Št. 254 (15.698)letom. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _______ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 1500 LIR POSTMNA PLAČANA V GOTOVINI SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50% TOREK, 19. NOVEMBRA 1996 Igra še ni končana Bojan Brezigar Zgodovinsko nizka volilna udeležba, obenem pa veliko Število be-Bb glasovnic, je prvi podatek nedeljskih pokrajinskih volitev v Trstu. Med vzroki so verjetno naraščanje nezanimanja za politiko, skromna volilna kampanja, Se predvsem pa dejstvo, da je Pokrajina očitno zelo nezanimiva ustanova in so ji torej volilci namenili primerno nezanimanje. Drugi podatek, mimo katerega ni mogoCe, je, da je vsedržavno počutje vplivalo na odločitev tistih, ki so vendarle Sli na VoliSCe. Vtis, da Oljka ni v celoti kos sedanjemu trenutku, in izredna kampanja desnice proti Prodiju, pa tudi socialna struktura tržaškega prebivalstva, so nagnile politični kazalec volivcev v desno in desnici le za las ni uspelo zadeti v Cmo že v prvem krogu; njenemu kandidatu je za izvolitev manjkal le dober odstotek glasov. To so prvi vtisi po objavi izidov nedeljskih volitev. Ce pa te izide primerjamo z izidi na letošnjih političnih volitev, ugotovimo, da Se zdaleč ni tako slabo. Tri stranke desnice so imele v aprilu 53 odstotkov glasov, sedaj so jih zbrale štiri manj; obe stranki levice, tako SKP kot DSL, sta pridobili in, Čeprav ne moreta slaviti velike zmage, je njuno zadovoljstvo upravičeno. Neprimerljivi so podatki Slovenske skupnosti v okviru zavezništva TS-2000, vendar je na osnovi izidov v posameznih okrožjih kaj lahko ugotoviti, da je SSk ohranila VeCji del svojih glasov, odpovedale pa so druge komponente v zavezništvu. Ce bi hoteli z vidika Oljke oceniti rezultate, m torej zelo stvarno rek-h, da smo se bali mnogo slabših izidov. Čeprav je razlika med obema kandidatoma zelo velika, je igra še popolnoma odprta. Sedaj je teden dni Časa za dogovor o Širšem zavezništvu, v drugem krogu pa bo marsikaj odvisno od volilne udeležbe. Skratka, desni-ou Se ni zmagala in levica Se ni izgubila, kajti o zmagovalcih in o poražencih bomo govorili cez dva tedna. Kakšen bo izid, pa lf odvisno tudi od kandi-datov in od strank, od njihove resnične zavzetosti in od volje po zmagi *ted desnico, kar velja tu-m za miljsko občino. POLITIKA / IZIDI NEDELJSK11H TRŽAŠKIH POKRAJINSKIH VOLITEV Desnici največ glasov, ne pa absolutna večina Kandidat Stranka Glasovi Odstotki Dennis Visioli ® 12.550 11,2 (D 3 _ s> ^ - 3.225 2,9 V rs ^ O C\1 <§> 16.577 14,9 .E o | 0) 5 © 5.706 5,1 o> "D < 5.239 4,7 Laura Tamburini 3.912 3,5 nO' ^ C O) 4.974 4,5 0 ■■ cn c »l 1 O 1 . m 27.886 25,0 “of 21.593 19,4 Mario Bussani 7.796 7,0 Pier Paolo Della Valle © 1.310 1,2 Pietro Rosenvvirth © 705 0,6 Adele Pino Kreus in Renzo Codarin v drugi krog volitev V drugi krog Codarin in Pinova, v Miljah pa Rossetti in Dipiazza TRST - Desnica je na nedeljskih pokrajinskih volitvah dobila najveC glasov, njenemu predsedniškemu kandidatu Ren-zu Codarinu pa ni uspela zmaga v prvem krogu. Codarin se bo Cez dva tedna v balotaži pomeril s predsedniško kandidatko levosredinske Oljke Ade-le Pino. Drugi krog bo tudi v Miljah, kjer se bosta 1.decembra za župansko mesto pomerila Roberto Dipiazza (desnica) in Giorgio Rossetti (Oljka). Na pokrajinski ravni je prva stranka Nacionalno zavezništvo, ki je pridobilo glasove na račun Berlusconijeve stranke in Liste za Trst. V sklopu levosredinske Oljke pa se vse bolj uveljavlja Demokratična stranka levice, viden padec pa so zabeležili zeleni in Ljudska stranka. Lista "Trst 2000“, v kateri sodeluje tudi Slovenska skupnost, ni dosegla pričakovanega rezultata. Slovenski kandidati za Pokrajino so se dobro uveljavili. Na listi ”TS 2000“ pripada prvih petih kandidatov Slovenski skupnosti, na listi DSL sta na prvem in drugem mestu Igor Gabrovec in Willy Mikac, med kandidati SKP se je Bruna Zor-zini Spetič uvrstila takoj za predsedniškim kandidatom Dennisom Visio-lijem. Na 2. in 3. strani TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Danes ob 1430 protestna manifestacija pred tržaškim sedežem Banke Italije TRST - Uslužbenci Tržaške kreditne banke bodo danes priredili protestno manifestacijo na Korzu Cavour, pred sedežem Banke Italije, da bi pristojne oblasti opozorili na nevzdržne razmere, ki se s podaljševanjem zapore TKB iz dneva v dan Se stopnjujejo. Demonstracija se bo pričela ob 14.30 in bo trajala do 17. ure. Zastopstvo uslužbencev bo zahtevalo sestanek z vodstvom tukajšnje Banke Italije. Demonstraciji se je iz solidarnosti pridružilo Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je obenem povabilo vse svoje elane ter elane snujočega se Odbora za zaščito varčevalcev TKB, da se shoda udeležcijo in da tako praktično izpričajo svojo zaskrbljenost za obstoj in bodočnost tržaškega denarnega zavoda. Prav ta bodočnost pa je Se vedno zavita v veliko negotovost. Jutri bi se v Rimu morale sestati banke-upnice TKB, predstavniki jamstvenega sklada in zastopniki Banke Italije, vendar so sestanek odložili. Sestanek naj bi bil v Četrtek, Banka Italije pa naj bi svojo dokončno odločitev sporočila prihodnji teden. Na 5. strani Zaradi okvare na mednarodnih telefonskih povezavah je danes Primorski dnevnik izšel na 16 straneh brez zunanjepolitičnih novic ter novic iz Slovenije in brez nekaterih rubrik. Bralce prosimo za razumevanje. ITALIJA / PREDEN SE FINANČNI ZAKON PRESELI V SENAT Danes v Primorskem dnevniku Vlada pojasnila sindikatom, kako si zamišlja evrodavek Glavno breme prispevka bo padlo na dohodke fizičnih oseb RIM - V pričakovanju imenovanja novega ministra za javna dela, ki bo zamenjal Antonia Di Pietra, potem ko je ta potrdil nepreklicnost svojega odstopa, se je pozornost notranje politike usmerila na sinočnje večurno srečanje vlade s sindikati. Na dnevnem redu je bilo poleg finančnega zakona in davka za Evropo tudi vprašanje uresničevanja septembra podpisanega sporazuma o zaposlovanju in problem obnove kolektivne delovne pogodbe za kovinarje. O poteku sestanka iz palače Chigi ni bilo nobene vesti, zato so se opazovalci omejih na delovne hipoteze, po katerih naj bi »evroprispevek« temeljil v pretežni meri na povečanju davka Irpef, in to po progresivni metodi. Izvzeti naj bi bili letni dohodki pod 20 milijoni lir, vsi ostali davčni obvezanci pa naj bi dajatev za Evropo plačali z majsko prijavo dohodkov. Vlada bi tako zbrala 8.500 milijard, preostanek pa naj bi si zagotovila s povišanjem posrednih davkov. Finančni zakon bo Cez nekaj dni zaCel iter v senatu, za zdaj pa se ni znano, ali bo Pol svoboščin - kljub številnim pozivom v to smer - sodeloval pri glasovanju. Na 9. strani Na Deželi sprejeli Cecottijev odstop TRST - Deželni svet je na včerajšnji izredni seji po pričakovanju formalno sprejel odstop odbora ligaškega predsednika Sergia Cecottija. Njegova vlada je bila že Četrta po deželnih volitvah leta 1993, na obzorju pa se pojavlja peta, Čeprav bo treba nanjo počakati Se nekaj Časa. Včerajšnja debata je bila glede političnih perspektiv Se precej nejasna in nedorečena, pogajanja med levosredinsko Oljko in Komunistično prenovo pa se vsekakor nadaljujejo. Nekatere komponente desničarskega Kartela svoboščin se potegujejo za institucionalno deželno vlado, iz katere bi bila izključena le SKP. Na S.strani Suplenti: križ s plačami Na ravnateljstvih se Se vedno zastavlja zagonetno vprašanje: kako bo s plačami suplentov? Strane »Igre« mladih oblikovalcev V tržaški galeriji Studio Tommaseo so na ogled najboljši izdelki udeležencev drugega mednarodnega natečaja v oblikovanju. Stran 8 Lovec ranil žensko na vrtu Na Livadi v Gorici je lovec v nedeljo popoldne streljal na žensko, ki je delala na domačem vrtu in jo težje ranil. Stran 10 Lombardija se predstavlja Ljubljani Prihodnji teden bo v Ljubljani niz gospodarsko-kul-tumih prireditev z naslovom Pod nebom Lombardije. Stran 11 Polemike o boksu Po smrti 25-letnega boksarja Fabrizia De Chiare so se spet razvnele polemike v zvezi s to športno panogo. Stran 13 POKRAJINSKE VOLITVE / DESNICA ZMAGALA, NI PA PRESEGLA 50 ODSTOTKOV Rekordno nizka volilna udeležba Balotaža med Codarinom in Pinovo Desnica se je dobro uveljavila, kljub uspehu pa njen kandidat Renzo Codarin ni zmagal v prvem krogu, kot so pričakovali in upali mnogi voditelji Kartela svoboščin. To je ob izredno nizki volilni udeležbi (nekaj veC kot 55 odst. glasov) glavna značilnost nedeljskih pokrajinskih volitev. V balotaži prvega decembra se bo Codarin spoprijel s predsedniško kandidatko leve sredine Adele Pino. Tako nizka volilna u-deležba (ce štejemo bele in neveljavne glasovnice je volilo manj kot polovica upravičenčev) ni presenetljiva. Volilna kampanja je bila dolgočasna in nezanimiva; desnica jo je od vsega začetka speljala na de-magoške strune vsedržavne politike in skoraj vso pozornost posvetila napadom Prodijevi vladi. Levosredinska koalicija je vseskozi igrala v obrambi, nekatere njene komponente (predvsem zeleni) pa so vztrajno trdile, da je Pokrajina v teh pogojih popolnoma nepotrebna, zato jo je treba kratkomalo ukiniti. Nizko volilno udeležbo je treba vsekakor tudi pripisati dejstvu, da ima Provinca, tako kot je danes zasnovana, zelo malo realnih pristojnosti. Rekordno nizka volilna udeležba (volišča je očitno bojkotiralo tudi precej Slovencev) pa je povezana tudi s padcem zanimanja do politike, ki narašča predvsem med mladimi. Codarin je seveda favorit za zmago, Pinova je pred težko, a ne nemogočo nalogo. V dveh tednih, ki nas ločijo do drugega odločilnega kroga, si bo morala pridobiti zaupanje volilcev SKP, dela Severne lige in dru- gih manjših strank ter sevetla vsaj dela tistih, ki so v nedeljo ostali doma. Kandidat Kartela svoboščin ima za sabo zelo močno ”ekipo“, ni pa nepremagljiv. Volilni rezultati v glavnem odražajo napovedi, čeprav so mnogi na desnici, kot rečeno, upali, da bo Codarinu uspel podvig. Sedaj je pričakovati živahno in polemično dvotedensko volilno kampanjo. Desnica napoveduje volilni obisk Silvia Berlusconija, Oljka pa pričakuje ministrskega predsednika Romana Prodija in njegovega namestnika VValterja Veltronija. Premier pride v Trst 25. novembra, Veltroni pa štiri dni kasneje. V naprednem taboru pa so sedaj na potezi predvsem krajevne levosredinske komponente in Komunistična prenova. Slednje imajo sedaj teden dni časa (rok za volilne povezave zapade v nedeljo) za razmislek in za politično soočenje. Prvega decembra pa bodo imeli svet besedo volilci. BALOTAŽA. 1.' DECEMBRA Odločilni volilni krog za izvohtev predsednika pokrajinske uprave bo v nedeljo, 1. decembra. V balotaži se bosta pomerila Adele Pino in Renzo Codarin. Izvoljen bo tisti, ki bo dobil največ glasov. Volitve bodo samo v nedeljo do 22.ure. Baio-taže se lahko udeležijo tudi volilci, ki v nedeljo niso šli na volišča. Velja volilno potrdilo, ki smo ga prejeli na dom. Kdor ga ni dobil ga lahko dvigne na volilnem uradu, tisti, ki so se udeležili nedeljskega prvega kroga, morajo hraniti odrezek za balotažo. Adele Pino (Levosredinska Oljka) Renzo Codarin (Kartel svoboščin) NZ DALEČ PRVA STRANKA Nova ravnovesja Nacionalno zavezništvo je daleč prva stranka na pokrajinski ravni. V primerjavi s političnimi volitvami je Pinij eva stranka pridobila približno tri odstotke, očitno predvsem na račun »Forza Italia« in Liste za Trst (aprila 25 odst. sedaj 19 odst.). Nekdanji demokristjani CCD-CDU so v bistvu ohranili aprilske glasove. Na krmilu tržaške desnice bodo torej še naprej Roberto Menia in somišljeniki. V levosredinski koaliciji Oljke je napredovala Demokratična stranka levice, ki je na aprilskih proporčnih političnih volitvah dobila 13 odst., sedaj pa krepko presegla 14 odst. Zelo slabo so se odrezali zeleni, ki so med volilno kampanjo celo predlagali takojšnjo ukinitev Pokrajine, ter Ljudska stranka, ki je v primerjavi z aprilom izgubila tri odstotke glasov. Lista "Trst 2000“ je prejela 4,7 odst. glasov, kar je najbrž zelo pod pričakovanji. Stranka komunistične prenove je za nekaj desetink izboljšala rezultat spomladanskih parlamentarnih volitvah. SKP je prva stranka v dolinski občini, ”TS 2000“ je prva v repenta-brski občini, v Zgoniku pa je največ glasov dobila DSL. Vprašanje zase je, kot vedno, devinsko-nabrežinska občina. Tukaj je prva stranka še dalje Nacionalno zavezništvo. Pinij eva stranka je prva tudi v Miljah (pokrajina), kjer je, podobno kot v Trstu, pridobila glasove na račun melo-narjev in Berlusconijevih pristašev. Severna liga je rahlo nazadovala. Tokrat je prejela 6,9 odst., na parlamentarnih volitvah pa je dobila 7 odst. glasov. Ostale liste ( Nord libero, Partito umanista in Lista Civica N.l) pa so vsega skupaj zbrale približno pet odstotkov. Ustvarjajo se torej nova ravnovesja, tako na levici, kot na desnici. V Kartelu svoboščin prihajata vse bolj do izraza Cut pripadnosti in dobra organiziranost Nacionalnega zavezništva, v Oljki pa si utira pot »nova« DSL, ki je tokrat povsem obnovila in pomladila svojo kandidatno listo. Slovenci so se res dobro uveljavili Sestava novega pokrajinskega sveta bo odvisna od rezultata balotaže med Renzom Codarinom in Adele Pino. V vsakem primeru bo koalicija zmagovalca dobila 14 mandatov, ostalih deset sedežev pa si bo porazdelila opozicija. Sestava skupščine pa bo odvisna tudi od morebitne volilne povezave med Pinovo in Komunistično prenovo. V primeru Codarinove zmage (brez volilne povezave Pino-SKP) bi Kartel svoboščin dobil 14 mandatov (NZ 7, FI-LpT 6 in CCD-CDU 1), opozicija pa bi, poleg Pinove, Stela devet svetovalcev (SKP 3, DSL 3, LS 1, TS 2000 1, Liga 1). V tem primeru bi v novem pokrajinskem svetu sedeli Slovenci Bruna Zorzini Spetič (SKP), Igor Gabrovec in Willy Mikac (DSL) ter Vladimir Vremec (SSk-TS 2000). V primeru zmage Adele Pino (brez povezave SKP) bi leva sredina dobila 14 svetovalcev (DSL 9, LS 3 in TS 2000 2), opozicija pa bi si razdelila preostalih deset mest (Codarin, NZ 4, FI-LpT 3, SKP 1 in Liga 1). Z zmago Pinove bi v svetu sedeli Vladimir Vremec in Nevo Radovič (SSk-TS 2000), Igor Gabrovec, Willy Mikac, Sandy Klun in Matija Jogan. Obstaja še tretja možnost v primeru formalne povezave med Pinovo in komunisti. Vsi zgoraj omenjeni podatki so vsekakor neuradni. Slovenski kandidati so se ne glede na izvolitev (slednja bo, kot rečeno, dokončno znana šele Cez dva tedna) zelo dobro izkazali. Na seznamu desetih najboljše uvrščenih kandidatov DSL so Štirje Slovenci, in sicer prvou vrš Cena Gabrovec in Mikac (ki imata izvolitev že v žepu) ter Matija Jogan (osmi) in Nadja Debenjak (deseta). Sledi Uroš Koren na enajstem mestu, Eugenio Brissi pa je petnajsti. Na listi »TS 2000« so na prvih petih mestih kandidati SSk, in sicer Vladimir Vremec (je izvoljen v vsakem primeru), Nevo Radovič, Dimitrij Žbogar, Danijel Novak in Sergio Mahnič, sedmi pa je Marko Stoka. Po predsedniškem kandidatu Dennisu Visioliju je na listi SKP dobila največ glasov Bruna Zorzini Spetič, Elena Legiša je Četrta, Maurizio Sigoni peti, Bogomil Gabrovec šesti in Igor Canciani sedmi. Kandidati slovenske narodnosti so se dobro uveljavili tudi pri Severni ligi. Po predsedniškem kandidatu Mariu Bussaniju je največ glasov dobil Luciane Kocman, Danilo Slokar je Četrti in Martin Petelin pa šesti. Na listi Ljudske stranke se je Gristian Cociancich uvrstil na deseto mesto. Dobra uveljavitev slovenskih kandidatov je odvisna od nove porazdelitve volilnih okrožij, ki priznavajo večjo težo kandidatom iz oko-lišldh okrožij (vsega skupaj jih je dvanajst). POKRAJINSKE VOLITVE PO OBČINAH OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA STRANKE TRST ZGONIK MILJE NABREŽINA REPENTABOR DOLINA _ GLASOVI % GLASOVI % GLASOVI % GLASOVI % GLASOVI % GLASOVI % SKP 9.497 10,06 220 17,97 1.332 17,42 595 13,06 71 14,92 835 26,32 Zeleni 2.726 2,89 24 1,96 208 2,72 158 3,47 9 1,89 100 3,15 DSL 13.063 13,84 377 30,80 1.535 20,08 826 18,13 78 16,39 698 22,00 LS 5.129 5,43 30 2,45 292 3,82 134 2,94 4 0,84 117 3,69 TS 2000 3.763 6,99 192 15,69 193 2,52 516 11,33 163 34,24 412 12,98 Nord Libero 3.530 3,74 10 ' 0,82 217 2,84 68 1,49 3 0,63 84 2,65 CCD-CDU 4.296 4,55 27 2,21 340 4,45 172 3,78 15 3,15 124 3,91 NZ 25.027 26,51 110 8,99 1.391 18,19 1.053 23,11 48 10,08 257 8,10 FI - LpT 19.347 20,50 138 11,27 1.266 16,56 552 12,12 29 6,09 261 8,23 Liga 6.327 6,70 89 7,27 692 9,05 383 8,41 53 11,13 252 7,76 Lista 1 1.052 1,11 2 0,16 144 1,88 87 1,91 1 0,21 24 0,76 Partito Umanista 641 0,68 5 0,41 36 0,47 12 0,26 2 0,42 9 0,28 _____MILJE / 1. DECEMBRA SPET NA VOLIŠČA ZA 2UPANA IN ZA PORAZDELITEV SVETOVALSKIH MEST_ Desnica prva, levici pa več glasov: v drugem krogu Dipiazza - Rossetti Tudi v Miljah se bodo volilci morali vrniti na volišča prihodnjega 1. decembra, ker ni nedeljsko glasovanje prisodilo absolutne večine nobenemu od šestih kandidatov za Župansko mesto. V Miljah se je vsekakor potrdil splošni trend k vedno manjši volilni udeležbi, čeprav ne v tolikšni meri kot pri pokrajinskih volitvah: od 11.799 upravičenčev je Slo glasovat 8.951 vodičev oz. 75,6 odstotkov, v skrinjicah pa je bilo še 574 neveljavnih glasovnic, tako da so vsega skupaj oddali 8.377 veljavnih glasov. Medtem ko je pri nedeljskem glasovanju vse potekalo v redu brez posebnih problemov, se je zapletlo včeraj dopoldne pri preštevanju glasov: potem, ko so prešteli glasovnice za pokrajinske volitve, se je pri seštevanju glasov za prenovitev občinskega sveta zataknilo v računalniku, tako da je bilo treba Čakati do prvih popoldanskih ur, preden je iz tiskalnika volilnega urada izšel dokončni izid. Kandidata, ki se bosta potegovala za župansko mesto, sta Roberto Dipiazza in Giorgio Rossetti: predstavnik Pola svoboščin je prejel 3.180 oz. 38% glasov, zastopnik levosredinskega zavezništva Oljke pa 2.558 oz. 30,5% glasov. »Prvi neuvrščeni« je dosedanji župan, sicer kandidat za listo Naprej Milje oz. SKP Sergio Milo, ki je prejel 1.469 oz. 17,5% glasov. Zatem so Se Edoardo Marchio (Severna Liga, 621 glasov, 7,4%), Pierpaolo Olla (Rinascita Muggesana, 368 glasov, 4,4%) in Giampaolo Stimamiglio (Nord Libero, 181 glasov, 2,2%). Izidi nedeljskih volitev za občinski svet v Miljah Giorgio Rossetti Cez dva tedna se bosta torej pomerila na ba-lotaži predstavnika desnice in levice: prvi je res prejel v prvem krogu 622 glasov vec od svojega tekmeca, Oljka in Naprej Milje pa sta skupaj prejela nekaj vec kot 48%, kar potrjuje zgodovinsko napredno usmerjenost miljskih volilcev. V primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami 21. aprila letos je vredno zabeležiti, da sta Severna liga in Pol svoboščin znatno nazadovala (Severna liga od 10,1 na 7,5 odstotkov, Pol svoboščin pa od 40,1 na 37,3 odstotke), v proporCnem delu volitev pa sta aprila Oljka in SKP skupaj dosegla 43,9 odstotkovm glasov, tokrat pa 48,5 odstotkov glasov. Ce se bodo torej v Miljah uspeli domeniti za skupni nastop oz. za volilno povezavo, na podlagi katere bi vsi podprli Rossettija pri ba-lotaži, bi morala levica po vseh predvidevanjih ohraniti večino v radijskem občinskem svetu, saj gre stranki oz. koali- Roberto Dipiazza ciji zmagovalca 13 od 20 svetovalskih mest. V tem primeru naj bi po prvih izidih prišli v občinski svet štirje slovenski svetovalci. 21. aprila STRANKE * GLASOVI % GLASOVI % Nord Libero © 176 2,2 142 1,4 Lega Nord © 587 7,5 967 10,1 Naprej Milje m 1.347 17,1 4.185 43,9 Oljka (šip) 2.467 31,4 Rinascita © 354 4,6 - - Pol svoboščin © 2.937 37,3 3.824 40,1 Vsi za skupno nastopanje O izidu nedeljskih volitev smo zbrali nekaj mnenj, in sicer obeh kandidatov levice ter nekaterih slovenskih kandidatov za svetovalca. Giorgio Rossetti, kandidat Oljke, bo tekmoval s predstavnikom Pola svoboščin na balotaži 1. decembra: »Izid volitev je pozitiven za Oljko, saj je pridobila na glasovih v primerjavi z rezultati aprilskih volitev: pri glasovanju po večinskem sistemu (Oljka in SKP op.ur.) smo v 6 mesecih v Miljah napredovali za vec kot 4%. Torej je jasno, da naš dober rezultat in dober rezultat SKP kažeta, da nam je uspelo ustaviti pritisk desnice. Na drugi strani pa je izid Pola svoboščin, ki je odtno nazadoval. Čestital sem miljskemu tajniku SKP Apostoliju in mu takoj predlagal, da bi se sestali že jutri (danes za bralce, op.ur.) glede nastopa pri balotaži. Predlagal pa bom srečanja tudi z drugimi listami, ki so izključene iz balotaže, da ugotovimo, Ce lahko prevzamem v svojega del njihovih programov.« Prof. Sergio Milo, dosedanji miljski župan, je kandidiral na listi Naprej Milje s podporo Stranke komunistične prenove: »Rezultat je vsekakor pozitiven, saj je politična koalidja, ki je podpirala dosedanjo upravo, utrdila svoje pozicije, Jasno je, da Oljka in mi nimamo nasprotujočih si programov, sedaj je problem, kako pristopiti k balotaži, saj mora po zakonu še ta teden kandidat za župana, ki gre na balotažo, predstaviti volilno povezavo. O tem se bomo pogovorili, pred tem je težko določiti, ce so med nami res nepremostljive odre; Ce pa se nameravamo pogovarjati, pomeni tudi, da nameravamo premostiti Ovire. Upam, da nam bo to uspelo.