PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. se-ptempra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JL dnevmk TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 69 (13.300) Trst, četrtek, 23. marca 1989 V rimski športni palači se je zaključil 18. kongres Komunistične partije Italije Occhetto potrjen za tajnika na kongresu ki je strnil vrste komunistične partije Ob koncu je kongres odobril politični dokument in enajst resolucij - Izvolitev novega centralnega komiteja brez večjih presenečenj Slovenski predstavniki pozitivno o kongresu RIM — Miloš Budin bo odslej zastopal slovenske komuniste v osrednjih vodstvenih organih KPI. Delegati 18. kongresa so deželnega svetovalca in načelnika slovenske komisije KPI soglasno izvolili v osrednjo nadzorno komisijo. Po izvolitvi smo slovenskega predstavnika zaprosili za krajšo oceno tega 18. kongresa. »Pobuda komunistov v zadnjih mesecih in poglobljena, kritična ter prodorna kongresna razprava so dokaz,« meni Miloš Budin, »da tako imenovana nova usmeritev KPI ni samo geslo, marveč realnost, ki daje italijanski družbi nova upanja ter političnemu dogajanju nove perspektive. S svojo analizo, s svojimi predlogi in s svojo politično kulturo zapolnjuje KPI "prostor", v katerem se prepoznavajo tisti, ki čutijo potrebo po drugačnem, bolj "življenjskem" političnem pristopu v Italiji in se zavedajo, da je današnja družba potrebna resnih reform za reševanje "starih" problemov ter novih protislovij, krivic in nevarnosti, ki jih prinaša s seboj današnji razvoj.« »Priznavanje nove idejne moči KPI je zelo razširjeno tako v državnem kot v mednarodnem okviru,« poudarja Budin in dodaja, da prihajajo ta priznanja tako iz uradnih političnih krogov kot iz krogov delavcev, gospodarstvenikov, naravovarstvenikov, iz sveta kulture in znanosti, iz mladinskih vrst, iz ženskega in drugih družbenih gibanj. »Komunisti,« je še izjavil deželni svetovalec, »odhajamo po tem kongresu na delo z novim navdušenjem in Zavestjo, da predstavljamo nezamenljivo silo, ki ima v Italiji, v Evropi in v svetu še veliko povedati skupaj z drugimi resnično demokratičnimi in naprednimi silami. Mislim, da tudi nam Slovencem veliko Pomeni idejni razvoj KPI, ki je s svojo odprto, resnično evropsko politiko jasno in vsebinsko na strani naše narodnostne subjektivnosti.« Prisotnost Slovencev na tem kongresu je bila precej zaznavna. Z govorniškega odra smo slišali tudi siovensko besedo, ki jo je prinesla slovenska delegatka Anamarija Kalc. Slovensko narodno vprašanje in hoj naše skupnosti za narodnostne pravice sta, po njenem posredovanju, odjeknila tako v politični komisiji, kjer je bilo potrjeno načelo o potrebi zakonske zaščite Manjšin, vključno s slovensko manjšino, kot v komisiji za Evropo, ki je prav tako vključila v svoje poročilo Podlog Kalčeve, da morajo napori za gradnjo nove Evrope upoštevati tudi jezikovne in etnične manjšine. Zabeležili smo tudi mnenje senatorja Spetiča, ki nam je dal sledečo izjavo: »Po nekaj letih krize, ki nas je silila k razmišljanju 'n iskanju novih poti, se KPI prenovljena in pomlajena Vfača v politično areno. Iz kongresa jasno izhaja, da je °Pustila nekatere dogme, zato pa sorazmerno s časom P°stavlja v ospredje velike teme človekovega preživlja, ekološke proizvodnje, državljanskih svoboščin, Pr°cesov združevanja evropskih progresivnih sil: za ernokratični socializem. . V' Italiji komunisti jasno postavljajo nujnost zame-niave koalicije in predlagajo alternativo levih sil, ki je °uprta vsem, ki se zavzamejo za sistemske reforme in aemokracijo družbe. V tem duhu moramo razumeti tudi politično sooče-,e s socialisti, katerim KPI ponuja jasno izbiro: v Ev-°Pi so socialisti skupaj z levimi silami glavni na- NADALJEVANJE NA 2. STRANI DUŠAN KALC RIM Achille Occhetto je bil sinoči tudi formalno