UpfHVbUilVO UJUDljttlUk. tHUtlljeV« A - Telefon Stev 3122, 3123, »124, «125 3126 Inserauu oddelek: Ljubljana. Selen-ourgova ul - Tel 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg tt. ? - Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2 feieioD st 190 RaCuni on pošt ček zavodih: Ljub-nan» «t 17 749 Cesa t Din lztva)a va&k dan razen ponedeljka» Naročnina tnaSa mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg Stev. 7. telefon št 2455; Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi oe ne vračajo ■BBH Naloge v usodnih dneh Pretekli teden je prinesel svetu zopet mnogo razburjenja in mnogo bojazni Kar se dogaja na severu, je tragična ilustracija k največji resnici d?.-našnrh dni, da nikomur ne bo poma-gano. ako ni moralno in materino pripravljen na vse in ako ni čuieč dan in noč. Svoj čas so nord;i-ke države imele priložnost. da bi združile svoje obrambne sile in se povezale v skupni solidarnosti za varovan ie svoje neodvisnosti in svobode. Toda ko so udarili sovieti na F;nsko. so pričeli oportuni-stični računarji s svoj;mi ra^m^ljanji in rezultat je sedaj za nje več ko prepričevalen. Preorčeva^n pa ie tudi za vse, ki mfHvio da ie nar^d danes tem moč-neiši. čim bolj se izolira in čim bolj trka na neka svoja »nrirodna orava«, na »samobitnost« svoi^ga ž;vlienia in na »svete principe« svetovne demokra-ciie. Koliko lenih deklsroscii smo si'šali tudi ori nas o pravicah malih narodov. Bilo ie rri nas ljudi, ki so celo smelo trdili da ie slovenska samobitnost največja zaščita bodočnosti našega rodu Čim bolj se bomo osamosvojili, tem večfi resnekt bo ves svet imel pred nami in tem bol i bomo varni ored v=e-mi onasnostmi Tako smo citali in sli-šab na marsikaterem mastri. Našli so se üudie. ki so zanisnli. da ie sedaj važno samo to, da se Slovenci čim sa-mostoineiše izgrad;mo na znotraj, pa bomo kot narod varni, četudi bi nas usoda morda prenpcla . . Takim fantastičnim domačim državnikom so se pridruževali liudje. ki so prepovedovali, da se naj Slovenci. Hrvati in Srbi č;m bolj potegnemo vsak vase. se čim boli afirmiramo kot samostojni narodi, ko pa pride veliko novo ureievanie Evrope, bodo Rim in Berlin. Pariz in London tako visoko cenili pomen in veličino naše samobitnosti, da nas bodo bratsko blagoslovili in dodali še vse, če-^ar =e n:mamo. Hvala Bngu časi te duhovne 'n r>o-l;t:čne zmede so nrecej za nami. Zdravi instinkt naroda je pravočasno občutil. da ie prvi pogoj uspešne obrambe naše svobode povezanie in poiač=mje vseh delov v skunni jugoslovenski državni m;sli. Le Jugoslavija, ki tvori narodno in duhovno enoto v volji do življenia. bo v teh viharjih obstala in bo tudi v bodočnosti varen dom Slovencev. Hrvatov in Srbov. Pred dolžnostjo in skrbjo za našo ed;no domovino Jugoslavijo se umikajo vsi naši notranji problemi v drugo vrsto S tem ni rečeno, da niso važni in da bi mogli nj:hovo reševanje ustaviti. Rečeno pa je. da nas nobeno na-sprctstvo o načinu, kako naj se ta ali ona zadeva našega notranjega življenja uredi, ne sme odvrniti od naše glavne brige in ne sme pokvariti naporov. da složno in bratsko branimo in varujemo ono, kar je za nas vse naivažneiše: interes Jugoslavije, ki je v resnici tudi prvi življenski interes Slovencev. Hrvatov in Srbov. Tudi iz Zagreba. kjer je hrvatska samozavest >po doseženem sporazumu mogočno vzrasla in poleg mnogo pozitivnega povzročila tudi nekatere pojave, ki pred trezno preudarnostjo obstati ne morejo, se vedno češče čujejo g1 asovi o usodni povezanosti vseh delov naše države in nienega naroda; Prepričanje, da nobena banovina Hrvatska obstojati ne more in obstoiati ne bi m^gla brez Jugoslavije, prihaja vedno krep-kei?e do izraza. Še drug klic se vedno bolj pogosto pojavlja, klic po združ;tvi vseh oozi-tivnih sil za vodstvo državne in narodne politike. Trezni ocenjevalci prilik smatrajo, da nobena enostranska koabciia danes ni moralno in oolitič-no močna dovolj, da krmari državni brod in nosi odgovornost za Jugoslavijo pred narodom in zgodovino. Toda ne trre samo za vprašanie odgovornosti Gre za mnogo več. Gre za vprašanje zaupanja celokupnega naroda v pol'tiko lastne države v teh usodnih čas'h To zaupanje je> pogoj strnitve vseh narodn'h sil v enem samem cilju duhovne. Določne in vojaške samoobrambe. Tudi le v'dez. da se v teh časih ori državnem krmilu vod:jo še kaki drugi računi, s^abi našo narodno soldarnost Notranji boji prošlih let so nas dosti razrvali. Napolmli so nas z medseboin;m nezau^aniem. nas priučili da v dei^nju političnega nasorot-n;ka vedno vidimo tudi n^kai, kar ie vsmerieno v partijske, ne občenarodne irterese. Nahajamo se sred: posla, ki n^m ga nal?ga Drob,Qm preured;tve države in potreba obnove demokratskih svoboščin Način reševanja hrvatskega vprašanja ie povzročil mnogo nov'h sporov in ie predvsem vznemiril srbski del Jugoslavije češ da so v nevarnosti neke nieg^ve pravice in n^govi veliki interesi Mnogi se bojijo da bi se moglo pri delu za preureditev zaradi naglice ali površnosti zgoditi marši- Odpor Mmwezanov nar amgleìkem mneniu se Nemcem ni posreìiSo preprečiti izvedbe zaciie na Norveškem Nemšio prod tanje v notranìottì dežele ie CeSniš X a v 3 ina nt obi t i-Sie no London, 13 aprila, s. (Reuter) Norveške vo^asivc operacij«. piOn n>-mš -i vojs-n dobro napretiUoe^o. Atmš^u vojas-o poveljstvo je najbr/e upaio, da bo s hnr m udar-cem preprečilo izvedbo mobilizacije nor-ve ke vojake, toda Norvezanum sc doslej povsod posrečilo organizirat, oapoi in ustaviti prodiranje nemške voj-ke v notranjost, čeravno dobiva nemška vojska a letali neprestano ojacenja. Norvežani imajo prednost, da poznajo terenske prilike Visoko gorovje in pomai.jkanje prometnih zvez pa je tudi njim v prednost in Nemcem v škodo. Tudi pri Oslu. kjer je terenski p lcžaj za Nemce še najugodnejši. je nap ^dova-nje nemške vojske počasno in težavno. Norvežanom se je posrečilo prerezat vse telefonske in brzojavne zveze v Oslo. Električna centrala za O-lj je bila pognana v zrak. Istotako raz treijujejo Norvežani v vsej okolici mostove. Pri Ask mu, jui.novzhodno cd Osla, je bil pognan v zrak neki most ravno v trenutku, ko je korakal preko njega nemški oddelek. Mnogo nemških vojakov je bilo ubitih. Slično, kakor Finci, vodijo Norvežani * glavnem eetniško vojevanje. Večina norveških oddelkov je opremljenih s smučmi. Skoro povsod je Norveška globoko v snegu kar preprečuje nemškim mehaniziranim oddelkom napredovanje. Tallo ostaja Nemcem glavno orožje v letalstvu, ki ga pa tudi ne morejo izrabljati v posebno veliki meri. Pri Oslu je eno samo letališče ki pa ne more sprejeti večjega števila letal. Kljub temu nemški bombniki neprestano bombardirajo važnejše strateške točke v okolici Osla. ki so še v norveških rokah. Utrjeno mesto Fre-drikstad so po zadnjih poročilih nemšld bombniki popolnoma porušili. Istotako sta mesti Eidsvoll in Elverum popolnoma v razvalinah. Celo ameriška poslanica gospa Harr'man. ki je seda.i pribežala na Švedsko, je komaj ušla nemškim letalskim napadom. ..i Poročila iz Svcdske sedai potrjujejo, da se je delu popadke angleškega rušilca »Hardv« posrečilo dospeti na norveško obalo nekako v sredi Narvikfjorda. Doslej pa ta mali angleški oddelek še ni dosegel stika z norveško vojsko, na drugi strani pa ga tudi še nemška posadka v Narviku m napadla. Le ena pat: po zraku Pariz, 13. aprila, j. (Havas.) V poučenih pariških krogih danes že splošno Izjavljajo, da se mora smatrati nemški pohod na Nor-i veško za ponesrečen. Po vseh v Pariz došlih ! informacijah so tudi v vodilnih nemških krogih že prepričani, da se mora zasedba Norveške smatrati za izjalovljeno. Norveški odpor je čedalje bolj uspešen in zavezniška mornarica, ki sedaj zapira izhod iz Baltiškega morja s polaganjem minskih polj, kakršnih še ne pomni moderna pomorska strategija, bo onemogočila sleherni prehod nemških ladij. Edina pot, ki še ostane Nemčiji za oskrbo svoje okupacijske armade na Norveškem, vodi sedaj po zraku in je seveda popolnoma nezadostna. Druga pot bi vodila preko švedske, ki pa kaže odločen odpor. pri Oslu Pariz. 13. aprila, j. (Havas). Nad vso Norveško divja snežni vihar, ki je nasul novega snega na stari sneg in led, ki še zmerom v precej debeli plasti pokriva tla. Boji med nemsk'mi in norveškimi četami so zaradi teh oko'isèin povsem sličnega znočaia, kakor so bile svoječasno začetne vojne operacije na Finskem. Je to gverilska voma med manj?imi nemškimi kolona-m\ ki si priza'evajo pridobiti na terenu zlasti v pasu krog in krog norveške prestolnice ter med manjšimi norveškimi oddelki, katerih število pa postaja v okviru odrejene mobilizacije iz dneva v dan večje. Zasedba norveške prestoln'ce po nemških četah predstavlja precejšnjo oviro za nagel razvoj mobilizacije. Norveške smučarske čete uspešno zastavljajo pot nemškemu prodiranju, ki se je izkazalo za Nemce zlasti težavno v tamkajšnjem goratem terenu, v katerem ni skoraj nobenih prometnih zvez. Po informacijah, ki jih je b1-lo mogoče doslej zbrati iz povsem zanesljivih virov, ima nemška okupacijska cona okrog Osla nas^dr^o obliko: Zapadno od Osla Norvežani še zmerom ' drže v rokah oporlščne točke na obal! pri Huliingsualelve med jezerom Tyri in fjor-dom Drammen. V te,j smeri se nemškim četam doslej ni posrečilo prodreti dalje kot do Drammena. Na severu pa so nemški motorizirani oddelki prišli šele do kraja Eidsvolla. Na vzhodu se nemškim eünicam doslej še ni posrečile prodreti onkraj morskega fjorda v biižini reke Glommen v oddaljenosti nekaj kilometrov od šve. ske obale. Na skrajni južni obali se položaj od prvega dne okupacije ni izpremenil. Od dneva do dneva pa se opaža vse večja odpornost norveškega civilnega prebivalstva proti nemškim okupacijskim četam. Ta odpor je bil doslej organiziran tudi v vseh tistih krajih, ki so jih nemške čete že zasedle, in je posebno občuten tudi v Oslu, ki s svojim prebivalstvom domala 300.000 duš povzroča mnogo posla nemški posadki, ki je številčno zelo majhna. Prav zaradi tega odpora civilnega preb valstva je bil nemški komandant mesta prisiljen izdati na prebivalstvo najstrožji apel, na,j se v nobenem pogledu ne ravna po navodilih legaine norveške vlade. Kar nared - to kralj Stockholm, 13. apr. br. (Havas) Norveški vladar je izjavil, da ne bo zapustil Norveške, pa čeprav bi mu grozile še večje nevarnosti, kakor se je to zgodilo včeraj. Zanimivo je, da je njegov brat princ Kristijan kralju celo predlagal, naj opusti sleherni odpor proti Nemčiji, a kralj Haakon se je odločno postavil na stališče, ki ga je zavzela vlada, in je naglasil, da nima druge poti kakor one, ki jo je ubral norveški narod sam. Medtem sa borbe na Norveškem nadaljujejo. General Eriksen, poveljnik oslske-ga vojnega okrožja, je izjavil, da se je norveškim četnikom posrečilo pognati v zrak veliko električno centralo, iz katere je mesto doslej prejemalo električni tok. tako da je sredi pretekle noči nenadno ostalo brez toka. Pozicije Nemcev in Norvežanov so se včeraj popoldne nekoliko ustalile in poteka fronta, ki se prav za prav šele formira, na črti Elverum - Ar-kin. Göteborg, 13. aprila, t. Dopisnik »Svenska Dagbladet« je imel priliko snoči govoriti z norveškim kraljem Haakonom. Dopisnik poroča, da je kralj telesno zelo izčrpan. Izjavil je, da že 48 ur ni ne 9pal ne jedel, ampak je stalno na begu Sumi, da morajo biti v njegovi okolici izdajalci, ki «proti obveščajo sovražnika, kje se nahaja Trikrat je bil neposredno izpostavljen napadom nem'kih letal. Tri bombe so eksplodirale tako blizu njega, da ga je vrgic na tla. Njegov avtomobil je zadet od neštetih krogel iz nemških letalskih strojnic. Zato nazadnje ni več uporabljal avtomobila, marveč je po večini peš, Ie deloma z vozom nadaljeval svojo pot. Elverum in Eidsvoll zravnana z zemljo Stockholm, 13. apr. i. (Havas). Kakor poročajo vojaški opazovalci, ie nemško letalstvo. ki je doslej na Norveškem naoadalo samo vojaške objekte, pričelo zdai svoio akcijo tud: proti nezaščitenim naseliem ki jih obsipa z bombami ter obstreliuie s strojnicami. Tudi civilna vozila na ces'ah so bila že ponovno napadena od nemških letal in obstreljevana. Očitno ie da se bo Nemčiia tudi na Norveškem pričela v polni meri posluževati iste taktike zavoieva-nja. kakor io ie uporabljala že svoječasno na Poljskem. Stockholm. 13. apri1 a. 1. (Havas) Norveško mesto Elverum ie ponovno doži.elo nemški napad, ki ie s kratkimi pres'edki trajal skoro 3 ure Mesto ie skoraj do tal porušeno, navzlic temu oa Nemci vztraino ponavljajo svoje napade. Enaka usoda kakor Elverum. le zadela tudi mesto Eidsvoll, ki je tudi že domala zravnano z zemlio. Danes so bili manjši spopadi ori Askinu v bližini reke Glomen. Norveške čete so na tej reki sestrelile most baš v trenofku ko je pelial čezenj tovorni avtomobil, noln nemških vojakov. V bližini vodečo železnico so prav tako norveški voiaki na več mestih razdejali. Iz južne Norveške poročajo., da se je v minuli noči razvila precei ostra b'tka med nemškimi in norveškimi edinicami v bližini Haldena Večina prebivalstva ie mesto danes v ranih jut:niih urah zapustila ter na 1300 avlomob lih in kamion h zbežala proti švedski meji. Quislingovi ministri uhajajo na švedsko Stockholm. 13. apr. AA (Havas). Švedski radio objavlja, da ie major Whosiew, ki je b i minister za narodno rb ambo v germanofil. ki Quislingjvi viadi v Oslu, prispel v Stockholm. Izjavil ie. da se nikakor ne strinja s Quislingom. V toku razgovorov, ki jih je imel s Dredsednikcm norveškega parlamenta, ki se nahaia s:. dii v Stockholmu. je Whosiew izjavil da ie Quisling zlorabil njegovo ime. Kot častnik hoče ostati zvest svoji domovini. Postavil se bo na čelo norveških prostovliskih od- delkov na Finskem, ki se sedai vračajo na Norveško, da bi se boril proti mmšk: invaziji. Vodja norveike žandarmerije Jonas Lie. ki je bil v Quislingovi vladi p.avo-: sodni minister, se je istotako ločil od Quis-linga. Kaj fes 2 Isländern London. 13. aprila, j. (Reuter) V a gle-ških diplomatskih krogih ootrjuieio vestL da sta se zavezniški vladi oo diplomatski poti pričeli posa jat: z is'and ko vlado v Rejkjaviku zaradi zavezniške zaščite Islanda Na drugi strani angleški diplomatski krogi ne verjamejo, da bi se zaradi Islanda angleška vlada že posvetovala z vlado v Washingtons dasi predstavlja Island tudi za Zedinjene države točko velike važnosti. Nemci utrjujejo v norveških obalnih mestih, v ostalem pa je vojaški položaj nespremenjen Berlin, 13. apr. br. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo: Na splošno se je položaj na Norveškem v teku včerajšnjega dne spričo nadaljnjih ojačenj, ki so po načrtu prispela na zavzete postojanke, utrdil. Na področju okrog Narvika angažirane nemSke čete so nadaljevale svoje operacije na vse strani, tako da so področje pod nemško oblastjo povečale in obenem utrdile vse vojaško važne točke v okolici mesta. Angleži niso nikjer niti poskušali izkrcati svoje čete. V teku 12. aprila popoldne izvedeni angleški letalski napad na Narvik je bil brezuspešen. Eno angleško letalo je bilo pri tem sestreljeno. Na področju Trondhjema je ostal položaj neizpremenjeno miren. Napredovala je organizacija obalne obrambe. Na Bergen so Angleži včeraj popoldne poskusili Izvesti letalski napad z močnejšimi silami, protiletalska obramba pa je pravočasno pričela delovati. Po dosedanjih podatkih je bilo sestreljenih 8 angleških letal. Eno Izmed njih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Dve nemški letali se pogrešata. Pozno popoldne so angleška letala v več sunkih napadla Stavanger. Tudi ti napadi so bili prav tako neuspešni. Eno sovražno lei alt jc bilo sestreljeno. Na področju okrog Osla je potekel dan brez posebnih vojnih operacij. Razvrstitve in pohodi čet so bili izvedeni po načrtu. Na morju včeraj ni bilo nikjer važnejših spopadov. Norvegie! dsfcrovoljsi se vračajo iz Finske Helsinki, 13. apr. J. (Havas.) Norveški oegunci, ki so davi prispeli preko meje v švedsko mesto Uddevalla, pripovedujejo, da so nemške čete doslej napredovale do kraja Haldena. Na norveško meio je že prispelo večje število finskih ter tudi nekaj dobrovoljcev drugih narodnosti, ki se bodo udeležili bojev na strani legalnih norveških čet. Norveške ambulance, ki jih je Norveška svoječasno poslala v pomoč Finski, so sedaj na obratni poti ter bodo v kratkem prispele na Norveško. Verjetno je, da bo tudi nekaj drugih ambulane, ki so bile svoječasno poslane na Finsko, v prvi vrsti francoske, napotenih na Norveško. Falkenhorstov poziv norveškemu prebivalstvu Oslo, 13. aprila, j. (Havas). Komandant nemških okupacijskih čet v Oslu, general von Falkenhorst, je izdal danes preko vseh norveških radijskih postaj poziv norveškemu prebivalstvu, da naj se ne odzove od bivše vlade proglašeni mobilizaciji. Komandant je v svojem pozivu zagrozil, da bo vsak Norvežan, ki bi se priglasil v vojno službo proti Nemčiji, ustreljen. švedska huim m straži Vojska zasedla vse dohode v Stockholm — Vsa javrost odobrava odločno izjavo predsednika vlade o potrebi obrambe cl smo v in e Stockholm. 13. aprilla AA (DNB). Varnostni ukrepi v Stockholmu so sedaj precej strožji kakor v začetku vojne Vojska je zaprla vse dohode v mesto Osebe, ki stanujejo v predmej-tjih se moraio legitimirati kadar pridejo ali kadar zanuxaj > mesto. Vse kraje, ki so važni v vr iaškem oziru ali za preskrbo Stockho'ma ie zasedla vojska. Kar se tiče gospodarskih varnosti, je bilo odrejeno, da se avtomobilski promet zmanjša za 60°/«. Premog in koks sta bila rekvirirana. Vse rezerve žita se morajo prijaviti Stockholm, 13. aprila, j. (Havas). Današnje švedsko časopisje enoduš-no obravnava odločno izjavo, ki jo je podal predr.ednik švedske vilade Hansson o stališču švedske do najnovejšega razvoja položaja v Skandinaviji. List »Svenska Dagbladet« pravi med drugim: Tokratni Hanssonov govor je bil najboljši, kar jih je kdaj imel predsednik švedske vlade. Njegove izjave so bile tako jasne in nepreklicne, da lahko Švedi poslej kaj. kar bi škodovalo notranji in zunanji moči naše države. Koncentracija, sodelovanje vseh v narodu zasidranih strank bi prinesla splošno pomirjenje. Ko bi se našli na skuDnem poslu predstavniki vseh pomembnejših političnih sil našega naroda, bi preko noči odpadli povodi in razlogi, da se širši sloji bojijo kakšne škode za obče narodne, splošno državne, a tudi upravičene regionalne interese. Morda bi se eno ali drugo konkretno vprašanje nekoliko težavneiše reševalo, toda dosežena rešitev bi bila dokončna, podprta z avtoriteto in legitimacijo predstavnikov vceh oomembnih političnih skupin. S tega vidika je razumljivo, da se razpis volitev obravnava s previdnostjo. Lani. po sklenjenem sporazumu je bil psihološki trenutek za konzultacijo naroda zamujen. Sedaj se mnogi sprašujejo, ali je dopustno, da se narod izpostavi razračunavanjem in borbam okrog naših notranjih problemov, ko na vseh nas leži mnogo večja skrb, nego je katerokoli drugo vprašanje. Mi menimo da ie ta bojazen opravičena vse dotlej, dokler bi volitve imele značaj strankarskega merjenja sil, ne pa konzultacije naroda o jasno, konkretno in nedvoumno pred njega postavljenem vprašanju nove ureditve naših notranjih odnošajev pod vidikom poja-čanja naše državne zajednice. To je mogoče doseči le pod vodstvom koncentracijske vlade, ki bi v glavnem bila složna glede takega programa in bi to vprašanje iznesla pred narod ne kot strankarsko, temveč kot skupno državno, obče narodno zadevo. Te dni poročajo listi, da bodo razpisane občinske volitve in čujejo se glasovi, da bi te volitve mogle biti zopet javne. Ni treba še posebej podčrtati, kako opasen bi bil poizkus javnih volitev v današnjih časih. Pod vtisom, da so javne volitve sredstvo za dosego prisilnih rezultatov, bi se nasprotstva med ljudstvom še bolj poglobila. K vsem dosedanjim sporom bi se pridružili novi in mnogo obetajoči začetki notranje solidarnosti bi bili razdejani. Tajno glasovanje in proporc sta tudi na malem občinskem terenu pogoja zdravega izravnanja naših notranjih napetosti. Jugoslavija je budno na straži. Lojalne, a obenem tudi samozavestne besede o njeni politiki napram drug'm državam in narodom, ki jih je izrekel rimskemu novinarju eden izmed avtoritativnih ljudi naše diplomacije, so globoko odieknile v duši naroda in žanjejo nedeljeno priznanje. Lojalna in samozavestna na zunaj, odločna v obrambi svojih pravic in iskrena v izvrševanju svojih obvez bo Jugoslavija najbolie varovala svoje interese. Oču-vala jih bo v vsakem slučaju, če nadaljuje svoje delo za polno pripravljenost svoje sile na zunaj in svojega moralnega edinstva na znotraj. s popolnim zaupanjem ln mirom pričakujejo dogodkov, ki bi utegnili slediti. Razen tega pa smo medtem ojačili tvojo vojno silo. Noben švedski državljan ni pripravljen pustiti si vzeti svoje svobode in svoje pravice. Vsa Švedska je pripravljena, da se aktivno upre slehernemu nasilju. Švedska vlada in švedski narod sta danes popolnoma skladna v edini želji, da žrtvujeta vse za čast svoje domovine. Stockholm, Tidningen« izraža iste m:sH, čeprav z drugimi besedami, ko pravi: Hans-sonove besede so segle globoko v naša srca. Vsi se zavedamo, da le sloga in odločnost Hahko rodita tisto moč in samozavest, ki nam je v tem trenutku potrebna. Danes so švedski kralj, vlada in narod popolna enota, sposobna, da stori svojo do'ž-nost, da brani svojo neodvisnost, ako bo potreba. List »Social Demokraten« prav tako izraža svoje priznanje Hanssonu za njegove besede ter zlasti podčrtava njegovo ostro obsodbo izda ja1 cev po vzoru Quis-linga ter njemu sličnih individuov. Nesreča švedske p3t?che kdje Stockholm, 13. aprila, j. (Havas). Agencija Tidningarnas javlja iz Stromstadta, da je v bližini luke Faerderja nasedla na peči-j no švedska patrolna ladja »P. O. I S«. Ladja je bila, po videzu sodeč, napadena od nemrkega vojnega brodovja ter je bila hudo zadeta od nemških granat. V NarvCku niso bile izkrcane nove čste London, 13. aprila, j. (Reuter). V merodajnih kresih odlečno zanikajo iz Stock-holma dospele informacije, da so se v minuli noči izkrcale v Narviku nove nemške pomožne čete. ki nai b: ojač le ob narviški železnici prodiraj.r če nemške edinice. Verjetno je. da izvira ta vest iz remških virov. V angleških pomorskih krogih zatrjujejo. da je angleška pomorska služba vzdolž vse zapadne norveške obale sedaj že v tolikšni meri organizirana, da je popolnoma izključeno, da bi mogla kjerkoli pristati kaka nemška ladja in izkrcati čete. KONTROLA PROMETA NA DUNAVU ŽIVLJENJSKO VPRAŠANJE NEMČIJE Londonski »Times« o pomenu sedanjih dogod tov v Skandinaviji za razvoj položaja na Balkanu — Gospodarska politika zaveznikov na tem področju tudi po vojni I.on d on, 13. aprila, s. (Reuter). Današnji -"Times« posvečajo uvodnik položaju na Ha'kanu. List poudarja, da bo imela vojna '.ia Norveškem neizbežne posledice tudi za Ba'ka n. Anglija skrbno sledi razvoju do-•godkov na jugovzhodu Evrope. Nemški napad na Norveško in Dansko je tem bolj povečal važnost zavezniške politike na Ral-kanu, ker so balkanske države izmed nevtralnih držav v Evropi poleg Skandinavije, Holandske in Belgije najbolj izpostavljene morebitnemu napadu. Nemčija skuša doseči na Balkanu nekakšen gospod-i-ski monopol. Ona se dobro zaveda, da brez kontrole prometa na Dunavu ne more d >!go nadaljevati vojne z izgledom na uspeh, ker prihajajo t>o tet poti skoro vse nemške dobave. Z obljubami in končno še z možnostjo napada se pripravlja, da si zssigura svoj položaj na Balkanu. Zmaga zaveznikov na Norveškem bi močneje vplivala na balkin-ske države nego vse obljube in propenda. Anglija s svojo gospodarsko politiko ne stremi samo za začasnim razširieniem svojega vpliva na Balkan, temveč ima pred očmi nadaljevanje te politike tudi po vojni. London, 13. aprila, j. (Reuter). V ponedeljek. 15. t. m. bo imel angleški zunanji minister lord Halifax poslednjo konferenco z angleškimi poslanik' v državah na Bližnjem vzhodu. Seji bo prisostvoval tudi angleški poslanik v Ankari. Po tej konfcrenci bodo angleški diplomatski zastopniki nemudoma odpotovali nazaj na svoja službena mesta. Bukarešta, 13. aprila, o. (Exchange Telegraph). V tukajšnjih angleških krogih potrjujejo, da so bile vse angleške trgovske ladje na Dunavu pozvane, naj se umaknejo v Galac. To je bilo ukrenjeno zaradi bojazni, da ne hi nemški oboroženi čolni na Dunavu napadli angleških neoboroženih ladij. Ankara, 13. aprila, s (Reuter). Turška vlada je sklenila pospešiti dela na dveh železniških progah v Irak in Iran, ki sta v gradnji že več let V to svrho je bil odobren kredit 10 milijonov funtov. 1 nastopila Turčija Fc^jfßost turških političnih krogov je istočasno obrnjena na sever in jugovzhod Evrope — Turški „varnostni pas" tvorita vzhodno Sredozemlje in Balkan Ankara, 13. aprila, b. V tukajšnjih političnih krogih spremljajo z izredno pozornostjo tako razvoj dogodkov na evropskem severu kakor tudi poročila iz središč evropskega jugovzhoda in Rima. Glede na različna tolmačenja, ki jih prinašajo inozemski listi o obveznostih, ki izvirajo za Turčijo iz pogodbe v Montreuxu glede j Dardanel, se v poučenih krogih navajajo I naslednje zanimive podrobnosti, j Oni, ki trde, da bi mogle biti dardanel- ' ske morske ožine odprte za nekatere voj- i ne ladje, pozabljajo, da se to po pogodbi v j Montreuxu ne more zgoditi, dokler ni tudi Turčija v vojni, odnosno, dokler se tudi za I njeno varnost ne pojavijo nevarnosti. To načelo velja neglede na važne in konkretne sporazume, ki jih je Turčija sklenila z zapadnima zaveznicama. V tej zvezi je potrebno še enkrat poudariti, da se je Turčija sporazumela z zapadnima demokracijama tako glede varnosti v Sredozemlju kakor na Balkanu. To pomeni, kakor je te dni zapisal vladni »Džumhurijet«, »da smo se sporazumeli, da drug drugemu priskočimo na pomoč, ako hi bila varnost ogrožena na teh dveh področjih«. Pridržek, ki si ga je Turčija izgovorila glede Rusije, je po mnenju turških političnih krogov naj bolj jasen izraz neodvisnosti in odkritosti turške politike. Turčija ne bo v nobenem primeru dala povoda za kakršenkoli spopad s svojim severnim ruskim sosedom. Na drugi strani poudarjajo v tukajšnjih krogih, da ni za nikogar več tajnost, da je med varnostjo v Sredozemlju in varnostjo na Balkanu tesna povezanost. O sami turški varnosti bi bilo odveč govoriti. Tc tri varnosti — ln samo te tri — morejo odločiti o odpiranju ali zapiranju dardanelskih morskih ožin. Ako naj te ožine v smislu konvencije v Montreuxu ostanejo odprte, je predvsem potrebno, da turški interesi na navedenih področiih niso ogroženi, kajti med turške »varnostne cone« spadata tako vzhodno Sredozemlje kakor Balkan. Zato bi mogli biti napadi na ta področja od zunaj za Turčijo povod, da vstopi v sedanjo vojno. Samo tedaj bi končno nastopil za Turčijo čas, da se dardanelskih morskih ožin poslužuje tako, kakor bi to odgovarjalo Izključno samo njenim interesom. Razvoj dogodkov na severu pa uporab ljajo turški listi za ostre kritike na naslov vseh nevtralcev, ki mislijo, da se jim zaradi njihove nevtralnosti ni treba oborože-vati in da smejo prekrižanih rok gledati na mednarodni razvoj. III Živahno ug&jstvovanj. eškega letalstva Angleži se na Norveškem nikakor ne nameravajo prenagliti s kako prezgodnjo akcijo L»ndon, 13. aprila, s. (Reuter). Angleška letala opravljajo z izvidnišk;mi poleti nad norveško zapadno obalo zelo važno nalogo. Ugotavljajo predvsem pogoje za možno t nadaljnjih vojaških operacij. Norveški fjordi nudijo posebno ugcxlne pogoje za obrambo, kar gre trenutno nemškim posadkam v prid. Visoke gore okoli fjor-dov etežkočajo letal1 ke napade. Na drugi strani je možno uspešno operirati kopni vojski samo z onih točk ob obali, ki imajo ugodnejše zveze z notranjostjo. Tega deji tva ne upoštevajo oni. ki govore o izkrcavanju angleške vojske na norveških obalah. Nemci upajo na prezgodnjo angleško akcijo, še danes je izjavila neka nemška o ebnost v Berl'inu tujim novinarjem, da pač Anglija kot velika pomerska sila ne bo mogla dovoliti izvoza, kakor ga predstavlja zasedba Norveške po nemški vojski. Anglija bo gotovo s sivojo vojsko nastopila proti nemški okupaciji Norveške in to dovolj hitro. Toda vojaški in mornariški strokovnjaki bodo vsako tako operacijo dobro proučili, ne pa se spustili v slabo premišljeno podjetje, ki bi lahko samo škodovalo. Tudi. če ne bo proti nemški voj ki izveden bliskovit protiudarec, vendar ni nobenega dvoma, da je nemško vojaško povelj1 tvo z ekspedicijo na Norveško napravilo težko napako, ki jo bodo zavezniki znali temeljito izkoristiti. London. 13. aprila, s. (Reuter). V seriji letalskih operacij nad Severnim morjem so angleška letala izvedla nov napad na Bergen. Angleški hidroplani so odkrili v bergenski luki tri velike nemške tran portne ladje ter j;h bombardirali. Na obali je zadela letalska bomba r.emško mun:ci? ko skladišče, ki je zletelo v zrak. Nadalje so letala s strojnicami napadla neko nemško motorno torpedovko v luki. Angleška letala so naletela na močan ogenj protiletalskega topništva. Eno angleško letalo je bilo tako poškodovano, da je moralo zasilno pri tati na morju blizu nekega otoka. Druga angleška letala so javila, da sta oe dva člana posadke oklepala ruševin letala. Vsa ostala angleška letala so se vrnila v Anglijo. Eden izmed angleških pilotov je bil ranjen v glavo ter je Imel letalo težko poškodovano, pa mu je kljub temu u pelo srečno doseči domače oporišče v Angliji, čeravno je pot preko Severnega morja dolga 350 milj. Vreme za letalski napad je bilo izredno neugodno. Neki angleàkl bombnik obalne zaščite je napadel v Severnem morju nemškega rušilca, ki ga je odkril na izvidnškem poletu. Angleško letalo se je z višine 500 m spustilo proti nemški vojni ladji do višine 150 m in nato odvrglo bombe. Med tem se je približalo nemško bombno letalo tipa Dornier. V borbi med obema letaloma sta pričela na Dornieru goreti oba motorja in ni verjetno, da se bi bil mogel vrniti domov. Na angleškem letalu je bil poškodovan bencinski tank. vendar pa se je letalo spretnim manevriranjem Se vrnilo v Angl'jo. London, 13. apr. s. (Reuter) Angleški bombniki obalne zaščite so izvedli nov bombni napad na letališče v Stavangerju. že tretji od izbruha sovražnosti na Norveškem. Letala so bombardirala hangar in letala na letališču ter so obstreljevala s strojnicami mehanike, ki so pravkar delali pri letalih. Eno izmed angleških letal je bilo napadeno od sovražnega lovskega letala. Po daljši borbi se je posrečilo anp'e-škemu letalo nemško letalo sestreliti. Operacije na morju Zaradi novih minskih polj postaja plovba za nemške ladje vedno bolj težavna Pariz, 13. aprila, br. Havas poroča, da še ni megoče dobiti jasne slike o dogodkih na morju. Na 170 milj dolgi fronti od Beltà pa vzdolž vse norveške obale se vrste spopadi med zavezniškimi in nemškimi vojnimi ladjami ob sodelovanju letalstva. Zavezniško brodovje budno zasleduje gibanje sovražnega brodovja in mu onemogoča vsako zvezo z Norveško na eni ter z Nemčijo na drugi strani. Končni uspeh te akcije bo znan šele v par dneh, ko bodo prispela podrobnejša poročila s posameznih odsekov te fronte. Lond°n. 13. aprila. AA. (Havas). Pomorski krogi v Londonu smatrajo, c.a je minsko polje, ki je bilo položeno v Kategatu ir, Škageraku ter ob zapadni norveški cbali. eno največjih, kar jih je bilo do lej postavljenih Ta polja onemogočajo gibanje ladij v norveških teritorialnih vodah ter zvezo z nemškimi pristanišči. Nemci bodo gotovo poskušali odstraniti mine. toda zavezniki so storili vse potrebne ukrape. da jim to onemogočijo. Pariz, 13. aprila, j. (Havas). V pariških službenih krogih demantirajo vest nemškega poročeval kega urada, da bi bile nemške vojne ladje v Severnem morju potopile francosko križarko »Em'le Bertin«. V istih krogih pripominjajo, da ce vrše v Severnem morju pomorske in letalske operacije velikega obsega, o katerih pa doslej ni mogoče podati nobemh dokončnih rezultatov Znano je le naslednje: Dne 12. aprila so zavezniki napadli v Kategatu več nemških konvojev. Nadalje je bila bombai dirana neka nemška iadja, ki je prevažala municijo. Ta ladja -ce je potopila po hudi eksploziji. Na isti način ita bili nadalje bombardirani še dve drugi nemški transportni ladji, ki sta odnesli težke poškodbe. Slednji napad so zavezniki Izvršili v pristanišču Krlstian andu. Pet angleških letal, ki je sodelovalo z zavezniško mornarico se ni vrnilo na cvoja oporišča, prav tako pogrešajo neko poljsko vojno ladjo, ki se je udeleževalo vojnih operacij pod angleškim poveljstvom. Letalstvo obeh zavezniških držav z velikim u peham podpira vse akcije zavezniških mornaric, ki z uspehom operirata v Severnem morju, tako da postaja tam plovba za nemške ladje od ure do ure bolj težavna. Kaj je z „Gnelsenauom" Berlin, 13. aprila, br. (DNB). Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je sprejel danes tuje novinarje, ter je ob tej priliki formalno komentiral snočnje norveško vojno poročilo, ki zatrjuje, da so Norvežani v Oslofjordu potopili nemško vojno lad jc »Gneisenau«. Kar se tiče min, ki so jih Angleži položili v Škageraku, je dejal, doslej niso ovirale nemške plovbe. Morda bodo te mine bolj škodovale Angležem, kakor Nemcem. Morda so hoteli Angleži na ta način reagirati na poraz, ki so ga že doživeli na Norveškem. Dejstvo je, da je b&š danes prispelo na norveško stran več nein ških ladij. Angleška križarka in dve podmornici potopljeni Berlin, 13. aprila, br. (DNB). Ameriške radijske postaje so danes objavi'e, da je bila predvčerajšnjim pri rrondhjemu potopljena angleška 8000 tons JUTRO« it 86 5= Ifedrtja, 14. IT. 1940, Maš Zbor Veinlteve družbe Na jesen dobimo spet štiri izbrane knjige Minuli petek ie Vodnikova družba, ta naša ugledna in oriliubliena ljudska kniiž-na matica na letošnjem občnem zboru v klubski sobi kavarne »Zvezde« Dolaeala svoi snovn: in duhovni obračun. Zbor ie otvoril predsednik ravnateli g. Rasto Pu-stoslemšek s splošnim pregledom preteklega leta. nakar so zborovalci stojé počastili spomin umrlega ustanovnika trgovca Karla Sossa iz Ljubljane in ookoinih po-verjenikov Antona Pirkoviča iz Velikih Lašč. Josipa Križa iz Ljubliane. Nan_ieta Tušarja iz Ljubliane. Ivana Poaačarja iz Predtrga. Vinka Brišnika iz Sv. Jurija cb Taboru, Frana Cvetka iz Krčevine pri Mariboru in Frana Zličarja iz Sv. Andraža. O notranjem poslovanju družbe je nato poročal tainik dr. Pavel Karlin. ki je med drugim omenil da ie pisarna tudi v minulem poslovnem letu pridno skrbela za čim ožie stike s poverjeniki in člani (3.791 dopisov) Posebej se ie nadalje zahvalil naprednemu časopisju, ki nudi Vodnikovi družbi zgledno oporo in znatno pomoč pri njenem propagandnem in organizacijskem delu. K sklepu je objavil, da ie odbor VD na seji dne 8. t. m. po poročilu književnega reserenta in ostalih odbornikov, ki so ocenili vposlanih 12 rokopisov, pris.dil književno nagrado v znesku 5.009 din, s katero je Vodnikova družba ob petletnici mučeni-ške smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja sklenila počastiti spomin svojega visokega ustanovnega člana, pisateliu Edu Deržaju za njegovo povest »P;>d špik'«. O finančnem položaju VD in njenih računskih zaključkih je pregledno poročal blagajn.k g. načelnik Milan Sterlekar, nakar je v temeljitem gospodarskem referatu g. prof. Fran Vrhovnik razgrnil zboru sliko o organizacijskem razvoju družbe ter o stan-u in gibanju članstva. Iz zanimivega poročila omenjamo, da ie imela Vodnikova družba lani 155 ustanovnikov in 13.221 članov. :n sicer 8.223 v ljubljanskem in 4294 v mariborskem okrožju izven dravske banovine 618. izven države pa 86. Zaradi nejasnega položaia in izrednih razmer v seo-tembru je odbor sklenil znižati naklado knjig, toda pozneje se je izkazalo, da bi potrebovali vsai še 2.000 garnitur za vse. k: so še želeli lanski knjižni dar Vodnikove družbe, a iim pisarna žal ni mogla ustrcjči. Poverjenikov, prosvetnih pionirjev v vseh večjih krajih naše domovine, ie imela Vodnikova družba v preteklem letu 478. Prof Vrhovnik se jim ie prisrčno zahvalil za požrtvovalno sodelovanje in nato sklenil svoi poučni referat z ugotovitvijo, da baš Ljubljana, ki je središče slovenske napredne in nacionalne misli, z ozirom na število svojih prebivalcev zaostaja za ostalimi kraj naše banovine, saj šteje samo 2.521 Vodnikovcev. Po razrešnici odboru VD. ki 1o je p^-ed-lagal član nadzorstva ravnatlj g. Fran Jeran, je bil sprejet sklep, da ostane čla- narina v novem poslovnem letu navzlic podražitvi papirja in tiska nespremenjena (20 do 2 din odpravnine). Iz sledečega poročila književnega referenta prof. dr. Pavla Karlina posnemamo, da bo Vodnikova družba za leto 1940. izdala naslednje štiri knj:ge: 1. Vodnikovo pratiko za leto 1941.. ki jo bo uredil Pavel Karlin. Ta naša priljubljena ljudska čitanka bo spet skušala nuditi vsem in vsakemu obilico pestrega, zabavnega in poučnega čtiva. Pratiko bodo — kakor doslej — tudi letos okrasili naši priznani ilustratorji Mirko Šubic. Francè Podrekar. Nikolai Pimat in drugi. 2. Povest E da Derža.ja »Pod špiki«, za katero je pisatelj prejel Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe. Je to povest iz kraljestva slovenskih gora. Odpira nam pogled v svojski svet ene naših velikih gorskih dolin. Klen rod gorjancev, ki jih morejo rodit: le naše skale, vstaja v pretresljivi resničnosti pred našimi duhovnimi očmi, bori se z elementi, z zemljo, s svojimi strastmi in s tujci, ki so stoletja gospodarili na naših tleh. Avtor kniige je znani alpinist-slikar in mladinski pripovednik, ki je to delo tudi opremil z lepimi perorisbami. 3. Povest like Vaštetove »Rožna devica«, ki se godi v zadnjem letu francoske Ilirije. Pisateljica »Vražjega dekleta« in »Romana o Prešernu« razgrinja v njej tedanjo pre-stolico Ljubljano, njene ljudi in njih 02-stre doživljaje. Potek živahne povesti ie osredotočen okrog blagega licejskega ravnatelja in pesnika Valentina Vodnika, ki s svojim iskrenim domoljubjem in idealnimi pogledi na življenje dobrodušno razpleta razgibano dejanje. 