PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina piacana v gotovim Abb postale 1 gruppo
- Cena 35 lir
Leto XVII. - Št. 158 (4932)
TRST, sreda 5. julija 1961
Osrednja proslava 20-lctnice jugoslovanske revolucije v Titovem Užicu
Tito o težavnem mednarodnem položaju in o pomenu izvenblokovskega sestanka
V odnosih z zahodnimi državami se vedno bolj uveljavljajo načela miroljubne koeksistence - Gonja voditeljev večine socialističnih držav proti Jugoslaviji mora prenehati v interesu miru in pravilnih mednarodnih odnosov - Proslave v drugih krajih Jugoslavije
odnose. Vedno govorijo o možnosti dobrih meddržavnih in gospodarskih odnosov z Jugoslavijo, a zakulisno delujejo proti Jugoslaviji, ker j.im ne ugaja uveljavljanje in ugled, ki ju Jugoslavija uživa na svetu zaradi svoje načelne zunanje politike, zlasti pa zaradi svoje junaške borbe in žr-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — V Krčagovu, predmestju Titovega Užica, kjer sta bili za časa užiške republike partizanska bolnica in tovarna orožja, je bila danes proslava 20. obletnice revolucije Jugoslavije, združena z velikim zborovanjem, na katerem je pred 200.000 ljudmi in najvišjimi jugoslovanskimi državnimi in političnimi voditelji, zastopniki mednarodnih in številnih nacionalnih in inozemskih borbenih organizacij in mnogih drugih gostov govoril predsednik republike maršal Tito.
Tito je najprej podal zgodovinski pregled položaja Jugoslavije pred vojno in v začetku vojne in poudaril veliko vlogo Komunistične partije, ki je organizirala in vodila ljudsko oboroženo vstajo ter borbo proti okupatorjem in domačim izdajalcem, borbo, ki je imela za cilj ne samo osvoboditev države, temveč ustanovitev novega družbenega socialističnega sistema.
Potem ko je omenil najbolj značilne dogodke iz narodnoosvobodilne borbe, poskuse, da se ta borba podcenjuje, in povojne napore in uspehe Jugoslavije pri graditvi socialistične družbe, je Tito govoril o mednarodnem položaju. Ugotovil je, da je sedanji položaj precej podoben položaju, pred drugo svetovno vojno. V zvezi s tem je omenil monakovski sporazum in druge sporazume, ki so omogočili Hitlerju, da se je oborožil in Ofičei napadalno vojno najprej proti tistim, ki so mu omogočili, da se oboroži, in je opozoril na veliko nevarnost, ki jo predstavlja ponovna oborožitev Zahodne Nemčije danes.
«Vsakomur je Jasno, Je dejal Tito, da do takšnih katastrofalnih posledic lahko pride, če se vsi miroljubni ljudje na svetu ne združijo proti nadaljevanju oboroževanja m proti politiki, ki lahko spravi človeštvo v katastrofo.« .Tito je zagotovil, da so po tej svetovni vojni vsi narodi, posebno pa kolonialni, pozdravili atlantsko listino, ki je proglasila, da ima vsak narod pravico do samoodločbe. Neupoštevanje načel atlantske listine in zatem listine Združenih narodov je pripeljalo najprej do ustanovitve atlantskega pakta, nato pa do varšavskega dn s tem do razdelitve sveta na dva bloka, iki ovirata pravilno delovanje OZN, ki je bila ustanovljena, da se laže in pravilneje rešujejo sporna mednarodna vprašanja.
Predsednik Jugoslavije je ugotovil, da manjše države ne mislijo pasivno gledati, da bi jim peščica zastopnikov velikih sil krojila njihovo usodo.
Pokazalo se je, da posamezne države, posebno pa nevezane, ne morejo posamezno učinkovito delovati v smeri zboljšanja položaja. Potrebna je enotna odločna akcija čim večjega števila jzvenblokovskih držav.
To je cilj sestanka zastopnikov izvenblokovskih držav na_ najvišji stopnji, ki se bo začel prvega septembra v Beogradu. Naloga sestanka bo, potruditi se v največji meri, da se prepreči najhujše in da bi se našel izhod iiz sedanjih mednarodnih razmer, in da se omogoči konstruktivno reševanje raznih mednarodnih vprašanj. Sestanek je logična Posledica današnjih brezuspeš. nih naporov velikih sil, da same brez udeležbe malih in nevezanih držav mimo OZN rešujejo osnovnejša mednarodna vprašanja. Tito je posebno poudaril nevarnost, ki jo predstavljajo za mir v svetu napori, da se prepreči likvidacija kolonializma in je kot nevarna žarišča na svetu omenil Alžirijo, Kongo, Angolo, Južnoafriško zvezo, Zahodni Irian in Laos. Tito se je posebno zavzel za materialno nesebično brezpogojno pomoč nerazvitim deželam in t^rz‘?" vam dn da se vsaj del sredstev, ki se uporablja za oborožitev, uporabi za pomoč nerazvitim področjem.
Zatem je maršal Tito govoril o odnosih z drugimi državami. Ugotovil je, da v odnosih s posameznimi državami, kakor na primer z Grcv-jo in Italijo, in deloma tudi z drugimi državami Zahodne Evrope, Ameriko, Anglijo in z drugimi državami, prihaja vedno bolj do izraza veljavnost načel miroljubne koeksistence in sodelovanja. Ta načela se popolnoma uresničujejo posebno v odnosih z večino azijskih in afriških držav in z nekaterimi državami Latinske Amerike.
To pa se ne more reči glede odnosov z vzhodnoevropskimi državami, posebno pa s Kitajsko in z Albanijo, katerih voditelji vodijo proti Jugoslaviji najostrejšo gonjo. Pod lažnim plaščem ideološke kritike so te države povzročile Jugoslaviji veliko škodo, zlasti v državah, s katerimi ima Jugoslavija redne prijateljske
- ' .vvlvjvi
tev, ki so jih njeni prebivalci dali v borbi proti fašističnim zavojevalcem
Tito je ugotovil, da na Zahodu samo posamezne reakcionarne skupine iz ideoloških razlogov napadajo Jugoslavijo, da pa so taki napadi zelo redki s strani odgovornih či-niteljev. Na Vzhodu pa se v večini socialističnih držav dogaja ravno nasprotno. Tu posamezni voditelji prednjačijo v napadih na Jugoslavijo, hkrati pa govorijo o potrebi meddržavnih odnosov z Jugoslavijo. Tito je poudaril, da Jugoslavija želi, da se s takimi napadi preneha, ker ta gonja nosi v sebi elemente hladne vojne. «Borba proti tem pojavom in tej praksi pa je ena izmed bistvenih nalog v borbi za mir in za pravilne mednarodne odnose,« je zaključil predsednik republike.
Po govoru predsednika Tita,
ki so ga poslušalci prekinjali večkrat z burnim ploskanjem in z vzkliki »Mi smo Titovi, Tito je naš*, je Tito obiskal muzej ljudske vstaje, nato pa se je udeležil svečanega kosila, na katerem je bilo okrog tisoč gostov. Po kosilu so zastopniki «Svetovnega združenja bivših borcev« izročili Titu svečano listino svoje organizacije, v kateri se poudarja pomen prispevkov predsednika Tita v borbi za mir v svetu. Tito se je za priznanje toplo zahvalil in pozdravil zastopnike vseh inozemskih delegacij, ki so se udeležile kongresa Združenja bivših borcev v Beogradu in današnje proslave. Tito se je nato sestal s starši narodnih herojev, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Ob navdušenih vzklikih ljudstva je Tito nato odpotoval na Zlati-bor, kjer bo verjetno ostal
rekaj dni na oddihu.
Dan ljudske vstaje so proslavili tudi v drugih krajih Jugoslavije. V Sloveniji je bila največja proslava v Poljanah, kjer so se pred vojno delavci železarne v Jesenicah zbirali ilegalno in proslavljali prvi maj. Proslave se ie udeležilo več deset tisoč prebivalcev iz raznih krajev Gorenjske. Ljubljančani pa so se zbrali na Rašici, ki so jo okupatorji že leta 1941 popolnoma uničili in požgali. Na Goriškem je bila proslava v Renčah. kjer je bil 8. avgusta leta 1941 ustanovljen prvi odbor OF v Slovenskem Primorju. Na zborovanju v Renčah je govoril dr. Joža Vilfan, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije. Prebivalci Bele krajine so se zbrali v Črnomlju, kjer so odkrili tudi spomenik žrtvam revolucije.
B. B.
Po neuspehu neposrednih pogajanj med Italijo in Avstrijo
Kreisky izročil poslaniku Martinu odgovor vlade na predloge Italije
Avstrijski zunanji minister ne soglaša s stališčem tirolske deželne vlade - Poslanska zbornica odobrila proračun ministrstva za delo - Danes razprava o nezaupnici KD v sicilski skupščini
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Avstrijski zunanji minister Kreisky je danes popoldne poklical k sebi italijanskega veleposlanika na Dunaju Enrica Martina in mu izročil uradni odgovor avstrijske vlade na italijanske predloge, ki jih je italijanska delegacija postavila že na sestanku v Celovcu in še izpopolnila na nedavnem sestanku italijanske in avstrijske delegacije v Zuerichu, in na katerem je Kreisky obljubil Segniju, da bo avstrijska vlada odgovorila pismeno na zadnje predloge italijanske vlade glede Južne Tirolske, hkrati pa napovedal, da bo ta odgovor negatl
ven. Glede vsebine avstrijske note so v avstrijskih u-radnih in političnih krogih skrajno rezervirani; v istih krogih domnevajo, da se bo Kreisky, v jutrišnji parlamentarni debati o južnoti-rolskem vprašanju, dotaknil tudi najvažnejših točk tega dokumenta.
t)tndar pa ne more biti nobenega dvoma, da je avstrijska vlada — po skoro dramatični prekinitvi neposrednih razgovorov in po reakciji, ki je nastala na ta neuspeh — dala negativen odgovor na italijanske predloge, obenem pa predlagala po vsej verjetnosti imenovanje mednarodne komi-
  n urnim nuni ..........................................
Danes bodo v vsej Alžiriji demonstracije proti	deCaullovim	na
Skupina alžirskih senatorjev v Parizu je zavzela stališče proti razdelitvi - Demonstracije v Tuniziji pred francoskim vojaškim oporiščem v Bizerti
PARIZ, 4. — Khkor napovedano, bo jutri v Alžiriji narodni dan proti razdelitvi, ki ga je razglasila alžirska vlada. Vse alžirsko prebivalstvo bo šlo na ulice, da protestira proti de Gaullovim načrtom. Francoske oblasti so že sporočile, da bodo »zelo strogo« nastopile proti demonstracijam. Prepovedale so vsa zborovanja in sprevode. Predstavniki oblasti v Alžiriji so baje pozvali francosko vlado, naj pošlje ojačenja. Iz raznih alžirskih središč so prišli novi kontingenti republikanske garde.
Izreden uspeh splošne stav- -----------------■
ke, ki so jo Alžirci izvedli
prejšnji teden, zelo zaskrblja francoske oblasti. Uspeh stavke je presegel tudi pričakovanje same alžirske vlade.
Medtem se zdi skoraj gotovo, da se bodo pogajanja med Francozi in Alžirci v kratkem nadaljevala. Računa se, da bo dan obnovitve pogajanj objavljen še pred koncem tedna.
V Parizu pa so se spet začele širiti govorice o bližnjem odstopu Debreja; to pa zaradi notranjih težav. Govori se o večjih spremembah v vladi. Toda te govorice so se že večkrat pojavile, in zdi se,
da odražajo bolj želje nekaterih političnih krogov kakor pa dejansko stanje. V nekaterih krogih poudarjajo, da si je težko zamišljati v sedanjem trenutku večje spremembe v vladi, dokler ni alžirsko vprašanje rešeno. Nova vlada bi bila upravičena samo v primeru, da bi se začela izvajati nova politika.
Veliko presenečenje je v Parizu izzvalo stališče, ki so ga zavzeli senatorji »Rassem-biement democratique alge-rien* (RDA), ki so nocoj objavili izjavo, v kateri izjavljajo, da nasprotujejo razdelitvi ali pregrupaciji, tudi če
HuiiiiiiiiiikiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nova pričanja v breme zločinca Eichmanna
Eichmann se je točno zavedal kakšna usoda ga čaka po vojni
Sam je izjavil, da nima nobenega upanja, da se bo rešil Odgovoren je za smrt nad šestih milijonov Židov
JERU1ZALEM, 4. — Današnja razprava proti Eichman-nu se je začela s čitanjem ne-kaetrih pričevanj bivših nacističnih funkcionarjev in častnikov v breme Eichmanna.
Najiprej so prebrali zapisnik o pričanju podnačelnika informacijske službe v »Reich informacij e službe v «Reichs-sicherheitshauptamt« (RSHA) Wilhelma Hbttla. Hottl, ki je sedaj ravnatelj neke šole v Bad Aussec v Avstriji, je poročal o svojem razgovoru, ki ga je imel z Eichmannom proti koncu avgusta 1S44 v ■Budimpešti. Na podlagi dokumentov, ki jih je predložil državni pravdnik, je obtoženec prišel marca 1944 na Madžarsko skupno s »posebno Eich-mannovo skupino«, da nadzoruje deportacijo madžarskih Zidov v nacistična koncentracijska taborišča.
Hottl poroča dalje, da je Eichmann prišel popoldne k njemu, da bi dobil zadnje novice o vojnih dogodkih. Med razgovorom «je Eichmann izrekel prepričanje, da, kar se njega tiče, nima nobenega u-panja, da se izogne usodi, ki čaka Nemčijo, ker so ga zavezniki imeli za enega glavnih vojnih zločincev zaradi prvovrstne vloge, ki jo je i-mel pri pobijanju Zidov«.
Hottl poroča dalje, da mu je Eichmann izjavil, da je točno število pobitih Zidov «dr-žavna tajnost«. «Vendar pa mi je obtoženec rekel, da, kolikor mu je znano, je do tedaj umrlo šest milijonov Zidov. Dodal je, da so štiri milijoni pomrli v taboriščih smrti, druga dva m lijona pa so pobile posebne operativne skupine, nekateri so pomrli
zaradi bolezni itd.«. Hottl je dodal: »Spričo mojega presenečenja je Eichmann dodal, da je Himmler mnenja, da je to številp nižje od resnice.«
Prebrali so nato zapisnik o izjavah, ki jih je podal bivši svetovalec za židovske zadeve v zunanjem ministrstvu von Thadden. Izjavil je, da je Eichmann večkrat zavrnil večino zahtev zunanjega ministrstva, naj se tujim Zidom določi posebno ravnanje. »Spominjam se, pravi von Tad-den, da je Eichmann nekoč označil moje stališče za «mehiko in sentimentalno«, ko sem posredoval pri njem za nekatere Zide.a
Von Thadden dodaja, da mu je znano, da je bil sklep za deportacno madžarskih Zidov sprejet na konferenci 16. aprila 1944 med Hitlerjem in Horthyjem, katere sta se udeležila tudi Himmler in zunanji minister Ribbentropp. Dalje pravi, da ne ve, kdo je u-kazal pobijanje Zidov v Nemčiji in v evropskih državah, ki so jih zasedli Nemci. Dodaja pa, da je urad, kateremu je pripadal Eichmann, i-mel odločilno vlogo v vseh židovskih zadevah.
Bivši šef Himmlerjevega kabineta general Hans Juett-ner pa je izjavil, da je prisostvoval tragičnemu »pohodu smrti« na Dunaj. Ko se je pritoževal glede tega pri policijskem načelniku Winkel-mannu, je izvedel, da je zadevo organiziral Eichmann.
Prebrali so še zapisnik o zaslišanju bivšega izvedenca za židovske zadeve pri nemškem poslaništvu v Budimpešti Kurta Becherja. Ta govori o pogajanjih Brandta v Ca-
rigradu za zamenjavo 2idov za avtomobile. Becher pravi, da je protestiral pri Himm-lerju, ker da je Eichmann sabotiral pogajanja, s tem da je pospešil deportacijo 2idov. Dodaja pa, da se ne spominja podrobnosti zadeve. Becher pravi, da je bil Eichmann «obseden nacionalist in fanatičen antisemit«. Dalje pravi, da je predlagal Eichmanna za odlikovanje in da je to storil, da bi dosegel, da bi bolj spoštoval Himmlerje-ve ukaze. Decembra 1944 je Himmler sprejel v svojem posebnem vlaku Eichmanna in mu ukazal, naj prekine pobijanje 2idov. Toda Eichmann se ni pokoril Himmlerjevim ukazom, dokler ni dobil potrditve teh ukazov od svojega neposrednega predstojnika Mullerja. S tem je bila razprava zaključena. Jutri bo Eichmann nadaljeval svoj zagovor in bo govoril o madžarskih Zidih ter o koncentracijskih taboriščih.
Jugozahodna Afrika brani prihod komisiji OZN
JOHANNESBURG, 4.	—
Južnoafriški zunanji minister je nocoj izjavil, da bodo člani komisije OZN za Jugoza-hcdno Afriko takoj aretirani, če bodo skušali priti v Jugozahodno Afriko.
