količinsko še ovrednotiti, in to predvsem na obmejnem območju. Zasledili smo veliko sensibilnosti in razumevanja za zamejsko športno problematiko, sedaj pa je veliko odvisno tudi od nr.s, kako intenzivno in uspešno bomo sodelovali ter znali pravilno vrednotiti bratsk i pomoč iz matične domovi:'.;. Stiki med o-snovnimi celicami naj boe > p . d-vs 'i na obmejnem območju programirani, ne slučajni, čimtesnejši in vsakdanji, ker le tako bodo tudi u-činkoviti.
Program za razširitev športne dejavnosti v Benečiji
Na sedežu Beneškega planinskega društva v -udadu so se v petek predstavniki ZSŠDI sestali s tam-
kajšnjimi telesnokulturnimi delavci, ki jih je voi-. podpredsednik ZSŠDI za Beneško Slovenijo Jožko Kuko-vac. Na tej prvi seji, kateri bodo že v prihodnjih dneh sledile še druge, so globalno proučili trenutno sta1 nje in športno organiziranost v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini, Reziji in Terski dolini. T'gotovili so, da trenutno stanje sicer ni najboljše, obstajajo pa objektivi'i pogoji, da se s korenitim delom lahko- dosežejo določeni premiki. Izdelali so že osnutek splošnega programa posegov, ki ga bodo v bodoče s stiki s krajevnimi dejavniki i izpopolnili oziroma prilagodili. Poz nost naj bi posvetili v prvi vrsti mladini z uvajanjem otroške telovadbe, začetne stike pa naj bi stimulira’' predvsem z razvejano družabnostjo Navezati bo treba tudi tesne stike s krajevnimi družbenopolitičnimi dejavniki in pa s telesnokulturnimi delavci na Tolminskem. Dan je bil predlog o ustanovitvi teritorialnega odbora športnih delavcev iz Benečije, proučiti pa bo treb. tudi možnost, da bi imelo ZSŠDI sedež tudi v Čedadu.
5. Trnovski maraton
Enajstega februarja t. 1. e bo v Črnem vrhu nad Idrijo odvijal 5. Trnovski maraton, najmnožičnejša tekaška prireditev v Jugoslaviji. Organizator pričakuje rekordno število udeležencev (nad 3.000), ki s smučarskim tekom iščejo zdravo obliko psihofizične sprostitv > in rekreira-nja. Predvidene so tri kategorije oziroma razdalje: pionirji se bodo pomerili na 10 km dolgi progi, odrasli, tako moški kol ženske, pa bodo lahko izbirali med velikim (42 km) in malim maratonom (21 km). Organizator bo poskrbel za vso tehnično
in zdravstveno službo, tako da bo maraton potekal brez nevarnosti za zdravje slehernega poedinca. Prijave na Trnovski maraton sprejemajo do konca tega meseca uradi ZS ŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) oziroma v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 2644).
Prošnje za podporo
Konec tega meseca zapade rok za predložit prošenj za podporo na deželo. Za voj pojasnila in pomoč se lahko društva obrnejo na urade ZSŠDI.
Sestanek košarkarskih
trenerjev
V	ponedeljek se je na sedežu ZS ŠDI vršil sestanek košarkarskih trenerjev, ki so se dogovorili za bolj enotno in skupno sodelovanje. Pripravili bodo kartoteko s tehničnimi karakteristikami svojih varovancev, o izsledkih te raziskave in o vsej tekoči problematiki pa se bodo pogovarjali na periodičnih sestankih, ki bodo enkrat, dvakrat mesečno.
Namiznoteniška komisija
Četrtkove namiznoteniške komisije ZSŠDI so se udeležili predstavniki sekcij vseh štirih društev iz tržaške pokrajine, ki gojijo to panogo. Za referenta je bil potrjen Zvonko Si-moneta, izdelali pa so tudi okviren osnutek skupnega programa in pobud, ki ga bodo v najkrajšem času še dopolnili in ga nato predali v odobritev izvršnemu odboru
V	torek
odbojkarska komisija
V	torek, 16. t.m., bo ob 18. uri na sedežu ZSŠDI zasedala odbojkarska komisij , ki bo razpravljala o nekaterih tekočih zadevah.
-bs- i
venstva na sedmem mestu s 15 toč kami.	1
Na domačih tleh je Primorec igral osemkrat in v teh tekmah iztržil osem točk. Trebenci so premagali Breg in Giarizzole, remizirali proti S. Marcu, Libertasu, Costalungi in GMT, izgubili pa so z Rosandro in s Primorjem.
V	sedmih tekmah v gosteh pa so zbrali sedem točk. Premagali so Aurisino, Opicino in Gajo, remizirali proti Zarji, izgubili pa so s Sovrano, z Zaulami in z ekipo Campanelle. Skupno je torej Primorec petkrat zmagal, petkrat je igral neodločeno in petkrat je izgubil.
Za Primorec je doslej stopilo na i-grišče 18 nogometašev, od katerih je bil le eden vedno prisoten.
B. Kralj (15), Možina in E. Kralj
(14)	, M. Kralj I„ M. Kralj II. in Husu (13), Maglica in P. Kralj (12), M. Kralj, Štoka in Čuk (11), Skrem
(10)	, B. Križmančič, A. Milkovič (8), Pavatich (5), F. Milkovič (4), Sosič (2), Sgarbuz (1).
Najboljši strelec Primorca je M. Kralj I., ki je dosegel osem golov, sicer kar pet iz 11-metrovke, sledi mu B. Kralj s sedmimi zadetki, P. Kralj je bil petkrat uspešen, A Milkovič pa dvakrat. Po en gol so dali še Križmančič, Možina, E. Kralj, Husu in M. Kralj H., ki je zastreljal tudi eno 11-metrovko.
PRIMORJE
V	14 odigranih tekmah je Primorje: zbralo 12'točk in tako je na 12. mestu lestvice s tremi zmagami, šestimi remiji in petimi porazi.