4. Ilustrirano poljudno-strokovno knjigo inž. Jakoba Turka »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani«, v kateri nam ugledni avtor na lahko umljiv način razlaga iz obširnega področja živilske kemije poglavja, ki utegne zanimati kmeta in izobraženca, meščana, gospodinjo, dijaka, obrtnika in sploh vse. ki uživajo hrano ali morajo zanjo skrbeti. S to tehtno knjigo otvaria Vodnikova družba vrsto poljudnih publikacij. ki bodo služile napredku naših najvažnejših gospodarskih panog. V svoi bodoči književni program ie odbor Vodnikove družbe uvrstil še naslednje povesti: Mirana Jarca »Jalov dom«, dr. Iva Sor-lija »Pod zastrtim nebom« Ivana Matičiča »Petrinovo hišo« in Ine Slokanove »Begunce«. Po poročilu o kniiževnem programu za letos in bežnem pogledu v prihodnja leta je predsednik zaključil uspeli občni zbor s prijaznim pozivom vsem prisotnim, nai v novem poslovnem letu požrtvovalno in marljivo delujejo za prospeh Vodnikove družbe. V internatu Franjs Tavčarjeve LJubljana, 13. aprila Internat Franje Tavčarjeve je vzoren, uov ljubljanski internat in bo, kakor se kaže z odličnim uspehom prestal svoje pc\~o leto, svojo prvo in največjo skušnjo. V veliki, prostorni m zračni jedilnici visi na steni portret ge. Tavčarjeve, ki je hotela v nepozaben spomin darovati slovenskim dijakinjam dom, v katerem bi lahko mirno prebile svoja dijaška leta. Posebno pri srcu so ji bili otroci učiteljskih družin, katerih življenjske razmere je prav dobro poznala. Slovenska javnost je podprla plemenito željo ge. Tavčarjeve in tudi njeni radodarnosti v spomin bo stal dom F ran je Tavčarjeve. Dve učilnici — ena za wčje tn druga za manjše, in prav tako dve lično, skromno opremljeni spalnici — to je v glavnem ves internat, ki lahko nudi prostora 26 gojen-kam. Prve gojenke novega internata ponavljajo za preprostimi, z belim papirjem poginjenimi mizami, obloženimi s knjigami, svoje naloge, klepetajo, se učijo ali kratkočasijo z ročnim delom. Ko so v ioli, j* dom tih, ko pa prihajajo iz šole, je v njem j polno tistega prijetnega, pravega tnternat-skega življenja, ki ga pozna le tisti, ki fe sam stal kdaj sredi njega Skupne spalnice, skupne učilnice. obednice, skupno umivanje, Izprehodi ln učenje, vse to vtisne mlademu človeku neizbrisen spomin. Prijateljstva, ki se porajajo v Internatu, v dolgih šolskih dneh in letih, veljajo po navadi za vse življenje. Otroci postanejo kakor člani Ist* družine. vi'»; , W: I?, i ' Sgl • M. ' >'• • i v HMr ^ V> VSi y učilnici, odmor po koeilu in pogled v spalnic« Iju/2 8. uri zvečer ln se event. nove prijave še sprejemajo. «= Občni zbor zavarovalne zadruge »Croatia«. Dne 6. t. m. se je vršil 54. ob'ni zbor zavarovalne zadruge »Croatia« v Zagrebu. V preteklem letu je zadruga dosegla v elementarm in življenjski skupini premije skupno din 45,235.592. Ob koncu leta je bilo v veljavi 117.887 polic. Zavarovalne vsote in glavnice so narasle v obeh skupinah na din 12.378,681.742.75. Za škode in dospele glavnice je bilo v preteklem letu izplačano din 24,392.302.24, od ustanovitve zavoda pa skupaj 290.188.151.55 din. Tehnične rezerve z adruge znašajo din 136.930.758.94, od česar odpade na matematično rezervo življenjske skupine din 106.249.121.75. Posest nepremičnin je povečana tako, da so vse nepremičnine narasle na din 43.836.712.90. Skupna jamstvena sredstva »Croatie« znašajo po letošnjih dotacijah din 151.619.664.14. Občni zbor je vzel na znanje in odobril predloženo poročilo in tudi predložene računske zaključke za leto 1939 ter dal razrešitev ravnateljstvu in nadzornemu odboru. (—i — Licitacije. Dne 17. t. m. bo pri upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu in istočasno v Zagrebu licitacija za dobavo nortonovih vodnjakov, 19. t. m. za dobavo usnja, 20. t. m. za dobavo materiala in pribora za izdelavo obleke, 22. t. m. za dobavo usnja in 27. t. m. za dobavo raznega pribora ra vojno opremo. Dne 25. t. m. bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani ustmena licitacija za dobavo raznih živil. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 8.74 milijona din nasproti 20.63 in 12.47 milijona din v prejšnjih dveh tednih. Ofejna zbora mladinske JNS za Ljubljano in okolico Poročali smo že, da bo danes dopoldne ob pol 10. v dvorani Kazine občni zbor mladinske organizacije JNS za mesto Ljubljano. Kakor nam naknadno poročajo, bo tudi danes dopodne. a že ob 9., prav tam občni zbor sreske mladinske organizacije JNS za srez Ljubljano okolico. O hrvatsko-slovenski vzajemnosti V svojem včerajšnjem uvodniku ocenjuje »Hrvatski dnevnik« ob priliki slovenskega literarnega večera v Zagrebu pornen slovensko-hrvatske vzajemnosti. Med drugim piše: »Naše zveze s Slovenci trajajo več nego 1000 let. Naša zgodovina se Je pogostorna sprepletala in zlasti smo se našli skupaj v dveh usodnih obdobjih: v dobi Ljudevita Posavskega, ko smo se morali skupno braniti proti Frankom, in v dobi kmečkih ìdo-rov, ko so se hrvatski in slovenski kmetje dvigali za staro pravdo. Tudi pozneje je bilo mnogo stikov in zlasti preteklo sto'etie je bilo izpolnjeno s sodelovanjem, ki je bilo na prosvetnem polju še posebno pl. Kino. Sedaj se zopet nudi priložnost, da istodobno manifestiramo čvrsto voljo brun'ti svojo narodno posest in da sodelujemo na vseh področjih, kjer je to sodelovanje v obojestranskem interesu. To področje je zelo široko in gotovo ne bo ostalo omejeno na kulturno udejstvovanje. saj so dani vsi pogoji za sodelovanje tudi na gospodarskem polju in na drugih sektorjih narodne delavnosti. Pri ocenjevanju odnošajev med Slovenci in Hrvati je potrebna dalekovid-nost. Lahko nastajajo situacije, ko se nekomu zdi, da gredo naši interesi narazen. Toda če imamo pred očmi ne samo trenutni interes, temveč tudi bližnjo in da'jno bodočnost, bomo videli, da si naši interesi nikjer resno ne nasprotujejo.« Narodno delavstvo in Suzor »Nova pravda«, glasilo narodnega delavstva objavlja uvodnik o načrtih za reorganizacijo delavskega socalnega zavarovanja. List najprej upravičeno ugotavlja, da bi bilo to vprašanje naglo rešeno, če bi imelo delavstvo priliko o njem razpravljati in odločevati v lastnem delokrogu, nato pa nadaljuje: »Svobodne delavske organizacije v Sloveniji danes nimajo te možnosti Delavska zbornica v Ljubljani je v rokah najmlajše delavske organizacije, ki gotovo ne predstavlja večine slovenskega delavstva. Slovenska delavska zbornica v vprašanju reorganizacije našega deilavskega socialnega zavarovanja še ni zavzela nobenega stališča, ki bi bilo res obrazloženo in vsestransko izdelano. Reorganizacija delavskega zavarovanja postaja predmet dnevne politike in se odmika od objektivne stvarnosti. Do veljave prihajajo demagoška gesla, popa-čitve stvarnih dejstev in varanje celokup ne delavske javnosti.«« »Zanimivo je — piše dalje »■Nova pravda« —, da tudi gospodarske organizacije še niso rekle svoje besede k temu problemu. Čuje se samo na splošno zahteva po avtonomiji delavskega zavarovanja. Čas bi bil in povrh še zeilo pametno, če bi naši gospodarski krogi skupaj z delavskimi strokovnimi organizacijami izdelali o tem vprašanju svoj res utemeljeni in sprejemljivi predlog. Številke iz Slovenije pravijo, da nismo sami v stanju vzdrževati obstoječih delavskih zdravstvenih ustanov. Nelojalna in demagoška agitacija v teh problemih ima lahko katastrofalne posledice.« Grafično delavstvo proti razdelitvi Suzor j a »Savez grafičkih radnika Jugoslavije«, v katerem je organizirano skoraj celokupno grafično delavstvo v naši državi, je izdelal posebno spomenico o reorganizaciji Suzor-ja. Grafično delavstvo se izjavlja proti vsaki decentralizaciji in likvidaciji. Načelno stoji na stališču, da vprašanje Suzorja sploh ne spada v delokrog državne uprave, temveč da je zadeva samouprave zavarovanega delavstva. Savez opozarja, da imajo tudi druge federativne države enotno delavsko zavarovanje, predvsem Severna Amerika, Švica, bivša avstrijska republika. Nameravana reforma Suzorja bi delavcem, gospodarstvu in državi povzročila ogromno materialno in moralno škodo. Delavsko zavarovanje more vršiti svoje veliko socialno, gospodarsko in zdravstveno nalogo samo v primeru, ako se ne okrni načelo skupnosti rizika. Savez je svojo spomenico izročil ministrstvu za socialno politiko in hrvatskemu banu. Zastopniki javnih uslužbencev pri banu Poročajo nam: Deputacija zastopnikov organizacij državnih uslužbencev in upokojencev je posetila v petek 12. t. m. bana g. dr. Marka Natlačeaia. Prikazala mu je težki položaj državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev, orisala dosedanje prizadevanje stanovskih organizacij za ureditev gmotnega pofložaja uslužbencev ter upokojencev in ugotovila potrebo da se prejemki čim prej in izdatno povišajo. Konkretne zahteve za zvišanje so vsebovane v spomenici, ki je bila vročena g. banu. G. ban je odgovoril deputaciji z daljšim govorom, v katerem je med drugim ugotovil nujnost rešitve tega vprašanja in obljubil vso svojo pomoč in oporo. V deputaciji so bili gg: Sturm Nejče, predsednik Udruženja uradnikov ptt, Sovre Franc, podpredsednik Udruženja nar. železničar- Devlze Curih. Beograd 10, Pariz 8.80, London 15.6175, New York 446, Bruselj 75.05, Milan 22.50, Madrid 50, Amsterdam 236.7750, Berlin 177.50, Stockholm 105.50, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.20. Bukarešta 2.20. Blagovna tržišča Žito -j- Chicago. 13. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 107.125, za julij 106.25, za sept. 106.50; koruza: za maj 59.125. -f- VVinnipeg. 13. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 90.125, za sept. 93. jev, Klasinc Janko tajnik Udrai, žel. uradnikov, Gspan Alfonz, podpredsednik Profesorskega društva, Fakin Anton, predsednik Udruženja učiteljev mešč. šol, Zabu-; kovec Franc, predsednik Udruženja zvanič-! nikov fin. kontrole Deputacijo je vodil g. ! Metod Kumdlj, predsednik JUU, sekcija Ljubljana. Brezvestno klevetanje V Beogradu izhaja »Bilten antimarksi-stičnega komiteja«, ki pravi o sebi, da preganja komuniste. Včasih opravlja ta posel na prav originalen način Tako je nedavno objavil članek »Obletnica protektora-ta in komunizem« V tem članku odkriva, da so pomenile dr. Beneševe besede v govoru pred mobilizacijo leta 1938., ko je dejal, »da ima svoj načrt« njegovo namero »proglasiti ČSR za dvanajsto sovjetsko republiko, ki bi jo vključil v okvir sovjetske unije.« Kot dokaz za to navaja takratno pisanje »Völkischer Beobachter ja«. Dalje ve povedati »Bilten«, da je dr Be-neš pripravlja! ta svoj načrt že leta 19^2. in da je jedva čakal, da proda češkoslovaško neodvisnost boljše vikom in sebe poniža iz prezidenta svobodne češkoslovaške republike v Stalinovega komisarja. V vse te načrte je bil posvečen premeteni židovski komisar Litvinov, ki je podaril v Ženevi dr. Beneševi ženi Hani najdražjo ogrlico i« samih biserov.« Vse te podle klevete »Bilten« mirne duše objavlja Medtem je bila — ne da bi se »Bilten« razburjal — res ustanovljena dvanajsta sovjetska republika v nasilno okupiranih predelih Poljske, povrh pa še trinajsta v odtrganih delih Finske. Drug drugega vredni V Pančevu izhajajo »Srbske narodne no-vine«, ki zastopajo misel velesrbstva na vseh svojih straneh in v vseh svojih stolpcih. V zadnji številki pa čitamo v tem listu odprto pismo, naslovljeno na bana dr Šubiča, v katerem zahtevajo »Srpske na rodne novine« od njega naj prekliče usta vitev izhajanja frankovskfga organa »Hrvatski narod«. Z debelo tiskanimi vrsta m; pravijo: »Mi protestiramo proti takemu postopanju banske oblasti v Zagrebu In zahtevamo, da se prepoved izhaianja »Hrvatskega naroda« ukine Naj izhaja naprej in nadaljuje svojo polemiko s sedanjimi vlastodržci v banovini Hrvatski « Tako so se zopet enkrat znašli srbski in hrvatski ekstremisti v bratskem obje mu, kakor že tolikokrat, kadar je bilo treba škodovati jugoslovenski misli Treba bi bilo samo še, da objavijo »Srbske narod- Pri a lekciji želodca aH črevesja v začetnem Stadija zelo dobro kkorfsti vrelec Tempel sii Styria. ne novine« fotografijo »poglavnika« Ante Paveliča, kakor jo je objavil dr. Sfojadi-novičev režim pred 11.-decembrskimi volitvami v nadi, da bo z njo jwmal« dr, Mačka in na njegovi listi združeno opozicijo. Kramljanje med zavezniki Vilderjeva »-Nova riječ« kramlja prav prijetno z glavnim organom JRZ »Samoupravo,« ki od časa do časa napada samostojne demokrate, čeprav sedi z njimi za isto zeleno mizo. Vilderjevo glasilo priznava »Samoupravi«, da ima v svoji borbi v nečem prav. Zahteva namreč, da naj puste njo in JRZ vsi pri miru. Med drugim pravi »Nova riječ«- »Kar se tiče »Samouprave« že moramo reči, da ima prav s to prošnjo. Sicer bi se lahko še kdo na^el in jo pobaral za kateri denar izhaja, ko jo pošiljajo zastonj v beli svet vsakomur, ki jo hoče čitati. Malo smešno pa je zahtevati mir za stranko, za JRZ. Življenje je že tako. da živi vsaka stranka ravno od akcije in kresanja nazorov. »Samouprava« nekaj govori o narodni sodbi, ki se je JRZ ne boji. Kolikor mi vemo. je bila JRZ samo enkrat pred narodnim sodiščem, oborožena do zob z vsemi polnomočji diktatorskega režima. Kako je odrezala, je najboljše povedal sedanji njen predsedn ik v svojem govoru pred senatorji JRZ ko je odkrito in poŠTeno pribil: »Pri teh volitvah je JRZ odrekla. In če vzamemo v poštev javne volitve, uradniški aparat in «e gotove druge stvari, potem že moramo priznati, da smo pri teh volitvah izgubili bitko ..« Naraščanje ameriške trgovine z nevtralci V zvezi z angleškimi izjavami, da nekatere evropske nevtralne države kupujejo v zadnjem času neprimerno več v Zedinjenih državah, kakor pred vojno, ker prodajajo potem to blago drugam, je »New York Times« objavil zanimiv statistični pregled naraščanja ameriške trgovine z nevtralci v prvih petih mescih sedanje vojne do 1. februarja t. 1. Po teh podatkih je v navedenem obdobju narasla ame-46.7%, z Dansko za 28%, z Norveško za 46,7%, z Dansko za 28%, z Norveško za 144.5%. s Švedsko za 66 7%. z Rusijo za 59.4%, z Italijo za 41 % in z Belgijo za •Aoiftojspo H Samomor zagrebškega (Umskega podjetnika Zagreb. 13. aprila o. Davi so našli v poslovnici Jugofilma v Varšavski ulici ravnatelja dr. Gabra Svarca obešenega. V nismu. ki ga je zapustil, ne navaja vzroka za samomor, temveč Izraža samo željo, da ne bi njegovega trupla obducirali. Slovenski književniki pri dr. Mačku Zagreb, 13. aprila, c. Dopoldne sta predsednik HSS in podpredsednik vlade dr. Vladko Maček ter ban dr. šubašič sprejela v banski palači slovenske književnike. Predstavil jima jih je predsednik Društva hrvatskih književnikov dr. Ilija Jakovljevič. Predsednik Društva slovenskih književnikov prof. Koblar je pozdravil s prisrčnimi besedami voditelja hrvatskega naroda ter hrvatskega bana in izrazil ob tej priliki posebno zadovoljstvo nad lepim in bratskim sprejemom, ki so ga doživeli slovenski književniki v Zagrebu. Podpredsednik vlade dr. Maček je odgovoril, da bodo Slovenci avtomatsko dobili vse ono. kar do dosegla Hrvatska. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad oživljenjem zvez med hrvatskimi in slovenskimi književniki kakor tudi nad tem. da je »Savre-menik« objavil Izbor slovenske proze in poezije. Ban dr. šubašič je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehom slovenskega literarnega večera ter nad dejstvom, da se slovenski književniki dobro počutijo v družbi svojih hrvatskih tovarišev. Iz banske palače so slovenski in hrvatski književniki odšli v mestno poglavarstvo, kjer so obiskali komisarja mestne občine Mato Starčeviča. ki jih je prav tako zelo ljubeznjivo sprejel. Nato so obiskali predstojnika prosvetnega oddelka banske oblasti, ki je v zahvali za pozdrav pripomnil, da je tudi on kot profesor predaval o slovenski književnosti, ki jo v resnici ljubi in ceni. Izrazil je željo, da bi se nadaljevale ln poglobile zveze med hrvatskimi ln slovenskimi književniki ter je čestital društvu hrvatskih književnikov in njegovemu predsedniku k dobro izvršeni organizaciji večera slovenskih književnikov v Zagrebu. SPOMLADNI SEOGRAJSKI SEJEN S SALONOM AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES SE BO VRŠIL OD 13. DO 22. APRILA 1940. Avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa, tekstilije, galanterija, pohištvo, kovčegi, torbe, obutev, kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, štedilniki, frižideri, kemija, preše, poljedelski stroji, stavbarstvo, barvarstvo, umetna gnojila, elektrotehnika, optika, metalna galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa, stroji za kavo, steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit ure, kozmetika, papir, glasbeni instrumenti, knjige, radio-aparati, kinomatografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama, prehrana, alkoholne pijače, mineralne vode, mlečni izdelkL Pojasnila: Uprava beograjskega sejma, Sajmlfte, pošt. pret. 538* telefoni : 28-526« 28-602 50% popusti na železnicah in parobrodih ! Anketa o sanaciji grafične obrti Tretje povišanje odkupne cene za sladkorno peso BELEŽKE predna vas Pohorske vasi: Bele lastavlčke s r&31 temne ga zelenja O pohorskih vasicah, tistih, ki so pogreznjene med gozdove in tako zelo daleč od velikega sveta, bi pisal. Ne vem, koliko jih je teh belih lastavičk sredi temnega zelenja, vem pa, da so si podobne ko otroci ene matere. Povsod je isti dih planinskega vzdušja, toplote naše zemlje in kremenito-sti pohorskih rodov. Nad šumenjem pohorskih gozdov, planj in frat se prekriva in razkriva nebo, preko pohorskih rodov pa je šlo zapovrstjo ali obenem vse: tegobe in veselje, čas je spodrivai in spreminjal življenje ljudi. Skoraj ni več sledu o pohorskih glažutah, strohnelo je srce pevca Jurija Vodovnika, romantika nekdanjega patriarhalnega življenja se umika vedno trši vsakdanjosti. Ostala pa je zemlja ko nekoč, vegasta tn skopa, še jo namakajo srage onih, ki so ji predani na življenje in smrt. Ostali so gozdovi, Pohorci so zamaknjeni vanje ko nekoč, še stoje ponosne domačije, kobe in k tlom stisnjene kočure Tudi Pohorci so ostali ko nekdaj: gruntar-ji, ofarji, olcarjl, ogljarji ln Žagarji ter takšni, kl niso nikjer. Drugačno je le njih življenje. Zdaj Je pomlad. Gozdovi zelene, po fra-tah rdeči resje. Prave pomladi, kl razbohoti pohorski svet, Se ni. Sele ko kje na jugu od cveta vajo češnje, bo prišla. Takrat zadehtl cvetje, z njim zemlja ln gozdovi. Na oknih zažare rdeče pelagonlje ln ko •once znova oplaja svet, se razžarl tudi duša Pohorca. Z najlepšimi upi ln zasanjan se predaja novemu življenju. Pozablja vse tegobe ln računa le z bodočnostjo. Zajeda se z vso dušo ln srcem v zemljo ln gozdove. Veruje v moč svojih rok, v zemljo In gozdove. Boga prosi za vsakdanji kruh ln da bi ga nobena sila ne odtrgala s tega koščka sveta. Takšni so. V dolinah ob vznožju so bele ceste, življenje velikega sveta se pretaka po njih. Pravijo, da po njih prihaja vse dobro ln zlo. Ob njih so vasi, tipična dolinska središča goratih krajev s cerkvijo, župnlščem in šolo. Vse drugo so gostilne, trgovine, žage in lesna skladišča. Oni pravi vaščanl, zaradi katerih je prav za prav vse to, so raztreseni daleč naokrog po grapah ln pla-njah. Do tja vodijo le sprani kolobarji ln planinske poti. Sredi polj ln travnikov so skrite domačije. Za majhnimi okenci veje po belih hišah ln Izbah preprosto življenje. Gostoljubno ko malokje sprejemajo Pohorci znane ln nepoznane goste. Radi se pogovore o težavah. Mehko božajoče teče značilna pohorska govorica, kl razodeva vso nežno nrav teh na zunaj okornih ln trdih ljudi. Z zanimanjem prisluhnejo novicam, dovzetni so za vse dobre nasvete, vmes pa ponujajo kruha ln pijače, če že nI kaj mesenega pri rokah. Redke so hiše brez branja, po kotih so časopisi ln knjige Marsikje Imajo 9e šope orumenelih listov: prepisi Vodovnikovth pesmi, kl na preprost način opevajo pohorsko življenje: Oča »o ra to skrbeli, so brat me naučili, mati pa računati tn slovensko pisati. Sva z očetom les sekala, plohe k žagi sva peljala, Sla «pomladi sva orat* ln to žitno seme s"jat... Pohorska polja In travnike so skrčile pridne ln tuljave roke. Rodovi so trpeli, napenjali so se do onemoglosti, a Je zemlja ostala trda ln nehvaležna. Premalo daje :sa družino, kaj šele za druge potrebe. Blagor onim, kl Imajo gozdove; nI se jim tretja udinjati z delom prt večjih. Ponosni ■o nanje tn s težkim srcem se odločijo za sečnjo. Redki so, kl posekavajo brez misli. I% roda v rod sprejemajo Izročilo, da je gozd neizčrpna zakladnica za pametnega gospodarja. Saj Je vse to njihovo življenje po domačijah ln kočurah ter po raztresenih vaških zajednicah v zvezi z gozdovi ln lesom. Povezano Je blagostanje z revščino In Ite stežka je obdržati neko srednjo pot. Po grapah so završale vode. Nekoč so se ob njih vrstile žaga za žago, danes je predelava lesa osredotočena na večja dolinska podjetja. Naglica v proizvodnji je, ko nekoč slovite pohorske glažute in statve, skoraj docela uničila značilne gorske žage. Pohorec danes lahko vnovči le še hlode in tesan les, nadaljna obdelava in zaslužek je v rokah lesnih trgovcev in špekulantov. Na pomlad so po dolinah ob žagah nakupičene grmade hlodov in ko vode narastejo, zabrne žage. Vzdušje je znova prepojeno z vonjem po smoli in sveže rezanem lesu. Žagarji požvižgavajo, bogve kaj si rajtajo, cirkularka brenči, skladovnice za prodajo pripravljenega lesa pa rastejo. Furmani ga nato zvozijo k vodi ali na postajo. Po splavih ln z vlaki potuje pohorsko lesno bogastvo v široki svet: doli na jug, v Nemčijo, I rancijo, Egipt in drugam. Po^orcem od vsega ostaja le delo. Z velikimi kupčijami skoraj nimajo opravka Na hitro in ob vinu se z domačimi trgovci ln prekupci zmenijo za ceno. Nato kje visoko v planini zapojejo žage Ln sekire. Ru- sasti drvarji sopihajo, znojni in razgreti na dolgo požirajo pijačo, vmes čikajo in pljuvajo naokrog. Pravijo, da je drvarski posel dober, a težak. Včasih pa da je bilo še boljše, več so si lahko privoščili z zaslužkom. Ko so plohi olupljeni in »prištu-cani«, jih na podeljnih z volovsko vprego zvlačijo k žagam. S tem je vse delo opravljeno. Za aro nakupijo Pohorci pri trgovcu živeža, obleko in obutev, z ostankom poplačajo dolgove in davke. Pri hiši ostane le malo čistih denarjev pripravljenih za hude dni. Pohorske vasice zažive le ob nedeljah. S planj in iz skritih grap prihajajo praznično opravljeni Pohorci. Včasih je v cerkvi šumela Žida, moški so se postavljali v žametu in na trebuhih so žvenketali srebrni tolarji. Seveda je bilo to v starih, dobrih časih. Praznično razpoloženje teh pohorskih nedelj pa je ostalo. Meša se s kadilom, župnikovirn glasom, s soncem, ki lije skozi barvasta okna in ubranim petjem. Pred cerkvijo razvpija mežnar uradne razglase, moški se pomenkujejo in zabavljajo nad davki, draginjo in nizkimi cenami lesa. Tako je najbrže povsod. Nato opravijo še v župnišču, šoli, trgovini in na pošti kar za ves teden hkrati. Ce je v vasi knjižnica, stopijo še tja. Radi berejo, posebno mlajši rod. ki je bil deležen temeljite šolske izobrazbe v svobodni državi. Po opravkih še radi posede ob kozarcu vina in kmalu pr ivre iz grl ostožna in mehka pesem. Pojo o pohorski zemlji in gozdovih kako jih imajo radi, o sitnih ženkah in ponižnih možeh, o oknih polnih rož ter o ljubezenskem gorju. Radi se pošalijo med seboj, da se nasnrejeta srce in duša. Pod večer se že kar nestrpno s pesmijo in vriski razhajajo na domačije. Potem se znova zajedo v delo. Tako poteka življenje pohorskih vasi brez večjih dogodkov. Morda ko drugod, le da je tu obarvano s čarom neke idile, ki je kljub vsem tegobam današnjega časa ostala nespremenjena. Pohorske vasi, čeprav raztresene, so trdne in prepojene z našim duhom. Drugače ne more biti. Vsa naša rast in bitnost je trdo povezana z našo zemljo. Iz nje črpa pohorski rod vso ljubezen in zvestobo do svojega naroda, države in govorice. Oko boža zelenje in cvetje, bele cerkve in šole po vrhovih ter dolinah, košate hrame in ponižne bajte. Srce se prislanja k njim, duša se staplja s prelestno opojnostjo tega koščka naše zemlje. Bele lnsta-vičke sredi pohorskih gozdov so mi pri srcu, rad imam nje in Pohorce. Drago Bajt ensizse-ja vasi öiizu V?r Zapoge pri Smledniku naj dì Li-ib' jai.cani či u • o'_e poznali. Tj vam *e prijazna \as ob vzi cžju Kamni'kih p'anin. Čudoviti so vtisi, kadar jutrnje sonce ožar-ja planine ali kada» jih odeva v /ver'*" škrlat. St zi vaj t«c vije lepa cesta, na • be stran, se vròtijr zä ietni kmečki domovi s Krasiimi sadni-.u, v to vi. V zadnj'- dvajset h letih se je na^a vas kulturno ku pc- tudi elektriko. Precej posestnikov ima na električni pogon mlin, mlatiinico, slamo-reznico. Vsakomur lahko pokažejo dobro urejene hleve in gnojne jame. Vaščani se marljivo trudijo za napredek živinoreje, mlekarstva in kmetijstva vob-če. Po dvoriščih se povsod sprehaja lepa štajerska kokoš. Nekaj delavcev hodi tudi v tekstilne tovarne v Kranj in Tacen, Ima- vzd-gn'a. Leta 1926 »mo ustanori!' gas!l- sn«> d iš*vo, neka; el pozneje «mo dooi*< Društvo kmečkih i*n'ov in deklet. Gos» dar'i so se pa zibižili v kmetijsko nic« in nakupili jx ti ebne kmetijsike f troje In pluge Le 35 Številk šteje naia ra», a to so same kmetije, večji del samo lepo ure)en* i gospodarstva. Kmečko delo pač rnatno olajšujejo stroju In čista je naša vas. Imamo higienično urejen vodovod, imamo pa Št. Janž — dolenjski »pušdjc« »Pušeljc. ki si ga lahko vtakneš za klobuk« — je dejal dr. Janez Evangelist Krek, ki je rad zahajal v ta skrajni kotiček Dolenjske V tem priljubljenem kraju ga je j tudi leta 1917. pri prijatelju župniku Baj- I cu zatekla smrt. 18. avgusta 1918 so mu odkrili na tukajšnjem župnišču spominsko ploščo. Odkritje je bilo združeno z velikim ljudskim slavljem. ki se ga je udeleži- j lo preko 10.000 ljudi. Bila je to krasna manifestacija za novo porajajočo se Jugoslavijo. Navzočna sta bila med drug'mi dr Kalina in dr. Stanek s Češkega. Pod varstvom madžarskih bajonetov in strojnic je sledil govor za govorom. Dr. Krek ni pretiraval. St. Janž je pravi tip dolenjske vasi z okolico polno gozdov, gričev s cerkvicami in hišicami, obdanimi Bert: Pes je mrtev Klali smo. Drugi dan je prišlo pismo. »Včeraj nismo mogli priti, jutri nas pride vseh devet. Počakajta na nas in ne zakoljita prašiča prej Ne pozabita, da smo vsi prispevali pri nakupu. Pridemo popoldne in se že veselimo svežih jetrnic in krvavic!« Zdaj sva pa Imela vraga! »Zrkaj nisva počakala!« je jadikova^ žena. »Zakaj nisva! Zakaj risva! Nisva pač!« Poznala sva svoje dobre sorodnike, če da kdo izmed njih dva kovača, jih hoče potem pet nazaj. Tu je bil najprej stric Artur, potem teta Mina, stric Tee clor s svojo ženo Emilijo, potem naglušni stric Hugon. tretja žena drugega očeta moje prve matere in Ocvirkova iz Žabje vasi. Kako sta prišla Ocvirkova z menoj v sorodstvo, nisem mogel nikoli prav zvedeti. Menda ju je moja žena prinesla s seboj namesto dote. Vsak zase so bi'i vsi ti Tudje prav dobri in znosni, toda vsi skupaj — moj bog! »Kaj zdaj?« Je vprašala moja žena. Nisem si dolgo belil glave. »Dobili bodo svoje sveže klobase,« sem r>'i mo rekel. »Toda klobase smo že včeraj napravili!« »Nič ne de. še en dan bodo že počakale!« »Pokvarjene klobase so najhujši strup!« mo svojo faro, ki jo Je ustanovil pred 200 leti Peter Pavel Glavar. To je najmanjša fara ▼ ljubljanski škofiji, saj šteje komaj 300 duš. Vas ima lepo sončno lego in zdrav zrak. V bližini je znana jama nad Dob rušo a krasnimi kapniki Zvezana je s cerkvijo pri gy. Tilnu m slovi še iz turških časov. Pol ure od Zajx>g je razvalina smloškega gradu Zanimivosti torei dovolj, da lahko vas Zapoge vabi v svojo sredo. Valentin Hočevar od vinogradov in sadovnjakov. V pravi »pušeljc« se izpremeni okolica v mesecu maju, ko zacvete sadno drevje. Gotovo je Krek vzkliknil gornji stavek, ko je opazoval St. Janž v tem času. Ne manjka še lepih krajših izprehodov in tudi ne daljših izletov. Ce bi imeli v bližini še vodo za kopanje, bi bil Št. Janž idealno letovišče. V daljavi vabi Kum pobožne in nepobožne romarje. Vendar se meščani, ki si poiščejo pot skozi Št. Janž na »do'enjski Triglav«, maVkdaj povzpno na vrh. Kajti pot jih vodi m;mo hramov in zidanic, v katerih jih čoka goslo^uben Do'enjec z majoliko v roki. In največkrat ti popotn'ki vračajoč se zvečer cVmov, prepevajo znano: Mi'^'ka ti si kriva... Tako rckcč svetovno znana je gostoijub- .B ORBM v naj- t/L. m MILIJONI AVTOMOBILISTOV uporabljajo Mo- b'.oil. Oni niso v zmoti, skušnje so jih naučil« da je tako najboljše zavarujejo pred zgubam »»led trenja in prevelike obrabe stroja. ŠTE DITE in uporabljajte pravilne vrste M O B I L O I L-a po Mobiloll navodilih, ter te Mobiloil izdeluj* iz posebno izbranih surovin, po posebnem Cle-arosol načinu. Ui je priznano najpopolnejši. Zajamčeno ima+e popolno izrabo goriva — torej več kilometrov z manj g O r i v a T najmanjšo obrabo stroja — torej prihranek na popravilih! Popolnoma sigurni ste I« tedaj, če je plomba pod OPOMBA: Opozorjam« tvdl mm »alo 20-litersh« rolli«, Iii jo lahko naročl+o pri Mobiloil-prodajalcih. Za pomladansko Izmeno olja samot STANDARD nost našega Sentjanca. V tej gostoljubnosti se kosata »hrib'c« in »polj c«. Ako te pričakujejo kot gosta, je pripravljena miza s piščanci, racami, poticami in raznimi dolenjskimi dobrotami, ki ti privežejo dušo in telo. Ce si pa slučajen gost, se vedno najde pri hiši kak spomin na rajnkega pujska, ki ga zaliješ s pristnim cvičkom Za dobro voljo pa skrbe zdravice. ki jih znajo naši Dolenjci nič koliko. Med drugimi se mi zdi, da je ravno v tem kraju nastala tista, če je poznate: Ko se je Noe postaral, se je pri bogu pošvaral, da mu voda več ne diši... Toda ne samo za zabavo, tudi za resno delo in za napredek vasi je tukajšnji prebivalec dovzeten. O tem priča leta 1931. zgrajeni vodovod. leta 1936. napeljava elektrike in sedaj pripravljajoča se telefonska zveza z vasjo Št Janž O želji po napredku nam priča tudi 12 radijskih aparato v kar je za tako majhno vas zelo lepo število. Povprečna izobrazba našega vašča-na je prc-cej dobra, za kar skrbi šestrazred-nica z dvema vzporednicama Šoli pomagajo pri delu razna prosvetna in gospodarska društva. Soko'sko društvo Št. Janž bo letos praznovalo 30'etnico obstoja. Ob tej priliki bo razvitje članskega prapora pa lelrem te^vadišču v bližnjem Krmelju, poleg društvenih prostorov Večino članstva tvorijo rudarji Jakilovega premogo-kopa. V zadni'h 1ef;b se je socia1no stanje pre-biva'stva pn?'?bšalo. Rudnik, ki je prej zaposloval 800 * rudarjev, sedaj zaposluje neko1!ko preko ?00 deTavcev. Kmet težko vnovči svoje pridelke in še te po nizki ce- ni Zato ni čudno, da mnogokrat skuša iskati pozabljenja pri kupici svojega težko pridelanega vina. Ema Lazarinijeva >»»>»«»>«>♦•« « * Popotnik je našel v pesku d'nar. (»Judge«) • !\ /f~~ ' i\ tj j Äi -i »Mislim, da pred nakupom nismo dovolj dobro preudarili, koliko je seženj drv ... («New Yorker«) »Vem, to:la tudi vžrljeni STodniki so uvo.r:cn' rored iki! Vo e š"- h ie!« PremiTa'a sva, kaj naj storiva. Naposled se je moja žena nečesa spomnila. »J 'tri bova najprej kljbase p eizkusila, "r^že j g »Pr i^ku^i'a« »Dt. ali so š1 r'ohr«».« »In kako bova t? storila?« »S*»i ìt»v.i psa!« »No. in?« »Psu bova d po eno krvrrd^o in no eno jetmi-o. če s? rru re bo nič zgodilo, se t'idi stricu / i tur ju ne bo.« To ie bil ^ata vreden "^«"pt! »T^atri^a. ti si bis^r!« s?m vzkMkn'l. Drugo '"'tro se klobasam te prav nič ni po-nalo, da bi s» bile pokvarite Snmo malo so su''10!0 k'^^s1 pa menda zme-ro-n nalo smrde. Sicer pa klobase niso vi jo v ce. »Poskusiva t^re1'!« »Da kje je pa pes?« »Su'tan!« Pes je pričel. Dobil je dve k'o^ori. Krvavico in jetrnico. Kar mimogrede ju je pospravil. Preteklo jc nekaj ur. »Kaj je s psom?« »Imenitno se počuti!« O tem sva govorila opoldne. Ob eni je bil pes še zmerom zdrav, kakor more biti zdrav samo pes. Ob dveh tudi in ob treh prav tako. Najbrž je čakal, da bo dobil še kakšno klobaso. Toda potrebovala sva jih za sorodnike. Ob šli ih so se pripeljali. Niti enega ni manj' a'o. »AM sc sveže klobase že pripravljene?« »Takoj, stric!« »Meni za začstek dve krvavici in tri jetrr>i"e! t je vzkliknila teta Mina. Odhitel sem k ženi v kuhinjo. »Kaj je s p~nm, K~trica?« »Vesel je in dobre volje.« »Torej naloži klobase v pekač!« Nanna drk^a Helena je prinesla veUko sklrdo v jedilnico. Sorodniki so padli po klobasah, kakor znajo samo sorodniki. Stric Artur si jih je naložil trikrat, teta Mina je po~pravilo osem jetrnic, Emilija spma enajst krvavic, in kar sta si naložila v že^dcc Ocvirkova iz žabje vasi — bog se nas usmili! Iznenada pa so se odprla vrata. Najina dekla Helena je stopila v jedilnico. Bila je bleda in razburjena. »Pes!« »Za božjo volja, kaj Je?« »Pes je —« »Pa vendar ne!« »Pes je mrtev!« Helena je vsa obupana odjokala v kuhinja Prestrašen sem planil kvišku. »Prijatelji,« sem vzkliknil, »ne prestrašite se! Klobase niso bile sveže, že predvčerajšnjim smo jih napravili. Nalagala sva vas! Oprostite, nisva vedela, da bo tako hudo. Danes sva dala psu dve klobasi za poskušnjo. In pes je zdaj mrtev!« »Kaj? Kako?« »Vzemite kakšno sredstvo za bljuvanje, prijatelji!« V sobi je nastala strašna zmeda. Goltali so pilule za bljuvanje, mleko, rl-cinovo olje, kavino goščo in rum. Z gosjimi peresi so se ščegetali po goltancih, še s prsti so si segali v vrat. Po kotih vseh sob so čepeli moji dragi sorodniki in kadar je kdo izmed njih prišel do sape, ml jc s stisnjeno pestjo zagrozil. šel sem v kuhinjo. Helena je tulila ob štedilniku. »Helena!« »Da, gospod!« »Kdaj je pa pes poginil?« »Dobro minuto p:ej, preden sem prišla povedat,« je z jokom izdavila iz sebe. »Ali je moral dolgo trpeti?« »Ne, takoj je bil mrtev.« »Kako je bilo? Povejte mi!« »Vzela sem ga s seboj, ko sem Sla na-kupovat. šla sva čez cesto —c »In tedaj je padel in obležal —« Helena je odkimala. »Tedaj je pridrvel avto ln ga povozil! € ace vesti Kupite fižol? Gospod urednik, gotovo mi boste pritrdili, da so živali najvažnejše poglavje vsake vojne dobe. O študentih velja staro pravilo: plenus venter non studet libenter, kar se pravi po naše: s polnim želodcem težko sediš pri knjigi. Vse drugače je z vojščakom. Kadar mu zmanjka hrane, uplahne tudi njegova borbenost. In tako so Se države za sedanje vojevanje temeljito pripravile, nakup:čile so velike zaloge, ki jih po malem odščipavajo in vcdijo o njih natančne račune, v kolikor jih teh računov ne prekriža kakšna nesreča — recimo letošnji mraz, ki je baje marsikcd ugonobil mnogo krompirja Tudi pri nas smo kcnec lanskega poletJa dobili uredbo o nakupu potrebnih rezerv živil in smo takoi šli na delo. Začeli smo nakupovati — in kakor je že naša navada, nisino vprašali najprej doma, marveč čim dalj na o^rog. Lanska letina je bila srednja. kljub temu pa je bilo v Ljubljani dovolj fižola na razpolago. In ravno zastran fižola ni mestna občina ljubljanska povprašala nobenega ljubljanskega trgovca, marvc:" je šla fižol kupovat k bratom onkraj Sotle. Nakupili so ga menda nad 32.000 kg. čeprav bi ga bili doma dobili isto Veličino ali še več in prav gotovo tudi po ugodnejši ceni. Kakorko1*, kdor zna vedriti. zna tudi •oblačiti. Naj bi že bil tisti fižol za ljubljansko rezervo kupljen kjerkoli, s.imo da jc tu. Saj so se kmalu nato potrudili tudi naši trgovci, da so predali Svoj fižol — na Hrvatsko. Ko smo že pri tem. da iz-merjavamo z trati Hrvati kulturne dobrine, zakaj r,e bi še fižola? Vsekakor j.' tudi to len dokaz bratske vzajemnosti. Teda zadeva s fižolom še ni pri kraju. Te dni js namreč bilo nekaterim trgovcem v Ljubljani penudeno od ljubljanske mestne občine, ali ne bi hoteli odkupiti tiste zalege fižrla. ki ga je mestna občina ljubljanska kupila na Hrvatskem ... Zakaj ljubljanska mestna občina spet prodaja f?-žcl. ki spada med rezerve živil, kdo ga je kupoval in kdo je napravil kupčijo — to bi mi vsi radi vedeli. Prosimo, gospod urednik, da to objavite. g^v^^QZlirolinite in spomeniP t kamnoseška stavbna dela Vi/* l' ] J £ izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje mtlJO H Ü H D V Ä R ! pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09. * Prvi zvočni film ° Jugoslaviji so precVvujali sinoči na Kolarčevi ljudski univerzi v Beogradu. Film ob ega vse značilnosti. ki utegnejo zanimati popotnka po Jugoslaviji, v pogledu pokrajin kih le-p~t, ljudskih običajev in siplošne kulture. Vsaki pokiajini odgovarjajo pos-3">ne narodne nošnje, tipi in običaji, vse skupaj pa je prepredeno z narodno gl a 'bo posameznih krajev. Film ?e imenuje »Dežela solnca. dež?la kontrastov> dežela srednjeveške arhitekture«. Kakor pravijo beograjski list', je to naš prvi zvočni film, ki kolikor mogoče izčrpno kaže lepote naše dižave, morje, planine, jezera, mesta in vasi. prebivalstvo v pe 'trih narodnih nošah, > amostane s freskami našega k!as čneea juga in še marsikaj drugega. ! . /O» šte f f) A »vt ( "jll Ü o. Gl. zastopstvo: štedljiv — kvalitetni to 1000 in 2000 ccm ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11 * Službeni list dravske banovine pr naša v 30. številki od 13. aprila naslednie uredbe: o volitvi narodnih poslancev v Narodno skupščino: o naslih voiaških sodiščih v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju: o gospodarskih svetovalcih in o spremembah uredbe o odoisu zaostankov davkov. taks in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja. Nadalje objavlja tolmačenje točke 2 § 21. zakona o nadzorstvu nad živil:'; nove telefonske zveze z inozemstvom in pojasnilo o kolkovanju načrtov za sr"dbe"e dovolitve. f S'anje na Jadranu. Poročali cmo, da je b:l v marcu obisk na Jadranu s'ab. Podatki, ki so prispeli v Split iz posameznih kopališč in ictovišč na Jauranu, potrjujejo, da doslej ni bilo nobenih prijav iz onih držav, ki : o prejšnja leta poš 1 jale k nam največje število gostev. Prejšnja leta so po amezna poverjeništva in hotelska podjetja imela že okrog Velike noči veliko število prijav za pomladne in poletne mesce, tega pa letos ni. Zaradi težavnega mednarodnega položaja letos po vsej priliki ne bo v letoviščih niti onega minimalnega števila domačega obč nstva kakor :e je prej pričakovalo. Vsekakor pa se pričakujejo, da bo propaganda po državi sami kolikor toliko u< pesna in da bo vsaj domače občinstvo obiskalo domača letovišča. * N«v učbenik. Glavni prosvetni svet je odobril rokopis nemške čitanke za sedmi razred siednjih šol od prof. dr. Pavla Brež-nika. * Na Hrvatskem ne sme stradati noben otrok, tako se ie odločil Rdeči križ v Zagrebu in si zastavil nalogo, da v teku enega leta izvede organizacijo šolck:h kuhinj v Zagrebu in po vsej hrvatski banovini. Apeliral bo na starše posameznih šol. da bodo otroci pred poukom vselei dobili ča-šo mleka in kos kruha. Otroci premožnejših staršev bodo moral: mleko piti prav tako kakor siromašni, prihranke pri slaščicah pa bodo morali prispevati k splošni prehrani šolskih otrok. * »Maske« Juša Kozaka so zbudile zdaj, ko so izdane skupaj v knjigi, še mnogo večje zanimanje kakor prej. ko so izhajale v »Ljubljanskem Zvonu«. So zbirka novel, so eseji, so spomini na deško in dijaško dobo in najlepše občuteni opisi polpretekle Ljubljane, notranja in vnanja doživetja iz Prage in drugih krajev. Ne vemo, katero poglavje je najlepše, ali »Očetova« ali »Bohinjski pastoral» ali »Igralec« s krepkim prizorom iz protestantske dobe. Vsakdo naj čita in presodi! »Maske« se dobe pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani po ceni 90 din; za Zvonove naročnike po 80 Sin; poštnina je 4 din. Plačuje se tudi lah- j ko v obrokih! Samo še DANES in JUTRI U. del senzacionalnih TIM TAYLOR JE VIH pustolovščin v napetem filmu: Danes ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17., 19. in 21.15 url. KINO SLOGA, tel. 27-30 Tim Taylorjeva srečaj * Gg. rezervni oficirji! Zahtevajte poseben cenik vseh oficirskih potrebščin. Ster-mecki, Celje. (—) I? u— Francosko gostovanJe definitivno odpovedano. Zaradi ogromnih poplav v Turčiji in Bolgar ji je bil prihod včerajšnjega ekspresnega vlaka Carigrad — Pariz odpovedan in člani Come ie Frangaise niso mogli prispeti v Ljubljano. Tako je izostalo sinočnje gostovanje in potem v operi sploh ni bilo predstave. Na žalost Comedie Fran^aise sploh ne more nastopiti v Ljubljani, ker je vezana na gotove termine v Franciji. Tako je torej francosko gostovanje definitivno odpovedano. Vsi. ki so kupili vstopnice, dote denar povrnjen od jutri dalje pri dnevni operni blagajni od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure. PREKRASEN FILM LEPE VSEBINE, ODLIČNE IGRE IN IZVRSTNE RE2IJE! V glavni vlogi znamenita umetnica V I VIA N E ROMANCE Ob 15., 17., 19. in 21. url. KINO UNION — tel. 22-21. CORINNE LUCHAIRE ter JEAN PIERRE AUMONT v prekrasni ljubavni romanci Režija: LEONIDE MOGUY nepozabna mlada francoska igralka iz filmov »Ječa brez rešetk« in »Greh« K VA LIT ETNI TÖ VO RNIAV TO * Službe ne marajo. Prosvetni oddelek banske oblasti v Zagrebu javlja, da ie bilo nedavno nameščenih 52 mladih suplentov in začasnih učiteljev večinoma na sredniih šolah. Od teh ca iih 7 ni nastopilo službe, čeprav so prej vložili prošnje. V službo ne gredo zato. ker jim ni bil všeč kraj. kamor so bili postavljeni in se ne brigajo, da iih je ban sprejel v službo prvenstveno zaradi tega. da bi poslužili narodu in banovini Hrvatski, r.e na. da bi bilo ustreženo njihovim osebnim željam. Taki kandidati dokazujejo, da jim namestitev ni potrebna. Prosvetni šef poudarja, da banovina Hr-vatska potrebuje samo lake prosvetne delavce. ki so voljni posvetiti vse sile mladini naroda, nikakor oa ne namerava nameščat; izbirčnih prosilcev. Ti ne bodo sprejeti v službo, ako je takoi po sprejemu ne na-topl.jo. — Kakor smo nedavno to-rcčali. le/i pri ministrstvu prosvete 600 prošenj absolviranih filozofov za namestitev. A ko i e nedavno prej povabilo ministrstvo presvete absolvirane filozofe, nai vsaj začasno pomagajo poučevat: na ljudskih šolah, nakar bodo sčasoma dobili službo na gimnazijah, se ie vsega skupaj od7val^ 11 rbvrlventov. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * posojilnica v Rušah z. z n. j. vabi svoje članstvo, da sem v čim večjem številu udeleži 35. rednega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo dne 21. aprida 1940 ob 8. uri zjutraj v Sokol kem domu v Rušah. ' (—) * Predavanje o negi kože! Prostor nam ne dopušča, da bi obdelali vso to snov, zato hočemo samo navesti, kaj mora vedeti vsaka soproga in mati v brigi za svoje najbližje. Pri opeklinah, ranah, praskah, prišču, lišaju, krastah, znojenju, vneti in nari bani koži je odlično sredstvo krema Babymira. Uspešno deluje pri dojenčkih, deci in odraslih. Ne sme biti nobena hiša brez kreme Babymira. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. (—) * \'sak0 dete je zagonetka in nihče ne ve, kako se bo razvijalo. Niti najskrbnejši roditelji ne morejo na ta razvoj vplivati, temveč morejo samo dati prve pogoje za zdrav razvoj deteta. Uspeh v življenju ima samo zdrav človek, pa je zato največje važnosti pravilna prehrana že v najzgodnejšem detinstvu. Preizkušena koncentrirana krtpilna hrana ovomaltine ima v koncentrirani obliki vse vitamine in hranilne snovi, ki so neogibno potrebni za rast in krepitev organizma. (—) » Banovinska poklicna svetovalnica ln posredovalnica v Ljubljani ima odslej svoje poslovne prostore v poslopju šolske poliklinike na Aškerčevi cesti. Sprejemne ure za stranke so vsak dan od osmih do dvanajstih. (•—) u— Ljubljanska Filharmonija priredi v okviru Bolgarskega tedna v ponereijek 22. t. m. v veliki dvorani hotela Union, jsvo XV. redni koncert. Kot gost bo Izvajal slavni bolgarski skladatelj Panča Vladige-rov svoj klavirski koncert št. m., orkester Filharmonije pa bo izvajal med drugim njegovo Rapsodij o-V a r-d a r, ki je bila že čez 3000 krat izvajana na svetovnih koncertih. Dirigent koncerta je g. dr. Danilo švara. KINO MATICA — tel. 21-22. Ob 10.30, 15., 17., 19 in 2L uri. čakala te bom nih prostorih, ki so jih član;ce in člani napolnili, je XVI. redno letno zborovanje poteklo pod predsedstvom g. Otona Tankerja v najlepši tovariški slogi. C i lavno poročilo o po lovanju odbera je podal predsednik .;am in zborovale! so tako njegovo poročilo kakor poročilo blagajnika g. Janeza Kušarja vzeli s popolnim zadovoljstvom na znanje. Klub si je v novi palači Advokatske zbornice že jeseni uredil prijetne prostore, kjer te je razvijalo društveno delo, člani pa so živo goj li tudi tovarištvo na prijatelji 'kih sestankih in pomenkih. Klub je bil sicer prisiljen zaradi zunanjih okolnosti opustiti letošnji tradicionalni trgov ki ples, ki je bil njegov glavni vir dohodkov, kljub temu je mogel ustrezati svojim finančnim nalogam in celo še podpirat: sveje brezpo el-no članstvo z brezobrestnimi posojili in podporami. V vodo pa so padli marsikateri kori tni načrti odbora, tako glede poučnih predavanj, jezikovnih tečajev in drugega, predvsem zaradi precejšnje zaposleno ti članstva v celodnevnih napornih službah. Na račun premajhnega zanimanja J« na zborovanju padlo več grenkih očitkov, tem boJJ upravičenih, ker je bilo članstvu v klubskih prostorih poskrbljeno za popolno udobje in tu''d za tele no ln duševno hrano. Čeprav je bil odbor bolj slabo podpiran s tran! članstva, je vendarle v zelo številnih primerih požrtvovalno skrbel z intervencijami za namestitve svojih še brezposelnih članov. Zato je odbor, ki je v pretekli poslovni dobi opravil v?e svoje dolžnosti vprav zgledno, povsem zaslužil, da so mu zbo-rovalke in zborovalci na predlog revizorja Otona Gagla soglasno izglasovali raz-rešnico s pohvalo. Prav tako 'oglasno je bil ponovno izvoljen za pred ednika mar- HITRO / Cl STO/ POCENI V DROG ER 131 : ^ PMfiM IV'KANC LJUBLJANA L- I I V/ Ji ZALOG A FOTOMANU FAKTUR E 1S| E BOTIČ N I K NEBOTIČNIK ZUNDAPP ažulEK - K VA Li T ETNI LJUBLJANA MpTOCIKLI TAVČARJEVA 11 .yS/SAK MODEL DOBITE TAKOJ. * Na paši je zgorel 5-letni pastirček Štefan Gjanoš v vasi Mamničkem Ljubju v Križevskem okraju na Hrvatskem. Z nekaterimi vrstniki je pasel govedo. Po star-i navadi so naložili ogenj, se greli in ogenj preskakovali. Tudi štefek je skočil, ali po ne reči je pri drugem skoku padel v sredo ognja. Ko se je izvlekel iz njega, je bil ves v plamenih. Tovariši so od strahu pobegnil in tudi štefek je zbežal proti domu. Pri tem pa je le še bolj gorel in je po nekaj sto korakih zgrudil na zemljo. Zgorel je kot živa baklja. Ko so prihiteli kmetje na pomoč, so našli le še brezoblično ožgano ma o. u— Univ. prof. Enrico Damiani iz Rima bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v prostorih Italijanskega kulturnega instituta (Napoleonov trg 6) predaval o: »Pomenu in idejah v delih Pirandella.« Vstop je prost. Enrico Damiani se je rodil 1. 1892 v Rimu ter se je kmalu posvetil študiju slovanskih jezikov in literature. Posebno se je pečal z bol garsko literaturo, o kateri je spisal celo vrsto kritik in zgodovinskih člankov in prevel mnoga dela bolgarskih pisateljev in pesnikov. Temeljiti poznavalec bolgarskega jezika vendar ni zanemaril ostalih slovanskih jezikov in literatur. Tako je spisal monografijo o Turgenjevu, antologijo Lermontova s komentarjem, prevajal iz poljščine (Dygasinski, Kochanowski, Wier-zynski, itd.) ter objavil razne članke o srbskih ln hrvaških pisateljih. Trenutno je profesor bolgarskega jezika ter literature na univerzi v R:mu in ravnatelj knjižnice parlamenta V Jugoslaviji se mudi že 10 dni. Imel je predavanja na ljudski univerzi v Zagrebu, na Kolarčevi univerzi v Beogradu, kakor tudi v Italijanskem kulturnem institutu v Zagrebu in Beogradu. Bember$||l|Pìj % " I I j Zahtevajte f / to >•' svetóvno znamko Cß. ! h " Sanatori] za živčne bolezni Zagreb, Zelengaj štev. 37. — Tel. 93-80 Šef-zdravnik : Dr. GJURO VRANEŠIČ. * Bogataša so našli mrtvega. V četrtek zjutraj so našli v Beogradu znanega bo- ! gataša Teodorja Pejiča mrtvega na nje- j govem stanovanju. Izpočetka so mislili, j da gre za zločin, toda našli ni' o nikakih \ sledov nasilja ali samomora. Teodor Pe-jič je živel sam v .svoji veliki hišti v Gospodar Jovanovi ulici. Svoj čas je bil trgovski pomočnik, pa se je osamosvojil in je lahko že nekaj let privatiziraL Čez tri leta bi praznoval 601etnica NA AVTOBUSNI PROGI LpMfana - Ribnica - Kočevje — upostavimo dne 15. APRILA zopet redni avtobusni promet LJUBLANA odhod 6.00 url SUŠAK prihod 11.50 uri SUŠAK odhod 14.00 uri LJUBLJANA prihod 19.45 uri »JADRAN« avtobusno podjetje d« d. Francoski violinski virtuoz Robert Soetens bo v ponedeljek zvečer ob .pol 21. koncertiral v veliki Filharmonični dvorani. Letošnji njegov koncert bo imel naslednji spored: 1) Veracini: Koncert, sonata v štirih stavkih, 2) Bach-Chaconne za solo violino, 3) Cesar Franck, Sonata. To je spored prvega dela. V drugem delu bo izvajal krajše skladbe, in sicer: škerjane: Intermezzo roman tique, Slavenski: Dance slave, Debussy: Clair de lune, Delannoy: Dance des Negrillons, Ravel: Tzigane. Na klavirju bo spremljala umetnika pianistka ga. Suzana Rache. Ponovno poudarjamo da je Robert Soetens velik umetnik, pa tudi velik prijatelj našega naroda, saj je pogostokrat nastopal med nami in propagiral francosko glasbo v najrazličnejših naših krajih. Med glasbeniki in koncertnim občinstvom ima veliko število odkritosrčnih prijateljev. Zato vabimo na njegov koncert in ponovno opozarjamo, da bo začetek ob pol 21. uri jutri v ponedeljek v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Primarii dr. ŠAVNIK ordinira SAMO od 11.—13. Klub trgovskih aJcadem'kov o delu za stanovske interese. V svojih novih društvenih pro torih v Advokatski komori «> v petek zvečer zborovali člani Kluba absolventov trgovske akademije. V prijaz- ZVOCM KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79 Jane Withers, talentirano dete, poje in pleše v filmu Ciganček V filmu sodeluje Bora Minjevič s svojimi harmonikaši Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ter jutri ob pol 9. uri Prihodnji spored: Stanlio in Olio v Alpah ' ljivi Anton Trinker, za podpredsednika Ro-jina, za tajnico Travnova, za II. tajnico Verbičeva, za blagajnika Kušar, v ostali odbor pa še Kunčeva, Lapajne, šmid, Breskvar, Jeglič Breskvarjeva, Pekolje-va in Gagel. Med slučajnostmi so predlagali razne načrte za bodoče delo. Zelja odbora je, da bi člani kluba čim bolj obiskovali klubove prostore in v ljih reševali tvoje stanovske zadeve. Z DKW avtomobilom največ vožnje z dodeljenim gorivom. — Vprašajte DKW vozače. — Gen. zast. J. L O V S E, Ljubljana — Tel. 27*28 u— Dve diplomi sta razstavljeni v oknu »Elite« v Prešernovi ulici, izdelala pa sta jih slikarja Maksim Gaspari in Hinko Smrekar za dva častna člana Društva ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani. Gasparijeva je zasnovana dekorativno ornamentalno z lepo iluminiranim tekstom. Smrekarieva ie pojmovana boli realistično in ie strogo arhitektonsko razdeljena. Priporočamo, da si ti deli pravočasno ogledate. Dr. Mira Fink specialistka za ženske bolezni ln porodništvo zopet redno ordinira. u— Tretja javna produkcija Glasbene akademije, ki bo jutri v ponedeljek 15. t. m. ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani, prinaša naslednji spored: Frlan Pavla bo zapela: Lajovčevo »Bujni vetri v polju« in Pavčičevo »Pastirico«. Pri klavirju Osana Jože. Tercet Godina. Lipušček in Kos Marijan bo zapel Dargomyzskega »Noč prebdel je zlatolas oblaček«. Pri klavirju Ogrin Ksenija. Nato bo zaigrala na klavirju Prinčič Mileva Chopinov »Noctur-no v b-molu« in Martinov Ples kolombin. Sledi arija Gilde iz opere »Rigoletto«, ki jo bo zapela Koritnik Terezija. Pri klavirju Bradač Zorka. Violinist Ozim Igor bo zaigral na violini Novakov »Spominski list« in Schubertovo »čebelico«. Pesem od Glazunova bo zaigral na čelu Poljanšek Ivan, spremljal ga bo na klavirju Hubad Samo. Flavtist Zupan zaigra Andante lz d-mol koncerta, kl ga je uglasbil Molique. Pri klavirju Osana Jože. Arijo Mimi in Molitev iz Tosce bo zapela sopranistka Se-negačnik Franja. Pri klavirju Ogrin Ksenija. Saint-Saensovo Romanco za gozdni rog bo igral Zupančič Jože, pri klavirju Ramovš Primož. Ravelovo Sonat: no bo zaigrala na klavirju Bradač Zorka. Tenorist Gostiša Alojzij bo zapel arijo iz opere »Rigoletto« in arijo iz opere »Werther*. Pri klavirju Osana Jože. Sklepna točka produkcije bo nastop El zabete iz Wagnerje-ve opere »Tannhäuser«, ki ga bo pela Heybai Valerija. Pri klavirju Osana Jože. Opozarjamo na točen začetek. Spored se bo dobil v knjigarni Glasbene Matice in bo veljal obenem kot vstopnica k produkciji. (—) u— Ogrfn Ivan. stavbenik, tn » Gradi - dom«, stavbna družba, Sokolska 15, imata ; novo telefonsko štev. 24-26. (— ) | Društvo »Istra« v Ljubljani se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je I. istrski večer 6. t. m. tako lepo uspel v moralnem kakor tudi materialnem oziru. Najlepša hvala vsem. Smučarji, turisti in smrtniki! Uporabilajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta. u— Občni zb^r Splošnega žensk^a društva je v ponedeljek, 15. t. m. ob 16. v društvenih prostorih, Ce ta 29. oktobra. Udeležba je za članice obvezna. Prijateljice društva dobrodošle. Samo Din 49.— Vas stane fotografski aparat na zviti film 69 — sveže filme od Din il.— dalje, dobite pri Foto Touristu Lejzu Èmucu NA ALEKSANDROVI CESTI 8 kjer tudi najkulantnejše zamenjate rabljene fotoaparate za novejše tipe Leice, Contax, Roileflex itd. U— Malo več pozornosti Ižanski cesti! Pišejo nam: Ižan.ska cesta je od šole pa tja nekam do Kozlerja posuta s prav nemogočim kamenjem — pa kaj s kanien-njem; med njim je skoraj nekaj pravih manjših skal. Zara-i takšnega »gramoza« je vožnja po cesti skora onemogočena in živina silno trpi, ko vozi težke tovore ižanskih drv proti mestu. Prizadeti prosijo mestno občino, naj s periferijo ne dela tako po mačehovsko in naj napravi red. u— Duhovne osnove sodobne umetnosti je naslov javnemu predavauju univ. prof. dr. Fr. Steleta, ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v Hubadovi dvorani pod okriljem Slavističnega kluba na univerzi. Istočasno sporoča klub vsej javnosti, da bo nadaljeval z javnimi predavanji, ki jih je prirejal že lansko leto. Cenjeno občinstvo vljudno vabljeno! iFOTÖÄMATERJi! Če hočete res dobro fotografirati — kupujte naše sveže filme. — Priporoča se specijalna fototrgovina JANKO POGAČNIK Ljubljana — Tyrseva c. 20. n— Starši, danes ob pol 11. dopoldne nastopijo naražčajniki Rdečega križa dvanajstih ljubljanskih šol v frančiškanski dvorani. Izvajani program bo zelo zanimiv. Vstopnice dobite od pol 10. dalje pri blagajni ob vhodu v dvorano. S svojim obiskom pripomorete naši letošnji počitniški koloniji. Vstopnina zelo nizka. u— JNAD Jugoslavija. Danes popoldne bo družabni družtveni Izlet. Zbirališče ob 13. v društven:h prostorih. V primeru slabega vremena zbirališče isto tam. Tajnik I. u— Podporno društvo za gluhonemo mladino je prejelo od ravnateljstva KID na Jesenicah pokroviteljski dar v znesku 1000 din. Naj bi ta plemeniti zgled vzdra-mil tudi druga pridobitna podjetja, da bi se spomn'la naših gluhonemih sirot s primerno podporo. Društvo se kar najiskreneje zahvaljuje imenovanemu ravnateljstvu za izkazano naklonjenost. u— V tečaj za izdelovanje kožnih rokavic se sprejema vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. v hotelu Metropolu. (—) Popravi ! Med »orehi« Je po pomoti Izostala pri prvi uganki slika, ki jo priobčujemo na tem me«tu. »JUTRO« St 88 7 MMMKM.IT.M. Iz Celja i e— Gradbeni odsek za pokrajinski zlet v Celju. Na pokrajinskem sokolskem zletu v Celju v dneh 29. in 30. junija bo zietišče opremljeno v drugačnem obsegu kakor na minuiih župmh zletih. Medtem ko je za župne zlete zadostovala razmerno ozka tribuna, bo morala biti na pokrajinskem zletu razsežnost tribun neprimerno večja. Težko je že danes preračunati število gostov, vseh gledalcev in nastopajočih, toda po pokrajinskih zletih, ki so bih v preteklosti drugod, si lahko vsaj v motnih obrisih predočimo obseg, priieditve. Za postavitev tribun bo treba velikanske množine lesa, zlasti desk, 5 cm debelih, in tesane-ga lesa raznih dimenzij (od 6 x 10 dalje). Tribune in opiema telova išča bo glavna in daleč največja postavka v zietnem proračunu. Gradbeni odsek je navezan na naklonjenost vseh, ki so v položaju, da ma-terer alno prispevajo h gradnji zletišča. Zato se je obrn i predvsem na tvrdke ki obratujejo z lesom, da po svojih močeh les posodijo in da ga v sorazmernih količinah po možnosti tudi darujejo. Glede na velikanski pomen zleta, ko bo v Celju zbrano so-kolstvo z gosti iz vse države, pričakuje gradbeni odsek, ca bo med nr.prosenimi naletel na plemenita srca, ki bodo rade volje podprla njegova stremljenja in prispevala z materialno podporo k veličini zleta. Naše sokolstvo bo svojim dobrotnikom iz srca hvaležno. e— iz Celjskega šahovskega kluba. Glavni turnir bo zaključen prihodnji teden. Klub ; bo razpisal ožji šahovski turnir za člane, ki niso zmagovalci ali glavni igralci. Tehnični odsek kluba priredi brezplačne teoretične tečaje za člane. Začetniki in tudi že izurjeni šahisti na/j se priglasijo pri klu-bovih funkcionai jih v kavarni »Evropi«. Klub namerava prirediti tridnevni binkošt-ni ;zlet na Plitvička jezera. Prijave članov in nečlanov sprejemajo odborniki v kavarni .»Evropi«. e— O 0«"kneyskih otokih bo predavala 18. t. m. ob 20.* v risalnici meščanske šole v Celju v slovenščini ga. Fanny Copelan-dova iz Ljubljane. Predavanje, ki ga priredi Sav njska podružnica SPD, bodo spremljale kolorirane skioptične slike. e_ Na ljudskem vseučilišču bo jutri ob 20. zaključno predavanje. Predaval bo univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o snovi »Kaj nam pripovedujejo okamenine o postanku živih bitij«. Skioptične slike. e— Rdeči Križ v Celju bo predvajal danes ob 14. in 16.15 in jutri ob 16.15 v kinu Domu prvi hrvatski zvočni in govoreči film »Zgodovinski cinevi-. FIX O ČAJNO PECIVO IN DESERTI PRI BONBONIER1 R U F F Celje Prešernova 1 e— v podaljšanju celjske gledališke sezone uprizori mariborsko gie.lališče v petek 19. t. m. ob 20. v našem gledališču učinkovito veseloigro Alda de Benettija »30 sekund ljubezni«. Vstopnice se prodajajo v naprej v Slomškovi knjigarni e— Vojaki šoferji, ki so bili v januarju in februai ju 1S19 v Dobrli vasi pod poveljstvom g. Evgena Majerja, nai blagovolijo sporočiti svoje naslove podružnici »Jutra« v Celju. Samo še kratek čas prvovrsten semenski krompir, fižol ter odlična banaška moka, ove» in koruza po znižanih cenah pri JUGOPROMET, GOLOB IVAN, Krekova št. 11 —■ Celje. e— Dve žrtvi napadalcev. V petek sta dva neznanca napadla 291etnega dninarja Franja Puca s Polul pri Celju ter ga z udarci s kolom hudo poškodovala po glavi in levi roki. V Polju ob Sotli je sin nekega posestnika napadel 211etnega preužit-karjevega sina Jožka Rajteriča ter ga zabodel z nožem v hrbet in levo pleče. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico. e— Prometna nesreča. V petek je neki tovorni avtomobil iz Slovenjega Gradca na mostu v Gornjem gradu podrl 271etnega posestnika Alojza Hrena iz Gornjega grada na tla in mu zlomil desno nogo nad kolenom. Hrena so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Drevo je padlo nanj. Ko je 381etrri delavec Josip Jazbinšek podiral v petek v gozdu drevo, je padlo drevo nanj ter ga močno poškodovalo po glavi in prsnem košu. Jazbinšek se zdravi v celjski bolnišnici. m. »v« «^«w-a i»' ii a— Smrt blago narodne žene. Preminila je plemen'ta žena, upokojena učiteljica ga. Franja čončeva, soproga upokojenega šol. upravitelja. Bila je zavedna na-rodnjakinja, ki je imela toplo srce za vse, ki fo se " zatekli k njej. Njen pogreb bo danes ob 15 uri. Ohi animo ji blag opomin, žalujočim naše iskreno sožalje! a— Kuüurni večer bo v torek 16. t. m. ▼ dvorani Ljudi 'ke univerze z začetkom ob 20. Nastopita ljubljanski režiser g. Milan Skrbinšek z izbranimi recitaciji ki-mi točkami in znani tenorist g. Lukman. Pri klavirju bo spremljal vojaški kapal-nik g. Jiranek. a_ Razstava Mušič-Putrlh. Danen ob 11. uri bo imel vodstvo na razstavi prof. Lojze Bizjak. moške in otroške, solidno 9 pri »LAMA« — Maribor. i a— \Ttiski s potovanja po Ameriki. O tej snovi bo predaval v Ljudski univerzi v ponedeljek pisatelj dr. Josip Badalič. Skioptčne tlike! a— Za več ko sedem milijonov denarjev. V mariborskih pravnih vr 'tah je živahno zanimanje za veliko pravdo v zvezi s tožbami, ki sta ju vložila pred tuk. okrožn'm sodiščem posestnik O kar Pon-gratz iz okolice Varaždina in pose tnik Gvido Pongratz iz Domave pri Ptuju proti mestni občini Gradcu. Gre za tožbeni zahtevek njunega pokojnega očeta dr. Oskarja Pongratza v znesku 7.392.000 din. ki je 1. 1872 zgradil vodovod v Gradcu. Oba tožitelja za topa bivši odvetnik na Dunaju dr Frid. Babnik, ki ima zdaj svojo pisarno v Zg. Polskavi. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo imel danes v neodložljivih prmerih in v odsotno ti pristojnega rejonskega zdravnika dr. Zimgast, Kralja Petra trg 3 a— Namesto cvetja na grob ge. Amalije Vertriikove je darovala rodbina dr. Lipol-da 200 din za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. ___ a— Sah<>vske novic«. Ob priliki pred- snočnjega šahov kega tekmovanja za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze so zmagali šahi' ti »Vidmar ja« pr oti šahistom MŠK s 4 in pol proti 3 in pol. a— Podružnici OlD v Marib°ru vabita član tvo, da se v čim večjem številu udeleži prireditev K oba n ske ga tedna od 15. do 21. t. m., ki bo pod pokroviteljstvom mariborskih podružnic CMD. Za blmiance venčke, bele nogavice, židane tra-ke, kombineže, hlačke, najceneje pri »LL'NA«, Maribor, samo Glavni trg 24. a—- Slana je pobeli'a v noči na soboto Maribor in okolico. Včerajšnja minimalna jutma temperatura je bila 4.2 pod ničlo. t» ny 7iYiie9!ia nM BOHINJSKA DOLINA. »Micki je treba moža« je naslov znani Koržetovi narodni veseloigri v štirih dejanjih, katero bodo danes izvajali člani ga? filske čete iz Stare Fužine v Boh nju v občinski dvorani v Beh. Srednji va i v režiji šol. upravitelja g. Starca. Pepo1 -anska predstava bo ob 15. ponovitev ob 20. uri. Pridite ! Kinematografi Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes ob pol 16., pol 19. in pol 21. film po znani komediji slavnega Du m a sa »Kavaiirji Nj. Velčanstva« ali »Trije mušketirji«. Za dodatek finr 'ki žurnal Kranj. Kino Narodni dom bo predvajal danes ob 4., pol 7. in pol 9. prekrasni film iz orientalskega življenja »Aixa«. (—) Bled. Zvočni k;no bo predvajal danes ob pol 16. film »Krik džungle«. Večerne predstave ne bo zaradi mladinske operete »Kristalna časa«. (—) Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah veseli fim »S 5 parami okoli sveta«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob 17. in pol 21. razkošno orientalsko komedijo »Ali baba in 40 razbojnikov«. Prihodnji spored v sredo in četrtek »žena na razpotju«. V glavni vlogi Magda Schneiderjeva. Vsem našim obiskovalcem ogled toplo pr poročamo! (—) Tržič. Kino bo predvajal danes španski eperetni film »Gusarske noči« v naravnih barvah. (—) Jesenic©. Zvočni kino Radio bo puniva- J jal v nedeljo ob 15. in 20. velefilm »Mladina se smeje« z Magdo Sehneiderjevo. Ob 17. bomo predvajali krasni ekspedicijski film »Divji tovor«. Med di atki zvočni tednik in angleški kulturni film »Angleška vojna mornarica' Sledi velefilm »Nesmrtni valček«. Iz škofje Loke šl— Zborovanje rezervnih oficirjev v Škofji Loki. Združenje rezervnih oficirjev je preneslo svoje delo tudi na podeželje z namenom, da poveže tudi rezervne oficirje na deželi ter jim omogoči spopolnitev vojaške izobrazbe. Nedavno je bilo ustanovljeno poverjeništvo rezervnih oficirjev v Trbovljah. Prihodnjo nedeljo bo ustanovitev poverieništva v Litiji V ponedeljek zvečer pa je bilo uspelo zborovanje rezervnih oficirjev v Skofji Loki v hotelu »Kroni«. Navzočno ie bilo veliko število rezervnih oficirjev iz Škofje Loke in okolice. Sestanek je otvoril g. Plesi en jak. Nato je predsednik propagandnega odbora ljubljanskega odbora rezervnih oficirjev g. dr. Vinko Vrhunec v daljših izvajanjih govoril o dolžnostih rezervnih oficirjev v miru in v vojni. Pri tej priliki jim ie sporočil pozdrave g. ministra vojske in mornarice, ld delovanje slovenskih rezervnih of cirjev s polnim priznanjem zasleduje. Nato je naslovil vzpodbudne besede na zbrane rezervne oficirje pomočnik komandanta dravske divizije brigadni general g. Kukavičič. Njegov govor ie žel splošno odobravanje, zlasti ko je poudarjal, da je naša vojska vsak trenutek pripravljena izvršiti svojo dolžnost do skrajnih žrtev. Za predsednika škofjeloškega poverjeništva je bil izvoljen lekarnar g. Oto Burdych. za tajn'ka pa g. Plesteniak Sestanku ie prisostvoval tudi komandant I. planinskega polka. Iz Ptuja j— STavka špeharjev. Vsak petek pripeljejo na naš trg špeharji iz Hajdine svini ko meso in slanino. Prejšni petek so hoteli špeharji svojemu bla.gu znatno povišati cene, kar pa jim je tržno nadzorstvo' zabranilo. V znak pretesta fo vse prodano blago takoj naložili na vozove in ga odpeljali. Tudi ta petek ni niti eden špehar postavil na trg svoje blago, kar je bilo gospodinjam zelo nevšečno. Kakor pravijo, bodo piihodni petek "tavkale gospoduje in ne bodo kupovale mesa od špeharjev. ROYAL KINO, PTUJ. Samo še danes si lahko ogledate sijajno komedijo »NORA HIŠA«, kjer nastopa v gl. vlogi Ida Wüst. Naš prihodnji spored je film v češkem jeziku » NEDOLŽNOST« (Lida Baarova). v/ ffv**. 49 »pmu®^ prometne zveze Njea obonl zbor bo v torek v L jjul? Inaisi Ljubljana. 12. apr la Tujsko-prometna zveza v Ljubljani bo imela prihodnji torek dopoldne občni zbor v Zbornici za TOI. Za udeležence je odobrena polovična voznina po železnici na podlagi legitimacije K 13. Ugodnost veija za prihod v Ljubljano od 14 do 16. aprila, za povratek pa od 16. do 18. aprila vknuč-no. V povodu občnega zbora ki bo imel precej obširen dnevni red. ie zveza izdala poslovno poročilo, ki nudi izčrpen pregled o gibanju tujskega in letoviščarskega pro-mo'a v naših krajih. Leto 1939. je bilo leto preosnove in reorganizacije zvze. V začetku leta ie imela zveza 73 članov, med letom pa ie vstopilo 33 in izstopilo 5. tako da ie bil ob koncu leta 101 član. Zveza je imela v preteklem letu skupaj 7 lastnih biljetarn in poslovalnic, 4 pa pod vodstvom ali nadzorstvom tujsko-prometnih društev. Potreba skladnega sodelovanja s tujsko-premetnimi društvi tudi v komercialnem pogledu se ie pokazala pri ustanovitvi poslovalnic, še bolj pa jeseni, ko je zamotani mednarodni položaj prisilil upravo centrale »Putnika«. da prilagodi svoje poslovanje nastalim razmeram in da ukine podpore iujsko-prometnim zvezam razen za glavne bilje-tarne. Po sklepu uprave »Putnika« v septembru 1939 naj bi se na našem področju zaprle vse sezonske in stalne poslovalnice na Bledu, Jesenicah in v Kranju. Zdraviliška komisija na Bledu in Tu.isko-promet-no društvo v Kranju pa sta prevzeli kritie primanjkljaja, a poslovalnica na Jesenicah ima zaradi mejne lege še vedno možnost obstoja. Zapreti pa so morali bilietarno v Ljubljani v hotelu Metropol Zveza ie imela v glavni seziji 39 uradnikov, vštevši tudi sezonske; sedanje stanje je pa le 21 Stanie neprem čnin zveze se ni izpremenilo. Posebno skrb posveča zveza Vintgariu ter gleda na to. da ie prehod skozi sote~ko vedno uporaben. Tudi lani so bila potrebna večja popravila. Proračunski znesek, ki je predvideval izgubo 51.430 din. ie k jub neugodnim razmeram lan.=ke*a leta prekoračen le za 13.256 din. tako da znaša bilančna izguba 64.636 nasproti 16.253 din iz leta 1938. Primanjkljaj je delno krit z naknadnimi podporami. Zveza skrbi za varstvo narodnega sloga, trudi se za izboljšanie zdravstvenih prilik v zdraviliščih, letoviščih in zimskosportnih krajih, skrbi za tuisko-prometno izobrazbo in pr'reia enodnevne tuj ko-prometne in tudi jezikovne tečaie. Sodeluje s kr. bansko upravo v Ljubljani ter z upravo za turizem ministrstva za trgovino in industrijo. Posredovala ie za ureditev smu- ških tirov pri Kranjski gori. v Ratečah in Planici. Vso pažnjo posveča cestnim vprašanjem. Podpira prošnje za izdelavo načrtov in za izgraditev kopališč. Trudila se ie doseči stalno utrjeni tečai v turističnem prometu s posebnim ozirom na turistični dinar. Do danes se ie le z delnim uspehom potegovala za izdajanje vizumov Zidom za prihod iz inozemstva in za znižanie taks v izdaji vizumov za turiste in za družinske in kolektivne potne liste. Ugodna rešitev glede nepretrganih božičnih poč tnic je prinesla Sloveniji prav dober božični obisk. Zveza se je zanimala zlasti za razvoj železniškega prometa in ie venomer daia^a pobude za njega izbolišanje. Posebno je razveseljivo, da bo novi vozni red po začasni omejitvi kljub težkim razmeram sko-rai v celoti vzpostavil promet v preišniem obsegu. Zal pa zvezi ni uspelo, da bi se bil železniški promet vsaj delno motoriziral. Zanimiva 1e navedba, da le poštna direkcija sprejela v svoi program avtomati-ziranje celotnega telefonskega omrežia na Gorenjskem. Načrti so bili že predloženi na pristojna mesta in ie pričakovati, da se bodo vsai pripravljalna dela izvršila že letos. Vprašanje avtomatizirania telefonske zveze Kranjske gore in okolice ter vsega Bohinja ie tako nujno, da morajo biti letos vsaj ta dela izvršena. Zveza seveda v najlepši harmoniji deluie z vsemi ustanovami in društvi, k: posredno ali neposredno služijo tujskemu prometu. V propagandnem pogledu ie zveza le še pomnožila zbirko fotografij, filmov, kliše-jev in diapozitivov in jih stavila v službo ne samo po Jugoslaviji, marveč tudi v nekaterih drugih državah Tudi lani je uporabila vse važnejše veleseime. da ooozori množice posetnikov iz vseh delov sveta na Slovenijo. V pretekli zimski sezoni ie uvedla vsakotedenska propagandna radijska predavanja, ki iih je bilo 24 in je njih stalnost po novem razporedu zagotovliena. V tisku ie skrbela za orooasrando. katero ie izdatno razširia. Poslovno poročilo navaja še vrsto potreb v korist turškemu prometu ter izkazuje premoženjsko stanie z nekai več kakor milijonom dinarjev letnega prometa. Statistika pa izkazuje, da ie bilo v preteklem letu na p dročju bivŠ3 ljubljanske oblasti skuoai 132.559 gostov, le 89 mani kakor orejšnje leto. nočnin pa je bilo 704.797. za 2677 več kakor leta 1938. Tako je torei pretklo leto bilo v splošnem zadovoljivo. Kai na Drin^se bodočnost. ie isto veliko vprašan ie. nred katero je postavljen občni zbor TujskoDrometne zveze v Ljubljani. isko ssl-olstvo na F3di vestno in poSteno že 37 let. Hudo pa jo je zadela usoda, ko ji je pred petimi meseci nenadno umrl njen nadvse ljubljeni sin Nande, ogleden in zaslužen narodni delavec in organizator našega obrtništva. Jubilaniki želimo v krogu njenih dragih še mnogo zdravih in zadovoljnih let! poskusite 1 — 2 ASPIRIN tablete NI drugega zdravila po (mena .Aspirin", temveč edino-le „Bayer"-je* Aspirin. •«t pmt t m«} md n m. t*j». Ga Angjelinoviceva f Včeraj }e umrla v Zagrebu po kratki bolezni gospa Lucija Angjelinovič. mati ministra v p. in podpredsednika JNS drja. Grge Angjelinoviča. Pokojna gospa je bila iz stare dalmatinske rodbine Dražojevič - Franičevič. Po smrti svojega soproga šolskega upravitelja Angjelinoviča ie vse svoie življenje posvetila vzgoji svoie številne dece in doživela srečo, da so njeni sinovi in hčerke vsi dosegli ugledne življenjske položaje. Najstarejši sin je znani voditelj iugoslovenskih nacionalistov v banovini Hrvatski bivši minister dr. Angjelinovič. dr. Danko ie ugleden odvetnik v Zagrebu in znan hrvatski Risateli. Berislav ie bil tiskovni ataše v Ameriki. Borivoi je višji uradnik v Borovu. Od hčerk je ena zdravnica, druga profesorica. Obdana od hvaležne ljubezni svojih otrok ie pokoina gospa Lucija preživljala v Zagrebu svojo starost. Dosegla ie 76 let. Vsi, ki so plemenito ženo poznali, so io spoštovali in cenili. Niena smrt ie užalo-stila širok krog njenih znancev in spošto-vateljev. za njeno deco pa pomeni težak, bolesten udarec. Blaga gospa nai v miru počiva. Odličnemu narodnemu delavcu g. dr. Angjelinoviču in njegovim bratom in sestram izrekamo tudi mi svoie iskreno sožalje. MOTORJI IGN.VOKTAVČARJEVA J Za rešitev Aškerčeve domačije Akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije v Ljubljani si je zastavil pohvalno nalogo, da reši v Velikem Širju nad Rimskimi TopUicami domačijo pokojnega Mihe Aškerca, brata našega velikega pesnika balad in romanc — Antona Aškerca. Anton Aškerc, naš veliki klicar k slovanski zavesti m k svobodi duha v Sloveniji, nima spomenika. Postavljen pa mu bo najlepši spomenik na ta način, da v pesnikovem imenu storimo veliko dobro delo njegovim sorodnikom, da jim ohranimo domačijo, iz katere je izšel Aškerčev rod. Siromašna družina Aškerčevega brata je ostala brez dediščine in je bila pregnana z domačije, tako da si je morala poiskati zavetje ▼ bajti vdovine sorodnice, ki sama prav tako Svi ▼ pomanjkanju. Akcijski odbor želi obubožani družini Mihe Aškerca pomagati do lastne strehe ter na ta način počastiti pesnikov spomin in vsaj delno popraviti kuäturno sramoto, storjeno s propadom Aškerčevega skromnega rodnega doma. S te tem ves proračun postavljen na glavo in treba bo še enkrat o njem sklepati. Kranj pa ima svojevrsten, edinstven rekord, ki ga ne bo tako kmalu dosegla noDena druga občina na svetu. Sedaj, ko se bo o proračunu ponovno razpravljalo, bi bilo pa želeti, da se popravijo ne le računske številke, temveč da se revidira tudi način kritja izdatkov Vsako leto pritiska občina z novimi bremeni r.a obrtnika, trgovca in delavca, mesto da bi se ozrla malo po onih, ki bi lažje prenesli večja bremena, če so že potrebna. Letos uvaja proračun petdinarsko takso za k Mesa, ki so že itak obremenjena od države in banovine.V Kranju se vozi okrog 2"HO malih ljudi, predvsem delavcev, s kolesi na delo in na posel. To je ncsocialna davščina, prav tako, kakor je gospodarsko povsem pogrešena uvedba posebnih taks na motorna vozila. V času podražitve in pomanjkanja bencina je tak davek zelo nepremišljen in Kranj si ne bo stekel nobene slave, če hoče tu doseči Ljubljano. Med dohodki je tudi zelo nerealna po stavka 420.000 dinarjev za neizterjane trošarine. Povsem nezadostno se vodi v proračunu briga za socialno skrbstvo. Industrija prihaja v težek položaj in delavstvu grozi večja brezposelnost. Prihodnji teden bo zopet 400 delavcev brez zaslužka. Kranjska občina bi v tem položaju morala gledati neko liko v bodočnost in ne bi smela stati pre-križanih rok. Želeli bi, da se pri oonov-'jeni proračunski razpravi občinski odbor bolj temeljito pobavi s tem problemom. Te in druge zadeve zaslužijo prav tako popravka, kakor računska umetnost naših ko munalnih finančnih veličin. Razgovor z Martinom Rejcem V Ljubljani se je naselil g. Martin Kojc, rojak iz Središča ob Dravi, ki se že dolga leta bavi s praktično psihologijo. Deloval je skoraj deset let v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, kjer so listi posvečali znatno pozornost njegovim idejam in prizadevanjem. G. Kojc je izdal v nemškem jeziku tri knjige: »Učbenik življenja«, »Pot k sreči« in »Samozdravljenje živčnih bolezni«. Bile so prevedene tudi v tuje jezike. Med njimi so zlasti ho-landske izdaje dosegle velik uspeh. V slovenščini imamo »Učbenik življenja« s predgovorom univ. prof. dr. K. Ozvalda. Prijatelj našega lista, nekdanji sošolec g. Kojca, je obiskal tega zanimivega svetovalca razbolenih duš in opisuje svoj obisk v naslednjem članku: Ko sva se zvečer sešla, skorajda neznanca po dva in dvajsetih letih, sva si naiprej krepko segla v roko. potlej sva pa koj posegla in medias res. pa ne v sedaniost. temveč v preteklost, v tisto preteklost, ko sva skup trgala hlače po klopeh mariborske gimnazije! To ie bilo spominov! In ti so bili po tolikih letih edini most. ki sva si šla po njem naproti; počasi, korak za-korakom, dokler se nisva otresla podzavestne zapetosti in sva si — mož možu pogledala v oči. »Martin,« sem načel sodobno poglavje, »pred leti. kar verjeti nisem mogel, da si ti, res prav ti sam. tako globoko pogledal resnici v obraz, da si o njej napisal kar tri knjige. Recenzije sem bral, knjig pa — po pravici povedano — nisem utegnil. In zdaj si sam tu. v naši prestolnici, naše gore list. poučuješ resnico, dvigaš ljudi, pre-rajaš njihove duše ... Kako? Povej mi to skrivnost!« »Življenjske resnice in zakone učim; navajam ljudi, da jih v življenju uporabljajo. Znanstveno, a v poljudni obliki, jim dokažem, da je vse živlienje, gibanie in nehanje odvisno edinole od p r a s i 1 e. da je le-ta edina, ki vse ustvarja, nas neprestano presnavlja. nam daje vse dobro, če ji prepustimo vso skrb in odgovornost za svoje življenje, hkratu nas pa varuje vsega zlega, bolezni, trpljenja, nesreče, obupa.« »Daj. daj. odgrni zaveso s te svoje pra-sile!« »Prasila. siia resnica — vse giblje, vse presnavlja zmerom znova ustvarja. In to silo moramo predvsem razumeti in priznati. Kakšno ime ii damo. ie vseeno.« »Če bi prepojil torej pojem prasile človeku kri in meso. bi se potem takem, ako sem te prav razumel, temeljito spremenil človeški nazor, bi se nehala večina nesreč in nadlog, nemara še vojna?« »To ie pribito! Toda od danes do 1utri to ne gre. Trpljenje prečisti človeka, napake mu odkriva, oplemeniti ga in vodi na pot k resnici. Resnica mu prinese mir. srečo, zdravje, uspeh.« »Še zdravje — kar samo po sebi? Ne vem. ali so zdravniki tvojih misli?« »Tisti, ki poznajo moj nauk. tisti že. S pravilno usmeritvijo — in na to navaiam ljudi — s pravilnim pojmovanjem resnice jim celo zbujam zaupanje do zdravnikov. Saj skušam pri teh ljudeh izločiti vse kvarne vplive: strah. skrb. nezaupanie. Ko sem bil v tujini, so prihajali zdravniki sami k meni in so s popolnim razumevanjem sledili mojim idejam.« »Ali se spoznaš kaj na grafologi] o. astro- logijo. hiromantijo in kaj vem kakšne »ije* še?« »Kaj še. Saj nisem »kunštnjak« kakor doma rečemo. Življenjske resnice so vsem razumljive, torej niso nič preroškega, nič skrivnostnga. »Hipnoza in sugestija ti pa menda nista tuji?« »Oboje mi je nekoč šlo. Toda že pred leti sem zavrgel to reč. Zame nista potrebni ne sugestija ne hipnoza, zakaj človek, ki bi ga hotel s temi sredstvi preroditi. preobraziti, bi ostal takšen le toliko časa. dokler bi bil pod mojim vplivom. Potlej bi se vrnile stare težave, jaz bi pa ostal na laži. Meni je prva in osnovna zapoved — resnica! Človek se mora s spoznanjem sam in zavestno preobraziti, zakaj šele tedai postane zares preč'ščen, plemenit. srčen, zdrav in se lahko ponaša z uspehi.« »Ali še kai pišeš?« »Pripravljam marsikaj najrajši bi Da napisal obširno poljudneišo knjigo, nekakšen »Poljudni učbenik življenja«, toda ne utegnem. Svojim varovancem žrtvujem skorai ves svoj čas.« Potrkalo je na vrata. Vstal sem in se posloviL Z. P. Novi grobovi Inženjerju Janezu Dolencu, prideljene-mu tehnični terenski sekciji v Črnomlju, in gospe Alenčici je v Ljubljani v petek zvečer umrla hčerkica Barbka. — V Središču ob Dravi je preminul višji sodni oficial v pokoju g. Josip Emil Šinko. Pogreb bo danes ob 15. — V Ljubljani je umrla ga Valentina Pajkova, rojena Peterlinova. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. izpred mrliške veže splošne bolnišnice. — Rajnkim blag spomin, žalujočim sožalje! Iz življenja na deželi SMLEDNIK. Naša gasilska četa je u tanovila reševalno postajo v gasilskem domu. Reševalni avtomobil si je kupila marca in je v kratkem času enega mesca imela že sedem prevozov v ljubljansko bolnišnico. To kaže kako je bila ta ustanovitev potrebna. Za kritje stroškov bodo uprizorili naši igTalci 21. t. m. ob 15. uri v dvorani društvenega doma v Smledniku veseloigro »Micki je treba moža«. Prijatelji smeha in zabave vljudno vabljeni. Vstopnice se tobe v naprej pri tajniku čete. Poročila II. izdaje: Angleži javljajo: Velika zmaga pri Narviku Uradno angleško poročilo, da je bilo včeraj v Narviku potopljenlih 7 nemških rušilcev, nemške čete pa 210 se umaknile na bližnje griče London, 14. apr. br. (Reuter.) Angleška admiraliteta je nocoj objavila naslednje poročilo o angleškem vdoru v Narvik. uničenju tamkajšnjih nemških pomorskih sil ter zavzetju Narvika: Po napadu angleških rušilcev v narvi-škem fjordu, ki je bil izvršen preteklo sredo, so se angleški rušilci umaknili na odprto morje. Sedaj so se z znatnimi ojače-nji vrnili in uspešno dovršili svojo nalogo. Danes proti poldnevu je angleška vojna ladja »Warspite« na čelu večje skupine angleških rušilcev in Iskalcev min prodrla v fjord in takoj napadla sovražnika. V lukl je bilo več nemških rušilcev, ki so bili težje poškodovani. Angleške ladje so bile pripravljene boriti se tudi z obalnimi baterijami. Kakor je izjavil viceadinirai Witvvortli, ki je poveljeval na bojni ladji »Warspite« vsemu brodovju, so imeli Angleži izredno srečen dan. Nemški odpor je bil i/redno slab. Na obali je bil postavljen poljski top. Kiišilec »C'ossak« ga je takoj izločil iz boja. štirje nemški rušile! so bili takoj napadeni in po kratkem boju potopljeni. Trije nadaljnji nemški rušilo! so zbežali v Hrumbaški fjord, ki se razteza od Narvika proti vzhodu. Angleške pomorske vojne sile so takoj zasledovale tudi te tri sovražne vojne ladje, jih napadle in uničile. Ko izdajamo to poročilo, pravi admiraliteta, še nimamo informacij, kaj se dogaja v Narviku. Nemški vojaki so zbežali na ' li/nje griče. Poročilo nadalje ugotavlja, da so bili trije angleški rušile! poškodovani. Število padlih !n ranjenih na njih še ni znano. Tudi še n! mogoče ugotoviti, koliko je bilo izgub na nemški strani. Na sedmih nemških mšilelh je bilo po mnenju strokovnjakov nekaj nad 1000 oficirjev ln mornarjev. Vrhovno poveijništvo vojne mornarice je takoj čestitalo poveljniku brodovja admiralu Charlesu Forbesu In viceadmiralu Witvvorthu k sijajnemu uspehu. Enako so bile izražene čestitke vsem oficirjem in posadkam k izredno pogumnemu zadržanju. Ta akcija lahko pospeši končno razčiščen je položaja v severnih predelih Norveške. Komunike zaključno pravi, da se operacije nadaljujejo. Nemško poročilo je drugačno New York, 13. apr. br. Nemške kratko-valne postaje so ponoči v svojih oddajah za Ameriko objavile, da so Nemci pri Narviku dosegli novo zmago. En angleški rušilec je bil potopljen. Dve angleški letali sta bili sestreljeni. Angleži so zaman poskušali izkrcati se v Narviku. Poziv germanofilfke vlade norveškemu kralju Oslo, 13. apr. br. Predsednik germano-filske vlade v Oslu Quisling je po radiu pozval norveškega kralja Haakona in princa Kristijana, naj se nemudoma vrneta v Oslo. V nasprotnem primeru bosta še nadalje izpostavljena zasledovanju po nemških letalih, kakor se je to že zgodilo. Le če se vrneta v Oslo. bosta dokazala, da sta dejansko še v službi norveškega naroda in njegovih pravih interesov. Kralj Jurij - kralju Haakonu London, 13. aprila. AA. (Reuter.) Angleški kralj Jurij je poslal sledeče sporočilo norveškemu kralju Haakonu: V teh kritičnih trenutkih, ko je Nemčija s surovo silo napadla vašo državo in ji napovedala vojno, vam pošiljam izraze globokega občudovanja, prav tako pa tudi izraze občudovanja vsega britanskega imperija za hrabrost, ki sta jo pokazala vi in ves vaš narod. Globoko simpatiziram z norveško vlado v težkih dneh in zagotavljam Vaše Veličanstvo, da moja vlada v popolnem sodelovanju s francosko vlado že prinaša pomoč Norveški. Zavezniške sile se bodo borile z ramo ob rami z norveškimi četami, da bodo pokazale, da je bil ta nasilni akt Nemčije znak nepremišljenosti in objestnosti. Nauki za Italijo iz operacij na severu V Berlinu smatrajo, da tvorijo dosedanje nemške vojaške operacije v Severnem morju bogate izkušnje za Italijo v Sredozemlju Berlin, 13. aprila, b. V tukajšnjih poli-t čnih in vojaških krogih mnogo razpravljajo o povezanosti položaja na Severnem morju z onim v Sredozemlju ter s tem o izkušnjah, -i jih Italija črpa iz razvoja nemških vojaških operacij na evropskem severu za svoio morebitno uporabo v Sredozemlju, ki je za Italijo življenjski prostor. Te izkušnje so za Italijo velikega pomena, saj merijo njene morske meje nič manj kakor 8572 km, njene meje na suhem pa samo 1949 km. Italija je v svojem oborožitvenem programu posvetila posebno pozornost letalskemu orožju, in sicer z namenom, da ga uporabi proti sovražnim brodovjem. kakor si je v ta namen zgradila tudi največje podmorniško brodovje v Evropi. ^a Italijo je prav zaradi tega vak nov uspeh nemškega letalstva v borbi z britanskim brodovjem nov dokaz, da je v novi vojni zares že v teku zgodovinski proces, v katerem je zaradi nastanka, razvoja in izpopolnitve letalskega orožja napovedan konec neomejenemu gospodarstvu nad morji s pomočjo velikih brodovi j. Na. tej preobrazbi ni seveda nihče bolj zainteresiran kakor Italija, katere meje tvori za celih 80% morje, in sicer morje, v katerega so vedno druge velesile pošiljale svoja ogromna brodovja. Vse dosedanje bogate izkušnje na Severnem morju pa se dado prav dobro prenesti na Sredozemlje. Kakor je sedaj dokazano, da je razdalja Sylt-Scapa Flow dosegljiva za nemška letala, tako tudi v Sredozemlju ni več razdalje, ki ne bi bila za italijanska letala dosegljiva začenši pri Cipiu pa vse tja do Orana. Ako se vzamejo razen tega v poštev še posle, nje nemške izkušnje s podmornicami, se lahko reče, tako pravijo nemški strokovnjaki, da Italija lahko učinkovito zapre ves sredozemski prostor, odnosno. da lahko v vsakem primeru nevarno ograža druga brodovja v tem morju. Dosedanja tolažba italijanskih nasprotnikov, da je Italija prav z morske strani močno ranljiva, se spričo ital.janskega letalskega in podmorniškega razmaha ne da več vzdržati. Znano je, da se Mussolini prav o teh vprašanjih stalno posvetuje z generalom Bergio, ki naj bi pravočasno poskrbel tudi za vse varnostne ukrepe proti sovražnim letalskim napadom. Vsekakor pa so Italijani po nemški sodbi ve no bolj prepričam, da jim bo mogoče z lastnimi letalskimi silami z lahkoto kontrol'rati ves sredozemski prostor in ga tako v primeru nevarnosti spremeniti v pravo »mrtvo morie«. Tako sodijo tukajšnji vojaški strokovnjaki, ki objavljajo vedno bolj pogosto primerjave o položaju na Severnem morju z onim v Sredozemlju ter prihaja,jo pri tem do zaključita, da je strateški položaj Italije v Sredozemlju ugoden. Nevtralni opazovalci vidijo v teh primerjavah nemški poskus, dokazati Italij:. da bi bilo njeno vojaško sodelovanje z Nemčijo koristno tudi za Italijo. Holandska oranžna knjiga Dokumenti o protestih holandske vlade pri vojujočih se državah zaradi kršitve njene nevtralnosti « O __—11 _. A A. / T > /-,,, v. \ mt* 4 A \TnMA «,1rvr(i ln r\»»AT AO^ tili Amsterdam, 13. aprila. AA. (Reuter). Novo objavljena nizozemska oranžna knjiga obravnava incident pri Venlou, ko so Nemci na nizozemskem ozemlju prijeli dve angleški uradni osebi ter ju nasilno odpeljali v Nemčijo. Knjiga navaja, da je major Stevens, vodja odseka za potne liste na angleškem poslaništvu v Haagu, obvestil šefa nizozemske nemške vojne obveščevalne službe v glavnem štabu, da so angleški uradniki v zvezi z več višjimi nemškimi častniki. Stevens je dobil iz Londona pooblastilo, da v razgovoru z njimi ugotovi, ali bi se dala najti osnova za eventualno mirovna pogajanja. Ker ni bilo mogoče, da bi se ta pogajanja vodila v Nemčiji ali Angliji, je bilo določeno, da naj se vodijo na nevtralnem ozemlju, za kar je bila Nizozemska najprikladnejša, ker leži ob nemški meji. šef nizozemske obveščevalne službe je določil poročnika Klcka, naj prisostvuje razgovorom. Na Nizozemskem ozemlju sta bila pred incidentom pri Venlou dva sestanka. Nizozemska vlada je predložila nemški vladi, naj se vsa stvar predloži posebnemu sodišču, katerega sestavo prepušča nemški vladi. Dasi je nizozemska vlada ta predlog večkrat ponovila, nemška vlada nanj še dosedaj ni odgovorila. Oranžna knjiga se bavi tudi s kršitvijo nizozemske nevtralnosti ter vsebuje note. ki so bile poslane v tem pogledu tujim vladam. Nemška letala so trikrat s strojnicami streljala na nizozemska letala nad nizozemskim ozemljem in to 18. in 19. februarja 1939 in 27. februarja 1940. Nizozemska vlada je vložila v vseh treh primerih protest v Berlinu. V prvih dveh prime- rih je Nemčija vložila protest tudi s svoje strani, v tretjem primeru pa je izrazila obžalovanje. V poglavju o nizozemskim korakih in zahtevah, da naj se uvede preiskave v zvezi s potopitvijo več nizozemskih ladij, se naštevajo dokumenti o protestih proti potopitvi »Simona Bolivarja«, »Arendskerka« in drugih ladij. Nizozemska vlada je protestirala tudi proti polaganju min. Nadalje navaja oranžna knjiga dokumente, ki govore o omejitvi svobode prometa in korakih. storjenih v zvezi s tem pri zavezniških vladah, kakor tudi nizozemske korake proti listi blaga, ki se bo smatralo za tihotapsko. Objavljana sta odgovora Francije in Anglije, dočim Nemčija ni odgovorila. V odgovorih zavezniških vlad se potrjuje želja, da se čimbolj varujejo interesi nevtralnih držav. Knjiga navaja na kraju note v zvezi z ovirami, nastalimi v poftnem prometu. Večerno francosko vojno poročilo Pariz, 13. apr. br. (Havas.) Vrhovno poveijništvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 446. vojno poročilo: Današnji dan je potekel v znamenju oja-čenega izvidniškega delovanja. Vzhodno od Mozele se je ponesrečil krajevni sovražni napad, ki ga je sovražno topništvo intenzivno pripravilo in podpiralo. Sovražnik ni mogel prodreti niti preko žičnih ovir in se je moral umakniti. Bolj proti zapadu uspeSni izvidniški sunki. Med Saaro In Vo-gezi je bil izveden nenadni sovražni napad, •a tudi ta je ostal brez uspeha. ffitušu s&en&fècL sfrati Slučaji, ki nikamor ne spadajo V nekako dopolnilo našega članka, ki smo ga objavili preteklo nedeljo pod naslovom »Zanimivi dokaz naše dobrodelnosti«. smo prejeli naslednji dopis, ki je vsekakor vreden preudarka in uvaževanja: Na občnem zboru Unije za zaščito otrok smo slišali tudi predlog, naj bi se pri Uniji zbral sklad, ki bi nudil pomoč ob izrednih primerih, ne glede na to, kdo in kaj je ter odkod prihaja človek, ki je pomoči potreben. Skeptični in začudeni obrazi so pričali o neumestnosti takega predloga. A vendar je ta neumestnost le navidezna, kajti kdor je zase ali za druge trkal na vrata dobrodelnih društev in sociallnih ustanov, je moral pogosto spoznati, da se vkljub ducatom društev in institucij vendarle primeri, da »slučaj« ne spada v kompetenco nobene teh humanitarnih naprav. To je morala med drugimi občutiti tudi begunka, ki je pribežala v Jugoslavijo z majhnim otrokom a popolnoma brez sredstev. Kam naj se obrne, od česa naj preživi sebe in otroka, dokler ne najde zaslužka za košček kruha? Žalostno je, da mora človek, ki ni ničesar zakrivil iskati in najti prvo gostoljubno streho na policijski stražnici Potem se je našita oseba, ki je romalla z nesrečno materjo okoli socialnih m dobrodelnih naprav in ljudi. Uradna »socialna skrbstva« so ju seveda odpravila, sklicujoč se na paragrafe, ki jih je nemogoče obiti in sta si morali dati dopovedati, da je prvo red. potem šele nadležen človek. Ubogo ženo so pošiljali v domovinsko občino iz katere je bila pravkar pribežala. No. pa saj so še dobrodelna društva. Pri enem od nj'h so izjavili, da nikakor ne morejo pomagati, ker so žal pravkar vse razdelili in porabili za božično obdarovanje in je sedaj blagajna popolnoma prazna. Za prihodnj' božič pa siroto lahko vzamejo v evidenco. Slične odgovore je prejemala tudi drugod Med vsemi mnogimi humanitarnimi in socialnimi ustanovami se ni našla niti ena ki bi nudila primerno zavetje in preskrbo materi i notroku, ki sta stala brez sredstev in strehe na cesti. Morali so se zavzeti za nju privatniki, večinoma taki, ki so sebi pri-trgali, da so lahko pomagali. Prav nič ni čut Bla ta mati. da živimo v »stoletju otroka«:, ko je boj proti beli kugi na višku, ko je materinstvo stavljeno kakor še nikoli, ko se delijo nagrade za večje število otrok — ona pa niti za enega ne najde strehe. Vsi, ki imajo kakorkoli opravka z ljudmi in ki ne zapirajo oči pred resničnostjo, ter se jim sem in tja ponudi prilika, da pogledajo globlje v razmere svojega bednega sodržavljana, vedo, da ta primer ni osamljen. Nešteto jih je, ki zde v bedi, ter ne vedo, kam bi se obrnili po pomoč, nešteto jih je tudi že potrkalo na razna vrata — prepogosto zaman A največji reveži so tisti, ki se sami s poslednjimi silami bore proti bedi, ki store s p «slednjimi močmi vse, predno zdrknejo na dno A kako težko je najti za take resnično odpomoč! Koliko takih sirot bi poginilo na cesti, ko bi jim ne pomagali dobri ljudje, ki stoje povsem izven oficialne dobrodelnosti: — prav kakor takrat, ko še nismo imeli socialnega skrbstva, ko še ni bilo nobenega društva z lepim humanitarnim ciljem. S tem nikakor ne mislim omalovaževati socialnega skrbstva, kakor tud' ne zanikati zadrug humanitarnega društvenega življenja, ki je potreben vmesn olen med javnostjo in državnimi institucijami. Toda vse to bi moralo biti nekako drugače urejeno, Tistih, ki izvršujejo naloge socialnega skrbstva bi ne smeli voditi paragrafi, marveč človekoljubje, zavest odgovornosti do sočloveka. Tisočkrat bolje pregrešiti se proti paragrafu, kakor pregrešiti se proti človeku — to bi moralo biti njihovo geslo. Najbrže so imeli predlagatelji gornjega predloga v mislih prav take primere, odnosno prav take siromake, ki povsod nalete na gluha ušesa, ker njihov »slučaj« pač nikamor ne spada. Ali ne bi bilo nujno potrebno, da bi se kako društvo ali organizacija posvetila prav takim bednikom. Zbiral naj bi se sk'ad, iz katerega bi vsaj za prvi hip priskočili na pomoč takim, ki ne spadajo v »nobeno področje«. Za to bi bilo treba seveda denarja, precej sodelavcev (za razne intervencije, informacije itd. zlasti pa sodelovanja in pomoči vse javnosti in seveda tudi oblasti. To bi bil nekakšen privatni socialni urad, kjer bi bifla združena posvetovalnica za najrazličnejše zadeve in potrebe, ki sedaj ne spadajo v kompetenco nobene institucije in nobenega društva. In ker je Unija za varstvo otrok po svojem položaju kot poluradna institucija zelo primerna za tako nalogo, so se predlagatelji obrnili pač nanjo s predlogom, ki je vreden, da se o njem razmišlja. sebno mnogo v črnem grozdju in šipku, dalje v paradižnikih in skoraj v vsej sveži zelenjavi. Tudi v krompirju je precej vitamina C. Vitamin D je potreben za rast, za okrepitev kosti in zob. Ako manjka v telesu tega vitamina, se pojavi takozv. angleška bolezen ali rahitis. Vitamina D je zelo veliko v ribjem olju, v sardelah. polenov-ki ter sploh v vseh ribah, pa tudi v presnem maslu, v rumenjakih in mleku. Tudi sonce, zlasti višinsko, čigar žarki padajo naravnost na kožo ter vanjo tudi prodro, ustvarja vitamin D. Vitamin E pospešuje rodovitnost. Mnogo ga je v rdeči detelji, regratu, solati, grahu in mleku, j Vitamin G je v svežem mesu, jetrih, ledvicah. ribah, mleku, jajcih, paradižnikih in sveži zelenjavi. Pomanjkanje tega vitamina povzroča živčno onemoglost. Prizadeti so prebavni organi ln koža. Vitamini prav za prav niso hranilne snovi, temveč samo v telesu opravljajo vsak svoie delo. Vsi skupaj pa vendar pomenijo življenje in so za uspevanie telesa neobhodno potrebni. Skrb gospodinje je torej, da sestavlja iedilnike s hrano, ki jo družinski člani najbolj potrebujejo. Glavno je, da je hrana čim raznovrstnejša in da prevladujejo zelenjava, sadje, maslo, olje, mleko, sir. čitateljicam . V zadnjem času je dobilo uredništvo več pismenih in ustmenih prošenj, naj bi od časa do časa prinašali članke o prehrani otrok, bolnikov, zlasti pa o podeželski ku- 5ABYMIRA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE. LISA JE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PEI OTKOCIil IN ODRASLIH. NA (S IX) SUSI OD ZNOJA ALI »iOKBENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH iN DROGERIjaIi PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. hinji. Uredništvo o teh predlogih razmišlja in bo sku:alo ugoditi svojim čitatdjicam. Z največjim veseljem bo tudi še zanaprej sprejemalo koristne predloge, ki bi prišli iz vrst naših čitateljic. Prepovedano blago za izvoz Angleški vojak je imel zaročenko na Danskem. Pisal Ji Je ljubezensko pismo, v njega pa je vpletel nekatere zadeve bolj javnega značaja. Cenzor je vze! njegovo pismo iz ovoja in zapisal na listek: »Ljuba deklica, pišite Vašemu fantu, naj Vam v bodoče ne piše o stvareh, ki morajo ostati v državi.k Ta listek je poslal mesto voja-kovega pisma na naslov njegove zaročenke. Jubilej dela Mare Tavčarjeve »Nobenih rož, n" c^-ctja. prosim vdano, na mojo črno krsto ne denite, v slovo le raje s >h.o pokropit^ še v mrtvem srcu krvavečo rano. Življenja vse viharje sem prebila, solza pač nikdar nisem jaz poznala, svoj težki križ udano sem nosila. V obupnih dneh tolažbe sem iskala tn silne bolečine v smehu s ila, ob smrti bo z obraz» maska palaic Pred petintridesetimi leti se je med imeni takratnih slovenskih pisateljic pojavilo prvič ime Mare Tavčarjeve. Bilo je to ob prelomr stoStjn, ob nastopu naše slovenske moderne. Marija Kmetova, Sonja Fab-jànova, ha Čečeva-Hasanagrnica — to so biLa imena, ki so tedaj mno obetala. Mara Tavčarjeva je ostala svoji muzi zvesta do danes. Doslej je sodelovala v vezani in SVOBODA NARODA pomeni njegovo neokrnjenost, samoupravljanje njegovih moralnih, prosvetnih in gospodarskih dobrin ter tako pravno organizacijo, ki izroča to upravljanje v roke onih, ki te dobrine dejansko ustvarjajo s svojim delom; organizacijo, ki uvršča narod v zvezo enakopravnih narodov in ki dopušča teko ureditev medsebojnih odnosov človeka do človeka, in skupine do skupine, ki onemogoča sleherno izkoriščanje. nevezani besedi v dvaindvajsetih listih. Od svojih vrstnic se je že od vsega začetka močno razlikovalla: njen slog je popolnoma moški, udarila je na krepke struno, v svojih začetnih pesmih poje ;n vriska s fanti na vasi ob rožmarinu in nagelj u. Če bi ji bile razmere bolj naklonjene, bi se bila brez dvoma vse drugače razvila. Kot učiteljici je službovala na mnogih šolah, delala po\' težkimi pogoji, a povsod zapusti- j H za sabo sledove svojega izob aževainega deilovanja. Danes je Mara Tavčarjev» še vedno enako mladostna, vedno nasmejana, vedra, kljub temu, da njeno življenje danes ni posebno rožnato. Kot svetli sončn; žarki pa so posvetili vanj skladbe njenih pesmi. Uglaševali so jih naši skladatelji Zorko j Prelovec, Janko Leban ;n dr Danilo Švara. ! Ob petintridesetem jubileju dela želimo ! Mari Tavčarjevi še mnogo zdravih let in È nasmejanih pomladi! izpolnimo z nežnim muslinastim robčkom, ovratnik pa izvezemo z drobnimi cvetličnimi motivi (2. skica). Okusna in izrazito enostavna pa je zopet bluza iz svetlo rumenega zefirja, ki ji pod izrezom v život všijemo koničast vložek, zapet s štirimi gumbi iz biserne matice. Rokave razširimo s postrani vdelano progo (3. skica). Progasta bluza učinkuje vselej neprisiljeno živahno, že zavoljo zanimivega učinka v razne smeri sestavljenega progastega vzorca. Pri takšni bluzi navadno ukrojimo letos moderni oplečnik tako, da položimo proge vodoravno, dočim jih po životu usmerimo navpično. Na naši skici je takšna bluza opremljena s črno pentljo in drobnimi, črnimi gumbi (4. skica). Proti zaprtja 2*5 ddfcb^g tmt Ojlii rti S br 3/36 dne J«. H. 1*36 Bluzo iz belega batista si po životu zamišljamo tako zadaj kakor spredaj nagubano. Spredaj razdelimo gube z gladko progo, ki jo po sredi prepnemo z gumbi. Ovratnik, manšeti in srednja proga so okrašeni z drobno izvezenimi zobčki (5. skica). Tu je še bluza iz nežnobarvnega batista, ki jo vso okrasimo z redko posejanimi, belo izvezenimi motivi. Takšni vzorci lahko pred stavljajo drobne pentlje, metulje, cvetlice ali podobno. Okoli vratu in ob rqkavih obrobimo bluzo z nagubanim volanom (6. skica). Seveda ostanejo še vedno moderne bluze iz drobnovzorčaste svile. Izmed teh bluz učinkujejo najbolj okusno in elegantno tiste, ki so najbolj enostavno krojene. Zadostuje, če na kratkem oplečniku drobno naberemo život, ob vratu pa zavežemo nežno tvorlvo bluze v široko, slikovito pentljo (7. skica). Vitamini, s slovenskim izrazom bi jim rekli dopolnila, so nujno potrebni za uspevanie človeškega telesa in tako tudi duha. Vitaminov imamo več vrst in označujemo jih po abecednem redu ABC itd.. Ce primanjkuje telesu vitamin A, telo izgubi odpornost, pojavlja se zaostalost v rasti in degeneracija sluznic. V nevarnosti so posebno dihalni organi in oči. Mnogo vitamina A je v onih živilih, ki imajo od narave rumeno ali rdečkasto barvo: Korenje, rumena repa, rumenjaki, presno maslo, špinača, redkev, grah, gobe. Zelo veliko vitamina A vsebuje tudi ribje olje. Vitamin B se deli na več oddelkov. Dobite ga v neluščenem žitu, v otrobih, v močnatih jedeh, v jetrih, v zelenjavi, beljakih in drugod. Ako primanjkuje vita- mina B, se javljajo živčne motnje. 2ivci se vnamejo in ohrome. Ta bolezen je znana pod imenom »beriberi« in se je pojavljala v svetovni vojni med vojaki in med prebivalstvom, kjer so uživsii zelo enolično hrano brez sadja in zelenjave. Ob pomanjkanju vitamina B se vname koža, pojavljajo se motnje v črevesju in v prebavnih organih. Vitamin C je za življenje najvažnejši. Če ga telesu primanjkuje, dobi človek trganje po udih — podobno revmatizmu. Posledica pomanjkanja vitamina C je tudi skorbut; njegovi znaki so krvavitev dlesni, izpadanje zob, krhke kosti, tvori na koži in neugodno občutje sploh. Mnogo vitaminov C je v sočnatem sadju, zlasti v oranžah in limonah, v zeleni papriki, po- še najmanjši Izdatek v našem pom'ad- nem proračun pomeni nedvomno postavka za novo bluzo. Nemara je sploh ne potrebujemo. Bluza, ki smo jo lani nosile h kostumu, je še povsem dobra in tudi dovolj moderna je še videti, saj se ni moda od lani skoraj nič spremenila... Ne potrebujemo je torej in vendar se nam zdi, da bi brez te nove bluze še pomlad ne bila tako nova. Tolažimo se s tem, da je pomladna bluza vendar tako poceni: meter in pol blaga, nekaj dobre volje ln mnogo svežosti — to res ne stane mnogo, če smo spretnih rok, še brž izvezemo ovratnik eli kratko sedlo nove bluze z drobnimi lističi, pentljami ali cvetkami. To je moderno in daje še tako preprostemu tvorivu neko osebnostno, profinjeno obeležje. SIcer pa — kaj naj vam še povemo o novih bluzah? Mali ovratniki, mali žepki, drobni gumbi, gube, prešiti robčki, ozke čipke, tu in tam kakšen volanček — to vse je že bilo moderno in to že poznate. Pač. nekaj še velja omeniti. Svetujemo vam, da si novo bluzo omislite iz pralnega tvoriva, četudi jo boste nosile popoldne. Svetla bluza učinkuje le tedaj vedno sveže, čc je ob vsaki priliki sveže oprana in prelikana — in svežost je tisto, kai v prvi vrsti zahtevamo od pomladanske mode. Vse nežne, svetle barve so vam na Izbe-ro, v prvi vrsti pa vam moda priporoča rumeno tvorivo za bluze, potem šele rdeče, svetlovijoličasto, sivomodro in zeleno. Poglavje zase so seveda bele bluze — teh se nikoli ne naveličamo. Tudi pomladanska moda jih ceni malone bolj kakor vse druge in jih krasi s čipkastimi vložki, nabranimi volančki, drobnim vezenjem, da učinkujejo kakor izbrani vzorci lepega ročnega dela. Dopoldanske bluze so kar se da stvarne in dokaj verno sledijo moškim oblikam. Z dovolj visokim, športnim ovratnikom,, kravato iz istega tvoriva ln velikimi prsnimi žepki jih je skoraj težko ločiti od poletnih moških srajc. Seveda pa si ženska moda tudi tukaj privošči kakšno »stransko« do-"miilico: majhen oplečnik. ki je pod njim •bluza drobno nabrana, nabrane kratke rokave, ljubke gumbke na žepih in po sredi ' života (1. skica). ! Več domièlj'je odkriva naslednja bluza, ; ki ima pod vrezanimi prsnimi žepki po dve i plitvi, nizdol usmerjeni gubi. Levi žepek Nekaj modnih podrobnosti Včasih so tiste majhne stvari, ki jih komaj opazimo, večjega pomena za celotni učinek ženske elegance kakor vse ostalo. Lepi in okusni čevlji, primerne rokavice, mikaven šal ali šopek nežnih umetnih cvetlic lahko storijo, da pozabimo, kako star je že kostum, ki ga ta ali ona ženska nosi. Tudi ena sama pentlja iz drobno nagubanega plkeja, lahko neobičajno osveži vsakdanjo obleko. Stanko se je v edini sobi viničarije vzpel na klop in pogledal skozi okno. V sobi je bilo še vse temno, zunaj pa je snežilo. Vso noč je naletaval droben, mehak sneg. Njegov oče. kl je šel malo poprej pogledat. kakšno je zunaj, se je pravkar vrnil in je kljub temu, da se je otresal snega že zunaj, še zdaj otepaval sneg z obleke. »šlo je vso noč,« je dejal oče, »pa boš vseeno lahko šel v šolo.« Medtem je šla ven pogledat tudi mati. Viničarija je čepela globoko v snegu, nad njo pa skozi gibljivi zastor padajočega snega ni bilo videti neba. Zavila se je še bolj trdno v veliko sivo ruto, ki jo je nosila še njena babica, si otresla sneg s čevljev in se prav tako naglo vrnila, kakor je bila odšla. »Hu. kakšno je! Kaj res misliš, oče, da bi šel Stanko v šolo? Se izgubil se bole »Zakaj se pa izmed nas ni nihče izgubil, pa smo tudi hodili v šolo?« Sedel je na klop k vel?'ki peči, ki je bila že precej topla, in klobuk je položil kraj sebe. Materi se le nI zdelo prav, da bi Stanko v takem vremenu hodil z doma. »Pa bi vendar ostal doma. saj nima ne čevljev ne obleke za tako pot.« Sin je gledal še vedno skozi malo, s križi zavarovano okence v sneg in ni nič poslušal, kaj sta imela oče in mati. Ko Je mati znova tarnala nad hudó potjo, se je oče najprej malo odkašljal. potem se Je popraskal za ušesi, del klobuk na glavo, se dvignil s klopi ln stopil prednjo. »Da te ne bo skrbelo, bom pa jaz šel z njim do glavne ceste, bova naredila gaz. Sai ni tako hudo. kakor se tebi zdi.« In tako je bilo sklenjeno, da pojde Stanko ta dan v šolo. Oblekli so mu star očetov suknjič in ga obuli v stare očetove škornje. Bili so mu resda preveliki, toda to ga ni motilo. Videti je bilo, kakor bi šli škornji sami s suknjičem na sprehod. Oče je nodil naprej, imel je s seboj lopato in je sproti odmetaval sneg, sin pa je v svojih velikanskih škornjih stopal previdno za niim. Tako veliki škornji, si je dejal, lahko bi me nesli po svetu kskor tistega mačka pred pravljičnega kralja. Ampak Stanko je kmalu spoznal, da stari očetovi škornji nimajo prav nobene čarov-niške sile v sebi in da je v njih hodil celo boij počasi kakor v lastnih Čevljih. Bil je hudo razočaran nad svetom, v katerem se kaj prijetnega primeri kvečjemu kakemu mačku ali pa Se tistemu ne. Tako sta z očetom vendarle prišla do glavne ceste. Poslovila sta se, oče se Je obrnil nazaj proti domu, Stanko pa se je priključil šolarjem, ki so vsi koračili po cesti proti Soli. Preveč mrzlo nI bilo ln kmalu so se med seboj sporazumeli, da taka pot po snegu ni napačna. Bliže ko so bili Soli, več znancev je bilo. Razvrstili so se po zasneženem travniku ln uprizorili Sijajno bitko. Pozabili bi, kam so prav za prav namenjeni, če bi jih star kmet, ki Je priSel mimo, ne nagnal, »Alo, kdo bo šel pa v šolo. Vsak ču bo osem.« Roj črnih postavlc se je usui proti Šolskemu poslopju ln prav zadnji hip so pritekli učenci v Solo. V šolski sobi Je bilo tonlo ln marsikateremu, ki Je od daleč prišel v Solo. Se Je skoraj dremalo. Tudi Stanko Je nekatkrat nesel roko pred usta in skrivaj globoko zazdehal. Dolga pot po snegu in huda bitka s sneženimi kepami ga je res utrudila, dve želji je imel, da bi šel lahko spat in da bi potešil svojo lakoto, žganci, ki jih je zjutraj, preden je šel od doma, pojedel, so bili že bog ve kje in zdelo se mu je, da mu pajki predejo po želodcu. Sedel je mirno na svojem prostoru, očetovi škornji so mu bili v nemajhno napoto v tej majhni klopi in željno je čakal, kdaj bo pozvonilo. Ure so bile dolge kakor njiva, ki sta jo včasih z materjo ple'a, in se niso nikamor premalyiilé. Ves čas je živel v strahu, da ga bo učiteljica poklicala in je ne bo slišal, ker bo zaspal. Boril se je s spancem, z lr.koto in z dolgočasjem. Samo na pol je dojemal, kar se je dogajalo v šoli. Končno je vendar minila Sola. Zunaj je še vedno smelilo ln Stanka ni nič kaj mikalo domov na dolgo pot. Tedaj je. še preden odmollll, prifla tičitpijira lz drugega razreda In po Imenu poki'cai a nekaj učencev, med njimi tudi Stanka. »Pridite v pritličje,« Je dejala, »kosilo boste dobili.« Stanko je bil veselo Iznenaden. Lačen je bil hudo In prileglo se mu bo toplo kosilo. Odmollll so. pospravili «vole stvari In se oblekli v plašče ali suknllče. kar 1e pač kdo ime). Stanko je bil t«ko zatopljen v spravljanje svojih stvari, da ni onafrtl, kaj se je ta Ca -nanaša. Posebni prispevek pa znaša od osnove različne odstotke, ki iih navaja § 2. navedene uredbe, v Vašem primeru najbrž 20%. »Trgovec«. — Trgovskih knjig ne vodite, čuli pa ste, da so po najnovejši davčni uredbi predpisane. Bojite se. da bi davčna uprava proti Vam ne uvedla kazenskega postopka, čini hi na ta ali oni način ugotovila, ila ji radi priredbe pridobnine ne morete dati trgovskih knjig na razpolago. Kakšne zakonske določbe veljajo sedaj za takšne primere? — Opozarjamo Vas na določbo § 19. najnovejše uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o neposr. davkih (Služb, list z dne 10. t. m.), s katerim se spreminja prejšnja določba čl. 107. a. Ta določba veli, da se kaznuje davčni zavezanec iz čl. 53. a. zak. (velja tudi za Vaš primer), ki vobče ne vodi poslovnih knjig ali ne vodi tistih knjig, brez katerih se pravi uspeh njegovega poslovanja ne da ugotoviti. za tisto davčno leto denarno od 10.000 do 500.000 din. Če se ugotovi, da ni davčni zavezanec po poslovnih knjigah izkazal tudi le najmanjšega dela poslovnega dohodka in da tega dela ni prijavil, se kaznuje denarno do 200.000 din. F. P. — L. — Zdi se Vam, da ste rok za predložitev pridobninske prijave zamudili. Sklepate pa to iz tega, ker je bila nedelja kot poslednji dan prijavnega roka. Vprašujete nas, kakšne posledice bo to imelo na odmero pridobnine. — Prav nobenih! Po čl. 4. zak. o neposr. davkih se podaljša rok. če je poslednji dan roka nedelja ali praznik. ko uradi ne poslujejo, do prvega prihodnjega delovnika. A. T. — M. — Zgradarinska davčna olajšava 7.a Vašo novo hišo je potekla. Ste pa mali obrtnik, ki v hiši sami prebivate. Kako bo davčna uprava ugotovila osnovo za odmero zgradarine in kaj ste dolžni sedaj storiti? Hiša ima dve sobi. — Davčna uprava bo vzela za odmerno osnovo v smislu odst. III. čl 37. kosmato najemnino 550 din. ker gre za zgradbo, ki se ne oddaja v najem in ki služi zgolj za Vaše prebivanje. Moramo pa pripomniti, da se za malega obrtnika smatra samo oni, ki ne dela z več kot dvema pomočnikoma. Letne prijave o višini dohodka zgradbe, dokler je ne oddaste v najem, Vam ni treba predlagati. Davek od takih zgradb se odmeri na pod-stavi katastrskih podatkov, čeprav morda znašajo samoupravne doklade v Vaši občini nad 100%, Vam bo davčna uprava obremenila osnovni davek samo s 100%-no samoupravno doklado. B. s. — M. — V hiši prebivate sami. Za odmero zgradarine ste navedli kosmato letno najemninsko vrednost 2.300 din. V Vaši okolici pa ni nobene slične stavbe z enakimi pogoji, ki bi jo glede najemninske vrednosti davčna uprava mogla primerjati z Vašo hišo. Na kakšen način bo davčna uprava ugotovila davčno osnovo? — Davčna uprava bo predložila Vaš primer v oceno davčnemu odboru, čigar pristojnost je v smislu pravilnika k čl. 112. zak. o neposr. davkih tudi ugotovitev davčne osnove za zgradarino. kadar davčno oblastvo te osnove niti s primerjanjem s kakšnim drugim objektom ne more ugotoviti. L. K. — K. — Vprašujete nas, kdaj morate prav za prav kot trgovski potnik plačati pavšalni davek. — To bi že prav za prav morali storiti. Po čl. 148. zak. se položi davek potujočih agentov in trgovskih potnikov, preden se začne izvrševati poklic, v prvi polovici leta v celotnem letnem znesku. če pa se začne izvrševati poklic v drugi polovici leta, se položi v polovičnem znesku. Sicer pa se prepričajte pri davčni upravi, ako je od pristojnega političnega oblastva že prejela za Vas namenjeno obrtno dovolilo. Pravna M. K. B. Umrl Vam je mož brez oporoke in zapustil nekaj svojega nepremičnega premoženja in nekaj nepremičnin, pri katerih je bil samo solastnik. Kako boste dedovali s petimi Vajinimi otroci. — Pri nepremičninah, kjer ste bili z zapustnikom solastnica, ne bo glede Vaše lastnine nastala nikaka sprememba zaradi moževe smrti. Vsa druga moževa imovina pa predstavlja njegovo zapuščino, do katere imate kot vdova pravico dedovanja do ene četrtine, ostale tri četrtine bodo pa razdeljene med Vajine otroke po enakih delih. Varstveno sodišče bo postavilo otrokom varuha in je najbolje, da sami predlagate primerno osebo, more pa poveriti varstvene posle tudi Vam kot njih materi. — Glede najstarejšega sina prijavite njegov položaj vojaški oblasti, da mu bo določila skrajšani rok za odsiuženje vojaške službe. »Brez moči.« Pri sporazumni sodni ločitvi zakona se je obvezal Vaš mož plačati Vašo terjatev v znesku 5000 din na posojilu in Vam plačevati mesečno določeni znesek za preživnino. Kako bi se zavarovali, ker je prodal hišo, na katero bi bili po pogodbi smeli predlagati vknjižbo Vaše te..;atve. — Ker je bilo po Vajini pogodbi izrecno dogovorjeno, da morate vknjižbo svoje terjatve predlagati na svoje stroške in na svojo zahtevo, sedaj ne boste mogli več doseči zavarovanja na hiši. ker ni več zavarovančeva lastnina. Napačno je Vaše mnenje, da "je bila hiša obremenjena, četudi ni bila Vaša pravica vknjižena na do-tični nepremičnini. Terjatev iz posojila boste mogli izterjati le. ko bo zapadla. Zavarovali bi pa Vašo pravico pod gotovimi pogoji potom začasne odredbe, s katero bi zasegli kupnino na hišo, če možu še ni bila izplačana. Glede tega se posvetujte na uradni dan pri sodišču ali pri odvetniku ali pa ponovno vprašajte. — Ker je kupna moč in notranja vrednost dinarja padla, morete zahtevati povišanje Vaše preživnine, to pa le potom tožbe, ki jo morate vložiti pri sodišču na kraju, kjer je moževo sedanje stalno bivališče, ker je le na ta način razumeti dotično, med Vama dogovorjeno določbo v notarskem zapisu. Morda bi Vam pa mož brez tožbe priznal povišanje preživnine, na kar ga morate že tako pred tožbo opomniti. Vanja T.: Na kakšni pravni podlagi lahko zabranite, da bi neupravičene! ne odpirali Vaših pisem. — Po kazenskem zakoniku je vsakdo, kdor odpre tuje pismo ali telegram ali drugo zaprto pisanje ali pošiljko ali kdor jih neupravičeno obdrži, prikrije, uniči ali izroči drugi osebi, kazniv z zaporom do 6 mesecev ali v denarju do din 5.000.—. Tako kaznivo dejanje se pa preganja le na poseben oškodovančev predlog, ki ga je predati pri policiji, orožništvu ali pa pri drž. tožilstvu v treh mesecih od dne, ko je oškodovanec zvedel za kaznivo dejanje in za storilca. F. R. J. Ali ima iz lastne krivde ločena žena pravico do rodbinske pokojnine po možu, ki je državni uradnik. — Če je bila sodba radi ločitve zakona Izrečena po določilih državljanskega prava in pred sodiščem, nima žena, ki je bila svojčas poročena po določilih rim.-kat. cerkve, ni-kake pravice do pokojnine po smrti svojega moža. K. J. F. T.: Dolžni ste več tisočakov in Vam preti nevarnost, da Vam zarubijo plačo. Ker Imate družino, bi radi vedeli, kaj Vam smejo sploh zarubltl od plače. — Brez ozira na to, ali imate skrbeti za sebe ali tudi za družino, more Vaš upnik, če ima zoper Vas že pravomočno sodno odločbo, predlagati rubež na Vaše službene prejemke, če ste trajno nameščeni v zasebni službi, more zaseči Vs celokupnega službenega prejemka. Službeno razmerje je trajno, če more po zakonu ali po pogodbi ali po običaju trajati vsaj leto dni. če ni na tak način določeno službeno razmerje, se pa smatra kot trajno tudi, ako je potreben za prestanek službenega razmerja odpovedni rok najmanj treh mesecev. V primeru, da niste stalno uslužbeni, Vam more zahtevajoči upnik poseči z izvršbo na % zaslužka, oz. dnevne mezde, toda z omejitvijo, da Vam mora ostati kot dolžniku vendarle po din 20.— na dan. Poleg temeljne mezde, plače je vračunati tudi vse druge dohodke, ki jih prejemate v službi. če se poseže z izvršbo radi preživninske terjatve, ki gre upniku na podlagi zakona, ostane od izvršbe izvzeta le V2 celokupnih dohodkov. Zdravniška Tvor: Z ozirom na dejstvo, da vas zdravijo razni specialisti, bi bil vsak moj nasvet odnosno mnenje odveč. V kolikor se pa vojaščine tiče dvomim, da bi bili stalno nesposobni. Verjetno boste kategorizirani kot neborec. Mirica 26 let: Verjetno gre za vnetje jajčnikov. Svetujem pregled po specialistu za ženske bolezni. Naslov dobite v vsaki lekarni. Lidija I.: Mislim, da gre za posebno vrsto slabokrnosti, ki napada dekleta okoli 20 leta. V poštev pridejo železni preparati. Glede recepta se obrnite na zdravnika! Florentina: Pri sedanjem stanju operacija seveda ne prihaja vpoštev. Svetujem nadaljevanje kure z injekcijami. Umesten je ponoven dopust ali pa upokojitev. Lidija II.: V teh letih je operacija seveda malo riskirana. Zato naj se operira le, če je res povod za to. Glede tega so predvsem merodajni zdravniki, ki jo zdravijo in ki poznajo cel organizem. Jana: Običajne starostne tegobe, katere pa vam, sodeč po vašem temperamentnem pismu, ne morejo prav do živega. Potrebne nasvete, obenem z zdravili dobite od vašega zdravnika. K. O. Maribor: Mislim, da bo vzrok neprestanim zanohtnicam dnevno okuženje pri gospodarskem delu. Svetujem, da si kupite gumijaste rokavice za delo, posebno za pomivanje. Pred uporabo rokavice na-pudrajte, roke pa namažite s 3% salicilo-vim vazelinom. I. D.: Po mojem boste rodili sredi avgusta. Krvavitev, kot jo opisujete, ni nevarna. Če se ponovi, morate takoj v posteljo in mirovati. Sploh vam priporočam, da se odslej izogibate težjemu delu in daljšim sprehodom. Prve otrokove gibe čuti mati nekako koncem petega meseca. Otrokove smrti ne more povzročiti ono, kar navajate. Pravilno je, da pazite na zobe in da uživate dotično zdravilo. Trebušni pas lahko napravite sami. V bistvu sestoji tak pas iz dveh kosov platna (60X100), ki sta v sredi sešita. Notranja pola je cela. Zunanja pola pa je razrezana na 6—8 trakov. Pas si morate nadeti samo leže. Pege so skoro normalen pojav v nosečnosti in izginejo po porodu. G. P.: Priporočam, da se temeljito iztrebite in da za 1—2 tedna vživate samo rastlinsko, brezmesno hrano. Na obolela mesta polagajte mrzle obkladke. Ako ne bi bilo bolje, bo potrebno k zdravniku, odnosno v bolnišnico. X. Y.: Ako odgovarjajo vaše navedbe resnici, dvomim, da bi bili spolno bolni že pred leti. Teoretično je sicer možno okuženje na razne načine, praktično prihaja pa samo en način v poštev. Ko ste šli takrat k zdravniku, bi morali insistirati na tem, da se podvrže preiskavi tudi partner. V slučaju, da bi bila preiskava negativna, potem je jasno, da ste tudi vi zdravi. V nasprotnem slučaju pa bi šlo za svežo in ne za poldrugo leto staro okužbo. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da se ponovno posvetujete s specialistom za spolne bolezni, ki naj obenem preišče tudi partnerja. Ta pregled bo nadalje odločil o vaši usodi in zdravljenju. Hvaležni A.: Zdravljenje z zdravili ne pride v poštev. Svetujem, da gojite intenzivno telovadbo, da se vsak večer kopate odnosno tuširate z mrzlo vodo in da se ponoči le malo odevate. R. M. V.: Mislim, da gre za gnojno vnetje kože, ki je ozdravljivo. Vendar bi bilo treba preje preiskati urin, da li nima sladkorja. V ostalem priporočam pretežno rastlinsko hrano. Nalezljiva ta bolezen ni. Ostali znaki so živčnega izvora in so verjetno v zvezi z meno. M. A. Gorenja vas: Zaradi pomanjkljivih podatkov ne morem z gotovostjo reči, za kaj prav za prav gre. Le toliko lahko trdim, da vaše drobovje ni v redu. V prvem redu prihajata v poštev žolčnik in želodec. Pišite obširneje, ali pa se obrnite na zdravnika! Boštan j : Podoba je, da so vse vaše težave živčnega izvora. Svetujem, da vzamete dnevno do 40 kapljic valerijanske tinkture. Ako ne bi to pomagalo, se obrnite še na vašega zdravnika, da vam zapiše kakšno močnejše sredstvo. G. Sv. Jurij 18-letni fant: Stanje, v katerem se nahajate, zahteva temeljite preiskave, ki je možna samo v bolnici. Sve- tujem, da greste čimpreje na živčni oddelek ljubljanske bolnice. Rogaška Slatina: Mislim, da je vse skupaj posledica preboljene pljučnice. Ne delajte si torej nikakih skrbi, ker se bo stanje kmalu popravilo. Glede ostalega se obrnite na zdravnika! Kmetijska Šmarje na Goriškem. Na Vaše vprašanje Vara sporočamo, da se fitodin sedaj še ne prodaja v Italiji. Naprosili smo pa tvrdko,, da Vam bo poslala vzorec za poizkušnjo. Reja doii aCih zajcev O. ž. Sp. Domače kunce nameravate rediti in sicer pasme, ki da kar največ mesa. želite vedeti, katera pasma je to. Dalje bi radi vedeli, kakšen mora biti zajčji hlev, in kako je ravnati s kunci v samem začetku? Med največje zajčje vrste spada Belgijski kunec, ki doseže celo 10 kg žive teže. Povprečna teža mu je 6 do 8 kg. Hlevček napravite iz lesa z betonskim podstavkom. Na zvišen podstavek denite ogrodje hleva tako, da bodo položene poedine kletke na police ali pa, da izdelate pregraje in oddelke že v ogrodju samem. Za eno družino z naraščajem in ponovnim prirastkom je potrebno 8 oddelkov. Pomnite, da se morajo kletke vsak dan temeljito posnažitl, da so suhe in vedno na novo nastlane. Radi tega naj bo vse praktično izdelano, da se ves hlev vsak čas razstavi, in po potrebi tudi razkuži. Brezpogojna čistoča je pri kuncih pol reje. Radi miši ln drugih škodljivcev, mora biti hlev dobro zavarovan Oddelki naj bodo veliki 100X80 cm, visoki pa 50 cm. Poleg hleva je lahko malo te-kališče, kamor se spušča kunce ob suhem in lepem vremenu. Za pleme nabavite dobro razvit par v starosti osmih do desetih mesecev. Mlajši plemenjaki se prehitro Izčrpajo ln podlegajo boleznim. Brejost traja 1 mesec. V drugi polovici meseca morate samici hrano priboljšati. Zajčja hrana obstoji v splošnem iz detelje, otave, sena, korenja, repe, kuhanega krompirja in raznih kuhinjskih odpadkov. Dalje pridamo kuncem otrobov, ovsa, ječmena, koruznega zdroba, soli in klajnega apna. Najboljša krma je seveda detelja, oves, korenje. Krma mora biti povsem zdrava, sveža, ne ugreta, mokra, plesniva ali celo zmrzla. Pri močnih krmilih je gledati, da niso kisla ali žarka. Krmi se dvakrat dnevno. Brejim živalim In mladičem, se polaga trikrat na dan. V mehko hrano se jim primeša tudi malo soli in klajnega apna. Voda za napajanje mora biti sveža ln čista. Mladičem se priporoča dajati tudi sveže posneto mleko. Parkrat na leto razkužite hlev z apne-nim beležem, še poprej pa operite vsega z vročo sodo. Krompir za saditev M. V. Sp. Vaše vprašanje radi izbire semenskega krompirja je tako obširno, da Vam žal na tem mestu ne moremo popolnoma postreči. V »Kmetovalcu« štev. 2 iz lanskega leta najdete važen članek inž. Sadaria, ki Vas pouči, na kaj se morate ozirati pri sajenju krompirja. K temu pouku ni kaj pridati, zato naj nam bo dovoljeno, da priobčimo Iz članka podčrtane stavke, kjer pisec pravi: Ne sadi krompirja prezgodaj! Gnoj pod krompir podorji že jeseni. Ne sadi krompirja preplitko, pre-redko niti pregosto. Nikar ne sadi predrob-nega krompirja. Nikar ne sadi gomoljev s slabimi kalmi. Nikar ne sadi ranjenega, nagnitega in bolnega krompirja. Nikar ne odstranjuj kali s krompirja. Pri sadnji naj delavci ne hodijo po jarkih. Sadi le krompir, ki si ga že v jeseni odbral za seme, in sicer na njivi. Semenski krompir naj se vzgaja le v zdravih, neokuženih krajih. Prečitajte ves članek, da se natančno poučite kako se je ravnati. Kisla krma Itd. R. R. M. O pripravi kisle krme za zimo, tako o izdelavi jame, o rastlinah za kisa-nje, kakor tudi o uporabnosti silaže za poedine živali, Vam bomo obširneje sporočili v eni prihodnjih številk lista. Zaenkrat vam sporočimo to, da koruza z namakanjem ne izgubi na krmi vrednosti, seveda namakanje ne sme trajati predolgo. V medklubskih tekmah za prvenstvu Slovenske šahovske zveze je bilo sedaj končano tekmovanje v II. ljubljanskem razredu. Zmagala ie mladinska sekciia Ljubljanskega š. k-a, za katero je to vsekakor lep uspeh. Končni rezultat je: I. L. š. k. — mladinska 321/». II. Železničar 3lVi. III. Korotan I. 30. IV. Dvorski š. k. 231/». V.— VI. L. š. k. III. in Korotan II. po 17. VII. C. š. k. III 16Vg. — V ljubljanskem prvem razredu ie končni rezultat tekme L. š. k. II. — C. š. k. II — 5 3. L š. k I. bo predvidoma dosegel proti C. š. k. II. naibrže samo rezultat 6i/t:l1/t in zato ne bo več mogel dohiteti C. š. k. L. š. k. je moral v tei tekmi brez svoie krivde nastopiti brez obeh svojih nacionalnih mojstrov Sicer vprašanje zmagovalca v prvem razredu ni posebno pomembno, ker se v smislu razpisa oba prva kluba koncem meseca ponovno sestaneta. v dveh tekmah. Izven Ljubljane je znan samo še rezultat nadaljnjih tekem v Mariboru. Mariborski š. k. se ie z dvema zmagama nad Zelezničarskim š. k. (s 5:3 in 4l/s:3V») kvalificiral za nadaljnje tekme s Š. k. Vidmar v Mariboru. Naslednja partija je še z mednarodnega turnirja, ki je bil lani jeseni igran v Buenos Airesu. Obramba štirih skakačev. Beli : Luckis Črni : Keres 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. Lfl—c4 Sg8—f6 4. Sf3—g5 Znani dvorezni napad, katerega vrednost še vedno ni nedvomno ugotovljena. 4............d7—d5 5. e4:d5 Sc6—a5 6. d2—d3 Navadno igrajo sedai 6. Lbö-1-. c6, 7. dc6:f bc6:, 8. Le2. 6............h7—h6 7. Sg5—f3 e5—e4 8. Ddl—e2 Sa5:c4 9. d3:c4 Beli Ima sicer kmeta več. toda črni razpolaga zato z dvema lovcema in lima na kraljevem krilu izglede na napad. 9............Lf8—c5 Teorija pravi, da je to najboljše nadaljevanje. V poštev pa prihaja tudi Lb4+ in Le7. 10. «3— Jutra«, oddelek za uganke. Pisane naj bodo na dopisnici. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižr.ih nagrad. Sfrfi orehi Skrit preg°v°r: Pometaj pred la tn'm pragom. Obratnica: Anton Novačan. Premikalnica: Daruvar, Arabija, Maraton. po «tniča: Odgovorni urednik. Med reševalce je razdelil stric Matic šest knjižnih ugank. Dobe jih naslednji reševalci: Ludvik Košar, Kranj; Božiča štibler. Vel. Lašče; Otokar Perko, Via Monte Santo 274. Sclkan; Mira Jerala, Draškovičeva 23/Di; Janja Jerina. Ljubljana, Zal okarjeva 11 in Zora Pavšič Ljubljana, Jasna Poljana 3 dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. Križanka št. 12 VODORAVNO: 1. obuvalo; 7. prenašal- i nik; del glave — organ; 14. nočno zaba- • višče; 16. pramati, Foer. ter jeva opera, tu- : di Leharjeva opereta; 17. Zev ova ljubi- ; ca; 19. metulj; 21. mesto v Nemčiji, tu- I di židovski pisatelj (♦ 1880. —); 22. ra- ; stlinski naziv; 24. naravni gradbeni mate- j rial; 25. stanje, pogoj uspešnega dela, do-brega fožitja, tudi vrsta; 27. slovenski ! skladatelj (»1877, +1938); 30. mednarod- ! na vrednost denarja; 32. Waätetove ro- ; man lz stare Ljubljane; 33. tehnični neiz- I virni ročni izdelek; 34. pletena prenašal-nica; 36. gibanje tekočin, tudi naravna, proizvedena sila; 37. s privlačno osebitost jo v človeku vzbujeno nagnjenje; 39. niiponika denarna enota; 40. srednjedal-matinki otok, 42. perzijski pesnik v 11. st po Kr.; 44. pritrdilnica; 45. Pogan Jano — krotilni pripomoček; 47. visokošolska stopnja; 49. udomačena ptica; 50. reka v srednji Afriki, pritok Konga; 51. lončena piščal. NAVPIČNO: 1. najstarejša oblika skladbe iz več stavkov, vrste pie nih komadov; 2. finski pripovednik (»1861, + 1921). 3. nlpanske slavnostne igre; 4. pritezalni j drog; 5. reka na Kosovu, pritok Ibra; 6. i Adamov ?4n, tudi norveški matematik j (•'1802, f1829) I kratek opis; 8. sve- i tovno udruženje lepos'ovcev (kratica); 9. ] skrajen v vodo segajoči del korpnlne; 10. I nikalnica, tudi kemični znak za žlahtni 1 plin; 11. travniška cvetica; 12. shramba za žito; 15. živa slika; 18. bolgar ki plsa- i tel j (*1882. —); 20. svetovno znani pisatelj brmtrtega poktoftenja .(♦ 1886- —); 1 22. zimska padavinska ovira; 23. pesnik; 25. rumunski poročevalski urad; 26. ela^ ven srbski vladar (»1331., fl355); 28 ton-čfka lestvica; 29. tok večnosti; 30. razdobje, 31. reka v severni Španiji; 33. Močvirska ptica; 35. troipična rai tlina; 37. pol-opica; 38. količinski upadek, usušek; 41. drevesni plod; 42. Noetov sin, 43. poljska cvetica; 44. del leta; 46. reka v Turkesta-nu; 47. pogojnik, tudi kemični znak za kovino; 48. egipčan> ko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno, v zdravil tvu uporabljeno prvino; 49. iracionalno število. Rešitev križanke št. 11 Vodoravno: 1. skakanje, 8. Krakatlt, 15. Tagore, 16. dol (2. Dol), 18. satira. 19. Aza, 20. biser, 22. pot, 23. ol, 25. kositer, 27. H (2. Li — litij), 28. jok, 30. Mosor, 31. šum, 33. por, 34. saharin, 35. vedo-mec, 36. sod, 37. kal, 38. letak, 39. ded, 41. os (2. Os — osmij), 41. levičar. 4«. No, 47. lak, 49. kosir. 50. bil, 52. opekar, 55. dan, 56. govedo, 58. listnica, 59. amo-nijak. Navpično: 1. stroj, 2. ka, 3. aga, 4. koza, 5. ara, 6. ne (2. Ne — neon), 7. Edison, 8. klet 9. as, (5. As — arzen), 10. kap, 11. atol, 12. Ti., 13. ir (2. Ir=±ri.dij), 14. tapir, 17. osir, 20. Bosilek, 21. rešetar, 24. losos, 25. koral, 26. rudar, 27. ločen, 29. kad, 30. mah. 32. mok, 33. ped, 35. večina, 36. sokol (2. Sokcl), 38. lisa, 40. dotok, 42. takt, 44. voda, 45. kivi (Kivi), 47. les 48. kan, 50. bon, 51. lej, 53. pi, 54. ri, 56. go, 57. da* Božidar Jakac: SPOMINI NA NOR V Pred tremi leti je Božidar Jakac priredil v Ljubljani razstavo slik in risb iz Norveške, kjer se je dalje časa mudil prejšnja leta. Bil je z gospo na obisku pri svojem prijatelju, slovitem norveškem komponistu Haraldu Saeverudu, s katerim se je spoznal v Ameriki, ki pa se je pozneje stalno naselil v svojem rojstnem mestu Bergenu. Na to smo se spomnili te dni, ko sta Norveška in posebej tudi Bergen tako močno stopila v ospredje zanimanja. Naprosili smo g. Jakca, naj nam napiše nvkaj spominov na Bergen in ostalo Norveško. Kade volje se je odzval naši prošnji in v naslednjem prinašamo prvi del njegovih prispevkov. GEN Težki deževni oblaki zastirajo nebo in le tu in tam odpira kak pre-or med njimi pogledom pot v nord jsko noč. Enakomerno, skoro preenakomerno drvi vlak proti se veni. Ob štirih zjutraj smo v Göteborgu. Noč začne izpodrivati dan, ki pa je tudi čmeren in deževen. Vidijo se že obrisi znači! n. h nordijskih hiš, lesenih, temno bar-vanih, z belo obrobljenimi okni. Lahno bobneče drvi vlak dalje. Mimo hite urejene hiše. vse skladno, preskladno. Na rdečkasto sivih skalah so postavljene. Za njimi tovarne, žično omrežje, tovarne .. . Nehote me spominja si ka na Ameriko. Na drugi strani proge vi . imo zanimivo. nekam demonsko gledajočo trdnjavo na tri ogle in s širokim okroglim stolpom v sredi. Ma'.o dalje je sredi rahlo valovte pokrajine druga sliena, malo večja trdnjava. Sosed nama pojasni, da so jo postavili pred stoletji proti Dancem, da niso mogli po reki navzgor. Ob trdnjavi je sedaj večje mesto. Vidi se precej moč v mate zemlje, kar pa je njiv. so skrbno ob.'elane. Zemlja je črna, plodna. Na pokošenih travnikih poležkavajo marogaste krave. Vozimo se cb reki Gotae'f. Na drugem bregu žde malo nad pasom gozda lične hišice kakor pri nas v Zasavju. Lesene so po večini bele z zelenim' okni ali rdeče z belimi okni. Iz vsega diha stroga urejenost, vse je kakor ne.eljsko počesano in umito. Vlak se bolj in bolj polni. Pozna se. da smo prešli mejo in da se bližamo Oslu, norveški prestolnic'. Nebo je še vedno sivo zastrto, pokrajina ne dosti različna od prejšnje. Vrste se polja, vasi, mesta. Zopet isti red. ljudje so tihi, še pretihr. Mogočno vplivajo skalni skladi, posebno ob fjord i h, kakor da bi ogromen orjak dvigal svoja temna pleča iz morja. Narava izgle-ga trda, resna, res severnjaška. Spoznavam. kako močno so zajeli norveški slikarji to zemljo. V Oslu se mudimo le pičlo uro, komaj da presedemo na vlak, ki vozi proti Bergenu. kjer je najin cilj. Pokrajina je skoro vedno enaka, povsod ista urejenost, še v gozdu je kakor pometeno. Pozna se, da so šle vojne preteklih generacij mimo teh pokrajin. Skoro stopetdeset let je že, kar Norveška ni bila v vojni, ki je ljudje zato niti iz ustnih izročil ne poznajo. Vsi ti kraji so se razvijali nemoteno. Hiše so prav vse lesene ln zgrajene v svojstvenem norveškem slogu, rdeče pople-skane in belo obrobljene. Na travnikih suše seno. V malih presledkih so zabiti v zemljo količi, povezani med seboj z žicami. Na te žice je naloženo seno. kar daje zelo svojevrstno sliko, kakršnih v naših krajih nismo vajeni. Vlak se vzpenja višje ln višje. Pri Tlnse-ju dosežemo eno najvišjih železniških po- staj v Evropi, saj leži nad 1200 m nad morjem. Razčlenjeno gorovje je polno jezer in brzic. Kakor koprene padajo slapi in slapiči po strmih granitnih stenah. Na okrog je še polno snega in mrzel zrak reže v pljuča. Nešteti tuneli, po večini v obliki arkad, trgajo poglede in omiljujejo monotonost. Po pobočjih odtekajoča voda se lesketa v soncu kakor razbito steklo. Hiše so tu bolj redke, a tudi vse urejene in snažne. Kakor na našem Krasu ščitijo železnico pred viharji visoki plotovi, zdaj iz kamenja, zdaj iz lesa. Na mal postajici izstopita dva mlada češka študenta, ki jo hočeta peš mahniti v notranjost dežele. Orjaški skladi gladkih gran tnih skal se ostro rišejo v snežno belino, čudovita je ta zategla gorska pokrajina z neštetimi le-deniškimi jezerci. Tudi ob mnogih velikih ledenikih nas vodi pot, dokler se ne začne proga zopet pogrezati v dolino nad vrtogla vimi prepadi ob divjih, črnih gorah, ki se vedno bolj dvigajo in rastejo v pošastne demonske oblike, čim bolj se spuščamo navzdol. Nordijska mistika postaja v tem okolju živo prijemljiva. Ko ni več ledu in snega, je vse naokrog zopet nešteto slapov in brzic. Povsod dere in pada voda. vmes pa se zv'jajo kot beli plamenčki pritlikava debelca brez, ki vstajajo iz sočnega mahovja. Vedno nižje se spuščamo. Končno prispemo v fjord, ki je kakor zveriženo jezero. Strmo rastejo iz njega deloma obrašče-ni, po večini pa goli obronki gora. Močno spominja pogled na našo B.oko Kotorsko. Sonce je medtem prodrlo oblake ter ostro riše skanate vrhove. Vsak ovinek prinese novo sliko, vedno bolj slikovito. Zopet se vrsti predor za predorom, viadukt za viaduktom. Neopazno je sonce zašlo za temne fjordske gore. Nebo se je por "eči-lo. toda noči ni. Ob desetih zvečer smo v Bergenu, a svetlo je, kakor pri nas ob sončnem zahodu. Doživela sva tako prvo belo severno noč. Nedelja je. Po široki strmi ulici prideva do velike gotske cerkve in stopiva v njo, edino katoliško cerkev Bergena. Le malo vernikov sedi v klopeh in prepeva za najina ušesa nove pesmi. Ko postojiva ob vratih se nama približa duhovnik ter naju povabi v klopi. Očividno imajo Norvežani enake običaje kakor v Amerki, kjer tudi ne puste v cerkvi nobenega stati. Ko sva se mu zahvalila, naju je začudeno vprašal, odkod sva. Povedala sva mu, tia sva iz Jugoslavije. Ni naju razumel. Ponovila sva mu drugič, pa naju je vprašal ali sva Rusa. Nemca ali Madžara. Na tretji odgovor, da sva iz Jugoslavije je začudeno zmajal z glavo, skomizgn'1 z ramami in odšel, kmalu pa se vrnil s papirjem in svinčnikom ter naju prosil, naj mu napiševa ime svoje države. Storila sva to, a tudi sedaj ni vedel. kam naj bi naju dejal. Poznavanje zemljepisa ne spada med vrline Skand navcev. Tu di pozneje sem naletel le na re-ke izobražence, ki so vedeli za Jugoslavijo. Kakor pri naj so tudi na Norveškem nedelje po mestih zelo mrtve, ker gre vse na izlete in prehode v okolico. Bcrgen-ska luka ob delavnikih vrvi ribičev, pri katerih si lahko nakupiš vseh mogočih morskih dobrot cd najcenejših do najdražjih. V nedeljo je tudi luka mrtva. či. ta :n pcnretena. še smrad po ribah je veter odpihal. Tam ob spomeniku pesnika Holberga, ki se hudomušno in obenem do-' tojanstveno smehlja izpod trioglatega klobuka, pa re drenjajo veliki moti mi avtobusi n ob njih plečati, rdečellčni in dobroclu eni vozn iki. Mesto ždi v žarkem nedeljskem soncu, ki tu ob morju kar žge. čudovito se ble-šče zelene, bakr ene kupole stolpov in starih utrdb z mrkimi temnimi zidovi. Posebno lep in za Bergen značilen je pogled na ca, sva t/rez vseh ovir ptiffla óo glavnega vboda. ker sta naju čakala najin znance Er.k Grieg, sorodnik znamenitega komponista, in njegova gespa. Gledališče je prav lepa tavba, približno enako velika kakor ljubljanska opera. Zaradi premiere in kraljevega v>bi ka je bilo v njem vse prazn čno. Seveda je bilo nabito polno. Ko je v ložo stopil kralj, visok in vitek, civilno oblečen gospod zagorele polti, je po gledaliiču završalo. Vsi so vstali in se ozrli proti kraljevi loži, ni pa bilo klicanja. Kralj e je elegantno priklonil in že je zaigral orkester predigro. Kljub temu so bile oči še vedno uprte v simpatično pc-javo kralja Haakona. dokler se ni dvignil zastor in se je pred nami začela o Sgravati moderna drama žene, ki koloba med ljubeznijo dveh mož. Čeprav jezika nisem razumel, je bi'a ž? igra tako živa in močna, da san po ge- t*ah in rrrimfkl lahko me. Samo trt osebe so nastopale, kl pe jih uteleöevali trije najtocfijših norveških umetnikov, igralka Elia H vaj ter igralca Nilsen in Ber gir. Večkrat '«m poškili proti kraljevi loži. Vladar je pazno sledil dejanju na odru, ter vedno znova posegal po daljnogledu, da je lahko opazoval mimiko gledalcev. Videl sem. da . e tudi drugi pose tn iki ozirajo h kralju, o katerem sem mogel pozneje povsod ugotoviti, kar ko zelo je s 6-vojo redbino priljubljen ln spoštovan. Velik vtis je naredilo na mene, ko sem v odmoru opazi], da i o stene hodnikov po'ne slikan'h portretov znamenitih gledaliških umetnikov' in da je vse naokrog tudi nešteto portretov v kipih. Vse to priča o veliki, rram 'koro neznani hvaležnosti do ustvarjalcev gledališke panoge narodne kultuie. Sanzacila pri Ozlju j§ f>. . v ' < B. Jakac: Del stare luke v Bergena Karel čapeh: (Poglavje Iz knjige „Pot na sever") Bergenska planinska proga sodi med tako zvane tehnične čudeže. Tehnični čudeži so po navadi tuneli in viadukti, toda bergenska proga se ponaša s to poi eb-ncetjo. da imajo tu tunele, ki so takore-koč umetni, nad zemljo zgrajeni, napravljeni iz tramovja in desk. Ti tuneli so Canio zaradi plazov in snežnih žametov in se vlečejo milje in milje daleč na tej poti, zlasti na najzanimivejših mestih, kjer pa ni tunelov, čo vsaj visoke deščene ograje. Toda potrpežljivi opazovalec najde kljub temu kciaj pa kdaj mesto, kjer je pustil tesar luknjo in lahko za trenutek osupne ob lepoti in vzvišenosti sveta, medtem ko se vozi skozi nadaljni dešče-nj tunel. Vendar pa naj povem, če hočem, da bo vse v redu: To tehnično čudo se pojavlja šele zgoraj v Ustadalu in poleg Ustekvei-ke; v začetku drvi v a k zdaj kosa navadne tunele pod zemljo, zdaj preko zelene Norveške, skozi gozdove in čez pašnke, ob rekrh in jezer h. Vedno imajo oči dovolj paše: gledaš lesene h'"e .n brezroga-te krave, gore in e'oMne. dokler ne pride Huncfcss ki s-ovi po vejem vedopadu in po Trcckem v emigraciji, nato pa sladka dolina Sekne. prelepi sveži pašniki med črnimi gozdovi ; povsod po zelenh pobočjih so rjave iz tramevja zgrajene hišice na nožicah kakor grad Babe Jage — — in potlej se namah pokaže Kroderen, jezero Kre>deren med granitnimi trebuša-stimi griči, na katerih tiči kodra ta lasulja listnat^ro drevja; takšne so te glav-jiatv '' u " \-f r o"-'---'^n moji tr-stvom oorušens gore, ivc ne pom-^a, tu mora človek gledati na svet z geološkimi očmi; na prlimer, tistele granitne kupole pod Noretjellom pričajo, da svet ob ■svojem itvarjenju vendarle ni bii napravljen kar zlepa iz vrele kaše. marveč je bil obdelan na moč skrbno, brušen in o t.ugan, opdjen in uglajen, dokler ni tskla ledenik naposled dopadljivo in vešče potegnil s palcem po gorah nad Kroderon in bil zadovoljen z njihovo obi no; zares, tako je prav, pa naj mi kdo pokaže še kakšen ledenik, ki je tolika j spreten! Vidiš pa tudi druge gore, ki niso bile ostrugane, marveč razcepljene počez in navpk, razbite z ledenimi klini, nametane po plasteh, položene druga na drugo kakor klade, posoinjene vase kakor skodle, nagubane, ukrivljene, prelomljene ali razrezane; bilo vam je to strašno tesarstvo v granitu! Prav jo: geološki vekovi, toda ko'iko dela je videti na njih! Nikar mi nič ne pravite, tistale ledna doba je bila ogromna delavnica, samo poglejte, koliko rokodelstva je bilo takrat v naravi, in kakšna tehnična čuda so vam to! Kdor nima razumevanja za kamen, ne ve mnogo o lepoti in o velikem dostojanstvu sveta. In potlej pride HaliingcVi.l, stara kmečka dolina, ki slovi po svoji ljudski umetnosti; tu so nekoč slikali sloveče halling-dalske rožice in še danes lahko vidiš, s 'kakšno rokodelsko ljubeznijo je tukajšnje ljudstvo stavilo svoje h:še iz bi un, močnih kakor grom, evo je komolce, po a-jene na ozke podstavke iz hlodov; svoje starodavne cerkve, zgrajene v obi;ki stolpa kakor lesene pagode; svoja izrezljana okna, hišna čela in stebriče — sämo krasno, temeljito, starinsko delo iz zajetnih debel in debelih do k; ln kdor pe ume ce> B. Jakac: Značilna bergenska ulica Ty ikebrugge, že Se t sto let staro nemško hanzeatstoo naselbino s tesno st;snje-nimi hišami, ki jim dajejo koničaste strehe prav po eben značaj. Prebivalci to že davno postali Norvežani. Hodiva dalje ob luki in po mestnih pre-öerh ob morju. Pre eneča te izredno število najrazličnejših streh, kar pa ti pojasnijo domačini s tem, da je dež tu na dnevnem redu. Pravijo, da pride v Bergenu že otrok z dežnikom na svet. Počasi ee vzpenjava višje v breg. Pogled na me to ob mo/ju je mogočen in slikovit. Bergen je star že tisoč let in je bil že večkrat prestolnica kraljev. Danes šteje 110.000 prebivalcev, ter je najvažnejši trgovski center Norveške. Prekrasno leži v območju temno vijcliča> t;h gričev, po večini poraslih s ročnim zelenjem. Izrazito trgovsko mesto je, Ima pa vendar prekrasno slikarsko galerijo, imenovano po ustanovitelju Ra mu u Meyer-ju. Bil je to bogat trgovec, a vel:k ljubitelj umetnosti. Zbral si je dragoceno zbirko najboljših del starih in modemih norveških mojstrov ter jo potem poklonil mestu in priložil še precejšen fond za njeno vzdrževanje in izpopolnjevanje. Za vsakogar pomeni norveška umetnost močno doživetje. Po ■ vetu je najbolj znana po slovitem mojstru Edvardu Munchu. ki je tudi v bergenski galeriji zastopan z večjo kolckcijo izbranih del Radostno o'kritje zime je b i med mncgrmi znanimi umetniki zlnsti Nikolaj Ost; up, o katerem se mi zd;, da je še globlje prodrl v intimno ti svoje nenavadne zemlje. Zvečer sva bila v gle^ilšču pri premieri nove drame »Prelom« mlaelega norveškega dramatika Helgeja Krogha. Velik avtobus naju je pripeljal do tja. Ko po'n'ki izstopajo, se vsak še posebej zahvali šoferju, to je tu običaj. Pred gledal šč m sva videla veMko množico in izvedela, cka čakajo ljudje na p 'hod kra^a, ki bo pri-sci tvoval predstavi, čeprav yva bila tuj- n'ti lei a, temu uide premnogo jedrnate, siv 'nate in lju Vrke lepote sveta. Da. kamen in dievo, to je Hallingdal. In goz 'ovi, goz lovi iz samih jadmikov: täko je tisto visoko drevje. In seno v pre-drVg h kopicah, čiede majhnih rjavih krav, težki čmogrivi konjički, sami travniki, sama svilena trava, žolta kamil'ca in beli os'ad. moclrna zvončkov kakor nikjer drugod, v brun a i tih oknih rumenkaj te pela:gonije — to ti je Hallingdal. ču "no, da se je nemara povsod na svetu prav v planinsk'h krajih najbolj razve :a ljudska navada rezbanja, s'ikrnja in vezerja. Saj vem, delno je takó zaradi tega, ker so se v zakotnih dolinah sorazmerno bolj ohranile stane reči po prnde-dih in prababicah; toda, da se nekaj chrani je moralo prej nai tati. Menim, da je v e to zbog lesa; dajte dečku v roke poleno in brž jame vanj (kajti ppec ima gotovo) izreza vati škrte in zareze, dokler ni iz tega ročaj meča. kip ali steber. Les je mogoče rezati in slikati z barvami, medtem ko je kamen primeien samo za stavbe ali za pradavne nagrobnike. Ljudska umetnost od arhitekture tja do pi-! ščalke in diple se oklepa lesa, zato se to-! likaj drž gor in gozdov in zategadelj e 1 človekovo srce enako razve eli v Halling-de.lu kakor v Pirenejih, v Alpah ali pri nas. Kamenito je delo narave, lesena je stavba človekova; tako je vsaj bilo, dokler je vladal na svetu naravni red. j To je potemtakem Hallingdal, potlej pa pride Ustadal in tam je že povsem drugačen svet; tam več nihče ne živi, razen načelnikov postaj in osebja planini kih hotelov; v e ostalo je kamen in mrzla jezera in vlažna vresišča; drže se še območen bor in pritlikava, zakrivljena breza in stisnjena jelša; samo tu in tam vidiš bru-nasto bajto z rogovjem severnega jelena na zatrèpu; potlej pa zopet samo kamenje in plazeča «e breza, ločje ln suhoper-nik; potem ni več ne jezera in ne rastlinja, samo deščeni tuneli, galerije in ograje zoper žamete; tako öuden je ta kra£ Ljubljana. 13. aprila. Nezgoda jutrnjega vsaka iz Karlovca pri Ozlju na cvetno nedeljo spada na ža e>st med največje Železnike nesreče, kar jih je doživela Jugoslavija. Zato ni čudno, da je vznemirila ljudstvo in izzvala izvanied-ne reakcije. V poslcdici te nezgode pa so sledili pojavi, sicer značilni za n..se prilike a neumestni za zdrave razmere. Namesto pomirjevanja. ki je pri tako t. agič-nem dogodku nujno potrebno, so bili časniki polni senzacij in pretiravanj. Bilo je mnogo ostre kritike na železniško upravo, na njene uslužbence in ukrene. Ali so bili očitki pravilni in uprav čeni. tesa pač nihče izmed poročevalcev, ki so 10 dni jovili podatke pri vseh. ki so kazali voljo do razgovora, ni skušal dognati. Nobeden ni pomislil. kako lahko ie razburiti 1 j„ dstvo s prenagljenimi zaključki in sodbam: in tako težko ie potem dopovedati resnico in ga pomiriti. Postala ie pri nas že navada, da se pri vseh železniških nezgodah pred.sem išče senzacija ne resnica; tudi ta primer ie postal senzacija ni škodo ugleda ene najvažnejših državnih ustanov. Zaradi teaa in ker se še vedno pojavljajo po časnikih tendenciozne vesti, smatram za potrebno objaviti nekaj korektur v svrho pomirjeni a. Trdilo se je. da ljubljanska direkcija ni vršila zadostnega nadzorstva na tej progi, ker na njej nima interesa: da so se na tei progi že ponovno rušile skale na tir in ie vlak zavozil v nje da oa se ni ničesar ukrenilo proti temu: da so Madžari zgradili to progo zelo površno, tako da se ie v letu 1912. neki član prevzemne konrsiie proti vil prevzeti zgradbo, da je v letu 1912. neki inženjer zahteval, da se na mestu, kjer se ie sedaj zgodila nezgoda odstrani skalovje zaradi nevarnosti v širini 20 m od tira; da je železniška uprava v letu 1923. od-tranila čuvaja k: je do tedaj stal podnevi in ponoči baš na mestu kier se je zgodila sedaj nezgoda, da ie proga Karlovac — Lj tbljana splošne nevarna, da se ljudje stalno pritožujejo, da oa se ničesar ne ukrene; da so se mooge naoake zgodile zaradi neumestne štednie ljubljanske direkcije; posledica tega je milijonska škoda in neznano številc mrtvih Neki list je postavil zahtevo, nai se vse stene na širino 20 do 30 m od proge odstranijo promet se naj ustavi, dokler ne bo pro^a zavarovana itd. »Neki zaskrbljeni starši iz Metlike prosijo pod uplivom takih o sarij direkcijo, da uredi vso progo do konca in da se naroči previdna vožnja vlaka ker se njihovi otroci morajo oo dvakrat dnevno voz ti po tei nevarni poti. Navedel sem iz množice trditev samo nekatere, značilne za mišljenje in namen njihovih lastnikov, kritizirati železniško upravo brez ozira na to. da se s tem škoduje ugledu državne ustanove. Te-da laik ne ve. da ie v stoletni praksi železniška »obrt« dala toliko izkušenj, predpisov in norm. da bi se morale vse take nezgode preprečiti, ako bi se dale kakorkoli predvideti Laik ne ve. da so mnogi, recimo, dobronamerni nasveti za strokovnjaka nerabni. Vedel bi pa lahko, da se v svetu kljub vsemu človeškemu znanju in skrbnosti še vedno d gaiajo. četudi redko, nesreče, ki iih človek s svelimi sposobnostmi ne more preprečiti. Gornje svojevoljne tiditve je treba razumeti takole: Progo Karlovac — Bub-njarci so zgrsd li Madžari kot zasebno, vi-cinalno železnico z elementi, ki se splošno uporabljajo za virinalne železnice Temu odgovarjajo tud: kamenita pobočja v odseku proge med Ozi jem in Kamanjem. ki leži v globoki, tesni dolin: ob vijugastem koritu Kolpe. Kamenlte stene izsekov tvo- rijo kraški apnenci, ki kažejo vse značilne posebnosti Krasa. Takih in podobn.h gorsk h prog ima ljubljanska direkcija v svojem obratu mnogo. Praksa i e že davno naučila železniško upravo, kako ie treba ravnati s progami te vrste, da se preprečijo nesreče. Znan pojav ie. da je padanje skalovja s strmih pobočij na.ičešče spomladi in jeseni. Zato se v teh dobah vršijo tudi posebni pregledi pobočij, pri katerih se odstrani vse kamenje, ki ni več dovolj sigurno. Ta dela vršijo sekcije za vzdrževanje proge avtomatično. V tej dobi se strma pobočja, ki kažejo nesigurno stanje, še posebej straži jo; to se vrši istotako avti matično tudi pri drugih neugodnih vremensk h pojavih. Kot podlaga za presojo nevarno ti služijo žel upravi statistični podatki o padanju kamenja, o plazovih in podobnih posledicah vremenskih pojavov. Statistika ne kaže za progo Ozalj — Kamanje n česar izrednega; v obratu ljubljanske železniške direkcije so proge, ki imajo mnogo več primerov padanja skal. kakor ta proga. V teku zadnjih dveh let sta bila na tem 8 km dolgem odseku le dva pr mera. ko ie priletelo na progo kamenje, prvič zaradi nepazljivosti osebja v kamnolomu, drugič zaradi dolgotrajnega deževja kot plaz zemlje in kamenja, na katerega ie zavozil vlak in iztiril brez posebnih posledic. Uprava je vedno skrbela za redno pregledovanje in č ščenje pobočij. Vendar ni bilo nikakega razloga za izvanredne skrbi, pač pa je bilo pričakovati v času odjuge padanje kamenja na progo v večji meri zaradi letošnje izredne zime. Proga ie bila v času pred nezgodo in ob njej močno zastražena in sta bila v tem odseku na razdalji 14 km dva čuvaja. Pregledana je bila po polnoči dvakrat. Pred vlakom sta bila čuvaja na svojih mestih oddaljena od mesta nezgode oo 600 in 800 m. Čuvaj, ki naj bi bil v letu 1923 odstranjen, ni stal nikdar na mestu nezgode, temveč ie bil do leta 1926. nekai sto metrov od kraja nezgode proti vzhodu, pozneje do leta 1934. ob industrijskem tiru nato pa ie prevzel službo na postajališču Zaluk:. ki ie oddaljeno od mesta nezgode svojih 600 m Namesto. da bi čuvaj stal brez dela noč in dan. vrši sedaj še druge posle. Tako bi ravnal vsak pameten gospodar, saj ie čuvanje le takrat uspešno, ako pade skalovje na progo toliko časa pred vlakom, da se vlak še lahko ustavi Ce oa se to zgodi tik pred vlakom ali ob vlaku, ne pomaga nobeno zastraženje. niti če bi stal mož ob možu po celi progi. Vprašanje je tud:. kam naj se postavi čuvaj, da bo ob vsakem primeru lahko izvršil svojo nalogo, če skalovje ne kaže posebnih znakov nevarnosti. Trditev, da ljubljanska direkcija ni vršila zadostnega nadzorstva nad progo, ker nima interesa na njej. da je neumestio štedila :n s tem povzročila milijonsko škodo, ima politično tendenco. Verujem, da je ljubljanska direkcija pripravljena na vsako »žrtev«, da do kraja ovrže tako nizka podtikanja, da bi se dalo kopje tu.d: temeljito obrniti, če bi ne bila ta reč tako majhna. Kar se tiče spodnjega ustroja proge, ni mogoče ničesar očitati ne Madžarom ne ljubljanski direkciji. Res pa je, da se ie progi očitalo slabo stanje, toda le g'ede tirnih naprav. Ljubljanska direkcija je prevzela progo z izredno slabimi pragi, ki so ležali po večini v pepelu. To je bil splošen povojni pojav, ki ga ni mogoče nikomur očitati. Od tistih časov je b:l tir temeljito popravljen in je danes — ne idealen — pač pa varen za promet Proga pa je ostala po značaju vicinalka in bo taka najbrž še dolgo. Zakaj se je v letu 1912. neki član prevzemne komisije branil pre- In zdaj mo že povsem zgoraj, pri Fia-si; res ni više kokor dvajnajst sto metrov nad moijem, toda v tukajšnjih severnih razmerah je to tako, kakor pri nas kakšnih tri t soč metrov visoko. Konec življenja Jezera, ki a t - jajo tudi poleti zamrznjena; najbi-ž jim ni do tega, da bi se znebila ledu. Jeziki večn h ledenikov segajo prav do žolezn ce, veliko snežno polje Hardengerjökelc-n, zameti ob pregi: temu e tod pravi julij. Tu in tam čakajo ljudje ob progi, da bi zamahnili v poz drav nečemu živemu, ko pojde mimo vlak. Snežna polja, jekleno siva jezera in kamen te podrtine; peščica rjave trave, to je vse; nemara je za i adi tega vse to tako silno in ne:zmerno, ker tu ni več življenja. Ni več življenja, vendar se ponekod ljudje še preživljajo; človek je žilav kakor pritlikava arktična vrba, ki dela sre-bmkaste preproge tam, kjer ne more več niti trava ra ti. Bi eza, vrba, Iišajnik in človek : nič ni na svetu vztrajne jšega. Pustite me, še tu imam kaj delati; mahlja-ti moram z obema rokama ljudem, ki žive tod naokrog. In drugim ljudem drugih dežel tudi; povsod na vetu mora človek mnogo vzdržati, samo da ima tu zoper sebe zgolj te veCne elemente. Pozdravljeni, ljudje iz Ustekvejke; imejte se dobro, ljudje iz Molela dala; lepo je pri vas, udobno preživljate svoje trdo življenje, in kaj vam je mar, kako se drugod dela zgodovina? Torej popravite doma in zbogom; moram h teti, kajti že se spuščamo navzdol s hriba, navzdol med 'kalami, dol nad Flamsdalom in njegovimi slapovi, tja h gozdovom in borovju, na Raundal, kjer kmet s smešno kratko koso pospravlja svoje seno med granitnimi kladami; dol med ljudi in v samote — kako h'tro nam poteka čas, ko e e opuščamo navzdol! In tu se že zopet košati nordijska obilnost goezdov: bari, visoki kakor stolpi, borovnice visoike do kolena ta praprot do peusu; ta za nekaj vodopadov n,-že zopet smreke in jelke kefcor katedrale; ln Ae nekaj kaa- kad niže, pa smo med kodra timi hor tarili jerebik, jelš, vrb in jasik; tu so si rastlinske meje tako blizu in tako ja; ne, da se človek kar čudi, kako natanko ae na Norveškem drži narava bioloških in oekoloških vegetacijskih zakonov; najbrt je tako zaradi tiste rjplošne izobrazbe. No, zakaj fmo že često spodaj, komaj nekaj desetin metrov nad morjem; spodaj pri ljubeznivih jezerih med kodrastimi hostami, med rdečimi hišami ta svetlimi pašniki; povsod zgoraj ito skladi granita z belimi pasovi večnega snega. Lepo je v e to, a človeka bi mikalo vedetL kako neki je onkraj gora. In tole ocko zeleno jezero, to je že morski fjord; navpčč-ne skale in med njimi gladka, hrezdanja voda; vse to je čarobno žalostno ta na moč intimno, samo da se prvi hip zdi povsem neresnično, človek eie mera dolgo vaditi v gledanju fjordov, preden jih jame priznavati za golo ta končno celò za trdo resničnost. Tamle više. mislim v Sognefjordu, morajo ljudje čez dan privezati otroke na vrvico, da jim ne padejo z navpičnih ten v morje. Ne moreta niti verjeti, kje vse lahko ljudje bivajo. Hvala bogu, že prihaja Bergen; Čudna reč, kol ileo dela imaš. če hočeš vse videtL Hotel bi že zat sniti oči in nič več videti; no, samo še tole skalo ta tisto ribičevo bajto, pa konec; lahko noč ta radi me imejte. No, «amo še tisth nekaj navpičnih gora ta, bodi; še ta dekleta na postajnem peronu, ki tu — na edinem ravnem mestu v vsem kraju — opravljajo rvoj predvečerni kor o — torej deklet nimajo tu na vrvi. In zdaj ne maram les nič več videtL čakajte, še košček tistega fjorda, še ono!e ostro skalo, in dovolj je vsega! Kaj pa tista zelena dolina z jezerom in ljudmi, pa gore ta nebo — ? Mar ni nikjer konca poti ta gledanja? Seveda, je konec poti; ni pa konca severnemu dnevu. Kb češkega ptevel Teden svetovne z N©ve spremembe evropskega zemljevida — Razvoj degcžlksv ssa severa — Razširjeno bojišče - Kočljiv položaj švedske — Move naBoge za vse nevt^alce vzeti progo, bi bilo mogoče ugotoviti le iz zapisnika. če je še kie na razpolago Vzroka za to naibrž ni bilo v skalovju ker ie to v osemindvaisetletni dobi dokazalo da zna držati Tega. kar se ie dogodilo ori nezgodi. ni imel v mislih ker bi se v tako dolgi dobi gotovo moral naiti še kdo drugi, ki bi opazil nevarnost če bi bila kier-koli vidna Inženjerja. ki bi zahteval odstranitev skalovia na 20 metrov od tira. bi pa gotovo nikdo ne smatral za zdravega. Nezgodo na cvetno nedelio ie Dovzročil izreden nojav: izluščila se ie iz gnrniega dela navidezno zd ave. čez 20 m visoke stene ob Drogi doI drugo minuto Dred vlakom kamen ta masa vsebine do 600 m:t. se zavalila na Drogo in io Dopolnoma zasula Nikdo bi po zunanjem izgledu kamenite stene ne mogel soditi na tako nevarnost. Danes po nezgodi ko se ie odprla tairost notranjosti skalovja, ie iasno. da so bile na delu sile ki deluieio brez oresta^ka v ■ kraškem skalovju in da ie nesrečen s^čai — vis maior — usmeril rezultanto teh sil v smer. ki ie povzročila katastrofo Niti pri gradnji, niti pozneie ni bilo znakov ki bi omogočili predvideti tako katastrofo ker bi se sicer storilo vse. da bi se preprečila. Taki primeri so izredno redki in potrebujejo v tei obliki mogoče dobo tisočleti. Kdo bi mo?el zagovarjati pri gradnii odstranitev takih sten. ki bi stala miliione če bi pri morda predvidevani nevarnosti bilo še vedno 90°'o motnosti da nezrodo prepreči čuvaj s tem. da pravcčasio ustavi vlak! Za to možnost govore stat:stični podatki železniške uprave o nezgodah povzročenih od padanja skalovia Da se ie i kljub temu nesreča razvila do te tragične ' Po izkušnjah zadnjih let so se tudi letos v marcu napovedovali novi veliki dogodki. Presenečenja so v marcu sicer izostala, zato pa jih je tem več prinesel april. Spet se je čez noč spremenil zemljevid Evrope, to pot na evropskem severu. Po lanskem razkosanju Poljske so sledile nove spremembe na evropskem zemljevidu letos v marcu, ko ie bil med sovjetsko Rusijo in Finsko sklenjen mir in je morala Finska precejšen del svojega ozemlja odstopiti Rusiji. Zdelo se je že, da so 3e s tem oddaljile od severne Evrope vse neposredne nevarnosti novih zapletljajev v zvezi z novo vojno. Zlasti na švedskem, Norveškem in Danskem so bili prepričani, velikosti, je krivo usodno povezanie neugodnih komponent, kakor se tc dogaia pri vseh velikih nesrečah. Jasno ie. da se tak nenormalen poiav ne da pojasniti v kratkih besedah. Smatram pa. da dajejo gornja pojasnila vsai toliko opore in verodostojnosti, da bodo zainteresirani. če jim gre za varnost prometa in ne za druge interese, lahko prenehali z napadi na železniško upravo, da bedo »zaskrblieni starši« mogli brez skrbi zaupati svoie otroke železnici in da bodo mogli Dotniki zopet v miru cbč: dovati krasote narave ob zeleni Koloi. Kako resno presoja železniška upi a . a to katastrofo dokazuie dejstvo. da ie po ver: la preiskavo vzrokov in poteka katastrofe, razen svoiim organom, še nevtra'ni strokovni komisiii treh vseučiliških profesorjev. Posledice