Komisija bo še ta teden odpotovala iz Akre v britanski protektorat Bečuanaland, da tam zasliši več beguncev iz Jugozahodne Afrike
bi bili začasnega značaja.
Izjava pravi dalje, da RDA pozdravlja bližnjo obnovitev francosko-alžirskih pogajanj in meni, da so pogajanja edina pot, ki lahko pripelje do rešitve alžirskega vprašanja. Izjava poudarja zatem, da trajna rešitev predpostavlja priznanje enotnosti ljudstva brez privilegijev za kogar koli in celovitost ozemlja skupno s Saharo.
Pred odhodom v Tripolis je podpredsednik alžirske vlade Krim Belkasem izjavil, da je alžirska vlada vedno pripravljena obnoviti pogajanja s Francijo brez uvodnih pogojev. Dodal je: »Želimo, da bi se pogajanja začela čim prej. Toda iz izjave francoskih voditeljev in grožnje, da bi Alžiriji odvzeli njen južni del, kakor tudi grožnje, da bi razdelili severni del, niso niti realistične in niti ne morejo prispevati k povratku miru v naši deželi. Mi namreč ne bomo prenehali ponavljati, da smo naklonjeni rešitvi na podlagi pogajanj. Toda ta rešitev mora temeljiti na temeljnem in nedotakljivem načelu spoštovanja enotnosti in ozemeljske celovitosti Alžirije, zato da bo lahko u-spešna».
V Rabatu sta maroški kralj Hasan in predsednik alžirske vlade Ferhat Abas imela danes več razgovorov. Domnevajo, da sta govorila predvsem o Sahari in o francoskem načrtu za razdelitev Alžirije. Jutri bosta Hasan in Ferhat Abas prisostvovala zborovanju, ki bo blizu Casablance, kot protest proti načrtom za razdelitev Alžirije.
V Tunisu je imel politični urad vladne stranke Neode-stui dolgo sejo, po kateri je ravnatelj urada izjavil, da so sklenili dati prednost vprašanju vojaškega oporišča. S tem v zvezi je politični urad sklenil vrsto ukrepov, ki jih bo viada izvedla v primeru potrebe. Za nocoj so določili posebno sejo vseh tunizijskih nacionalističnih organizacij.
Po vesteh, ki so prišle v Pariz, se je več sto Tunizijcev zbralo na meji ob francoskem vojaškem oporišču v Bizerti, da demonstrirajo proti podaljšanju pristajališča za reakcijska letala. Francozi so to pristajališče podaljšali za dva metra čez mejo. Francoske straže, oborožene s strojnicami, so v pripravljenosti. Toda do sedaj ni bilo nobenega incidenta.
Tudi danes so se v Franci i. nadaljevale demonstracije francoskih kmetov. Danes so bile velike demonstracije v Bcziersu, kjer je poslopje pc.dprefekture zastražilo tri tisoč žandarjev. Večji incidenti so bili tudi v Montpel-lieru, Nimesu, Bihorelu in v drugih krajih. Danes je bila v hotelu Matignon druga seja konference »pri okrogli mizi» pod predsedstvom Debreja.
Lord Home o Iraku. Berlinu in Laosu
LONDON. 4. — Angleški zunanji minister lord Home je na kosilu, ki mu ga je priredilo združenje tujega tiska, izjavil, da bodo glavni premiki britanskih čet v Kuvaitu kon-
čani v sredo ali četrtek; sleherna nadaljnja operacija pa se bo tikala izključno oskrbovanja teh čet. Dejal je, da Velika Britanija hoče edinole «poslati v Kuvait dovolj močno oboroženo silo, da lahko zajamči neodvisnost Kuvaita.«
Zatem je lord Home izjavi), da Velika Britanija ne more sprejeti diskusije o prihodnosti Nemčije in Berlina «med pogajanji, ki bi temeljila na ultimatu«.
Velika Britanija upa, da se bo politika ultimata spremenila in da bo mogoče »sesti k okrogli mizi in mirno razpravljati o prihodnosti Nemčije in Berlina«.
Zatem je lord Home izjavil, da temelji angleška politika na spoštovanju pravnega reda in podpisanih obveznosti.
O Laosu je lord Home izjavil, da se Velika Britanija upira »izkoriščanju notranjih sporov z uvažanjem tujega orožja«, in da predvideva sklenitev sporazuma, ki naj zajamči neodvisnost in nevtralnost Laosa. Poudaril je vlogo mednarodne nadzorstvene komisije, katere pristojnost bi morala biti «pozitivna in bi se morala spoštovati«.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitniitii
sije, ki naj prouči stanje v Južni Tirolski — kakor je že predlagal Kreisky na sestanku v Ziirichu. Segni je že takrat odklonil mednarodno komisijo in dejal, da je italijanska vlada za to. da se spor predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu, češ da gre pri tem za vprašanje pravnega značaja.
Tirolska deželna vlada je postavila zahtevo, da naj bi Kreisky odpotoval nemudoma v Nevv York in generalnemu tajniku ZN Hammarskjoeldu obrazložil nujnost, da ZN posežejo v to zadevo, da bi v Južni Tirolski «ponovno vzpostavili mir«; na seji odbora vladne koalicije pa je Kreisky nasprotoval tej zahtevi in jo označil za neprimerno v tem trenutku.
Po zaključku splošne diskusije o proračunu ministrstva za delo in socialno skrbstvo, je v poslanski zbornici spregovoril danes minister za delo Sullo, ki se je zadržal med drugim tudi na vprašanju « delavskega soupravljanja » (kakršno je v veljavi v Nemčiji in katerega proučujejo z zanimanjem tudi v Franciji) in s tem v zvezi izrazil željo, da bi glede tega vskladili zakonodajo šestih dežel evropske gospodarske skupnosti; napovedal je, da bo imenoval prihodnjo jesen mešano komisijo ekonomistov, sociologov i predstavnikov delodajalcev ter delavcev z namenom, da se uveljavi ustava in da bi sodelovali pri vsklajevanju zakonodaje o delavskem soupravljanju v okviru evropske skupnosti. V skladu s politično-sindikalno linijo drugih držav evropske gospodarske skupnosti, si je minister prizadeval, da bi pospešili skrajšanje delovnega teana, ob enakih prejemkih, s kolektivnimi pogodbami. Glede brezposelnosti je minister dejal, da v Italiji utegne izginiti v primeru, da se uresničijo naslednji štirje pogoji: 1. če se bo nacionalni dohodek stopnjeval tako, kot se je stopnjeval v teh poslednjih petih letih in če bo izvoz ostal na dosedanji višini, notranja potrošnja pa se povečala; 2. če monopolistično gospodarstvo ne bo zaviralo industrializacije zaostalih področij; 3. če se bo pospešila strokovna izobrazba mlajše delovne sile; 4. če bodo z ustreznimi ukrepi pospešili premikanje delovne sile z enega področja na drugo. Kar zadeva izseljevanje v tujino, je minister dejal, da se je v prvih petih mesecih letos izselilo 146.000 oseb. Ko je govoril o socialnem skrbstvu je Sullo podčrtal, da je bilo s 1. julijem bolniško zavarovanjih 42 milijonov državljanov; če i
k temu dodamo še okrog 3 milijone oseb, za katere skrbe občine, ima bolniško oskrbo devet desetin prebivalstva. Za pokojnine so ob koncu lanskega leta izdali 5 milijard 76 milijonov in 516 tisoč, kar znaša 88 odst. moških nad 65. letom in 39 odst. žensk.
Potem ko so odobrili proračun ministrstva za delo, so začeli razpravo o posebnem zakonu za Neapelj; vlada je bila predložila svoj osnutek, komunisti so predložili svoj zakonski predlog, monarhisti pa svojega. Plredsednik zbornice Leone je sporočil, da je bivši demokristjanski poslanec Durand de la Penne pristopil k skupini liberalnih poslancev.
V senatu so danes začeli z razpravo o proračunu ministrstva za obrambo, med katero je komunistični senator Spano obdolžil vlado in »zaveaniš-tvo, ki ji pripada«, da ne pospešuje «tistih miroljubnih pobud«, ki prihajajo od SZ. «2e sam obstoj NATO pomeni resno nevarnost za mir, in prišel je čas, da se ta organizem revidira.« Ko je govoril o vprašanju Berlina, je Spano podčrtal »dobro voljo« Moskve, da se doseže dokončen sporazum o tem vprašanju, Zapad pa da je na to odgovoril z »grožnjami in vojaškimi pripravami«; da bi se ognili poslabšanju položaja, je po mnenju Špana potrebno, da italijanska vlada »sprejme pobudo za ustrezne korake za ohranitev miru«. De Luca (KPI) pa je grajal vlado zaradi tega, ker uporablja karabinjerje za »represivne ak-
cije proti prebivalstvu« in pri tem naštel nekatere primere, ki so se dogodili v Kalabriji. Medtem ko je bil socialistični senator Marazziti mnenja, da proračun obrambnega ministrstva nima «napadalnega» značaja, pa je senator Palermo zatrjeval, da je «usmerjen na vojno proti socialističnim deželam«. Razpravo bodo nadaljevali jutri. Na popoldanskem zasedanju pa so nadaljevali z razpravo o zakonskem osnutku o povečanju števila solnikov. Po govoru ministra Go-nelle so začeli s proučevanjem posameznih členov.
Jutri zvečer bo zasedala sicilska deželna skupščina in začela se bo diskusija o nezaupnici Corallovi deželni vladi, ki jo je predložila KD že takoj po njegovi izvolitvi za predsednika dežele. V resoluciji o nezaupnici se hkrati graja tudi zadržanje desnice (monarhistov in fašistov) ob priliki izvolitve Coralla, zato ni verjetno, da bo desnica glasovala za nezaupnico; če pa se desnica vzdrži glasovanja, bo seveda demokristjanska resolucija propadla, in Corallo bo ostal na oblasti najdalje do 31. f. m. — kakor je sam izjavil — da bi v tem času podvzeli vse potrebne korake za zagotovitev deželne avtonomije ob razpustu dežeine skupščine (vse stranke se namreč strinjajo, da pač ni drugačnega izhoda, ker se KD ne more vezati z desnico, z levico pa se noče, da ne bi nastale težkoče za Fanfanije-vo vlado.
A- P-
■niimiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiimiiiimimiiiinniiiiiiiiMiiiiHiiM*Miiiiiiimniiiniiiiii«iinniiiiii
Po novi spremembi na Južni Koreji
Napovedana aretacija ministrov Mionove vlade
Obtožujejo jih sodelovanja s ^severnokorejskimi komunisti*
SEUL, 4. — Južnokorejski vrhovni svet je danes sporočil, da bodo bivši predsednik vlade čang Mion in njegovi ministri čez nekaj dni aretiram in da bodo proti njim uvedli preiskavo, češ da so bili »povezani s severnokorejskimi komunisti*. »Sodelovanja s komunisti* so bili obtoženi tudi bivši državni pravdnik, bivši ravnatelj kovnice in osem bivših parlamentarcev demokratske stranke, med katerimi je tudi predsednik poslanske zbornice.
Kakor že javljeno, je včeraj dosedanji predsednik vlade in predsednik vrhovnega sveta general Cang Do Jung odstopil, za novega predsednika vlade pa je bil imenovan dosedanji obrambni minister Song Jo Sun. Za predsednika vojaškega sveta je bil imenovan general Pak Cung Hi.
Preden je Čang Do Jung
 ............  iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiimiiiiitiiiimiimiiiiiiiniiiimii.>»■»
Irak nasprotuje sprejemu Kuvaita v Arabsko ligo
V Kuvait prihajajo še druge britanske čete
K1AIRO, 4. — Arabska liga je na današnji popoldanski seji sklenila odložiti na 12. julij proučevanje o sprejemu Kuvaita. To so sklenili, da omogočijo glavnemu tajniku Hasuni, da konča svoje razgovore v Iraku, Kuvaitu in Saudovi Arabiji. Hasuna je sedaj v Kuvaitu. Poslali so mu brzojavko, s katero ga obveščajo o
tem sklepu.	_____________
Arabske
V krogih sveta lige zatrjujejo, da je iraški delegat že na današnji seji postavil veto proti sprejemu Kuvaita. Poudaril je, da je za sprejem potrebna soglasnost vseh članov. Delegat Saudove Arabije pa je izjavil, da je dovolj sklep večine.
Ob prihodu v Kairo je iraški delegat zanikal trditve, da Irak grozi z umikom iz te organizacije, če bo vanjo sprejet Kuvait. Poudaril je, da je za sprejem potrebna soglasnost, in zato Irak lahko prepreči sprejem.
Dalje je predstavnik izjavil, da zahteva po Kuvaitu ni pravi vzrok, da je Velika Britanija zasedla to ozemlje. Angleško vojaštvo se je izkrcalo v Kuvaitu in je okrepilo svoja oporišča v Južni Arabiji, potem ko je Velika Britanija zvedela za sklepe vrhovnega obrambnega sveta Arabske lige, da bo nastopil proti izraelskemu napadu in proti načrtom za odvajanje vode iz reke Jordan. Kakor je znano, se je nedhvno govorilo o zbiranju izraelskih čet ob sirski meji; kairski tisk je kritiziral Irak, ker je povzročil to krizo prav v trenutku, ko Izrael zbira svoje čete za napad na Sirijo.
Iraški predstavnik je tudi izjavil, da se Irak ne bo od-
povedal svojim zahtevam po Kuvaitu, «ki je sestavni del Iraka« in ki ga je Velika Britanija odcepila leta 1914. Dodal pa je, da Irak «ne bo
Čestitke Hruščeva Kcnncdyju
MOSKVA, 4. — Hruščev in predsednik vrhovnega sovjeta SZ sta poslala ob dnevu neodvisnosti ZDA Kennedyju brzojavko z voščili. Brzojavka izreka upanje, da bo izmenjava pogledov med Kennedyjem in Hruščevom na Dunaju prispevala k medsebojnim naporom obeh vlad za nujno rešitev vprašanj, ki so že zdavnaj dozorela in ki jih je zapustila zadnja vojna kot posledico po* raza napadalca.
«Zgodovina, nadaljuje brzojavka, je naložila našim naro-dom 'njihovim vladam in voditeljem veliko odgovornostma ohranitev miru in za zaščito prihodnosti človeštva. Da se to veliko zgodovinsko poslanstvo lahko uspešno dokonča, je potrebno, da obe strani začneta graditi trdne mostove zaupanja, medsebojnega razumevanja in prijateljstva. Sovjetska zveza je vedno težila po uresničenju tega smotra in se še dalje držj te poti.«
uporabil sile za uresničenje teh zahtev«. Na koncu je zanikal trditve, da je zunanji minister Javad odstopil.
Danes zjutraj je bila v Kairu kratka seja Arabske lige.
Sprejeli so na znanje kandidaturo Kuvaita za vstop v to organizacijo. Seja je bila nato odložena na popoldanske ure.
Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je prišel davi iz Bagdada v Kuvait. Izjavil je, da je optimist glede mirne rešitve spora. Dodal je, da so bili njegovi razgovori z iraškimi oblastmi «potrebni in plodni«.
Izjavil je tudi, da upa, da arabska solidarnost ne bo o-škodovana zaradi zadnjih dogodkov. Hasuno so navdušeno pozdravljali številni demonstranti, ki so po ulicah manifestirali za neodvisnost Kuvaita.
V kratkem bo odpotoval v New York eden glavnih funkcionarjev kuvaitske vlade Ra-šid Al Rašid, ki bo zastopal Kuvait v Varnostnem svetu.
Prevladuje mnenje, da bo Kuvait takoj po sprejemu v OZN zahteval mednarodna jamstva od te organizacije, ki bo morda poslala v Kuvait kontingente, ki jih bodo dale na razpolago nevtralne države. Angleški padalski odredi so danes zavzeli predvidene položaje v kuvaitski puščavi, kjer divja peščena nevihta in kjer znaša vročina 54 stopinj. Davi so prispeli z letali iz Nairobi-ja drugi angleški vojaški odredi. Foreign Office je sporočil, da bodo eoote britanske mornarice, ki prihajajo z Malic, v kratkem plule skozi Sue-
šsi prekop v Kuvait. O tem i uuuu siavKau od četrtka 6 so obvestili vlado ZAR kakor t.m. do polnoči v nedeljo * določa konvencija iz leta 1888. | tega meseca.
odstopil, so ga aretirali, nato so sklicali sejo vlade in vojaškega sveta, na katerih je Cang Do Jung podpisal izjavo o odstopu, češ da se ne čuti sposobnega, da bi vodil tako veliko breme. V poročilu je tudi rečeno, da je Južni Koreji potreben »voditelj, ki je mnogo bolj odločen in ki uživa mnogo več spoštovanja in zaupanja doma in v tujini*.
Danes je novi predsednik vrhovnega sveta general Pak Cung Hi govoril po radiu in je izjavil, da bo storil vse mogoče, da »zavrne komuni-zem in izboljša življenjsko raven prebivalstva*. Dodal je, da ie »revolucionarna vlada sedaj zaključila svojo prvotno nalogo, ki je bila v tem, da odpravi korupcijo in krivico*, in da ji sedaj ostaja velika naloga, ki je v gospodam skem razvoju.