Na domačih tleh v sedmih odigranih tekmah Primorje še ni zmagalo, štirikrat je remiziralo (Costalunga, S. Marco, Gaja, Giarizzole), trikrat pa so Prosečari izgubili (Sovrana, Zarja in Opicina). Doma je torej Primorje zbralo le štiri točke.
V	sedmih tekmah v gosteh je Primorje trikrat zmagalo (Campanelle, Rosandra in Primorec), dvakrat remiziralo (Zaule in Breg), dvakrat (Aurisina in Libertas) pa so Prose-čani poraženi zapustili igrišče.
Lestvico najboljših strelcev Primorja vodi Rustja s štirimi zadetki. sledita mu Olivo in Tomizza, ki sta bila trikrat uspešna, Marassi, je dosegel dva gola, en gol in še tega iz 11-metrovke je dosegel Car-melli. Omeniti bi veljalo še, da je Primorje doslej zastreljalo kar tri enajstmetrovke, dve z Olivom in eno z Angelerijem.
Trener Mandanicci je doslej poslal na igrišče kar 23 nogometašev, od katerih so trije bili vedno prisotni.
Angeleri, Tomizza in Rustja (14). G. Husu (13), Marassi, Sugan A. in Barnaba (12), Babuder in W. Husu
(11)	, Olivo (8), F. Sugan in Šuligoj (7), Radessich (6), Peri in Milič (5), Kapun (4), Blažina in Carmelli (3), Lanza (2), Bezin, Čok, Albi in Brizzi (1).
ZARJA
Zarjani so ob polovici prvenstva na odličnem drugem mestu z 20 toč kami (sedem zmag, šest remijev in dva poraza).
Na domačih tleh je Zarja v sedmih tekmah osvojila kar 11 točk. Ba-zovci so namreč izgubili le z Aurisino, remizirali pa so s Primorcem, premagali pa so Giarizzole, GMT, Gajo, S. Marco in Breg.
V	gosteh pa je Zarja osvojila v osmih tekmah devet točk. Zarjani so premagali Primorje in Sovrano, grali so neodločeno z Rosandro, Campanellami, Libertasom, Costa-lungo in Zaulami, izgubili so namreč Ie z vodečo Opicino.
Trener Pertič je doslej postavil na igrišče 17 nogometašev, od katerih so bili kar štirje vedno prisotni.
Puzzer, I. Grgič, Cecchi in Bidussi
(15)	, Frandolič in Sulcich (14), Sa-mese, Mikuš in Tieri (13), Franko, Metlika in D. Grgič (8), Terčon in Lupidi (7), V. Križmančič (5), R. Marc (2), Fonda (1).
Najboljši strelec v vrstah Zarje je Frandolič, ki je dosegel šest golov, sledijo mu s tremi zadetki Lupidi, I. Grgič in D. Grgič, dva gola je dosegel Bidussi, po en gol pa sta dosegla Metlika in celo vratar Puzzer, ki je bil uspešen iz 11-metrovke. K tem zadetkom moramo dodati, da ima Zarja v svojo korist kar tri avtogole, ki so jih zakrivili Cannone in Cozman (Libertas).
Iz teh podatkov je jasno, da našim ekipam (razen Zarje) v zimskem delu prvenstva morda ni šlo najbolje Prav zaradi tega upamo, da se bodo naše ekipe v povratnem delu bolje odrezale in da bodo zato podatki ob koncu prvenstva le zadovoljivi.
BRUNO RUPEL
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 14. januarja 197»
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.15	v Trstu, Ul. Montecengio CUS Trst - Bor
MLADINCI
11.30	na Kontovelu Jadran - Hurlingham
13.00	v Trstu, Ul. della Vali« Stella Azzurra - Bor
KADETI
15.00	v Trstu, Ul. della Valle Alabarda - Bor
l	* ♦ ♦
17.00	v Trstu,. Športna palača Intcr 1904 A - Breg
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu
Kontovel - Servolana * * *
15.30	v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Polet
ODBOJKA
2. MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Cervignanu
Pro Cervignano - Dom Gorica DEKLICE
10.30	rtk Proseku Kontovel - Sokol
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Štandrežu
Juventina - Pro Romans * + *
14.30	v Trstu, Sv. Sergij
Costalunga - Primorje * * *
14.30	v Bazovici
Zarja - Rosandra * * *
14.30	v Ribiškem naselju
S. Marco - Primorec * * *
14.30	v Dolini
Breg - Grandi Motor!
* * #
14.30	v Trstu, Vrdelska cesta Sovrana - Gaja
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Zagraju
Sagrado - Mladost * * ♦
14.30	v Sovodnjah
Sovodnje - Villanova ■ * * *
14.30	v Križu
Kras - Edera
* * *
8.30	v Trstu, Ul. Flavfa Inter SS - Vestia
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Sovodnjah Sovodnje - Juventina
ZAČETNIKI
13.45	v Trstu, Campanelle Esp. S. Giovanni B - Primorie
« » *
9.30	v Trstu,Vrdelska cesta
Soncini A - Breg
NAJMLAJŠI
10.45	v Križu Vesna - Blue Star
* * #
12:15 v Trstu, Sv. Sergij
Giarizzole - Kras * » *
10.30	v Trebčah
Primorec - Libertas
* • »
12.15	v Trstu, Ul.Flavia
Ponziana - Breg » « «
8.45	na Proseku Primorje - Triestina
KOLESARSTVO
DRŽAVNO PRVENSTVO
13.15	v Soccolongu (Padova)
Nastopa tudi Adria
SMUČANJE
VN I.EGOVIN1 ŠPORT •Trofeja Ciao Cream» (pionirji)
9.00	v Forni di Sopra Nastopa tud SK Devin * * *
Trofeja Torvis (Cicibani in miške)
9.00	v Forni di Sopra Nastopa tudi SK Devir
JUTRI
PONEDEUEK. 15. januarja 1979
minibasket
•ZINI & ROSENVVASSER*
16.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor - CAMB A
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS - 61000 Ljubljana,
Oglasi
400 lir za
Poštni tekoči račun za Itallio
Stran 10
14. januarja 1979
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mffl 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalju mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda, Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijska kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske feVjl zveze časopisnih IKI JDo založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
H
ZTT
Trst
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
POLOŽAJ V VELIKI BRITANIJI SE SLABŠA
SMUČANJE
V CRANS MONTANI ZA SP
SMUČARSKI SKOKI
DANES MOŠKI SMUK
Tekmovanje v slalomu pa bo na sporedu jutri
CRANS MONTANA — Včerajšnjega smuka v Crans Montani, veljavnega za svetovni pokal, niso mogli izpeljati, kot je bilo predvideno. Prireditelji so sicer upali, da bo šlo vse po načrtu, slabo vreme in močan veter pa sta onemogočila start tekmovalcev. Vidljivost je bila namreč zelo slaba, pa tudi veter je lahko na progi za smuk tekmovalcem, ki drve v dolino s hitrostjo več kot sto km na uro, izredno nevaren.
