PODLISTEK
Odgovornost v sistemu samoupravljanja
O ODGOVORNOSTI je bilo v zadnjem času izrečenih že precej besed, samo veliko-krat ni bilo razvidno, komu so bile namenjene. Vsak dan smo priče pojavov, da razu-mejo posamezniki odgovor-nost samo kot frazo sistema samoupravljanja. Da je pro-blem še večji, so največkrat ti posamezniki ljudje, ki za-sedajo vidna mesta v gospo-
darstvu ali v drugih instituci-jah. Analiza teh družbenih problemov je največkrat po-kazala, da so mnoga dejanja formalnopravno v redu, po-javlja pa se vprašanje osebrie morale, strokovne sposobno-sti in izdelanih samouprav-nih odnosov v teh organiza-cijah. Z besedo družbeni pro-blem ne mislim samo manjša ali  večja  okoriščanja na ra-
čun družbe, temveč tudi za-vožene gospodarske in ncgo-spodarsKe investicije. Vpra-sujemo se, aii je samouprav-ru sistem dovolj močan, da te probieme ne samo ugotovi, lemveč tudi konkretno reši z izdelanim odnosom osebne odgovornosti, v nasprotnem pnmeru pa z družDenimi sankcijami. Lahko trdim, da lam, kjer ni osebne morale, mora dhi uporabijena kazen-ska sankcija.
Samoupravni sistem zahte-va poseone kvahtete dela, Ki morajo omogočau krepilev materialne osnove, zato da dosežemo večjo samostojnost m odgovornost neposredniii proizvajaicev. V praksi smo priče tega, da sistem samo-upravljanja prinaša družbi napreaeK m blaginjo, pa tuai iega, kaKO posamezniKi lzrao-ijajo ta samoupravm sistem za uveijavljanje oseone volje rn za lastne lnterese. Uveijav-ijanje osebne volje se izka-zuje samo pri vodenju in upravljanju, ne pa tuai pn ougovornosti. V takih prime-riti ni prepotrebnega cualoga, ternveč grupaštvo oziroma sa-moupravna neenakost. Kavno ta neenakost vnaša razlike celo na ožjem teritoriju, ne-mir in vprašanja, na katera največkrat ne znamo odgo-voriti. Še večkrat odgovore na ta vprašanja posplošuje-mo, da je to napaka samo-upravljanja, da nismo spo-sobni voaiti sistema samo-upravljanja, ne povemo pa, da so to napake posamezm-kov in ne samoupravnega si-siema.
Delovni položaj in odgovor-nost sta med seboj odvisna. Z deiom mora bni podana odgovornost, pa naj bo ta tehniškega, ekonomskega ali političnega značaja. To se pravi, da mora vsakdo odgo-varjati za svoje dcio — ne sa-mo moralno, kot se včasin dogaja v naši praksi, temveč tudi materialno. Družbeni sa-moupravni sistem mora re-šiti omenjene neenakosti, ki šo obstoje in tudi nestimula-tivno vplivajo na sam razvoj.
Kot zadnji faktor odgovor-nosti bi morali rešiti tudi vprašanje delitve osebnega dohodka za vodilne ljudi, ta-ko kot se izkazuje deiitev pri oscbnem dohodku neposred-nega proizvajalca. Vidimo, da prejemajo posamezniki viso-ke nagrade, premije ali celo osebne dohodke, ki ne izha-jajo zgolj iz dela.
Nasprotno pa zaradi slabih rezultatov v gospodarjenju ali celo ob likvidaciji nosi po-slcdice družba. O tem smo se lahko že večkrat prepri-čali. V naš samoupravni si-stem smo prinesli nepotreb-no hierarhijo — tisti, ki od-loča, in tisti, ki nosi posle-dice. Iskanje poti iz te slepe ulice je bilo bolj ali manj neuspešno. Rešitev je možna samo ena: postaviti se odloč-neje nasproti nastopajočim anarhističnim elementom, ti-stim, ki izrabljajo samo-upravni sistem v lastne na-mene, jih brezpogojno izlo-čiti in vpeljati še demokra-tičnejše samoupravljanje. Vprašanje je, ali je treba za-radi teh problemov v sistemu samoupravljanja uporabiti tudi diktaturo. Odgovor je možen samo eden: da — za tiste, ki jim sistem samo-upravljanja pomeni anarhijo.
Metod ŠKERJANC