« Danilo Savron, kandidat na listi Oljke za Slovensko skupnost: »Glede naših občinskih volitev je rezultat še kar ugoden kar se tiCe Oljke, saj smo se celo bali, da bomo kot Oljka dobili kakšno točko manj, pa tudi SKP je obdržala svoje pozicije. Kako pa se 1x3 zadeva razpletla, bomo še videli. Glede balotaže mislim, da bo SKP pristala na sodelovanje in podprla našega kandidata, sicer bo treba videti, na kakšen način lahko pridemo do sodelovanja in dogovora. Upam, da bomo pridobili tudi del glasov Severne Lige, kjer niso taki skrajneži kot drugod.« Aldo Kermac je prvič kandidiral na volitvah, in sicer je nastopil na listi Naprej Milje: »Mi, kot Stranka komunistične prenove, smo tretja stranka v občini, Mislim pa, da bomo vsekakor na balotaži zmagali mi, levica; župan bo torej Rossetti, ker predvidevam, da se bomo vendarle domenili za skupni nastop, saj ne moremo dopustiti, da prevlada desnica. Tako vsaj mislim in se bomo vsekakor domenili na prihodnjih sestankih naše stranke.« Vladimira Vodopivec, najmlajša izmed slovenskih kandidatov na listi Oljke kot neodvisna na predlog DSL: »Preseneča me zelo omejeno število preferenčnih glasov tako za nase kot za vse ostale kandidate. Glede rezultata je pomembno, da je prvi Dipiazza, takoj zatem pa je lista Oljke, in bo torej balotaža med nami iti desnico, kar je za nas vsekakor uspeh. Pri balotaži pa bo odvisno od dogovora z listo prot Mila, saj bi naši in njihovi glasovi in še prispevek Liste G-vice morali zagotoviti prevlado levica. Mi smo kot Slovenci upali, da bomo lahko nastopili na volitvah združeni, tega nismo dosegli in to je bilo porazno. Cepa se ne bi znali domeniti niti za balotažo in bi prepustili občino desnici, to bi bilo neumno in katastrofalno, ko pa imamo številke, da skupaj lahko zmagamo.« L. L TRŽAŠKE POKRAJINSKE VOLITVE • »c' JI Kandidata in stranke ocenili nedeljske izide Zmagovalec prvega kroga pokrajinskih volitev Renzo tio-darin je v izjavi sredstvom javnega obveščanja demantiral, da je desničarska koalicija pričakovala njegovo takojšnjo izvolitev za predsednika pokrajine. »To ni res. Zaskrbljen sem bil zaradi nizke volilne udeležbe. Volitve so se iztekle zelo dobra. Iz podatkov, ki prihajajo iz raznih volišč, kaže, da je med neveljavnimi glasovi tudi kakih tisoč glasov volivcev, ki so prekrižali moje ime, a so bili razveljavljeni zaradi nepravilnega glasovanja. Zahvaljujem se jim. To bodo glasovi, ki bodo prišli v poštev v drugem krogu. Zadovoljni smo, a vemo da bomo zmagali 1. decembra, Ce bomo obdržali sedanje glasove in Ce bodo prišli na volišča tudi drugi somišljeniki Kartela svoboščin. V teh dneh bomo kontaktirali nekatere druge politične sile, ki se niso prebile do balotaže. Videli bomo, kaj se bo iz tega izcimilo.« Kandidatka levosredinske koalicije Adele Pino je bila razočarana, a le »ker se je volitev udeležilo samo 55 odstotkov volilnih upravičenčev.« »Glavni krivec za tako nizko udeležbo je volilna kampanja desne koalicije, ki sploh ni vzela v poštev krajevne tematike, temveč je usmerila svojo kampanjo izključno proti vsedržavni vladi. Kartel svoboščin pa je s tem izgubil 5 odstotkov glasov v primerjavi z aprilskimi političnimi volitvami, Oljka pa je skupno pridobila nekaj odstotkov. Zato mislim, da nisem poraženka tega prvega kroga volitev. Mislim, da bo mogoče v naslednjih petnajstih dneh mnogo nadoknaditi, in jaz bom storila vse, da bo do tega prišlo.« »Po treh letih in pol komisarske uprave na pokrajini je napočil cas, da prevzame ta ustanova spet v svoje roke lastne pristojnosti. Desnica je skušala premakniti osrednjo temo volilne kampanje s krajevne na vsedržavno raven. Volilci so seveda tudi siti tolikšnega števila voli- tev, zato jih bo treba sedaj prepričati o pomenu volitev, pa tudi o vsem tistem, kar je Prodijeva vlada doslej storila za tržaško pokrajino.« Izredno zadovoljen s iztekom prvega kroga volitev je bil tajnik Stranke komunistične prenove Jacopo Venier. »Naša stranka je v primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi volitvami napredovala za skoraj 6 odstotkov, v primerjavi z zadnjimi političnimi pa za 2 odstotka. To je za nas velik uspeh. Zastavlja pa se vprašanje drugega kroga. Mi smo se želeli sporazumeti z Oljko že v prvem krogu, a so nam sporazum zavrnili, zaradi Cesar smo tudi tvegali zmago desnice na prvih volitvah. Sedaj moramo združiti razpoložljive glasove, da ne bi nobenega razpršili. To bo možno le s sporazumom med Oljko in Stranko komunistične prenove, la naj upošteva program in velik konsenz, ki ga je bila deležna naša stranka. Povezava mora biti formalna, kot to dopušča zakon, kar naj nato omogoči tudi sodelovanje SKP pri upravljanju pokrajine.« Pokrajinski tajnik Demokratične stranke levice Stelio Spadam je volitve takole ocenil: »Kartel svoboščin je bil prepričan, da bo zmagal že v prvem krogu, kar pa se ni dogodilo. Adele Pino se bo lahko sedaj z resno volilno kampanjo, ki naj temelji na konkretnih dejstvih in na obvezah državne vlade do Trsta, enakovredno kosala s Codarinom. Zmaga desnice v drugem krogu ni gotova, kot ni bila gotova v prvem. Italijanska vlada se sedaj resno spoprijema s tržaškimi vprašanji, na to moramo računati v naslednjih dveh tednih volilne kampanje. Z volilnimi rezultati DSL sem zadovoljen, saj smo napredovali za skoraj 2 odstotka. Izkazali smo se kot odgovorna in resna stranka, ki privilegira politiko konkretnih dejstev, ne pa kričečo in propagandistično politiko. Volilci so nagradili našo izbiro mladih kandidatov, kar velja predvsem za slovensko komponento. To predstavlja tudi bogato investicijo za bodočnost. Glede drugega kroga volitev se bomo jutri zjutraj (danes, op.ur.) srečali z Adele Pino, slišali za njene predloge o povezavah in jih ocenili.« Podpredsednik deželnega sveta m predsednik slovenske kom-‘ ponente DSL Miloš Budin je izjavil, ga je rezultat volitev glede na pricaovanja kar pozitiven. »Dejstvo, da se bo morala desnica pošteno truditi v naslednjih dveh tednih za morebitno zmago, ki si jo je obetala v prvem krogu, nam mora dati dodami elan in vliti samozavest za balotažo. To mesto ni tako zapito in desničarsko, kot si nadejajo nekateri krogi, ki imajo še vedno oblastveni vpliv. Napredovanje levičarskih sil je pozitiven znak tudi za sožitje. Zelo pozitiven je rezultat v miljski občini. Tudi v imenu DSL se iskreno zahvaljujem volivcem in seveda vsem našim kandidatom, ki so prispevali k temu dobremu rezultatu. Zaskrbljujoča je nizka udeležba, vsekakor pa mislim, da bomo z rezultati rimske vlade in krajevnih uprav tudi to nadokna- dili.« Pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti je v svojem sporočilu ugotovilo, da se je na pokrajinskih volitvah »zavezništvo Oljke bolj slabo obneslo« in da »lista Trat 2000 ni prodrla, še posebej med italijanskimi volivci. Zmanjkal je tudi marsikateri glas, ki je tradicionalno šel SSk. Vzrok gre verjetno iskati v tem, da ni bilo simbola stranke, ali pa v zmedi, ki jo prinaša volilni sistem. Kljub temu je SSk zadovoljna, saj bo tudi v primeru poraza levosredinske koalicije v balotaži njen predstavnik sedel v novem pokrajinskem svetu. To je bil tudi glavni cilj stranke.« Glede miljskih občinskih volitev je »SSk zelo zadovoljna z uveljavitvijo Oljke in z zgodovinskim uspehom kandidata SSk Danila Savrona, ki je gotovo izvoljen in to celo med prvimi. Zato stranka upa, da bodo v drugem krogu vsi demokrati podprli kandidata Oljke Giorgia Rossettija,« zaključuje izjava pokrajinskega tajništva SSk. 4 Torek, 19. novembra 1996 MNENJA, RUBRIKE, KOROŠKA POGLEDI Vzporedje naravovarstvenih določb ob meji ■■ ■■. ; . r rv ‘"■gl- i Daniel Jarc 2e pred nekaj leti je I. Komisija Delovne skupnosti Alpe Jadran izdelala študijo o skupnih smernicah za urejanje prostora. Iz nje izstopa, da teži skupna usmeritev takratnih včlanjenih regij (med njimi Slovenija in italijanski Severo-vzhod) k uravnovešenemu razvoju, H upošteva istočasno družbene, gospodarske in prostorske dejavnike in da so cilji takega razvoja pretežno osnovani in usmerjeni na varstvo okolja in naravne dediščine. Poleg tega sta bodisi Furlanija-Julijska krajina (v nadaljevanju FJK) kot Slovenija, samostojno sprejeli številne mednarodne konvencije, ki ju zavezujeta pri spoštovanju mednarodnih pravil in modernih naCel varstva narave. Jasno je torej, da so isti interesi glede varstva narave na obeh straneh naše meje in ni nic Čudnega, Ce so tudi programi varstva in razvoja naravne in kulturne dediščine v svojih osnovnih okvirih podobni. Mesec za tem, ko je pri nas zaCel veljati deželni zakon o parkih (42/1996) je bil na drugi strani meje objavljen v Uradnem listu (št. 57/1996) podobni zakon o regijskem parku Škocjanske jame. Ker je v zakonu Dežele FJK jasno izjavljeno, da ima zavarovano območje na Krasu mednarodno vrednost je verjetno zanimivo izvesti kratko in okvirno primerjanje obeh pravnih predpisov. Naravovarstvena zakonodaja je pri nas precej zapletena in si zato običajno pomagamo z razdehtvijo področja varstva narave in s tem tudi naravovarstvene zakonodaje na dve skupini, na varstvo naravne dediščine in na varstvo okolja. V prvo skupino spadajo trije tematski sklopi: objekti in območja naravne dediščine (parki, rezervati, naravni spomeniki), rastlinske in živalske vrste ter biotopi (žive meje, gozdni robovi, poplavni logi, mlake, travniki). Varstvo okolja pa zadeva onesnaženost vode, zraka, tal ravnanje z odpadki, hrup itd. Glede na tako razčlembo se bom omejil le na nekatere zakone, ki obravnavajo prvo skupino in bom še dodatno zožil pogled na nekatera, po mojem mnenju, ključna določila, ki so v zvezi s prizadevanjem tega članka. Belcijev zakon (1971) določuje prvo omejitev območij kraskih rezervatov, nato Deželni urbanistični plan (1978) prikaže okvirno podobo kraškega parka. V Sloveniji pa je prvi uradni prikaz območij namenjenih parkom in rezervatom prisoten v kartokrafskih prilogah državnega Dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000. Poleg tega je ključno referenčno gradivo pri obravnavi zavarovanih območjih tudi »Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije« v novi izdaji iz leta 1991. Opredelitev kategorij zavarovanih območij je bodisi pri nas kot pri sosedih podobna, saj se drži istih mednarodnih kriterijev. Parke razvrščajo v tri skupine: državni park, deželni in občinski ali krajevni (v Sloveniji). Tudi naravni rezervati pomenijo na obeh straneh isto in le naravni spomeniki niso obravnavani v italijanskih kategorijah, ampak jih lahko primerjamo z zavarovanimi območji določenimi s starim zakonom št. 1497/39. V zadnjem deželnem zakonu št. 42/1996 pa je dodana še kategorija biotopov, ki jo v Sloveniji upoštevajo le pri razvrščanju varstvene namembnosti rabe tal. V zvezi z opredeUtvijo ustanov, ki naj ' bi upravljale parke oziroma rezervate se je treba ponovno oprijeti zakona Belci in nato državnega okvirnega zakona o zavarovanih območjih št.394/91. Medtem ko je v Sloveniji zakon o naravni in kulturni dediščini (1981) tisti, ki obravnava omenjeno razvrščanje in določuje upravljalske pristojnosti. Poseben pomen v FJK ima tudi deželni zakon št. 11/83 (s poznejšimi dodatki), ker uvede občinske Plane varstva in razvoja, ki postanejo ustanovni akti parkov v naši deželi in priskrbijo lokalnim upravam nekaj, sicer skromnih, finančnih sredstev. S tem planskim aktom je bil ustanovljen park Glinščice in rezervat v Doberdob-ski občini. Omenjenih osnovnih določil se držita tudi nova zakona, ki sta predmet pričujoče primerjave. Tudi v tem primem bom načel le najvidnejše in najbolj očitne skladnosti. Regijski park Škocjanske jame je homogeno in strnjeno območje, ki ga sestavlja zavarovano središče parka in okoli njega večje vplivno območje. Na Krasu pa je zaenkrat ustanovljenih pet naravnih rezervatov, ki niso med sabo povezani, kar seveda trenutno predstavlja kamen spotike. Pravi park bo treba šele ustanoviti na podlagi zakonsko določenega skupnega dogovora med vsemi vpletenimi upravami. Uprava parkov v Sloveniji je moCno centralizirana in osnovne odločitve so sprejete na državni ravni. Občine pri tem imajo le obrobno vlogo. Obratno v Italiji se vse bolj podpira decentralizacijo, predvsem v zvezi s prostorskimi odločitvami in v deželnem zakonu o parkih je precejšnja vloga pripisana lokalnim upravam, Čeprav gre tudi dodati, da je proces decentralizacije le na začetku in doživlja še vedno močne upore. V zagovor tega osnovnega nasprotja gre tudi dodati, da slovenski zakon predvideva možnost podeljevanja s strani države določenih koncesij za rabo delov parka. Zakon FJK pa nima podobnih predpisov in za vsako uporabo delov parka veljajo določbe izvedbenih aktov, ki so programski dogovor, plan varstva in razvoja ter pravilnik parka. Omenjeni izvedbeni inštrumenti dopuščajo veliko možnosti vključevanju privatnikov v uporabo parka, seveda pod točno določenimi pogoji. Glede upraviteljev parka, deželni zakon FJK ustanavlja dva javna zavoda za upravo parka Furlanskih Dolomitov in parka Julijskih predalp, medtem ko je posebej za Kras upravljanje začasno predpisano Gorski skupnosti ►in s tem se zaključuje sporna zadeva o pristojnosti krajevne skupnosti pri upravljanju kraških zavarovalnih območij, ki se je zaCela z zakonom Belci. Nasprotno v Sloveniji zakon o regijskem parku določuje le obveznost, da mora vlada ustanoviti javni zavod v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. V razmislek naj dodam še zadnjo misel, ki pravzaprav izhaja iz navedenega. Bodoči park gotovo ne bo rešil vseh gospodarskih problemov na njem" živečega prebivalstva, ampak bo predvsem pripomogel k ohranjanju in razvoju kulturne in naravne dediščine, kar predstavlja tudi gospodarsko moe skupnosti, Ce je pravilno izkoriščana. Mednarodna vrednost, ki bo dosežena, ko bo prišlo do dejanske usklajenosti, pa je le dodatna primerjalna prednost in seveda dodatna gospodarska moc, ki lahko ohranja Krasu edinstvenost in mu dodaja razpoznavnost in kompetitivnost na širšem tržišču. KOROŠKA / VOLITVE V KMETIJSKO ZBORNICO Slovenska lista ohranila oba sedeža Prirastek hi odst. ni zadostoval za tretji mandat Ponovno izvoljena: zbornična svetnika Štefan Domej in Janko Zvvitter CELOVEC - Skupnost juž-nokoroških kmetov (SJK) je na nedeljskih volitvah v koroško kmetijsko zbornico zabeležila lep uspeh. S prirastkom 1, 1 odstotka glasov v primerjavi z zadnjimi volitvami leta 1991 je lista slovenskih kmetov uspešno ubranila oba dosedanja sedeža v zbornici. V zbornico sta bila znova izvoljena diplomirani inženir Stefan Domej iz VogrC pri Pliberku in Janko Zvvitter iz Zahomca v Ziljski dolini. Se posebej uspešna je SJK bila na dvojezičnem ozemlju, kjer je v dvojezičnih občinah Globasnica, Sele in v Šmihelu nad Pliberkom osvojila celo absolutno večino glasov, v številnih drugih dvojezičnih občinah pa relativno. Prirastek pa ni zadostoval za osvojitev zaželjenega tretjega mandata. Glede ostalih strank izid volitev ni povzročil bistvenih sprememb v sestavu zbornice. Kmečka zveza Ljudske stranke je s 46, 7 odstotka glasov in 17 sedeži obdržala relativno večino, druga najmočnejša frakcija so kot doslej svobodnjaški kmeti (31, 7 odstotka) z 12 sedeži (+1), tretji pa socialdemokrati (15, 2 odstotka) s petimi sedeži(-l). SJK je s 1960 glasov zbrala 6, 4 odstotka. Volilnih upravičenčev je bilo skoraj 47.000, volilna udeležba pa je s približno 31.000 oddanih glasovnic (65, 5 odstotka) bila za 12 odstotkov manjša kot leta 1991. Ker po zborničnem zakonu predsednik pripada najmočnejši stranki, bo zakonsko določenemu interesnemu zastopstvu koroških kmetov in kmetic tudi v naslednjih šestih letih predsedo- val dosedanji predsednik Wal-fried VVutscher (Kmečka zveza). Vnovič izvoljenja zbornična svetnika Domej in Zwitter sta uspešen nastop SJK na volitvah utemeljila s tem, da sta v pretekli mandatni dobi dosledno zastopala interese kmečkega prebivalstva na dvojezičnem ozemlju južne Koroške, pozitivno pa'da je na izid nedvoumno vplivalo tudi dejstvo, da sta kandidaturo SJK podprla oba politična tabora koroških Slovencev. Domej in Zwitter sta v pogovoru za naš list nadalje pozitivno ocenila dejstvo, da na voltivah nobena od strank ni dobila absolutne večine, tako da so vse stranke prisiljenje k sodelovanju, SJK pa bo - kot že v preteklosti - pri marsikateri pomembni odločitvi celo jeziček na tehtnici. Kot poseben izziv za njuno delo v zbornici sta slovenska zbornična svetnika označila članstvo Avstrije v Evropski uniji. Poudarila sta, da bo treba slabšanju položaja kmetijstva na Južnem Koroškem postaviti nasproti iniciativno in inovativno politiko. Pospeševalna sredstva, ki prihajajo iz Bruslja, bo v prihodnosti treba koristiti v znatno večjem osbegu, prav tako se bo moralo koroško kmetijstvo ofenzivno vključiti v programe, ki so namenjeni krepitvi kmetijstva na južnem Koroškem in v obmejnih regijah (prekomejni program Interreg, itd.) Seveda pa se bo SJK zavzemala tudi za enakopravnost slovenskega jezika v zbornici, sta Dodala Domej in Zvvitter. Ivan Lukan PISMI UREDNIŠTVU Komu je namenjena naša slovenska šola Komu je namenjena naša slovenska šola - odgovor na pismo g. Davida Brezigarja z dne 14.11.1996 v PD v pojasnilo javnosti ter zavrnitev obrekovanja, obtožb in podtikanj na račun ravnateljev, zbornih organov in slovenske sole. Najprej dejstva: I. Državni zakon in kasnejša do- polnila (M.Q. z dne 14.6.1983 št. 162, odstavek 8, Črka b) določajo, da se morajo dijaki, ki so obiskovati Solo v tujini, ob vpisu na državno šolo obvezno podvreči preverjanju znanja, ki ga opravi razredni (profe-sorki) svet. Posebna pozornost je pri tem posvečena znanju italijanščine in - na slovenskih šolah - slovenščine. ; II. Profesorski zbor DTTZG Žige Zoisa je naCelno zavzel stališče, da se omenjeno preverjanje opravi ne toliko zaradi morebitne selekcije, marveč predvstim za pridobitev informacij, ki mu potem omogočijo smotrno vzgojno izobraževalno načrtovanje, in še posebej načrtovanje podpornega in dopolnilnega pouka v korist potrebnih dijakov. III. Nadalje je profesorski zbor DTTZG Žige Zoisa sklenil, da se pri vpisu dijakov iz Slovenije upošteva dejstvo, da osemletka v Sloveniji odgovarja naši osnovni in nižji srednji šoli, zato se omeji na preizkus znanja italijanskega jezika, in še to samo pri dijakih, ki v osemletki niso imeti pouka tega predmeta. IV. Zgoraj opisana praksa je v veljavi vse od Časov pokojnega ravnatelja prof. Vladimirja Turine, vendar pa se je do šol. leta 85/86 na DTTZG vpisalo zelo malo dijakov. Sele s šolskim letom 1986/87 se je število prošenj za vpis dijakov iz Slovenije občuteno povečalo. Tako se je v desetletju 86/96 na našem zavodu zvrstilo več desetin dijakov, ki so se vsi podvrgli preverjanju znanja in biti tudi vsi - razen enega -sprejeti. Sicer pa je ta praksa utečena na slovenskih in italijanskih šolah v Trstu in Gorici tudi za italijanske dijake iz Kopra, ki se vpišejo na italijansko šolo (npr. ITI »G. Gatilei« v Gorici). V. Čeprav so v zdnjih nekaj letih italijanske šolske oblasti poostrile kontrolo in omejile število vpisov na slovenske šole, je ravnatelju na DTTZG Žiga Zoisa (pa tudi ranva-teljem na drugih šolah) uspelo vedno doseči privoljenje šolskega skrbništva za vpis tujih državljanov. Tako je bilo tudi letos, saj je ze v Času poletnih počitnic šolsko skrbništvo dovolilo vpis vsem dijakom iz Slovenije, vključno hčerki pok. prof. Venosija, seveda pod pogojem, da dobijo začasno bivališče v Italiji in da opravijo omenjeni vstopni test. Komentar k pismu g. D. Brezigarja: Ko se je pok. g, Venosi februarja ali marca letos prvič oglasil na šoli, ravnatelj ni zavrnil vpisa njegove hčerke, ker da ne zna italijanščine, marveč mu je le omenil, da bo morala predhodno opraviti vstopni test (preizkušnjo znanja) iz italijanščine. Zadnje dni avgusta je ravnatelj dobil sporočilo, da se kandidatka ne bo udeležila preizkušnje znanja italijanščine. Zatrjevanje, da je »prav slovenska Sola v zamejstvu takemu borcu za slovenstvo prizadela najvecjo možno krivico«, je zato brez vsake osnove in hkrati žaljivo za ravnatelja šole in za slovensko šolo v zamejstvu sploh, posebno z ozirom na dejstvo, da je po vsem napisanem jasno, da je namen predvidene preizkušnje znanja prvenstveno didaktičen, ne omejevalen. Dosedanja praksa to v celoti potrjuje. Trditev, da ne more biti »vprašanje naše šole prepuščeno ozkemu gledanju nekaterih rav- nateljev in profesorjev«, je zato - v zvezi z vpisom učenčev iz Slovenije - demagoško. Obnašanje soproge g. Brezigarja, prof. Marinke TerCon, ni bilo korektno, saj je informacije, pridobljene na neformalnem srečanju z rav-natljem Zupanom, namenila javnosti, ne da bi predhodno to povedala prizadetemu. V tem primeru bi se bil ravnatelj pred srečanjem primerno pripravil in dokumentiral in bi prav gotovo ne dajal približnih izjav. Poleg tega je g. Marinki Terčon ravnatelj Cemic že meseca junija ati julija natančno pojasnil, kaj pravi zakon v tej zvezi in kako se mora ravnati šola. Ob sklepu pa še to: na pismo g. Brezigarja se odzivava, kar se braniva pred krivičnimi očitki in podtikanji, vendar pa se nama zdi polemika z ozirom na dejstvi), da g. Venosija ni vec nem nami, neprimerna. Čudno zveni zudi izjava g. Brezigarja; da »se odpoveduje odgovarjanju na morebitne polemike«. Mar to pomeni, da ima g. Brezigar v zakupu vso resnico? ravnatelja prof. Ivan Cemic prof. Daribor Zupan Pojasnilo Zadruge Dom Spoštovano uredništvo! V zvezi s člankom »Predstavniki kulturnih ustanov so se srečali z Vencljem« (PD 15.11.1996) želim pojasniti sledeče: - Zadruga Dom ni bila povabljena na omenjeni sestanek, zato noben njegov predstavnik ni bil prisoten. - Finančne težave naše zadruge niso povezane s krizo TKB, temveč z neprejeto finančno podporo s strani dežele FJK za leta 1994 in 1995, za kar nosi odgovornost tudi ena komponenta slovenske manjšine. S spoštovanjem Za zadrugo Dom podpredsednik Giorgio Banchig DANES POPOLDNE / PRED SEDE2EM BANKE ITALIJE V KARNIJI IN PORDENONU Na Koizu Cavour bo demonstracija za TKB Kot smo že zapisali, bodo uslužbenci Tržaške kreditne banke danes z novo pobudo skušali opozoriti javnost in pristojne oblasti na nevzdržne razmere, ki so nastale po dejanskem zaprtju bančnega zavoda. Ob 14.30 se bodo zbrali na Korzu Cavour, pred tukajšnjim sedežem Banke Italije, ter priredili javno skupščino. Zahtevali bodo tudi sestanek z vodstvom tukajšnjega sedeža Banke Italije ter ga opozorili, da so skoraj mesec dni zamrznjena vsakršna izplačila in da imajo tako klienti kot podjetja blokirana sred- stva, uslužbenci pa so brez oktobrskih plač. Demonstracija na Korzu Cavour se bo zaključila ob 17. uri in vsakdo, ki bo prinesel ali izrazil svojo solidarnost, bo veC kot dobrodošel. Eden prvih, ki se je oglasil, je bilo Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki se je demonstraciji uslužbencev TKB pridružilo. Obenem je povabilo »vse svoje elane in elane snujočega se Odbora za zaščito varčevalcev TKB, da se shoda udeležijo in tako praktično izpričajo svojo zaskrbljenost za obstoj in bodočnost tržaškega denarnega zavoda.