Tekmovanje so zato prenesli na danes in če bodo vremenske razmere ugodne bo prvi start na sporedu ob 11.55.
Tekmovanje bo ob 11.50 neposredno prenašala (na drugem sporedu) italijanska TV (posnetek bodo prikazali ob 15.15), istočasno pa se bo v prenos vključila tudi ljubljanska televizija.
Slalom, ki bi moral biti na sporedu danes, so seveda prenesli za en dan in bo tako jutri.
LES MENUIRES - Španec Fernandez-Ochoa si je zagotovil veleslalom za evropski pokal v Franciji. Lestvica je bila taka:
sters* v New Yorku sta se uvrstila Arthur Ashe, ki je premagal svojega rojaka Gottfrieda s 7:5, 3:6 in 6:3 ter McEnroe, ki je v polfinalu premagal Dibbsa s 6:1 in 6:4.
Zmagovalec finalnega srečanja bo prejel denarno nagrado v višini 83 milijonov lir.
ODBOJKA
3:0
1.	Fernandez-Ochoa (Šp.)	2’34”51
2.	Monod (Kan.)	2’34”90
3.	Giorgi (It.)	2’34”97
4.	Tauchner (Av.)	2’35’T2
5. Spiess (Av.)		2'35”18
	Lamotte (Fr.)	1
7.	Gubser (Švi.)	2’35”29
8.	Berera (It.)	2'35"38
9.	Pratte (Kan.)	2’35”58
10.	Wilson (ZDA)	2’35’77
	LESTVICA ZA EP	
1.	Hames (Nor.)	45
2.	Brunner (Av.)	39
3.	VValhoen (Nor.)	34
4.	Fernandez-Ochoa (Šp.) Ortner (Av.) Šorli (Nor.)	25
7.	MandeUi (It.)	24
8	Giorgi (It.) Monod (Kan.)	21
10.	Trojer (It.) Jakobsson (šve.)	20
Včerajšnji nastopi naših odbojkarskih šesterk so v raznih prvenstvih prinesli take izide:
ŽENSKA B LIGA
Treviso - Sokol (4, 13, 11)
Bor - Cenate Sotto (5, 13, 4)
ŽENSKA C LIGA Sloga - Mogliano Veneto (-11, 3, 4, 14)
MOŠKA C LIGA Kras - 01ympia (-9, 10, 8, 9)
Bor - Scatolificio (12, -13, 2, 9)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Spilimbergo - Breg (-3, -9, -7)
3:1
0:3
V BELJAKU
Groyer prvi Norčič sedmi
BELJAK — Jugoslovanski smučarski skakalci so se na drugem tekmovanju »Turneje treh dežel* v Beljaku odrezaL dokaj slabo. Nor-č:': je bil namreč šele sedmi, Mlakar pa deveti.
Najbolje so se odrezali domačini, saj so prva tri mesta pripadla Avstriji. Zmagal je Groyer. 2. je bil Tuchscherer, 3. pa Wallner.
Na skupni lestvici vodi Tuchscherer. Danes bo na Pekrski gorci pri Mariboru zadnje tekmovanje te turneje.
Večdnevna stavka v cestnih prevozih hude prizadela britanska gospodarstvo
SINOČI l ZAKLJUČNO PRIREDITVIJO
Vsaj pol milijona delavcev v dopolnilni blagajni, primanjkuje živil, pomorski promet pa je zamrl
HOKEJ NA LEDU
V 1. jugoslovanski hokejski ligi so včeraj odigrali te tekme:
Celje - Kranjska gora	8:4
Jesenice - Crvena zvezda	26:0
Olimpija - Medveščak 4:2 V sredo bodo odigrali v Ljubljani odločilno tekmo za naslov državnega prvaka med Olimpijo in Jesenicami. Ljubljančanom zadostuje že neodločen izid ,za osvojitev prvera mesta.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jadran - Grandi Motori 102:84

SMUČARSKI TEK
SVETOVNI POKAL
SAINT GREE — Italijanka Qua rio si je zagotovila na mednarodnem ženskem veleslalomu pri Cu-neu lep uspeh. Med 100 tekmovalkami je namreč zmagala.
LESTVICA:
Quario (It.)	2’23”72
Zini (It.)	2'24”03
Gatta (It.)	2’25"14
Fernandez - Ochoa (Šp.) 2'26”98
1.
2
3
4.
5.
6.
7.
8.
Gamper (It.) Steiner (Av.) Freistetter (Av.) Nicolussi (It.)
9. Rodriguez (Šp.) ln NI’Hac (ZRNI
2'28”05
2’29"54
2’32”44
2’33"12
233"30
2'34"44
TENIS
Odlični Norvežani
V teku na 15 km so osvojili prva tri mesta
REIT IM WINKL - Norvežan Oddvar Braa je osvojil moški tek na 15 km, veljaven za svetovni pokal. Norvežani so se sploh odlično odrezali na tem tekmovanju, saj so zasedli kar vsa prva tri mesta.