Izjava nove vlade pravi, da je bila prejšnja vlada Cang Miona hudo kompromitirana pri »prevratnem delovanju* na Južni Koreji »komunističnih agentov Severne Koreje*. Izjava trdi dalje, da so številni ministri »kompromitirani*.
Cang Mion Je še vedno pod nadzorstvom policije na svojem domu.
Izjava trdi tudi, da so člani prejšnje vlade potrošili več tisoč dolarjev, »da bi zakrinkali komunistične organizacije*. »Tako zaščiteni severnokorejski agenti so dobivali na stotine milijonov hvanov (južnokorejski denar) od različnih filokomunističnih organizacij*.
Novi predsednik vlade Song Do Jung pa je s svoje strani izjavil, da bo vlada skušala postaviti temelje za tretjo republiko. Njena prva skrb bo gospodarska obnova. Dodal je, da bo notranja politika nove viade »borba proti komuniz-mu», in skušala bo navezati z ZDA in »z drugimi svobodnimi državami* najtesnejše odnese.
- «»------
Stavkovno gibanje v Italiji
RIM. 4. — Po vsej državi se je danes vršila stavka nameščencev v kemični in ke-nučno-farmacevtski industriji ki so jo proglasile vse tn sindikalne organizacije in ki se zaključi jutri. Stavko so proglasili zaradi tega, ker so se razbila pogajanja za obnovo kolektivne pogodbe.
Jutri in pojutrišnjem pa bodo stavkali nameščenci bolnišnic, ki so stavkali že 30 junija in 1. t.m. Tudi to stavkovno gibanje se vrši, ker so se razbila pogajanja za obnovo kolektivne pogodbe. Stavke ne podpira CISL, ker je za svoje člane že dosegla nekatere sporazume o spornih točkah.
Nameščenci italijanske radiotelevizije pa so sklenili
poostriti stavkovno gibanie in bodo stavkali od četrtka
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30.2, najnižja 21.4, ob 19. uri 26.8; zračni tlak 1009.9 pada, veter sever severovzhodnik 8 km, vlage 63 odst., nebo 1/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano s temperaturo 28 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 5. julija
Ciril in Metod Sonce vzide ob 4.21 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.36. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 12.34 Jutri, ČETRTEK, 6. julija Dušica
Po štirinajstih dneh
Danes zaključek trinajstega tržaškega mednarodnega velesejma
Letos skromen korak naprej - Ob 24. uri bo predsednik velesejma snel zastavo in prečital zaključno izjavo
Danes je zadnji dan tržaške-1 to ga mednarodnega velesejma
Kot običajno bo (točno ob 24. uri predsednik Sospisio snel zastavo, ki je plapolala štirinajst dni na velesejemskem prostoru, nato bo po zvočniku prečital zaključno 'izjavo in trinajsti tržaški mednarodni velesejem bo uradno zaključen.
Težko je oceniti gospodarski uspeh nekega velesejma, zlasti ker je odvisno v prvi vrsti od razpoloženja in vtisov, ki jih je z velesejma odneslo občinstvo. Vendar pa kaže po izjavah nekaterih trgovcev, razstavljavcev in tudi po obisku zadnjih dni, da je letošnji tržaški mednarodni velesejem naredil sicer skromen, a zato nič manj pomemben korak naprej. To pa je še zlasti važno, ker je velesejem samo odraz, nekako zrcalo celotnega tržaškega gospodarskega st;nja.
To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da ne bi bilo mogoče narediti znatno daljši korak naprej, če bi bila urejena nekatera bistvena vprašanja in zlasti, če bi se določeni odgovorni tržaški gospodarski in politični krogi otresli ozke miselnosti, ki gospodarski in socialni razvoj Trsta samo ovira. Do določenih primerov izraza 'take škodljive miselnosti je prišlo tudi med velesejmom.
Za današnji zaključni dan ni predvideno nobeno zasedanje, niti niso napovedani obiski znanih osebnosti. To je tudi razumljivo, saj je običajno, da je zaključni dan posvečen predvsem občinstvu, tisočerim in tisočerim meščanom, ki so čakali prav zadnjo uro, da si velesejem ogledajo.
Da bo obisk zlasti v večernih urah čim večji, je preskrbela velesejemska uprava, ki je povabila za zaključno predstavo znanega pevca To-r.yja Dallaro, ki bo nastopil ob 21. uri. Zato bodo tudi zastonj listki prenehali veljati ob 20. uri.
Včeraj pa je bilo na velesejmu v sejni dvorani zasedanje obrtnikov iz dežele Furlanija-Julijska krajina. Zasedanja st se udeležili obtrniki, ki so vpisani v združenju obrtnikov v Trstu, Gorici, Tržiču, Vidmu, Pordenonu, Maniagu in Sacileju. Obsežno poročilo je prečital dr. Silvio Alesani predstavnik vsedržavne federacije obrtnikov, ki je govoril o zakonskih ukrepih za ureditev položaja obrtnikov. Na-
je razpravljal še o zakonu «erga omnes», o družinskih dokladah, fiskalnih u-krepih, vajencih in o pokojninah za stare obrtnike.
; «»-----
Konferenca o železniških zvezah
V veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice se bo pričela 7. julija enotna vsedržavna konferenca o mednarodnih in pomembnih notranjih železniških zvezah. Na konferenci bodo zainteresirane gospodarske organizacije in u-stanove predložile vrsto predlogov za izpremembe načina poslovanja železnic, za izboljšanje železniških uslug in konkretne predloge glede iz-piememb urnikov raznih vlakov.
Izžrebane nagrade za obiskovalce velesejma
Prva nagrada: radijski aparat MF, Maria Gasser, Ul. R. Manna 14; druga nagrada; dva tranzistorja. Loredana Semsey, Kjadin 1059; tretja nagrada; dvanajst parov moških nogavic «RiIsan», Claudio Bassa-nese. Ul. Tristino 6; četrta nagrada; dve stenski luči, Roberta Jennul, Ul. S. Cilino 61; peta nagrada: plinski kuhalnik «Super», Mario Pirgof, Ul. Tigor 36; šesta nagrada: skrinjica za lepotila «Geisha», Stella Ruzzier, Ul. Donadoni 2; nalivno pero s svinčnikom in z zlatim perescem, Lina Trani, Ul. Muratti 13.
Avtomobil je dobil Sergio Cossutta, Ul. Giuliani 28.
V Piranu predavanje o podmorski arheologiji
Pred dnevi je govoril v Piranu prof. Mario Mirabella Roberti o podmorski arheologiji. Predavanje je osvetlil s piojekcijami. Predavanje je bilo na pobudo italijanskega kulturnega krožka in italijanskega generalnega konzulata. Piedavanje je imelo velik u-speh, zlasti zaradi poznanja prof. Mirabella Robertija, ki se je neposredno po vojni, ko je bil na skrbništvu za lepe umetnosti v Trstu, ukvarjal z rekonstrukcijo Avgustovega
svetišča v Pulju, ki je bilo zrradi bombardiranja razrušeno.
Predavanje v Piranu je sledilo nekaj dni po italijanskem kulturnem festivalu v Istri in na Reki, na katerem so izrazili željo po bolj tesnih stikih med italijansko etnično skupino in italijansko kulturo.
Silovito trčenje vespista v kamion
Včeraj okrog 7 je pometač Romano Tulliani, star 28 let, od Sv. Andreja pri Miljah št. 837, silovito trčil v kamion 44-letnega Josipa Ferfolje iz Ulice Gambini 28. Nesreča se je zgodila na križišču ulic Piccardi in Porta.
Prof. Cumbat odbornik za javna dela
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega odbora so dolelili podžupanu prof. Cumbatu od-borniško mesto za javna dela. ki ga je še pred kratkim imel njegov strankarski kolega geometer Geppi, ki je podal ostavko. Doslej je bil prof. Cumbat odbornik za občinsko policijsko in nadzorno službo nad živili. Pooblastilo za ta oddelek so včeraj dali odborniku Fan-tasii, ki že odgovarja za socialno skrbstvo. Kot kaže, bodo novemu republikanskemu odborniku Bazzaru dodelili matični oddelek, ki je šedaj začasno poverjen odborniku za šport in turizem prof. Fara-guni.
Prof. Cumbat je že snoči na seji občinskega odbora predložil prvi sklep, ki se tiče javnih del. Gre namreč za poru-šenje nevarnih hiš v Ul. Ri-gutti, ki so jih že dolgo od tega izpraznili. Prof. Cumbat je tudi poročal odboru o tečaju predavanj iz zgodovine zadnih let, za katere bo poskrbela občina. Končno so proučili tudi predlog za najetje 50 milijonov posojila za vzdrževalna dela v raznih šolah.
Obisk v Trstu podtajnika za zunanjo trgovino
Razgovori na trgovinski zbornici o važnih nerešenih vprašanjih
Gre predvsem za avtonomni račun o trgovinski izmenjavi med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji, za tranzitni promet ČSSR in Madžarske
Podtajnik minisrtstva za zunanjo trgovino poslanec Longom se je včeraj popoldne uradno sestal na sedežu tržaške trgovinske zbornice s predstavniki tržaških gospodarskih krogov. Že prej pa se je podtajnik razgovarjal s predsednikom trgovinske zbornice dr. Caidassijem na sedežu tržaške KD.
O rezultatih teh razgovorov se uradno ni izvedelo nobenih podrobnosti, niti ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo. Vendar pa je znano, da so se razgovori vrteli okoli vprašanj, o katerih so že razpravljali med sestankom ministra za zunanjo trgovino Martinellija s predstavniki tržaških gospodarskih krogov, do katerega je prišlo med
liiiiniiiiHlMiiiiiiiliiliiMiiniHmiiiiiiiiiiiimiiraiiiiiiimiiimmiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiimmiumiliiliiiitiiltiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
Proces o sporu v srbski pravoslavni občini v Trstu
Italija nima pri tem nobene zveze saj gre za navadno špekulacijo
Tako je izjavil zagovornik Uglessich, potem ko je zastopnik zasebne stranke odv. Poilucci skušal prikazati Vurdeljo kot nekak lik italijanskega patriota
Včeraj se je nadaljevala razprava proti obtožencem, ki so vpleteni v spor srbske pravoslavne občine. Večina razprave je bila posvečena govorom zagovornikov obtožencev, le v začetku je nadaljeval zastopnik zasebne stranke Poilucci svoj predvčerajšnji govor, zabeljen s šovinističnimi gesli in trditvami. Poilucci je dokazoval, da je predsednik pravoslavne občine Vurdelja, ki toži obtožence, nekak lik italijanskega patriota ter da je zato naletel na sovraštvo litega krdela obtožencev#. Vurdelja je celo nekaka žrtev, saj prežijo nanj in ga zasledujejo ljudje, ki jih je policija pozvala, naj zapustijo to področje, ker so naspro*tni javnemu redu. Obtoženci so namreč — po Poiluccijevih besedah, sami priznali, da so delovali iz nekakega maščevanja, kar se vidi tudi iz okrožnic, ki služijo za obdolžitev, da je bil Vurdelja obrekovan. Vurdelja je namreč tudi izdal neko okrožnico vsem beguncem ter dejal, da uživajo velikodušje, človečnost in svobodo italijanske republike, ki jih je spre-
•tiiiiiioiilti m iiiiiiiiimiiiiniitiitMiitif n lin iiiiiiiii iiim nit n iillMiiiimiiin m m mm itiioiii m umu m n Hilli n Hlinil m umnim umi m m milini
Mesečno poročilo trgovinske zbornice
Slabe kupčije na drobno Naraščanje življenskih stroškov
Povečanje industrijske proizvodnje - Pristaniški promet se je za malenkost povečal
Tržaška trgovinska zbornica Je objavila svoje redno mesečno poročilo o gospodarskem in socialnem položaju Trsta v mesecu maju. Iz poročila posnemamo nekatere zanimive podatke in ugotovitve.
Glede prodaj v trgovini na drobno trgovci niso povsem zadovoljni, ker niso zabeležili tistega občutnega povečanja prodaj, kot so to pričakovali dn kot je to običajno v začetku poletne sezone. Občinstvo je kupovalo povečini ceneno blago, normalen pa je bil obseg prodaj na obroke.
Industrijska proizvodnja je bila zadovoljiva, odnosno celo iznad običajne ravni, saj je majski indeks dosegel 199.1, medtem ko je znašal aprila 185.3 in maja lanskega leta 186.7.
Se vedno naraščajo življenjski stroški, saj je indeks, ki ga računa za Trst statistični urad občine, narastel v enem letu za 2.2 odstotka. Indeks življenjskih stroškov je dosegel maja 66.68, medtem ko je znašal aprila 66.60 in maja lanskega leta 65.26.
Pomorski promet tržaškega
r-----------------^
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST UL. MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 569 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Peilico 1-11.	—
Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA »t. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, ine. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — PoStnl tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banisi v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi r- naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
pristanišča je dosegel maja 457.992 ton in je bil za 8.8 odst. nižji kot aprila ter za 0.3 odst. nižji kot maja 1960. V razdobju januar-maj je dosegel pomorski promet 2 milijona 200.561 ton ter je bil za 1.6 odst. višji kot promet v istem lanskoletnem razdobju, ko je dosegel 2.165.974 ton.
Železniški promet je dosegel v obeh smereh 240.141 ton in je bil za 2.1 odst. nižji kot aprila ter za 7.5 odst. nižji kot maja lanskega leta. V prvih petih mesecih je dosegel
železniški promet 1.063.351 ton ter je bil za 5.2 odst. nižji kot v istem razdobju lanskega leta, ko je znašal 1.121.921 ton.
Na celotnem tržaškem področju je bilo 31. maja zaposlenih 92.986 oseb in torej 77 več kot aprila. V primerjavi z majem lanskega leta pa je zaposlenih za 2.4 odsf. več.
Brezposelnih je bilo 11.687, ali 103 manj kot aprila. V primerjavi z majem lanskega leta pa se je število brezpo selnih znižalo za 6.4 odst.
jela v svoj objem. S tem je Vurdelja pokazal svojo ljubezen do Italije in ta ljubezen je za obtožence izzivanje. Tako trdi odvetnik Poilucci. V resnici pa so se čutili obtoženci izzvane, ker se je Vurdelja skliceval v svoji okrožnici na svetopisemske izreke in na evangeliste, oni pa so mu odgovorili z izreki drugih evangelistov. V tem je bila torej tista «ritorsione».
Kot vedno v Trstu, je seveda kaj donosno, spravljati vsako stvar v zvezo s patriotizmom in italijanstvom in odvetnik Poilucci je seveda navdušeno zgrabil za ta oguljeni argument, čeprav bi dober odvetnik znal braniti svoje varovance oziroma ščiti njihove interese tudi brez izkoriščanja takšnih argumentov, ki nimajo z razpravo v resnici nobene zveze. Zato je tudi razumljivo, da je zagovornik nekaterih obtožencev odv. Llgles-sich prekinil govornika in mu rekel, da je že dovolj tega izrabljanja Italije, kajti s tem plaščem se skušajo cesto pokrivati razni nečedni posli. In res, vsak resničen italijanski patriot bi moral biti pravzaprav že užaljen, ko vidi, kako se skuša v vse zadeve vnašati «italijanstvo», ki ga nihče ne ograža, Seveda ima tudi Vurdelja ves interes, da se prikaže kot nekak branitelj italijanstva, da bi laže stisnil v kot obtožence.
Za odvetnikom Poiluccijem je spregovoril državni pravd-nik, ki je zahteval za vse obtožence najnižjo kazen, upoštevajoč razne olajševalne o-kolisčine, razen za tiste, ki so že bili kdaj obsojeni.
Nato je prvi spregovoril u-radni zagovornik odv. Ghezzi, ki brani Miliča in Djukiča, ki je bil, po besedah odvetnika, četniški kapetan, in za katerega torej ne more držati trditev, «da je komunist#. Odv. Filograna je zatem spregovoril v obrambo Sindoliča, odv. Lovisato pa je imel daljši govor v obrambo Petroviča.