« Danes v Čedadu javna razprava o krizi TKB ČEDAD - Kriza v Tržaški kreditni banki in njene posledice v zamejski gospodarski in družbeni organiziranosti je predmet šte\ilnih razprav in ocen. Na Tržaškem je bilo v zadnjih dneh kar nekaj pobud, ki so jih pripravile strankarske, gospodarske in družbene sredine, da bi javnost opozorile na svoja gledanja v z\'ezi s krizo v naj-veejem slovenskem denarnem zavodu. Tudi v Benečiji so zaskrbljeni nad morebitnimi negativni-mi posledicami propada TKB. Težave so sicer na dlani, Ce pomislimo na blokado računov, na finančne težave v nekaterih slovenskih organizacijah, kakor tudi na bojazen pred popolnim zlomom nekaterih podjetij, ki delujejo v Nadiških dolinah. Krožek Stranke komunistične prenove za Cedajsko in Na-diske doline je pripravil za danes zvečer ob 20. uri, na sedežu društva »Socičta operaic/< v Čedadu javno razpravo na temo »Kriza Tržaške kreditne banke in njene gospodarske in kulturne posledice na obmejnem območju«. Uvodno razmišljanje bo imel senator Stojan Spetič, (r.p.j Popravek V petkov članek o srečanju bank-upnic TKB z Banko Itabje so se vrinile tri napake: Pavel Milic je bil preimenovan v ravnatelja Zadružne kraške banke, medtem ko je njen predsednik, kot je bilo pravilno zapisano v prvem delu članka. Ravnatelj Zadružne kraške banke je, seveda, Klavdij Brajnik (kot je tudi pravilno pisalo v začetku danka). Sestanek v Rimu morda šele v četrtek Kalvariji Tržaške kreditne banke ni videti konca. Po zadnjih vesteh namreč kaže, da bodo za jutri napovedani sestanek v Rimu, ki bi se ga morale udeležiti italijanske in tuje banke-upnice TKB, predstavniki jamstvenega sklada in Banke Italije, morda celo prenesli za en dan. Na tem sestanku naj bi padla dokončna odločitev o nadaljnji usodi TKB. V Ljubljani je bil včeraj sestanek konzorcija slovenskih bank-upnic TKB. Predsednik tega konzorcija in Splošne banke Kopet Vojko Cok je povedal, da so usklajevali svoje stališče: gre za »delovno fazo«, v kateri računajo in ugotavljajo, na kakšni osnovi je možen sporazum z jamstvenim fondom in Banko Italije. S podobnimi vprašanji so se včeraj ukvarjale tudi hrvaške banke-upnice TKB na zasedanju v Zagrebu. Znano je, da je pripravljenost medbančnega jamstvenega sklada veCja, vendar ni še kvantificirana. Slovenske in hrvaške banke-upnice naj bi se srečale danes ali jutri, a Cim bodo uskladile svoja stališča, bodo svoj sklep spo- ročile v Rim. Vojko Cok je še pristavil, da je položaj iz dneva v dan bolj jasen, kar sicer dela v prid sedanjim naporom za sporazum, ne dela pa v prid TKB, ki ji vsak dan zapore povzroča ogromno škodo. Tudi predsednik Kraške zadružne banke Pavel Milic (na sliki) je potrdil, da je s številkami velik kriz, do natančnih in dokončnih podatkov se nikakor ne morejo dokopati, številke nihajo, tako da ne vedo, kakšna je dejansko luknja v TKB. Milič je bil mnenja, da morda natančnih podatkov ne marajo posredovati ali pa jih morebiti celo nimajo. Tako slepomišenje pa tudi ne more trajati v nedogled, saj so za kakršenkoli sporazum potrebne tudi natančne številke. Predsednik Milic je še povedal, da je openska banka, ki je delno soudeležena v TKB, za vstop v novo banko, ki naj bi nastala ob istočasni likvidaciji TKB. Potrdil je tudi, da je medbančni jamstveni sklad pripravljen za sodelovanje (v začetku ni bilo te pripravljenosti), kar pomeni, da bi del sredstev, ki jih posamezne banke (iz Italije jih je 50) imajo v TKB, izgubljen, del pa bi služil za dokapitalizacijo. Zaenkrat ni znano, kolikšna sredstva bi vsakdo izgubil. Pogoj za ustanovitev nove banke pa je, da vanjo vstopijo vse banke-upnice TKB, tako italijanske kot tuje, sicer se vse konca z likvidacijo. O teh in drugih vprašanjih je sinoči tekla beseda tudi na seji upravnega sveta Kraške zadružnee banke, ki je že pred Časom sprejela sklep, da uslužbencem TKB nudi na razpolago določeno vsoto denarja (»fi-do«). Sinoči je upravni svet podoben hralevreden sklep sprejel tudi za uslužbence Primorskega dnevnika, ki od junija sem niso veC prejeli plaCe. Hudo deževje povzročilo 6 do 7 milijard lir škode Izreden poseg deželne vlade Šele v četrtek boljše vreme TRST - Deželna vlada se je včeraj sestala na nujnem sestanku, da bi preučila stanje na nekaterih območjih naše dežele, ki jih je prizadelo nedeljsko neurje. Po prvih ocenah znaša dosedanja škoda okrog 6 do 7 milijard lir. Za zdaj je deželna vlada stornirala iz razpoložljivega deželnega sklada 4 milijarde lir za civilno zaščito za najnujnejše posege. Tudi včeraj je na najbolj prizadetih območjih Kar-nije in pordenonske pokrajine deževalo in se je torej povečala nevarnost tako poplav kot usadov. Paularo v Karniji je za zdaj dosegljiv samo iz Treppa Carnico in Ligosulla, kritično pa je tudi v TolmeCu, kjer je bila tudi vCeraj glavna mestna ulica prekrita s 40 cm vode, prav tako je poplavljen del industrijske cone. Gasilci, prostovoljci in izvedenci civilne zaščite so na delu predvsem za krepitev bregov rek Chiarso, But in Degano. Zaskrbljenost vzbuja tudi nivo Tera in SoCe, Tilmenta pri Latisani in Medune pri točki, kjer se steka v Livenzo. Vremenske napovedi so medtem še vedno neugodne. Danes zjutraj bi se moralo za kratek Cas zjasniti, nakar pričakujejo prihod novega vala vlažnega in hladnega zraka, ki bo povzročil novo deževje. V legah nad 1300 metrov bi moralo snežiti, kar bi zmanjšalo dotok voda v nižino in torej nevarnost poplav. V Četrtek pa naj bi spet zasijalo sonce, istočasno pa pritisnil mraz. HpRAVISDOMINI IN DOGNAh Volitve tudi v dveh furlanskih občinah VIDEM - Poleg v Trstu in Miljah so bile v nedeljo volitve tudi v dveh manjših občinah videmske pokrajine, in sicer v Pravisdominiju in Dogni V Pravisdominiju je bil za župana izoljen Graziano Campaner, ki je kandidiral na občinski listi in prejel več kot 70 odstotkov glasov, njegov tekmec Clau-dio Marzinotto pa je kot nosilec sredinske volilne liste prejel le 29 odstotkov. V Dogni pa je bila s 57,8 odstotka glasov izvoljena za županjo Isabella Rizzi, ki je kandidirala na desnosredinski listi. Kandidat centra Riccardo Gravina je prejel 23,6 odstotka, kandidatka levega centra Simona Marcon pa je prejela 18,6 odst. glasov. V Pravisdominiju je volilna udeležba znašala 81,1 odstotka, v Dogni pa 68,2. DEŽELNO POLITIČNO ŽIVLJENJE / NA VČERAJŠNJEM IZREDNEM ZASEDANJU Deželna skupščina dokončno sprejela odstop vlade predsednika Cecottija TRST - Deželni svet je na včerajšnji izredni seji po pričakovanju formalno sprejel odstop odbora ligaškega predsednika Sergia Cecot-hja. Njegova vlada je bila že Četrta po deželnih volitvah leta 1993, na obzorju pa se pojavlja peta, Čeprav bo treba nanjo najbrž počakati še nekaj časa. Včerajšnja debata je bila glede poUtiCnih perspektiv še precej nejasna in nedorečena, pogajanja nied levosredinsko Oljko in Komunistično prenovo pa se vsekakor nadaljujejo. Cecotti je rekel, da je1 vlada, ki ji je Predsedoval, dobro opravila svoje delo in da so se vsi odborniki izkazali kot strokovno zelo dobro pripravljeni upravitelji. Med dosežke zavezništva med Ligo in levo sredino je (bivši) predsednik omenil zakon o parkih, zaščito Furlanov, zakonski ukrep o neobdavčenem bencinu ter izredne posege v korist nrnetijstva in industrije. Cecotti je Prepričan, da krize ni povzročila ossijeva politika, paC pa politična usmeritev nekaterih večinskih komponent, ki so očitno hotele za vsako ceno razbiti koalicijo s Severno ligo. Njegov poslovilni poseg so somišljeniki v deželnem svetu pozdravili z burnim aplavzom. V razpravi, ki ni dodala nic novega k soočenju za sestavo novega odbora, so se oglasili predstavniki vseh strank. Načelnik SKP Roberto Anto-naz je bil kritičen do zdravstvene politike Cecottijeve koalicije; komunisti, je dejal, se trudijo za sestavo koalicije z Oljko, ne bodo pa pristali na nobeno instistucionalno rešitev. Zanjo se ogrevajo nekatere komponente Kartela svoboščin, še posebno pa bivši demokristjani iz vrst CCD inCDU. Načelnika svetovalcev Bossijeve stranke Viviana Londero je seveda zagovarjala Cecottija in njegove odbornike, dejala je, da je Oljka sprožila takozvano krizo v temi, ne da bi pri tem imela jasne pojme o novi upravni koaliciji. Zelena lista je do zadnjega nasprotovala krizi - je podčrtal svetovalec Paolo Ghersina -ker je Cecottijeva vlada dokaj dobro opravljala svojo nalogo in tudi dosledno izvajala koalicijski program. Roberto Antonione (Forza Italia) pa je pozval Oljko, da se enkrat za vselej jasno izreCe o novi koaliciji in v tem okviru o odnosih, ki jih namerava vzpostaviti s Komunistično prenovo. Renzo Travanut (DSL) je poudaril, da do krize ni prišlo zaradi programskih, ampak zaradi poUtiCnih težav, ki so vezane na usmeritev Severne lige. Izrazil je upanje, da bodo stranke izdelale realistični upravni program za vlado, ki naj bi vodila Deželo vse do naravnega izteka zakonodajne dobe deželnega sveta leta 1998. Ivano Strizzolo (Ljudska stranka) je rekel, da bo morala nova koalicija postaviti na vrh svojega programa institucionalne reforme in mednarodno vlogo Furlanije-Julijske krajine, za katero se morajo brez izjem zavzemati vse stranke in svetovalske skupine. NA NEDELJSKIH VOLITVAH Volišča brez slovenskih razglasov Sporočilo društva Edinost Pri nedeljskih volitvah pokrajinskega sveta, smo spet trčili na vprašanje rabe slovenskega jezika. Po drugem ostavku 5. člena Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954, ki je po razsodbi Ustavnega sodišča St. 15/1995 nedvomno del pravnega reda itabjanske države, morajo biti vsi dokumenti, ki se nanašajo na pripadnike slovenske manjšine, opremljeni s prevodom v slovenski jezik, isto velja tudi za javne razglase in uradna obvestila. Po tem določilu bi morah biti opremljeni s slovenskim prevodom: a) volilno potrdilo, b) volilni imenik, c) kandidatne bste, C) razglas z navodih za udeležbo pri volitvah, d) razglas s kazenskimi ukrepi, e) razglas z navodili za glasovanje. Tržaška občinska uprava je že od samega začetka kršila to določilo in je razobešanje slovenskih razglasov omejila na zgornjo okolico. Sele v začetku sedemdesetih let je občinskemu dobomiku Slovenske skupnosti Rafku Dolharju uspelo prerica-ti ostale elane občinskega odbora, da so privohh, da se ob priliki volitev razobeša slovenske razglase na vseh voliščih, na katerih je SSk dosegla ah presegla 5 % glasov. To je trajalo do leta 1988, ko je župan Staffieri z navadnim pismom ponovno omejil razobešanje slovenskih razglasov na zgornjo okoheo. Po štirih letih prekinitve, dveh incidentih na voliščih, prošnji vo-hlcev volišča št. 214 in posegih društva Edinost je leta 1992 komisar Sergio Ravalli ponovno raztegnil razobešanje razglasov na volišča v spodnji okohci in v predmestjih. Po zadnjih znanih navodilih naj bi bih slovenski razglasi ra-zobešeni na sledečih voliščih: št. 36 (OpCine), 70 (Križ), 94 (Bani), 178 (Sv. Jakob), 191 (Skedenj), 196 (Skedenj), 199 (Zgornja Sv. Marija Magdalena), 214 (Lonjer-Kahnara), 239 (Sv. Ivan), 240 (Sv.Ivan), 241 (Sv. Ivan), 242 (Sv. Ivan), 245 (Sv. Ivan), 258 (Kolonja), 271 (Kolonja), 272 (Rojan), 273 (Rojan), 279 (Barkovlje), 281 (Brakovlje), 282 (Barkovlje), 283 (Opčine), 284 (OpCine), 285 (Opčine), 286 (Prosek), 287 (Prosek), 288 (Križ), 289 (Križ), 291 (Trebče), 292 (PadriCe-Gropada), 293 (Bazovica), 298 (OpCine), 318 (OpCine), 319 (OpCine), 320 (Prosek), 322 (Naselje Sv. sergija), 333 (Altura), 344 (Opčine), 364 (umobolnica), 365 (bolnica Santorio), 378 (Kahnara) in 385 (OpCine). V resnici je Slovenska skupnost dosegla 5 % glasov že na občinskih volitvah leta 1992 tudi na vohšCih št. 193 (Skedenj) in 343 (Greta), toda občinska uprava tega ni hotela upoštevah niti pri pokrajinskih in deželnih volitvah leta 1993, niti kasneje. Pri pokrajinskih volitvah leta 1993 pa je SSk presegla 5 % glasov, razen na že upoštevanih voliščih, še na sledečih: 21 (Terezijanska Četrt - 5,5 %), 23 (Terezijanska četrt - 7,1 %), 24 (Rojan - 5,8 %), 104 (Rocol - 5,6 %), 193 (Skedenj - 5, 6 %), 213 (Kolonkovec - 6,0 %), 246 (Sv. Ivan - 5,4), 250 (Sv. Ivan - 5, 2), 265 (Skorklja - 5,0 %), 313 (Sv. Ivan - 7,3), 325 (Bolnica na Ka-tinari - 6,7), 343 (Greta - 7,5 %) in 373 (Rojan -5,8 %). Na vseh teh vohšcih pa občinska uprava župana Illyja noče in noCe ra-zobestiti razglasov v slovenskem jeziku. Pri pregledu volišč, ki ga je opravilo, kot vsa zadnja leta družbeno pohtiCno društvo Edinost, je prišlo na dan, da niso brez slovenskih razglasov samo vohsca, ki so bila našteta nazadnje, temec tudi volišče št. 322. Na poseg predstavnikov društva Edinost, so občinski uslužbenci v 19 minutah poskrbeli za dostavo in razobešanje slovenskih razglasov na tem volišču (ob 19.34). Dejstvo, da tržaška občinska uprava ne krši samo določbo Posebnega statuta, temveč tudi odločitev tržaškega občinskega odbora, je izredno hudo in terja odločen poseg vseh političnih sil, v katerih se prepoznavajo pripadniki slovenske manjšine, ki bi seveda morale zahtevati spoštovanje določb Posebnega statuta, ki je vsaj od leta 1977 sestavni del pravnega reda italijanske države. P.S. ŠOLSTVO / MANJ DENARJA Suplenti: križ s plačami Ravnateljstva pod udarom Vsa ravnateljstva, od osnovnih do višjih srednjih šol, razpolagajo letos z manjšim skladom za kritje plač suplen-tov kot v prejšnjih letih, in prav zato je ob začetku letošnjega šolskega leta vprašanje plačevanja suplentov postalo tako akutno. Tržaško šolsko skrbništvo je dva dni pred dnevom mrtvili prejelo dopis z glavnega ravnateljstva za osebje, splošne in upravne zadeve pri ministrstvu za šolstvo s sporočilom, da mu je za kritje plač suplentov za obdobje september-december 1996 nakazalo 424.093.000 lir. V dopisu je še zapisano, da tega sklada ne bo nikakor mogoče zvišati. Skrbništvo je po novembrskih praznikih obvestilo ravnateljstva, da jim je zaradi skromnejšega državnega prispevka prisiljeno zmanjšati posamezne sklade za suplente (višino prispevkov določa število rednih šolnikov), kar je spravilo ravnateljstva na kolena. Vsoto, ki jo je nakazalo ministrstvo, namreč ponavadi porabijo v enem mesecu, sedaj pa bi morala zadostovati za tri mesece in pol. Zato se je položaj začasnih suplentov na šolah hudo poslabšal. Ze dalj časa so namreč brez plače. Suplenti’so doslej prejemali plaCo z veliko zamudo, sedaj pa je sploh vprašljivo, kdaj jo bodo prejeti. Položaj suplentov ni na vseh ravnateljstvih enako pereč. Vse je odvisno od števila potrebnih suplentov. Na šolah, na katerih je več šolnikov na dopustih (na primer na materinskem in na bolezenskem) in njihova mesta za daljši Cas zasedajo suplenti, so sklad za plaCe suplentov izčrpali že v poldrugem mesecu. Pretekli mesec so se ravnatelji sestati na skrbništvu, da bi izvedeti, kaj jim je početi. Točnega odgovora niso dobili. Rečeno jim je bilo, naj se pac poslužijo denarja iz postavke za prihodnje finančno leto, kot je tudi namigoval do pis ministrstva za šolstvo tržaškemu skrbništvu. S 1. januarjem prihodnjega leta bodo namreč suplente neposredno plačevala ravnateljstva. Vprašanje pa je, kdo bo nato kril primankljaj, ki ga bo povzročilo izplačilo plač suplentom za obdobje september-december 1996. ZAMENJAVA V VLADNI PALAČI Prefekt De Feis novi vladni komisar F-J k Človek bogatih poklicnih izkušenj Dr. Michele De Feis, novoimenovani vladni komisar in tržaški prefekt je v petek prevzel svoje službeno mesto v tržaški vladni palači na Trgu Unita. Dr. De Feis se je rodil 15. junija 1933 v Genovi; PO NAVODILIH MINISTRSTVA Tržaški prefekt izdal nove določbe za priseljence V zvezi s priseljenci, ki ne prihajajo iz držav Evropske unije, se obeta nekaj pomembnih novosti. O tem je govor v okrožnici, ki jo je tržaški prefekt izdal pred nekaj dnevi na podlagi navodil notranjega ministrstva. Okrožnica, ki je že stopila v veljavo, pa se ne nanaša samo na priseljence, temveč nasploh na vstop in bivanje v državi. Okrožnica predvideva prekinitev veljavnosti izgonov, ki so jih doslej odrediti, in sicer za osebe, ki so začele postopek za ureditev svojega položaja; nadalje predvideva preki- nitev postopkov za regu-larizacijo položaja, ki so še v teku; poleg tega je možno začasno obnoviti dovoljenje za bivanje, ki je morebiti pred zapadlostjo, kot tudi začasno ohraniti v veljavi vpis na seznamih brezposelnih; okrožnica končno predvideva prekinitev vsakršne upravne dejavnosti, ki bi bila v škodo oseb, ki nameravajo urediti svoj položaj. Navodila, ki jih predvideva prefektova okrožnica, bodo ostala v veljavi vse do trenutka, ko bo parlament izdal nova določila na tem področju. GLEDALIŠČE ROSSETTI Od drevi Feydeaujev Hotel svobodne menjave no navaja, da ima komedija izreden ritem, ki ga odmerja 279 prihodov in odhodov z odra. Vse mora delovati brezhibno, drugače se komplicirana zgradba, ki sloni na nesporazumih in slučajnostih, takoj podere. Sicer pa Fey-deau s smehom razkriva napake takratne družbe, ki je pod navidezno uglajenostjo skrivala vrsto napak, predvsem pa ni pripisovala pomena ljubezni. V delih tega velikega mojstra tehnike vaudeville se rukole ne govori o ljubezni, pa Čeprav so vselej v ospredju zakonska razmerja oz. »skoki čez plot«. V tržaških gledaliških je sedaj Cas komedij: v Ros-settiju bo v okviru sezone Stalnega gledališča FJk od drevi na sporedu Fey-deaujevo znano delo Hotel svobodne menjave. Komedija je bila napisana pred sto leti, vendar so njeni mehanizmi še vedno učinkoviti. Režiser predstave, ki je doslej naletela na dober odziv občinstva, je Mario Missiroli, za ese-ne in kostume je poskrbel Enrico Job, v komediji pa nastopajo Geppv Glejeses, Daniela Poggi, Carlo Croc-colo, Marilu Prati in drugi. Pri predstavitvi Hotela svobodne menjave se stal- iz prava je diplomiral leta 1955 na univerzi v Bariju, tri leta pozneje pa je postal svetovalec civilne uprave na notranjem ministrstvu in začel svojo dejavnost na prefekturi v Pavii. Leta 1959 je bil premeščen na prefekturo v Vercelli, kjer je bil veC let šef kabineta; svoje službene obveznosti je nato z različnimi zadolžitvami tekom let opravljal v Turinu, Cuneu, Benetkah in v Campione dTtalia. Meseca aprila 1985 je bil imenovan za prefekta Avelli-na in se ukvarjal s številnimi problemi obnove na potresnem območju in z organizacijo krajevnih uprav. Službena pot ga je nato vodila v Macerato (leta 1988) in nato v Vi-cenzo (leta 1993), istočasno pa je bil tudi komisar igralnice v Campione dTtalia. Leto pozneje je bil kot generalni inšpektor odpoklican na notranje ministrstvo, kjer je bil od leta 1995 generalni direktor za vprašanja bo-gocastva. Od petka pa je dr. Michele De Feis tržaški prefekt in vladni komisar Furlanije Julijske krajine. r SODIŠČE / PO DVEH LETIH PRAVDANJA KD ROVTE KOLONKOVEC / OBČNI ZBOR Bratca naposled spet doma Sodišče za mladoletne ju ni hotelo izročiti babici in teti Ko sta se vrnila domov, veselju ni bilo ne konca ne kraja: z dekretom tržaškega sodišča za mladoletne se je konCal »zapor« za dva bratca iz Pordenona, stara dve oz. štiri leta, ki so ju starši, zasvojenci z mamili, zapustili, a babica in neka teta sta si od vsega začetka prizadevali, da ju spet pripeljeta domov. Bratca sta leta 1994 skupaj z materjo končala v ustanovi za matere samohranilke in »problematične« mladoletnike. Potem ko je mati pobegnila, je sodišče odločilo, da ju je lahko kdo posvoji. Proti tej odločitvi se je uprla babica, toda sodišče je potrdilo svoj sklep, Ceš da družina, v kateri so imeli probleme zaradi mamil, ni ravno najbolj primerna za vzgojo otrok. Babica in teta pa se nista vdali (gre za premožno družino, ki prebiva v neki vili pri Pordenonu) ter sta vložili priziv. Pomagala jima je Aurelia Passaseo, zastopnica Državnega združenja za_ mladino. »Družina se ni mogla sprijazniti,« je povedala Aurelia Passaseo, »da bi otroka odraščala v kakšnem institutu, ko pa so doma želeli, da se vrneta. Zato sta se ženski podvrgli vsem potrebnim ekspertizam, ki jih je naročilo prizivno sodišče. Slednje je 23. septembra prišlo do zaključka, da ženskama lahko izročijo otroka, obenem je preklicalo dekret o možnosti posvojitve. Kljub temu pa se otroka nista vrnila domov: sodišče za mladoletne je namreč sklenilo, da morajo prej preveriti, Ce se je uresničil sklep prizivnih sodnikov (Ce se je torej »stabilizirala sposobnost družine«, da ju sprejme). Ostala sta v inštitutu, Občina pa je proučevala možnost, da bi Cim bolj pospešila stike med njima ter babico. Prihajalo je do mučnih prizorov: ob koncu tedna sta se otroka vračala domov, v nedeljo zvečer pa sta obupana in vsa objokana odhajala. Končno se je 7. novembra sodišče za mladoletne premislilo in je sklenilo, da se bratca. Čeprav še spadata pod oskrbo Občine, lahko vrneta domov za obdobje treh mesecev in pod strogo kontrolo socialnih služb. Kot je povedala Aurelia Passaseo, so se nadaljnjim birokratskim zapletom, do katerih bi lahko prišlo pri izvajanju dekreta, izognili s posegom pordenonskega odbornika za socialne službe Luigija Gandija: »Vsi ne razumejo,« je še povedala, »da je en sam dan v inštitutu za otroka lahko tak kot' je eno celo leto za odraslega v ječi.