potrjen za vrhovnega voditelja Komunistične partije Italije, potem ko je osemnajsti kongres v preteklih dneh z bučnim odobravanjem sprejel tako njegovo uvodno poročilo kot zaključno repliko ter s tem skoraj enoglasno izpričal popolno zaupanje in vero v človeka, ki je znal v nelahkem trenutku strankine zgodovine utrditi njeno enotnost in samozavest ter nakazati smernice korenite prenove. S potrditvijo Occhet-ta za tajnika KPI se je torej zaključil 18. kongres, ki je prav tako kompaktno in enotno (če odštejemo seveda skoraj neznatno Cossuttovo opozicijo) potrdil tako imenovano novo usmeritev stranke ter alternativo sedanjemu sistemu oblasti tako v Italiji kot v Evropi. Samo 17 delegatov (5 je bilo vzdržanih) je namreč včeraj popoldne glasovalo proti političnemu dokumentu, ki je nekako povzel vsebino tajnikovega poročila in replike. Prav tako ogromna večina delegatov pa se je izrekla proti alternativnemu dokumentu, ki ga je predstavila Cossuttova opozicija in ki ga je s tribune orisal Cossuttov pristaš Gianmario Cazza-niga. Za alternativni dokument je glasovalo le 21 delegatov, sedem pa se jih je vzdržalo. To so bila pred izvolitvijo novega centralnega komiteja partije in centralne komisije za jam- stvo zadnja glasovanja včerajšnjega dne, ki je bil skoraj v celoti posvečen obravnavi resolucij, ki so se izoblikovale iz politične debate teh dni. Politični dokument v strnjeni obliki nakazuje glavne smernice nove strankine usmeritve, hkrati pa obsega sodbo o drugih političnih silah, zlasti o Krščanski demokraciji in^Socialistični stranki. O KD je rečeno, da se j e‘trdovratno oprijela nekega političnega sistema oblasti, ki preprečuje vsakršen pretok programskih soočenj in izmenjave pri upravljanju družbe. Na Socialistično stranko pa se zaključni politični dokument obrača kot na sogovornico, kajti alternativa predpostavlja grav oblikovanje neke nove enotnosti na levici. Ce je ta predlog privedel nasprotno do trenj in nesoglasij, jih ni zato, ker bi ne bilo objektivnih zgodovinskih pogojev za enotnost med silami italijanske levice, temveč zaradi trenutnih političnih računov, ki se ne morejo še otresti teže konkurenčnega sodelovanja s KD. Skratka, alternativa sedanjemu sistemu oblasti naj bi bilo sodelovanje med KPI in PSI, pri čemer pa mora PSI premostiti težnje, da bi se postavljala kot leader zavezništva, ter se otresti strahu pred hegemo-nističnimi težnjami KPI. To je bil eden glavnih motivov vseh Occhettovih polemičnih posegov teh dni in to je ponovil tudi včeraj opoldne, ko se je nenadoma pojavil med novinarji v tiskovni NADALJEVANJE NA 2. STRANI Šolske menze: obtožen rimski župan Giubilo RIM Rimski župan Pietro Giubilo je obtožen izkoriščanja svojega položaja v zasebne namene. Ime rimskega župana je prišlo na dan ob zaključku predhodne preiskave o dajanju v zakup priprave toplih obrokov za šolske menze. Namestnik državnega pravdni-ka Giancarlo Armati je poleg rimskega župana obtožil še 32 oseb, med katerimi je nekaj bivših občinskih odbornikov ter lastnikov podjetij, ki so dobili v zakup pripravo in razdeljevanje toplih obrokov v rimskih šolah. Župan Giubilo in z njim tudi nekaj članov komisije, ki je odločala o zakupih, naj bi načrtno omogočili družbam, ki so se opirale, ali so bile celo last gibanja Comunione e liberazione, da so si delile izredno rentabilen posel. Preiskovalci so menda dokazali, da bi si Comunione in liberazione ne mogla nikakor privoščiti zmago na javnem tekmovanju, če bi komisija res upoštevala predpise člena št. 17 posebnega zakona z dne 11. marca leta 1988. Poleg rimskega župana Giubila, ki je bil izvoljen v vrstah KD, se bodo morali braniti odgovorni upravniki družb La Cascina, La nuova cascina, I.R.S. in Cater Roma. Župan Giubilo je izjavil, da je njegov položaj sedaj moralno nesprejemljiv, zato je dal