Poudaril je, da so skušali zastopniki zasebne stranke čimbolj očrniti obtožence in so šli tako daleč, da so ime-
li1
Tajnik oddelka za les jugoslovanske zvezne zunanje tr-Zanimivo poročilo o uvozu Zasedanje je pozdravit v ime- govinske zbornice inž. Sudžič tropskega lesa v Trst je imel nu vlade minister za finance je govoril o razvoju lesne tržaški trgovec Dino Barbi	Trabucchj	industrije
l
Ji
V soboto Je bilo v paviljonu F tržaškega mednarodnega velesejma pomembno zasedanje posvečeno lesu, na katerem je bilo prisotnih okoli sto delegatov iz dvanajstih držav. Na zasedanju so govorili o uvozu tropskega lesa v Italijo, o avstrijskem lesu in o razvoju Jugoslovanske lesne industrije. Na sliki: dvorana med zasedanjem
r.ovali njihov odbor «komi-taž», ki je turška beseda in ki pomeni nekakšno teroristično organizacijo. Obtoženci ne sovražijo Italije, saj imajo, nasprotno, zaupanje vanjo; sicer se ne bi bili obrnili kar 4(-krat na oblasti s prošnjami, da bi dosegli pravico. Prepričani so namreč bili, da bo oblast posegla vmes in pravično rešila spor. Zatem je zavračal poudarjanje zastopnikov zasebne stranke glede nekaterih lažjih obsodb obtoženih ter rekel, da je šlo samo za nakup nekaj zavojč-samo za nakup nekaj zavojev ameriških cigaret. Kar se tiče trditve, da so obtoženci • komunisti*, ki da hočejo uničiti srbsko občino in se je polastiti, da bi jo izročili Jugoslaviji, je zagovornik dejal. da so to prazne marnje, suj so zahtevali le imenovanje komisarja, ki bi gotovo ne izročil premoženja občine Jugoslaviji, kar pa je sploh tudi juridičen absurd. Iz vsega poteka dogodkov se vidi, da je Vurdelja predvsem hote! napraviti kariero, kamor koli je prišel. Saj je bil n. pr v Smederevu nekak «pod-k\estor», kjer je bil Petrovič le občinski uradnik. Ko je prišel Petrovič v Trst, pa si ga je skušal Vurdelja čimbolj navezati in šele kasneje >e prišlo med njima do spora. Vurdelja je namreč spremeni! statut občine, tako da so imeli pravico do glasovanja na skupščinah tisti sobratje, ki so bili ali uslužbenci občine ali pa so uživali njeno podporo, kar je popolnoma v nasprotju s prvotnim pravilnikom. Vsem so znane avtokratske in diktatorske metode Vurdelje, ki je med drugim menjaval in odstavljal pope. Dovolj je če se pri tem spomnimo na ravnanje s popom Lastavico, ki se je moral kasneje izseliti v Kanado.
Zagovornik je dejal, da zato popolnoma nič ne drži trditev, da so obtoženci obrekovali Vurdeljo; nasprotno, zahtevali so le svoje pravice. Prav tako je zagovornik ovrgel obtožbo, da so obtoženci motili verski obred, ko so izobesili na zunanji ograji cerkve nekatera gesla proti Vur-delji. Zagovornik je orisal delovanje Dekliča, ki tudi toži obtožence, in dejal, da nima nič skupnega s pravoslavno cerkvijo. Deklič je vse spore spolitiziral in dajal tudi politične označbe za razne obtožence, češ da so »filokomuni-sti». Kar se tiče obrambe krščanstva in italijanstva, pa je šlo le za obrambo stolčkov.
Odvetnik Uglessich je v svojem govoru zagovarjal Filipoviča in Mitiča, ter tudi omenil izrabljanje italijanstva, kar vsekakor ni na mestu. Tudi on je dejal, da je sku-š-l Vurdelja izkoristiti politične činitelje ter da nima Italija s to stvarjo prav nobene zveze, saj gre za čisto navadno špekulacijo. Odvetnik je zahteval za svoja zarovan-c& popolno oprostitev. Za o-brambo je zadnji spregovoril odv. Morgera, ki brani Lastavico, ter dejal, da je popolnoma nedolžen in da mu je delal Vurdelja hudo krivico. Končno je spregovoril v o-brambo popa Argiloviča Dušana odv. Nardi, ki pa je po drugi strani tudi zastopnik zasebne stranke.
Razprava se bo nadaljevala danes.
 «»—;—
Motorist povozil deklico
Ob 16.20 so na isti oddelek splošne bolnišnice sprejeli 13 let staro Bruno Velise, ki se bo zaradi raznih ran morala zdraviti 8 dni. Deklica je izstopila iz avtobusa na postajališču pri Ricmanjih in hotela prekoračiti cesto, ko je izza avtobusa privozil z lam-breto 19 let stari Paolo Marini iz Ul. Pacinotti 2. Nenaden pojav dekletca je lambre-tista presenetil, tako da ni utegnil več zavreti in je treščil v deklico. Pri tem je seveda tudi sam padel, tako da so oba odpeljali v bolnišnico, in sicer z avtom RK. Medtem ko so Velisejevo sprejeli v bolnišnico, pa »o Mariniju samo obvezali rane na rokah in nogah ter ga s prognozo okrevanja v 15 dneh odposlali di* mov.
obiskom ministra na tržaškem mednarodnem velesejmu.
Gre za vrsto zelo pomembnih vprašanj, ki se nanašajo prvenstveno na zunanjo trgovinsko vlogo Trsta in na njegov tranzitni promet z nekaterimi zalednimi državami.
V prvi vrsti gre za ureditev in okrepitev avtonomnega računa, s katerim je urejena obmejna trgovinska izmenjava med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji. Ta sporazum obstaja že od 1954. leta in so ga kasneje samo avtomatično iz leta v leto podaljšali. Sporazum je pomenil važen prispevek k okrepitvi splošne italijansko-jugoslovanske trgovinske izmenjave ter še posebej pomemben prispevek za tržaško gospodarstvo. Razumljivo je, da je treba v izpremenjenih pogojih in skladno s splošnim razvojem italijansko-ju-gcslovanskih gospodarskih odnosov tudi preurediti in razširiti ta sporazum. Prav tako pa je tudi logično, da se ni mogoče lotiti tega dela, dokler niso urejena italijan-sko-jugoslovanska gospodarska vprašanja v celoti in zlasti dokler ni sklenjena ustrezna trgovinska pogodba. Poročali smo že, da so se pogajanja za sklenitev te pogodbe zataknila in da se pričakuje, da bodo vsa pereča vprašanja odstranili in julija podpisali v Beogradu novo ustrezno itali-jansko-jugoslovansko trgovinsko pogodbo in nato tudi sporazum o avtonomnem računu.
Pomembna so tudi vprašanja, ki se nanašajo na tranzitni promet CSR, za kar se govori, da je pripravljena CSR v znatni meri in to celo nad raven izpred stanja pred drugo svetovno vojno, povečati svoj tranzitni promet skozi Trst. Vendar pa je tudi ta predlog menda naletel na nerazumljive težave, ker naj bi se odgovorni italijanski krogi upirali plačevanju v blagu pristaniških ter drugih stroškov povezanih s pre-
vozom češkoslovaškega blaga skozi Trst. Tudi glede tega vprašanja so interesi tržaških gospodarskih krogov povsem jasni in lahko Trst pričakuje, da jih bo razumelo m podprlo ministrstvo za zunanjo trgovino.
Podobno je tudi stanje glede tranzitnega prometa Madžarske, kjer obstajajo ista vprašanja.
Podtajnik včeraj ni sprejel delegatov Kameruna, ki so prisotni na tržaškem mednarodnem velesejmu. Pač pa je te delegate sprejel ob 19. uri predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi v spremstvu članov izvršnega odbora zbornice. Razpravljali so o na-daljnih možnosti okrepitve izmenjave.
Hud padec na ulici
S pridržano prognozo so včeraj popoldne sprejeli na I. kirurški oddelek splošne bolnišnice 51 let starega Romea Marconija iz Ul. Pondares 5. Možakar je okoli 15. ure padel v Ul Sorgente in se pri tem pobil po glavi, tako da so ga v bolnišnico pripeljali na pol v agoniji. Ni izključeno, da je nesrečneža prijela nenadna slabost, kot ni izključeno, da gre za kaj drugega. Zaradi tega so agenti policijskega komisariata Barriera uvedli preiskavo.
 «» ------
Nezgoda lambretista
Od 8 do 20 dni se bo moral zdraviti 57 let stari Cesare Pellizer s Furlanske ceste 131, ki se je včeraj nekaj po 15. uri ponesrečil z lambreto. Vozil se je po Ul. Broletto namenjen v Skedenj, ko je kolo lambrete zdrsnilo na tramvajski tračnici in Pellizer se je naenkrat znašel na tleh. Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni o-ddelek, kajti zdravniki so mu ugotovili nekaj ran na glavi z verjetnim zlomom nosnega hrustanca in udarec na desnem kolenu.
inuiiiniiiinninnniniinnniiiiinniininntiiiiiiiiinnininninniiniuinniiininninilnnniiui
Nezgode na delu
Delavec	hudo
v nabrežinskem
Ponesrečenec je padel z višine dveh metrov v luknjo, v kateri je bila v pogonu tračna žaga - Samokolnica udarila delavca v nogo - V kurilnici železniške postaje je padel v dva metra globoko luknjo
Včeraj popoldne okoli 13.15 se je v nabrežinskem kamnolomu «Cava Romana* zgodila huda nesreča na delu, katere žrtev je postal 55 let stari delavec Pietro Rusgnach iz Ul. Campanelle 57. Ob 13.54 je delavec prispel z delodajalčevim avtom v bolnišnico, kjer so ga zdravniki takoj poslali na ortopedski oddelek in ga operirali: nesrečnež je imel zlomljeno stegnenico leve noge, veliko rano na desnem stegnu, rano na levi roki, rane na obrazu, verjetne poškodbe raznih kosti in živčni pretres.
Rusgnacha je v bolnišnico spremil njegov delovni tovariš, in sicer 31 let stari Mario Pacor, ki je povedal, da je bil ponesrečenec zaposlen v kamnolomu. Kdo ve iz kakšnih vzrokov — verjetno zato, ker se mu je spodrsnilo — je Rusgnach izgubil ravnotežje in padel v kaka dva metra globoko luknjo, v kateri je bil:, v pogonu tračna žaga.
Zaradi hudih poškodb se zdravniki o Rusgnachovem stanju niso izjasnili.
Na delu se je ponesrečil tudi 37 let stari Luigi Bril-lante iz Ul. D’Alviano 28.
Opoldne je v Zavljah nakladal vreče cementa na samokolnico, ko se je ta prevrnila
iinuiiiiiiiiiiiiMiiimntiiiiiuiiiiiiiiiiitiiMiiiiiimiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiimimii
in ga močno udarila v nogo. Z avtom RK so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hudo rano na palcu desne noge, tako da so ga s prognozo okrevanja v 15 do 20 dneh sprejeli na opazovalni oddelek.
Ob 14.45 so na isti oddelek sprejeli še 34 let starega Maria Trenta iz Ul. d’Aosta 18, ki se bo zaradi poškodb v spednjem delu trebuha moral zdraviti 6 do 8 dni. Trento, ki so ga v bolnišnico pripeljali z avtom RK, je delal na železniški postaji, in sicer v kurilnici, ko je nenadoma pade v dva metra globoko luknjo, ki je ni videl.
 «»-------
Mlad Genovežan si bo zapomnil prihod v Trst
21-letni Bruno Calisti iz Genove si bo dobro zapomnil svoj prihod v Trst. Takoj ko je izstopil iz vlaka, je šel v čakalnico drugega razreda, kjer je za trenutek pustil kovček, kar je zadostovalo, da so mu ga malopridneži odnesli. Zato mu ni preostalo drugega, kot da tatvino prijavi policijskemu komisariatu, kjer je izjavil, da so ga oškodovali za približno 20.000 lir vrednosti.
Nevarno prehitevanje spravilo dve osebi v bolnišnico
Včeraj ob 13.20 so na I. kirurški oddelek splošne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v 10 do 20 dneh 64 let starega Gnida Polesellija iz Ul. Fabio Severo 157, kateremu so zdravniki ugotovili rano na levem kolenu in več drugih poškodb. V istem času pa so v sprejemnem oddelku bolnišnice nudili prvo pomoč 20 let staremu Germanu Ba-siacu iz Ul. Tor S. Piero 32, ki je imel ranjeno levo roko, tako da bo za okrevanje potreboval 6 dni.
Oba ranjenca so v bolnišnico pripeljali z avtom prometne policije in agenti so povedali, da sta oba postala žrtev prometne nesreče. Z lambreto, ki jo je vozil Poleselli, sta se vozila po Miramarskem drevoredu namenjena v mesto. Toda ko sta privozila do ovinka pri «Piccolo Mondo#, ju je hotel prehiteti neki avtomobilist, ki pa ni obvladal položaja: ob prehitevanju je namreč avto zadel ob lambreto in oba potnika sta se naenkrat znašla na tleh.
Policija je avtomobilista identificirala za 58 let starega Giovannija Boneja iz Ul. Sonci ni 124.
( IZLETI
Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel priredi 30. julija izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje vsak torek, sredo in petek od 20 do 22. ure na sedežu društva do vključno 30. t. m.
v * *
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
priredi v nedeljo 16. Julija 1961 izlet v Soško dolino in k izviru Soče. Vpisovanje vsak ponedeljek In četrtek na sedežu društva v Skedenjski ulici 124-1 od 2,0.30. do 22. ure.
* * *
PLANINSKI IZLET SPDT V OVČJO VAS
SiPDT priredi v nedeljo 23. Julija izlet v Ovčjo vas v Kanalski dolini kot izhodišče za bolj skromne plamnt^ za izlet z vzpenjačo -na Višarje, na Lovec, za druge pa na Poludnik (Jof de Miot) ali do koče na sedlu Dulje.
Vpisovanje kot običajno v Ul. Geppa 9-II,
★★★★★★ ★★★■)★★★★★★ *
* NAZI0NALE» *
Od 6, julija v kino J
-k -k -k *
-k -k -k -k
l FILMSKEGA
-k -k -k -k -k -k -k
*
PRIHAJA *
Izredni obzornik * iz serije SOS policija J
* * * * * * * * * * * * * * *
VELIKANI
PLATNA
Znani režiserji JULES DASSIN FRITZ LANG ROBERT SIODMAK -Jr Nepozabni filmi -k ZLA SILA
ZENSKA PORTRETA GOLO MESTO TEMNO ZRCALO
-k
4c UULU MLSIU	-u
g TEMNO ZRCALO	J
V-*****«-*** ******
( ŠOLSKI! RMSTftVE \ V IM lUtllllUIHTH J
Državna nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mon-torsinc št. 8 III.) priredi ob za-j ključku tekočega šolskega leta ; razstavo deških in dekliških roč- \ nih izdelkov. Razstava bo odpr- ■ ta samo še danes 5. julija od 9. do 12.30 j,n od 15. do 19. ure. \
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu! opozarja prizadete starše, da se / vrši vpisovanje učencev in u- , čenk za prihodnje šolsko leto i 1961-62 kakor sledi: za 1, (prvi) razred do vključno 25. julija, za j II. in III. razred do vključno 1 25. septembra t.I.
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 20. uri film
ZABA VE SAMCA
(I piaceri dello scapolo)
Film je prepovedan mladini , pod 16. letom
KINO
Nazionale 16.00 »Krvavi pečat#, technicolor, Alan Ladd, Moona Freemann.
Fenice 16.00 »Strah Tongsov#,
Excelsior 16.00 »Množična ustrelitev#, Van Johnson.
Grattacielo 16.00 »Najbolj nora vas na svetu#, technicolor, Peter Palmer.
Arcobaleno 16.00 »Črni prestol#, Burt La neha ste r.
Snperclneuta 16.00 »Amerikanec pri Follies Bergere#. Prepovedano mladini.
Alabarda 16.3o «Seminole», tech-mcolor, Rock Hudson. Zadnji dan.
Aurora 16.30 «Jazz v poletnem
dnevu#.
Cristalio 16.30 «Zločin za zločin# 1 Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 »Nenasitne#, Gabriele Ferzetti, Franca Betto-la. Prepovedano mladini.
Capitol 16.30 «Kirasir», Renato Rascel, Claudia Mari. Zadnji dan.
Impero 16.00 «Antinea», technicolor.
Italia 16.30 «Sla po življenju#, Alain Delon, Francoise Arnoul. Prepovedano mladini.
Massimo 16.30 «Oporoka pošasti#, Jean Pierre Barault. Prepovedano mladini.
Moderno 18.00 «Zarotniki», Robert Mitctvum.
Astoria 17.00 «Napolitanec v Far VVestu#, technicolor, Robert Taylor.	.	.
Astra 16.30 »Grmenje nad Tim*** berlandom#.
Vittorio Veneto 16.30 »Zločinec#, M Mastroianni, C. Gaioni. — Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Ideale 16.30 «Narednik York», Gary Cooper.
Marconi 16.30 na prostem 20.15 «Dober Samaritanec#, Gary Cooper
Savona 16.00 »Duesseldorfska zver#, Peter Lorre. Prepovedano mladini.
Odeon Danes zaprto.
Skedenj 18.00 »Nezgode Pippa, Pluta in Paperina#. Slikanice v technicolorju.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. julija t.l. se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
RODILI SO SE: Roberto Pipan, Dario Crčvatin. Sergio Can-zia-ni, Graziella Foti, Giuseppe Belnome, Pienpaolo Marrone, Paolo Furlani, Massimo Galan-te, Alessandro Montrone, Rossa-na Formentini, Lairenzo Furlan, Sandro Tonini, Claudia Bisiani, Sergio Paoletich, Alessandro Pisano, Alessandro Benigni, Maria-grazia Guersa, Edoardo Sinvi-cich.
