Politični ogled. Avstrijske dežele. Vse druge dogodke v kot stavlja velikanska pravda Ofeuheimova, pri kterej so bile dozdaj priče zaslišane ter se prične 4. t. m. izpovedovanje zvedencev. Ker se ob kratkem popisati ne da izpoved bivšega ministra Giskie in sedanjega rain. Banhans-a, se mora popis zarad pomanjkanja prostora na pribodnji čas odložiti. Za danas le rečemo, da se smola vseh drži, ki so v to pravdo zapleteni. ,,Deutsche Ztg.", toraj list Giskrine stranke, pravi v poročilu o zagovoru Giskre: rKaže se, da ima zotoženec bibo na sebi, ktera se pa socijalna bolezen imenovati mora. In da so je ta socijalna bolezea razkrila, je zasluga Giskre, česar sicer naravnoč ni namerjaval, ampak je le hotel svojega ljubega Viktorja (Ofenh.) opravičiti." Na Gornjc - A vstrijskem je bila dopolnilna volitev v veliketn posestvu. Voljeni so ,,enoglasno" prejsuji trije ustavaški kandidati. Po krivici izpuščeni posestniki dubovskega stanft so vložili p r o t e s t proti volitvi, ker še cesar n i s o potrdili sklepa drž. zbora, da bi posestniki cerkveuih beneficij volilne pravice ne imeli. Prvoseduik volilne komisije, dr. Gross, ni hotel pro-testa sprejeti, češ, da protestirati ne more, kdor volilne pravice nema!? V protokolu se je eamo zapisalo, da je bil poslan protest, kteri se pa ni sprejel. ¦— Pač prav turske pravne razmere! Kranjsko. Kakor poroča dopis ,,iz Ljubljane", je min. Banhans, preden je še na dotično vprašanje grofa Hohenwarta in tovarišev odgovoril, in kljubu mnogobrojnim protestom, ki ležč pri gosposkah, volitve v trgov. zbornico o d o b ri 1! — Kam da pridemo z volitvami, če se t a k o godi, to sam Bog ve. Ogersko. V državnem zboiu se zdaj ob priliki razprave o dačuib predlogah tako godi, kakor če stranka pravdo zgubi in mora vrh zgube še debelo stroške plačevati. Kakor vsi poškodovanci doktorja oštevajo, se jeze in preklinjajo, tako zdelavajo blizo vsi govorniki dozdanje ministerstva Deakove stranke, češ, da uiso državnega gospodarstva prav umele iu državno kaso v strašne dolgove strmoglavile. Možje Deakove stranke ne ostajajo na dolgu in očitajo prav togotno nasprotnikom, zakaj da niso svoje gospodarstvene modrosti poprej razkrili. — Baron Sennyey, katoličan in vodja konservativne stranke, govoril je prav i dobro in tako, da se sploh misli, da je to bil nja vladni program, da bo toraj ininisterstvo njemu izročeno. Vnanje države. Na Spanskem se pričakuje sidita bitva med četami novega kralja Al- | fonza in Karlisti. Postavni kralj Karol se v svesti svoje pravice in udaaosti podložaib pokrajin prav pogumno uosi, ker dobro ve, da je Alfonzeva vlada na Španskem na ravno tako slabih nogah kakor 80 bile 3 piejšne, ki so se pred njim zdelale: Amadejeva, republikanska za Kastelarja in dik- ! tatorja Serrane. Na Nemškem je Bismaikov drž. zbor osrečil domoviuo s posilnina civililnim zakonoin. Z ozirom ua luteranstvo, kteremu ta postava se bolj do živega sega kakor kat. cerkvi, so pa v postavo vzeli §., ki veleva, da vsled te postave ,,cerkvene dolžnosti glede poroke in krsta" niso prekrižane. Čemu je pa n o v a postava, če naj to pri starem ostane? Na Angleskem boče vlada zopet vpeljati kazen pretepanja, ker se siloviti napadi grozuo množijo, lumpi se pa drugači spametovati ne dajo. R u s k o. Po novinab se večkrat bere o skrivnih zarotah in študentovskih homatijab na višjih šolab, niličer pa prav ne ve, zakaj v»e to. V _Vtld.-u" odkriva dopisnik iz Petrograda uz roke, ki se nara. pravi zdevajo. P r u s a č k i Nemci — pravi — imajo kakih 100 let sem na Ruskem cel6 posebnih predpravic, kterih si ved6 po ravnib in krivib potib uloviti in ohraniti. Dve petinki cesarskega dvorstva ste iz Nemcev, pri vojaštvu so tri četrtinke n e m š k i h generalov, deloma najvišjih poveljnikov (Kotzebue, Berg, Adlerberg, Kauffmann, Trephof itd.) Na železnicab služijo Prusi kot inžen.rji in uradniki, v tem ko so se prošnje ruskitn tebnikarjem odbijale. Enako so hoteli tudi vsa zdravniška mesta — počenši od profesorskib mest na učiliščib — z Nemci popolniti. In to je uzrok poslednjih homatij na zdraviloznanski akademiji. Ker studenti vedo, kako da ti prusački vsiljenci Ruse povsod od služeb odrivajo, zato ge jim vstavljajo, kadav le morejo. Ker nijeden razumuik ua Ruskem ce dvomi, da pride prej ali slej do boja med Nemčijo in Rusijo, v kterem bi Nemci na železnicah ia v vojaštva Ru- som silno nevarni bili, se je začela silna agitacija proti Piusakom, ktere hočejo po vsej ceni iz države spraviti.