« Spodbuden obračun dela KD Rovte-Kolonkovec je imelo v soboto zvečer v svojih društvenih prostorih redni občni zbor, na katerem so poročali o dosedanjem delovanju društva, o njegovih načrtih za pribodnost, izvoljeni pa so biti tudi novi elani odbora, ki bodo voditi delo društva do novega občnega zbora. Glavni poročevalci na zboru so bili dosedanji predsednik Sergio Zampieri, trajnica Jolanda Gustinčič, blagajnik Loenida Pregare, gospodar Silvano Sarazin, medtem ko je prinesel pozdrave in vzpodbudne besede za nadaljnje delo pokrajinski tajnik ZSKD Rinaldo Vremec. Poročila, ki so jih posamezni govorniki predstaviti, niso bila dolga. Pokazala pa so, kako naša društva, med temi društvo od Rovt-Kolonko-veca z vso zavzetostjo delujejo, da bi na tem območju ohranila slovensko prisotnost, plodno dejavnost na področju kulture, pa tudi napore in uspehe pri ustvarjanju dobrega sožitja med tu živečim slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Društvo je dejansko nekakšen zgled sožitja in sodelovanja, saj poteka delovanje dvojezično in moCno je prisotna želja, da bi se ljudje med seboj Cimbolje poznati, med seboj sodelo- vati in ustvarjali prijateljsko vzdušje, ki ima lahko samo dobre rezultate za obstoj slovenstva in njegove kulture. To, kar so povedali predstavniki društva, je bilo zelo pozitivno in za društvo ohrabrujoče. Tako je društvo med drugim, kot vedno, pripravilo Prešernovo proslavo, proslavo 8. marca, dneva žena, martinovanje; za 25. april n 1. november je bilo društvo prisotno na spominskih svečanostih pred spominskim obeležjem pri Sv. Ani in še drugje. Organiziralo je že tradicionalne pustne sprevode in redno pripravilo v poletnem času prireditev »Spoznaš svoje vino?« Društvo je imelo v gosteh razne skupine, kot na primer pevke »Rože majave« iz Rezije, igralsko skupino iz Ospa, pripravilo je večer filma in zabavni večer klepetulj Vanke in Tonce. Gostilo je tamburaško skupino KD France Prešren iz Boljunca, sodelovajo je s slovensko, pa tudi italijansko šolo; sodelovalo tudi v oddajah na Radiu Trst A in na Radiu Opčine. Bilo je prosotno tudi na televizijski oddaji, ki je potekala na TV 4 z zvezi z delovanjem rajonskega sveta. Društvo je pripravilo zanimiva predavanja o vinogradništvu, na katerih sta sodelovala dr. Gregorič in dr. Sturman. Posebno pa je društvo ponosno na svojo dramsko skupino, ki je z delom »J’n še smo leti« nastopilo tako doma kot v 12 društvih. V društvu pa poteka tudi telovadna dejavnost, ki se je udeležuje kar lepo število elanov. Člani so v času od zadnjega zbora opravili kar nekaj del na poslopju društva. Tako so zamenjali vsa vhodna vrata, uredili nekoliko tudi notranjost dvorane. V načrtu pa so še popravilo dvorišča in razna druga dela v notranjosti društva. Po razpravi in lepi družabnosti, ki je sledila, so udeleženci zbora izvolili novi odbor, v katerem so: Gior-gio Eletta, Alberto Furlan, Bruno Grando, Jolanda Gustinčič, Ljonka Pregare, Silvano Sarazin, Linda Slavec, Duilio Vecchiet, Fabio Viola, Marina Zampieri, Sergio Zampieri in Ileana Komar-Antoni. Novi odbor se bo sestal 25. trn., da izvoli predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja. Občni zbor je vodila Neva LukeS, ki je ob sodelovanju Fabia Vole poudarila pomen delovanja društva na mešanem območju in zaželela vsem cim več uspehov. MACKOLJE / PREDSTAVITEV KNJIGE IN RAZSTAVA Pogled v čase naših prednikov Knjigo je napisala Romilda Smotiak - Tul Izdaja in predstavitev knjige o mackoljanski ljudski nosi je prav gotovo cvet v gumbnici vaškega prosvetnega društva, ki se že dalj časa ukvarja z oživljanjem »starega in lepega za sedanjost in bodočnost«. V ta niz sodi tudi nedeljski krst z občinstvom drobne, a za našo stvarnost nadvse pomembne knjige, v kateri je domačinka Romilda Smotlak-Tul zbrala podatke, pričevanja nekaterih že umrlih sovaščanov, stare fotografije in sploh vrsto zanimivosti o oblačilih naših prednikov. Pravzaprav sega razsežnost te knjige, kot vseh podobnih knjig in pobud na etnografsko temo, veliko dlje od samega zapisa oz. objave: MaCkoljanska ljudska nosa želi biti pravo vodilo današnjim rodovom, da bi ne pozabili svojih korenin in jih z navdušenjem, z ljubeznijo in spoštovanjem gojili za svoje potomce. Kot je na nedeljskem srečanju v dvorani srenjske hiše poudarila avtorica sama, je ljudska nosa za nas, ki živimo v tem Prostoru, obenem globok znak narodni Pripadnosti. Vrednotiti ljudsko izročilo ' v tem primeru predvsem v obliki nekdanjih navad oblačenja - pomeni za nas tudi ohranjati svojo zgodovinsko kulturno dediščino. Sploh je predstavitvena prireditev izzvenela v znamenju domačnosti: uvedli sta jo Minca in Pepa, lika žensk iz mackoljanske preteklosti: njuni pogovori, ki sta jih na oder prinesli Valentina Tul in Milena Smotiak (na sliki - foto KROMA), so naravnost izžarevali narečno bogatost, polno izrazov, ki jih verjetno niti starejši vaščani ne uporabljajo veC v vsakdanjem sporočanju. Klepetavi prizor je številnemu občinstvu prikazal podobo nekdanjega življenja, ki je bilo osnovano na bistveno različnih potrebah in pričakovanjih, a je vendar učinkoval kot nam zelo »blizu«. O knjigi je spregovoril Dušan Jakomin, škedenjski kaplan, tokrat pa predvsem v vlogi navdušenega etnografa, ki je delu Romilde Smotlak-Tul napisal tudi spremno besedo. Pohvalil je pobudo, ki predstavlja vabljivo spodbudo vsem mladim in mlajšim, da vzljubijo nošo in vse, kar sodi zraven. Po osebni zahvali avtorice je nastopil mešani pevski zbor PD MaCkolje, ki je pod vodstvom Iva Lešnika zaokrožil prireditev z nizom priredb ljudskih pesmi. Se do jutri pa je v prostorih stare torkle (od 16. do 20. ure) na ogled razstava nos, ki so jih vestne vascanke na novo izdelale po zgledu starih izvirnikov in zbranih podatkov. Damiana Ota VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 19. novembra 1996 SPELA Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 13'44 in zatone ob 0.26. Jutri, SREDA, 20. novembra 1996 EDO 84-letna Maria Bergo, 77-letni Rodolfo Barbo, 74-let-na Salvorina Zagoni, 84-letni Bruno Lonza, 73-letni Pietro Gismondi, 96-letna lolanda Veronese, 56-letni Massimo Tregnaghi, 82-let-na Regina Cociani in 28-letni Antonio Fioravanti. LEKARNE VREME VČERAJ OB 12. temperatura zraka !6,3 stopinje, zračni tlak J002 mb pada, veter 9,4 kjn na uro severo-vzhod-Jdk, vlaga 78-odstotna, v jutranjih urah je padlo 14,8 nun dežja, nebo oblačno, uiorje skoraj mirno, tempe-tatura morja 15,8 stopinje. ROJSTVA in smrti Rodili SO SE: Michela btrincone, Francesca Cro-aenzi, Sharon Pisani, Giu-,la Zanella, Giorgia Porta-uui, Davide Reglia, Christian Puntini, Anastasia tnismelj. UMRLI ŠO: 82-letni Pla-S.1 d° Žerjal, 85-letni Aldo tanceschini, 82-letni Bru-0 Vidali, 83-letni Antonio Ivi an’ 67'letna Nadia rjarchesan, 93-letna lole "tasserotti, 77-letni Dino nenedetti, 76-letna Maria 'cone, 86-letna Clorinda luUe,rc*0, 49-Ietni Miloš tak, 60-letna Žita Creva-n, 9l-letni Raul Nevastri, Od PONEDELJKA, 18. do SOBOTE, 23. NOVEMBRA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv.Sergija), UL Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La Frontiera«, r. Franco Giral-di, i. Raul Bova, Omero Antonutti, Vesna Tominac, Miranda Caharija. EKCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Rea-zione a catena«, i. Keanu Reeves, Morgan Freeman. EKCELSIOR AZZURRA -16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Luna e 1’altra«, r. Mauri-zio Nichetti, i. laia Forte. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II professore matto« i. Ed-die Murphy. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman. Slovensko Stalno Gledališče BORIS KOBAL AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL PREDPREMIERE Jutri, 20. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H ob 20.30 ABONMA RED D v četrtek, 21. t. m., ob 20.30 ABONMA RED E PREMIERA v petek, 22. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A PONOVITVI v soboto, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C DRUŽBENO POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST priredi vrsto predavanj z naslovom PRAVICA DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA Predavanje, ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temelja za dober zaščitni zakon bo danes, 19. t. m., ob 20.30 v MILJAH - društveni prostori - Danes se v Dolini sreča z Abrahamom nas dragi Stojan Se na mnoga zdrava, srečna in vesela leta mu klice stric Drago z družino NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II cor-vo 2«, i. Vincent Perez. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II bar-biere di Rio«, i. Diego Aba-tantuono. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Train-spotting«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Sodomia non stop«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.55, 20.05, 22.15 »Tvvister«, r. Jem De Bont. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Independence day«, i. Jeff Goldbum. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fratelli«, i. Abel Ferrara. 'M PRIREDITVE SKD TABOR vljudno vabi na 1. koncert novega niza »Openskih glasbenih srečanj«, ki bo v nedeljo, 24. t.m. , ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopa duo Tamara Tretjak (flavta) in Claudia Sedmak (klavir) s sporedom skladb 20. stoletja. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi ha večer z diapozitivi o NAMIBIJI. Predstavila nam jih bo prof. Sonja Gregori danes, 19. t.m ., ob 20. uri v Mladinskem domu. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi : Marko Kravos MED POEZIJO IN PRAVLJICO. Predstavitev dveh knjižnih novosti za velike in male. Poleg avtorja sodelujejo Se: Andrej Brvar, Založba Obzorja iz Maribora; Franc Kattnig, Mohorjeva družba v Celovcu: ilustrator Klavdij Palčič. Predstavlajata Matjaž Kmecl in Alenka Rebula Tuta. Srečanje bo v Tržaški knjigarni, Ul. Sv.Frančiška 20, jutri, 20. t. m., ob 18.30. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST in KD S. ŠKAMPERLE -Sv.Ivan vabita jutri, 20. t. m. v malo dvorano Stadiona 1. maj na predavanje EKVADOR, NARAVA PRADAVNINE. Znamenitosti južnoameriške dežele bo v sliki in besedi prikazal Lojze Abram. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE prireja v petek, 22. t. m., ob 20.30 Vili Primc (Šalita di Gretta 38/1) koncert zbora JACOBUS GALLUS, ki ga vodi Janko Ban. KD F. VENTURINI prireja gostovanje KD Rovte -Kolonkovec z lepljenko: “... J’en se smua lete skuara pa domače)", režija Drago Gorup v soboto, 23. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. GLASBENA SREČANJA MLADIH V ROJANU. Slovenska skupnost v Rojanu in Slovenska glasbena Sola vabita na koncert, ki bo v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu v Ul. Cordaroli 29. Nastopili bodo: Adam Selj .- harmonika in Beatrice Zonta - klavir ter Paolo Bembi - kitara in Tinkara Kovač - glas. Vstop prost! A.O. J.STOKA gosti v nedeljo, 24. t. m., ob 16.30 mladinsko skupino KPD Šmihel s top- dramo Marijana Hintereggerja SMOKE ON THE VVATER ( Dim na vodi). Avtor bo nato izvajal monogrotesko BUTALCI. Toplo vabljeni! H ČESTITKE Danes TANJA polnih let slavi, vse naj, naj, kar si ona sama želi in seveda lepih sončnih dni. Strina, Dušan, Martina in Fede-rika. Naša draga TANJA danes, 19.t.m.praznuje svoj rojstni dan. Želimo ji vse najboljše in veselja mama, oCe, Franko, Katja, Martina in vsi, jo imajo radi. Abraham bo danes obiskal DRAGICO REBULA iz Slivnega . Ob tem pomembnem življenjskem jubileju ji iz srca Čestitajo in želijo veliko zdravja in lepih trenutkov v krogu družine Pepi, Boris in Marko. Ob visokem jubileju Čestitata JUDITI in JOSIPU ŠVARA ter jima želita vse najboljše sosedi Viktorija in Pavla. Danes praznuje svoj okrogli rojstni dan naš dragi CORRADO. Se mnogo veselili in zdravih let mu želijo Zena Klara, sin Ma-nuel, hčerka Monika z Darkotom. Čestitkam se pridružujejo Stojan, Marjo in Marija. H SOLSKE VESTI RAVNATELJ DRŽAVNEGA POKLICNEGA ZAVODA J. STEFAN sporoča staršem, da bo roditeljski sestanek jutri, 20. t. m., ob 17. uri na sedežu Sole za vse II., III., IV. in V.razrede. ^3 OBVESTILA PD MACKOLJE sporoča, da je razstava na novo izdelanih »Mackoljanskih ljudskih noš« odprta danes, 19. in jutri 20. novembra od 16. do 20. ure; za sole po dogovoru na tel. St. 232250. Vabljeni! SPOZNAVANJE slovenske zgodovine in kulture za udeležence tečaja slovenščine: prvo predavanje bo v prostorih KD S. Škamperle danes, 19. t. m., ob 20.30. SKD PRIMOREC - Trebče prireja teCaj MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESI-Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 36I888-Fax 768697 krojenja in šivanja. Prvo srečanje bo jutri, 20. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu. Vabljeni! ZSKD sklicuje ZBOR KULTURNIH DELAVCEV za predsednike, odbornike in elane društev, zborov in godb na Tržaškem v petek, 22. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi v soboto, 23. t. m. vse mlade na udeležbo na 3. Študentskem SHODU, ki bo v Šentvidu pri Ljubljani. Na programu bodo Športne igre, predavanje psihologa dr. Pavleta Kogeja z naslovom “Fantje so drugačni, dekleta tudi...", sv. masa in večerni ples. Za informacije in prijave: tel. St. 422478 (Mi-riam) ali 226923 (France- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi k vpisu v GLEDALIŠKO SOLO. Informacije v upravi v Ul. Petronio 4, tel. St. 632664 TEČAJI ANGLEŠČINE: za vse stopnje, skupinske, individualne in specifične prireja Sklad M. Čuk v sodelovanju s Solo English Language Centre iz Trsta. Informacije po telefonu na št. 040/212289 in 040/363878. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje 16. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 26. t. m., ob 19. uri na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo ravnatelja, 3. obračun in proračun, 4. razprava, 5. poročilo nadzornega odbora in 6. razno MALI OGLASI tel. 040-361888 V TOREK, 12. t.m. na poljski poti od Boršta in Boljunca sem izgubil fotoaparat. Poštenega najditelja prosim, da poklice na tel. St. 040/228967! BLIZU tovarne Grandi motori se je v sredo, 13. t.m. zvečer izgubila psica rjave barve. Tel. St. 040/228146. PRODAM zaradi selitve v Rojanu dvonadstropno stanovanje v odličnem stanju s krasnim pogledom na celoten zaliv in mesto sestavljeno iz dnevne sobe, kuhinje, dve kopalnici, pet sob, ena s kaminom, teraso in balkonom, garažo za dva avta in skupnim vrtom. Cena po dogovoru, prosto avgusta 97. Tel. St. 040/417689 v popoldanskih urah. LESTVE vseh vrst z aluminija in lesa ter znane “kobilice" za nabiranje oljk in sadja. Pohištvo Koršič pri Sv. Ivanu, Ul. S.Cilino 38, tel. St. 040/54390 ali 575145. ZA KRAJŠE obdobje oddajamo večje stanovanje na Proseku nebivajočim. Tel. št. 040/200115. IŠČEMO srčno gospo z znanjem slovenskega jezika, ki bi bila pripravljena skrbeti petkrat tedensko invalida v Dragi pri Bazovici. Hrana in stanovanje brezplačno. Plačilo po dogovoru. Kličite na tel. št. 040/228909 v petek in soboto do 19. do 20. ure. SAINT HONORE’ -Opčine sprejme v službo enega slaščičarja, eno izkušeno prodajalko in dva vajenca. Tel. na št. 040/213055 ali osebno ob urah poslovanja. NUDIM lekcije iz angleščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. 040/771124. DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov ( na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel. št. 0481/32410 po 19. uri. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. RIKO LORENZI toCi belo in Črno v Lonjerju. OSMICO je v Nabrežini St. 8 odprl Ušaj. ToCi belo in Črno vino. KMEČKI turizem je odprt pri Justu Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto. KUKUKOVI v Doberdobu so spet odprli agrituri-zem. Zaprto ob torkih in sredah. Vabljeni! V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v petek, 22. t. m., ob 20.30 nastopila skupina Jimmy Joe’s Band. PRISPEVKI V spomin na dragega Albina Saharja darujeta Roža in Mirko PeCenik 50.000 lir za KD Rovte-Kolonko-vec. V spomin na Milo Bole daruje Marta Matjašič 15.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. V spomin na Silvano HreSCak-Cressiach Carli darujeta Sandra in Ivan 50.000 lir za Dom ostarelih »Livia leralla« na Pa-dricah. V spomin na dolgoletnega prijatelja Marjana Dolgana darujeta Dušan in Božena Košuta 50.000 lir za SZ Bor in 50.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Emo Pertot darujeta Dušan in Božena Košuta 50.000 lir za KD Igo Gruden. Ob 17. obletnici smrti Mundija Košuta darujejo Marica, Ude in Bogdan 50.000 lir za Dekliški zbor Vesna. Ob 3. obletnici smrti drage hčerke Tanje Stoka darujeta oCe in mama 550.000 lir za Združenje »Schanty« za pomoč otrokom v Keralu (Indija). Zapustil nas je nas dragi oCe, nono in pranono Just Žerjal Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Žalostno vest naznanjajo sin Just, hčeri Vilma in Luciana z družinami, vnukinje Vivdana, Franka, Mara in Elena z družinami, pravnuki ter ostalo sorodstvo Dolina, Trst, 19. 11. 1996 Ciao nono! Jar, Valentina in Neja Ob težki izgubi dragega oCeta Justa izreka iskreno sožalje sinu Justu in družini Moški pevski zbor upokojencev iz Brega Sošolci 1. razreda srednje šole na Katinari izrekajo iskreno sožalje Marku Novaku ob nenadni izgubi dragega oCeta. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 8. - tel. 040-7796600 SODOBNI TRST / DRUGI MEDNARODNI NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE ZA NAJMLAJSE / SEZONA GLEDALIŠČA LA CONTRADA Domiselne in uporabne igre mladih oblikovalcev Prvo nagrado je osvojila Poljakinja Ana Lipinska Tržaška galerija Tommaseo ponuja v okviru Dialogov z umetnostjo srednjevzhodne Evrope razstavo z izborom izdelkov drugega mednarodnega natečaja za oblikovanje foto KROMA). VeC kot polovica udeležencev prihaja iz srednjevzhodne Evrope. V celoti je strokovna komisija vzela v pretres predloge 81 mladih oblikovalcev. Komisijo, ki ji je predsedoval priznani unverzitetni profesor estetike in avtor številnih pubikacij Gillo Dorfles, so sestavljali še Stane Bernik, Mar-co Romanelli, Emilio Mattioni in Roberta Amadi. Izbor 23 izdelkov je komisija ocenila kot pomenljive, zaradi domiselnosti in smiselnosti pri uporabi materialov in zaradi dejanske uporabnosti načrtov. Sedem izmed teh iger se dodatno razlikuje od ostalih: pet jih prejme posebno omembo, dve sta nagrajeni. Poljakinja Anna Lipinska si je zaslužila prvo nagrado z izvirno igro »Just Toys«, ki se od ostalih bistveno razlikuje po igrivosti in ustvarjalni spodbudi. V svoji preprostosti uporabljenih materialov in smiselnimi barvnimi utripi na vrvico privezanih gumbov, ki vabijo k Cisti igri vtikanja v več mestih predrto lepenkasto paleto. Prikladnost formata dopušča spretnostno igro fine motorike in koordinacijo gibov, kar vemo, da je pri dorašCanju bistvenega pomena. Optično živahne in vpadljive, takoj se prikupijo gledalcu modularne plastične plošCice z geometrijskim vzorcem Eriche Micheli-ni, tržaške oblikovalke, ki si je zaslužila drugo nagrado. Igra se po zasnovi opira na poznano poskakovanje po okencih, le da so v tem primeru plošCice o tipne, pisane in jih lahko po volji zlagaš po prostoru. Set ploščic s plastično prevleko v pestrih barvah spremlja prav tako pisan prenosni zabojček. Poleg protitipa so tudi priloženi načrti pregledno in živahno predstavljeni. Na razstavi si do 1. decembra lahko ogledamo izbor 23 prototipov, ki so nameščeni na belem le- senem stopnišču, ki opremlja razstavo. Posebej lahko listaš iz visečega shedarija posamične grafične načrte, ki so jih smeli sodelujoči na natečaju dostaviti. V računalniku so na volijo poleg slikovnega gradiva in načrtov še glavni biografski podatki o sodelujočih, poleg osnovnih po- datkov o natečaju samem. Nekaj je tudi razstavljenih del izven natečaja, ker pripadajo državam izven določenega območja v pravilniku, a s svojo prisotnostjo na razstavi bogatijo raznolikost objektov. Nekateri oblikovalci so dali prednost plemenitim materialom, kot so les, platno, lepenka, drugi so grafično obdelali kartonaste igre, tretji so si še prizadevali uporabo odpadnih plastičnih materialov za poustvarjanje modularnih struktur v prostoru. Nekaj je namiznih iger, ki so do potankosti izdelane tako v zasnovi, kot v embalaži. Na razstavi so prisotni tudi trije arhitekti iz Slovenije: Boris Deanovic z lesenim stolom z mizo z zaokroženo strutkuro z večpomensko funkcionalnostjo; Tanja Lazetic s fotografskim pazlom in še Zmaga Gole s pohištvom. Obisk razstave je možen vsak dan, razen nedelje, od 11.00 do 13.00 ter še od 17.00 do 20.00 v prostorih Studia Tommaseo, ulica del Monte 2/1. Jasna Merku Papirnate figure gledališča Popiti v igrici Skrivalnica Izštevanke in otroške pesmice opremljene s prijetno glasbo, predvsem pa nazorno prikazane s papirnatimi figurami: to je v skopem opisu zadnja predstava, ki jo je gledališče Pa-pilu ponudilo v tržaški dvorani Cri-stallo v nedeljo dopoldne (na sliki). Predstava z naslovom Nascondino (Skrivalnica) je bila druga iz niza Povem ti pravljico, ki jo gledališče La Contra-da že tradicionalno ponuja najmlajsim gledalcem. Tokrat je slovensko gledališče za italijansko publiko pripravilo predstavo z italijanskim spremnim tekstom, ki so ga sestavljale znane izštevanke in otroške pesmice. Osnovna odlika koprskega gledališča pa je bila tudi tokrat izredna domiselnost pri izdelavi figuric, ki so - ko si jih pobliže ogledaš - sestavljene izredno preprosto in tudi njihovo vodenje je sila enostavno, ko obvladaš tehniko seveda. Umetnost vsega pa je v pravljičnem ozračju, ki ga Papilu zna ustvariti s svojimi papirnatimi junaki. Skrivalnica je tvorila osrednji del nedeljske predstave, ki ji je sledilo veliko število malih obiskovalcev s spremljevalci. Prijetni nanizanki izšte-vank in otroških pesmi, od katerih so bile nekatere manj poznane, pa je gledališče Papilu dodalo še kratko pripoved o ptičku, ki je izgubil mamico in ki jo je po peripetijah končno spet našel. Gre za del predstave, ki jo je koprsko gledališče že predstavilo tudi v tržaškem Kulturnem domu, v okviru ponudbe SSG. Predstavi pa je tudi tokrat sledil del, ki se ga mali obiskovalci še posebej veselijo, in sicer natančnejši ogled papirnatih lutk. Nedeljske matineje za najmlajše se bodo nadaljevale 24. t.m., ko bo v Trst v goste prišla skupina Teatro Assolo iz Verone, ki bo predstavila izbor pravljic pod skupnim naslovom Mangiafiabe. RONKE / POBUDA SLOVENSKE OBČINSKE KOMISIJE SKUPINA URLAUT Ilustracije Magde Starec Tavčar Prejšnji petek se je v občinski knjižnici v Ronkah zaključila razstava ilustratorke Magde Starec TavCar (foto Bumbaca), ki jo je priredila Slovenska občinska komisija v sodelovanju s knjižničarko slovenskega oddelka Klavdijo Ferfolja. Na otvoritvi je odbornik za kulturo Livio Furlan podčrtal je pomen razstave kot ovrednotenje in spoznavanje slovenske kulture v tem jezikovno mešanem področju in zaželel, da bi kulturno delovanje slovenske skupnosti še naprej pripomoglo k sožitju in medsebojnemu bogatenju pripadnikov različnih jezikov in kultur. V imenu Slovenske občinske komisije je predsednica Sonja Božic spomnila, da je tokratna že tretja razstava slovenskega umetnika v priredbi komisije. Razstava ilustratorke Magde TavCar je bila namenjena predvsem mladim. Z lepo ilustrirano pisano besedo je želela pritegniti njihovo pozornost, da bi mladi radi segli po knjigah in z večjo vnemo zahajali v knjižnico. Umetnico je predstavila Majda Železnik, mednica mladinske revije Galeb z naslednjimi beseda- mi: »Kdo ne pozna ilustratorke Magde TavCar, ki ustvarja za mladinsko revijo Galeb že od leta 1973? Koliko slovenskih osnovnošolcev se je v teh triindvajsetih letih razveselilo pesmic, pravljic, zgodb prav zato, ker so tako prisrčno zaživele ob njenih ilustracijah! Na stotine risb, pa igric, rebusov, križank! Magda namreč zna tudi razvedriti in zaposliti naše male bralce s Cisto preprostimi, praktičnimi in poučnimi rečmi. Vsa ta leta ji z besedili skrbno pomaga Vera Poljšak. Kako se Magda loti ilustriranja? Takole pravi: »Vsakega teksta se razveselim kot otrok torte! Najprej si ga ogledam z vseh strani, ga »pokušam«... Potem pomočim CopiC v barve in najprej narišem to, kar me je najbolj prevzelo... Potem pride še vse ostalo...« V torek, 12. t.m., so si razstavo ogledali tudi ucenci OS v Romja-nu ob prisotnosti umetnice, ki jim je v prijetnem razgovoru obrazložila svoje delo in ustvarjanje. Navdušila jih je za slikanje in branje knjig. Učenci so si nato ogledali ostale prostore knjižnice ob spremstvu knjižničarke slovenskega oddelka. Nenavadno prepletanje glasbenih zvrsti in zvokov Urlaut je zelo dinamična skupina, katere pravo jedro sta pravzaprav dva glasbenika, kitarist Giam-paolo Rampini ter basist Mauro Sacchetti. Okrog tega jedra pa.se suče veliko glasbenikov, bodisi doma iz Trsta kot pa iz oddaljenih krajev. Omenim pevca, ki stanuje v Moskvi, to je Aleksander Kutinov, ameriškega bobnarja Davida Kermana in med drugimi še izvrstnega tržaškega violinista Giorgia Gerina. Duo kot tak je nastal pred dvema letoma, a oba glasbenika sta še prej igrala v raznih skupinah. Izvajata lastne skladbe, katerih zvrst ni lahko definirati. Meja teCe namreč prav med resno in lahko glasbo. Pišeta glasbo, ki jo Čutita v sebi, ki nikakor ni za komercialne namene. Navdih pa iščeta v dolgoletnih izkušnjah na glasbenem področju. Schoenbergova atonalnost, Bartokovi godalni kvarteti in pravzaprav vsa glasbena ekspre- sionističnega obdobja jima je zelo pri srcu. Zato pa tudi ime Urlaut, beseda, ki so jo rabili v ekspresionizmu, kot definicija neke komunikacije, ki nima še določenega kodeksa. Pri skupini je še to zanimivo, da so teksti podani v slovanskih jezikih, od hrvaščine do ruščine. Skupina Urlaut je pred Časom uspešno nastopila v krožku škedenjske železarne v organizaciji društva »Macondo«. Navdušeni publiki je na visokofrekvenčnih zvočnih valovih predstavila zapleten spored eksperimentalne glasbe, v katerem spaja zvrsti in instrumente, ki mogoče komu zgledajo nehomogeni. Poslušalce je skupina ovila v glasbo, ki se nagiba od sodobne resne glasbe, cyber-techno vse do progresivnega rocka. Čeprav je bila publika maloštevilna, je bila glasna in je iz' vajale med in na koncu koncerta bogato nagradila za ves trud. (PAN) Scalfaro okaral opozicijo: Preveč polemik ASCOLI PIČENO -‘‘Opozicija ima ne sa-ttio pravico, paC pa dolžnost, da dvigne ^oj glas; toda vpletati ^ižavnega poglavarja *n govoriti o faSistiC-Oem režimu je milo ^eno malce razglašeno.« Tako je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro med včerajšnjim obiskom v Ascoli Picenu okaral desničarsko opozicijo, Ceš da zaostruje pole-nuke, kar pa nikomur ne koristi. Trditev, da naj bi v Italiji s Prodijevo vlado obstajal pravcati tasisticni režim, je očitno razburila pred-Sednika republike: “Italijani sami lahko Ugotovijo, ali Živimo v demokraciji ali v dik-taturi. Ko smo imeli diktaturo, ni nihče ho-dd na trge kričat “To je diktatura”; kdor je to pravil potihoma, se je ^nasel v zaporu.« Scalfaro je izrecno Poudaril, da nikakor jQCe utišati opozicije, 5® Pa se je treba izogi-a.ti pretiranih pole-^dk. ki odjedajo zau-Panje državljanov v demokracijo. V svojem govoru na ^Panstvu v Ascoli Picenu se je Scalfaro do-nknil tudi vprašanja dvodomne komisije in Ustavnih reform: »Vsi nioramo prizadeva-d’ pa Čeprav v okviru nujširse dialektike, da ° dvodomna komi-tja, ki jo je ogromna VeCina parlamenta Ustanovila za obravna-v° reform, na katere Čakamo že 15 let, ^dnko delala v miru.« FINANČNI ZAKON / PRED ZAČETKOM URA V SENATU Vlada in sindikati o davku za Evropo Glavna teža na davku trpet znesek pa progresiven RIM - Pred selitvijo finančnega zakona in z njim povezanih ukrepov v senatno zbornico se množijo pozivi in poskusi za navezavo dialoga z opozicijo, ki je za zdaj še na stališCu, da tudi v senatu ponovi obnašanje iz poslanske zbornice. Nesodelovanje opozicije pri glasovanju o finančnih dokumentih skrbi predsednika senata Manci-na, ki je včeraj izrazil željo, da bi se v palači Madama kresala mnenja vseh političnih sil. Odgovor Pola svoboščin je bil, da bo dokoCna odločitev padla v 'naslednjih urah, Čeprav se zmernejši predstavniki sredinskih sil tega zavezništva zavzemajo za sprejem ponujene roke in torej za navezavo dialoga. Toda včerajšnji politični žaromet je bil usmerjen na srečanje med vlado in sindikati, ki se je začelo pozno popoldne v palači Chigi in ki je v trenutku, ko to poročamo, še v teku. Na dnevnem redu soočanja je namreč preverjanje finančnega zakona in pojasnila vlade o davku za Evropo, izvajanje septembra podpisanega sporazmna o zaposlovanju in še kočljiv problem kolektivne delovne pogodbe za kovinarje. Na sestanek v plaCao Chigi je prišla tudi delegacija Con-findustrie, ki pa ga je zapustila pred koncem in sporočila, da se bo soočanje nadaljevalo danes. Poteka sestanka predstavniki in-dustrijcev niso hoteli komentirati, tako da vesti iz vladne palaCe praktično ni bilo. Poglejmo torej, kakšne so hipoteze, na osnovi katerih poteka soočanje med vlado in socialnimi partnerji na temo finančnega zakona. Prispevek za Evropo bi moral samo delno bremeniti avek na dohodek fizičnih oseb Irpef, in sicer za 8.500 milijard lir, pri čemer naj bi bili izvzeti letni dohodki, ki ne presegajo 20 milijonov lir. Polovica odvzetega naj bi bila kasneje povrnjena v obliki davčnih kreditov ali po želji delnic privatiziranih podjetij. Obremenitev davka Irpef naj bi bila progresivna, torej premosoraz-merna z višino doho-dokov, drugi del potrebnih sredstev za Evropo pa naj bi si vlada zagotovila s povečanjem posrednih davkov, kot je npr. IVA. Davek za Evropo naj bi državljani plačali z majsko prijavo dohodkov, tistim ki prijave ne delajo, pa naj bi znesek odtrgali od plače. Občinske volitve v Beneventu: v vodstvu kandidat leve sredine BENEVENTO - Poleg Trsta je bil Benevento naj-večje mesto, kjer so bile v nedeljo upravne volitve. Tudi tu bo za izbiro Zupana potreben drugi krog, v katerem se bosta pomerila kandidata leve sredine in Nacionalnega zavezništva. Pier Luigi Perifano, ki je imel podporo DSL, Liste Dini, Ljudske stranke, socialistov in zelenih, je prejel 34,2 odstotka glasov, z njim pa se bo v drugem krogu pomeril predstavnik NZ Pasquale Viespoli, ki je prejel 32,8 odst. Veliki poraženec občinskih volitev je kandidat desne sredine Camilleri, ki je bil izločen iz drugega kroga. Forza Italia, CDU in CCD so namreč skupaj prejele okrog 34 odstotkov glasov, njihov kandidat pa znatno manj, tako da ga je predstavnik NZ prehitel za pešCico glasov. Ce bodo desnosredinske stranke v drugem krogu podprle kandidata Finijeve stranke, bo ta zanesljivo zmagal. Kandidat leve sredine bi namreč lahko prejel še glasove SKP, ki pa je v tem mestu zbrala komaj 3,5 odstotka glasov. prAFERA Dl PIETRO / KLJUB ZAVRNITVI ODSTOPA^ Zamenjava ministra in polemike D/ Pietro se je strinjat z inšpekcijo na milanskem pravdništvu RIM - Premier Prodi bo v najkrajšem Času imenoval novega ministra za javna dela, potem ko je Antonio Di Pietro potrdil, da je njegov odstop nepreklicen, kljub temu da ga je vlada formalno zavrnila. V trenutku, kot to poročamo, še ni znano, kdo bo zasedel stol, ki ga je spraznil nekdanji Član milanskega poo-la Čistih rok, kandidatov pa je kar nekaj, vključno s podtajnikom v ministrstvu za javna dela Antoniom Bargonejem. Mnogi so pripravljeni staviti tudi na Francesca Merlonija, poslanca Ljudske stranke, ki je že bil minister za javna dela v Amatovi in Ciampijevi vladi. V pričakovanju imenovanja novega ministra je ozračje še naprej napeto. Za Sal-vija (DSL) je afera Di Pietro znamenje o krizi demokracije, vendar zamenjava vladi ne bo povzročila problemov neuravnovešenosti. Za notranjega ministra Napohtana je vlada na Di Pietrov odstop že odgovorila, Čeprav žal brez učinka, medtem ko so Zeleni prepričani, da bi bilo najbolje, Ce Di Pietra sploh ne bi nadomestili. Kar zadeva sodno plat tega odmevnega odstopa, se nadaljujejo polemike med sodniki, odvetnik Filippo Dinacci, branilec bivšega šefa sodnih inšpektorjev Uga Dinaccija na procesu proti Previtiju in Paolu Berlusconiju v Brescii, pa je izjavil, da se je Antonio Di Pietro novembra 1994, med preiskavo o poolu Čistih rok, ogradil od mnenja pravdnika Borellija in ostalih kolegov, za katere je bila takratna inšpekcija nelegitimna. V sodni dvorani v Brescii se je dopoldne za tri minute pojavil tudi finančnik Sergio Cusani, ki pa ni hotel odgovarjati in so ga zato odpeljali nazaj v milanski zapor. NOVICE Fassino se je v Beogradu zavzel za utrjevanje miru BEOGRAD - Srbski predsednik Slobodan Miloševič je včeraj podtajniku pri italijanskem zunanjem ministrstvu Pieru Fassinu poudaril jugoslovansko obvezo, da nadaljuje po poti miru in da uresniči nadaljne obveze, ki jih predvideva daytonski sporazum za Bosno in Hercegovino. V poldrugournem razgovoru, ki je bil za Fas-sina »zadovoljiv«, je Miloševič poudaril jugoslovansko voljo, da okrepi stike z Evropsko unijo in je zaprosil Italijo, da podpre te napore. Podtajnik Fassino je navedel, da je povečanje odnosov z ZRJ bistvene važnosti, ker prispeva k utrjevanju mirovnega procesa. Gradnja medsebojnega sodelovanja med državami, ki so bile do vCeraj sovražne, po Fassinovem mnenju utrjuje ne samo daytonski sporazum, temveč daje boljše izglede nadaljnjemu sporazumevanju. Fassino je v Beograd prispel predsinoCnjim in bo med svojo štiridnevno misijo obiskal tudi Makedonijo. Val slabega vremena ne popušča RIM - V severni in delu srednje Italije se nadaljuje val slabega vremena. Zaskrbljenost vzbujajo predvsem nekatere reke, katerih raven narašča z nevarno naglico. Celo Tibera je včeraj naraščala s hitrostjo 30 cm na uro, tako da so gasilci Rima in vsega Lacija stalno v stanju pripravljenosti. Blizu Milana je včeraj preplavil bregove L ambro, pa tudi Seveso bi lahko vsak Cas prestopil bregove. VCeraj je marsikje začelo snežiti, tako v Gortini D’Ampezzo in v višjih predelih Tridentinske in Gornjega Poadižja, pa tudi ponekod v Liguriji in Lombardiji. V Benetkah pa je gladina lagrme narasla za celih 135 cm nad poprečjem. Na sliki (telefoto AP) Trg sv. Marka pod vodo. Monrealskega nadškofa obtožili tudi korupcije PALERMO - Montrealskemu nadškofu msgr. Sal-vatom Cassisu bodo sedaj sodili tudi zaradi korupcije in poskusa podkupovanja. To je na zahtevo javnega tožilca Luigi j a Patronaggia sklenilo palermsko sodstvo. Cerkveni dostojanstvenik je že obtožen izsiljevanja, prevare in lažnih izjav. RIM / FIDEL CASTRO PRI ITALIJANSKEM ZUNANJEM MINISTRU TRAPANI / TRČENJE Z AVTOM SODNIKA Dini: Odnosi med Italijo in Kubo so zelo dobri gove države, na primer na področju otroške umrljivosti, pa tudi volilni sistem ima podporo državljanov, je Diniju zatrdil Castro. Italijanski zunanji minister je na očitke, da so Castru pripravili pretirano topel sprejem, dejal, da je Italija vedno vzdrževala normalne gospodarske in finančne odnose s Kubo in da ni razlogov, da ne bi vzdrževala tudi političnih. Pri tem pa je Dini še dodal, da postaja Kuba za Italijane najbolj priljubljen otok, saj bo skoraj 200 tisoč italijanskih turistov letos obiskalo Kubo. Fidel Castro se je včeraj sestal tudi s tajnikom DSL Massimom D’Alemo ter z delegacijo SKP, ki sta jo ^sodelovanju. Čemer je Castro obžaloval, ski predsednik je tudi pou- notti in predsednik Ar- govomika sta se do- da v tujini slabo tolmačijo daril velike napredke nje- mando Cossutta. lii ' (-*(II10Si med -Ita-.1° m Kubo so zelo dobri, pjal italijanski zunanji ^Ulster Lamberto Dini po erajšnjem enournem riv.6 janiu s kubanskim rA^duikom Fidelom rrnt im' sreCanju, ki je Potekalo v hotelu Holiday le Dini izrazil Castru tujstvo zaradi rezul-„1 °V’ kt jih je Kuba dose-sCk1® Podrocju gospodar-, reform, zlasti kar za-iniK s.P0dbujanje zasebne kar • Ve ^ ioint venture, . Je p0 Dinijevih bese-že rodilo sadove tako 6 interne proizvodnje rir*arasCanja blagostanja o Govor je bil tudi Bvrnnu81*1 ^.od Kubo in 6ostiPSui0 ^i0 in 0 m°ž-o p sklenitve sporazuma gospodarskem m financ- kot Včerajšnje srečanje med zunanjim ministrom C kubanskim predsednikom Castrom (telefoto Al taknila tudi vprašanja de- metode, kriterije ir rvri Vi vpliflin Tlfl TCnVti Umrla mati in njen šele mesec dni star sinček V strahoviti prometni nezgodi je bilo poleg tego šest oseb ranjenih, no srečo bodo vse kmalu okrevale TRAPAM - V silovitem trčenju pri vstopni postaji na avtocesto Trapani - Palermo sta izgubila življenje 36-letna Maria Antonina Savona ter njen šele mesec dni star sin Riccardo. Sa-vonova je zapustila še dva otroka, stara 10 oz. 16 let, ter 38-letnega moža. Kaže, da je Savonova s svojim oplom kadett pravilno zapeljala preko nekega križišča, nekaj očividcev naj bi bilo potrdilo, da je bila luc na semaforu zelena. Na tistem odseku pa je vidljivost slaba in verjetno ni opazila blindirane fiat crome, s katero se je peljal namestnik državnega pravdnika Bernardo Petra-lia. Trčenje je bilo neizbežno in je poleg dveh smrtnih žrtev terjalo še šest ranjencev, na sreCo brez hujših posledic: poleg sod- nika Petralie so se poškodovati še njegov šofer, dva karabinjerja, ki sta bila v spremstvu, ter dva mladeniča, ki sta delala avtostop. Petratio je nesreča hudo prizadela, dejal je, da nosi moralno odgovornost za to, kar se je pripetilo: »Sedel sem za šoferjem, slišal sem velikanski hrup, tuljenje siren ter prizor, ki je spominjal na kakšen apokaliptični film, vsepovsod so biti deti avtomobilov in zvita pločevina. Takoj so me odpeljati, bali so se, da se avto vname. Zenske in otroka sploh nisem videl« Ko je zapustil bolnišnico, je odšel v mrtvašnico, kjer se je srečal s svojci pokojnih. Seznam žrtev, ki so jih zakrivila vozila sodnikov ali preiskovalcev, se je tako žal še podaljšal. Novembra 1985 je avto Borsellinove- ga spremstva zapeljal naravnost v skupino študentov, ki je čakala na avtobus: dva sta izgubila življenje, pred nekaj dnevi se je družina ene od žrtev obrnila do nekega krajevnega Časopisa, ker po 11 letih država še ni poravnala škode. Maja letos je avto, ki je spremljal dva palermska sodnika, ki sta prišla v Rim, težko ranil 23-lenega Marca Bulgareltija, ki je bil ustavljen ob nekem semaforu. Ljudje so ostro reagirati, ker sta istega dne v Rimu dve osebi izgubili življenje v trčenju s karabinjerskim vozilom. Lutija letos pa je v Locriju v Kalabriji avtomobil, ki je spremljal namestnika državnega pravdnika Grat-terija, do smrti povozil 25-letnega motociklista Gio-sueja Carpentierija. GORICA / DEŽELA GROZI ZAMUDNIKOM SOŽITJE / V SOBOTO NA ESPOMEGU Bo komisar odobril regulacijski načrt? Župan Valenti se zaradi tega razburja, s Pokrajine pa prihajajo prikri komentarji Množično srečanje Združeni za Unicef ZSKD sodelovala s skupino "Show ddnce" in dekleti ritmčine gimnastike ŠZ Dom V Gorici in nekaterih drugih občinah na Goriškem je močno odjeknila napoved, da namerava deželna uprava poslati komisarje “ad acta”, ki naj bi poskrbeli za odobritev novih regulacijskih načrtov povsod tam, kjer občinske uprave tega niso bile sposobne narediti v predvidenih časovnih rokih. Takih občin naj bi bilo po vsej deželi sedemindvajset, od tega osem v naSi pokrajini. Med .njimi je tudi občina Gorica, kjer je občinska uprava glede na doslej opravljeno delo še daleč od tega, da bi prilagodila svoj regulacijski načrt, tako kot so to naredile številne manjše a tudi večje občine po deželi. Na sez- namu zamudnikov so še sledeče občine na Goriškem: Gradež, Krmin, Fara, Gradišče, Medea, Romans in Vileš. Napoved o namenu dežele, da imenuje komisarje, je seveda razburila marsikaterega upravitelja. Ponekod se opravičujejo, češ da so tik pred odobritvijo novih regulacijskih načrtov in da je torej ukrep odveč. Tako na primer žppani Gradišča, Fare in nekaterih drugih občin napovedujejo odobritev v zelo kratkem roku, morda še pred napovedanim prihodom deželnih funkcionarjev. Večje težave ima go-riška uprava, zaradi česar je župan Valenti ostro rea- giral in očital deželni upravi, da tepta vsa načela federalizma. Res pa je po drugi strani, da je postopek v Gorici šele v fazi zbiranja mnenj rajonskih svetov in da vprašanje novega regulacijskega načrta še ni bilo postavljeno na dnevni red občinskega sveta. Pikro pripombo na ta račun je sinoči izrekla predsednica Pokrajine Marcolinijeva, ko je z zadovoljstvom ugotovila, da je kontrolni odbor odobril lanski sporni obračun Pokrajine (obširneje bomo o tem poročali jutri). »Marsikdo nas je strašil s komisarjem, sedaj pa komisarji prihajajo drugam«, je dejala. Lovec streljal na žensko, ki je delala na domačem vrtu Posvečala se je opravilom na domačem vrtu na Livadi, ko jo je v obraz in druge dele telesa zadela toča šiber, ki jih je izstrelil, milo rečeno, neprevidni lovec. Zgodilo se je v nedeljo v prvih popoldanskih urah 50-letni Matejki Misigoj, ki stanuje v Ul. degli Scogli 57/E. Žensko je nehote ustrelil lovec, ki je - ironija usode -prijatelj njenega moža, s katerim pogosto zahajata skupaj na lov. Lovec, 60-letni bivši karabinjer Luigi Anto-nacci, je celo malo prej pozdravil Mi-sigojevo iz njo izmenjal nekaj besed, preden se je podal na lov na prepelice po poljih na Livadi. »Kar naenkrat sem zaslišala močan pok«, je povedala hčerka ranjene ženske, 26-letna Andrejka, ki je takrat bila v hiši.»Stekla sem iz hiše, misleč, da so mi ustrelili že tretjo mačko. «Bilo pa je še huje, saj je našla ranjeno mater, ki je krvavela po obrazu in udih. Antonacci je namreč nehote ustrelil proti njej. Opravičil se je rekoč, da je od daleč bil prepričan, da je videl prepelico. Matejka Misigoj se je zatekla po zdravniško pomoč v splošno bolnišnico, kjer so se morali zdravniki kar pošteno namučiti, da so ji ostranili šest šiber, ki so jo zadele v razne dele telesa. Se najnevarnejša je bila ena, ki se je ustavila le dva centimetra od levega očesa. Druge je imela na roki in nogi ter v boku. V bolnišnici so jo zadržali ves popoldan, od 15. pa tja do 21. ure, da so ji odstranili vse ši-bre. Zdravila se bo dober mesec dni. Preiskavo o dogodeku vodijo karabinjerji. Se zlasti se postavlja vprašanje nadzorstva nad lovom. Po zakonu namreč lovci ne bi smeli streljati v bližini hiš, kaj še med vrtovi predela, kot je Livada, ki predstavlja prazaprav mestno zelenico. Kulturno in družabno srečanje “Združeni za UNICEF”, ki so ga prvič priredili pred sedmimi leti v Kulturnem domu, ni izgubilo na svežini in pomenu. Prireditev je v soboto zvečer privabila na gospodarsko razstavišče množico Goričanov, ki so z zanimanjem sledili kar obsežnemu programu ljudske glasbe, petja in plesa ter ob koncu pokusili dobrote, ki so jih pripravili predstavniki različnih kulturnih skupnosti. Letos se je pobudi, ki povezuje tukajšnje Slovence in iz drugih zlasti južnih dežel priseljene “Goričane”, pridružila tudi skupnost Piemontčanov. Med soorganizatorji prireditve je že od vsega začetka Zveza slovenskih kulturnih društev. Tudi tokrat je bila med glavnimi organizatorji prireditve, ki je z uradnim pokroviteljstvom Goriške občine pridobila tudi novo kakovost. »Že od vsega začetka smo imeli pred očmi dva cilja«, je v pozdravnem nagovoru dejal odvetnik Luigi Genovese. »Prepričani smo bili in smo, danes bolj kakor včeraj, da je prijateljstvo in razumevanje treba graditi na konkretnih stvareh, ne samo z besedami. Prijateljstvo pa lahko nastane in raste le ob medsebojnem poznavanju. Drugi cilj, ki smo si ga zastavili je prav tako pomemben, saj gre za zbiranje pomoči otrokom po svetu pod okriljem mednarodne ustanove UNICEF, ki je tudi pokrovitelj te naše kulturne, družabne in solidarnostne manifestacije.