katastrofe so spremljali še mnogi drugi razburljivi poiavi. k kor ne-običaina vs'lj:vost nepoklicanih pri odstra-njevalnih delih, sen ac onalna fantaziie o malomarnosti na progi, nelogični zaključki o velikem številu žrtev pod kameljem v vodi. dasi ie znano da ie kamenje padlo v vodo že pred dohodom vlaka. itd. Mnogo tega gre na rcvaš odpustljive človeške radovednosti in razburienosti ali la;ške nedoslednosti, še več pa na rovaš pomanjkanja čuta za državo in niene ustanove. Vse to bo neprečiščeno. poiačano in zamotano v slabem smislu služilo drugi, zaključni fazi katastrofe. Iz mnogih razi gov pa bi bilo želeti, da bi končno nastopil že konec ozaliske senzadie in da bi na nieno mesto stopila stvarna in poučna obravnava med strokovnjaki. Inž. Fran Zelenko Nekaj ur po angleškem obvestilu se je sestal norveški parlament, ki je sklenil protestirati proti angleškim ukrepom. Do izvršitve tega protesta pa že ni več prišlo, ker so se med tem dogodki že začeli razvijati v drugo, nepričakovano smer. V ponedeljek kasno zvečer je namreč nemški poslanik v Oslu pismeno in ustno sporočil norveškemu zunanjemu ministru Kohtu, da mora Nemčija prevzeti Norveško pod svojo vojaško zaščito, pri čemer pričakuje, da se Norveška ne bo upirala. Kot razlog za zasedbo je navedel, da bi v nasprotnem primeru zasedli Norveško Anglija in Francija. Koht je odgovoril, da tega ne pričakuje od Anglije in Francije. Norveška vla- V novem položaju pa se zaradi teh dogodkov nista znašli le Danska in Norveška, temveč tudi švedska, kateri je Nemčija poslala posebno noto z željo, da določi svoje stališče, švedska vlada je odgovorila, da bo ostala strogo nevtralna, da si pa pridržuje svobodne roke glede obrambnih ukrepov, ki bi jih zaradi nastalih sprememb smatrala za potrebne. Vesti z evropskega severa ob koncu tedna napovedujejo zato možnost podobnega izkrcanja nemških čet na švedskem kakor je že bilo izvršeno na Norveškem, češ da si hoče Nemčija s tem zagotoviti neogroženi prevoz svojih čet na Norveško za primer, da bi bil neposredni prevoz v norveške luke onemogočen po zavezniških mornaricah in letalih. Gotovo je, da je bila z nemškim korakom na Danskem in Norveškem tudi švedska postavljena pred težke odločitve, ki jih smemo vsak hip pričakovati. Berlin, 9. aprila V svetovni vojni so se v časopisju, v brošurah in knjigah vsak hip pojavljali načrti in predlogi, kako naj se uredi svet po sklepu miru. Velik del teh razprav se je nanašal zlasti na gospodarsko ureditev, o kateri se je natisnilo za cele knjižnice. V sedanji vojni tega pojava ni, V Angliji in Franciji so sicer nekaj časa živahno debatirali o nekaki bodoči evropski federaciji, sedaj pa so tudi te razprave potihnile. Gotovo se tudi v teh časih po svetu kujejo mnogi načrti o tem, kako naj se svet, zlasti v pogledu na svoje gospodarske razmere uredi po končani vojni, vendar pa vsaj od odgovornih činiteljev s temi načrti nihče ne pride na dan. Tudi v Nemčiji se omejujejo samo za ugotovitev, da bo vojna morala prinesti novo gospodarsko ureditev. Nemogoče je, da bi ostali veliki narodi, kakršni so nemški. italijanski in japonski, izključeni od bogastev zemlje in glede življensko važn h surovin odvisni od drugih držav. Vsi ti narodi, tako utemeljujejo to svoje stališče v Nemčiji, so v zadnjih letih storili vse mogoče, da bi omilili svojo odvisnost od svetovnega trga s surovinami. To jim je prineslo velik tehn čni napredek. Silno so dvignili svoje poljedelstvo, razširili rudarstvo, izumili celo vrsto dostikrat polnovrednih nadomestil, med katerimi sta najvažnejša umetni bencin in umetni gumi j. Vendar ves ta napredek, skupno z najpopolnejšo gospodarsko organizacijo ne more popolnoma nadomestiti naravnih surovin, tako da bo slej ko prej potrebna izmenjava blaga med narodi in državami. Po nemškem prepričanju bo moral zato konec vojne prinesti bistveno spremembo v gospodarski ureditvi sveta. Nemčija se je sicer že mnogo opomogla po svojih gospodarskih zvenih z evropskim jugovzhodom, vendar je še vedno za njo neobhodno potrebno, da doseže neovirano izmenjavo blaga tudi s tropičnimi pokrajinami. V bodočih mirovnih pogodbah mora b ti ne-posedujočim velikim narodom zajamčena Z nepričakovanim razvojem na evropskem severu se je bojišče evropske vojne znatno razširilo. Vojna se prav za prav šele sedaj začenja. Pričakovati smemo naglega razvoja, ne da bi seveda mogli uganiti njegovih smeri. V splošnem evropskem položaju je še precej neznank, predvsem zaradi tega, ker sta dve evropski velesili, Italija in Rusija, slej ko prej še izven vojne, potem pa zato, ker nam priprave obeh vojnih taborov dopuščajo najrazličnejša ugibanja o njunih nadaljnjih vojnih načrtih. Položaj nevtralcev, ki se je še pred nekaj tedni zdel precej ugoden, se je na mah močno poslabšal. V vseh nevtralnih državah prevladuje prepričanje, da se vrsta presenečenj v tej vojni še ni zaključila in da morajo zato vse v lastnem interesu poskrbeti za čim popolnejšo obrambo za vsak primer. Scrutator pravica da zasledujejo svoje gospodarske interese v skladu z nacionalnimi potrebami in se zvežejo s takimi državami, ki pomenijo za nje gospodarsko dopolnilo. Ako novi mir te ureditve ne bo prinesel bo zopet le začasen mir. ★ Prehranbenl minister Darée je te dni sprejel inozemske novinarje ter jim govoril o ureditvi nemškega trga. Za uvod je opozoril, da je zahtevala gladovna blokada zadnje svetovne vojne tri četrt milijona smrtnih žrtev v Nemčiji. Vse stremljenje narodno-socialističnega režima je zaradi te ga že od vsega početka šlo za tem, da se Nemčija v pogledu preskrbe z najvažnejšimi življenskimi potrebščinami osamosvoji od tujine. Pri izvajanju te agrarne politike se je že davno pred sedanjo vojno pokazala potreba sistematične ureditve živilskega trga. Ta ureditev je sedaj nekaka Siegfriedova linija proti angleški blokadi. Nemška tržna ureditev skrbi za potrebno poljedelsko produkcijo vseh glavnih živil. Na njej temelji regulacija cen, ker bi brez tržne ureditve ne bilo mogoče trajno držati nikakih maksimalnih cen. To opažajo sedaj tudi v Angliji in Franciji, kjer morajo sami posegati po sredstvih, ki so jih poprej Nemcem toliko očitali in kritizirali. Nemška tržna ureditev pa je obenem osnova za zunanjo trgovino Nemčije, brez nje bi dobavljajoče države ne imele zadostnega jamstva za zanesljivo prodajo svojih pridelkov. Brez nje bi zlasti ne bilo mogoče izločiti za narodno gospodarstvo tako škodljivih trenj med eksportno industrijo in kmetijstvom, kakršna so bila nekdaj skoro na dnevnem redu, ki pa so pod narodno-socia-lističnm režimom popolnoma izginila. Končno je minister Darée opozoril na velike koristi, ki jih prinaša sistematična in podrobna ureditev trga za vse ostale gospodarske panoge. Ona zlasti omogoča enakomerno razdelitev razpoložljivih živil ter izločuje nepotrebno prevažanje blaga iz kraja v kraj in s tem razbremenjuje promet. I jutrišnjega vojaka rezultat zavesti in morale sedanjega državljana. Kadar torej mislimo na jutrišnjega vojaka, moramo misliti že na današnjega državljana.« V uvodniku »Siovac pa smo čitali med drugim: »Vsa poročila nam dopuščajo sklep, da vstopa vojna v novo fazo, odnosno, da se prav za prav šele začenja... V tej novi fazi vojne postaja položaj malih nevtralnih držav zelo težak. Tako zva-na totalna vojna se radikalno razlikuje od vojne pred četrt stoletjem, ko so se do neke mere še spoštovala mednarodna načela. Usoda Belgije in Grčije v svetovni vojni grozi danes vsem nevtralnim državam. Danes nihče ne ve, kaj se more zgoditi jutri v jugovzhodni Evropi, zlasti v zvezi z alarmantnimi vestmi o dogodkih na Dunavu. Očitno je, da gre za razširjenje sedanje vojne. Nevtralne države se lahko izognejo tej nevarnosti samo, ako so pripravljene, da z orožjem v roki in s ponosom branijo svojo nevtralnost, kajti po svetem zakonu je vsakemu narodu določeno njegovo mesto pod tem soncem in vsi imajo v enaki meri pravico do življenja v senci boga. Nevtralne države bodo postavljene pred preizkušnje. Močnejši hočejo nadzirati ne le njih politiko in njih gospodarstvo, temveč hočejo prodreti tudi v njih duše In nadzirati njih simpatije ali antipatije. Ako gre za simpatije ali antipatije, je lahko povedati, kakšne so. Vsaj za nas Bolgare so najbolj simpatični in najdražji oni. ki nas hočejo pustiti v miru, ne da bi se trudili, da bi nas zavlekli v vojno. To je v ostalem približno razpoloženje tudi ostalih nevtralnih držav.« Te ugotovitve gotovo odgovarjajo razpoloženju ogromne večine v bolgarskem narodu. Bolgari ne čutijo onih neposrednih nevarnosti, katerim so bili nekateri narodi že izpostavljeni. Zato so — vsaj doslej — nekako strogo formalni v zagovarjanju svoje nevtralnosti in iščejo krivce za morebitno njeno kršitev na vse strani. Podobno je bilo do pred kratkim stališče skandinavskih držav, dokler jih dogodki sami niso postavili v tem pogledu na čisto. Očitna pa je že v prvih bolgarskih odmevih novega razvoja na evropskem severu večja zaskrbljenost, ki se očituje med drugim prav v zgoraj navedenih besedah »Slova«, da gre končno predvsem za svobodno življenje vseh narodov pod soncem. R. P. B. Koroški drobiž Izšuševanje celovškega močvirja. Kar pomnijo, je ozemlje med Celovcem in Zadnjico močvirnato in je delalo celovškim gospodom že od vsega početka velike preglavice. Leta 1827 se je pojavil prvi načrt za izsušen je velikega močvirja, obsegajočega celih 1100 ha. Tako je n. pr. nastal prekop med Glino in jezerom, nazvan Glanfurt. 4. sept. 1938 se je ustanovila posebna zadruga, ki je takoj pričela z izsuševalnimi deli. Najprej so regulirali potok Strugo in v letu 1941 bo 81 ha prvič obdelanih. Sledila bo regulacija prekopa, ki je danes edini odtok Vrbskega jezera in nikakor ne more odvajati vsega vodovja, vsled česar je obrežje redno poplavljeno. Pričakujejo, da bo izvedba velikopoteznega načrta vplivala na vreme celotnega ozemlja in bo odstranila sitno jesensko in vigredno meglo nad Celovcem. Novi nemški otroški vrtci so bili otvor-jeni v Glinjah, na Radišah. v Goricah, Melvičah in na Brdu. Po poročilu »Grenzru-fa« je letos predvidenih skupno kakih 130 do 150 nemških otroških vrtcev v slovenskem delu Koroške, češ, da se tako odpo-more itak prezaposlenim kmeticam«. Dve mladi slovenski družini. Ziljan Cvetko Milonik iz Zahomca si je izbral svojo družico v znani slovenski dubžini Brezniko-vi v Pliberku, slovenski podjetnik Štefan Sienčnik iz Mokrij pa Milko Rutarjevo v žitari vasi. Mladima slovenskima družinama mnogo sreče na novo pot! V čahorčah pri Zihpoljah je umrl velik narodnjak Valentin čimšar, rodom z Visokega pri Kranju. Na Koroško se je s svojo družino priselil pred 33 leti in bil med domačimi na glasu kot dober gospodar in velik poznavalec bolezni pri živini. Pokojniku v slovo je zapel tudi slovenski pevski zbor doma in ob grobu. — V št. Jakobu v Rožu pa so pokopali Sitarjevega očeta Filipa Serajnika. Pri gornjekoroškem kraju Döllach nameravajo začeti z delom v zlatem rudniku, ki je bil opuščen pred 300 leti. Sodijo, da Visoke ture skrivajo v sebi kakih 300.000 kg zlata. Letni zbor Slovenskega kulturnega društva »Kočne« v Svečah je bil združen s proslavo 501etnlce službovanja pevovodje in organ'sta g. Jakoba Beguša. Za sedanje razmere je bila prireditev dobro obiskana in je prav lepo uspela. Tretji tran8port Kanalčanov je prispel v Beljak 30. mm. Bilo je skupno 200 oseb, ki so jih Beljačani toplo pozdravili, nakar jih je vlak odpeljal v š pi tal, kjer bodo začasno nastanjeni. Njihovo oskrbo je prevzela organizacija NSV. Ziljani gojijo upanje, da bodo smeH letos zopet pasti na obmejnih ziljskih planinah svoje govedo. To bi bila za Ziljane velika dobrobit. Devet mrtvih zaradi ene vžigalice V argentinskem mestu Santa Fé je zavoljo neprevidnosti nekega kadilca nastala velika nesreča. Neki avtobus, v katerem je bilo kakšnih 30 potnikov, se je ustavil v bencinski črpalki. Eden izmed potnikov si je prižgal cigareto in je vžgalico malomarno odvrgel. Po nesreči je vžigalica padla baš v odprti bencinski tank avtobusa. Nastala je eksplozija, plameni so se razširili z divjo naglico. Devet oseb, med njimi dve majhni deklici in njiju mati, je zgorelo. Pet oseb je bilo smrtno nevarno nevarno ranjenih. Cortezova oporoka Angleški zgodovinar Conway, ki živi v Mehiki in si je pridobil sloves kot specialist za dobo, ko so Španci zasedli Mehiko, je objavil izvirno Cortezovo oporoko, ki jo je ta podpisal 11. okt. 1547. v Sevilli. Leta 1927. jo je v nekem tamkajšnjem arhivu odkril pater Mariano Cuevas. FOTOAPARATE, FOTOPOTREBŠČEVE in druge tehnične predmete rabljene kupujemo in prodajamo. Leico, Kontakt ali Robot novejši, ter povečevalnik rabimo — takojšnje plačilo. — Razvijamo, kopiramo^ lepo ln poceni. — V zalogi filmi, papir, kemikalije. FOTOTEHNim, Voinjakova 4L Esrlinsko pismo Po nemškem prepričanju mora vojna v vsakem primera prinesti drugačno gospodarsko ureditev sveta — Pomen sistematične ureditve nemškega trga da so se najhujšega v razpletu sedanje vojne že rešili. Ta pričakovanja se niso izpolnila. V noči od 8. na 9. aprila se je položaj severnih držav povsem spremenil. Ena izmed njih (Danska) je v 21 urah izgubila svojo samostojnost, druga (Norveška) je bila čez noč potegnjena v vojni vrtinec, tretja (švedska) pa postavljena pred težke odločitve četrta (Finska pa je že poprej — s sklenitvijo miru z Rusijo izgubila svobodo svojih zunanjepolitičnih odločitev in ne sme ničesar ukreniti brez privoljenja Sovjetske Rusije. Tako so štiri države na evropskem severu, ki so si še tik pred izbruhom nove evropske vojne in tudi med samim njenim razpletom z besedami zagotavljale vzajemnost in skupnost svojih interesov, vsaka zase prešle v položaje, ki si v njih druga drugi ne morejo več nuditi dejanske pomoči. Nevtralnost, za katero so se zaradi varovanja svojih interesov odločile, je bila navzlic njihovi dobri volji vedno težje vzdržljiva, ker niso razpolagale z zadostnimi sredstvi za njeno obrambo. Brez puške ob nogi pa je očuvanje nevtralnosti v današnji vojni težka ali celo nemogoča stvar. Dogodki, ki so dovedli v preteklem tednu do novih sprememb na zemljevidu Evrope, so se razvijali z bliskovito naglico. Anglija in Francija sta se proti koncu marca odločili, da poostrita gospodar sko vojno proti Nemčiji. Napovedali sta ostrejše blokadne ukrepe, ki naj bi med drugim zadeli tudi dobave švedskega železa ter ruskega in rumunskega petroleja Nemčiji. V petek, 5. aprila, sta angleška in francoska vlada istočasno izročili norveški in švedski vladi enako se glaseči noti, v katerih sta označili svoje mnenje glede dolžnosti nevtralcev. Trdili sta v tej noti, da nevtralnost Norveške ni nepristranska ker dopušča kršitve svojih nevtralnih vod po nemških ladjah London in Pariz ne moreta več trpeti, da bi Nemčija lahko mirno kršila skandinavsko nevtralnost. še preden sta norveška in švedska vlada na ti noti zaveznikov odgovorili, je angleška vlada v ponedeljek, 8. aprila, obvestila norveško vlado, da bodo angleške ladje na nekaterih mestih v norveških nevtralnih vodah položile mine, da s tem zavarujejo nadaljnje kršitve norveške nevtralnosti po Nemčiji. V obvestilu je bilo to dejanje utemeljeno med drugim s tem, da so »mednarodni zakoni vedno priznavali vojskujočim se državam pravico, da odgovore na protizakonita dejanja sovražnika z ukrepi, ki bi bili sicer v normalnih okoliščinah protizakoniti, ki pa postanejo zakoniti, ker je že prej soviažnik kršil zakon«. da je še isti večer sklenila, da ne more sprejeti nemških zahtev. V noči od ponedeljka na torek so se nemške čete že začele izkrcavati na Norveškem, medtem ko so drugi oddelki prekoračili nemško-dan-sko mejo ter pričeli zasedati tudi Dansko. V torek ob 8. zjutraj so nemške čete že zasedle dansko prestolnico Kodanj, kmalu popoldne pa so prvi nemški oddelki zasedli tudi že norveško prestolnico Oslo. Nemška vlada je istega dne, v torek ob 5.80 zjutraj izročila obema vladama, danski in norveški, posebno spomenico, v kateri utemeljuje svojo zasedbo s sklicevanjem na nevarnost izkrcanja angleških čet na Norveškem, odnosno na Danskem. Ko je bila ta spomenica izročena, so bile nemške čete že na danskih in norveških tleh. Dansko je nemška vojska zasedla v nekaj urah in tako rekoč brez najmanjšega odpora s strani presenečenega danskega naroda, ki se mu o tem spričo pakta o ne-napadanju, ki ga je Danska sklenila 31. maja lanskega leta z Nemčijo, niti sanjalo nI. Danska vlada je v torek popoldne pozvala narod, naj se ne upira, izrekla pa je svoj protest proti zasedbi. Drugače so se razvijali dogodki na Norveškem, kjer je vlada, ki se je pred nemškimi četami umaknila iz Osla najprej v Hamar, nato pa še bolj v notranjost države, pozvala narod k odporu proti nemškim četam, obenem pa pristala na pomoč, ki so ji jo sklenili nuditi zapadni zavezniki, kakor je bilo to še istega dne sklenjeno na seji zavezniškega vrhovnega vojnega sveta v Londonu. Ves ostali svet, ki ga je osupnila naglica nemških izkrcanj vojaštva, je nato z velikim zanimanjem pričakoval, kakšen bo angleški in francoski odgovor na to nemško dejanje. Poročila so že takoj prvi dan po nemškem vpadu, v sredo, govorila o velikih pomorskih bitkah v bližini norveške zapadne in južne obale, vendar si lz poročil še tudi v četrtek ni bilo mogoče ustvariti jasne slike o dejanskem položaju, šele v četrtek popoldne sta podala angleški mornariški minister Winston Churchill v Londonu ter predsednik francoske vlade Reynaud v Parizu nekaj podrobnosti o pomorskih bojih. Po njunih izjavah je angleška mornarica izgubila v bojih štiri rušil-ce, francoska ni utrpela nobene izgube, nemška pa je izgubila štiri križarke, še dve drugi vojni ladij ter 12 prevoznih ladij, skupno torej 18 edinic. Nemška uradna poročila priznavajo samo Izgubo treh križark. Boji so se kovali tudi ob koncu tedna, ko je l i1' vletalstvo obeh strank. Bolgari ln severni dogodki Prvi odmevi nemškega vpada na Dansko in Norveško — Klici k čim večji izpopolnitvi lastne pripravljenosti Sofija, 10. aprila. Kakor v vseh nevtralnih državah, so nagle spremembe na evropskem severu napravile tudi v bolgarski javnosti globok vtis. Listi jih prvi dan še niso komentirali, zanimivi pa so bili že naslovi na prvih straneh, ki se niso omejevali samo na prikaz položaja na evropskem severu, temveč so tudi opozarjali na možne posledice drugod. Prvi redakcijski prikazi dogodkov so bili najprej zgolj informativnega značaja, očitna pa je bila težnja, da se ves razvoj prikaže v znamenju med seboj si odgovarjajočih akcij in reakcij obeh vojnih taborov, ne glede na usodo neposredno prizadetih skandinavskih nevtralcev. Nato so začeli izvajati iz novega razvoja na evropskem severu tudi nekaj pouka zase. Tako je v »Miru« zapisal Brzlcov med drugim: »Iz vsega lahko povlečemo za nas naslednji pouk: da se ne smemo vdajati utvari, da se bo veliki konflikt kmalu končal, in da moramo zato biti vedno pripravljeni in čuječi. Odgovorni činiteljl pri nas bodo zato gotovo poskrbeli, toda je Se druga stvar, ki jo moramo dan in noč Imeti pred očmi tudi vsi drugi, državniki, publicisti in ostali državljani: očuvati popolno in vsestransko nevtralnost v najstrožjem smislu te besede; opazovati, ne da bi izdali svoja čustva simpatij ali antipatij; biti samo bolgarskofilskl. Nekoč nam bodo za to tudi naši vojščaki hvaležni.« V istem listu je dr. Dimitrl Damjanov razpravljal o važnosti, ki jo ima v vojnem času morala naroda, ki mora biti plod dolge ln sistematične priprave. Pisec piše med drugim: »V teh izrednih časih morajo biti napori In čuječnost vlade stalno spremljani s popolno podporo vseh narodnih sil. Povezanost teh sil in moralna mobilizacija naroda sta naloga vlade. Toda ne smemo pozabiti, da je odporna morala SPORT Spored za danes Osem prvorazrednih tekem za točke SNZ Današnji prvenstveni spored v območju SNZ obsega naslednja srečanja z žogo na zelenem polju: L RAZRED: V L ti ßLJANI: Hermes—Mars ob 10. na igr. Ljubljane in Jadran—Reka ob 15.15 na igr. Jadrana; v CELJU: Celje—Amater ob 16.15 na igr. Celja; na JESENICAH: Bratstvo—Disk ob 15.30 na igr. Bratstva; v KRANJU: Kranj—Svoboda ob 14.30 na igr. Kranja; v HRASTNIKU: Hrastnik—Olimp ob 15.30 na igr. Hrastnika; v MARIBORU: Rapid—železničar ob 16. na igi. Rapida; v CAKOVCU: ČSK—Gradjanski ob 15.30 na igr. ČSK. H. RAZRED: V Ljubljani: Grafika—Slavija ob 10. na igr. Jadrana, Mladika—Korotan ob 10. ter Adrija—Moste ob 16.30. obe na igr. Mladike; v Celju: Jugoslavija—štore ob 10. na igr. Celja; v Ptuju: Drava—Slavija ob 15. na igr. Drave. JUNIORJI IN OSTALI: V Ljubljani: Hermes—Svoboda jun. ob 11.30 na igr. Ljubljane, Jadran—Mars jun. ob 14. na igr. Jadrana in Moste—Ljubljana jun. ob 15.15 na igr. Mladike; v Mariboru: Rapid—železničar rez. ob 15.30; v Stražišču: Savica Kovinnr (ob 14.), v Duplici: Virtus—Mengeš (ob 15.), v Krškem: KSK-Brežice (ob 15.) ter v Trbovljah: Dask—Trbovlje (ob 10.) in Retje— Litija (ob 15.15). Prijateljska tekma belc-z2kf§l!t Popoldne ob 15 30: Jugoslavija (Zagreb)—Ljubljana tom in spet v zavesti, da znajo v Kompletni postavi še zaigrati in tudi zmagovati naši belo-zeleni iz slovensko-hrvatske lige, je vodstvo SK Ljubljane za danes aranžiralo prijateljsko tekmo z zagrebško Jugoslavijo. To moštvo je dozdaj pri nas in še marsikje neznano, uživa pa dober sloves doma kot požrtvovalna in žilava enajstorica, ki je že marsikomu izmed zagrebških boljših moštev prekrižala račune. Namen današnje tekme pa v ostalem sploh ni ta, da bi izid prinesel igralcem ali gledalcem posebno zadoščenje, temveč vabi Ljubljana svoje prijatelje in pri-'-telje nogometa sploh na igrišče ob Tyrsevi cesti zato, da bi v svojo revno blagajno dobila nekaj denarja, ki ga bo nujno potrebovala že v prihodnjih dnevih. Belo-zeleni morajo namreč v ligi odigrati še zadnjo tekmo, ln sicer jih čaka srečanje z osiješko Slavijo v Osiieku. Vodstvo meni, da bo v skrajnem primeru, torej če denarja ne bo imelo, pustilo enajstorico doma. če želite torej nekoliko prispevati, da bodo belo-zeleni do konca ostali v ligaški konkurenci, stopite danes popoldne na igrišče ob Tyrševi cesti. Vidrli boste zanimivo nogometno tekmo in morda spet eno zmago, ki jih je Ljubljana letos spomladi žal zabeležila zelo malo. obenem pa priložili skromen oboi za dober snortni namen. Tekma se bo pričela ob 15.30, predtekma pa ob 14. Kaf bo le novega? Glavna pozornost prijateljev nogometa bo danes kljub vsej obilici domačih dogodkov na zelenem polju obrnjena vendarle na Dunaj, kjer bo naša državna reprezentan- ca igrala svojo letornjo drugo meddržav- tekiiio, in sicer proti Nemčiji Tekma Nemčija—Jugoslavija je tem večjega pomena zato, ker so naši izbranci v dosedanjih dveh srečanjih z Nemčijo obakrat izgubili, pa bi bila sedaj za izravnanje bilance in sloves naše nogometne elite zmaga ali vsaj časten remis več ko potreben. Naša enajstorica bo po vsej priliki nastopila v postavi: Glaser, Stojilkovič, Dubac, Lehner, Dra-gičevič, Kokotovic, Glišovič, Valjarevič, Wölfl (ali morda Petrovič), Vujadinovič, Nikolič. Nemčija bo tem nasproti postavila močno enajstorico večinoma bivših avstrijskih igralcev, med katerimi bodo samo Janes, Lehner in Conen iz klubov stare Nemčije. Moštvo sestavljajo sami rutinirani mednarodni igralci, tako da čaka našo reprezentanco danes precej trdo delo. Med današnjimi nogometnimi dogodki moramo dalje omeniti še zaostalo ligaško tekmo iz srbske lige, in sicer med Vojvodino in J ed in s t vom v Novem Sadu. V mednarodnem nogometu bo danes še drurj dogodek, in sicer mednarodna tekma med Italijo in Rumunfjo v Rimu. Smučarji tudi še niso šli počivat! Danes opoldne bo SK Tržič na Zelenici izvede! veleslalom za seniorje, dame in juniorje za pokal inž. Sugfa. Tekmovalce je spremila številna družba smučarjev izletnikov. Za zeleno mizo bodo danes dopoldne sedeli drsalci in kolesarji. Prvi si bodo od 10. dalje v klubski sobi kavarne »Union« ustanovili Slovensko drsalno zvezo, kolesarji pa bodo imeli ob 10. v Habjanovi gostilni nasproti kavarne Keršič v šiški Informativni sestonek. na katerem bo o novem redu ln bodočih smernicah za slovenske kolesarje govoril predsednik SKZ, upok. podpolkovnik Jaklič. Tek čez do in strn na 7-5 km Dspoltine ob il. bo s startom in ciljem v stadionu ob Tyrsevi cesti veliko lafekoatletsko tekmovanje — cross country za naslove prvakov ASKJ in SAZ — Sodelujejo najboljši dolgoprogaši Ljubljane, Jesenic, Zagreba itd. Pomen In clip saMpškega sporta Nekaj splošnih misli o prednostih te pri nas malo znane športne panoge —spričo sabljaškega prvenstva za državno prvenstvo, ki bo o binkoštJi v Ljubljani Za binkošti bo v Ljubljani prvenstvo Jugoslavije v sabljanju. Ker to tekmovanje obeta biti največje, kar smo jih videli v Ljubljani, hočemo opozoriti naše čitatelje na pomen tega, pil nas tako malo poznanega sporta. Pred svetovno vojno je bil sabljaški sport v mogočnem razmahu. V povojnem času pa je dvoboj, ki je bil v prejšnjih časih končni cilj vežbanja s hladnim orožjem, prestal služiti kot sredstvo za medsebojna častna obračunavanja. Zaradi tega se je pričakovalo, da bo sabljanje, kot preostanek nekdanje fevdalne dobe, izginilo v novem demokratičnem času. Toda zgodilo se je baš nasprotno! Danes je sabljanje postalo sport v pravem pomenu besede, prilagodilo se je novim razmeram in je po številu svojih pripadnikov kakor tudi po višini umetniške dovršenosti prekosilo predvojno dobo. Pomen ln vrednost sabljaškega sporta leži v njegovem vplivu na telo, duh in značaj. Razen tega je važen vzgojni faktor. V fiziološkem pogledu vpliva sabljanje na telo v splošnem kakor ostali sporti. Zaradi različnosti delovanja v poedinih fazah borbe: napad, napeto čakanje v preži in obramba, kar pomeni prehod iz popolnega miru v gibanje z bliskovito brzino, krepi ln utrjuje mišice, skiepe in zaradi povečanega krvnega obtoka tudi notranje organe. Sabljanje pa ne krepi samo poedinih mišic, ampak usmerja cele skupine mišičevja na istočasno, skladno delovanje. Velika prednost sabljanja je, da nikdar, tudi pri največjih naporih ne vpliva kvarno na organizem ker borilec more, ne da bi prekinil borbo, preiti od fizičnega napora napada v obrambo, t. j. v fazo počitka. Sabljanje razvija in krepi celotni organizem, ustvarja in vzdržuje prožnost telesa tudi v jesenski dobi življenja in ga vspo-sablja za vzdržanje največjih naporov. Neprimerno večji kakor na telo pa je vpliv sabljanja na duševni razvoj in uite-lekt borilca. V večini športov mora nasprotnik premagati samo mrtvi odpor orodja ali mišic. Pri sabljanju je pa odpor živ, zmerom se menjajoč nasprotnik. Vsak nasprotnik pomeni nove situacijo, ki zahteva prilagoditve sistema obrambe in napada. Stalna prisotnost duha. hitro in pravilno presojanje in ocena situacije, logika v kombinaciji, hipna odločitev, potrpežljivo čakanje, pravočasno spoznanje pravega trenutka za izvedbo načrta, so vrline, od katerih je odvisna zmaga v sabljnškem dvoboju. Dejstvo, da telesno šibkejši, toia po inteligenci močnejši borilec z lahkoto premaga svojega nasprotnika, je dokaz, da sabljanje ni «urno fizična «pretnost tem-t glavnem boj duha proti duhu Do- ber borilec združuje v sebi lastnosti stra-' tega, ki pripravlja načrt in vojak*, ki ga izvršuje. Ce je pomen sabljaškega sporta tako velik, je tudi trnjeva pot, ki vodi do uspeha. Hitri, blesteči uspehi so izključeni. Neizmerne mnogo truda, vztrajnosti in zatajevanja, pa tudi študija je treba za dosego umetniške višine. Zato pa kuje sabljaški sport značaje in kleše iz mladeničev može. Pri nas Slovencih smo šele začeli s kul-tiviranjem te umetnosti. Upajmo, da bo plodna ledina, ki jo orjejo naši boriici. Rafeški planinci so zborovali Glavna skrb jim je bila tudi lani ureditev planinske postojanke v Tamarju Rateško-planinska podružnica SPD ie imela svoi Vili. redni občni zbur ki aa ie vodil načelnik g. Jože Dolinar. v neJelio dne 17. marca. Predsednik ie po ob.čainih otvoritvenih formalnostih v pozdravn.m govoru omenil dve planinski nesreči v stenah ponosnega Jalovca pri kater.h so požrtvovalno sodelovali pri reševanju oLeh ponesrečencev razni člani podružnice Po-družn ca se ie v preteklem letu mn go trudila, da bi uredila planinsko postojanko v Tamarju, razen tega oa se ie kot članica Tujsko-prometne zveze udeleževala vseh železniško-prometnih sestankov, kier se je z vnemo zavzemala za pravilno ureditev voznega reda na gorenjskih Drogali ki nai bi se v vsakem Dogledu Dri a?odl zahtevam tujskega prometa. To ne velia samo za Gornjesavsko dolino, temveč prav tako tudi za Boh njsko. ki sta obe v tuj ko-prometnem oziru najožje povezani med seboj Podružnica se ie pri vsaki Driliki s sodelovanjem domačega SPD in tudi sosc d-njih tujsko-prometnih ustanov trudila 7a čim uspešnejši razvoi tujskega prometa, k ie sedai že eden izmed kretkih sosd dar-skih činiteliev v tei občini. Predsednik se je h kraju zahvalil vsem. ki so kako koli gmotno in moralno podpirali vsa ta prizadevanja podružnice. Iz tajniškega oorcčila e. Aloizlia ErDha je bilo razvidno, da ima podružnica 52 članov. med temi enega častnega, in sicer prvega načelnika, sedaj upokojenega rateš-kega župnika konz. svetnika Jožefa Lavti-žarja On je drugi Aljaž in prvi pionir rateško-planiškega planinstva, kd le že leta 1903. prvi postavil planinsko zavetišče v dolini Planice. Tainik je dalle Doročal o delu podružnice glede poprave planinske oostoianke v Tamarju ter ureditve Dotov v Planici, posebno ri mikih m omučarfe I ter o onih lz Rateč na Visoko Ponco ter od ' tod po Srednji in Zadnji Punci do Tam arja. Precej tega dela ie bilo treba ca.edi pomanjkanja denarnih sredstev odložiti na pozneje. Enako velja tudi za Dostoianko v Tamarju, ki pa ie kljub temu zdai že opremljena s 6 sobami z eno :n dvorna posteljama. eno sobo s trem. posteljami ter eno sobo z 8 posteljami kol skupn.m ležiščem. Razen tega ie v stavbi še ena soba z 9 posteljami kot skuon m ležiščem. brez j peči. v obednici pa ie prostora za 60 oseb V Tamarju se ie lani vpisalo v spominsko knjigo 2.098 oseb za 787 manj kakor leta 1938. Nazadovanje obiska ie bila kriva s'a-ba lanska zima in pa poznejše nemirne mednarodne razmere Blagajn k Janez Juvan je poro?al. da 'e bilo lani nekaj nad 68.000 d n doho; k iv in za 2.000 din manj i d itkov Glavni di-hodk: so članarina ter dohodki :z Tarna ja, glavni izdatki pa stro-ki za DODravi a v Tamarju. Vrednost inventaria v Tama-iu cenijo na 35 000 din. dolga oa ima podružnica nekai nad 56 000 din. Za c'oko č~>o ureditev planinske postojark: v Ta.nariu bo potrebovala pedružnica še okioglo din 32 000. Občni zbor je pokazal, da so se rateški planinci v zadnjih letih z nenehno vn mo lotili dela za črn udobneišo uredi'ev sv<-je^a okoliša za planinski in tujski promet sploh. SK Ljubljana. Liga moštvo igra danes ob 15.30 prijateljsko tekmo z Jugoslavijo. Rezerva igra trening tekmo z Marsom. Legat. Jež, Perko. Slamič, živič sigurno. Začetek ob 14 url. Juniorji morajo biti vsi ob 13.45 na našem igrišču, da dvignejo opremo. Smole in Repanšek sigurno. Vsi igralci točno in sigurno. Postave glejte v omarici Sport-Kmet. Načelnik. SK Slavija. Ob igrajo juniorji prijateljsko tekmo z Vičem na igrišču Jadrana. Vse juniorje, ki so v postavi, prosim tečno in sigurno; I. moštvo z nekaterimi j juniorji igra prvenstveno tekmo z Grafiko i ob 10. tudi tam. Daneu. Pribošek. sigurno! Opremo naj dvigneta obe moštvi pri Gjurnnu do 8. Načelnik. SK Svoboda. I. moštvo, ki je določeno za tekmo v Kranju mora biti na kolodvoru najkasneje ob 11.20 za vlak ob 11.43. Sin-kole sigurno! Opremo dvigne I. moštvo ob 9. v garderobi. Juniorji morajo biti na igrišču Ljubljane ob 11. za tekmo s Her-mesom. Ponedeljek, 15. ob 19. uri: Proslava Materinskega dne. Prireditev Krščanskega ženskega društva. Torek. 16.: Balet Hrestač. Jolanta Red B. Sreda, 17.: Lucia Lammermoorška. Gostuje Sonja Ivančičeva. Red sieda. Zaradi ogromnih poplav v Turčiji in Bolgar, ji je bil včeiajšnj ekspresni vlak Cangi n — Paiiz oupovedan in člani Come-uie Franga.se niso mogli piavočasno prispeti v Ljubljano, zato se sinočnje gostovanje francoskih gralcev ni moglo vršiti. Vstopnice ostanejo v veljavi do nadaljnjega. Občinstvo bo o vsem pravočasno obveščeno. Danes popoldne se bo ponovila vesela Nestioy-Stritofova giasbena buika Lumpa-cius Vagabuncius. ki je ena izmed najza-bavnejšiii del. kar jih je bilo v zadnjih se- zonah na našem odru. Zlasti izbora« C k» kreirajo v naši uprizoritvi Modest Sancin, Zupan ui Janko. V ostalih vlogah sodeluje skoro ves op etni ans am tel. Dirigent Simoni t: . Režija Zupanova. — Zvečer bo gostovala gospa Zlata Gjungjenac v nas.ovni paitiji blesteče melod'ozne Lehaxjeve operete »Frasquite«, v kateri poje tenorsko partijo naš popularni tenoiist žan Franci. Oba pevca sta v naši vprizoritvl žela pri obč nstvu izreden odrski uspeh ki presega najboljše operetne lz poslednjih sezon. Dirigira štritof. režija inž. Golovina. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 14.: Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 14. ob 15.: Gejša. Ob 20.: Literarni večer umetniškega društva iz Ljubljane. l^nzzlzyzT'z 4» cS .či^ev Beograd, 13. aprila, p. Pcleg že včei. . •Ljavljenih oficiijev so napiecl ;,a'i: za peš. rez. poročnike Janko Türk, Va ientin Oman, za inženjeiskega Karel Ska lar, za sanitetnega dr. Jernej Teržan, za inženjerskega Fi an ženiva in Anton Dža monja. za pešadijske Gustav Bombek, Milan Cimperšek, Oskar Kertelj, za rez. niž vojno tehn. uradn ka n. a. Feidinand Živec. za rez. san. podpolkovnika dr. Alfred Dolinšek, za rez. peš. podporočnika Ivan Rupnik, Jurij Gril, za inženjerskega Rodolf Cimernmn. za sanitetskega dr. Karel Pin-ter, za pešadijske Drago Kaiba. Fran Ja-nežič, B.anislav Dob'ar. Rudolf Reiter, za letalskega Vladimir Tornine, za n ž. voj. urac'n'ka HI. r. Fran Jurič, za rez. peš. kapetana O. r. Viktor Smetana, za arti-leiljskega Pavel Jeločnik; za majorja za generalštabne posle Lav Škodlar, za pešadijske majorje Anton Novak, Norbert Wurzbach, Marijan Koštre. za artilerijskega Zvonimir Boht, za nže-njeiskega Milan Kopilvec za sanitetskega dr. Ivan Kösler, za veterinarskega Rudolf Rode, za rez. pešad. kapetana I. Fran Lipovšek in Josip Krafovec, za intendant-skega Andrej Zlobec, za sanitetskega dr. Danilo Brezigar in dr. Vekoslav Valentin-čič; za rez. pe9. poročnika .Turlj Jurčič, TvOjze Merčun, za konjeniškega Dragan šterb, za letalskega Josip Biusič, za intendantskega Janez Lovše; za poročnike bojnega broda I. r. žarko Županski, Ivan Rebula, Emil Rajer, Lojze Mohorlč in Fran Prelog; za rez. peš. kapetane II. r. Štefan že želj, Ignac Franc, M loslav Tori, za letalskega Milan Joznik, za niž. vojno-tehn. uradnika I. v mornarici Rudolf Štibelj, za rez. peš. majorja Vinko Sire, za peš. podporočnike Josip Finžgar, Marko Kramar-šič, Ciril Ulaga, Jožef Suhadoln k, Josip Praper, Jožef Boncelj. za inženjerske Milan Skitek, Evgen Marek, Avgust Turn-šek, Borut Maiinšek, Ivan Malčič, za sa-nitetske dr. Alojzij Strancar. dr. Vladimir švarc, dr. Jurij Kajtner, dr. Branko Mar-tinec, dr. Juraj Rib č; za rez. inž. vojnega uradnika IV. r. Bra-nis'av Prinčič, za peš, inženjerska poročnika Rudolf Pabst tn Maksimiljan Klobo-vec. ki sta bi'a obenem prevedena v aktivno službo. Za rezeivne podporočn ke Ra-dislav Cajnko Fran Lončar, Milan Kastel, Marko Zupan, Branimir Ličen, Anton Ka-stelic in Ivan Slabe pri pešadiji, za inženjerskega Anton SIC. V aktivno službo bil preveden rezervni pešad jski kapetun I. razreda Rudolf Ho raček. Naše «IcAMisče DRAMA Nedelja, 14.: Neoprav čena ura. Izven Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Ponedeljek. 15.: zaprto (Generalka). Torek. 16.: Revizor. Premiera. Piemler- ski abonma. Sreda. 17.: Županova Micka. Varh. Red A. Četrtek, 18.: Revizor. Red B. Gogoljeva komedija »Revizor« se razlikuje od drugih iger te:'an je dobe v tem da nima nobenega »pozitivnega značaja«; sami lopovi nastopajo v njej. Mržnja do izrastkov birokratizma in pisateljevo nasprotje do vsemogočnega oholega uradni-štva sta mu dala nadih za to biestečo mojstrovino. Najslovno vlogo je prevzel mesto obolelega g. Daneša g. Jan. Režija je dr. Kreftova. Gostovanje Zvonlmlra Rogoza bo 20. t m. v naslovni vlogi Shakespearjevega Hamleta in teden kasnele v Nestroyevi burki »Danes bomo tiči«, kjer bo gral ko-mija Bobka Gostovanje Zvonlmirja Rogoza bo gotovo privabilo v gledališče vse tiste, ki so imeli že kdaj priliko spoznati Rogoza kot igralca, ki je ustvaril cel niz zanimivih figur iz dramatske umetnosti. n'č manj pa ne bo zanimivo za druge, ki ga doslej še niso videli. Njegovi uspehi na češkem potrjujejo vpliv njegove Igre. O P B B0 A Nedelja. 14 ob 15.: Lumpacius Vagabun-dus Izven. Cene od 30 din navzdol Ob 20.: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlat« Gjungjenčeva. ZAHVALA Ob nenadomestm izgubi mojega ljubljenega soproga, gospoda ALEKSANDRA ŠPELAHJÀ POSESTNIKA IN TRGOVCA ki mi ga je neizprosna usoda Iztrgala lz naročja dne 31. marca t. 1., «em prejela številne izraze sočutja, za kar se tem potom srčno zahvaljujem vsem, ki so skušali ublažiti mojo veliko bol. Prisrčno se zahvaljujem posebej č. duhovščini, predstavnikom lokalnih oblasti in še zlasti skrbnemu prijatelju pokojnika, gospodu dr. Biieku. zdravniku v II. Bistrici, za njegovo veliko požrtvovalnost v težkih urah. Enako zahvalo dolgujem vsem darovalcem prelepega cvetja in vencev ter vsem onim, ki so izvolili počastiti blagopokojnika s svojim spremstvom na njegovi zadnji poti. Bog plačaj! KOSEZE PRI ILIRSKI BISTRICI, dne 11. aprila 1940. J M ri M ŽALUJOČA SOPROGA JOSIPINA SPELAR I mm éà žžzu^ "Z" "Z ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi Izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tašče, gospe MARIJE HOFBAUER vd. Teppey, roj. Tischler ji podarili vence ter počastili na katerikoli način njen spomin In vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti — naša piisrčna zahvala. Prav posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini in gasilski četi. VITANJE, 14. aprila 1940. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali 7 nami ob izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda NAD UČITELJA V POK. IN POSESTNIKA ter ga v tako lepem Številu spremili na zadnji poti, izrekamo našo Iskreno zahvalo Prav posebuo se zahvaljujemo domačemu župniku čast. gospodu Janezu Kovaču za duftovno tolažilo tu obema duh. sobratoma za spremstvo; zdravnikom gg. dr AjuUroZiču, dr. Gommo ln dr. Pavlici za skrb ln nege ob bolezni tei pevcem za ganljivo slovensko pesem, ki jo je pokojnik tako ljubil. Prisrčna zahvala darovalcem vencev in cvetja, vsem našim sosedom za nesebično pomoč in zastopniku javne varnosti za pijetetno naklonjenost. Št. Vid pri Vipavi, Ljubljana, Cerknica, črni vrh, dne 14. aprila 1940. Žalujoči ostali Zapustil nas Je predragi oče, stari oče in tast, gospod JOSIP EMIL ŠINKO VIŠJI SODNI OFICLAJL V POKOJU Pogreb blagega pokojnika bo ▼ nedeljo 14. t. m. ob 15. izpred hiše žalosti na farno pokopališč«. Sveta maša zadušnlca ae bo opravila v cerkvi Sv. Duha v Središču 17. t ra. ob 6. url zjutraj. V Središču ob Dravi, IS. aprila 1940. IDA, soproga; PAVLA, ELA, hčerki; BOJAN, rfn; 6AFAK1Č FRANC, MARCEC ANDREJ, »et»; MARICA, IV ICA, vnukinji. Mestni pogrebni »tod Ob'lna Ljubljana Po dolgem ta mučnem trpljenju nas Je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa VALENTINA PAJK roj. PETERUN dne 13. t. m. previden» a tolažili sv. vere. Na zadnji poti Jo bomo apremili v ponedeljek, dne 15. aprila 1940 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Planina pri Sevnici, Gorica, dne 14. aprila 1940. Globoko žalujoči: VINKO, soprog; BOŽIČA in rodbine PETERLIN, ILOVAR, KLAVORA ter ostalo sorodstvo. r .» kv GENE MALIM OGLASOM P» 50 par aa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Ddn 8.