Zadovoljiv uspeh je dosegel tudi I-talijan Capitanio, ki je bil v ostri konkurenci sedmi.
LESTVICA JE TAKA:
1.	Braa (Nor.)
2.	Gullen (Nor.)
3.	Eiriksen (Nor.)
4.	Ročev (SZ)
5.	Torvi (Fin.)
6.	Baaken (Nor.)
7.	Capitanio Jt.)
8.	Luszczek (Pol.)
9.	Ambuehl (Švi.) 10. Kodvisto (Fin.)
47’31"02
47’48”43
47’57”54
48’18”85
48'22'26
49’00’Tl
49'25”85
49’35"88
49’36"41
49'37”61
KOŠARKA
V 10. kolu prve jugoslovanske moške košarkarske lige so dosegli sinoči te izide:
Beko - Zadar	113:83
Jugoplastika - Bosna	89:81
Cibona - Iskra Olimpija 116:96 Borac - Radnički	110:99
Tekmi Kvamer - Partizan in Cr vena zvezda - Metalac bosta na spomU* > dtmos.
MINIBASKET
LESTVICA ZA SP
«Masters» v New Yorku
V finale moških posameznikov na mednarodnem teniškem turnirju «Ma-
1.	Ove Aunli (Nor.)
2.	Larserik Eriksen (Nor.)
3.	Maurilio De Zolt (It.)
4.	Oddvar Braa (Nor.)
5.	S ven - Ake Lunbaeck (Šve.)
6.	Josef Luszcek (Pol.)
HlIllllllllMIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllMIIIIimiVlllIMlilllMIIIIIIIIIHMIIIIIIOlHHIIIIHIIIIIIHIlmKlMMIIIIIIM
BOKS
V PETEK ZVEČER
Incidenti v Palalidu
Zakrivili so jih razočarani gledalci
MILAN — Petkova boksarska prireditve v Milanu se je končala s pravim škandalom. Naj takoj povemo, da je bilo prizorišče prireditve, milanska športna palača Palalido, bolj podobna stadionu, saj so gle-gometnim igriščem. Na ring so le-gometnih igriščem. Na ring so leteli vsakovrstni predmeti, od steklenic, pomaranč, kovancev pa celo do snežnih kep, tako da so morali organizatorji prireditev prekiniti.
Do tega je prišlo, ker so bili gledalci nad pričakovanim, sicer skromnim »mateh cloujem* med Italijanom Salveminijem in Američanom Boyn-tonom dobesedno (in tudi upravičeno) razočarani. Dvoboj je trajal le tii minute, tj. prvi krog, v katerih pa sta se boksarja samo »božala*; ob koncu prvega kroga je Američan pričel majati z glavo ter se zvijati zaradi trebušnih bolečin, nakar se je zgrudil na tla. Takoj so mu priskočili na pomoč, tedaj pa so se začeli izgredi gledalcev. V prvem trenutku ni verjetno skoraj nihče dojel, kaj se dogaja, nato pa so ugotovili, da je Boynton dobil močan napad gastritisa ter so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Gledalci, seveda s takim zaključkom niso bili zadovoljni in so hoteli napasti boksarja ter sodnika. Policijski agenti so komaj zadržali razburjene gledalce, zadnji dvoboj večera med Brazilcema Ferreiro in Da Silvo pa so morali prekiniti, ker so na ring padali vsakovrstni predmeti, poleg tega je v športni palači vladal popoln nered.
Najbolj razočaran nad neuspehom boksarske prireditve je bil organizator Branchini, čeprav je del krivde verjetno tudi njegov. Boynton je namreč že v prejšnjem dvoboju, ki ga je imel v Italiji proti Rockyju Mattioliju, zapustil ring, čeprav je v tretjem krogu s silovitim udarcem razbil čeljust nasprotniku in očitno imel dokajšnjo prednost pred Mat-tiolijem.
Po zadnjih vesteh so Američanu v bolnišnici ugotovili močan napad gastritisa, pri tem pa pride spet na dan vprašanje zdravniških pregle-
dov za boksarje. Vsi vemo, da je boks oster šport, ki včasih terja tudi smrtne žrtve. Ni daleč za nami primer italijanskega boksarja Jaco-puccija, ko smo se vsi zgražali nad boksarskim svetom, ga napadali in kritizirali. Sedaj, ko je preteklo skoraj pol leta po Jacopuccijevi smrti, kaže, da se je vse vrnilo na staro, saj preveliki finančni in drugi interesi, verjetno ne dopuščajo sprememb.
Vprašanje je pri tem samo eno:, do kdaj se bo vse to nadaljevalo?
BOKS
Parlov le peti
CIUDAD MEXICO - Na lestvici WBC za januar v boksarski poltežki kategoriji je prvi svetovni prvak Marvin Johnson, ki je decemt -a odvzel naslov Jugoslovanu Mateju Par-lovu. Drugi na lestvici je John Con-teh, za njim pa Alvaro Lopez (ZDA) in Ed Gregrory (ZDA), na 5. mestu pa je tokrat obtičal Mate Parlov.
MADRID — Španec Roberto Ca-
kategoriji bo naskakoval svetovno lovoriko v tej kategoriji 12. marca v Monte Carlu ali v New Yorku.
Pred tem pa bo moral Castanton braniti evropski naslov 3. februarja v Pnrizii z izzivalcem Jacobom
nogomet
TRENTO — Desno krilo italijanske nogometne reprezentance na SP v Mehiki, ko so »azzurri* za »cario-cami* zasedli drugo mesto, 37-letni Angelo Domenghini, je prestopil v vrste Trenta, ki nastopa v prvenstvu C -1 lige in je trenutno na predzadnjem mestu lestvice.