UMiRLI SO:	88-letna Ernesta
Badailich vd. Semeliker, 73-letni NlcolO Martlnoli, 52-letna Edvi-ge Brazzatti por. Bontempo, 71-letni Edoardo Giarominl, 63-let-na Antonia Sanzln por. Zeriali, 75-letna Marija Bubnič vd. Bradač, 84-letna Maria Reschitz por. Penkert, 8l-letna Maria Magna-ni vd. Pasind, 67-letna Clementi-
VulutP
Trst		
! dolar		619 60
švicarski	Irank	143.73
: funt šterling		1730 —
francoski	frank	126.23
marka		j 155.92
šiling		23 85
: dinar		i —73
i marengo		14700 -
j zlato		1 704 — l
na Ammirabile por. Penna, 94-letna Carola Lucashizh vd. Gi-gola, 80-letnl Carlo Mahne.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. GiUlia 14, Al Lloyd, Ul aeirOiologio 6; dr. Signorl, Trg bolnišnice t.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče , . .
limone .........
marelice . . I !
smokve..........
jabolka . . . .
hruške ........
breskve ........
slive ..........
pesa .	.....
kumarce .... čebula .... svež fižol ••• I
stročje ........
razna solata . . prva solata . . .
jajčevci .......
krompir .... paprika .... paradižnik . . . zeleni radič 1 . zeleni radič II . bučice .........
235	353	353
71	118	106
65	200	94
71	120	100
36	188	71
40	153	94
24	212	94
36	94	59
20	70	40
45	70	50
65	83	71
65	141	94
60	220	118
30	120	70
80	240	140
176	235	212
26	47	34
141	153	141
36	110	47
200	300	250
30	150	80
40	100	60
rodi	ja po	
Jutri v «FEMCE>
PET VELIKIH NAGRAD NA FILMSKEM FESTIVALU V PULJU
Za najboljši film Za najboljšo režijo Za najboljšo vsebino Za najboljšo žensko vlogo Za najboljšo moško vlogo
Režija:
NIKOLA TANH0FER
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. In ob 20.30 uri na prostem zabavni film;
iGor in dol po stopnicah*
prevlad, ceni |3. stolpec).
(Su e giu per le scale)
a
Igrajo:	MYLKNE	DkMONGEOT,	MICHAEL
CHAIG, ANNE HEYWOOD
Hazstava osnovne šole v Saležu
Za primer, če bi se Združeni narodi preselili
Dvoboj med Ženevo in Dunajem za evropski diplomatski center
V Ženevi vsak tretji človek tujec, vsak tretji tujec uslužbenec ZN ■ Na Dunaju za vsakim tretjim oglom zgodovinski spomenik in gradbišče
ŽENEVA, julija, — Dve mesti Evrope se borita za mednarodni prestiž — Dunaj in Ženeva, ((Ženeva je preživela«, je nedavno rekel neki navdušeni Amerikanec na Dunaju. «Na noben način na Dunaj«, se upirajo lastniki diplomatskih Cadillacov, parkiranih pred hotelom «Du Rho-ne» v Ženevi. Eno je zanesljivo: če bodo Združeni narodi nekega dne odšli iz steklenega nebotičnika na obali reke Hudson, bo odbor za pričakovanje moral stati na letališču Schvvechat in ne na letališču Cointrin. V tej borbi je Dunaj nedvomno potencialni zmagovalec, toda vprašanje je, če se bodo Združeni narodi sploh kdaj preselili v Evropo.
Medtem skuša Ženeva obdržati to kar ima, Dunaj pa osvojiti to česar nima. Ženeva ima bogato tradicijo in Palačo narodov, zato pa je Dunaj zgodovinsko neobremenjen, ker nikoli ni bil sedež kake propadle mednarodne or-gainzacije. »Odvzeli bomo Ženevi Združene narode«, se tu pa tam pogovarjajo Dunajčani ob kozarcu vina na Grin-zingu, ((Nagovorite najprej Amerikance, da jih naženejo iz New Yorka», odgovarjajo ne brez zlobe meščani Ženeve.
«Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi«, mislijo nekateri člani legije diplomatskih uradnikov iz Palače narodov: Dunaj bi jutri sicer lahko postal sedež ZN, toda Ženeva je to že danes, vsaj za Evropo in bo to gotovo ostala, dokler bo ostal svet in Združeni narodi. Tako se vsaj na-dejejo lastniki z diplomati natrpanimi hoteli v Ženevi in treba jim je vsekakor verjeti, saj pravijo, da so oni osti, ki delajo politiko na obali tega jezera.
Avstrijski in švicarski novinar, ki sta se z brzim vlakom, imenovanim «Wienner Walzer», peljala s sestanka Kennedy-Hruščev na Dunaju na laoško konferenco v Ženevo, sta izgubila nekaj ur zdravega spanja v diskusiji o prednosti Dunaja odnosno Ženeve kot kandidatov za< potencialni center političnega sveta bodočnosti. »Nad Dunajem ne lebdi senca propadlega Društva narodov«, je rekel Avstrijec. «Za propast Društva narodov ni kriva Ženeva, pač pa Hitler, ki je — če se ne motim — bil državljan vaše dežele«, je odgovoril Švicar, uTega nismo mogli preprečiti«, je dejal Avstrijec. «Kakor ' ni mogla Ženeva preprečiti propada Društva narodov«, je dodal Švicar.
»Priznam«, je pomirljivo dejal Avstrijec. «Vi imate izkušnje. Mi jih še nimamo. Toda — je vprašal — ali ne mislite, da bi bil paradoks, če bi glavno Združeni narodi imeli glavno središče v državi, ki sploh ni njihov član?« Švicar Pa je odgovarjal: »Prav to je jamstvo: da bo domačin najbolj nevtralen med nevtralnimi, po vsem objektiven in prost vseh predsodkov proti svojemu gostu. Evropsko središče ZN je v Ženevi že več kot 15 let in se doslej še nikoli ni pritožilo zaradi kakih težkoč. Mar vam to ni zadosten dokaz?«
»Ne morete biti objektivni, če niste zainteresirani za u-sodo in uspeh organizacije, kateri ste dali gostoljubnost,« pravi Avstrijec. «Kdo pravi da nismo?« se začudi Švicar. «Zeneva živi od Združenih narodov!«. Ce verjamete ali ne: na stotine radovednih turistov prihaja vsak dan v Ženevo ne zaradi njenega jezera, zaradi zarjavelih topov na starem gradu ali rojstne hiše Rousseauja, temveč zato, da vidijo Palačo narodov. Sko-
zi ^velik kompleks zgradb,^ v | telov, da bi v njih namestili
vse diplomate, ki se jim nikakor ne mudi domov?« »Naši hotela so vsekakor mnogo boljši in bolj čisti kot vaši«, odgovarja Švicar, ki je bil očitno užaljen v svojem nacionalnem ponosu. «In tudi mnogo dražji«, dodaja Avstrijec.
»Diplomati imajo denar,« pravi dognano Švicar. «Se strinjam«, pristaja pomirljivo Avstrijec. ((Vprašanje je samo kjer ga trošijo. Tudi za to je pri nas več možnosti«. «V Prdterju?« vpraša ironično Švicar. «Vožnja na Riesenra-du je poceni«. »Kar se tega tiče — pravi Avstrijec — je vaša največja privlačnost vo-dopad na jezeru, pogled nanj pa je za sedaj brezplačen — kdaj vodopad deluje...« «V soboto, nedeljo in na praznike«, tolmači Švicar.
Borba za prvestvo seveda še ni odločena in tudi ne bo tako kmalu. Tako Dunaj kot Ženeva imata svoje prednosti, pa tudi slabe strani: nič na svetu ni popolnoma dobro in niti popolnoma slabo. Mirna in tiha Ženeva v kateri je vsaki tretji človek tujec, vsak
katerih je nekoč bil sedež Društva narodov, prihaja dnevno 800 obiskovalcev — 220.000 v zadnjem letu!
«In^ kje bi sploh namestili Združene narode?« vpraša Švicar. ((Imate Palačo narodov ali vsaj nekaj podobnega?« Avstrijec razmišlja: ((Nimamo — priznava — Toda to ne bi bil tak problem za mesto, ki je vsaj desetkrat večje kot Ženeva. Koliko ima Ženeva prebivalstva?« »Po zadnjem popisu 176.000,» tiho odgovarja Švicar. «Zato pa je mnogo primernejša kot Dunaj«, doda nekoliko glasneje. »Na Dunaju potrebujete pol ure, da se z avtom prerinete skozi središče. V tem času bi že prehodili Ženevo peš od enega do drugega konca.«
((Diplomati se vozijo z avtomobili. Razen tega imajo tudi čas. Ste že kdaj slišali za kako mednarodno konferenco, ki je propadla zaradi tega, ker se je njenim udeležencem mudilo, da bi se vrnili v svoje pisarne? Prav zato — dodaja — ima Dunaj absolutno prednost pred Ženevo. Imate morda toliko ho-
tretji tujec pa uradnik ZN osvaja z atmosf-ero, v kateri se talijo tudi največje gore hledne vojne. Bučni in veliki Dunaj v katerem je na vsakem tretjem kak zgodovinski spomenik, poleg vsakega tretjega zgodovinskega spomenika pa kakšno gradbišče; osvoja s perspektivo in bodočnostjo.
Dolga leta samo zaspana provincijska postaja lokalne železnice je Dunaj v poslednjem času s podpisom državnega dogovora leta 1957 začel ponovno pridobivati izgubljene stike z brzovlaki mednarodne politike: glavno mesto Avstrije je danes sedež mnogih mednarodnih organizacij. Dunajčani so predvsem ponosni na organizacijo za miroljubno izkoriščanje atomske energije. «To je prvi korak«, pravijo Avstrijci, ki upajo, da bo Dunaj kmalu postal idealno križišče vseh velikih mednarodnih poti.
Ženeva pa nima drugi stremljenj, kot da ostane to, kar je; evropski sedež ZN in mesto, v katerem je včasih tudi istočasno po 14 mednarodnih konferenc in kongresov.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Crno-bela razstava
v galeriji	«Teatr
V Galeriji »Teatro Nuo-vo» se mam nudi zanimiv pregled moderne likovne u-metnosti v črno-belem na Tržaškem in Goriškem. Razstavlja 22 likovnikov svoje risbe im odtise, od katerih pa je mnogo obarvanih ali celo čistih akvarelov. V barvi prednjačijo zlasti manj znani ustvarjalci, ki slučajno izstopajo iz ostale skupnosti. Med temi so Tonci Fantoni z nekakšnim črvičasto zapletenim rastlinstvom, E. De Cilli s ptičjimi pogledi na vulkanske krajine, Mocchiutti pa na nočna mesta, Fred Pdttino z lepimi tihožitji, ki spominjajo na Depisisov impresionizem, Oiussi z robustnimi kopalci in zanimivi a v zatišju živeči Guacci z godbeniki Campigliju sorodnih postav, ki mu slede še nekateri mojstri kot Devetta in N. Perizzi ter delno Ri-ghi im Predonzani z modrimi prelivi na pozlačeni podlagi, ter še po močno so-oialno občuteni tematiki zasloveli Žigama, ki kaže tukaj z nekakšnim skrotovičenim krmičevjem nagnjenje v abstraktnost.
Kot pri vhodu vise Černigojeve suhe igle in pozor-
  ...............................m,,....mn,,n,
iiniiif ■ilaii,tiiiiiiiii,iiii,i,,,,,i,,,,,l||||l,III,llK,llllr,,llf ),ia||||||||t||la||||||||||t||||||||||a|||,||11||IIB1|B|||||||||||s||||||a|v|||afBa|||||a||||B||a|a||||
NOVE SLOVENSKE KNJIGE
Publikacija
slovenskih
mučilnici
v Begunjah
Zanimiv, toda še nepopoln dokument iz zgodovine našega osvobodilnega boja
Zavod. aBorec« ima v svojem knjižnem programu tudi izdajanje dokumentarnih del s tematiko osvobodilnega boja, ki jih uvršča v posebno zbirko Dokazi. V tem okviru je doslej izšlo petero knjig, med katerimi je najnovejša o zaporih v Begunjah na Gorenjskem. Ta knjižica je pravkar izšla pod naslovom »Mučeniške Begunje«,napisal in sestavil pa jo je dr. Janez Gerčar.
O Begunjah samih ni treba dosti besed, saj to resnično največjo mučilnico slovenskih ljudi poznajo vsi. V to mučilnico so nemški okupatorji takoj po okupaciji Jugoslavije strpali mnoge zavedne ljudi in inteligenco iz zasedenih predelov, nato pa v tej nekdanji ženski kaznil-njej organizirali mučilnico Slovencev. Tako so se Begunje in jetnišnica razvile v kraj, kamor so Nemci vozili zajete partizane, pripadnike osvobodilnega gibanja in poštene slovenske Hudi, kraj, kjer so že avgusta leta 1941 ustrelili prve talce in kraj, kjer so pomorili več kot tisoč Slovencev. Begunje so tako postale pravi pojem za mučilnico Slovencev, kar je tem bolj opravičljivo če se zavedamo, da so tu mučili nekaj nad 12.000 Slovencev in jih od teh skoraj desetino tudi pobili. Vrt begunjske jetnišnice in bližnja Draga, kjer so streljali talce sta danes tako spomenik največjega nasilja nemškega o-kupatorja nad našim narodom.
Spričo navedenega se sko-
naj čudimo, da je bilo o Begunjah napisanega tako mali in da razen posameznih člankov o tej mučilnici nimamo še dokumentarnega d la. Sedaj izišla publikacija, ki jo je izdal založniški zavod Borec nje le skromen in pomanjkljiv prispevek k zgodovini te zloglasne gestapovske mučilnice na Gorenjskem. To poglavje iz nake osvobodilne borbe je tako obsežno in tako pretresljivo, da bo Begunjam posvečena še marsikatera knjiga«. Tako je na platnice napisala založba in to povsem utemeljeno. Knjižica v zbirki Dokazi poskuša sicer podati zaokroženo podobo o tej mučilnici, vendar je tako njena vsebina kakor tudi prikaz sam, preskromna. Iz dela samo slutimo kakšne grozote so morali prestajati v tej mučilnici zaprti ljudje, nimamo pa o tem dokumentarnih podatkov. Tako se nam nenote vsiljuje misel, da vse skupaj le ni bilo tako hudo, kar pa nikakor ni res in kar bodo odločno zanikali vsi tisti, ki so šli skozi te zapore. Glede na pomen te mučilnice in glede na trpljenje in grozo, ki so jo tu prestali jetniki, bi ta, poleg mariborskih zaporov najkrutejša mučilnica Slovencev vsekakor zaslužila tehtnejšo obravnavo.
Ne glede na to pa moramo priznati, da je avtor v desetih poglavjih obdelal vse najvažnejše o tej mučilnici in poskušal z zgodovinskimi podatki, z navajanjem pričevanj zaprtih ljudi in z
nemškimi dokumenti prikazati zgodovino teh zaporov in usodo Slovencev v njih. Posebno dragoceni so statistični podatki s seznami vseh ustreljenih, čeprav bi bili lahko tudi ti podatki glede na današnji čas popolnejši.
Begunjska mučilnica pa vsekakor zasluži še podrobnejšo obdelavo. Da bomo do take knjige prišli prej, kot smo prišli do te prve publikacije pa si samo želimo.
Sl. Ru.
nost vzbujajoči vzbočeni li-no-odtisi iz njegove poslednje razstave ter Spacalovi najnovejši odtisi »Lepote lesa« z velike koprske razstave, o katerih se je znani kritik Valsecehi zelo laskavo izrazil. In resnično opazno je, da le-ti neprisiljeno izstopajo iz nemirnosti okolja po naravni plemenitosti fruktuacije lesnega ožilja, ki ga je Spacal nadvse posrečeno umetniško vskladil v veličastni »Katedrali« v »Starih kraških vratih«, kakor tudi v »Sneg v predmestju«.
G. Russian se v ((Železnici« približuje preživelemu Spacalu, a je vendar polnejši v grafičnih domislicah kot nekdaj. Nov je M. Tudor s svojimi diisbami, ki v izgradnji spominjajo na tolteške pletenine. M. Rei-na je tudi pokazala tri skromne ljubke perorisbice v kontrastu z njenimi sicer ogromnimi platni. O Gian-andrea pa razstavlja delo «Tostran-onstran» iz svoje poslednje razstave im še dve novejši deli. Cisto grafično so se predstavili prvak tržaških likovnikov Mascheri-ni z lirično dahnjenimi očrti aktov, ki so le zgoščena sprostitev mjegove močne kiparske osebnosti, R. Daneo z rahlimi neobičajno prozornimi risbami čolnov, E. Cogno z Kleejevskimii poizkusi čistih premic in odlični tržiški lesorezec Marango-ni, dočim so grafike Marije Lupierijeve pravzaprav le medel odsev njenih oljnatih del z mikrotematiko voda in kamenin.
MILKO BAMBIČ
PREJELI SMO
LA RASSEGNA DELL A LETTE-RATURA ITALIANA diretta da Wa«lter Binni. Periodico quadni-mestrale. Anno 65. Serie VII. N. 1. Gennaio-Aprile 1961. Šansoni - Firenze.