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo atnžb. NajmanjSJ znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi te lenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din ft.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši raeaefe ca enkratno ob£%vo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ée zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« j}|n * . ^amkah odgovor, priložite » Vse pristojbine za male oglase je plačati prt predaji n^oöla. oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacija*» pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam ? Gostilna Martine Zg. Šiška danes koncert! Prijetna zabava! Dobra vina! — Special iteta: pitani pečeni purani! 10252-18 Lokali na novo moderno urejeni, prvovrstno vino, dobra domača kuhinja, ter na n.jvo moderno u-rejeno kegljišče. Se priporoča gostilna Türk v Strel Liki 22. 10344-18 Pri Putrichu danes vesela zabava s plcaoni. Vsi vabljeni. 10457-13 Gostilna pri Panju toči in vani nudi izbirni do enjski cviček, fina štajerska vina, vsak dan sveže pivo v vrčkih, žganje, likerje itd. Vedno in ob vsakem času raina topla in mrzla jedila gostom na razpolago bi jard. balinišče, danes ln vsak večer igranje na klavir, petje in razne druge domače zabave. Zato pa kdor se hoče dobro in poceni sbavati, naj pride še danes ln vedno zahaja edino le v gostilno k Panju Vegova ul. 10 v bližini Napoleonovega spomenika. Se toplo priporoča ln vas vabi na veselo svidenje TONE HUC. 10440 18 Službo dobi Artistična zadruga v Zagrebu, Ilica br. 31 — spreierna r izobraževame v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in ar-tistke posreduje namestitve in skrbi za njihov napredek in socialno sigurnost. Za podrobnejše informacije — obrniti se osebno ali pismeno na Artističko zadrugo, Zagreb. Ilica il. 110 1 Perfektno kuharico za veliko podjetje iščemo Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dobra kuharica«. 7225-1 Kuharico 1 Kot postranski za boljšo gostilno na zaslužek deželi sprejmem. Placa ,, . . , , po dogovoru. Naslov v se. mesto sedeče bla- ogl odd. Jutra. gajničarke. V ponudbi ,e 10155-1 navest: starost in višino mesečnih prejemkov, katere uživa reflektantka. Dopise na ogi. odd. Jutra pod »Pokojnina«. 10242-1 Boljša restavracija v Kranju išče prvovrstno natakarico z nekaj kavcije, prvovrstno kuharico in dobro služkinjo. Naslov v vseh pos . Jutra. 10199-1 Služkinjo za hišna de a, vrt in pri živini sprejme graščina Boštanj, p. Boštanj. 10200-1 Servirka in dve kuhinjski učenki za boljšo gostilno se sprejmejo. — Gostilna »Slon«. Ivanka Derma-stja. Maribor. Aleksandrova cesta 18. 10172-1 Plačilno natakarico kavcije zmožno, sprejmem. Ponudbe s sliko, navedbo starosti, dosedanjih služb na podruž. Jutra Maribor pod »39«. 10178 1 Tovarna vagonov Slavon. Brod. potrebuje več samostojnih železo-livarjev (oblikovalcev šablon). Ponudbe poslati na upravo tvornlce Slavonski Brod. 10114-1 Gcstilničarska kuharica solidna mlajša, dobi stalno službo takoj, plača 500 do 600 din mesečno in vsa oskrba. Restavracija Kajfež, Slovenj Gradec. 7542-1 Za tovarno tehtnic iščemo ključavničarja za tehtnice, za samostojno izdelavo istih. Mesto )e stalne. Ponudbe s plačilnimi zahtevki poslati na Jakoba Reicha Sinovi, tvornica vaga Movi Sad, Temerinska 11-7573-1 Zanesljivo dekle jedravo, lepega vedenja, zmožno k iih e in vsei> so spodi njskih del dobi siužro na Gorenjskem Ponudbe na ogl. odd. Jutrft pod »Redoljubna« 10062-1 Tesaci SObe dober zaslužek v Boent. Pojasnila daje Ante Tevž. Ljubno ob Savinji 10083-1 Šoferja Ceznega ln poštenega sprejme èpedlcijsko pod Jet je. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šofer«. 10106-1 Večje število tesarjev sprejme Emil Tomažič, stavbenik, pri večji grad nji v Slovenjgradcu. Ljubljana, Krsnikova 8. 10133-1 Sodarja (pintarja) I Šofer | Mlada nradnica poštenega ln sposobnega vesten in zanesljiv, Išče | z večletno prakso t odvet- takoj sprejme veletrgo- j slu.be k lažjemu avto- | niJki pisarni. liče kjerkoli vina z vinom. Ponudbe Služkinjo za kmečka dela sprejme takoj Rode Franc, mesar, Ljubljana, Moste, Zaloška cesta 28. 10318-1 Postrežnico dvakrat tedensko, za popoldue sprejmem. Naslov v vseh pos ovalnl-cah Jutra. 10317-1 Čevljarskega pomočnika za šivano delo sprejme takoj Franc Ložar, Kon grešni trg 16, Ljubljana 10446-1 Služkinjo začetnico sprejmem. Na sov v vseh posi. Jutra. 10429-1 Sprejmem takoj mehanike, ključavničarje in mizarja. Poizveste pri Cize, Kotnikova 21 II. nadstr. 10433-1 Dva mizarska pomočnika sprejme šolar Jože, mizarstvo, Pcdnart. 10336-1 Mehanik 50 mi razume na popra wüo koles ln motorjev dobi službo. KI epe j, So Kanj. 10093-J. Žagarja dobro lzvežbanega za ve neciE.nko ev. tudi cirku larista sprejmem na ža go ilrlah Bled. 10078-1 Vinska trgovina na Sužaku sprejme gospodično za vse pisarniške posle Prednost one, ki so že bile zaposlene v tej stroki, plača po do govoru. Naslov v vseh posi. Jutra. 10013-1 Natakarico sposobno in samostojno Išče dobro idoča gostilna Naslov v vseh pos!. Jutra. 10049-1 Premožen gostilničar in posestnik sprejme v stalno službo kot gospo dlnjo žensko srednje po stave staro do 36 let s primernim imetjem. Sa mo poštene resne in zna čajne (drugo gre v koš) naj pošljejo obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodi nja 303« 7106-1 Šiviljske pomočnice prvovrstne sprej me mod ni salon Fan) Ambrož. Mestni trg 25. 10111-1 Tkalca (-ko) izurjenega v tkanju u-metne svile na žakard-stroju. veščega frkanja (nastavljanja osnove), sprejmemo takoj. Svila-nit. Kamnik. 136-1 Postrežnico mla;šo, pošteno, snažno ln sprejtno za vsak dan od 6. do 10. ure sprejmem Naslov v ogl odd Jutra. 10154-1 Več pomočnikov za prvorazredna slikarska in pleskarska dela potrebujem za takoj. Jemc Franc, Bled. 10187-1 Hlapca sprejmem takoj v službo. — Josip Razboršek, trgovec in gostilničar, Trbovlje. 10190-1 Služkinjo samostojno kuharico, ki bl opravljala tudi vsa hišna dela, iščem za 1. maj. Plača dobra. Ponudbe pod »Trgovska hiša« na podruž. Jutra Trbovlje. 10190-1 Strojnika veščega vsega popravila na parni žagi in dobrega brusača k lokomobill sistema Lanz z ventili sprejmem s 1. majem. Ponudbe z navedbo zahtevane plače m prejšnjih delodajalcev je poslati na Antona Petriča. Leskovec pri Krškem. 10189-1 Gaterista s prakso žaganja trdega lesa sprejmem, s 1. majem. — Prednost imajo mlajše moči in samci. Ponudbe z navedbo plače Je poslati na Antona Petriča. Leskovec pri Krškem. 10188-1 Mizarskega pomoč. sprejmem takoj. — Ivan Rezar, mizarstvo, črna ori Prevaljah. 10196 1 Železninarja sposobnega in samostojnega, z večletno prakso takoj sprejmem v večjo trgovino na deželi. Plača ln drugo po dogo, voru. og!. odd. Jutra pod šifro »Samostojen 333«. 10340-1 3 modele za barvanje las Išče za sredo 17. t. m. zvečer Klub damskih frizerjev. Vprašati v salonu Kos. Mestni trg 3. 10341-1 Krojaškega pomočnika dobro izurjenega v dam-skem in moškem delu, sprejme Ple'ko. Cankar jevo nabr zje 3. 10461 1 pošljite na naslov A. Paulin, Podbrezje, Pod-lart, Gorenjsko. 10264-1 Gospodinjo lahko starejšo, skromno, pošteno, neodvisno, išče manjši obrtnik, ločenec. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Stalna«. 10500-1 Salon »Moda« Pražaova ulica 15/1, išče več pomočnic. 10275-1 mobilu. Nasiov v vseh ■ takojšnje zaposlitve. Ponud-pos oval. Jutra. j be na ogl. odd. Jutra pod 10118-2 »Vešča strojepisja«. 10386-2 Mehanikarski pomočnik za kolesa dobi mesto takoj event. lahko prevzame delavnico. Majhen kapital potreben. — Poizve se: Tyrseva cesta št. 71. 10277-1 Magistra ali magistro. event. asistenta kot zastopnika za mesca junij in julij ali samo za en me^ec išče lekarna na Vrhniki. 10301-1 Železninarja z daljšo prakso, prvovrstno moč, sprejmem. Ponudbe na og'as. odd. Jutra pod »30 000-, 10302-1 Dobrega neg. retušerjn(koi sprejmem takoi. Mesto stal no. Foto-atelje Japelj. Maribor. 10*14-1 Kuharico gostilniško, samostojno, reirr.em 1. mfia Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »700«. 10525-1 Šteparico ali šiviljo in strojnega ina'ca ■ Mf!=r>hinci» ^wacker) sprejmem v trajno delo. Greeorc-Maribor. Aleksandrova cesta 55. 10523-1 Mlajša prodajalka Ki ima veselje do gostilne !. dekle zj Kuh 'ijo dobita mesto Ponu'Ibe na prdru5;. Jutra v Ce i ju pod »Letovišče« losrp-1 Pomočnika za izdelovanje harmonik sprejmem. Tud zmv nega samouka. Jane. Sv. Petra cesta 42, Ljubljana 10455-1 Uradnico samostojno, z znanjem nemščine sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10355-1 Dobro frizerko katera dela trajno, vodno ln železno ondulaci-jo, Iščem. — Nastopi po možnosti 15. aprila. — Ostalo po dogovoru. — Lončarevlč, frizer, mojster, Jesenice, Gospo-svetska ulica. 10205-1 Odvetniško uradnico iščem za 1. maj 1940 v LJubljani. Pogoj: znanje slovenske stenografije in strojepisja. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10261-1 Frizerko dobro moč. sprejme v staln crlužbo — Salon »Merlak«, Sv. Petra cesta 76. 10218-1 Mehanika s pravico do obrti iščem Ker potrebujem samo koncesijo, sprejmem tudi mojstra, kateri je dela nezmožen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koncesija«. 10197-1 Ključavničarski pomočnik zmožen varjenja in dela na stružnici se sprejme. Ponudbe z opisom zmož nosti in dosedanje služ be na oglas. odd. Jutra pod »Ključavničarski pomočnik«. 10198-1 Postrežnico sprejmem. Delo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10306-1 Hotelsko blagajničarko zmožno knjigovodstva, dobro računarico, vajeno delati z več natakarji in ie-lonošo. spreimem. Istotam dobi mesto slaščičar. Ponudbe s sliko na Zdraviliški dom. Dol. Toplice. 10266-1 Brivskega pomočnika mlajšega, iz Ljubljane — najraje začetnika, sprejme v stalno službo Videmšek, — Z?iOŠka 27. Poleg vojne bolnice. 10392-1 Fotografsko pomočnico(ka) dobro retušerko ln labo rantko sprejme čimprej Poto Holynski, Ljubljana. 10326-1 Strojnega ključavničarja z daljšo prakso Išče tovarna za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pogone. 10325-1 Za večje gospodinjstvo v Kranju iščem prvovrstno kuharico, ki zrna tudi dobro likati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica 40«. 10335 1 Prvovrstno pomočnico za obleke, iščem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra. 10402-1 Dva krojaška pomočnika za mala dela sprejmem takoj za stalno. L. Knol, Litija. 10403-1 Hotelskega portirja strokovnega, veščega več jezikov, sposobnega organizirati hotelsko po-strežno službo, sprejmemo. Ponudbe z navedbo izobrazbe in prakse pošljite na ogl. od. Jutra pod »Prvi portir« 10395 Služkinja katera dobro kuha. poStena dobi takoi mesto. Plača dobra. Vrstovškova 27, — Mirje. 10407-1 Kočijaža zanesljivega in vestnega, z znanjem nemščine, sprejme večji hotel na Gorenjskem v stalno službo. Pogoj že daljša zaposlitev v tem poklicu. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na podružnico Jutra Jesenice pod »Kočijaž«. 10384-1 Hotelska kuharica kot prva ln druga kuharica dob'ta stalno me sto Hcte' »Novi svet--Mari1 oni Službo nastopi takoj ali po dogovoru. 10513-1 Starejša ženska pridna in poštena iščp mesto gospodinje pri sa mostojnem gospodu ali dami. Nasov v vseh po slov. Jutra. 10029-2 Strojnik s prakso v parnih žagah. vešč lesne manipulacije, išče službe. — Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod Dober brusač«. 10140-2 Gaterist dober brusač. zmožen vseh pooravil jermenl-kov, išče službe. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Spreten«. 1 o* 37-2 Postrežnica mlad», želi zaposlitve z» popoldanske ure. Vodnikova 84, Ljubljana 7. 10377-2 5.000 din dam, kdor mi priskrbi držav, ali mestno službo. Ponudbe na oglas. Začetnica i 4-razredno meič. šolo. z malo maturo in z znanjem strojepisja, išče zaposlitev kot blagajničarka t kakšni trgovini, podietju ali tudi pisarni, gre neka) mescev prakticirat. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sem marljiva in poštena«. 10393-2 Pridno dekle želi službo sobarice, veJče oo f onuaoe na $erviranj, in ,ikanja lH , odd. Jutra pod ;-Vs_-:ko i ' , delo«. ,„.,. « pomoč gospodinji z zna-10161-2 njem nekai kuhanja. Naj- Iščem službe sluge, skladiščnika ali raje v Ljubljani pri boliši družini brez otrok. Nastop 1. maja. Ponudbe poslati inkas'p.nta. Dam kavcijo. ; na naslov Klenovšek Jožefa Ponudbe pod »15 000« 92, Trbovlje II. na ogl. odd. Jutra. 10162-2 Dekle staro 17 let. pridno in 10360-2 Hišnik Mesto za hišnika išče zakonski par brez otrok, va- za nesi j ivo. išče kakršne h'J"e8f ® koli zaposlitve, najrajši ; Ponudbe na ogl. odd Jutra v kuhinji. - Naslov v P«d »Zanesljiv hišnik« vseh posloval. Jutra 10179-2 Gospodična z meščansko šolo in trgovskim tečajem, z dveletno prakso v trgovini, jubiteljica otrok, vajena gospodinjstva, prosi m»sto k otrokom ali v trgovino k dobri družini. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Hvaležna« 10116-2 200 din dam tistemu, ki bi priskrbel 271etnemu poštenemu dekletu iahko službo, najrajši v tovarni ali kaj drugega. Ponudbe na ogla«, odd. Jutra pod »Takojšnja nagrada«. 10117 2 fzprašana bolničarka =tare'§a. Išče nam est't, ve za tnkoi privatno a'i v sanatoriju. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor ood »Bolničarka«. 10183 2 Foto-pomočnik leicist. koiist, dober delavec. želi sta'nega mesta Sorejme službo tu. di v dro?f>riii. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Zmožen*. 10191-2 Mesarski pomočnik dobra moč. išče službe. Nostoni lahko takoi a'i no:*ne1e — et»»-'--- Vinko. St. Jernej 98 na Dolenjskem. 10203-2 10228-2 Pozor Imam gostilniški in pekovski obrtni list. Kdor namerava to pričeti, se lahko obrne name. Grem tudi za pošlo vodjo Poštno ležeče škuli. Rakek. 10219-2 Šivilja gre na dom za vsakovrstno damsko fino šivanje ter prenarejanje ln šivanje perila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna«. 10397 2 Prodajalka vešča vseh pisarniških del išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna prodajalka 10100-., Dekle z dežele pridno ln pošte no, staro 28 let vajeno šivanja želi sužbo na takarice v boljši gostilni ev. sobarice v hotelu ali boljši hiši. Nasto pi lahko takoj. Naslov v vseh po6l. Jutra. 7534-2 Prevode trgovske korespondence in Izvlečkov iz gospodarskih listov (tudi ust-mene refeiate) v angle, ščini, nemščini, francoščini ln lta'ljan5čini o-skrbujem s svojim strojem aH pri vas. Dolgo-'xva F»f 'f v rrnoml-ranih pod'et j ih. odlične reference. Ponudbe na 110396-2 Pekovskega vajenca z vbo oskrbo v hiši sprejme parna pekarna Kocjan Josip. Trbovlje. 10195-44 Šivilsko vajenko nadarjeno, po možnosti iz mesu sprejme — salon Kancler, Aleksandrova cesta 3/111. 10243-44 Šiviljska vajenka se takoj sprejme. Naslov v vseh posi. Jutra Strojepisni pouk večerni tečaji, vpisovanje in pričetek pouka poljuben. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 10045-4 Dipl. učiteljica poučuje poceni nemščino. Hiter uspeh. — Vprašati od 2. do 8 ure v Gorupovl ulici št. 3. priti. I. 10151 4 Vajenca v špeoerljsko trgovino takoj sprejme. J. Menart, Sv. Petra 35. 10153-44 Vajenca spreimem takoj za sobosli-karstvo in pleskarstvo. še-benik, Selenburgova 4. 10391-44 Inštruktorja za latinščino, za maturanta klasične gimnaziie, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maturant«. 10380-4 Vajenko za modistovsko obrt spreimem. Naslvo vseh poslovalnicah Jutra. 10421-44 Stenografa 10448-44 j ki bi me poučeval iščem. Zahteve na ogl. odd. Jutra pod »Dober Stenograf«. 10307-4 Frizerska vajenka z enoletno učno dobo bi rada nadaljevala učenje kjerkoli. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 10362 44 Akademik lnstruira vse predmete gimnazije Naslov v vseh posloval. Jutra. 10316-4 Vajenca sprejmem takoj v večjo ma-nufakturno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gimnazija«. 10385 44 Trg. vajenec priden in pošten se sprejme v trgovino na deželi. Prednost imajo iz železniške družine. Ponudbe na oglas ni odd. Jutra pod značko »Štajersko 7812«. 10237-44 Mesarskega vajenca iz postene hiše, spreime ta koi Kos, Dobrna pri Celju. 10505-44 Železostrugar - orodjar zmožen vsakega v to strook spnda.ioega dela išče takojšnje zapos'i-tve. Ponudbe na podruž nlco Jutra v Mariboru pod »Zelezostrugar«. 10520-2 Prodnjflka ii-"e službe v trgovin' z mešanim blagom. Nastop s 15. majem. Na-=i'ov v vceh poslo""1'M-vah Jutra. 10207-2 Abiturijentka rea ke z znanjem nem-šč'ne in francoščine lš*e Kakršne Vo'i zaposlitve. Gre za vzgojiteljico. Na -'ov v vseh poslov. Jutra. 10518-2 Učenko za damsko frizerko strt ko iščem. Vprašati Slo venska u'lea. pritličje desno med 12. In 14. uro. 10512-44 Plačilnn z znanjem slov. in nem ščine išče službe v dobro ldoči gostilni. Vaje na prometa. Vzame tudi na račun ali v najem. Ponudbe pod »Takoj 16« na ogl. odd. Jutra. 7125-2 Tigovski pomočnik nad 50 let star torej po polnoma prost vojaške službe zdrav in močan verziran v vseh panogah tudi v železnini želi me sto v trgovini, najraje kot skladiščnik v veletrgovini s specerijo in železnlno. Zadnji čas je bil v inozemstvu kot skladiščnik v veletrgovi ni. Prima reference Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Redoljuben 'n marljiv« 7562-2 Vrtnarski pomočnik s triletno prakso želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd Ju, tra pod »Vrtnar«. 10263-2 Šofer trezen z večletno nrak-so, samski, star 27 let, išče službe pri kakršnemkoli avtomobilu. — Ugovšek Jakob, GornU grad. 10037-2 Natakarico ---cme za takoj gostilna Mrežar, St. Vid n. Lj. 10248-1 Absolvent drž. trg. šole v Ljubljani, ki je bil že zaposlen v lesni stroki dobi akoj službo. Poizve se pri ravnateljstvu drž. trgovske Jole v Liubljani. 10232-1 Vzgojiteljica nerfektna v nemščini In francoščini z najbolišl. mi tu in inozemskimi re ferencami išče m°sto — Lahko tudi na de'eli. Ponudbe na ogl. odd. .Tutra pod »Tudi na de želo« 10026-2 Kuharica starejših let želi dopoldanske zaposlitve. Na plačo se ne ozira. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Poštena ln varčna«. 10016-2 Trgov, pomočnica dobro izve?,bana. aglina želi premeniti mesto — Nairaje v Ljubljani ali Celju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 28. 10018-2 Čevljarski pomočnik perfekten v stroki, vojaščine prost, Išče s'už be. Naslov v oglas odd. Jutra. 10217-2 Hišnik prevzame hišo v nadzorstvo samo za sobo. Ponudbe na oglas. odd. Tutra pod »Centrum 66*. 10262-2 Trgovska pomočnica mešane stroke, pridna in poštena, išče mesta z nizko plačo. Nastopi lahko takoi. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mešana stroka«. 10272-2 Trpov. pomočnica lzvežbsna v galanterij ski ftr"k' lšč° namestitve v Ce'iu all okolici Cen lene "onudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Zmožna«. 10507-2 Vajenko s 3 meščansk mi šolami, pridno, pošeno, sprejmem v špecerijo, lahko z oskrbo proi pomoči v gospodinjstvu. Pnudbe na oglasni odd. Jutra pod »Z dežele«. 7501-44 Zaslužek Zastopnike dobrim nastopom po vseh krajih dravske ba novlne Išče domača za varovalnlca. Naslov v vseh posi. Jutra 10040-5 Plačilna natakar ■?erfekten. ki eovoii več ieziVov, kavcije zmožen, z večJe+nlmi spričevali že'i sezonsko all sca'no »ne"to v restauraci 11 aH kivaml. Cenjene ponud be na oer'. odd. Jutra ood »Hotel«. 10506 2 Trgov, -jomočnica dobro lzvežbana v ma-nufnktural, ealanterlj--k! ir 5"ec»riiskl stroki Seil npmestitve v mentii. Naston takoj a'l po-zne.V. Ponudbe na podrti? J'-trp v "eli t>~d petična ln po=*'-»*-IJlva« 10503 2 Starejša ženska m ajšl, dober delavec išče sužbe. Nastop takoj ali po dogovoru. Po nudbe na podr. Jutra v Celju pod »Zmožen« Sr beslik^rski in plesk. pomočnik z znanjem izde'ave mi-ro.iks barve išče zapo-sitev pri dobri tvrdki. Naslov v vseh pos'. Jutra. 10426-2 Gospodična išče opremljeno sobo. najraje z vso oskrbo, v centrumu. Ves dan cd-s tna Ponudbe na og'. odd. Jutra pod »eCn-tr\im, soba». 10324-2 Kuharica izvrstna, srednjih et. vsestransko gospodinjsko naobra^ena išče službo Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro ver-zirana«. 10324-2 Mlado dekle išeč službo pri boljši, mali družini, kjer bl se tudi izučila gospodinjstva. Majda Topolovec, Medvode 18. 10343-2 Trgovski pomnx"'l( vo'a**ine prost, zmožen »lemšMne. ?e'i s1"**» v ^T-tT'vvjni z h1°- ali »1t'«»«m'*tj. ®o-n,idv'o na tvidr J"t-a v ^e'ju pod »Tv,bra moč«. 10180' ?'aionsi(ke) Gospodična boljša s perf. nemščino, trgovsko naobra.'ena, vešča gospodinjstva ln vzgojiteljica Išče zaposlitve kakršne koli Ce-niene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pošte na in vestna« 10458-2 Brivski vajenec 2 leti učenja želi do končati učno d~bo PJ možnosti stan in hrana v hlJi. Ponudbe na ogl. od.! Jutra pod vi"» cer delavec« 10086-44 Pekovskega vajenca sprejme pnrna pekarna na deželi takoj. Več po dogovoru. Naslov v vseh posi. Jutra. 10077-4 Vrtnarskega učenca z odličnimi spričevali ljudske šole vzamem ta koj ln slugo mladega 20 etnega. Vrtlarlja 2agar Bjelovar. 10065-44 Učenca z najmanj 2 razr. srednje šole sprejme trgovina Vidmar, Sv Križ pri Litiji. 10150-44 Fanta 17 let starega, poltenega. pridnega, nekadilca, najraje z dežele, prej-mem takoj kot slugo. Hrana tn stanovanje v hiši. Mal gaj Niko. Ljubliana, Knezova 19. 10491-4. Nudimo dober večletni zaslužek ;300 do 1000 din) dnevno našim sode avcem, vodjem prodajnih skladišč, zastopnikom ln podzastopnikom. — Nov »pohalen predmet brez konkurence, monopolcke narave, prodaja in poraba v masah. Strokovno znanje nI potrebno. Zavarujte si hitro rajone. Potreben kapital v otovini 3000 do 20.000 din. Takojšnje, obrežne in resne ponudbe na: Pabllcltas, 7a-»reb, Ilica 9, pod »55842«. 10112-3 Kolo skoraj novo. s širokimi -rumami prodam Poč-kaj, Kobaridska 38-n. 10436-4 Breskve, češnje vilnie. nizke vrtnice, vinsko trsje v odlični kakovosti, kupite v Drevesnici lelen, št. Ilj, Velcnie. 10148-6 Več oleanlrov »elo lepih poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 10099-6 10x15 in 13x18 cm kameri s prima optiko radi družinskih razmer poceni Orjaške dalije najlepših barv, vse vrste trajnice, tulpe, narcise, po-tonke, lesene posode za rastline, bele palice za vrt- iiaprodaj. Posreduje lz i n;ce 2iate ribice, črna zem- prijaz. drogerija Grego-rič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. 10253-6 »Filter« za čiščenje vina znamke »Seitz« na 3 ploòce, primeren za vsako vinsko trgovino, prodam zaradi opustitve vinske trgovine. Vprašati v trgovini Jax, TyrSeva cesta 36. 10281-6 Športni voziček prodam. Glince, Cesta IX št. 8. 10216-6 lja z gnojem zaradi selitve naprodaj. Ogled od 1.—6. Kocenov» 6/L. 10485-6 Brivci! Dobro ohrameno brivsko opremo, zelo poceni predam. Rožič, Celovška 79. 10488-6 Zelo lepe rastline v lončkih palme. Euvonlmue. Au-raccaria itd. za ■•ali ne vrtove naprodaj, pri tv. Stalner, Vojnik pri Celju. 10509-6 Prodam dve diri ^ ________ ___ naprodaj na vzmeteh z gu- ogl odd" Jutra "pod "šifro mijevimi in železnimi kolesi »Sode«. 10305-6 £ različne druge vozove. Terlep, Jernejeva, Šiška — Rabljenih sodov cca 70 hI, dobro ohranje nih, prodam. Ponudbe na Otroške vozičke igrate in kolesa kupuite na vogalu M klošičeve in Tavčaneve pri tvrdki ST. REBOLJ. 113-6 Pravo Smedcrevko dobite pri M. Cesar /inska trgovina. L'ubljana VII, Gasilska ul. 3. Telefon 23 69. 112 6 Za predtiskarijo Vordruckerei) aaimo Jernelše vzorce s pri oorom dobiš najceneje pri tvornlci šablona za ročno delo M Bleier Zagreb, Stančičeva 13 91 6 Rdeč čebul ček po znižani ceni nudimo Sevei & Komp.. Liubliana 69"-7 6 Pritlikavce hruäove : Gellertove Willi jamovko in Pastorovko ima še na razpolago drevesnica KOREN, Mozirje. 7546-6 Ciprese za parke, vrtne ograje, pokopališča Ud. v vseh dol žinah do dva metra, — smrekce za živo meio do enega metra višine, sadike gladkega bora do tri metre višine in mecesnove sadike okrog enega metra višine ima po ugodnih cenah naprodai v lastni gozdni drevesnici. — FRANC DOLENC, Preddvor nad Kranjem. 7058-6 Pritličnih jablan 8 vrst naiboljših po 8 din, grmičie snežene kepe. bele binkoštne nageline dobite iz vrta Germeka na Jež:ci 104. 10270-6 Otroški voziček za dvojčke, globok, zelo lep. pr da Borštnar, Medvedova 27, Ljubljana. 10322-6 Transmisijsko os, premer 75 mm. do žine 6.40 m, z ležaji (Ring- Ljubljana. 10493-6 U. Polnojarmenik (Voigatter), dobro o-branjen, kupi Andrej Euppanz, Maribor, Aš-ker eva ul. 3. Telefon 21-10. 10171-7 Kupim takoj rabljeni vodni žaanl -palčni jermenski pogon schmlerlager) in več Jer- ; ali samo venecianko ali menic, vse v dobrem stanju prodam Ponudbe na ogl odd. Jutra v Novem mestu pod » Trans-.nlsijska os«. 10309-6 Oljnate slike prodam zaradi selitve. Ravnikar, Tržaška 43. 10443-6 Leica fotoaparat prvovrsten, prodam po zmerni ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10328 6 Otroški voziček športni, moderen, skoraj nov prodam. Miha Bodlaj, Ljubljana, Dre-nikova 28. 10327 6 Zamorčke krasne uhane stare 150 let, zelo dragocena u-metnina. prodam poceni. Babič, Florijanska 31. 10470-6 Voziček globok in športni, oba do bro ohraniena. poceni prodam Rožna dolina. Cesta II. 24a. 10350-6 Globok voziček brezhiben, prodam. Sv. Petra 29/1., ogled od 1.—3. 10376-6 Otroško posteljo kompletno in pisalni stroj prodamo. Informacije pri lugopreja, Tyrseva cesta 23. 10379-6 Za 10 din vam nošljem seznam 25 oraktlčnlh novosti, ki 'lh boste lahko izde o-vali doma. I.indič, LJubljana 245-f. 10294-3 Zaslužek stalen nudi re n»mu in. teligentu (penzionistu) za poset privatnikov — Phoxal De»K>t. Maribor Gospo j ni 5». Napredova-"ije možno. 10522-3 Zastopnike ki bi radi zaslužili, — iščemo. V poštev pride jo gospodje dobrega na stopa, prodajne sposobnosti ln absolutno korektnega poslovanja. — Ponudbe na Publlcltas Zagreb pod »55829* 10060-5 Zastopnika vpel'snega pri avtomo bilistih ln garažah, za Švicar-: ki patent za Slovenijo Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvigalo«. 10289-5 Zastopnika dobro vpeljanega v celi dravski banovini za pro dajo prvovrstnih pisalnih strojev sprejmem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zastopnik 300«. 10298-5 Jesenov les debeline 20 do 45 cm proda Lovšin Radomlje 10090-6 Otroški voziček športni, dobro ohran en naprodaj Košak Presnova ul. 52. 10097-6 Polne gume tovornega avta skoro no ve ugodno prodam. Informacije A. Copi . mp ribor. 7539-6 Foto Rolleiflex 6\6 ugodno prodam. Na oged pri Foto Mavec, Miklošičeva. 10059-6 2 otršeka vozička športni in g'obok, naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra. 10134-6 Pozor sodavičarji! Prodam v prometnem mestu, v bliž. industrije in železniškega križišča dobro vpeljana sodavi-čarna z obširnim rajonom, z vsem inventarjem. Istotam se proda hiša s 4 sobami, kuhinjo, pralr.ioo, 4 kletmi, hlevom za konje in ca. 500 kv. m vrta. dalje cca 10.000 Jogurt.stekle-nic. stroj za etlkiranje ln en 2" -tonski avto v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodavičarna 160«. 10084-6 3 Nemško konverzacijo ln pouk v skupinah 5 oseb ali posamezno po nizki ceni nudi izobražena gospa. — Vprašati: Kongresni trg 13 TI. 7155-4 Na »Akra« jermenu nabrusite z lahkoto tudi najbolj topo britev. Zahtevajte v trgovinah samo znamko Akra. — Prospekte pošilja brezplačno StJ. Schnur, Zagreb, Blažekova ul. 8. 10113-6 pa modele za venecianko. Jože Jerše, Marinča- vas 14. Zagrait-c ua L>o. enjskem, 10425-7 VVertheim blagajno kupimo. Ponudbe z navedbo cene na ABC, Liubljana, Medvedova cesta 8 poleg kolodvora šiška. 10399-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Drame Aloizija, Gallusovo nabrežie 29. 10235-7 Kupim stoječ parni kotel, brezhiben. dobro ohranjen, s popono armaturo. 10 do 12 kv. m kurilne površine, 6 do 8 atm. nad. pritiska. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Parni kotel« 10251-7 Rastline za alpinum raznovrstne trajnice, lepo-tično grmičevje itd. nudi vrtnarstvo Vatovac pri št. pt-trskem mostu. 10383-6 Športni voziček dobro ohranjen poceni prodam. Pot v zeleni log 19, Cesta dveh cesarjev. 10330 6 Kolo damsko in moško znamke »Allright«, športno, novo, proda poceni — Ludvik I 1 e r š i č, Ljubliana, Cesta 29. oktobra 13. 10071-11 Moško kolo novo, prodam poceni ali zamenjam za dobro žensko kolo. Skorjanc, Blelweisova cesta 5 ni. i 10135-11 Kolo prav dobro ohranjeno, skoro novo — znamke »Diamant«, prodam. Poizve se: Stanlčeva ul. 15 10123-11 Otroški voziček globok, prodam. Igriška ulica 3-V., desno. 10400-6 Litoželezna okna velikosti 104 X 104 cm in 58 X 104 cm, primerna za tovarne, delavnice in maga-cine prodajamo po zelo ugodni ceni. Javna skladišča družba z. o z. v Ljubljani, Tyrseva cesta 33. 10365-6 Mikroskop imerzijo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10419-6 Briljantne uhane zelo lepe, ugodno proda Milan Kšak, Cankarjevo nabrežje 31. 10418-21 Otroški voziček globok, naprodaj. Predjam-ska 42. 10412-6 Otroški voziček globok, prodam. Stareova ulica 27. 10233-6 Palme naprodaj! 2 pahljači, 2 krasni an-kubi. 1 visoka dracena, 2 agave. Cesta na Brdo št. 14, Rožna dolina 10273-8 Dirkalno specijalko vso kromano s prestavami. v dobrem stanju ugodno proda Andrej Babič, Britof 66, pošta Kranj. 10129-6 Pohištvo kuhinjsko ln sobno, ma hagoni les ln na oreh pleskano, prodam. — Stara cesta 16. Kranj. 10126 6 Nizke vrtnice Pičla zaloga Je popolnoma pošla Dollnftek. \ Kamnlca, Maribor. J0186-S 1 Otroški voziček globok, skoro nov, naprodaj. Rožna dolina, Cesta XI št. 21. 10246-6 Športni voziček otroški ugodno prodam. Ježek, Hranllniška 7. 10297-6 Rabljen tricikelj lahek, dobro ohranjen na prodaj ali zamenjam za težjega z doplačilom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10479-6 Ledno omaro krasne štore za okna. 2 lestenca, okrasni namizni prt Najboljša češka kolesa ES-KA ln velika izbira drugih svetovnih znamk. — Po nizki ceni nadomestne dele ln gumo, rabljena kolesa — vse to dobite pri znani tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Tvrševa cesta 36. 10280-11 Žensko kolo prodam. Mlekarna, šmar tinska 24. 10315-11 Pozor! Prav poceni Je naprodaj več prvovrstnih koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov in vsakovrstnih dragih predmetov pri »Prometu« nasproti Krlžanske cerkve. 10438-11 Kolo damsko ln moško, sete luksurlozno, po zelo nlB-ki ceni prodam ali zamenjam za šivalni ali pisalni stroj. Cizel, Kotnikova 2i-n. 10H33-<11 Kolesa pred nakupom vam svetujem, da si ogledate kolesa prvovrstnih svetovnih znamk. Najcene Jih prodaja Triglav, — Resi J eva cesta 16. 10495-11 Za uslužbenstvo hotelov restavracij ln večjih gospodinjstev prlpo ročamo krasno Ilustrira no strokovno knjigo Jeienc-Vellkonja: Serviranje Dobi se pri banovinski zalogi šolskih knjig ln učil v Ljubljani ter ▼ vseh knjigarnah vezana oo znižani ceni 40 din. OflO OOO Petnajst letnikov knjige »Službeni list«, trdo vezanih, nič rabljenih, prodam. Naslov ▼ vseh posloval. Jutra. 10182-4 Trafikantom _______________ damo r prodajo knjiSica, razne"'ženske "obleke, 2 beli potrebno vsaki gospodinji. ml;-' pradam. Ogledati od Pošljite naslrv na ogl. oPtne ponudbe so za pobiti naj kasneje d" nedelje dne 5. maja 1910. JfKSO-19 Kuhinjsko ondavo moderno, dobro ohranjeno proda ABC Liubl ana. Medvedova cesta poleg kolodvora Šiška. 10393-12 Moderne spalnice in kuhinje po nizkih cenah proda mizarstvo Velkavrh. Krakovska ul. 7. Spreimem popravila. 10381 12 Fiat avto =14. dobro ohranjen motor in dobra gu-ra po-oeni prodam Vprašati nri tv-dki Jax, Tvrševa cesta 36. 10282-10 BSA motor 500 ccm s prikolico prodam za 4.500 din. Kauč;č Ivan, Družinska vas, p. Bela cerkev, Dolenjsko. 10311 10 Motorno kolo DSW-ET-3, Luxus. 3 ks prodam. Ogled Slomško-. a ulica 6 10320-10 Parcelo prodam v Streliški ulici. — Velikost 668 kv. m. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 104U9-20 10323-12 Lepa spalnica radi odpot vanja ugodno naprodaj. Ogleda se v popoldanskih urah v Gosposki ulici 7/1. 10290-12 Moderne spalnice (orehova imitacija) ter kuhinjske oprave prodam naj ceneie. Izvršuje vsa popravila. Vidmar, Vodn Vova 31 10475 12 SSžfjii- Beli gaber v hlodih k .p mo Ponu dite na ogl odd. Jutra pod »Brez grč« 10063 15 Lepe lipove plohe 5 cm in 10 cm ima naprodaj en vagon Jožef Matjan, Vižmarje 10203-15 Smrekove trame deske, hiode kupim. — Plačam takoj Ponudbe na ogl oc:d Jutra pod »Plačam naj bolj *=e« 10-144-15 ragB5 Kupim avto z malo porabe bencina Ponudbe na ogl odd. lutra pod šifro »10.000 din« ES 10 Ford Eifel v dobrem staniu. popolnoma sposoben ta vozni o — prodam rad- nakupa novega voza Ponudbe na ogl odd Jutra pnd š'fro »Eifel«. 10093 10 Priložnostni nnkup poltovorni avte m novo 100 ccm motorno kolo. najbolj še znamke, naprodaj. -Strojna delavnica, Sv. Pe tra cesta 8J. 10007-10 Dva Ardie motorna kolesa nova. kupljena pri Turku. zelo ugodno proda JAWA, zastopnik Pranjo Sanein, Lin U arto va 35, Luš.Unica riža. 10313-10 DKW Luxus najnovejši model, v odličnem stanju, z radio-aparatom, ze'o malo vo ž" il, ter OPEL Ka lett, tudi najnove šl model, ugodno pr da JAVVA zastopnik Sanctn Franjo. Linhartova 35, Luščilni-;a riža. 10314-10 Pozor lastniki avtomobilov! Zakaj up-rab jati dragi cenem, ko morete z do .iiitoiin gorivom p.ihra-niti do 80 odst., ako si pustite montirati M. C. generator, ki se kuri z doma im ogljem, prikladen za tovorne in osebne avtomobile ter za vse vrste stabi'nih motorjev. Strojna delavn., Ljubljana, Sv. Peira c. 83. 10131-10 14 motorjev najnovejših modelov in :azn h zn imk poceni na prodaj pri »Prometu«, nasproti kr ižanske cerkve. 10427-10 Štirisedežno limuzino kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Rabljena limuzina« 10445-' Opel Super a linuzina v odličnem stanju, malo rabljen, naprodaj — ,Bcn-bon«, Mikošičeva c. 30. 10346 10 Tovorni avto znamke Blitz 3tonski. v dobrem stanju prodam. Kolizejska ul 19, Ljubljana. Tel 39 34 10468 10 Motocikel io 200 ccm kupim. Ponudbe na blagajno v ki au Moste. 10463-10 Motor Sachs prodam. Ogled od 1. do 3. Dr Muster, Novi trg št. 4-n. 10449-10 Motor 500 ccm . Zuraapp« dobro ohramen utodno naprodaj. Cesta 29. iktobra 4 (Rimska). 10370-10 Več osebnih in tovor, ax'tom^b'lov prodam. — Naslov: Jože Tržič. 10423 10 Kovač, Tržič. Motorno kolo BMW 350 cm. novejši model, odlično ohranjeno ugodno naprodai Drnovšek, Sv. Petra cesta 91/1. 10411-10 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takoišmemu plačilu RUDOLF ZORE Liubljana, Gledališka ul 1? 7578 U Ce iščete posojilo ali kupca za Vašo industrijo, trgovino ali obrt ili udeležbo kapitala, se rVnitr zaupno na mojo oblastveno dovoljeno pi S2rno Strogo solidno po slovanie. Suaini uspehi. — F i DOLP ZORE Gledal-šl* ulica 12. — Priložite znan.lt 10375-16 Ureditev premoženja Poravnave Konkurzne nadeve odkup tn tnkaso -erjatev itudt kmečkih i nabavo posojil ln družbenikov doblčkanosr.o i varno naložitev kapi-'ala ureditev uprave in Knjigovodstva. bilance kalkulacije upravo ne premičnin nadzorovana soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni oisarnl Lojze Zaje LJubljana. Gledališka ul 16-1 f Ilranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančno Kom. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40. 6916-16 Ugodna prilika! S gurne naložitve gotovine v dobro idočo hotelsko obrt ln veliko po sestvo v letoviškem kraju. ObrestovanJe po dogovoru. Nudi se garancija v nepremi nlnah 3 milijone din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Naložitev 440.000«. 7297-16 Pristopim s 50 tisoč din k strogo solidnemu podjetju. Na slov v vseh posi Jutra. 7547-16 Mlada dama prosi situiranrga gospo da 2000 din posojl a proti nagradi Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Takoj rabim«. 10149-16 10 do 15 tisoč din ^osojüa l"iče trgovina z tovoljnim jamstvom z 20 '/« obresti. Ponudbe na podruž. Jutra v Ma. -iboru pod »Posoj'lo.. 10170-16 POZOR! Imeite zdrave noge! Brez bolečin in brez krvavenja odstranim pokvariene nohte in kuria očesa. Dolgoletna inozemska strokovna praksa. Konec bo Vašega trpljenja, samo v kopališče hotela Slon Vam je treba priti k strokovnjaku Dekaniču. 10394-30 10227-19 Pisarniške prostore oddam. Zanlmancl naj se javijo na ogl. oddel. lutra pod »Srrdišče«. 10204-19 Modna trgovina v Ljub .Jani, debro vpeljana se zaradi preza-o-leoostl v drugem o-bratru takoj odda Ce njene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prometna točka 164«. 10265-19 Komfortno stanovanje dvoßobno ca brez otrok za juuij aii Julij v centru ali v biižiini. Ponudbe na ogl ou novem trgu nred cerkvijo oddam v najem "o zelo usodnih pobojih verzlranemu trgovcu. Vprašati pri lastniku hiše: Studenci pri MfibTu, A eks^n^rova cesta 48. 1017*!-iP Fotografski atelje uporaben za zasebnike, ugodno proda Stanko '^.gonc, Britof, Kranj. 10128-19 Manjša trgovina z mešanim b'asom v Gaberskem št. 17 pošta Trbovlje n, se odda v najem. 10191-19 Industrije, trgovine trafike, hotee. gostilne, bufete. kavarne, pensione, parfumerije. dro «reiije. lekarne, m ine. žage mlekarne prodajamo ln posredujemo pri nakuni vestno ln uspe-"no Pos'ova'nlca Pav-'"i-ovlč, Zagreb, 11'ca 144. 10220-19 Cvetličarna dobro vpe Jana, na Jesenicah. se začasno odda v najem. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 10206 19 Mlekarno v sredini mesta prodam takoj aH pozneje. Naslov v vseh poslovalnl cah Jutra. 10254-19 Trgovina špecerijska v LJubljani s nrometom 70 000 din se ugodno proda Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebno 100.000 din«. 10493-29 Dvosob. stanovanje s kabinetom in vsemi pritiklinami (eno sobo man-zardno) odd.im z maiem solidni stranki na Taboru. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 10244-21 Oddam hi'ico z velikim vrtom v najem v Ljub Jani. Poizve se v StepanJl vasi 146 Košar. 10321-21 Stanovanje eno ali dvosobno, išče mir na poštena stranka, nairaje v trnovskem okraju Po nudbe na ogl. odd. lutra pod »Mirna 1. maja«. 10367-2 la Stanovanje eno ali dvosobno, manjše, išče sranka brez otrok za lunij. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mirno«. 10363-21a Za takoj išče dvosobno stanovanje » posebno sobo in drugimi pritiklinami tričlanska mir na in čista družina v središču mesta. Ponudbe z na vedbo cene na ogl. odd Jutra pod »Točen plačnik 1940«. 10368-21a Mlad par ves dan oba odsotna, išče enosobno stanovanie za prvi maj. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod šifro »Oba odsotna«. 10388 21 Stanovanje I aH dvosobno parketl-rano, s pritiklinami, s 1. majem oddam Salte pri Frank, Tyrseva 53. 10329-il Tiisobno stanovanie epo ln sončno, s kabl notom m vsemi pi Ititeli nami oddam v vili za 3 žlgradom. Baragova ti. 10467-21 Dvosob. stanovanje ddam. Glinška 3 Ljublana. 10332-21 Dvosob. stanovani«* s kopalnico za 1. maj oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10418-21 Dvosob. stanovanie oddam mirni strank! Ilov-ški Stradon. blizu Ižanske mitnice št, 4. 