Domenghini je v svoji dolgi in slavni karieri odigral v A ligi 330 srečanj in dal 92 zadetkov, v reprezentančnem dresu pa 33 srečanj in dal sedem zadetkov. Nastopal je z naslednjimi klubi: Atalanto, Inter-jem, Cagliarijem, Romo, Verono, Foggio in Olbio.
v PRIJATELJUJ TEKMI
Zmaga Brežanov
Kontovel — Breg	12:33
KONTOVEL: Peter Sterni 6 (4:2) Ivan Pertot, Andrej Pertot / 2, Erih Cengerla 2, Tomaž Ban, Marko Rupel, Sandro Compare, Dejan Vergi-nella 1, Edi Rupel, Andrej Compare. Saško Lukša 1.
BREG: Kozlovič 2, Bandi I. 2, Koc jan S. 11 (4:1), Slavec E. 2, Piras A., Prašelj G. 16, Marega M., Zobec M.
V sredo sta se v prijateljski tekmi spoprijeli ekipi minibasketa Konto-vela in Brega. Tokrat so se Brežani spoprijeli z neizkušenimi nasprotniki in zato so imeli lahko nalogo. Samo v začetku je bila tekma izenačena, nato so Brežani povedli in obdržali vodstvo do konca tekme.
Nojboljša med Brežani sta bila Prašelj in Kocjan, med Kontovelci pa Sterni in Compare A. H. L.
KOLESARSTVO
Pred dnevi so pri lonjerski Adrii dobili obvestilo, da je bila dirka a-materjev za 3. trofejo ZSŠDI uvrščena v mednarodni kolesarski koledar, ki je bil sestavljen novembra v Ženevi. Dirka bo na sporedu 11. marca, udeležiti pa bi se je morali nekateri izmed najboljših italijanskih klubov, jugoslovanski kolesarji, ki imajo dirko uvrščeno v svoj koledar, ter Švicarji, Nemci in Če-hoslovaki, ki bi morali biti v tistem obdobju na pripravah v Istri.
R. Pečar
OBVESTILO Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor
ŠZ Bor obvešča, da se Je na stadionu «1. .naj» v Trstu začela rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 2«. ure do 21.30.
Vsi interesenti se lahko vpišejo kar neposredno med uro rekreacije.
LONDON — Velika Britanija je klecnila ped udarcem večdnevne stavke v cestnih prevozih. Posledice v gospodarstvu so hude: tovarne že prekinjajo proizvodnjo, vsaj 500 tisoč delavcev je v dopolnilni blagajni, pristanišča so paralizirana, v trgovinah so pošle skoraj vse zaloge, živinoreja je v težavah zaradi pomanjkanja krmil, vrednost funta pada, v Ulstru je zmanjkalo bencina. Položaj se bo v prihodnjih dneh lahko še poslabšal, saj bo v torek in četrtek vsedržavna stavka železničarjev.
Prihodnji teden bosta prekinila proizvodnjo največja britanska industrijska obrata, »British Leyland» in «Dunlop», ki imata skupaj skora. 110 tisoč delavcev. Skoraj vse tovarne so že omejilo proizvodnjo, pred vsem tekstilna in prehrambena in dustrija.
Zaradi stavke lastnikov in voznikov tovornjakov čaka v pristaniščih 100 britanskih ladij, v podobnem položaju so tudi tuje ladje, marsikatera pa je zaplula v pristanišča na celini. Izkrcavanje blaga je namreč v celoti zamrlo, saj so skladišča na trpana.
Prebivalstvo je že zajela panika, saj se boji, da bodo zmanjkali najnujnejši prehrambeni proizvodi. Naval na trgovine in kopičenje »domačih rezerv* bi lahko težko stanje še poslabšalo. Kritično je stanje v živinoreji, saj tovornjaki ne dobavljajo kmetom krmil, kljub temu, da so sindikalne organizacije sklenile kriti najnujnejše potrebe.
V dogovoru z vlado so namreč sindikalni predstavniki privolili v obnovo dobav prehrambenih izdelkov zdravil, krmil in goriv za javne zgradbe (bolnišnice in šole). Dogovor pa je skoraj neuresničljiv, sa. številni stavkajoči niso včlanjeni v noben vsedržavni sindikat, njihove cestne zapore pa preprečujejo dostavo dogovorjenega blaga, (voc)
Izraelska vojska preprečila napad Palestincev
TEL AVIV — Izraelski varnostni organi so včeraj zjutraj ubili tri palestinske gverilce, ki so vdrli v dom onemoglih v vasi Malot ob izraelsko - libanonski meji. Palestinci so skušah zajeti talce, ki bi jih zamenjali za arabske politične zapornike v izraelskih ječah. V spopadu se je le en gost doma onemoglih smrtno ponesrečil.
Ugrabitelji tunizijskega letala so se predali
TRIPOLI — štirje ugrabitelji «bo einga 727» družbe Tunis Aira, trije Libijci in Tunizijec, so včeraj po dolgem pogajanju z libijskimi funk cionarji najprej izpustili nekaj od 75 potnikov in nato še preostale,

Razvoj
prijateljstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
S&Č A -m
Emil Nanut,
kapetan štandreške Juventine
vlogo Jugoslavije poudaril, da zelo ceni njeno vlogo uresničevanje pristno neuvrščene politike, kar je velik prispevek k odstranjevanju napetosti in konkliktov v svetu. »Stališča Jugoslavije so pravilna*, je poudaril Forlanl, »in zato zaslužijo vso našo simpatijo in solidarnost*.
Forlani se je nato dotaknil vprašanja dvostranskih odnosov. V tem okviru je omenil napore, da bi prihodnji sporazum med Jugoslavijo in EGS razširil možnosti sodelovanja, da bi se »naše in jugoslovansko gospodarstvo razvijala vzporedno*. Zato, da Jugoslavija uredi nekatera svoja vprašanja, bi morala EGS omogočiti krepkejši o uvoz jugoslovanskih izdelkov, o-mogočiti jim tarifne in carinske ugodnosti. Forlani je izrazil upanje, da bo izvršna komisija EGS osvojila italijansko podporo interesom SFRJ in ustvarila pogoje za zaključek sporazuma.