Turistični vestnik. Glasilo Turistične zveze Slovenije. Leto IX. Julij 1961. Ljubljana.
Obzornik 61. Izdaja Prešernova družba. St. 7. Ljubljana.
ur-iiiii n m imun Minimumu iiiiiii n iihi n n ii!i:ii!iimii,| n,, nun |,in iiiiiiiniiiMiiii,iii iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii n mi n n m i m miimiiiiiiiiiiiiiui mu
Naslovi maturitetnih nalog na slovenskih srednjih šolah
Radio Trst A
7.30: Jutaranja oddaja; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada orkestrov; 17.20: Pesem ni ples; 18.: Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost književnost in prireditve; 18.30: Operne uverture in medigre; 19.: Zdravstvena oddaja; 19.20. Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: «B'lizu in težko«, radijska • drama v osmih slikah; nato ansambli Dlxieland; 22.30; VValton: Koncert za violo in orkester; 22.55: Nežno m tiho.
Trst
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Prijatelj cvetlic; 14.30: Franco Russo pri klavirju m 14.50: »Ploskajte jim Se«; l5-40: Srečanje z mladimi.
Koper
7.00: Prenos ul; 7-15: G,aS' ba za dobro jutro; 8.: Prenos RL;> 12.: Glasba za vas; 12.45: Glasba za vas (II. del); 13-20; Kronike iz jugoslovanskega življenja; 13.40; Mali ansambli igrajo za vas; 14.: Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev; 14.30:	Kulturni obzornik;
1440: Parada plošč; 15.30; Poje zbor «Jacobus Gallus« iz Trsta p. v. Karla Boštjančiča, 16.; Soiistl in vokalni zbori; 16.30: Otroški količek; 17.: Baletne skladbe; 17.40: Jugoslovanski folklorni plesi; 18.00; Prenos RL; 19.: Polke s Hor-stom VVendejem; 19.30: Prenos RL; 22.15:	Ritmi in plošče;
Sreda, «5. julija MI6I
22.35: S pesmijo v noč; 23.: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na itai. rnoijih; 7.:	Jutranja	glasba; 9.30: Ju-
tranji koncert; 11.30; Izbrane melodije; 12.20: Glasbeni album; 13.: Kolesarska dirka po Franciji; 13.30: Novi glasovi z orkestrom Carla Esposita; 15.15: Počitnice in glasba; 16.: Program za otroke; 17.20: izvajalci od včeraj in danes; 18.30:	Beethovnove romance;
19.30: Pregled umetnosti; 20.: Skladbe iz filmov jn revij; 21.10: Politična tribuna; 22.10: Moda; 22.50; Glasba in literatura; 23.15: Zini in njegov orkester.
II. program
9.:	Jutranje nieloa..,e; 10.:
Paolo Panelli in Bice Valori; 11.: Glasba za vas, ki delate; 13.:	Deklica ob 13. url; 14.:
Naši pevci; 14.15:	Koncert v
miniaturi; 15.15: Album pesmi; 15.45: Parada uspehov; 16.; Kolesarska dirka po Franciji; 17,30: Oblaki in zvezde: 18 30: Italijanske ljudske pesmi; 20 20: Kol. dirka po Franciji; 20 40: Program lahke glasbe; 21.45; Program operne glasbe.
III. program
17.: Samo.učni koncert; 19.: Arthur Honegger:	«Arhaična
suita«; 20.: Vsakovečerni koncert; 21.30: Heinrlch Mann: «1-gralka« - trodejanka; 23.10: Skladbe Alberta Roussela.
Slovenija
8.30; Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45: Klavir v ritmu; 9.: Vsaka ura ima svoj zven; 9.40: Slavni skladatelji pri klavirju; 10.15: Zabavni potpuri; 11.40: Mihovi! Logar: Concertino sinfonico za klarinet in orkester; 12.: Pesmi iz Polinezije; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije za o-poddne; 13.30: Pihalni orkester L. M.; 13.55: Glasbeni desert; 14.40: Slovenske narodne; 15 40; Aram Hačaturjam: Maškarada, suita; 16.15: Koncert po željah . poslušalcev; 17.15: Radi jih poslušate; 18.: Melodije iz tujih krajev; 18.30; Nastopajo Logarski fantje; 18.45:	Šport In
športniki; 20.: Majhna prodajalna plošč s popevkami In zabavnimi zvoki; 21.: G, Puccini; Glami Schicchi; 22.15: Za plešlte z nami! 23.05: Nočni konce-1
Ital. televizija
17.:	i v za oiroKe; 18.30:
Dnevnik; 18.45: Življenje z o-četom iin materjo; 19.50; Krat ko in junaško življenje [ppo-1 it a Nieva; 20.05:	Evropski
čas; 20.30: Dnevnik; 21.10: l-o litična tribuna; 21.55: Opern koncert; 22.55: Umetnost In z.ianos ; 22.43: TV dnevnik.
Jug. televizija
20,:	, , u.cviuk; liV Beo-
grad 20 15; Posebni dodatek o Titovem Užicu; RTV Zagreb 20.30; Revija na ulici; 20.40: Srebrni delfin - glasbeno za bavna oddaja; 21.40: Dokumeo tarni TV filmi.
Naslovi maturitetne naloge
iz slovenščine na klasični gimnaziji:
1. Ivan Pregelj in France Bevk sta rojaka, v pisanju pa sta daleč drug od drugega.
Označite njuno delo.
2. Razvoj italijanske narodne zedinjevalne misli v Risor-gimentu.
3. »Za vse je svet dovolj
bogat
in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat
s prav srčnimi čutili!.«
(Simon Gregorič)
Naslovi maturitetne naloge
iz italijanščine na klasični gimnaziji:
1. Diča il eandidato come 1’Otlocento ha sentito e vis-suto iT tema del rapporto tra arte e realta.
2. II 1848 europeo, con par-ticolare riguardo alTItalia, nei sentimenti, nelle esigenze po-litiche e sociali, nelle illusio-ni e negli esiti.
3. «11 cuore domanda sem-pre o che i suoi piaceri siano accresciuti, o che i suoi dolo-ri siano compianti; domanda di agitarsi e di agitare, per-ehe sen-te che il moto sta nella; vita e la tranqui!lita nella morte; e trova unico aiuto nella parola, e la ri-scalda de’ suoi desideri, e la adorna -delle speranze, e fa che altro tremi al suo timore e pianga alle sua lacrime, ef-fetti tutti che senza questo sfogo proromperebbero :n moti ferini e in gemito iispera-to. E la fantasia del mortaie, irrequieto e credulo alle lu-singhe di una felicita ch"e: segue accostandosi di passo in passo al sepolcro, la fantasia, traendo dai secreti della memoria le larve degli ogget-ti, e rianimandole con le pas-sioni del cuore, abbellisce le cose che si sono ammirate ed amate; rappresenta piaceri perduti che si sospirano; offre alla speranza e alla previden, za i beni e i mali trasparenti nelFavvenire; moltiplica ad un tempo le sembianze e le forme che la natura consenfe alla imitazione dell’uomo; ten-ta di mirare oltre il velo che
ravvolge il creato; e qu mti I dokler ohrani red; če pa zaide per compensare humano gene-1 v nered, tedaj slabi, kolesa
IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
re dei destini che lo condan-nano servo perpetuo ai prasti-gi delToponione ed alla claga della forza, crea la deita del bello, del vero, del gius^o, e le adora; crea le grazie, e le accarezza; elude le leggi della morte, e la interroga e interpreta il suo freddo silenzio; precorre le ali del tempo e al fuggitivo attimo presen-te congiunge lo spazio di se-coli e secoli ed aspira all’bter-nita; sdegna la terra, vola oltre le dighe dell’oceano, oltre le fiamme del sole, edifica regioni celesti, e vi coilrca 1’uomo e gli dice: Tu passeg-gerai sovra le stelle; cosi lo illude, e gli fa obbliare che la vita fugge affannosa, e che le tenebre eterne della morte gli si addensano intorno; e lo illude sempre con 1’armonia e con 1’incantesimo della parola«.
(V, Foscolo)
(eDelVorigine e delVujficio della letteratura» — Prolusio-ne alVinsegnamento di eio-guenza, recitala nell’Universi-ta di Pavia il 22 gennaio 1809).
Naslovi maturitetne naloge
iz slovenščine na realni gimnaziji:
1. Prešernova Zdravljica in 2upamčičeva Duma, dva slavospeva bratstva in razumevanja med narodi!
Kandidat naj očrta sorodnost, a tudi razliko v gledanju med obema, zlasti glede na čas, v katerem sta nastali,
2. Povejte, koliko je resnice, po vašem mnenju, v latinskem reku: »Historia magistra vitae«.
3. »Ako skrbno raziskujemo, kaj drži skupaj to vsemirje z vsemi njegovimi najmanjšimi deli, bomo našli, da je to samo red; ta obstaja v razporeditvi prvotnih in poznejših pojavov, višjih in nižjih, večjih in manjših, podobnih in različnih, v prostoru in času, po številu, velikosti, teži, ki vsaki stvari pripada in ji je primerna. Zato je nekdo imenoval red dušo sveta; to je bilo lepo in resnično povedano, Kajti vse. kar je urejeno, ohrani tudi svojo bit-nost in svojo neokrnjenost, . Europa.
se kvari dn ruši. To je razvidno iz primerov, ki nam jih nudita narava in umetnost.«.
(J. A. Komenskp)
Naslovi maturitetne naloge
iz italijanščine na realni gimnaziji:
1. Con riferimento a quan-to avete letto dell’opera del Foscolo, dite come l’Alfieri ed il Parini possono essere considerati suoi maestri d’arte e di vita.
2. Germi di rinnovamento, di liberta, di modernita portali da Napolepne in Europa, come si rivelarono ed opeiwo-no in Italia dopo il 1915.
3. «Le scoperte delle seien-ze naturah, accrescono — come Bacone voleva — il domi-nio delTuomo sulle cose, e l”animale Sapiens armano sempre piu di sapienza, gran-de ma altrettanto pericolosa.
A parare il pericolo, e a trarre dalle scoperte scientifi-che il bene che possono dare, si richiede non solo un pro-porzionato ma un superio-re avanzamento delTintelletto, deirimmaginazione, della fe-de morale, dello spirito reli-gioso, e, in una parola, del-1’anima umana.«
(B. Croce)
Naslovi maturitetne naloge iz slovenščine na učiteljišču
1. Fran Šaleški Finžgar je postavil temelje slovenski ljudski dramatiki. Zakaj so njegove drame v resnici ljudske?
2. Globalna metoda v sodobni pedagogiki.
3. »V šoli moramo pomešati počasne s hitrejšimi, manj nadarjene z bistroumnimi, trmaste s popustljivimi; in dokler potrebujejo vodstva, jih morajo voditi iste zapovedi in isti vzgledi.«
(Jan Amos Kornensky)
Naslovi maturitetne naloge iz italijanščine na učiteljišču
1. Narrate la grande storia intima del Leopardi quale l’a-vete appresa dalla lettura di alcuni suoi Canti.
2. Giuseppe Mazzini dalla Giovane Italia alla Giovane
(Nadaljevanje na 4. strani)
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaš dinamizem vas bo privedel do uspeha. Potovalni načrti v okviru poletnih počitnic. Odlična moralna kondicija.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušajte izpopolniti in bolje organizirati vašo delovno metodo Nepričakovana novica vas bo razveselila. Zdravje mirno.
DVOJČKA (od 21. 3. do 22. j.) Vsi vaši dosedanji napori bodo poplačani z u-peheom. Sijajno boste rešili delikatno vprašanje. Nekoliko nervoznosti.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Neko srečanje lahko v trenutku ■(premeni vaš profesionalni program. Vaše ideje bodo upoštevan«. Vroča ljubezen,
LEV (od 23. 7. do 22 8.) Aktiven dan: ponudbe, ki bodo o-
HOROSKOP
_ZA DANES..
mogočlle uveljavitev vaših sposobnosti. Izogibajte se diskusij v družini. Zdravje dinamično.
DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) Mali uspehei pripravljajo velike. Hvalisanje naj vas ne privede do domišljavosti. Ljubezensko srečanje. Zdravje zadavol}i vo.
ŠKORPIJON (Od 24. 10. do 22. 11.) V novem delovnem okolju se boste km atu znašl i Prebole-tj bo treba p etira' o reakcijo samoljubja. Zdravje potrebno nege.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vaše pobude bodo rodile uspehe, vendar ne brez nekaterih žrtev. Neka površna simpatija se polagoma spreminja v ljubezen.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Bliža se konec realizacije življenjsko važnega načrta. Na vidiku potovanje v poslovne in razvedrilne namene.
VODNAR (od 21. 1. do 19 2.) Uspehi nekega sodelavca bodo omogočili tudi vaš uspeh. Ponuja se vam . novo prijateljstvo, vendar bodite previdni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Premalo ste borbeni: to preprečuje realizacijo nekaterih načrtov. Nepozaben večer z Lubljeno o-sebo. Prehodna slabost.
Šolske razstave
Razstava otroškega vrtca v Borštu
Razstava osnovne šole v Boljuncu
Razstava osnovne šo le v Borštu
Razstava osnov ne šole na Repentabru
Gorlško-bcneški dnevnik
Med KD in PSDI so dosegli sporazum o sodelovanju
II irugi polovici prihodnjega ledna
sole odmiii io ponosi sueioo
Obvestilo ZSPD goričkemu občinstvu
PSDI bo imel podpredsedniško mesto v pokrajinskem svetu (odv. Devetag) in dva odbornika v občinskem svetu v Gorici
V prihodnjem tednu se bodo sestali občinski sveti v Tržiču in Gorici ter pokrajinski svet. S tem se je zaključila dolga, skoraj mesec in pol trajajoča doba posvetovanj, stikov in pogajanj med demo-kristjanskimi in socialdemokratskimi voditelji glede sestave odborov in upravnih programov.
Se pred pričetkom seje občinskega sveta v Gorici, ki bi morala biti 12. ali 13. julija, ter pokrajinskega sveta, ki bo v soboto 15. julija, bo odšla v Rim delegacija, da bi se s predsednikom IRI Petrinijem in voditelji FIN-Cantieri dogovorili o rešitvi krize v CR DA, ki je mogoča samo z zaposlitvijo začasno odpuščenih delavcev v novih obratih zlasti pa v podjetju (tako imenovana tretja pobuda), ki naj bi predstavljalo nadomestek za ukinjen obrat OMFA. V delegaciji bodo poslanca Ce-cherini in Martina ter prof. Zucalli. Točna jamstva glede rešitve krize kakor tudi enotne sestave večine v krajevnih organih oblasti (Tržič, Gorica, pokrajina) sta bila pogoja, ki ju je PSDI stavil KD za sodelovanje v teh organih.
V kratkem se predvideva tudi objava skupnega poročila obeh strank. Medtem se je že izvedelo za nekatere obrise sporazuma med obema strankama, zlasti kar zadeva imena oseb, ki bodo v teh organih oblasti imela odločilno besedo. Predsednik pokrajine bo dr. Čhientaroli (KD), podpredsednik odv. Devetag (PSDI), odborniki: dr. Marchesini, Ve-zil, Pecorari, Grigolon in morda odv. Ginaldi.
V Gorici bo župan dr. Po-terzio, ki je prejel največ preferenčnih glasov. Odborniki bodo dr. Gallarotti (finance), Moise (socialna pomoč), De Simone (javna vzgoja), Lu-pieri (javna dela), Martelani (šport in turizem). Socialdemokrati bodo imeli dve mesti: dr. Milocco bo odbornik za zdravstvo, Candussi pa za davke.	|
Načelnika skupin bosta dr. Antonio Tripani (KD) in prof. Lanfranco Zucalli (PSDI).
Še trije primeri otroške paralize
V Gorici so s« pojavili še trije primeri otroške paralize. Lahko obliko bolezni so ugotovili na 4-letnemu Dariu Sa-resinu iz Moše, ter na poldrugo leto stari Franceschi Ansi-lio in 4-letnemu Francescu Eussu, obema iz Gorice. Sprejeli so jih v bolnišnico Rdeče hiše.
Darieva sestra, 4-letna Pia, ki je prav tako v bolnišnici za-
radi preventivnih razlogov, pa ni zapadla tej bolezni.
Včeraj so v Gorici cepili proti otroški paralizi 300 otrok. Skupno je bilo doslej cepljenih okrog 7000 otrok.
Gradacija domačih vin
Normalna gradacija lanskega vinskega pridelka na področju naše dežele je bila v zvezi z aplikacijo čl. 5 vladnega odloka št. 7Q7 z dne 11. oktobra 1949 določena takole: na Goriškem mora imeti vino 11,5 stopinje, v Trstu 12 in v Furlaniji 10 stopinj.
Zakaj sta bili odloženi
predstavi na prostem v Standrežu
>/?