« Sredstva, ki so jih udeleženci srečanja zbrali lani, so namenili otrokom iz Tuzle, letos bodo z denarjem skušali rešiti smrti in bede otroke na območju afriških velikih jezer, je napovedala predsednica odbora UNICEF za Goriško prof. Luigina Soran-zio ter se Goričanom zahvalila za prispevek v kori- st otrok, ki je med najvišjimi v državi. Napovedala je tudi, da bo goriški župan, ki je bil prisoten in je tudi sam pozdravil na večeru, v kratkem imenovan za “zagovornika otrok”. Na odru so se zatem zvrstile glasbene, pevske in plesne skupine. Za uvod sta poskrbela izvajalca na dude iz Scapolija pri Isemii, ZSKD je poskrbela za nastop plesne skupine “Show dance” in deklet športne ritmične gimnastike SRG Dom s pravljico Sneguljčica in sedem palčkov (na sliki - foto Bumbaca), kulturni spored pa je sklenil sardinski glasbeni duo “Sos Am-mentos”. Napovedovala sta, v slovenščini in italijanščini, Damjana Ceščut in Giuseppe Lomedico. Prireditev so podprla tudi številna podjetja in ustanove. Goriška hranilnica je dala na razpolago 400 izvodov knjige Marca Carminatija “Per chi tifa-no gli angeli”. GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »II profesšore matto«. M PRIREDITVE SPDG vabi v četrtak, 2L t.m., ob 20.30 na prvi plani0' ski večer v novi sezoni. Časnikar in planinec Lojz® Abram bo v besedi in slik1 predstavil popotovanje p° naravnih znamenitostih ameriškega jugozahoda. Predavanje bo v knjižnici D. Feig61- □ obvestila OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH prireja dva vaška posveta: prvi bo juttr 20. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah in bo namenjen vprašanjem zaščit® okolja in urejanja prostora 0° Soči; na drugem posvetu, k1 bo v petek, 22. t.m. (in ne v četrtek, kot je bilo napovedano), ob 20.30 v KSC Danica na Vrhu bo prišla do izraza problematika Kraškega parka, DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ organizira tečaj informatike za otroke od /■ do 13. leta. Vpisovanje na upravi Dijaškega doma, tel, 533495 od 11. do 17. ure, najkasneje do 20. novembra- :: LEKARjŠ DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANDINI, Ul-Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315' DEŽURNA LEKARNA v DOBERDOBU - PRI JEZERU-Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 9.00, Luigia Trard vd. Turco iz mrliške veZ® glavnega pokopališča cerkev pri sv. Ani in na glav no pokopališče; 10.30, Vin cenzo Fois iz splošne holm8 niče v cerkev pri Madonim m na glavno pokopališče; 12-™ ’ Stefania Žbogar vd. Selak j2 bolnišnice sv. Justa v kap® 0 bolnišnice sv. Justa in na glavno pokopališče; 13-1 ’ Romano Pasquale iz splo®16 bolnišnice v Krmin. NOVICE SODIŠČE / PODKUPNINE PROTEST / AVTOMOBILSKI SPREVOD POLA SVOBOŠČIN Gradež delno pod vodo, Vipava zalila polja pri Rupi Marsikdo je bil včeraj spričo obilnega deževja zaskrbljen pred nevarnostjo poplav tudi na Goriškem. Gasilci so stalno nadzorovali pretok rek. Najbolj zaskrbljeni so bili za Biršo, kjer je voda zvečer začela nekoliko upadati. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je Vipava pri Rupi zalila najbolj izpostavljene travnike in polja. Stanje so nadzorovali karabinjerji in civilna zaščita. Kar zadeva Koren, se je ponovno izkazala učinkovitost zadrževalnika na Pikolutu pri Novi Gorici, kjer so spustili zapornice. Nastalo je umetno jezerce, ki je zadržalo odvečno vodo. Se najhujše so bile težave v Gradežu, kjer je jugo dvignil morsko gladino in, kot se občasno dogaja, povzročil delno poplavo nekaterih ulic, zlasti Drevoreda Italia in sosednih ulic, pa tudi v bližini pokopališča. Hujše škode vsekakor ni. Gasilci so bili na delu tudi v Krminu, kjer so s črpalkami predhodno odstranili vodo, ki je ogrožala kletne prostore neke hiše. Pozno popoldne se je na Goriško usula tudi toča, ki je ponekod povsem pobelila ceste in povzročila zastoje v prometu. Predavanje o Bližnjem vzhodu Bližnji vzhod in nove možnosti ureditve na tem območju. To je tema predavanja, ki ga bo danes imel Giandomenico Picco, docent na goriški fakulteti za mednarodne in diplomatske vede, sicer pa uspešen diplomat, ki se je povzepl celo do funkcije namestnika generalnega -tajnika Organizacije združenih narodov. Predavanje prireja sociološki inštitut ISIG v sejni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. Crispi 10) ob 17.30. Grazialo pred sodnikom Z njim tudi Scarano, Del Ben in drugi Na goriškem sodišču bo danes predhodna obravnava zaradi go-riških podkupninskih afer povezanih s tretjim sklopom del za razširitev avtoporta. Glavni osumljenec je inženir Gelserino Graziato, z njim pa, zahteva tožilec Eligio Paolini, naj bi sodili tudi dvema od štirih podjetnikov konzorcija Atig. To sta podjetnika Paolo Petrucco, ki je odgovoren za videmsko firmo Icop Spa, in Paolo Fioravanti (podjetje Pa-Bar iz Rima). Tožilec bo predlagal oprostitev dveh drugih podjetnikov, Livia Tacchina iz Gorice in Renza Altana iz Pordenona, proti katerima niso zbrali dovolj dokazov. Preiskava, ki je odprla okno na “goriške umazane posle”, je sad dela sodnika Raffaeleja Tita. Slednji je v Pordenonu zbral pričevanja o “pritiskih”, ki naj bi jih Graziato izvajal na podjetnike. Graziato, ki js do pred nedavnim bil med načrtovalci iz izvajalci številnih pomembnih javnih del v Gorici, naj bi izsiljeval plačilo podkupnin za nekdanjega deželnega odbornika Di Benedetta. Ob tej glavni veji je preiskava omogočila odkrtije tudi nekaterih postranskih prekrškov. Zaradi njih bo danes sodnik za predhodne obravnave ocenil odgovornosti 16 obtožencev, med katerimi so spet Graziato in vsi štirje zgoraj omenjeni podjetniki, nekdanji župan Scarano in podžupan Del Ben, občinski odbornik Colella, načelnik občinskega tehničnega urada Spanb ter drugi gradbeniki in načrtovalci. Vsi so obtoženi raznih prekrškov zaradi del, ki naj bi jih zaračunali na račun investicije za avto-porto, v resnici pa izvedli v korist občine in samega Scarana. Proti davkom na limuzinah »Lepo bi bilo, ko bi tile gospodje na avtomobile prilepili tudi svoje davčne prijave! «Tako je nekdo komentiral v nedeljo sprevod nekaj desetin večinoma luksuznih avtomobilov, ki so ga proti vladi in njeni davčni politiki uprizorili goriški predstavniki Pola svoboščin. Najprej so se zbrali na sedežu UGG, kjer .so spregovorili pokrajinska koordinatorja FI Romoli in CCD Glessi ter deželna svetovalca K tossa (NZ) in Tomat (CDU), pa tudi 8 ^ riški župan Valenti in odbornik za ^ turo Devetag. “Demonstranti” s0 n sedli v svoje udobne limuzine in s®tni glasnem hupanju podali na pr° izlet skozi Gradišče do Tržiča. Na sliki (foto Bumbaca) v “sPt 0. du” so prevladovali luksuzni avt cen v proizvodnji - Potem ko so agusta povsem “Stavile, so se cene sd septembra s tahlo zvišale. V žerjavi z lansl SPntcn-i-. 1-.—_ Ptav toliko pa h Primerjavi z m ?em Prej, torej L08”)im avgusi akrat so se cene 6 na julij zviša >i odstotka, v pi “avi z lanskim t fom pa so ostal Cene= * 1CU11 Dl !2isale za' ^a, kar glet stotno poi JSista kaze i upočasni •erjavi z let ..^tom pa s Povišali c , e na-^°dov(+l, )e bila s ,ldl Podra; »8ainko„ izdelki "Szasin Primerjč SePtemb ^vust r+3,6” cene \ znižal brske stihi SODELOVANJE / PRIHODNJI TEDEN NA POBUDO POSLOVNEŽEV LIRA Predsednik Lombardije Formigoni se bo srečal s slovenskim predsednikom Kučanom TOR SRE ČET PET PON 1514,1 1517,4 1516,8 1516,7 15153 1m* ■ ti i 1514’1 t t t ^ Lombardija na obisKu v Ljubljani Dr^zVn/^z-Vr^i/z / s^rY-\h\r>irf-4n/r\ Er-\rmisireni cr^/^nl c c/z^t\//onc/z/m nnotrlcarlnil/r^nn ISi it^nnDnn i MILAN - Gospodarstvo, moda, avtomobili, prehrana in umetnost Lombardije se bodo v prihodnjem tendu na veliko prestavili v slovenski prestolnici. V Ljubljano bo šel tudi presednik deželne vlade Lombardije Roberto Formigoni, ki se bo srečal tudi s presednikom Slovenije Milanom KuCanom. Prireditve si bodo sledile ves prihodnji teden, tja do 1. decembra. Pod nebom Lombardije bo geslo prireditve, za katero so priprave stekle že spomladi po zaslugi poslovnih mož iz Lombardije, ki si žele tesnejših stikov s slovenskimi. V pripravljalno fazo so se vkljuCib tudi itabjan-sko veleposlaništvo v Ljubljani, slovensko ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Gospodarska zbornica Slovenije in tudi kulturne institucije. Prireditev bo več, na več krajih. V Narodnem muzeju bo na ogled izbor lombardskih izdelkov in pohištva, ki so bili nagrajeni z »zlatim šestilom« (Compasso d’oro). O tej nagradi smo v Primorskem dnevniku poročali pred nekaj tedni, ko je bila letošnja razstava s podelitvijo nagrad izjemoma v Vidmu. V istem muzeju bo tudi razstava z naslovom Umetnost umetne obrti. V gadu Tivoli bo razstava del lomardskih slikarjev iz obdobja 1946 - 1996, ki jo je oskrbela Accademia di Brera. Tu bo 25. novembra ob 15. uri tudi seminar o dizajnu, na katerem bo predaval prof. Morello. V galeriji TRS v Iskrini stavbi na Trgu Republike bodo razstavljeni stari avtomobili Alfa Ro- meo, ki jih hranijo v muzeju te znane lombardske tovarne. Poskrbljeno bo tudi za prikaz modnih izdelkov iz te najbogatejše italijanske dežele. V blagovnici Maxi-market bodo na ogled modni in prelurambeni izdelk, v restavraciji Maxim pa bodo kuharji, ki prihajajo iz gostinskih Sol Lombardije (Clausone in Ponte di Legno) ponujali kulinarične dobrote svoje dežele. V Ljubljano bodo za to priložnost pripotovali seveda tudi italijanski podjetniki, ki jih zanimajo poslovni stiki s Slovenijo. V ponedeljek, 24. novembra bo v priredbi Gospodarske zbornice Slovenije work-shop, na katerega se je prijavilo okrog 25 italjanskih podjetnikov. Vsak od njh se bo sestal z možnimi slovenskimi partnerji, posebno pozornost pa bodo posvetili področjem tekstila in oblačil, kovinske industrije ter kemijske in gumarske industrije. Predsednik lombardske deželne vlade Formigoni bo v ponedeljek dopoldne v spremstvu italijanskega veleposlanika Massima Spinettija obiskal predsednika KuCana, s katerim si bo ogledal grad Tivoli z razstavo z naslovom Papirnate sanje. Formigoni si bo ogledal tudi druge razstave, še prej pa bo obiskal Univerzo. Filozofski fakulteti bo namreč za potrebe njenega odseka za italijanski jezik podaril vrsto knjig. Formigoni in Kučan bosta imela ob 12.45 skupno tiskovno konferenco. Marko Waltritsch Davčni krediti 1990 na tekoči račun RIM - DavCna uprava je začela uvajati nov način vraCanja davčnih kreditov: v nekaterih primerih bodo lahko davkoplačevalci zaposili finančno ministrstvo, da jim kredite nakaže neposredno na tekoči raCun. Ministrski odlok o tem je bil vCeraj objavljen v uradnem listu, vendar ugodnost žal ne velja za vse davkoplačevalce. Zadeva samo »fizične osebe« in davke Ilor ali Irpef z ločenim obdavčenjem za leto 1990. Za avtomatično vrnitev davčnega kredita bo moral upravičenec vložiti posebno prošnjo na banko, v kateri ima tekoči račun. OBRTNIŠTVO / POGOVOR Z ODBORNIKOM OBRTNE SEKCIJE SDGZ EZIOM MAURIJEM Iz Rima koristni napotki za delovanje v naši krajevni stvarnosti Mauri, ki je v sekciji zadolžen za stike z ostalimi stanovskimi organizacijami, se je udeležil delovnega zborovanja ob 50. obletnici CNA Ezio Mauri (na posnetku) , letnik 1957, je od leta 1983 obrtnik elektroinš-talater in elan Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Veliko let je član odbora obrtne sekcije, od lanskega občnega zbora pa je tudi elan ožjega odbora obrtne sekcije, v katerem je zadolžen za stike z ostalimi organizacijami obrtnikov. Ravno v tem svojstvu se je pred kratkim udeležil proslave ob 50-letnici združenja Confederazione nazio-nale deirArtigianato. Z njim smo se pogovorili o tej izkušnji in o njegovem nedavnem imenovanju v Pokrajinsko komisijo za obrt. Pred kratkim ste se udeležili praznovanj ob 50-letnici CNA. Da, 8., 9. in 10. novembra sem v Rimu prisostvoval zborovanju, Conven-tion, kot so jo poimenovali, te organizacije, ki je skupaj s Confartigianatom najpomembnejša sindikalna organizacija obrtnikov v Italiji. Z obema imamo odlične odnose in ravno pred kratkim smo v Trstu predstavili skupno listo za obnovo Pokrajinske komisije za obrt, kar se drugje v deželi Zal ni zgodilo. Prav glede na to sodelovanje na pokrajinski ravni smo bili kot SDGZ vabljeni v Rim. Za kaj je pravzaprav šlo? Naši kolegi so se opredelili za delovno in konstruktivno praznovanje. CNA je v Rimu zbrala svoje pokrajinske in deželne vodilne kadre in jim ponudila analitično soočenje s politiki, upravitelji in drugimi sogovorniki, vrsto tematskih srečanj, okroglih miz, konferenc, na podlagi katerih se je skušalo potegniti zaključke o možnostih za razvoj obrtnega sektorja v Italiji. Poglavje zase so bile študije znanih univerz: bolonjska je predstavila študijo o organiziranem predstavništvu kategorij in odnosih z ustanovami in vlado, predstavniki drugih univerz, med katerimi sta bili tudi milanska Bocconi in tržaška univerza, pa so govorili o kakovosti, ki mora biti prisotna v vseh kontekstih, od proizvodnje do odnosa s tržiščem, kot tudi v organiziranem predstavništvu. Katere stvari, o katerih ste govorili v Rimu, so posebno aktualne tudi na našo lokalno stvarnost? Uvodne okrogle mize o industrijski politiki v funkciji malih podjetij in gospodarskega razvoja se je udeležil tudi minister za industrijo Bersani, ki je bil dva dni prej na obisku v Trstu, kjer si je med drugim ogledal sinhrotron. S tem v zvezi je povedal, da unamo v Italiji izredne možnosti za razvoj dela in torej za zaposlovanje v sektorju elektronske avtomatizacije in raziskovanja. Prav zato mora v Trstu gospodarski sektor in torej odborništvo najti stik z raziskovalnim, ki pri nas predstavlja izredno pomembno možnost za razvoj. Naj pove- mo samo, da išCejo tržaške raziskovalne ustanove drugje podjetja za proizvodnjo vrste komponent in za najrazličnejše storitve, saj ne najdejo specializiranih sogovornikov v Trstu in okolici. Pogovarjal sem se s podpredsednikom bolonjske CNA, ki mi je razlagal, kako so organizuali prosto pristaniško območje v Pescari in je bil zainteresiran za vprašanja izkoriščanja tržaškega pristanišča. Kakšni so bili zaključki tridnevnega zasedanja? Najprej bi omenil, da se na državni ravni med različnimi organizacijami obrtnikov govori o združitvi. CNA in Confartigiantato sta bili v preteklosti izraz različnih političnih pripadnosti svojih elanov, vendar sta to fazo premostila, saj so interesi obrtnikov enaki ne glede na njihovo politično prepričanje. Gre za nauk, ki ga ne gre spregledati tudi v naši splošni stvarnosti. Udeleženci rimskega srečanja so z zadovoljstvom vzeli v vednost, da je vlada končno priznala malemu podjetništvu nepogrešljivo vlogo pri sanaciji italijanskega gospodarstva, enakovredno s Confindustrio in sindikati. Enotno se je glede dela postavil tudi problem prenove pristojnih državnih organov - ministrstev - preden bo to vprašanje delegirano deželam. Za delo je v Italiji v manjši ali večji meri pristojno kar 11 ministrstev. Delegiranje bi v teh razmerah privedlo do rojstva 11 od-borništev, 11 komisij itd., medtem ko mora zaradi učinkovitosti imeti svet dela enega samega sogovornika. Na zborovanju je bilo ugotovljeno, da bi morali Cimprej sprejeti evropski normativ in vizijo o malih podjetjih, saj je italijanska že hudo zastarela. Podjetje proizvodnega sektorja z 10 zaposlenimi, ki po italijanskem ustroju sodi v obrtništvo, ima namreč veliko več skupnega z maloindustrijskimi podjetji, kot pa s samostojnim delavcem brez uslužbencev, denimo pleskarjem, ki je po italijanski zakonodaji tudi obrtnik. Združenje vas je imenovalo za svojega predstavnika v Pokrajinski komisiji za obrt. Da, skupaj z združenjema Confarti-gianato in CNA smo deželnemu odbor-ništvu za obrt predstavili enotno listo za tržaško Pokrajinsko komisijo, v kateri je poleg mene kot izvedenec tudi ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič. Za nas je bila to zelo uspešna pobuda, saj smo od Dežele dosegli, da nas je v Trstu spet priznala, potem ko nas je pred štirimi leti neupravičeno izpustila. Leta 1970 in 1975, ko so bile volitve v komisijo, smo namreč obakrat izvolili po dva predstavnika, leta 1992 pa so se ob nujni obnovi komisije opredelili za imenovanje in nas preprosto spregledali. Prava škoda pa je, da je do sedanjega imenovanja prišlo vzporedno z deželno krizo, zaradi katere je odstopil predsednik deželne vlade Cecotti, ki bi moral podpisati zadevni odlok. Zato bo do izvolitve novega predstenika v Trstu še naprej delovala stara komisija, nakar bo lahko končno nastopila nova zasedba. Pogovor zapisal Andrej Sik I „1 E S. g S 51 18. NOVEMBER 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1501,00 1531,00 nemška marka 995,00 1017,00 francoski frank 293,00 302,00 holandski gulden 884,00 911,00 belgijski frank 47,80 49,80 funt šterling 2485,00 2561,00 irski šterling 2488,00 2564,00 danska krona 258,00 266,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1115,00 1149,00 japonski jen 13,40 13,90 švicarski frank 1171,00 1206,00 avstrjski šiling 140,80 145,10 norveška krona 236,00 243,00 švedska krona 226,00 232,00 portugalski escudo 9,80 10,40 španska pezeta 11,70 12,20 avstralski dolar 1182,00 1218,00 madžarski florint 9,00 11,50 slovenski tolar 10,80 11,30 hrvaška kuna 270,00 280,00 18. NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni . ameriški dolar 1492,00 1522,00 nemška marka 998,00 1018,00 francoski frank 293,00 303,00 holandski gulden 882,00 907,00 belgijski frank 47,99 49,79 funt šterling 2478,00 2558,00 irski šterling 2479,00 2574,00 danska krona 258,00 268,00 grška drahma 6,18 6,78 kanadski dolar 1112,00 1147,00 švicarski frank 1174,00 1199,00 avstrijski šiling 140,54 145,04 slovenski tolar 10,90 11,30 MILANSKI DEVIZNI TRG 18. NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1515,850 ECU 1933,160 nemška marka 1006,480 francoski frank 297,750 funt šterling 2527,230 holandski gulden 897,480 belgijski frank 48,828 španska pezeta 11,956 danska krona 262,100 irski funt 2531,010 grška drahma 6,375 portugalski escudo 9,958 kanadski dolar 1131,320 japonski jen 13,604 švicarski frank 1191,800 avstrijski šiling 143,020 norveška krona 238,790 švedska krona 228,720 finska marka 334,180 MILANSKI BORZNI TRG 18. NOVEMBER 1996 INDEKS MIB-30: -0,37 % delnica cena var. % delnica cena var. % Mediobanca ”97205"" -2,24 Alleanza Ass. 11.246 -0,23 Mediolanum 15.358 -1,00 Bca di Roma 1.305 +0,61 Montedison 1.066 -0,74 Boa Fideuram 3.468 -1,78 Olivetti 587 +4,93 Benetton 18.985 -1,10 Parmalat 2.408 -1,02 Comit 2.906 -0,30 Pirelli Spa 2.790 +0,03 Credit 1.745 +0,34 Ras 15.255 -0,39 Edison 9.708 -0,02 Rolo 14.275 •0,30 Fiat 4.432 -3,56 Saipem 7.859 -0,15 Gemina 743 -1,79 San Paolo To 9.432 +0,11 Generali 31.671 +0,22 Sirti 9.448 -0,48 Imi 12.838 -0,83 Štet 6.189 +0,16 Ina 2.182 -2,28 TIM 3.357 -2,24 Italgas 5.917 +0,18 Telecom Ita 3.546 +0,56 La Fondiaria 6.030 +0,38 Mediaset 7.329 -0,83 ELITNA LIGA / V NEDELJO V 9. KOLU PROMOCIJSKA LIGA / V NEDELJO V 9. KOLU Točka pretesna za Štandrežce Črna nedelja za vse tri naše ekipe Zarja in Primorje izgubila kar doma Sovodenjci imeli zvrhano mero smole Proti drugouvrščenemu Tamaiu so igrali eno izmed svojih najboljših srečanj V 2. AL je Primorec v derbiju v Trebčah visoko premagal Kras (4:0) Brežani so zmagali doma kar s 5:2 in so sami na vrhu lestvice Juventina - Tamai 1:1 (1:1) JUVENT1NIN STRELEC: Montina v 21. min. JUVENTINA: Zanier, Bastiani (Zamar), Trampuš, Trevisan, Villani, Prodomt-ti, Gambino, Cecotti (Marega), Tabaj, Montina, Braida. Glede na zaradi stalnega dežja izredno težko igrišče, je bilo nedeljsko srečanje v Standrežu med Juventino in drugouvrščenim Ta-maiem zelo kakovostno in tudi dopadljivo. Takoj pa naj omenimo, da je štan-dreška ekipa igrala eno iz- med svojih najboljših letošnjih prvenstvenih tekem. Gostje so povedli že po prvem napadu, po nesporazumu v štandreški obrambi. Gostitelji so takoj reagirali in izenacih po zelo lepi akciji, ki jo je zaCel Tabaj. Le-ta je toCno podal do Montine, ki je z efektnim strelom ugnal gostujočega vratarja. Vsaka ekipa je imela nato še po eno zelo ugodno priložnost za zadetek, toda oba vratarja (Zanier in Ferrati) sta bila na pravem mestu. nogometni izidi Elitna liga IZIDI 9. KOLA: Aquileia - Sacilese 1:1, Centro Mobile - San Sergio 3:3, Itala S. Marco - Sangiorgina 1:1, Juventina - Tamai 1:1, Manzanese - Farma 1:1, Pozzuo-lo - Ronchi 1:1, Pro Fagagna - Gradese 1:0, Sevegliano - Rivignano 0:1. VRSTNI RED: Sacilese 18, Tamai, Rivignano 17, Gradese 16, Sangiorgina, S. Sergio 15, Fagagna 13, Manzanese, Juventina 12, Aquileia 11, Ronchi, Itala S. M. 10, Pozzuolo 8; Centro M., Sevegliano 6, Farma 5. PRIHODNJE KOLO: Sacilese - Juventina Promocijska liga IZIDI 9. KOLA: Staranzano - Aiello 1:3, Flumignano -Capriva 2:0, Lucinico - Manzano 2:1, Maranese -Mossa prekinjena, Primorje - Cussignacco 0:1, San Luigi - Ponziana 2:5, Trivignano - Sovodnje 2:1, Zarja - San Canzian 0:1. VRSTNI RED: Capriva, Lucinico 19, Ponziana 18, Zarja 16, Trivignano 15, Mossa, Maranese 12, Aiello, San Luigi 11, Manzano 10, Flumignano, Staranzano, Cussignacco 9, San Canzian 8, Primorje, Sovodnje 7. PRIHODNJE KOLO: Sovodnje - Primorje, Zarja - Lucinico. 