Na koncu je Forlani pozitivno ocenil napore Jugoslavije, da bi okrepila prijateljstvo z ostalimi sosednimi državami.
Pred odhodom se je Forlani za kratek čas srečal s puljskim podžupanom, predstavnikom krajevne skupnosti Italijanov prof. Luigijem Ferrijem. Ta ga je seznanil z vlogo, ki jo opravlja italijanska narodnost v Jugoslaviji in željo, da bi »osimskih duh* prijateljstva in sodelovanja vplival tudi na razvoj italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji.
Minister Forlani je s tem v zvezi dejal prof. Ferriju, da se je o položaju narodnih manjšin pogovarjal tako z Vrhovcem, kakor tudi s predsednikom Titom. »Ko obstaja dobra volja*, je zaključil, »ga ni problema, ki bi ga ne mogli rešiti*.
S tem srečanjem se je torej zaključil obisk v Jugoslaviji. For-laai je že povabil zveznega tajnika Vrhovca, naj pride na obisk v Italijo, kar je jugoslovanski zunanji minister rade volje sprejel.
med katerimi je bilo 24 zahodno-nemških državljanov. Spočetka so ugrabitelji zagrozili z umorom vseh članov posad,r-\ če tunizijska vlada ne bi osvobodila na 10 let prisilnega dela obsojenega sindikalnega voditelja Habiba Asurja in bivšega zunanjega ministra Muhammada Masmudija. Ker je bilo malo verjetno, da bi tunizijska vlada pristala na njihove zahteve, so libijske oblasti dale ugrabiteljem ultimat, da izpustijo talce ah nemudoma odletijo drugam. Ugrabitelji so izpustili nekaj žensk in odleteli, a so se kmalu ponovno vrnili v Tripolis, kjer so najprej izpustili vse potnike in se nato predali.
Brežnjcv v Bolgariji
SOFIJA — Leonid Brežnjev je dospel včeraj, s posebnim vlakom, v Sofijo, «na kratek prijateljski obisk*. Na poti v Bolgarijo se je sovjetski premier ustavil tudi na Romunskem, Ljer se pa ni srečal, kot so nekateri predvidevali, z Nicolaejem Ceausescom, ki je v
zadnjih mesecih zavzel stališča, predvsem o varšavskem paktu, ki se razlikujejo od sovjetskih.
10.000 južnih Tirolcev uradno... dvojezičnih
BOČEN — V zadnjih dveh letih je nad deset tisoč Južnih Tirolcev o-pravilo izpit o dvojezičnosti, saj je v bocenski pokrajini obvladanje dveh jezikov edini pogoj za sprejem v kakršno koli javno službo. Izpit je stopil v veljavo decembra leta 1976 z dekretom št. 752, ki vsebuje norme o izvajanju vseh tistih točk statuta o avtonomiji Južne Tirolske, ki izrecno govorijo o dvojezičnosti.
Podatki o končnih rezultatih izpita pa so vsekakor zanimivi, saj predstavljajo Ladinci najvišji odstotek kandidatov, ki so izpit izdelali in sicer kar 70,31 odst. Sledijo jim nemški kandidati, zadnji pa so Italijani, kar še enkrat potrjuje težave, s katerimi se morajo predstavniki večine spoprijeti pri učenju tujega jezika.
Sanremski festival nesrečno? privozil do zadnje postaje j
Prvo mesto je osvojil popevkar Vergnaghi s sklad- |
bo «Amare» - Dokaj nizka raven celotne prireditve
SAN REMO — V prejšnjih časih je veliko zaljubljenih mladeničev pelo podoknice mladenkam, za katere se jim je vnelo srce. Ob luninem siju so se z mandolino v roki vodali pod (balkon hrepenenja*
zelo nizki ravni. Nizko je padel tudi napovedovalec Mike Bongiaf-no, ki ni pustil do besede svoji sc Delavki Anni Marii Rizzoli. Rizzoli■ jeva je bila nekakšen okras, scenska domislica in nič drugega. P
in tam s tresočim se glascrn od- j sreča, da so prireditelji festivalni?
peli nežno serenado, nakar je presunjena deklica vrgla svojemu (vitezu* rosno režo in mu s tem izkazala svojo naklonjenost. Nemara Pa so ti romantični pevci s svojim petjem tudi zbudili soseščino, ki jih je svodila s psovkami in za njimi metala raznovrstne predmete. No, tega sicer včeraj v San Remu. na 20. festivalu popevke nismo doživeli, vendarle menimo, da je marsikaterega poslušalca zgrabila sve ta jeza, da bi najraje zalučal v televizijski ekran kak gnil sadež, saj tega občinstvo v dvorani, kjer se je popevkarska prireditev odvijala, itak, zaradi «rešpekta», si ni upalo narediti.
Sanremski festival leto za letom propada in temu smo bili priča tudi sinoči, saj je bila raven nastopajočih. razen častnih izjem, na
uiiiiiiiiiiiMiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiia
VESTI S KOPRSKEGA
Uveljavljanje delegatskega sistema v organizacijah italijanske skupnosti
Več pozornosti problemom kadrovske politike in uvajanju celodnevne šole
V	začetku prihodnjega tedna se bo sestala v Kopru skupščina samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske skupnosti. Na seji bodo pregledali delo štiriletnega mandatnega razdobja in se pomenili o novih nalogah. Že zdaj lahko ugotovimo, da je samoupravna interesna skupnost opravila ogromno delo ori uveljavljanju delegatskega sistema. Prek svojih delegatov je priporno gla, da so se družbenopolitične organizacije na aktivnejši in konkretnejši način in z večjo odgovornostjo vključile v reševanje problemov posebnega pomena za italijansko skupnost.