Tretja etapa amaterskega Toura
Kakor je bilo sporočeno že v sobotni in nedeljski številki Primorskega dnevnika, smo bili prisiljeni odložiti predvajanje mladinske igre »Sneguljčica)), ki jo je SG iz Trsta nameravalo preteklo soboto ponoviti na prostem v Standrežu. Ta predstava je bila odložena zaradi otroške paralize, ki se je pojavila na Goriškem in so pristojne oblasti s tem v zvezi odsvetovale zbiranje večjega števila otrok na javnem prostoru.
Do odložitve operetne predstave »Cardaška kneginja« pa je prišlo poleg tega še zaradi obolenja enega izmed glavnih igralcev, ki ga ni bilo mogoče nadomestiti.
Kot je iz zgornjega razvidno, je prišlo do odpovedi obeh predstav ne po naši krivdi,
iiiiiifuiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiuimiiiiHuitmiiiiiiiuuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiinimiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ob navzočnosti okoli pet tisoč oseb
V Renčah so svečano proslavili 20. obletnico vstaje na Goričkem
Slavnostni govor je imel dr. Joža Vilfan - Zborovalce sta pozdravila tudi predstavnika slovenskih in italijanskih partizanov iz Goriške
Na Goriškem so včeraj proslavili 20. obletnico vstaje. Posebna svečanost je bila v Renčah, kjer se je zbralo okoli 5.000 ljudi, med katerimi so bili tudi številni slovenski in 'italijanski partizani iz Italije. Dopoldne je bila slavnostna seja članov prve konference Osvobodilne fronte na Primorskem, ki je bila na Kreman-cih 8. julija 1941. leta, med katerimi sta bila tudi podpredsednik Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Milo Vižentin in Angel Kodrič, ki je kot pred dvajsetima leti tokrat otvoril konferenco. Po govoru Mila Vižentina so obujali spomine
na prva leta organiziranega upora in na protifašistično borbo pred vojno.
Na trgu v Renčah, ki je bil za to priliko okrašen z zastavami in veliko sliko predsednika Tita, je govoril podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dr. Joža Vilfan, ki je zlasti poudaril velik prispevek primorskega ljudstva v borbi proti fašizmu za svojo osvoboditev ter sedanjo vlogo socialistične Jugoslavije v borbi za mir na svetu ter pravilne odnose med narodi in državami.
V imenu pokrajinskega odbora ANPI je Silvano Morso-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiihiimiiiiiiihiihhu|||ii,i,i,|||i||>
OD VČERAJ 00 DANES
D
KINO
v GORICI
CORSO. 17.30: »Mandarin Per teo», W. Chiari in Sandra Mondaini. Cinemascope v barvah; italijanski film. Mladini pod 15. letom vstop prepovedan.
VERDI. 17.15:	«Pohajač	kra-
gorda». William Holden in Robert Mitchum. Ameriški film.
VITTORIA. 17.30:	»Tragedija
Phoenixa», Mihael Craig in Giorgio Sanders. Ameriški film.
CENTRALE. 17.00: «Jezdeci s črno krinko«, Otello Tqso, Lea Padovani. Italijanski film.
MODERNO. Zaprto.
—c«-----
DEŽURNA LEKARNA
Cez dan in ponoči je odprta lekarna Urbani-Albanese «A1 Corso« na Korzu Italia 89, tel 24-43.
 ««------
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30,4 stopinje ob 14. uri, najnižja 15,8 stopinje ob 5. Povprečna dnevna vlaga 60 odstotkov.
Poročilo športnega komisarja
Ob zaključku nogometne sezone II. kategorije
V nedeljo bo sestanek nogometašev v Gradiški
Pokrajinski komisar FIGC Mario Tiberio je izdal zaključno poročilo o delovanju nogometnih ekip, ki so se udeležile nogometnega tekmovanja v II. kategoriji diletantov v pretekli nogometni sezoni.
Tekmovanje se je začelo 19. oktobra 1960 in v času tekmo-
vanja je imel komisariat 30 sestankov. Društva, ki so se udeležila tekmovanja, so postavile na igrišče naslednje število igralcev:	Juventina ‘ in
Podgora po 17; Capriva in Za-graj po 20; Vilesse - Fara 21; S. Lorenzo in S. Marco po 22; Ločnik in Moraro po 23; Ita-la 25; Hausbrandt 26 ter So-vodnje 30.
Končni doseženi rezultati so bili naslednji:	Juventina	40
točk; Podgora 37, Fara 34, Ita-la 32, S. Marco 28. Zagraj 25, Ločnik 22, Capriva 20, Sovod-nje	18,	Moraro	18,	S. Lorenzo
17,	Hausbrandt	11	in Vilesse
10 točk.
Sprejeti so bili naslednji disciplinski ukrepi: opomin je dobilo osem društev, denarne kazni pa šest. Izmed posameznih igralcev jih bilo opominjanih 34, izključeni pa so bili: po	en	dan 27,	po	dva dni 7,
po	tri	dni 2 in	za	nad mesec
dni 3.
Vložena je bila samo ena pritožba proti izključitvi nekega igralca.
Za disciplinski pokal so bile dosežene naslednje točke: Ločnik 3, Itala 5, Zagraj 6, Podgora in Juventina po 7, Capriva in Moraro po 9, Fara 14, S. Lorenzo 15, Hausbrandt in Vilesse po 18, Sovodnje 21 in S. Marco 60.
Vkljub težavam je tekmovanje ves čas pravilno potekalo in to po zaslugi društev, njihovega vodstva, igralcev ter športnikov, ki so na raznih i-griščih sledili igri svojih ljubimcev ter tudi po zaslugi sodnikov, ki so se vrstili na raznih igriščih.
Komisarjevo poročilo javlja nadalje, da bo v nedeljo 9. t.m. ob 9.30 v Gradiški, na sedežu športnega društva Torriana v palači Coassim sestanek športnih društev II. kategorije, na katerega so vabljena tudi tista diuštva, katerih ekipe bodo v nastopni sezoni igrale v tej kategoriji.
Od 1. julija dalje so pri pokrajinskem športnem komisariatu in pri delegatu iz Tržiča (Armando Furlan Largo del-la Pace 1) v prodaji obrazci za športno sezono 1960/61.
lin pozdravil vse prisotne in jih pozval naj v spominu na slavne dni borbe pred dvajsetimi leti nadaljujejo skupno borbo z vsemi naprednimi silami na svetu za svobodo in socialni napredek, za mir, bratstvo med narodi, za spoštovanje slovenske manjšine in njenih pravic v Italiji. V imenu slovenskih partizanov z Goriške, vključenih v ANPI, je prinesel pozdrave Jože Pahor iz Jamelj, ki je dejal, da je to proslava vseh tistih, ki so na eni in drugi strani meje sodelovali v vstaji proti nacifašizmu.
Na kulturni prireditvi je nastopila mladina iz Renč z zborno recitacijo «Naša pomlad«, pevska zbora iz Dorn-berga in tovarne pohištva pa sta skupaj zapela več pesmi.
Popoldne je bilo na Vipavi tekmovanje v plavanju in vaterpolu. Po Renčah je bilo postavljenih dosti stojnic, kjer so prodajali najrazličnejše pijače in jedače, igral pa je tudi orkester.
Nesreča motociklista v Ul. Italico Brass
Ob 16.49 je z «Ape» zapeljal s ceste 23-letni Anato Francesco iz Ul. Baiamonti 10. Nesreča se je pripetila v Ul. Italo Brass. Mladenič se je udaril v glavo ter si prizadejal globoke rane na levi roki, na nogi in čelu. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
Cirkus Palmiri v Gorici
Jutri pride v Gorico in se bo ustavil na Rojcah, italijan-sko-danski cirkus Palmiri-Ben-r.evveis, ki bo ostal v našem mestu do vključno nedelje, 9. t. m. Vsak večer bo v cirkusu po ena predstava ob 21,15 uri, v nedeljo pa bo ob 16. uri tudi popoldanska predstava. Na sporedu so običajne cirkuške atrakcije, pri katerih sodelujejo glumači sedmih narodov in eksotične živali z vseh kontinentov. ■
Cirkus ima tudi svoj zoološki oddelek, ki bo odprt vse dneve in v katerem prikazujejo razne eksotične živali in divje zverine.
ampak zaradi višje sile in prosimo naše gledališko občinstvo, da bi to blagohotno upoštevalo. Vsekakor nameravamo organizirati obe predstavi enkrat pozneje in prosimo, cenjeno občinstvo, da bi jima takrat posvetilo tist opozornost in zanimanje, ki ga je že pretekli teden pokazalo s številnimi rezervacijami vstopnic.
o sporazumu gradbenih delavcev
V Rimu se je zaključil 'četrti del pogajanj med sindikalnimi predstavniki gradbenih delavcev in delodajalci, da bi se sporazumeli o obnovi vsedržavne delovne pogodbe. Na tem sestanku so delodajalci podali nekaj predlogov, vendar jih predstavniki delavcev še niso sprejeli.
Glede izgube delovnih ur zaradi vremena bi se delodajalci še pogajali. Tega vprašanja ne nameravajo rešiti v okviru blagajn gradbenih delavcev, kar zahtevajo sindikalisti, ampak naj bi se v ta namen ustanovil poseben sklad, ki bi ga upravljalo «posebno skrbstvo«.
Delodajalci so pristali na razširitev, zg določen čas, blagajne gradbenih delavcev na vse pokrajine, nasprotujejo pa povišanju prispevkov. Ponudili so povišek mezd za 7 odstotkov za navadne delavce ter za 1Q odst. kvalificiranim in specializiranim delavcem; nasprotujejo reviziji področij ter pravicam mladih delavcev.
Glede akordnega dela (tabele o cenah) so odgovorili negativno. Izrekli so svojo pripravljenost, da bi proučili uvedbo nekaterih določil v pogodbo, ki se nanašajo na a-kordno delo na delovišču. Končno so zahtevali, naj se pogajanja nadaljujejo 11. julija letos.
Poziv
sovodenjskega županstva
Zmagoslavje Špancev s Cruzom in Gabico
Prvi je zmagal na cilju, drugi pa je nova rumena majica
TURIN, 4. — Prireditelji amaterskega Toura in tudi sodniki so morali zatisniti vsaj eno oko, če so hoteli rešiti to dirko. Po pravilih bi morali precej kolesarjev, ki so prišli po maksimalno določenem času včeraj na cilj, enostavno odsloviti.
Tega pa niso storili, zaradi
česar se je danes lahko pojavilo na startu 112 kolesarjev, ki so šli na 151,5 km dolgo pot od St. Jean de Maurienne do Turina. Proga ni bila naporna razen vzpona na Col de Mont-Cenis, ki je bil 90 km od cilja.
Današnja tretja etapa se je končala s popolnim zmagoslavjem španskih kolesarjev. 2e včeraj so Španci izvedli ofenzivo, a se jim ni posrečila. Danes so šli ponovno v napad in tokrat uspeh ni izostal. Emi-lio Cruz je bil prvi na cilju, Gabica Coceas pa je izpodrinil Angleža Ramsbottoma s prvega mesta v lestvici in si je oblekel rumeno majico najboljšega. Poleg tega pa je španska reprezentanca danes zasedla prvo mesto v ekipni lestvici.
Tempo je bil že v začetku hiter in številni kolesarji so začeli polagoma zaostajati. Na vzponu proti Col de Mont-Ce-nis se je karavana zdaljšala in na vrh prelaza je prvi privozil Nemec Kunde pred Italijanom Zancanarom. Tudi Jugoslovan Valčič je bil med prvimi in je prišel na vrh dese-tj samo 1’ za Kundejem.
Pri spustu je prišlo do združitve precejšnje skupine, a malo pred Turinom je Cruz močno potegnil in zmagal 44” pred Švicarjem Fuchsom in drugimi. Španec Gabica, ki je bil šesti, je zasedel prvo mesto v šplošnj lestvici in je izpodrinil včerajšnjega zmagovalca Ramsbottoma na drugo.
VRSTNI RED NA CILJU III. ETAPE:
L CRUZ (Sp.) 4.04’09" (z odbitkom 4.03’09”)
2. Fuchs (Sv.) 4.04’53” (z odbitkom 4.04’23”)
3. Hinds (VB)
4. Zancanano (It.),	5. De-
smeth (Belg.), 6. Gabica (Sp.) 4.04’51”,	7. Menendez (Sp.)
4.04’53”, 8. Nijs (Belg.), 9. Valčič (Jug.), 10. Van D’Huynsla-
Scvodenjsko
ger (Belg.), 11. Kunde (Nem.), županstvo ob-1 12. Bradley (VB), 13. E. Ja-
vešča vse starše otrok, ki na-! cobs (Luks.) 4.04’53", 14. Jans-
meravajo svoje otroke cepiti I sen (Hol.) 4.07’49’’, 15. Pacheco proti otroški paralizi, da ne I (Port.) 4.07’52”,	16. Levačič
bodo pošiljali na dom nikakih obvestil več. Pozivajo jih, naj pripeljejo svoje otroke cepit ob četrtkih in ponedeljkih ob 10.30, ko bo prišel v zdravniški zmbulatorij dr. Belli.
(Jug.) 4.07’54”, 17. Fantinato (It.) itd.
SPLOSNA LESTVICA
1. GABICA (Sp.) H.54’25”
2. Ramsbottom (VB) z za ostankom 6’36”
iiiiiiiiiiiimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiHiiiiiiiiii
Naslovi maturitetnih nalog na slovenskih
C6
quie;e amtica silenzi del loco si confonda.« (G. Leopardi La vita solitaria o«. 23-26)
(N adaljevanje s 3. strani)
3. «Talor m’assido in
solitaria parte Sovra un rialt o, al
margine d’un lago Di taciturne piante
incironato. Ivi, quando il meriggio in ciel si volve. La sua tranquilla imago il Sol dipinge,. Ed erba o fogha non si crolla al vento, E non onda incresparsi, e non cicala Strider, nč batter penna angello in ramo, Nč farfalla ronzar, ne
voce o moto Da presso nč la lunge odi ne vedi.
Tien quelle rive altissima quiete;
Ond’io quasi me stesso e il mondo oblio Sedendo lmmoto; e gia mi par che sciolte Giaccian le membra mie, ne spirto o senso Piu le commova, e lor
Naslovi maturitetne naloge iz slovenščine na trgovski akademiji:
1. Naturalizem je bila kratka epizoda v slovenski literaturi. Kateri možje so ga zastopali in kaj so pomembnega ustvarili?
2. »Izvor in začetek življenja je delo in v delu je dopolnjevanje življenja. In življenje brez dela je polovično življenje, je smrt in pogin.«
(Fran Ksaver Meško)
Naslovi maturitetne naloge iz italijanščine na trgovski akademiji:
1. Non basta che i giova-ni siano tecnicamente istruiti per soddisfare alle sempre piii complesse esigenze del mondo della produzione; occore pure che siano intellettualmente e spiritualmente preparati per rendere vivi ed operanti i va-lori umani e ideali nell’am-biente in cui sono chiamali ad operare.
2. Echi e riflessi delle vi-cende della patria nella poe-sia italiana delTOttocento.
3. Cardoso (Port.) 6’49”
4. Cruz (Sp.) 7’25”,	3.	De
Rosso (It.) 7’29”, 6. Lebaube (Fr.) 7’34”, 7. Zilverberg (Hol.) 7'49”, 8. Levačič (Jug.) 7’54”, 9. Van D’Huynslager (Belg.) E'08’y 10. Kunde (Nem.) 11’22”, 11. Nijs (Belg.) 12T9”,	12.
Hinds (VB) 13’48”, 13. Hent-ges (Luks.) 14’29” itd.
LESTVICA GORSKE NAGRADE 1. Ramsbottom (VB), Kunde (Nem.), Gabica (Sp.) 10 točk, 4. Hernandez (Sp.) in Zanca-naro (It.)	9,	6.	Zilverberg
(Hol.) in Menendez (Sp.) 8 itd.
VVIMBLEDONSKI TURNIR
ČETRTFINALE (ženske) Schuurman (Juž. Afr.) -Hantze (ZDA) 6:4, 2:6, 7:5 Truman (VB) - Smith (Avstralija) 3:6, 6:3, 9:7 Reynolds (Juž. Afr.) - Rami-rez (Meh.) 4:6, 6:3, 6:0 Mortimer (VB) - Sukova (CSSR) 6:3, 6:4
Za tesnejše športne stike
Italijanski funkcionarji na obisku v Sovjetski zvezi
Predsednik CONI Onesti navdušen nad športnimi napravami
MOSKVA, 4. — Skupina italijanskih športnih funkcionarjev in sicer predsednik CONI Giulio Onesti, generalni tajnik istega odbora Marcello Garroni, predsednik italijanske nogometne zveze Umberto Agnelli in drugi so bili na obisku v Sovjetski zvezi, kjer so si ogledali športne naprave in se razgovarjali s tamkajšnjimi funkcionarji.
Danes so bili Italijani gosti predsednika osrednjega sveta
zveze športnih društev Sovjetske zveze. Razgovoru so prisostvovali tudi podpredsednik sovjetskega olimpijskega odbora Pesljak, predsednik sovjetske nogometne zveze Valentin Granatkin in tajnik olimpijskega odbora Lev Zajcev. Vsi so bili mnenja, da bi morali biti športni stiki med obema državama tesnejši.