1. amaterska liga IZIDI 9. KOLA: Tavagnacco - Vesna 1:3, Como - For-garia 2:1, Medeuzza - Zaule Rabuiese 4:1, Opicina -Valnatisone 0:0, Reanese - Costalunga 1:0, Riviera -Union 91 2:1, Tarcentina - Cividalese 0:0, Torreanese - Pagnacco 0:1. VRSTNI RED: Cividalese 21, Torreanese 18, Pagnacco, Tarcentina 17, Valnatisone, Como 16, Union 91 15, Vesna 14, Riviera 13, Reanese 12, Costalunga 10, Medeuzza 9, Opicina 8, Tavagnacco 7, Forgaria 4, Zaule Rabuiese 1. PRIHODNJE KOLO: Union 91 - Vesna 2. amaterska liga Skupina D IZIDI 7. KOLA: Latte Carso - Medea 2:0, Mariano -CGS 1:0, Primorec - Kras 4:0, Pro Romans - Portuale 2:1, Torre - Pro Farra 1:1, Villanova - Moram 1:1, Vil-lesse - Pro Cervignano 2:1. VRSTNI RED: Pro Romans 19, Latte Carso 18, Primorec 16, Torre 14, Medea 13, Villanova, Mariano 11, Pro Farra 9, Portuale, Moram 8, Villesse 7, Pro Cervignano 3, Kras 1, CGS 0. PRIHODNJE KOLO: Kras - Pro Romans, Pro Farra -Primorec. Skupina E IZIDI 7 KOLA: Premaniacco - Aurora 1:1, Breg - Au-dax 5:2, Chiarbola - Ancona 1:2, Domio - Isonzo 3:0, Olimpia - Serenissima 0:1, Piedimonte - Poggio 2:1, Sagrado - Nahsone 1:2. VRSTNI RED: Breg 16, Domio, Ancona 14, Isonzo 12, Sagrado 10, Piedimonte, Nahsone 9, Poggio, Premaniacco, Aurora 8, Chiarbola 7, Audax, Olimpia, Serenissima 6. PRIHODNJE KOLO: Ancona - Breg. 3. amaterska liga Skupina F IZIDI 7. KOLA: Grado - Azzurra 2:5, Buttrio - Foglia-no 0:1, San Vito - Mladost 0:4, Strassoldo - Romana 1:2, Villa - Vermegliano 3:1, Begliano - Pieris 3:1, Pa-viese - Terzo 2:1. VRSTNI RED: Begliano 19, Foghano 16, Mladost 14, Paviese 13, Romana, Villa 12, Vermegliano 11, Azzurra 10, Strassoldo 9, San Vito 8, Terzo 6, Pieris 5, Grado, Buttrio 1. PRIHODNJE KOLO: Mladost - Strassoldo Skupina G IZIDI 7. KOLA: Roianese - Servola 5:1, Mont. Don Bo-sco 1:1, Breg - Gaja 0:2, Campanelle - Venus 2:2, Union - SanfAndrea 2:4, San Vito - Cus 1:1. VRSTNI RED: SanfAndrea 19, Roianese 18, Gaja 14, Campanelle 12, Montebello D. Bosco 10, Servola, Cus 9, Venus 7, Union 6, Latte Carso 4, Breg, San Vito 3. PRIHODNJE KOLO: Gaja - Campanelle, L. Carso -Breg. : /A tl 11 V drugem polčasu je imelo štandreško moštvo nekaj več od igre. Gostje so bili v glavnem nevarni po akcijah s protinapadi. Do spremembe rezultata pa ni prišlo. Za osvojeno točko proti močnemu Tamaiu so vsi zaslužni, posebno pohvalo pa si zaslužita Daniele Trampuš in Gaetano Gambino, ki igrata iz tekme v tekmo bolje. Tudi v prihodnjem kolu Čaka Juventino še ena zelo težka preizkušnja, srečanje v gosteh prod prvouvršCe-nemu Sacileseju, ki doma še ni izgubil tekme. Sicer pa Standrežci igrajo najbolje prav proti ekipam iz zgornjega dela lestvice. Svojo najboljšo tekmo so odigrali prav v gosteh prod Sangiorgini, ki je bila tedaj prva na lestvici ... PROMOCIJSKA LIGA Zarja - San Canzian 0:1 (0:0) ZARJA: Cocevari, Lorenzi, Ferluga (Deste), Donaggio, Valzano, Leonardi, Prisco (Buoso), Fajt, Padoan, Kalc, Pet-tarosso (Tognetti). Bazovsko moštvo, ki je doslej v tem prvenstvu odlično igralo, je v nedeljo zašlo v zares Crn dan. Gotovo je odigralo svojo najslabšo tekmo in Ce dodamo še, da je imelo podcenjevalni odnos do nasprotnika, potem tudi ni čudno, da je izgubilo proti San Canzia-nu, ki je bilo do nedelje na zadnjem mestu lestvice. 2e od vsega začetka je bilo jasno, da bodo naši nogometaši proti gostom, ki so očitno prišli v Bazovico, da osvojijo točko, zelo trdo delo. Predvsem ker so igrali nepovezano in neučinkovito. Gostje so povedli v 12. minuti drugega polčasa po nesporazumu v obrambi. V 33. minuti pa bi gostitelji lahko izenačili. Odlični vratar Samsa, ki je pred leti igral pri Trie-stini in je bil rezervni vratar tudi pri Milanu in aza krega naj bi se letos potegovala celo Foggia, je Valzanovo enajstmetrovko ubranil. Zarji je nato zmanjkalo časa, da bi stanje popravila. Poraz pa je bil zaslužen. Primorje Adriaker -Cussignacco 0:1 (0:0) PRIMORJE: Babich, Legiša, Matkovič, Škabar, Mislej, Stoka, Emili (Štolfa v 55’), Auber, Blanos, Mantovani, Mi-natelli (Crocetti v 60’). Primorje je proti Cus-signaccu doživelo pekoč poraz, ki je ekipo potisnil prav na rep lestvice. V spopadu dveh neposrednih tekmecev v boju za obstanek so bili gostje prisebnejši, medtem ko domačini s prikazano igro res ne morejo biti zadovoljni. Se največ težav so imeli v konici napada, kjer se je odsotnost poškodovanih krepko občutila. Prepočasna in predvidljiva organizacija igre je torej tudi v nedeljo, kot že večkrat prej, olajšala delo nasprotniku. Cussignacco se je brez težav branil in poskušal s protinapadi ogroziti vrata Babicha. V prvem polčasu smo zabeležili le dve priložnosti. V 19. minuti je Minatelli po nespora- PRVA AMATERSKA LIGA Vesna iz Tavagnacco s pomembno zmago Tavagnacco - Vesna 1:3 (0:2) Strelci: Sannini v 10. in 70., Malusa v 22., Prosperi v 55. (Tavagnacco) VESNA: Santoro, N. Sedmak(od 65. Germani), Giovini, Bandelj, Soavi, Majcen, Lacosegliac (od 63. Morasut), Malusa, P. Sedmak (od 80. Fonda), Cutrara, Sannini. Trije zadetki in tri točke za kriško ekipo, ki se je tako tudi povzpela na lestvici. Prvi zadetek je padel že v 10. minuti po zaslugi Saninija, nato so Križani podvojili z golom Malusaja, ki je bil uspešen iz prostega strela. Prednost pa bi bila lahko še višja, če ne bi Niko Sedmak Niko streljal mimo gola, ko se je zunšel sam pred vratarjem. V drugem polčasu so domačini znižali izid iz prostega strela, pri tem pa je za gol deloma kriv tudi krišla vratar. Domačini so nato po hudi napaki Santora dosegh še drugi gol, a ga je sodnik iz nerazumljivih razlogov razveljavil. Nato je Vesna spet prevzela pobudo, Tavagnacco pa je zaigral grobo in v 63. minuti je moral zaradi poškodbe po hudem prekršku z igrišča Lacosegliac. Kmalu zatem sta bila Soavi in Prosperi izključena, v 70. minuti pa je Sannini dosegel še svoj drugi zadetek in tako zagotovil Vesni važno zmago. (S.K.) 3. AMATERSKA LIGA / NA DERBIJU V DOLINI Gajevci premagali Brežane Visoka zmaga Mladosti v San Vitu - Peter Gergolet dal 2 gola Breg B - Gaja 0:2 (0:1) Gaja lahko še računa na napredovanje (Foto Kroma) STRELCA: Smilovich v 1. min (Um), Vescovo v 65. min. BREG B: Corrente, Ro-chetti (Magaina, Zobec), Ba-budri, Luisa (Pečar), Braico, Camassa, I. Ota (Martini), Udovicich, Švara, Curzolo, Scibiha. GAJA: Martellani, Leban, (Dizdarevič), Calzi, Puglie-se, Košir (Craievich), Gombač, Vengust (Vrše), Smilovich, Vescovo, Giursi (Castro), Musolino. Gajevci so zasluženo premagali Brežane in lahko še upajo na napredovanje. Srečanje se je takoj pričelo v znamenju gostov. Sodnik je namreč v prvi minuti dosodil 11-metrovko v korist gajevcev, M jo je uspešno izvedel Smilovich. Varovanci trenerja Colavecchia so nato držali vajeti igre v rokah. Brežani so se dobro branili, v napadu pa je bil Švara preveč osamljen. Tudi v nadaljevanju se igra ni spremenila. V 65. minuti je Vescovo streljal na vrata, Corrente je žogo odbil, Vescovo pa je bil najhitejši pri odbiti žogi in v drugem poskusu ni zgrešil. Po drugem zadetku je postala igra nezanimiva, Vrše je zadel vratnico, oba trenerja opravila vrsto zamenjav. (E.B.) San Vito - Mladost 0:4 (0:1) STRELCI ZA MLADOST: P. Gergolet 2, Sartori, avtogol. MLADOST: Harland, M. Argentin, Pelhcani, Zin, Kobal (Monticolo), Sita, Mama, D.Gergolet, Blason (P. Gergolet), Sartori (Bressan), R. Devetta (Fontana). Doberdobci so z novim trenerjem Campijem začeti zelo spodbudno in povsem zanesljivo zmagali na neugodnem gostovanju v San Vitu. Premoč Mladosti je bila več kot očinta. V prvem polčasu so naši nogometaši dosegli le en zadetek, z vstopom na igrišče Petra Gergoleta v drugem delu tekme se je učinkovitost do-berdobskega moštva še povečala in visoka zmaga je bila tu. zumu med vratarjem in branilcem gostov streljal mimo praznih vrat, v naslednji akciji pa so gostje zastreljali 11-me-trovko. Ze v 5 minuti drugega počasa je Cussignacco povedel in obdržal vodstvo do konca. Primorje je sicer stalno napadalo, toda zaradi številnih napak vrat gostov ni več ogrozilo. (S.M.) Trivignano - Sovodnje Zadružna kreditna banka 2:1 (2:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Goriup. SOVODNJE: Tomma-si, Černič (Peteani), bernich, Corona (Trev' san). , KRAS: Rebez, Mod°' lo, Angelini, Berljava(j Vlach, Ridolfo, Barbia*1’ Macor, De Pase, ChieS’ Indiano. Krašovci so v PrV6.jj polčasu celo preseneti Trebence z nekateri^ nevarnimi akcijami’ ^ drugem polčasu, ko J začelo močno deževa > pa je prišlo do velik8® preobrata. Gostitelji 8 se razigrali in v pic^ -10 minutah vodili.2 2/ z zadetkoma Birse i Corone. Krašovci so &a to povsem popust1 ^ Primorec je dosegel Primorec je bil premočan za Kras (Foto Kroma) Tomšič, Sambo, Hmeljak (Martucci), Devetak, Zotti, Interbarto-lo, Goriup, Vitturelli, Visintin. Sovodenjci tudi v nedeljo niso imeli sreče. Zaslužili bi najmanj točko, ostali pa so spet praznih rok in sedaj so, skupno s Primorjem, na dnu lestvice. Gostitelji so povedli že v 11. min. po grobi napaki sovodenjske obrambe. Naši nogometaši so nato reagirali in se zanosno vrgli v napad. Napor ni bil zaman in so tako v 37. minuti povsem zasluženo izenačili z Goriupom po Vitturellijevi asistenci. Sovodenjci so ob koncu polčasa imeli stoodstotno priložnost, da bi podvojili, ko se je Zotti sam predstavil pred domačim vratarjem.Sovo-denjski nogometaš pa ni imel sreče. Tik pred koncem polčasa pa je Trivignano dosegel svoj drugi gol. V drugem polčasu so si Sovodenjci-močno prizadevali, da bi iztržili vsaj neodločen izid. Trivignano, ki je zelo solidna ekipa, pa je odbil vse napade gostov in tako osvojil nove tri točke. 2. AMATERSKA LIGA Primorec - Kras 4:0 (0:0) PRIMORCEVI STRELCI: Birsa, Corona, Savino, Simonetti. PRIMOREC: Balzano, Frasson, Giraldi, Ferluga (Simonetti), Peres, Na-perotti, Procentese (Savino), Santi, Birsa, Sre- za gola s Savinom 1 monettijem in viso nag aje bila tu. , .i Breg - Audax 5:2 (^ BREGOVI STRELA*; rtogol v 18. min, 6>r eri v 32. in 44. zab v 76. in Paole«1 i. min. (Um). . • BREG: Ceecchim’ mletti, Maiorano, ha 3a, Olenik, S. DAS11 (od 61. min. Ch®1 az), Švab, Granien U 1, min. Buzzi), Cane ’ uk (od 75. min. E0 arussi. -e Z visoko zmago s° ^ režani oddolžil1 ^ mdrsljaj pred te . . ri in še naprej ostaja)0. Lini na vrhu lestv1 odne minute pa n saj s° zale najbolje, - -Uje igrali dobro m ivili dve lepi prn0,; u. V 18. min. soirn* ivi na razpolago P , strel, ki gaje i^ ndro DAgnolo, je dotaknila daxa v živem z1^ anila vratarja rčala v mreži. Ig1" ,a a nato umirjena, anieri je pred od^ n še dvakrat sp y tisnil žogo v mrež n odnih minutah n Ijevanja so g° Za anjšali 2a0Stan an0v v zadetek Bre —t je pos jlož' etek , ikrbel SvahJ ietan Paoletti u P Q izvedel lljmf 3il o je sodnik 0 „ idi prekrška nad in*izid je bd 5J^0. iji minuti pa 5 leC s strelom od d avili končni l2iu ŠPORT Torek, 19. novembra 1996 SMRTI FABRIZIA DE CHIARE KOŠARKA / PO SOBOTNI DOMAČI ZMAGI V B LIGI Boks kot šport je ponovno na zatožni klopi Od zahtev po prepovedi Po zavzemanja za zaščito r Y 85= luHijmis* ooksarja srednje kati j1)6 Fabrizia De Chian [e Padel v globoko k' ^ italijanski m 12. rundi knockoi tticenzo Imparato, spet „„1_______________ vec kot stoleb kovini boksa ie un ih.kot 500 boksa ltabp pa sta bila pr 8edijo De Chiar sntrtna primera. 1 ,75 je dva dni pi °ju za evropski n; stednji kategoriji Pgelo Jacopucc 1U )e postalo Pa je padel v k tem sp _ Najbrž je ti ^kati tistim, k 16 v boksu u; Pravica do ‘t v" am Slemen , 0 23 zaščito a8°nistov fv Ce: zaščitna l^ogoče trd J® tudi raz: Nk terihse,,£ sPremni 1 ®asprotni trenerji Uedžerji -skoiu sam V boju za zaslužek, Id največkrat ne poplača hudih udarcev in kasnejših poškodb, se dogaja marsikaj. Strožja medicinska kontrola že pred samim dvobojem in nato tudi med dvobojem bi lahko veliko prispevala k temu, da bi boks postal manj nevaren. Nevrokirurg Giuseppe Simonetti je po sobotni tragediji zelo jasno povedal, da bi bilo po njegovem treba boks kot šport prepovedati. »Nobena zaščita ni možna. Nekateri udarci so tako močni, kot da bi nam sto kilogramov padlo na glavo. Čeprav so smrtni primeri redki, pa je dokazano, da boks in še posebej tresenje možganov, do katerega pride zaradi udarcev, Cesar niti z žašCitnimi Čeladami ni mogoCe preprečiti, povzroča stalne majhne možganske okvare, ki privedejo do Parkinsonove bolezni - kot je bil to primer s Cassiusom Clayem (Muhamad Ali) - ali do bebavosti.« Italijanska boksarska zveza se v polemiko ni vmešala, v svojem sporočilu pa ob izrazih sožalja družini umrlega poudarja svoja prizadevanja za zaščito boksarjev. Takoj po smrti so zdravniki umrlemu boksarju odvzeli pljuCa, srce, jetra, pankreas, ledvice in roženico ter jih namenili za presaditve. Pogreb nesrečnega boksarja pa bo jutri v Colo-gnu Monzeseju. Pokopali ga bodo v dresu italijanske reprezentance, s katerim je nastopil na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992. Hmeljak: Še smo v boju za 6. mesto Jadranovci so Collegno premagali predvsem z dobro obrambo in veliko požrtvovalnostjo Kolo pred koncem prvega dela prvenstva je stanje na lestvici drugo-ligaškega prvenstva, predvsem glede osvojitve zadnjega (šestega) razpoložljivega mesta za .obstanek v ligi še kako odprto. Za presenečenje tega, 10. kola je gotovo poskrbel Affrico iz Firenc, ki je sredi Čedada premagal kar vodilnega na lestvici, ekipo Geste-ca. Tako se je tudi moštvo iz Firenc, ki je bilo še pred sobotnim kolom povsem odpisano, vpletlo v boj za 6. mesto. In prav glede izenačenosti in še o Cern drugem smo malo pokramljali z Markom Hmeljakom, ki je bil v soboto eden izmed najzaslužnejših za sobotno domačo zmago jadranov-cev proti Collegnu. Marko, sobotno srečanje proti Collegnu ste dobili predvsem z odlično obrambo, pri čemer se si ti Se posebno odlikoval. »Tekmo smo res dobili z dobro obrambo v drugem polčasu, toda za zmago so prav vsi zaslužni, saj so se vsi zagrizeno in požrtvovalno borili ter si močno želeli zmage. V prvem polčasu pa smo igrali tako slabo, da slabše ni mogoče igrati. V napadu smo sploh vse grešili in tudi v obrambi smo bili slabi. V drugem polčasu pa smo z dobro obrambo in z odlično igro Sandija Rauberja nadoknadili zaostanek in nato tudi zasluženo zmagali.« Prvenstvo je izenačeno in v vsakem kolu pride do presenečenj... »Res je, ni kola, da bi ne prišlo do kakega pr-senečenja. V tem kolu je Affrico povsem nepričakovano zmagal v Čedadu, to pa pomeni, da vsakdo lahko zmaga na vsakem igrišču, tudi proti vodilnim ekipam. Zato mislim, da nihče ni brez možnosti in zato tudi mi lahko povsod presenetimo nasprotnika. Taka priložnost se nam ponuja že v soboto, ko bomo gostovali pri Borgomaneru, ki je zaporedoma izgubil že dve tekmi. Le če upoštevamo naše nastope, lahko rečemo, da bi bili sedaj z dvanajstimi točkami na šestem mestu, le če ne bi izgubili že dobljeni tekmi proti Sestu San Giovanni in Riva del Garda.« Seveda pa nič ni Moška B2 liga izgubljenega ... »Seveda ni. Prvenstvo je še dolgo in pričakovati je še naprej izenačen boj. Naša naloga pa je letos veliko težja, saj smo, glede i)a lansko sezono, izgubili tri glavne košarkarje Viteza, Cala-vito in Budina. Zato moramo igrati še bolj skupinsko, požrtvovalno in borbeno, da bi dosegli toliko pričakovani cilj, to je obstanek v ligi že po prvem delu prvenstva,« je še pristavil Marko. Glede »novembrskih premikov« pri SZ Jadran ni nobenih novosti. Sicer pa se mora društvo v teh težkih časih ubadati z velikanskimi problemi (od pomanjkanja fi-naCnih sredstev, do IZIDI 10. KOLA: Jadran TKB - Collegno 69:67, Scame -Borgomanero 67:50, Šesto San Giovanni - Riba del Garda 72:77, Oderzo - Pavia 104:94, Gesteco - Affrico 62:64, MOnza - Cassano 70:73. VRSTNI RED: Riva del Garda, Scame Bergamo in Gesteco Čedad 14, Cimberio Boigomanero, Caffey Pavia in Le-gnoflex Oderzo 12, Credito Coop. Šesto Šan Giovanni, BCCI Cassano in Jadran TKB 6, Forti e Liberi Monza in Affrico Firence 6, Sanfilippo Collegno 4. PRIHODNJE KOLO: Cassanop - Gesteco, Pavia - Scame, Bomgmaner - Jadran TKB, Rva - Monza, Colegno . Šesto, Affrico - Oderzo. Moška D liga IZIDI 5. KOLA: Libertas - Bor Radenska 65:75, hiter 1904 - Chiarbola 89:76, Cicibana Pref. Marsich - Santos 49:68. Arte - Grado 68:73, Momo Gib - Ronchi odložena, KOn-tovel - Largo Isonzo 84:77, Acli TS - Lega Nazionale 70:90, Infoter - Dom Agorest 70:74. VRSTNI RED: Santos , Dom Agorest in Kontovel 8, Grado, Bor Radenska, Ronchi in Arte 6, Lega nazionale, Inter 1904, Chiarbola, Infoter, Largo Isonzo, Cicibona Pref. Marsich in Acli TS 4, Libertas TS 2, Momo Gio 0. PRIHODNJE KOLO: Santos - Libertas, Grado - Kontovel, Chiarbola - Bor Radenska, Lega Nazionale - Cicibona Pref. Marsich, Largo Isonzo - hiter 1904, Dom Agorest -Momo Gib, Ronchi - Arte, Infoter - Acli TS. Marko Hmeljak ima veliko zaslug za zmago (F. Kroma) velikih težav z vadbe- moštvo doslej dokazala, nimi prostori), tako da da se da marsikaj do-so eventualne okrepit- seči, tudi če je težav na ve v ekipi že skoraj pretek. Zato si fantje za-postranske zadeve. služijo še večjo podporo Sicer pa sta odbor in svojih navijačev, (bi) NOVICE Sergio Scariolo ni več trener Teamsystema BOLOGNA - Poraz v Trstu je drago stal trenerja Teamsvstema Sergia Scariola. Vodstvo tega bolonj-j skega Košarkarskega prvoligaša je namreč včeraj sporočilo, da Scariolo ni več trener Teamsystema in da je njegovo mesto prevzel Luca Dehnonte, ki je bil pomožni trener. Letošnja sezona je bila za Scariola že četrta na klopi Teamsvstema, s katerim se je lani uvrstil v finale za naslov in s tem tudi v evropsko ligo. Prav v tem tekmovanju je Teamsy-stem dosegel najboljše rezultate letos in trenutno vodi v svoji skupini. V prvenstvu so rezultati 'S slabši, najbrž tudi zato, ker je iz Bologne odšel Saša Djordjevič, ki je po mnenju mnogih najboljši evropski plavmaker. Zamenjal ga je Crotty, ki pa se doslej ni izkazal. Scariolo se s to menjavo ni strinjal. Od danes finale ATP v Hannovru HANNOVER - Petet Sampras, Evgenij Kafel-nikov, Boris Becker, Andre Agassi (rdeča skupina), Michael Chang, Goran Ivaniševič, Thomas Muster in Richard Krajicek (bela skupina) se bodo od danes dalje merili na finalnem turnirju ATP v Hannovru. Danes bodo na sporedu srečanja med Changom in Krajickom, Beckerjem in Kafelnikovom ter Ivaniševičem in Mustrom. Inter danes proti Boavisfi NDLAN - Danes 1 Parni Lažioj godno bo pol fč u (Nem] (Dan) Ande Helsi Metz 3. de NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI... Nogomet Inter sam na vrhu A lige IZIDI 9. KOLA: Atalanta - Udinese 1:0, Inter - Fiorentina 2:2, Juventus -Milan 0:0, Napoli - Perugia 4:2, Piacenza - Lazio 1:3, Reggiana - Bologna 1:3, Roma - Cagliari 3:1, Sampdoria - Parma 1:1, Verona - Vicenza 2:2. VRSTNI RED: Inter 18, Vicenza 17, Juventus, Bologna 16, Napoli .15, Sampdoria, Roma, Milan 14, Fiorentina 13, Parma, Udinese, Perugia 12, Lazio, Piacenza 11, Atalanta 9, Cagliari 7, Verona 6, Reggiana 4. PRIHODNJE KOLO: Bologna - Atalanta, Cagliari - Napoli, Fiorentina -Piacenza, Lazio - Sampdoria, Milan -Inter, Parma - Roma, Perugia - Verona, Udinese - Juventus, Vicenza -Reggiana. Poraz Triestine s Pontedero Pontedera - Triestina 1:0 (1:0) Strelec: Bagnoli v 34. minuti. TRIESTINA: Vinti, Pivetta, Birtig, Aubame (v 63. min. Aldrovandi), Ubal-di (v 46. min. Beretti), Scattini, Campo-rese, Pavanel, Taribello (v 46. min. Marsich), Di Costanzo, Polmonari. IZIDI 11. KOLA V C2 LIGI: Baracca -Maceratese 1:1, Fano - Vis Pesaro 2:2, Giorgione - Rimini 1:1, Livorno - Piša 1:1, Massese - Tolentino 1:1, Ponsacco -Arezzo 1:2, Pontedera - Triestina 1:0, Sandona - Forli 3:1, Temana - Iperzola 1:0. VRSTNI RED: Livorno, Ternana 20, Maceratese 19, Piša 17, Triestina, Sandona, Arezzo 16, Rimini 15, Tolentino, Giorgione, Fano 13, Iperzola, Massese 12, Ponsacco, Pontedera, Vis Pesaro, Baracca, Forli 11. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Fano V Sloveniji na vrhu Primorje IZIDI 16. KOLA: Beltinci - SCT Olimpija Ljubljana 1:2, Primorje Ajdovščina -Rudar Velenje 2:0, Korotan Prevalje -Maribor Branik 0:1, Koper - Hit Gorica 0:0, Publikum Celje - Mura Murska Sobota 3:2. VRSTNI RED: Primorje 34, Maribor Branik 29, HIT 24; Publikum, Rudar 23, SCT Olimpija, Mura 20, Beltinci 18, Korotan 14, Koper 12, Košarka Genertel ugnal Teamsystem Genertel - Teamsystem 90:89 (43:51) GENERTEL: Biganzoli, Laezza 13, Tonut 5, Guerra 3, Herriman 9, Pol Bo-detto 5, Robinson 16, Burtt 39, Gori, Vianini. TEAMSVSTEM: Crotty 2, Blasi 4, Piluli 2, Vescovi 7, Myers 42, Gay 9, Fro-sini 8, McRae 15, Bonaiuti, Casoli. IZIDI 10. KOLA: Stefanel Milan -Fontanafredda Siena 86:79, Kinder Bo1 logna - Cagiva Varese 83:73, Telemarket Rim - Scavolini Pesaro 99:92, Pistoia -Mash Verona 75:73, Viola Reggio Cala-bria - Benetton Treviso 65:77, Polti Cantu - Montana Forli 84:69, Genertel Trst - Teamsystem Bologna 90:89. VRSTNI RED: Benetton, Stefanel 18, Kinder 16, Telemarket, Teamsystem 12, Mash, Polti 10, Genertel, Viola, Pistoia, Fontanafredda 8, Cagiva 6, Scavolini 4, Montana 2. PRIHODNJE KOLO: Scavolini - Genertel. V A2 ligi visok poraz Goričanov Koncret - Pallacanestro GO 86:69 (48:29) KONCRET: Scarone 20, Benzi 5, Ri-ghetti 17, Wylie 16, Chandler 15, Rom-boli 7, Dalla Mora 4, Rusin 2, Agostini, Morri. PALL. GO: Fumagalli 13, Riva 20, Neal 6, Beason 9, Gilardi 2, Mian 9, Fo-schini 10, Fazzi, Fait, Bellina. IZIDI 11. KOLA: Koncret Rimini -Pall. GO 86:69,.Jcoplastic Neapelj - Livorno 73:69, Montecatini - Serapide Pozzuoli 70:80, Flbpr Padova - Juve Ca-serta 98:109, Casetti Imola - CFM Reggio Emilia 67:62, Banco Sardegna Sas-sari - Faber Fabriano 92:84. VRSTNI RED: Koncret 16, Serapide 14, Cfm, Juve, Pall. Go, Casetti, Montecatini, Livorno 12, Faber, Banco Sardegna, Jcoplastic 10, Floor 0. PRIHODNJE KOLO: Casetti - Pall. Go. Smelt Olimpija sedmič zmagala IZIDI 7. KOLA V SLOVENSKI Al LIGI: Pivovarna Laško - Kraški zidar 87:73, Satex Maribor - Smelt Olimpija 74:88, Idrija - Republika Postojna 66:72, Kovinotehna Savinjska Polzela -Interier Krško 94:65, Rogaška Donat -BW Maribor 71:73, Litostroj LJ - Helios Domžale 82:90. VRSTNI RED: Smelt Olimpija 14, Kovinotehna 10, Interier, satex, Helios, Republika 8, Litostroj, Pivovarna, Kraški zidar 6, Idrija, BW 4, Rogaška 2. Slovenska odbojka Salonit izgubil prvi niz IZIDI 9. KOLA V MOŠKI A LIGI: Salonit Anhovo - Maribor 3:1, A banka Olimpija - Pomgrad 3:1, Krka - Minolta Bled 1:3, Fužinar - Hoteli Simonov zaliv 3:0. VRSTNI RED: salonit 18, A banka Olimpija 14, Maribor 10, Fužinar, Pomgrad 8, Krka, Minolta 6, Hoteli Simonov zaliv 2. * Pri ženskah Infond Branik IZIDI 8. KOLA: Infond Branik - Kemi-plas Koper 3:1, Zgornja Savinjska - Špecerija Bled 3:0, TPV Novo mesto - Krim 3:1. ’ VRSTNI RED: Infond Branik 14, TPV 12, Kemiplas 10, Bled in Ljutomer 6, Krim 4, Zg. Savinjska 2. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 1X1 221 XXX 11X1; DOBITKI: 13 (879 dobitnikov) 11.787.000 lir; 12 (17.293 dobitnikov) 597.300 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 4-7-8-17-19-23-29-30; DOBITKI: 8 (3 dopbitniki) 1.640.657.000 lir; 7 (1442 dobitnikov) 2.556.900 lir; 6 (63346 dobitnikov) 57.600 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: 1X-X1-12-21-1 1X2-X1; dodatna dirka: 7-11; DOBITKI 14 (9 dobitnikov) 111.754.000 lir; 12 (116 dobitnikov) 4.400.000; 11 (1679 dobitnikov) 303.000 lir; 10 (14060 dobitnikov) 36.000 lir. ŠPORT Torek, 19. novembra 1996 ROKOMET / V MOŠKI C LIGI Po izenačeni igri prvi poraz Krasa CUS Udine prevladal v zadnjih petih minutah Zenska B liga: nezbrane krasovke razočarale Krašovci doživeli prvi prvenstveni poraz (Foto KROMA) CUS Udine - Kras 26:23 (13:12) KRAS: Glavina, Rossi, Nait 10, A. Milic 2, Cebu-lec 6, Vremec 3, Costan-zo 1, Bogateč 1, Nemiz, G. Milic, Renčelj, Raseni. Po izredno zanimivih šestdesetih minutah igre Krasovim rokometašem ni uspelo premagati Vi-demCanov, ki po tej zmagi ostajajo sami na vrhu lestvice s polnim številom točk. Nasprotniki so takoj postavili visoko obrambo, tako da je bilo delo zgoniških zunanjih igralcev izredno težko. Ze preizkušena igra Cebulca in Naita ter ponovna odlična obramba Glavine pa sta poskrbeli, da je bila igra enakovredna, odločitev o zmagovalcu pa je padla v zadnjih petih minutah. Na začetku drugega polčasa je trener Mahnič poskusil zaustaviti nasprotnikove napade s postavitvijo globlje obrambe, vendar so izkušeni nasprotnikovi napadalci prisebno reagirali ter s hitrimi individualnimi potezami uspeli prelisičiti goste. Epilog srečanja pa je bil še kar razburljiv. Tri minute pred končnim žvižgom, ko je bil rezultat 20:20, je neizkušeni sodnik (sobotna tekma je bila namreč njegovo prvo sojenje) »podaril« domačinom izključitev dveh Kraševih igralcev in tri sedemmetrovke ter jim tako dokončno odprl pot do zmage. To pa vsekakor ne sme biti izgovor za poraz, saj bi si po mnenju trenerja Mahniča z boljšo igro v napadu in še predvsem v obrambi lahko krasovci že v drugi polovici prvega polčasa zagotovili zadostno prednost za končni uspeh. Že v soboto Čaka Kras nova preizkušnja, nasprotnik pa bo moCna druga ekipa Principa, ki je lani osvojil prvo mesto, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa se je odpovedal napredovanju. ZENSKA B LIGA Mistrino Padova - Kras 21:12 (11:3) KRAS: Bizjak, Calzi, Čufar 1, Ferluga 4, Ferlu-ga 1, Jagodic 3, Kermec 1, Milkovič 2, Rudolf, Vitez. Naše igralke so v Padovi stopile na igrišče z upanjem, da bodo pridobile prvi prvenstveni točki, saj je bila nasprotnikova ekipa precej skromna. V svojih vrstah je imela le izkušeno krilo, ki ga zgoniška obramba ni mogla zaustaviti; doseglo je kar sedem zadetkov. Prvi polčas je bil res slab. Krasovke so' igrale nezbrano in neagresivno. Trener Bortuzzo je med odmorom zbral svoje varovanke, njegova koristna navodila pa so obrodile svoje sadove, saj so se krasovke v drugem delu igre končno prebudile. Zgledalo je, da je na igrišče stopila druga ekipa. Poostrile so obrambo 6:0, zaustavile razpoloženo krilo Fincato, žal pa je bila razlika že prevelika. V drugem polčasu je bil delni izid 10:9 v korist domačink, kar pomeni, da bi se lahko zgoniška ekipa ves čas enakovredno kosala z nasprotnikom. Prav zato je bil trener Krasa ob koncu tekme precej razočaran. Krasovke bodo naslednjič igrale v Veroni z ekipo Vigasio, ki se je zaradi finančnih težav izpisala iz A lige in je v prvih treh kolih nadigrala vse ekipe. Krasovke pa se bodo skušale potruditi, da dosežejo CimveC, Čeprav kaže, da je nasprotnik nepremagljiv. (Vesna) ODBOJKA / PO ČETRTEM KOLU Favoriti za napredovanje za zdaj potrjujejo predprvenstvene napovedi Vdovci že vedo, kdo so njihovi konkurenti Združena ekipa pokazala napredek Je po štirih kolih že mogoče zapisati kaj bolj konkretnega o razmerju moči v posameznih odbojkarskih prvenstvih, v katerih nastopajo šesterke slovenskih društev? Verjento je še prezgodaj. Kar se tiCe drugoligaških prvenstvih je mogoče edinole ugotoviti, da se predprvenstvene napovedi o favoritih bolj ali manj uresničujejo. To, da so Imsa Kmečka banka, Red Level Verona in San Miguel med moškimi ter Schio in Sangiorgina med ženskami še nepremagani ne preseneča nikogar. V moški B2 ligi v nasprotju s pričakovanji zaostaja veronski Mec & Gregory, ki bi moral sodeč po igralskem kadru odigrati v ligi zelo vidno vlogo, a je v soboto doživel že drugi prvenstveni poraz. To, da je proti San Miguelu izgubil šele v petem setu (16:14), pa vsekakor kaže, da bodo morali valovci resno računati tudi s tem nasprotnikom. Kljub dosedanjim odličnim rezultatom in prepričljivi igri si torej Feri in ostali ne smejo delati utvar, da se jim obeta neoviran prodor v višjo ligo. Gladka zmaga v Fos-soju predstavlja za slogaše pomembno spodbudo, saj jih lahko utrjuje v prepričanju, da je vsaj obstanek povsem v njihovem dometu. Fosso je bil boljši nasprotnik od Coppara, (ki ga je Koimpex premagal v 2. kolu, op.ur.), a slabši od Argentaria (proti kateremu so slogaši izgubili uvodno tekmo), je po tekmi dejal trener De VValderstein. Z izboljšanjem uigranosti si torej lahko Koimpex obeta še marsikatero zadoščenje. Združena ženska ekipa Koimpex je v Vidmu doživela poraz proti eni od boljših šesterk v ligi. »V zadnjih dveh setih smo igrali dobro, tako da lahko z optimizmom pričakujemo sobotno tekmo s Ca-vazzalejem v Trstu«, meni trener Branko Sain, ki se je glede ostalih rezultatov še posebej veselil zmage Marzole v gosteh proti Go-digeseju. Očitno je, da vlada v ligi precejšnja izenačenost. Za sam vrh se bodo verjetno borile tri, štiri ekipe, vse ostale pa so si med sabo bolj ali manj enakovredne, razen tržiškega Alloysa, ki se bo težko izognil zadnjemu mestu. Soča Sobema je v moški Cl ligi še četrtič zapustila igrišče praznih rok Konkurenca je očitno boljša od pričakovanj, saj sobotni tekmec Mussolen-te ni bil slab, po drugi strani pa nastopajo sočani v tem- trenutku precej oslabljeni, če letošnjo ekipo primerjamo z lansko. V tem tednu se bo iz Argentine vrnil Aleš Klede, ki bo za moštvo gotovo velika pridobitev in upati je, da bodo odslej tudi rezultati boljši, čeprav bo Soča že v soboto gostovala pri Oderzu, ki velja za enega od favoritov v boju za napredovanje. V ženski Cl ligi je prvih pet moštev na lestvici za zdaj pokazalo za razred boljšo igro od ostalih. Kdor se še želi vmešati v boj za napredovanje oziroma play ofjf mora pohiteti. Tekma s Cordenonsom je pokazala, da Kmečka banka K2 spori po tehnični plati ne zaostaja za nekaterimi boljšimi šestericami v figi, je pa veliko manj izkušena, kar pride do izraza še posebej v ključnih trenutkih tekme. »O tem, kakšna bi lahko bila naša končna letošnja uvrstitev, bomo lahko govorili šele po končanem prvem delu prvenstva. Zdaj nas čakata še dve težki tekmi, potem je spored za nas nekoliko lažji, prepričan pa sem, da bomo v povratnem delu premagali katero od ekip, s katerimi smo doslej izgubili«, meni trener Kalc. Težja bo pot La Goriziane Zadružne kreditne banke, ki pa se ji v prihodnjem kolu v Gemoni ponuja velika priložnost za prvo prvenstveno zmago. V moški C2 ligi je 01ympia CDR prvič zapustila igrišče premagana, že v soboto pa bo v Slovenskem športnem centru gostila vodilni Prevenire, ki je še edini s polnim številom točk. Goričanom se torej takoj ponuja priložnost, da se oddolžijo navijačem za ne preveč dober nastop v San Vitu. Borovci so se z zmago v Prati spet vključili v boj za prestop v enotno C ligo. Za sokolovke je bil sobotni nasprotnik, ki meri na direktno napredovanje v B2 ligo, objektivno premočen, kar pa ne velja za zmagovalca nad Espegom SanfAndreo v moški D ligi. Slogašice so v D ligi tretjič zapored odigrale tie break in ga tretjič tudi osvojile. So mlade, a že dovolj hladnokrvne! Obvestilo SD MLADINA - snu»'arsl a /-n —y f 0'°u noieaar prireditev; 9.35 ^ana; U.oo Glasb, novosti; 14.00 t e; 15-30 DIO, šport, vreme; 16.15 Ipunalniku; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Stos -® v torek obujamo spomine; 21.00 Vi izbi-e- Jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva, vre-e' 22'20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 Mm8'00- 9'00' 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, «■00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; J 0.05 o Perne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zborovska glasba; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solistčnih in komornih koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Ars acusticae; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8:45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Razvozlani paragrafi; 10.40 Povver play; 10.45 Horoskop; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Balio e bello, 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 15.15 Ottantamusica; 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od levosredinske pomladi do osinske pozebe; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz življenja igralke (P. Zobec, 12. odd.); 9.40 Kaj bomo danes kuhali?; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ iz Skednja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.30 Pregnani; 14.50 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Repentabor, glasbeni popoldnevi; 18.00 Večni sopotniki. Demon (M.J. Lermontov); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; .17.00 športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Pmorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Repubfka, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narpčninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 16 Torek, 19. novembra 1996 ZMERNO JASH0 OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZliA CIKLONA ClKLOjjjl SREDIŠČ® SREDIŠČE ANTI;, Slovenija: Spremenljivo bo d° pretežno oblačno. Predvsem 1 zahodni polovici Slovenije bod° občasno Se padavine. Mel. sneženja bo na nadmorski vismi okoli 1100 metrov. ... Sosednje pokrajine: V sosednjm pokrajinah bo oblačno s padavi' nami. Na območju Alp no P°' nekod snežilo tudi v dolinah. L® Jadranu bo pihal jugo. —0^ DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 07.08 in zašlo ob 16.32. Dan bo dolg 9 ur in 24 minut. Luna bo vzšla ob 13.44 in zašla ob 0.26. Danes: ob 5.00 najvisje 35 cm. ob 11.53 najnizje -19 cm, ob 17.15 najvisje 7 cm, ob 22.59 najnižje -26 cm. Tutri: ob 5.53 najvisje 42 cm, ob 12.44 najnižje -31 cm, ob 18.32 najvisje. Vremensko obremenitev bo danes Čutilo veliko ljudi. Vremensko pogojene težave se bodo kazale predvsem kot slabo počutje, nemir, razdražljivost, potrtost, utrujenost in motnje v spanju. JUTRI M. SOBOTA 0 8/ CELOVEC MARIBOR O io/io O KRANJSKA GORA OuiS 4/6 TRŽIČ 7/9 TEMPERATURE REK POSTAJA -# ©VIDEM T2/14 -N. GORICA GORICA^ 0 11/14 POSTAJA Mura Gornja Radgona Sava Radovljica Sava Hrastnik Sora Suha Ljubljanica Moste Gradascica Dvor 8.7 8,0 9.7 10,0 10,7 9,1 Iška Iška Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 7,8 8,2 9,5 9,5 9,8 TEMPERATURE V GORAH °C 500 m........................................ 9 1000 m........................................ 7 1500 m........................................ 3 2000 m....................................... 2 2500 m........................................ -2 2864 m........................................ -4 LJUBLJANA — / '°m N. MESTO ^ / 9/10 POSTOJNA o Slovenija: Oblačno bo z obča-snimi padavinami, ki bodo p°' gostejše v zahodni in osrednj' Sloveniji. Možne so tudi p°sa' mezne nevihte. V Četrtek, bo spremenljivo oblaC' no in v glavnem suho vreme NEUSPEH / PO NEKAJURNEM PREPLAHU V AVSTRALIJI Ruska vesoljska sonda Mars 96 padla v Tihi ocean MOSKVA - Po veC urah strahu za Avstralijo je ruska vesoljska sonda Mars 96 v noči na nedeljo strmoglavila v Tihi ocean med Velikonočnim otokom in Čilsko obalo (31° južne širine in 96° 18’ vzhodne dolžine, 1300 km zahodno od Santiaga de Chile). Vesoljsko sodno Mars 96 so v soboto izstrelili s kazaškega kozmodroma Bajkonur. Prve tri stopnje nosilne rakete so sondo postavila v zemeljsko orbito, v tako imenovani parkirni tir. Ko pa bi morala Četrta stopnja sodno pospešiti do druge kozmične hitrosti, je na njej prišlo do okvare, tako da je sonda zašla v gostejše plasti atmosfere. Ruski vesoljski kontroli je bilo takoj jasno, da je sonda Mars 96 izgubljena in da bo padla na Zemljo. Kljub temu pa ruska vesoljska agencija ni sprožila preplaha. To je storila ameriška agencija Nasa, ki je na podlagi svojih izračunov napovedala, da bo sonda strmoglavila nekje v avstralskem Novem Južnem VValesu ali v Queenslandu. Ameriški predsednik Clinton, ki je na dopustu na Havajih in bo drevi odpotoval v Avstralijo, je nemudoma obvestil avstralskega premierja Johna Hovvarda in mu ponudil vso tehnično pomoC. Avstralska vlada je takoj sprožila preplah in alarmirala vojsko in strokovnjake za jedrske po- Roste število žrtev v eksploziji stanovanjskega bloka v Kaspijski MOSKVA - Po zadnim vesteh je v eksploziii stano . skega bloka v dagestanskem Kaspijsku, kjer so s syL, ^ družinami prebivali ruski vojaki, življenje izgub11 . oseb, med katerimi tudi 15 otrok. Se vedno pa P0ffe: jj kakih deset oseb, med temi tudi pet ruskih stražar)6 ' a so pazili na varnost stanovanjskega bloka. PrelJ ojim’ skuSa sedaj ugotoviti, ali je do eksplozije prišlo zaIj‘ -----------j —0 —i jw j---------------)~ .J oalnO atentata, ali pa zaradi naključne eksplozije 116e t3t hranjenega eksloziva. V prvem primeru bi lahko ateI1],u, zagrešili, ali CeCenski teroristi, ali divji ribici, ki iinl ne ska vojska preprečuje lov na jeseterje. Preiskovalci P izključujejo, da je atentat zločin azerbajdzanskih tih cev, ki po dagestanskem ozemlju tihotapijo orožje m mila na Zahod. V Braziliji deset mrtvih v dveh letalskih nesrečah , |P. RIO DE JANEIRO - V roku 24 ur je v Braziliji v dveh ^ talskih nesrečah življenje izgubilo deset oseb. V ou primerih sta strmoglavili vojaški letali. Do prve nesre je prišlo v Sao Paulu med letalsko okrobatsko Pr, T. vij o, ko je v morje pred neko plažo strmoglavilo letalo cano T-27 in pri tem ubilo nekega 16-letnega kopal§jj medtem ko je bilo Sest oseb ranjenih, pilot pa se je ^ brez prask. Do druge nesreče je prišlo 150 kilometrov brazilskega Recifeja (glavno mesto zvezne države > , nambuco), kjer je strmoglavilo brazilsko vojaško le • bandeirante, ki je imelo na krovu devet oseb. V nesr ni bilo preživelih. Na Nilu našli še šest trupel 4nlira KAIRO - Tri dni po brodolomu turistične ladje Ai® Jihan v nilskih vodah pri Edfuju (med Luksorje®^ Asuanom) so potapljači našli Se Sest trupel. Egipjov : oblasti so sporočile, da so do sedaj našli trupla stu"1 -e stih žrtev, medtem ko Sest oseb Se pogrešajo. Na krov bilo 77 turistov (Cehov in Slovakov) ter 51 EgipcaILv posadka in osebje, ki je skrbelo za dobro počutje tur® Vesoljska sonda Mars 96 šege in ustanovila krizni Štab. Na 6-tonski sondi Mars 96 je bilo namreC kar 200 gramov izredno radioaktivnega plutonija, ki je s posebnim reaktorjem napajal Štiri akumulatorje. Znanstveniki so se bali, da bi sonda zgorela v spodnjih plasteh ozračja, tako da bi nastal izredno nevaren radioaktivni oblak. Seveda so bili v Camber-ri besni, ker jih Moskva ni obvestila o preteci nevarnosti. Rusi so izključili, da bi plutonij povzročil radioaktivni oblak, ker so jedrski električni agregat zaščitili pred morebitnim padcem na Zemljo. Vse je že kazalo, da bo prišlo do pravega diplomatskega incidenta, ko je v nedeljo ob 2.34 po srednjeevropskem Času sonda strmoglavila v Tihi ocean. Sonda je prodrla v zemeljsko atmosfero kakih 800 kilometrov jugovzhod- no od Nove Zelandije. Avstralci so se lahko oddahnili. Ze res, da so prvotne napovedi navajale, da bi morala sonda pasti na redko naseljena območja, kot se je to zgodilo leta 1979, ko je ameriški vesoljski laboratorij Skylab padel v Veliko Viktorjino puščavo, vzhodno od avstralskega rudniškega mesta Kal-goorlie, a to ni izključevalo, da bi sonda lahko padla na kako naselje. Seveda pa se niso oddahnili Rusi, ker je bil s tem neuspehom hudo prizadet ugled ruske vesoljske agencije. Poddirektor vesoljskega programa ruske agencije Jurij Milov je povedal, da so izgubili 122 milijonov ameriških dolarjev, v ta znesek pa ni všteta vrednost znanstvenih naprav iz 22 držav, ki s jih vgradili v sondo. Da bi bila mera polna, vesoljskega vozila niso zavarovali. Za konjske stave ječaiji koristili nasvete jetnikov trfl,ske® SYDNEY - Jetniški pazniRi neke kaznilnice v avsTayvali Novem Južnem VValesu so na konjskih stavah do težke milijone po zaslugi nasvetov, ki so jim jih da]a . ganiziranim kriminalom povezani jetniki. Glasnik P ^ cije Kerry Chikarovski je od republiškega parlamen tpvfll nmislravn Vpr cn talci iptniclci na-zniki nGZBfl^ > teval preiskavo, ker so taki jetniški pazniki nezanes Kitajsl 1.600 Kitajske oblasti porušile nezakonitih templjev irraževe