V	prvem mandatnem razdobju so posvetili posebno pozornost problemom šolstva in predšolskega varstva. Konkretni rezultat tega napora je bila ustanovitev vrtca z italijanskim učnim jezikom v Semedeli, te dni pa so začeli načrtovati tudi oddelek otroškega vrtca v novi vzgojno-varstveni ustanovi v Bertokih.
Samoupravna interesna skupnost se je vsa leta intenzivno zavzemala za popolno izvajanje dvojezičnosti v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela v ob-ini. Pri tem gre za eno izmed osnovnih načel ustave republike Slovenije, da sta enakopravnost in izvajanje pravic narodnosti in njenih pripadnikov zagotovljena vsem delavcem ne glede na njihovo narodnostno pripadnost. Vsi namreč sodelujejo v proizvodnem procesu in v celotni strukturi samoupravne politike naše družbe. V teh osnovnih celicah samouprave je potrebno torej reševati vse narodnostne probleme.
V	prvih štirih letih je skupščina samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti sodelovala tudi kot tako imenovani četrti zbor v delu občinske skupščine. Obravnavali so probleme s področja topo-nomastike, izvajanja dvojezičnosti in dejavnosti šolskih in predšolskih ustanov z italijanskim učnim jezikom. Takega načina dela se bo treba v prihodnje še pogosteje posluževati, čeprav je jasno, da zahteva ta problematika najširšo prisotnost v družbenopolitičnem življenju občine in je del dinamičnega razvoja celotnih družbenih odnosov.
Glede nadaljnjih nalog bo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti problemom kadrovske politike italijanske narodnostne skupnosti in uvajanju celodnevne šole. Med pomembnimi nalogami bo tudi ures ničenje znanstvene raziskave, ki naj temeljito prikaže položaj narodnostne skupnosti, njeno družbeno in gos-
podarsko stanje, njene bistvene probleme in zastavi njihovo reševanje.
Dogovor o kooperaciji Tomosa s Kitajsko
Interno glasilo tovarne Tomos v Kopru objavlja nekaj podrobnosti o pravkar končanih pogovorih z gospodarsko delegacijo LR Kitajske.
Delegacija je prišla iz pokrajine čungking, ki šteje 120 milijonov prebivalcev. V mestu Sečuan je strojna tovarna s šest tisoč zaposlenimi in prav tu vidijo gostje možnost razširitve programov s proizvodi tovarne Tomos. Kitajci so pokazali veliko zanimanje za nekatere modele mopedov, ki naj bi jih v končni fazi tudi sami osvojili. Za proizvodnjo motornih koles naj bi preusmerili in usposobili okrog 3 tisoč delavcev, kar zgovorno priča, da načrtujejo proizvodnjo v večjih količinah.
Med pogovori v Kopru je prišlo do načelnega dogovora o dolgoročni kooperaciji in o skupnem vlaga-
nju v obojestranskem interesu. V prvi polovici letošnjega leta naj bi podpisali pogodbo, v začetku junija pa bi Tomos poslal na Kitajsko prvih 1500 mopedov v CKD stanju. Leta 1982 naj bi Kitajci proizvedli 100 tisoč mopedov, leta 1985 pa že 200 tisoč. Po dogovoru naj bi Tomos prevzel obveznost proizvodnje motorjev za izdelke, ki bodo določeni v pogiJdbi.
O protivrednosti je za zdaj še preuranjeno govoriti, ker bo to precizirala pogodba. Dejstvo pa je, da je LR Kitajska bogata s surovinami, ki jih že predeluje v reprodukcijski material, tamkajšnji strokovnjaki pa so znani tudi kot dobri izdelovalci kvalitetnih orodij. Govorili so tudi o medsebojni izmenjavi polizdelkov, o skupnem nastopanju na tujih tržiščih, o strokovnem sodelovanju ter o možnostih plasmaja nekaterih drugih proizvodov tovarne na kitajsko tržišče.
Naj ob koncu poudarimo, da je Tomos ena izmed prvih jugoslovanskih delovnih organizacij, ki začenja sodelovati s kitajsko industrijo.
(lo)
povabili v San Remo «častne ste*, sama zveneča imena italijan-ik ske in tudi mednarodne lahke glas-n« be, ki so raven celotne prireditvam le nekoliko dvignili.
O tekstih posameznih popevk nfltc tem mestu ne bi govorili, saj si j* Ki o njih vsakdo, ki je festivalu s!*">ii dil, ustvaril svoje mnenje. O p0"ie pevkarjih. ki so se sinoči zvrsteh na prireditvenem odru bi rekli le,\> da so hoteli ustvariti nekakšno kat' sl neraleskno ozračje, saj so se ob-in č<nstvu predstavili od glave do nof)\ 1 ošemljeni, da je kaj. škoda le. d*«! je žirija v prejšnjih večerih izlo-irr čila (pesem* (saj naslov tako >4 d; tako ni važen) in (simpatičnega* jlj popevkarja, /ci je za seboj pripe-,d Ijal na oder kopico lepih punc, G so radodarno razkazovala svoja bf & dra. Če ne drugega, je bila to vsaj n paša za oči.	ti
Ob koncu naj še omenimo, da j1 k žirija, ki je bila razkropljena U° n desetih italijanskih mestih, izbrala j( sledeče, nagrade vredne skladbe: j< prvo mesto je osvojil do sinoči še d čisto neznan popevkar Mino Ver- o gnaahi s pesmico (Amare*. Drugo s mesto je šlo Francu Fanigliuliu. k' f je zapel popevko (Barbara* tretjo mesto pa je osvojil ansambel «Ca- ^ maleonti* s skladbo (Quell’aUimO j. in piu*. (mč)	1,
TRIDENT — Jugoslovan Ljubiš« v Petkov, Milančan Sergio Gentile in 11 Felice Pravettoni bodo morali pl*' ' čati milijardo in šesto milijonov lit 1 globe, ker so oktobra lani pretiho* tapdli iz Avstrije v Italijo nad 6*! r stotov cigaret. Tihotapce je	pri I
Bocnu ustavil finančni stražnik i* ' se je tako njihov podvig zaključil * z obsodbo na tridentinskem sodišči!* *
danes ob obali
r
. ..---------- --------------- J*
11
KINO	j
KOPER: ob 10. ameriški: «Modr* i ptica*; ob 16., 18. in 20. italijaB* 1 ski: »Bitka za Maret*.