Po obisku so italijanski gostje odpotovali v Italijo. Pred odhodom je Giulio Onesti izjavil novinarju Tassa naslednje: »Hvaležni smo svetu športnih društev Sovjetske zveze, da nam je omogočil obisk vaše domovine. Ogledali smo si Moskvo, Leningrad, Tbilisi in Odeso in povsod so nas prisrčno sprejeli. Proučili smo sistem organizacije telesne kul-
ture in športa v Sovjetski zvezi. aktivnost posameznih zvez in videli smo krasne športne naprave. Moderna športna palača v Tbilisiju, jadralna središča v Odesi in Leningradu ter veslaški center v Kijevu ter sploh celotno športno mesto na obrežju Moskve so lahko brez dvoma središča največjih športnih prireditev kot so olimpijske igre, evropska ali svetovna prvenstva.«
Predsednik FIGC Agnelli je pripomnil, da se je domenil s sovjetskimi fukncionarji za srečanja med nogometnima reprezentancama obeh držav, ki bi morala biti v Moskvi in v Rimu 1962. leta.
Giulio Onesti je na koncu še pripomnil, da je povabil sovjetske športne funkcionarje na obisk v Italijo.
liitHiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiliiiiiMiimiimimimmiiiimiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiHiiinmiiiiiiniinmniiiimiimimiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiifmi
Deseta etapa kolesarske dirke po Franciji
Zaradi počasne vožnje glavnine Ignolin in Busto prva v Turinu
Kljub precejšnji zamudi, Anguetil še vedno trdno v vodstvu lestvice
TURIN, 4. — Ignolin, član pokrajinske francoske ekipe, je danes zmagal v deseti etapi kolesarske dirke po Franciji Grenoble-Turin. Drugi je bit Francoz Busto, medtem ko je glavnina, v kateri je bil Anouetil, privozila na cilj 12 minut in 29 sekund kasneje, š-e prej pa ie prišel na cilj Italijan Brugnami, ki je zasedel tretje mesto.
Že takoj po startu je bilo v skupini preostalih kolesar-
jev precej živahno. Po štirih km vožnje je Ignolin zbežal in ker se ni nihče menil zanj, je lahko sam nadaljeval pot. Samo Busto, kot Ignolin tudi član francoske pokrajinske e-kipe, se je kasneje pognal v zasledovanje in je pri 48..km proge tudi dohitel begunca. Glavnina pa je tedaj že zaostala za celih 10’ in 15”.
Glavnina je leno vozarila še posebno, ker nista mogia begunca v nobenem primeru ogrožati. Anquetilu vodstva v lestvici. Busto je bil namreč na 66. mestu s tri četrt ure zamude, medtem ko je bil Ignolin v splošni lestvici še niže in sicer eno uro in 20 minut za Anquetilom.
Ko sta se Ignolin m Busto začela vzpenjati proti prelazu hriba Croix de Fer je glavnina vozila že z 18’55” zamude. Med vzponom sta si begunca nabrala še nekaj prednosti. Ignolin je prvi privozil na vrh tik pred Bustom, medtem ko sta Massignan in Milesi prišla do vrha 21’53” kasneje. Sploh so danes zabeležili na tem vzponu precejšnje zamude. Francoz Novak na primer, ki je pred dnevi celo zmagal v etapi, je privozil z zamudo 29’ Nič bolje ni bilo za Daemsa, ki je kasneje odstopil, in druge.
Po 99 km vožnje sta Ignolin in Busto privozila v Saint Jean de Maurienne 22’ pred glavnino in ker sta složno nadaljevala pot, se je ta prednost povečala kmalu na 27 . Nepričakovano pa so se v glavnini prebudili in so pospešili hitrost. Italijan Minieri je hotel skupaj s Francozom Ca-zalo zbežati, toda glavnina Jima ni tega dovolila in mir
je tako ponovno zavladal v ozadju. Na prvih vzpetinah, ki vodijo na Col du Mont-Cenis sta begunca nemoteno nadaljevala pot in sta skoraj istočasno privozila do vrha, kjer so zabeležili naslednje zamude zasledovalcev: Massignan 23’35”, Junkermann 23' in 40”, Mastrotto 23’45”, Ruegg, Anquetil, Brugnami m drugi 23’50” itd. Ob koncu spusta se je Brugnamiju posrečilo priti do malenkostne prednosti. Več pa ni mogel doseči, ker sta prva dva im*!a že toliko naskoka, da sta nemoteno prišla do Turina, kjer je bil cilj in kjer si je Ignolin zagotovil etapno zmago. Tretji je privozil Brugnami, poldrugo minuto kasneje pa se je pojavila na cilju precejšnja skupina, med katero so bili vsi najboljši kolesarji.
VRSTNI RED NA CILJU X. ETAPE GRENOBLE - TURIN (250,5 KM):
1. IGNOLIN (OSO) 7.30’59” (z odbitkoin 7.29’59”)
2. Busto (CM) (z odbitkom 7.30’29”>
3. Brugnami (It.) 7.4i’95”
4. Darrigade 7.43’28”, 5. Gain-che (OSO) 6. Viot (PNE), 7. Aerenhouts (Belg.), 8. Robinson (VB), 9. Massignan (It.), 10. Cazala (Fr.), U. Thomin (OSO), 12. Van Aerde (Belg.), 13. Laidlaw (VB), 14. Zambo-ni (It.),	15. Fischerkeller
(Nem.), 16. Groussard (OSO), 17. Junkermann (Nem.),	18.
Ruegg (Sv.-Luks.), 19. Gerussi (PNE) 20. Huot (CM) itd.
SPLOSNA LESTVICA
1. ANQUETIL (Fr.) 58.52’40"
2. Manzaneque (Sp.) z zaostankom 5’07"
3. Gaul (Sv.-Luks.) 6’03”
4. Carlesi (It.) 7’43”
6. Junkermann (Nem.) 8’46"
7. Massignan (It.) 9’06’’
8. Dotto (CM) 9'56”
9. Mastrotto (Fr.) 10’42’’
10. Brugnami (It.) 10’46” itd. LESTVICA GORSKE NAGRADE
1. MASSIGNAN (It.) 39 točk
2. Ignolin (Fr.) 25
3. Gaul (Sv.-Luks.) 24
4. Busto 19, 5. Plankaert 16, 6. Junkermann 15, 7. Anque-til 13, 8. Pauvvels 12, 9. Man-zaneque in Mastrotto 11 itd.
Po turneji po Dalmaciji
Včergj povratek v Trst košarkarjev Hausbrandta
Včeraj so se vrnili v Trst košarkarji ekipe Hausbrandta, k' so bili na gostovanju po Jugoslaviji. Turnejo je organiziral Enal Europhon. Haus-brandtova ekipa je odigrala najprej tekmo v Zadru, kjer je doživela poraz 99:61.
1. in 2. t. m. pa so Tržačani sodelovali na turnirju, ki je bil v okviru proslav 20-oblet-r.ice revolucije, ki ga je priredil KK Split. Poleg kluba prirediteljev in Tržačanov sta sodelovala na turnirju tudi e-kipi beograjske Crvene zvezde m Tekstilca iz Sinja.
V prvem dnevu je Hausbrandt podlegel Splitu 63:58, v drugem dnevu tekmovanja pa so Tržačani premagali Tekstilca 81:58 in tako zasedli drugo mesto za Crveno zvezdo. Na tretjem mestu se je uvrstil Split, pa čeprav je imel isto število točk kot Hausbrandt. V tem primeru je odločal boljši količnik doseženih in prejetih košev.
Tržaški košarkarji so bili povsod deležni prisrčnega sprejema.
BOKS
RIM, 4. — Danes je prispel v Rim evropski prvak lahke kategorije Dave Charnley, ki bo jutri zvečer nastopil v dvoboju za naslov z Italijanom 5. Perez Frances (Sp.) 7’49” I Raimondom Nobilejem.
m
«Tudi če bi lahko vedrila, se ne bova smela zamujati,« je rekel Janez. Govoril je sproščeno in brezskrbno, ko da se peljeta na svatbo.
»Prav res,« je rekel Bržan. »Ali veš, kaj pravi sodišče? Sodišče pravi, da se moram oglasiti dopoldne ob deveti uri.«
Potegnil je Palčičevo uro iz telovnika ter jo vrtel v roki, da bi od kod padlo nanjo nekaj svetlobe, toda kazalcev ni mogel razločiti. «V ta namen mi je Palčič posodil svojo uro,« je rekel. «Dragoceno uro s srebrnim pokrovcem. Toda v temi tudi na srebrni uri ni najti pravega časa. Samo skrb bom imel z njo.«
Janez je menil, da bi si jo moral privezati z usnjeno vlako. »To ni za kmeta,« je rekel omalovažujoče
«Tudi -za pastirja ni,» je rekel Bržan razveseljeno.
Tedaj je Cigan zavozil na veliko cesto in zato-potal po njej. Znašel se je na novih tleh, v ubeljeni strugi z motnimi obrisi rašelikovja zavarovani in je potegnil hitreje. Janez je lahko brez skrbi popustil vajeti. Tako sta minila voljnejši zrak med hišami, v duh po gnojiščih je zopet zavela svežina.
Z veselo voljo sta se peljala v to svežino. Bržanu je bila močno pogodu ta vožnja. Bil je hvaležen Janezu Kalcu, zelo mu je bil hvaležen za tako prijaznost, toda tudi Palčiču je bil hvaležen za njegovo posredovanje. Najbrž Janez ni zlahka pristal na to pot. Bržkone mu je Palčič nekajkrat ponovil, da je Bržan star in da ima slabo obutev. Storil bi zelo dobro delo. mu je bržčas rekel. Star je, kako naj prehodi to daljo! Bržan se je še nekaj časa zamujal s to mislijo. Ne mara mu je tudi kaj obljubil, si je mislil.
Palčič, navsezadnje, ni prav nič tratil besed. Me mil se je z Janezom o njegovi novi hiši. Potem sta govorila o Palčičevi bolezni. Da, da, je potožil Palčič, niti na sodišče ne morem. Bila bi prava veselica ta pot, je rekel. Nato se je spomnil še nečesa. Rekel je. da bosta morali tja tudi Luca in Lenka. Toda tega se je spomnil samo mimogrede. «Piejkone bosta morali
tja tudi ti dve,« je rekel, «poleg Bržana.«
Zatem je Janez Kaleč deja', da bi bilo treba nekaj ukreniti tudi zaradi Bržana. Orednik je star, je rekel. Peš nikakor ne bi smel na pot, poleg tega ima slabo obutev...
Janez je potemtakem prišel sam na to, da ima Bržan slabo obutev. In tako se je o pravem času vse lepo uredilo.
«Vredno žival imaš,« je rekel Bržan. «Dolgo se že nisem vozil. Tudi na to vožnjo nisem računal. Ne vem, kako ti bom povrnil.«
Janez je nagnil glavo, privzdignil je vajeti. To potemtakem ni bilo vredno besede.
Vse tja do Tubelj je bila noč, naprej od Kozine pa ju je pričelo dohitevati jutro. Bilo je čemerno in zamudno in ni obetalo lepega dne. Tem bolje, je me-nii Bržan, tem bolje, če se lahko ognemo soncu. Kakor hitro se je cesta zravnala, se je pojavila daleč pred njima poskakujoča senca. Nekdo je bil torej pred njima; Janez je samo šleknil z jezikom in Cigan se je spustil v dir.
Poskakujoča senca se je spremenila v koleselj, na koleslju je sedel človek in ko se je Cigan približal na dober lučaj, sta Bržan in Janez lahko razločila tudi konjsko glavo, tako visoko se je nosila.
Kakopak! Pred njima se je vozil baron iz Odoline s svojim širokim klobukom. Nihče ni mogel vedeti kam ,ga hudič nese v tej zgodnji uri — bil je tu, na istrski cesti. V gosposkem drncu je hitel nekam Sedel je kakor vojak in se ni niti za spoznanje premaknil, ko je začutil voziček za sabo: samo vajeti je pritegnil Nato je nekaj siknil, zrahljal je vajeti in mršavi dir kač je iztegnil korak.
Oho! Cigan je sunil z glavo kvišku, on ni bil vajen takih norčij. Sedaj, ko je skoraj dosegel zadek koleslja, ko je ujel zračni vrtinec zasičen s konjskim vonjem, se je vaba nenadno zganila; odbrzela je dalje in skušala povečati presledek. Cigan ni bil vajen takega ravnanja. Bil je mlad konj, komaj privajen na
vprego; doslej ni še nihče preizkušal njegovih zmogljivosti, nihče ga ni priganjal ne izzival. Stekel je, ko se mu je zahotelo in ko se mu je zahotelo, je ritmi ali obstal, da bi slišal prijazno besedo. Doslej ni okusil ne biča ne korobača in uzda mu je bila še vedno v nadlego
Navsezadnje tudi Janez ni bil vajen takih norčij. On nikakor ni imel namena zasledovati nekoga na cesti. Imel je mlado žival in časa na pretek Kakopak, nekdo se je vozil pred njim. Z Bržanom sta hotela videti, kdo se vozi pred njima. Baron iz Odoline. Prav! Janeza prav nič ne mika, da bi se kosal z baronom.
Toda Cigan je sam prhnil dalje Prednje noge je metal nekam preširoko, korak zadnjih nog pa je bil urejen in je vedno udarjal čez prednja kopita, tako pač, kakor so divjali njegov: predniki po slavonskih pustah. In koleselj se je bližal.
Janez je okleval. Nekaj nipov se sploh ni mogel odločiti za to ali ono Končno je skušal pridržati Cigana, oho, napel je vajeti, da bi ga pristavil. Toda tu je bil tudi Bržan Niemu m bilo prav nič mar, če je voziček nevarno opletal na levo in desno. Prijel je Janeza za 'aket m skremžil obraz v hudomušno spako Potem je pomembno iztegnil vrat Za njim, je rekel
Tak tako torej, za njim?
Cigan m bil povržek izbrane pasme. Po njegovih žilah baje ni vrvrala plemenita kri, toda razgrela se je naglo in nič manj je ni bilo, nego v dolgokrakern dirkaču. Pred njim je bežal vonj odolinskih hlevov, zgubljal se je in zgoščal v zraku in Cigan je drvel za tem vonjem. Spominjal ga je na kaj in sedaj ga je skusal doiti Ali pa se je v njem zganila tekmovalna togota! Hii! Kazno je bilo, da ta ni prirojena le izbrani pasmi, kajti razvnela je tudi Janeza in Bržana. Ta dva sta prejkone pozabila da imata resno pot pred sabo. Prepustila sta se kmečki kljubovalnosti, ki ju je zapeljala v norčavo igro.
Cesta ni bila slaba, toda tu in tam se je pojavil kamen in veselo privzdignil voziček; Janez in Bržan
sta si morala zelo prizadevati, da sta ga s svojo težo obdržala v ravnotežju.
Cigana je nekaj obsedlo, vrag znaj, kako se bo to končalo Hii!
Vendar barona ni bilo moč prehiteti. Cigan je bil tik za kolesljem, toda prehiteti ga ni mogel. Baron se je držal sredine ceste in ni dopuščal takšne možnosti. Njegov stari dirkač se je dobro nosil s svojim dolgim korakom. Ta čas se je odmotala zanka prenapete za-tege in to je bilo konju v veliko olajšanje; hropel je laže in tekel z iztegnjenim vratom. Toda baron je spoznal, da mu je kljub temu pojemala vzdržnost. In ko se je pojavil odcepek poti proti Petrlnjam, je v naj-hujšem diru zavil po njem, krenil je tja in se zavil v oblak prahu.
Tako se je Cigan zopet znašel sam. Pred njim ni bilo več izzivajoče vabe, tudi vonj po odolinskih stajah se je nekam izgubil. Divje peketanje se je umirilo. Objestno hrzajoč je Cigan gospodaril po prazni cesti, kakor da se je utrgala priveza, ki ga je vlekla za sabo.
Baron se je oddaljeval po stranski poti. Vedno manj ga je bilo, njega in njegovega koleslja, vedno manj, dokler ni utonil sredi kraške planote — tako pač, kakor se je bil pojavil. Ako se je ozrl v to stran, je nemara še lahko razločil Bržanov klobuk, ki se je dvignil v pozdrav Odzdravil ni nič. Nemara baron iz Odoline sploh ni bil namenjen v Petrinje in mu je bilo spotoma žal, da ni žrtvoval še tistih sto kron.
Zahvaljen bodi bog oče nebeški, ki daješ človeku vsakovrstne priložnosti! Po tem zahvalnem vzdihu se popotnikov duh dvigne misel se izbistri in se razpeni v izmišljiji. Brez pridržka se pusti zapeljati skozi drevored obstruženih cipres, ki se prašijo ob koprski cesti. Drugod krasijo ogoljeno pokrajino v skupinah, kakor družine velikanskih mavrohov, ob cest’ pa stražijo v ravnih vrstah. Ob pogledu nanje objame človeka domotožna bolečina, to je klic oddaljene dežele.
(Nadaljevanje sledi)