10236 21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami brez kopalnice oddam takoj ali pozneje v Rožni ulici Puizve si Polianska cesta 18 — Dr Baje. 10231-21 Dvosob. stanovanje v centru oddam. Interesenti naj se z V6eml podatki oglase na ogl. odd. Jutra pod »800«. 10283-21 Dvosob. stanovanje komfortno, za maj ali junij oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10473-21 Dvosob. stanovanje lepo, solnčno, t vsemi pritiklinami, plin. v novi vili prizemno, oddam takoj. — Ogledati od 2.-5., Koče-nova 6/1. 10481-21 tànovanja Komfortno stanovanje dvo- ali trisobno » novi stavbi ali vili iščem 1. |u lija. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dve osebi«. 10046-211 Sobo s Štedilnikom, oddam ea takoj. Vodovodna c. 38 10132 21 Enosob. stanovanji' iščeta dve osebi na Kode 1 evem ali pa v Mosatv — Naslov : Kati Fišter, Igri-ška 11. 10239-2 la Iščem dvosobno ali enosobno sa novanje s kabinetom in dru gimi priiklinami v središču mesta za 1 maj. LTpokoje na državna uradnica. Na slov » vseh poslovalnicah Jutra. 10226-2 la Dvosob. stanovanje s kopalnico išče za maj mirna stranka brez o-trok. — Ponudbe pod »Centram, točen plač nlk« na ogl odd Jutra 10296-21: Zobozdravnik išče večje stanovanje v centru LJubljane za av-Tust. Ponudbe na o"las -dd. Jutra pod »Zdrav-ìik*. 10293 21a Prazno sobo lepo, son-no s posebnim vhodom oddam. J. Rus-KumelJ Novi trg 1-I. nad. 10107-23 Kabinet jpremljen, stparlran, jduam takoj za 140 din ..rl Taboru. — Nas. o v v vseh posloval. Jutra. 10168-23 Udobno sobo elegantno opremljena, strogo separirana, vhod s stopnišča, ves moderen komfor, kopalnica, telef fon, strogi center, sončna. brezprašna. oddam samo bolje situiranemu gospodu. Poizvedbe tel. 46-27. 10331-23 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Pred škofijo 21-1. 10435-23 Udobno garsonjero » novi stavbi sredi mesta ugodno oddam za 1. mai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10352-23 Prazno so!n?no sobo oddam za 1. maj. Židovska steza l/III. 10358-2' Dve prazni sobici (kuhima. sobica) solnčni. v pritlič'u. oddam 1 maja Dolenc, Barvarska steza 6 1036623 »Posest« reaitr.ud isj.-na LJubljana. Mik ošlčeva cesta 4/II /riaja la-tn elasilo »Po sest« ki izhaja vsakega 1 s mesecu V nJem je na ponudbo veliko število hiš vil ter parcel v mestu ln na deže.l kmetskih m ve-ieposestev s točnimi opisi in cenami Kdor kupuje all pro aia nepremičnine naj list naroči na gornji na-lov Zadostuje dopisnica. 94-20 Samo še nekaj parcel imam naprodai od 600— —900 kv. m. Leže ob Celovški cesti v Zg. Šiški. — Cena zelo ugodna. Poizve se pri Miškec, Jerneieva 22 10122-20 Lepa itavbiHa C eiVO- dum n&prodaj Pojaaal-a da j e trgovina ititene, V limar J e. 10202-20 Lepo poljedelsko posestvo velika sadonoe_jJci, vpe. Jano mlekarstvo, eno-nadstropna, prostorna iocp^darsiia hl^a, hlev za ca. 40 glav žl.lne. zltnioe, ca. 70 do 80 oralov zemlje, ieže_e pn Zgornji Br. Kungotl v b izlili lem.K ■ n.e'p nc stari državni cesti. Je ugodno napiodaj. Vprašati pri dr. E Bučarju, advokatu, Maribor. Aie-ksandrova cesta 12. 10174- C Stavbišče v mestu Celju ob križišču dveh cest po 18 din kv. met. naprodaj. S':upno okoli pol orala. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Stavbišče« 10181-20 Posestvo b'1zu Trsta naprodaj.— Vprašati: Trst. Via Petronio 21, pri Bandelu. 10115-20 Priložnosten nakup Srednji tovarniški objekt s stalno vodno silo 50 do 60 ks je zaradi opustitve obratovanja u-5 od no naprodaj. Primerno za vsako podjetje, ker Je dovolj prostora za vsako povečanje. Leži ob glavni cesti ln že-eznlcl Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tovar na«. 6471-20 Prazno sobo posebnim vhodom oddam centru. Cigaletova I/I., 10410-23 levo. Solnčno sobo -• dvema posteliama in so jp- labe kopalnice takoi od dam. fSaslov v vseh pošlo /aii -cai Jutra. 10230-23 Lepo sobo •orem 'eno s kopalnico ln dobro hrano oddam dvema osebama v cen tra. Naslov v vs^h po-lovalnicah Jutra 10288-23 Prodam parcele za stavb išča in kompleks okoli 5.000 kv. m zemljišča, vse pri remizi v I.;ubliani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7551-20 Lepa par"ela v Izmeri ?98 m2 zraven io e ob Smartinski cesti ugodno naprodaj Infor maclje pri g Ban. Smar :lnska 22. 6958 20 Solnčno sobo s teraso, s posebnim vho dom. souporaba telefona, kopalnice. oddam finemu eospodu Ogledati od 2. do 5. ure. Kocenova ul 6/1 10482 23 Prazno sobo posebnim vhodom, takoi oddam. Informacije pri D Deklevi, Tyrseva IVI. 10496-2* Veliko prazno sobo oddam blizu gorentskega kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10490-23 Sobico toro opremljeno, s ko oalnico oddam boI1«l <->-ebl Ogled od 8 do 14. •wopldne Naslov v vseh >osoval Jutra. 10526-23 2 prazni sončni sobi oarketlranl. skupaj ali oosamezno. s posebn'm vhodom blizu Lludske kuhinje tako) o-'da-no Poizve se nri bionici v ^tro^rrm'orjevl ulici 7, jubljana. 10476 23 Lepo sobo jpre.i.ljcuo z dvema po-.teljiona, oddam za prvi maj blizu Tabora. Ftlg-nerjeva ulica 13, drugo nadstropje, vrata 16. 10225-23 Lepo zračno sobo prazno aH opremljeno, s souporabo kopa nlce, oddam. Bežigrad, Triglavska cesta 4. 10256-23 Opremljeno sobo lepo, zračno, poseben vhod oddam zelo poceni. Vodovodna 75/1. 10304-23 Solnčno sobo oddam uradnici za 250 din event. s hrano Je-mec. Po'janski nasip 10 n. nadstropje, desno 10451-23 Opremljeno sobo Isto, mirno, s posebnim vhodom takoj oddam solidni osebi, v sredini mesta Mestni trg 17-H, Trata 8. 10450-23 Opremljeno sobo oddam starejši dami v strogi sredini mesta. Na «lov v vseh posi, jutra. 10430-23 Lokal oddam za mlekarno ali trgovino, primeren tudi za cbrt ali pisarno. Po-vnra ajte v Igriški 14 II. desno. 10474-23 Prostorno sobo za pisarno v strogem cen tru iščem za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 10147-23» Opremljeno sobo iščem Lahko tudi v bliž nji okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Akademik« 10068-23a Gospodična Išče za takoj čisto to— zdravo sobo z uporabo kopalnice, po možnosti v centra. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dr avna uradnica«. 10067-23a Sobo Msto, Išče soliden, stalen gospod Ponudbe na og'as. odd. Jutra pod >Točno plačam«. 10109-23a Opremljeno sobo "->n'no s poseb. vhodom, Išče uradnik. Po-nuubf na o^l od J. t-a r>od »Takoi Vi pozneje«. 10169-23» Prazno sobo s posebnim vhodom lš*em v sredini mest» Ponudbe na ogla« odd Jutra pod »Točna oljnica«. 10119-23a Prazno sobo s posebnim vhodom, od. dam takoj ali pozneje. Langusova ul. 17, Mlrje. 10213-23 Lepe stavbne parcele v neposredni bližini mesta Ceha naprodaj. Vprašati pri faningei, Celje, Glavni trg 8. 7584 20 Veliko posestvo pieko 30 nektarov, njive, uavmke m gozdovi, za večjo ekonomijo, kupim. — Obširne ponudbe na ogl jdd jutra pod »Veliko po eitvo«. 10038 2c Ugodne prodaje Ovostanovanjska hiša, novejša, velik vrt. Pod-rožnlk, cena 165 000 din Petstanovanjska hiša, Slška, donos 2200, mesečno. cena 300 000 din. Fnonadstropna luksuzna vila. dvostanovanjska, z velikim vrtom, P od rožnik, cena 800.000 din. Solidno hišo, 5 stanov, koran'co Sv Jo'ef, za "P" o 5?0 000 din. Realltetna pisarna Fr. ari=tavec Ljubljana, Er-avčeva c. 4a. U {kMklMl f 14 utttjmitm do auujuuu din rotiuuM a* ogl— odd. Jutra pod »ouK/vui» 200.000«. 10131-20 Prodam parcelo 2SUU&.V. tU. UJL uikju^.J, lepa fccri'n» le^a. Potare ae pn ogl. uad. Jutra pod »üeio-krajlna«. 10124-20 Ma Omisi ju otok Krn pfova 251, 10492-20 Hišo manjšo v Liubl'an}, v pred mestiu. kupim Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Hiša«. 10487-20 Hišo eno ali dvostanovanisko. po možnosti z gospodarskim poslopiem na periferiji v Ljubljani, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Obrtnik«. 10494-20 V Celju sta naprodaj dve lepi p«»-10357-20 celi Vpraša se pri Frajlo, frizer Celje. 10499-20. Hišo v Mariboru ali Celju trgovsko in stanovanjsko, na prometni točki takoj kupim. Cene okoli din 400 000. Posredovalci niso zažeijeni. Ponudbe x opisom hiše. pogoji ter lego na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod šifro »Plačam takoj v gotovini«. 10478-20 Stavbna parcela tik bežigrajske šole naprodai ali zameniam za njivo ali travnik v okolici Liub-liane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10789-20 Enodružinsko vilo velik vrt, jolnčna lega, blizu parka in gbvnega kolodvora v Mariboru prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10517-20 Krasno posestvo tik postale Sv. Jurij pri Celiu ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. t 10504-20 Parna zaga b'lzu Beograda, savska eva obala po eg že ez nlce naprodaj v zakup ali trajno. Ciglana Ko-vačiča. 7585-20 Stavbišče 511 m2 ob Marenčičevl. Moste nasproti Deškega vzgajallšča ugodno prodamo. Banovinska hranilnica, Ljubljana 7519-20 Lep zaraščen gozd s smrekami mecesnl ln b rovcl pri Mengšu ob cesti v izmeri 22 ha — prodam. Ponudbe na odd. Jutra pod št 31542 10056-20 2 stavbni parceli 10.000 m2 » Kranju po ugodni ceni prodam. — Ponudbe na o°rl. odd. Jutra pod »21354« 10057-20 Stavbne parcele naprodaj od 15 din daje Primerno tudi za tovarne Poizve se Vižmarje 48 pod klancem 10055 20 Hiša s pritiklinami. prikladna tudi za obrt, s posestvom ali brez, v bll-Mnl šmarjeških tonile, ugodno naprodaj Na-k'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 10138-20 Enonadstropna hiša z 2 stanovanjema, po-s'uJoMm mesarskim lo kalom. z vsemi k me--ircld obrti priTH>.<*Jo-čtml stroji, gospodarskim o'vs'op'em Itd Je za 400 300 din t Mariboru nanr-vlal Informarne dale odvetniška pisarna dr. Ros'ne. Aleksandrova cesta 18. 1017520 Dobičkanosna hiša epa, 400.000. vila s 3 stanovanji 250 000 din. dvoje lepih posestev, vinograd, vila 165.000. in ->> -on Posredovalnica »RAPID«, v Mariboru, odgovor poMJite znamko sa 3 din. 10519-20 Kupim v Ljubljani ali v okolici hišo z vrtom za cca ' C.O? Ponudbe na ogl. oddel. J-itra v Manboru po? Sj> ldno«. lC5'«-20 Parcele poleg mesta Brežice, ao naprodaj za zidanje vil primerne. Lep razgled Nas'ov t vseh posloval. Jutra. 10386-20 Kupim posestvo v bližini Liubljane. Natančne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj plačilo v gotovnii«. 10480-20 V Rogaški Slatini prodam poceni stavbno parcelo v lepi, mirni legi, brez prahu. Ger-šak. Ples. Sv. Peter pod Sv. gorami. 10214-20 Hišo z vrtom tri minute od postaje, radi bolezni takoj prodam. Naslov v og . odd. Jutra. 1022420 Novo hišo enon-=.dstroijno v St Vidu nad LJubljano z nekaj hipoteke prodam —• Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »180 000«. 10259-20 Krasno stavbno parcelo v centra Ljub jane prodam. Ponudbe na ogl. odid. Jutra pod »K P.«. 10257-20 Enonadstropna hiša s S-obntm stanovanjem, velik vrt, prodam. Vprašati v gostilni Janii.lk, Vrhovci nad Vtóem pn Ljubljani. 10260-20 Enodružinsko moderno vilo še ne popolnoma lzgo-tovljeno. na severnem delu LJubljane, sončna lega, štiri sobe, kopalnica, garaža Cena 170 tisoč v gotovini in 50 tisoč hipoteka Naslov ▼ ogL. odd. Jutra. 10258-20 Dvostanovanjsko vilo udobno, oddam takoj ▼ najem za več let. Sadni ia zelenjadni vrt. — Krasna, zdrava, mirna lega, 10 minut od centra Novega mesta. Informacije Henči S^ Novo mesto, Trdinova e. 24. 10310-2« Na Trški gori prodam vinograd, * zalo .epo urejeno zidanico. Krasna lega. Poizve ao: Rollh Marija. Novo mosto, Ragovaka c. S. 10308-20 Parcelo Od 400 dO 1000 kv. m. kupim v bežigraji-kem aH ▼ Sldenakem okraju. Ponudtse a ceno ln lego pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo t gotovini«. 10430-20 NAPRODAJ prvovrstne stavbene parcele .......III II I !■—— a) Ležijo v sredini mesta Ljubljane ob Poljanski cesti, ' Zarnikovi ulici in Ciril-Metoöovi ulici, ot) samostanu oo. jezuitov in cerkvi Sv. Jožefa. Površina po okoli 600 S50 m». Zazidava strnjen sistem za trlnadstropne hiše. Sosedni svet Je te ves zazidan s visokimi stavbami. In sicer Kubelka, Vzajemne posojilnice. Kregar Mediò, Jakil. Sončna lega. čisti zrak. v bližini ni tovarn in ne železnice, tedaj nI prahu, saj in okuženega zraka. Prvovrsten suh. peSCen in zdrav svet, ne močvirnat ln ne ilovnat. Na licu mesta dovolj peska za zidanje in gramoza za betoniranje. Vodovod, električna tn plinska napeljava ter kanalizacija v glavnem Izpeljana. b) Dalje več parcel v Rožni dolini med cestama VI. in XI., s površino po okoli 600 dc 850 m». _ Pojasnila daje tvrdka P. P. VIDIC St KOMP., LJubljana, Prešernova ulica «. Zahtevajte za vaše žlmnice in tapecirano pohištvo žimo samo z zaščitno plombo tSf STERILIZIRANO Naàa «ma je higijensko očiščena ln sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe tn fermentov, ker je naša tovama opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezlnficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejSe! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO OTVORITEV Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem 13. aprila 1940 OTVORIL V MARIBORU na Koroški cesti 48 novo gostilno. Točil bom pristna štajerska vina ter postregel goste s toplimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča VERBIČ IVAN, gostilničar BLAGO ZA POHIŠTVO SEVER. LJUBLJANA vedno najnovejši vzorci v veliki Izberi kupite pri MARIJIN TK< BBSB tBSB Zemljišče 20.000 kv. m v kraju 7 km od Ljubljane ob ba-novlnskl cesti po 12 din za kv. m prodam. Informacije pri Mencinger, Sv. Petra 43. 10464-20 Hišo r Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod i>Do din 600.000«. 10390-20 Lepo parcelo pri Sv. Krištofu prodam Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj denar« 10401-20 Dvostanovanjska hiša novozidana, podkletena brez posredovalcev ugodno naprodaj. Domžale, Savska cesta 31. 10356-20 Naprodaj imam treov:;ko stanovanjske hiše, vile kmetstva posestva, parcele in gostilne v centru in na periferiji. — Poiasnila Jančar, Sv. Petra cesta 27. 10359-2C Več. sto hiš vil, posestev itd. ima naprodai »Realiteta«, Prešernova M/I., nasproti glavne poJte. 10414-20 »Realiteta« posredovalnica nepremičnin re s;mo v Prešernovi ulici -4. f. nasproti glavne pore. Poslu'e hitro in solidno. Prepričajte se! Telefon 44-02. 10413-20 Mizarski stroj dobro ohranjen, na prodaj Gibe J, Počehova 31. p. Pesnica. 10177-29 Pisalni stroj .Mercedes', dobro ohranjen. ugodno prodam v Krakovski ulici 9. Ogled popoldne. 10337-29 Lepo parcelo 1200 mtr. St. Vid v bližini Slepega Janeza ob progi — zelo ugodno prodam. — Zdrav, peščen material, — ZORE, Gledališka ul. 12. 10404-20 Dvostanovanjska vila z nreienim vrtom na periferiji Ljubljane, naprodai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10234-20 Polnojarmenik (Vollgatter) 60 cm dobro obsanjen, z garancijo brezhibnega obratovanja prodam r<; ueodni ceni. RUDOLF ZORE. Ljubljana, Gledališka ulica 12. 10374-29 Prodamo pletilne stroje št. 12/100, 12/80, 2/80. tri-kot šivalne stroje Cik Cak, Uberdekc in Gummieinzieh-Singer brzošivalni in Tam-burir- stroj, Klepel-stroj za pletenje kravat in trakov, kompletno z Dublir navijal nim strojem, razne trans-misije, motorje, zaganjače (Untertreiber) in telefone. Poizve se »Mela«, družba z o. 2. Ljubljana, Tvrševa 20. 10417-29 Elektro tračne žage 600 m/m premer kotačev, 400 m/m višina reza, dobavi iz zaloge — PETER ANGELO, d. z. o z. Ljub-ljana, Pražakova 8. Generalno Zastopstvo tovarne str iev Klein & Stiefel —• Fulda. 10387-29 Šivalni stroj r'obro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd«1. Jutra pod »Malo rabljen«. 10299-29 Kupim 'pecerijsko aH de'lka-tesno trgovino v Ljubljani. Plačam takoj v -otovini. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod šifro »Prometna«. 10286-29 Stroj za obrezovanje oglov ; Eckenrunds tossmasch.) kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »^troj«. 10238-29 Majhno parcelo prodam v Strellški u'l- ci. Poiiudbp na ogl odd Jutra pod »Za vilo«. 10274-20 Dvostanov. hiša Dovozgraiena, lična, oddaljena cca 20 minut od jezera na Bledu naprodaj po ugodni ceni. — Več|i kom pleks na vzhodnem delu Ljubljane. — Lepa vogalna parcela na Mirju. Informacije daie realitetna pisarna Kunaver Ludvik. Cesta 29. okt. št. 6, telefon 37-33- 10269-20 Dvostanovanjska vila ve'ika. nora, z obsežnim vrtom in garažo v severnem delu Ljubljane na prodaj. Dopise na ogl odd. Jutra p-d šifro »350«. 10255-20 Veekend hišico z večjimi stanovanjskimi prostori, s krasnim . . raz 'ledom, blizu Save in oh"n'eno, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Clashila Kupim klavir - pianino, staro vio lino, pisalni stroj, šivalni stroj. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Plačam takoj«. 10008-26 Klavirsko harmoniko od 60 basov naprej kupim. Ponudbe na Mlinar Boris, Stražišče 305 Kranj. 10087-26 Harmoniko klavirsko, skorai novo, s prestavo Meinel Herold, Klingenstahl ugodno takoj proda Dorotheum, Miklošičeva 12. 10437-26 Klavirsko harmoniko kolodvora v LJub!jan-ki okolici, prodam Naslov v vseh posloval Jutra. 10319-20 Vinogradniško posestvo krasno naprodaj ob cesti Mar.bor—/.agreb. Primerno za vln.sko trgovino Ponudbe na ogl. hdd. Jutra pod »Redka prilika«. 10362 20 10422-26 Izjava *oberl Janez z Jesenic, Lampetova ulica, prekll-cujem in umikam ob- dolžitev, izrereno o g. Pikon Minki. Jesenice, ■ ampetova ulica. šoberl Ivan. 00204-31 Šivalni stroji Jax so že skozi 60 let znani kot najbojši Rabljeni stroji vedno v zalogi. — Ivan Jax tn sin. T\r eva cesta 36. 10279 29 Anker šivalni stroj na moderneiši za gospodime šivilie, kroiače za entlanje. •Ji robčke, z dvema iglama malo rabl'ene. »Veritas« »Central boblin« od 300 dm dalje. Triglav Resliev* i on Zg. Radgoni. cesta 16. 10276 29 10361-31 Birmansko botro šJem zaradi pomanjka nja poznanstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra >-xi > Botra« ' 472-31 Izjavljam da za dolgove, storjene po mop ženi Mariji, nisem plačnik Nadalie svarim vsakogar pred nakupom moie imovine, ki izvira iz posestva, Trata 22 občina Vtika Tarasin Ivan Apače. Prostovoljna dražba posestva v Trzinu tik bano-vinske ceste se vrši ob 14. uri popoldne v Trzinu h. štev. 61 dne 13. maia 1940. Posestvo sestoii iz hiše, gospodarskih poslopij, vrta. travnikov, njiv in gozdov, kar se proda skupno ali po posameznih parcelah. Natančnejše pogoje in poiasnila se dobe v trgovini J. Praprotnik. Domžale, Ljubljanska cesta št. 108. 10141-32 Dražba oglja nih gozdov v Kočevju Kočevju, ki bo 7. maja 1940 pri upravi v Kočevju 210 000 kg og'Ja. Pojasnila, pogoji in tiskovine sc na razpolago pri gornji miravi v Kočevju. 10088-32 Tehtnica rgovska 20 kilogramska, — nova se proda na sodni dražbi ponedeljek 15. ob %3. Cigaletova 11. 10364-32 Lovska psica ptičarka. irski seter, ze o lepa in dobro dresi-rana v prvem polju na prodaj. Pojasnila pri A Korbar, Domobranska 1 10069-27 Airdalterierja -Imesečnega psička in 3!etno peico, bela, dobra čuvaja, proda graščina Mokronog. 10130-2'7 Mlade ovčjoke prodam. Rožna ^""n Cesta II-6. 10339-27 Krompir kresnik (šneflok) rani in pozni rožnik za seme in prehrano, tudi v vagonskih količinah — tvdk. Oskar MARICA SIN, Ptuj . 10285-33 Prodam vino 30 hI rdečega in 15 hI belega vina. Jože Putrih Bizeliko, Biezovlea 3-1 10459-33 Damo mlado inteligentno pri kupno želim spjznati za razvedri.o, ki bi jo de-r.a -no pr c 1 irai Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Sedaj«. 10091-24 Prijatelja ljubitelja narave, Iščeta družici. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprosti 201etnt«. 10167-24 Katera dama do 35 letna želi diskretnega razvedrila s 501etnim gospo dom. Dopise na ogl. odd Jutra pod šifro »Stroeo diskretno«. 10245 24 Želim znanja situiranim. inteligentnim gospodom 40—60 let starim Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 333«. 16351-24 Vdova stara 36 let. pridna, poštena ter dobra gospodinja želi znnaia z inteligentnim go spodom srednjih let. naj-raie drž. uradnikom, vdovcem, z enim otrokom ni izključeno. Dopise na ogl^s. odd Jutra po dznačko »Dis kretnost«. 10420-24 Kdor tvega, zmaga! Dvignite nemudoma pismo ' 10382-24 Gospodično simpatično, dobrosrčno in inteligentno, ki je zmožna vzgajati ln po učevati dečka, z znanjem nemščine nI mu-zikallčno, ki vodi tudi gospodinjstvo iščem. Resne ponudbe s sliko ki se vrne. na oglasni odd. Jutra pod »Vzgoja« 10510-24 Mlad uradnik želi poznanstva s simpatično osamljeno damo. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod šifro »Razvedrilo dopisovanje«. 10212-24 Tovariša življenjskega višjega uradnika (upoko 'enea) ali distlngv. gospoda v bolišem poleža ju 48 do 60 let išče iz- •>r 'o a clama dobra gospodinja s stalnim dc .tiiiO.n. Tajnost zftjam ena. Resne dopise pod Spomladna dspozlc!Ja •"4% na ogl. odd Jutra. 10089-25 Bančni uradnik v državni službi 35 let tar. pla?a mesečno din 1.750, lš':e zakonsko dru-'ico. Pojasnila daje Nada, Zagreb, Jelačičev trg 10 Za pojasnila po. ijite 10 din v znamkah 10071-25 Pomorski kapetan 39 let star. mesečna pa ča 6000 din išče zakonsko družico. Pojasnila daje NADA. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 10072-25 Vlakovodja 39 let star. pla*a mesečno ?0f>0 din. s pravico na doto Išče z^kon*ko družico. Po'asnila dale NADA. Za-reb. JelaMSev tr? 10. Za nola^nila pošljite 10 din. 10073-2K Državni nameščene^ 28 let. želi poznanstva radi žen;tve v poštev pndeio : boliša dekleta, vdov» in ločenke Ponudbe s sl'ko na oel. odd. lutra pod šifro »Srečno življenje«. Pomorski kspetan 34 let star. z gotovino 100.000 d'n mesečno pia čo 3 300 d'n iS "e zakon sko drirM^o. Poiasni'a ddp NADA. 7aireb. Jelš** če v tre; 10. 7.a nojas-nlla pošljite 10 din 10076-25 Uradnik v miru 51 let star. me. <=ečnl dohod=k 6000 din išče zakonsko družico foia=nila dale preti nakazilu 10 din NADA Za ?reb. Jelačičev tr» 10. 10074-2" Profesor 33 let star. z mesečnim dohodkom 6000 din. i^če zakonsko družico Poiasnila dale NADA. Zagreb Jelačičev trg 10. 10075-2"- Gospodična v stalni službi lepe visoke postave, želi spoznati inže nierja, profesorja ali višjega drž. uradnika od 35—50 let •amsK'fca. službuiočeea tudi v kskeir drugem kraiu države, > svrho kasneiše že-nitve — Ceni. ponudbe na ogl. odd Tutra pod šifro »Hszumevanje«. 10223 2*! Starejša, pridna ■amcwtojna vdova želi poročiti starejšega, sl-tuiranega vpokojenca. rib- nc, nodr Jutra v Mariboru pod Šifro »Iskrena duMca«. 10521-25 Trgovec -ostllnl*ar. 37 let star. «•ai.1 rc&nr.RB «• •«:»v PETKA C 14 I ZAHTEVAJTE NOVI CENIK NAJVEČJA DOMAČA TR^OVIK^ HIŠA V JUGOSLAVIJI CELJE 20 Križanka z«1 naše Latine© 1 2 3 4 5 0 7 8 9 10 I 11 12 J^i-jrH tfiao Lt VJJCjT 13 14 15 1U i \\7 |_ 18 19 20 I21 22 r 23 24 25 26 ip* 27 r 28 29 i 30 31 32 j 33 34 1 ! JSE »ARMONIJCE SVCTA HOHN ER GtNEÜAlNO ZASTOPSTVO SCHNEIDER ZAGDEB. NIKOLIČEVAlO 5 i'tÀHTFVAJTt 8HTSPIAČMI UNiK ; LESKA INDUSTRIJA j sprejme takoj VODILNEGA URADNIKA. I Reflektira se samo na prvovrstno moč z j referencami. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delaven 5.000«. Kotle za parni stroj jarmenike in razne druge stroje za žage. transmisije itd. predam Pismene ponudbe pod 165-30 na In-terreklam d. d., Zagreb, Masarykova ul. 28. Besede pomenijo v slovenSčlnl: Vodoravno: 1. zapovednik, 9. oster, 10. čista, 11. dovolj, 13. kakor, 15. miš, 16. grem, 17. bodi! (coni. praes.), 19. hočeš, 20. žensko ime, 21. oltar, 22. moja, 24. ona. 25. posestvo (na deželi), 27. v, 28. zrak (gen.), 30. vladam, 32. moško ime (dat.), 34. vojska. Navpično: 1. rimski bog vsakega začetka, 2. rimsko število 1100, 3. noga, 4. bil sem, 5. čebela, 6. kadilo, 7. okrajšava za govor, 8. redek (acc. pl.), 12. ščititi (3. os. sing. coni. praes.), 14. pokrivalo perzijskega kralja, 16. hej + ej, 18. svoja, 19. moč (acc.), 21. težko, bridko (adv.), 23. leta (acc.), 25. menim, 26. žeja (abl.), 28. daj! (glagol storiti), 29. naj bo. 31. iz, 33. ti. OKA MA MAZILO Iz zdravilnih zelišč -Čudovit uspen pr) ranah ipek inah ožuljenjih — volku - turih ln vnetjih itd za nego dojenč kov pri kožnem vnetju, izpuščaiih ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah ln dro-gerijah. Izurjen ki se razume na centralno kurjavo, dobi stalno nameščenje. — Javiti se na Norveški Generalni Konzulat — Beograd, Katideva 8, pismeno s prilogo fotografije. Moderne fca&sče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. ' 'ezp/ačen DOu* r igranju rs? iJ 65- Dame in gospodje ! Ne pozabite odličnih »LIMON A« kozmetičnih izdelkov kot : kreme, Sampona, mandeljevega mleka za odstranitev šminke. OTOMANE v različnih vzorcih, kauče, madrace, madra-ce na vzmeti ter vsa v to stroko spadajoča dela — Izvršujemo po najnižjih cenah. F. Sajovic LJUBLJANA, STARI TRG 6. ZA METALNO INDUSTRIJO obratne prostore 400—500 m2 KUPIMO ali VZAMEMO V NAJEM za daljšo dobo. ALI KUPIMO PARCELO ca. 3.000—5.000 m Prednost ima bližina LJubljane, cenen električni tok, nizke autonom, doklade. dobra zveza. Ponudbe z navedbo mesta In cene na ogl. odd. »Jutra« pod »LIVARNA« HMWftlNIlMIlllllllttMlMMIIIMMlHlllNIMMIItllllimilllilllllUllMillllHiim.HIKHI Pomagal Vam bo ^nani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Kar.uun Vam brezplačno napove Vašo prihodnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnej-jih dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželjene uspehe v življenju. Za-fhvalne izjave, ki jih vsak dan prejema [ s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih zapovedi. — Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo ln sporočite mu točne rojstne podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »NAS ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knjiga stane samo Din 30.—, denar pa se pošilja na ček. račun 8t. 17455, na točni in stalni naalov F. T. KARMAH, 2ALEC. Vrtne sončnlke izdeluje počenši od Din 10S Bela Fettmann, ZAGREB, Masarykova 9. S-^^/^^Za^re.ajre I EiriEL» HEROLD X Äf MAR.! SOR si .o- SÜIiKlSKO, • ,: MÌE KAMNE in vsakovrstne ZLATO Kupuje 00 najvišjih t-enaP JOS. EBERLE, i.luDliana Tvrseva c ••■»'aru tintela »Slon» Krapinske toplice — zdravijo z gotovim uspehom revmo, pro-tin, ishias. ženske bolezni Itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. Za časa pred- in posezone znatni popusti! Nizke cene in pavšalne kure. železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice; odtod zveza z avtobusom. Informacije in prospekti na zahtevo preko uprave kopališča in vseh potniških uradov. lokomotiva širine 760 mm 12 atm. Fabrikat: Orenstein & Koppel, generalno popravljena, kot nova. Izvršena notranja in zunanja revizija. Sposobna Je za momentani pogon. Naprodaj ugodno. Sila stroj, podjetje H. Eržišnik, Zagreb, Bačvarska 22. » V v Beogradu v največji izbiri po najugodnejših cenah ima naprodaj biro j.ARGUS" Beograd, Prestolonaslednikov trg 1. Zahtevajte prospekte! letnice, tirnice normalnega tira, sistem J. 2. •>X« naprodaj. Ponudbe na Pu-blicitas d. d. Zagreb, Illca 9, pod »Kretnice«. □ Potniškega zastopnika □ za dravsko banovino išče sloven- □ ska tovarna pletenih in modnih p izdelkov proti proviziji. Ponudbe D □ □ O na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. Krepite živce ! Jačite organizem, pa boste zopet postali energični ln za delo sposobni »KA-LE-FLUID« (iz žleze močne živali) regulira lzločevalno delo vseh žlez, krepi organizem ln uravnava živčni sistem tako, da postane človek zopet močan ln za delo sposoben. — Brezplačna detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 8, Mlioš Marko-vič. »KA-le-Fluid« se d"biT» T Tizi lekarnv — — S br. 10 537 Iščejo se autovnehaniki fzvežbani v vseh avtomeh. poslih za vse tipe avtomobilov in specijalni mehanik za motorna kolesa. — Ponudbe na OPEL zastopstvo ŠOLMAN — CELJE. ZAHVALA Cut hvaležnosti mi narekuje, da se javno zahvalim gospodu primari ju gosp. dr. L. 8AVNIKU, speci jalistu za ženske bolezni ln porodništvo, ki mi je s svojo strokovnjaško in izvanredno dobro uspelo dvakratno operacijo reši) življenje in se z vso ljubeznijo zavzel za mene. Enaka zahvala gre tudi njegovemu asistentu gosp. dr. NOVAKU. TONČKA ALBREHT, Ljubljana — Kolodvorska ul. 23. f Naznanjamo tužno vest, da Je preminula blaga žena in mati, gospa ČONČ PRANJA UČITELJICA V POKOJU Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 14. t. m. ob 15. url na mestnem pokopališču na Pobreiju. MARIBOR, dne is. aprila 1940. Žalujoči soprog In otroci ter ostalo sorodstvo» Michel zcvaoo: 87 Don Juan KOALAM. »Koliko jih je bilo?« »Petnajst ali dvajset. Pozabil sem jih prešteti. Prej dvajset kakor petnajst. Zivi peklenščki so bili!« »In nisi poizkusil braniti dvorca?« Brisard si je naglo odpel jopič ter pokazal gole prsi. To je bilo mojstrsko: po vsej širini kosmatih prs se je vlekla dolga, živordeča praska. Rana je bila resnična: Brisard sam si jo je bil zadal z ostrim orožjem. »Takole so me obdelali. »Nato so mi zvezali noge in mi zamašili ust, da nisem mogel klicati na pomoč. Plačan sem, da branim dvorec; branil sem ga, toda onih je bilo petnajst ali dvajset, recimo dvajset, ne vštevši mrtvaka.« Loraydan mu je obrnil hrbet in se vrnil v častno dvorano, kjer je kralj še vedno pil, se smejal in klatil tovarišema tisoč neumnosti. »Sire,« je dejal Loraydan«, obšel sem vso hišo, da ustrežem volji vašega veličanstva. Toda naprej sem vedel, da se nihče izmed mojih služabnikov ne drzne ...« »Izvrstno!« je vzkl;knil Franc I. »Nu, čuj, kaj smo sklenili: Sansac in Essé pravita, da poznaš tega Turquanda, ker ti je časih posojal denar.« »Res je, sire, Turquand mi je posojal denar,« je T mračnim glasom potrdil Loraydan. »Torej si že večkrat govoril z njim?« »Da, večkrat, veličanstvo.« Loraydan je srepo strmel predse; tisti, ki ga je v duhu videl pieci seboj, je bil Kiutar dc Ponuius. »Torej pozna tvoj glas,« je kralj nadaljeval. »Evo, kaj oo treba storiti: jaz, Lssé n Sansac se potuhnemo v soseščini hišnih vrat, .. ta čas, ko se bom jaz pnpoiočal bogu ljubezni, boš ti, Loraydan, potrkal. Dal se boš vrlemu oderuhu spoznati. iS kakim nujnim izgovorom dosežeš, da te spusti v blagoslovljeno domovanje, kjer biva angel mojih sanj. Ko bodo vrata odprta, planemo vsi štirje v hišo, in. .na kaj misliš? Kam si se zagiec.ai/ Me vobče poslušaš?« Loraydan se je zdrznil. »Poslušam, sire!...« je zajecljal. Da, poslušal je. In to, kar je slišal, ga je navdajalo z novo grozo. Spoznaval je, da je Beranžerka izgubljena. Da mu bo Tuiquand odprl na prvo beseao, je bilo jasno. Nič ni moglo storiti, da Turquand ne bi odprl Beranžerkinemu zaročencu. Naprava z železnimi vrati se torej ne bo sprožila. Beranžerka ne bo posvarjena, naj zbeži. In branilcev Turquandove hiše ne bo ... branilci so bili tu, v Loraydanovem dvorcu, preoblečeni v streža-je!... Oh, kako nepreviden poveljnik trdnjave je bil Turquand! »In jaz sem tisti, ki naj storim, da se vrata od-pro! Jaz naj predam Beranžerko roparju ženske časti! Jaz, Loraydan, naj bom sel njegove podle, sramotne nakane!...« Franc I. se je odurno zasmejal. »Poslušaš? Tako mi moje zaščitnice Venere, zdi se, da te obhajajo nore misli!« »Ali naj ga precej ubijem?« se je vpraševal Loraydan. »Ali naj ga zakoljem v Turquandovi hiši! Da, da! Tam! Vpričo Beranžerke!...« Tisti mah, ko je storil v srcu ta sklep, se mu je vrnila hladnokrvnost. Nagel pogled na Esséja in Sansaca mu je povedal, da vrla prijatelja željno čakala izpuzabe, s kaleio bi se dokončno pogubil v kiaijevih oceh. viadai jevem obrazu je čital sum. Skrajni čas je bil, da zastavi veslo in reši svoj čoln pogube. Ako bi res nastopila potreba, da ubije kialja, je bilo treba odvračati njegov sum vse do minute dejanja, če bi se pa zgodilo kaj nepričakovanega in bi postal umor nepotreben, si je bilo treba ohraniti naklonjenost njegovega veličanstva ... Napni možgane, iznajdljivi dvorjan! Toda podvizaj se — trenutek je odločilen za vso tvojo prihodnost, za vse življenje!... »Sire,« je s preračunano ganjenostjo rekel Loraydan, »mislil sem zgolj na to, kar je treba premisliti: treba je mere, tenkočutja in spretnosti — skratka, sire, v duhu sem tehtal in izpopolnjeval sijajni, preprosti načrt, ki ga je pravkar razložilo vaše veličanstvo ...« »Kaj ne, da je preprost?« je dejal Franc I. in obraz se mu je zjasnil. »Preprost, sire, kakor vse, kar je veleumnega, ali...« »Oh,« je srdito vzkliknil Essé, »kadar gre za ljubezensko podjetje se ne more nihče primerjati z njegovim veličanstvom.« »Vsak ve,« je togotno zarenčal Sansac, »da ga ni rodovitnejšega duha, kakor je kralj!« To dobrikanje je bilo od sile debelo. Toda Fran I. ni poslušal neučakanih laskačev. Skoraj prestrašeno je vzkliknil: »Ali, si rekel... Loraydan! Prijatelj! Mar vidiš kako oviro?« Essé in Sansac sta sklonila glavi: bila sta premagana. Loraydan pa je zmagovito nadaljeval: »Da, sire. Oviro vidim. Toda ne bojte se: jaz bom z vami. Z gibom roke spravim oviro s poti... in nič mi ni mar, če bo potem roka krvava... Sire, ko stopim prvi v Turquandovo hišo in ko pridete za menoj, me boste videli ali obiitega s krvjo drugega človeka — ali pa mrtvega, a v tem primeru me nikar ne pomilujte, Kajti omri bom z zavestjo, da se žrtvujem za vas...« »Govori jasneje,« je rekel Franc I.; »ne maram, da bi po nepotrebnem tvegal glavo.« »Moje življenje je vaše, sire ... Evo: dobro poznam Turquandovo hišo in dobro poznam Turquanda samega. Ta malopridni oderuh se boji vlomilcev. Ob najmanjšem šumu že trepeče od strahu.« »Boji se za svoj zaklad!« je vzkliknil kralj in buhnil v grohot. »Za svoj zaklad,« se je zdrznil Loraydan. »Da, sire. In da bi mogel mirno spati, si je najel moža, ki ga bogato plačuje, nekakšnega vel.kana, k. ga je izbral iz najbolj nevarnih razbojnikov; ta spi ponoči in podnevi v spodnji izbi, pripravljen, da ubije vsakogar, kdor...« »Aha!« je kralj zamrmral. »In po tem takem?« »Po tem takem stopim jaz prvi v hišo,« je rekel Loraydan, »in ...« »Ne, strela božja!« je vzkriknil Sansac. »Midva tudi!« je pritegnil Essé. »Mir, gospoda!« je ukazal kralj. »Loraydan mora vstopiti prvi, ker dobro pozna hišo. odeiuha m razbojnika. Loraydan, imenujem te za vodjo odprave!« Bled smehljaj je zaigral Amauriju de Loraydanu na belih ustnicah. »Za vodjo odprave, sire!. nika?« To je, za povelj- TVRDKI J. Frspratnlk trgovina z motorji v Domžalah se je posrečilo da je dobila nove modele 1940 še po stari ceni in torej lahko prodaja najnovejšo 125, 200 in 250 crm Ardie, 350 500 in 600 ccm Horex motorje po dosedassph cenah! Ako si mislite nabaviti motorne ffisS* * "Olo. oglejte si velezalogo zgornje ra^lß^lC- ''f -. 4 'vrdke. — Na zalogi tudi razne " ~ f" • prikolice in rezervni deli Ardie in Horex motorjev. — Velika izbira dobro ohranjenih in male rab jenih motorjev, dvokoles, ši valnih strojev. tJMtESPCNDEKTZ perfektna stenotipistinja zr francoski ln srbski jezik Prednost imajo vešče nemščine. Plača dobra. Mesto službe Beograd. Ponudbe z življenjepisom, sliko in prepisi spričeval nasloviti na: »Sedma Sila«, Beograd, pošt. pret. 728 pod »Dobra piata«. M irnim srcem bi Vam to lahko napisali na zavitek, ake U Vam poslali »višinsko solnce« — original Hanau. To je mdravilišče, ki Vas obišče in ki Vam prinaša zdravilne aolnčne energije kot na odpočitku v visokih planinah. Ako se samo 3—5 minut obsevate t višinskim solncem« — original Hanau — boste ohranili svoje zdravje ln delovno sposobnost in izgledali boste sveže ln sijajno. Ultravioletni žarki v veliki meri pospešujejo krvotok po •vsem telesu, Vas krepijo in varjejo obolenj. Zahtevajte brezplačno ilustiovano broSuro St. 843 na 40 strar neh od: J»goslo* ensko Siemens a. d., Beogra-l Kralja Aleksan !ra 8 Zagreb. Bogovičeva ul št 1 Ljubljen» Tyr?;eva rep"' " ' a %ge«lövrnsfco ABO, Beograd. Brankova ul. it 30 AEG Union, Jugoslavonsko d d. Zagreb Karadžičeva ul. St 1 LJubljana, Livarska ub"a št ì Zahtevajte ponudbe ln plačilne pogoje. ves stavbeni material pri „MATERIAL" trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK, Ljubljana — Tyrseva cesta 36-a telefon 27-16 -- Brzujavi MATERIAL O"SCITE NASE P^iHOiJE CRIKVENICA VAŠE NAJBOLJ OBISKANO KOPALIŠČE IN LETOVIŠČE NA HRVATSKEM PRIMORJL Izredna lepa plaža, zmerno primorsko podnebje, čist in svež zrak. Hoteli od prvorazrednih do najskromnejših. Zadostno število zasebnih sob. Zahtevajte prosj»ekte od potniških uradov. — Vsa navodila in prospekte pošilja na zahtevo brezplačno: Občinski turistični odbor CRIKVENICA (HRVATSKO PRLVIORJE) HOTEL THERAPI JA • HOTEL ™ vodilna hotela v Primorju. Ista uprava Palače hotela v Zagrebu. V vseh strokovnih trgovinah gospod Flelttro nnlverzalni stroj v vsako miza: »ko delavnico. Dobava iz zaloge. Prijetno boste bivali v prvovrstnem hotelu BOM BR. SEIBLA Zmerne cene! Zahtevajte prospekte! DIN 7.500.— Peter Angelo, d.zo.z LJUBLJANA, 1'ražakova 8. si nabavite najceneje in garantirano solidno izdelavo pri tvrdki Ga Ima] er strojno mizarstvo Ljubno — Gorenjsko. Oglejte si stalno zalogo! JENSKE ZN0JNICE orez gume. patentirane ln po zakonu zaščitene DR. ZVONIM IH A PA VELICA Nepremočljivo, sterilizirano Vsak par garantiran. — i^Htcn/enäka Dot,,vaJ° se V vs,eh ooljših trgovinah. — Izdeluje »SAN1TAS«, izdelovanje nigijenskih znojnlc, Subutica Blesakova ul. 5. REUMATIS najboljše sredstvo za mazanje proti revmatlzmu trganju, ščipanju v križu, kosteh, ishiasu, protimi in sličnini boleznim. Še vsakomur je pomagalo, kdor se ga je poslnžil. POSKUSITE TUDI VI. da se prepričate in naprej priporočite! — Ena steklenica din 22.—. — Pišite še danes na: GBADSKO L J E K A H NO, ZAGREB, Gornji grad 5. OpI. P. br. 19 0 1-35 lahke gradbene plošče od 1—10 cm debeline, za medstene in izolacijo proti vlagi, za podlogo za pode, s katero se doseže boljša akustična Izolacija. — Zahtevajte ponudbe ln prospekte od tvrdke é# I i m tovarniška zaloga Jugolita J U B L J A N GRADAŠKA ULICA 22 tSLigga..- - ftr^V -jgltH» Naznanilo Rest. Anica Sitar v zdravilišču Dolenjske Toplice se najtoplej\ zahvaljuje cenj. gostom za dosedanji obisk ter naznanja, da je prevzela v Dobrni pri Celju Banovinsko zdraviliško restavracijo ter se za nadaljnji obisk toplo priporočam. Cenjenim gostom bom skušala kar najbolje postieči. ANICA SITAR Ban« zdrav, restavracija, Dobrna pri Celju Ananl SALVAI CAS proti kolčnim namenom id ooiez-... mm ioiCiiegb menurja st dobi pn glavnem zastopniku \w\ 1.,-Karna pn Sv Ivanu, to W g re6 Kaptol 17 - Zastonj W posiamo prospekte o zdravljenju O «.» ». «»7U19J6 MÌ7 MOŠKI! en spolni nesposobnosti, pn spoi n! slabosti poskusite hormonske i>iluie • HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah 3' pilu) 34 din. IGU pilui 21? din, 30< pilul 560 din. Zahtevaju sami prave in originarne HOKMO-StK-Ulule: Po pošti diskretno razpo šil ja I^ekarna Bahovec, Ljubljana. Uiavno skiaaisce farm se in la-öoratortj »VIS-VISIT« /-agreD Langov trg 3 0?1 S Di 5646-3* w jj, > , _ [XQXPonnrriuoaDuuaLJui jui juncniLaj RABI VELIKE IZBIRE MZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički dvokolesa, šivalni stroji prevozni tncikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlov&ka 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26 nxoiJiaaainrinm Vsem, ki so Jo poznali, naznanjamo, trpljenju danes dotrpela naša dobra mama Kante Roži vdova po okrajnem šol. nadzorniku Pogreb se bo vršil dne 14. aprila 1940 ob 16. uri izpred stanovanja, Bleiweisova cesta 17. LJUBLJANA, dne 13. aprila 1940. OLGA, DANILO, VLADO Brez posebnega obvestila. tihe-: S EJt"' s 'fr- im Urejuje Davorin Kavljen - Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko ViranU — Za Narodno tiskarno t», d. kot tiahnrnarja Fran J er an — Za maerauu dei je odgovoren Alojz Novak. — Vai v Ljubljani.