IZOLA: ob 10. ameriški: »Lassie s* s vrača*; ob 16., 18. in 20. ameriški! »Divji zahod*.
PIRAN: ob 10. ital.: »Tedeum*; ob 16., 18. in 20. italijanski: «Vonj pa ženski*.
PORTOROŽ: ob 20. madž.: »Vrag pretepa svojo ženo*.
1
OBČNI ZBORI DRUŠTEV
V nedeljo z začetkom ob 9. uri bo* ' sta v Kopru dva občna zbora in si* i J cer Združenja šoferjev in avtomeha* j ' nikov in Društva čebelarjev.

i
Mali oglasi
;. i ■ r
:
<
LJUBLJANČANKA, po rodu Tržačanka, simpatična in čustvena, si želi dopisovati s sebi enakim partnerjem do 58 let starosti. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro »Intelektualec*.
PRODAM zaradi bolezni dve lepi mladi kravi molznici in junico rjave alpske pasme. Telefon 226309 od 18. do 21. ure.
PRODAM motokultivator AGRIA 8 KM s priključki; frezo, plug, kosilnico in prikolico. Telefonira ti v večernih urah na štev. 225323. ZAVAROVALNICA «GENERALI» -agencija Korado Švab, nudi svojim klientom in prijateljem zavarovalne usluge na vseh področjih zavarovanja. V Trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034-5 ali na Opčinah, Ul. dei Salici 1, tel. 211489. ZAVAROVALNA agencija išče sode-lavce/ka z akviziterstvo, življenjska zavarovanja izključena, po možnosti upokojence/ke ali pa že zaposlene s prostim časom. Ponudbe pisati n Primorski dnevnik pod šifro »Agencija*.
DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje na področju prodaje ekonomsko - propagandnih storitev v Italiji in Jugoslaviji išče nujno več akviziterjev - propagandistov obeh spolov. Delo je primemo tudi za visoko-
šolske študente in študentke, ki razpolagajo s potrebnim delovnim časom, so komunikativnega značaja, imajo smisel za propagando in grafiko, željo po osebni uveljavitvi ter materialni neodvisnosti. Za interesiranj naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: Informedia Caselia postale 559, 34137 Trst — Trieste.
Vsem prošnjam, ki bodo dospele do 25. januarja, bo družba odgo vorila v roku 1 meseca.
KROJAČNICA za moške in ženske z novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in origi nalni tirolski loden. Obračamo plašče. Košuta - Drev. D Annunzio 1J poslopje kina Capitol.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago ho telske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno me njavo dinarjev. Vsaki vaši proš nji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S. Croce in Clerusalemme 40, 001H5 Rim telefon 06/777102
»CITROEN« - mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli pro da 850 '68: 127 '72-'73: alfasud '73: ja 850 '68; 127 '72 '73: alfasud '73;
Ste pravi ljubitelji kave?
OMmcajli
PRIMO ROVIS
vam nudi:
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFFČ pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFF6 Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68- 12* 1 '68 -'71 72; A 112 '70; R 16 72; A» ! 1300 '70: 238 furgon 69; ford trao* sit '70; 124 '71. Ogled v Ul. B. Ca* ' šale 7.
POTREBUJEM pridnega fn zaneslji* vega delavca srednje starostne do* be za skladišče v centru mosta I* za stalno zaposlitev, po možnosti * znanjem slovenskega jezika. Po* nudbe na Primorski dnevnik pod ž'fro «Pošten».
NA PRODAJ kuhinjska kredenca 4 dobrem stanju. Oglasiti se pri 0* skarju Jamniku. 63000 Celje. Slonr šknv trg št 8,
MALO sobno kolo zamenjam za veliko (normalno) ali kupim rablje” no Tel. 53160
PRODAM t' !AT 128 (famigliare) let* nik 1973 - prevoženih 58.000 krti-Telefonirati na štev. 824381.
IMAM staro violino 1/1 v zelo dobrem stanju, v kateri je v notra” njosti pod «S» natiskano sledeče! JOHN BAPT SCHVVEIZER FECI? AT FORMAM HIERONIMUMU A' MATI PESTINI 1813. Violina ni n« prodaj, rad bi pa zvedel njen® današnjo vrednost. Morebitni od* govor, sporočite na tel. 413848. !
MLADA slovenska družina išče ? najem sončno stanovanje v Trst* ali okolici, za dobo 2 do 3 let. Telefon 724464.
ENOSTANOVANJSKA hiša potrebna popolne obnove z vrtičem, v me* stu na prodaj najboljšemu ponudniku. Telefonirati na štev. 211303 od 11. do 13. in od 18. do 20. ure*
IŠČEM knjigo M. Matko: »Psihološka sistematika poklicev*, ki je te razprodana, hvaležen, če mi jo kdo proda ali posodi na ogled* Giovanni Brajkovič - Via Zarod 12 — 20025 Legnano (MI) telefon 0331/547489.
IŠČEM harmoniko 80 basov po možnosti znamke Paolo Soprani. Telefonirati na štev. 824787 od 16.30 do 18. ure.
ZAMENJAM smučarske (usnjene) čevlje št. 44 s št. 42. Telefonirati na št. 226-196 v popoldanskih urah*
PRODAM avto fiat 500 L letnik 1969 v zelo dobrem stanju. Telefon 756515.
KUPIM rabljen gumijasti tekoči tra* (električen) dolg približno 5 m. Tr lefonirati na št. 220109.