na razpolago svoj mandat. Funkcijo župana bo ohranil le v primeru, da bi mu stranke večine dale zaupnico. Danes naj bi »podražili zdravstvo« in povečali prihode v državno blagajno Kljub nasprotovanju družbenih sil vlada vztraja pri svojem manevru RIM — Predsednik vlade De Mita je včeraj industrijcem in sindikatom prikazal vladni gospodarski manever, ki bi moral po današnji seji ministrskega sveta omogočiti znižanje državnega primanjkljaja za kakih 10 do 12 tisoč milijard lir. Pogojnik je tu obvezen, saj je malo verjetno, da bi lahko na današnji seji osvojili dokončno besedilo gospodarskega manevra, ki pa bo le »predujem pred majskimi strukturalnimi spremembami«. V bistvu bomo sedaj »plačali« le prvi obrok. Ta pa je po vsem sodeč težko prebavljiv. To so De Miti generalni tajniki sindikalne zveze CGIL, C1SL in UIL jasno povedali. Prav tako so nezadovoljni z delom gospodarskega manevra predstavniki Confindustrie. Njihovo negodovanje pa se nanaša predvsem na znižanje obdavčitve družbenih bremen, ki bo po njihovem mnenju negativno vplivalo na ceno dela. Še bolj glasni so bili predstavniki raznih trgovskih in industrijskih združenj, ki se z De Mito niso sestali. V vladnem načrtu jih poleg »fiskalizacije« skrajno moti, da bi vlada del davčne pristojnosti prepustila krajevnim upravam. Kako bo torej vlada oklestila svoj proračun, ali bolje rečeno, kako bo zvišala svoje dohodke. Od prispevkov za recepte (3.000 lir), za specialistične preglede (15.000 lir), za analize (2.000 lir), za rentgenske preglede (10.000 lir), za zdravljenje v bolnišnici (10.000 lir na dan) in z višjim prispevkom (od sedanjih 20 na 30 odstotkov) za »brezplačna« zdravila si vlada skupno obeta kakih 2.600 do 2.700 milijard lir. Z znižanjem fiskalizacije davčnih bremen bi morali dobiti 2.000 milijard lir. Stanovanjski odpust naj bi zagotovil davčni blagajni od 700 do 1.400 milijard lir. K temu je treba dodati še podražitve železniških vozovnic (od 20 do 35 odstotkov), podjetniške kriterije v Krajevnih zdravstvenih enotah, omejitev višanja plač za državne in krajevne uslužbence in še ^jruge finančno-zakladne ukrepe. Nič čudnega torej, da so sindikalisti tako negativno ocenili vladni gospodarski manever, saj je vsakomur jasno, da vlada noče racionalizirati svojih izdatkov, segla je po tistih ukrepih, ki so najlažje uresničljivi. S tem pa bo prizadela tako delavce kot delodajalce, ne da bi ugriznila v kislo jabolko vzrokov težkega primanjkljaja. Genovski pristaniščniki vedno bolj osamljeni RIM — Sindikalni odbor pristaniščnikov CGIL je skupaj s konzuli enotnih družb podprl dogovor med sindikati in ministrom za trgovsko mornarico Prandinijem o reformi italijanskih pristanišč, ki so ga v Rimu podpisali 17. marca. Pomisleke o dogovoru so imeli le predstavniki iz Cagliari-ja, Marine di Carrara in Tržiča, ki so se pri glasovanju vzdržali, medtem ko se genovski pristaniščniki sploh niso udeležili sestanka. Glavni protagonist preobrata je bil konzul iz Livorna, ki je poudaril, da je hotel Prandini zbrisati enotne družbe, »sedanji dogovor pa uvaja častno premirje, ki lahko konča vojno in sproži razpravo o dveh ali treh spornih točkah«. Genovski pristaniščniki so po sklepu svojih stanovskih tovarišev iz ostalih pristanišč Italije vedno bolj osamljeni. Sindikata CISL in UIL sta jasno povedala, da ne pristajata na ločena pogajanja z genovskimi pristaniščniki. V takih pogojih prihajajo iz Genove prva znamenja popuščanja. Včeraj so dosegli sporazum, ki bo omogočil, da bodo skoraj 5 tisoč kontejnerjev, ki so se v več kot dveh mesecih zastoja nagrmadili na pomolih, postopoma odpeljali. Afganistan pozval zahodne predstavnike da spet odprejo veleposlaništva v Kabulu sovjJ^L — Čeprav so po odhodu ha hiri ^ voiašLih enot iz Afganista-g°i n °9i napovedovali, da ne bo dol-hojjjn bo Kabul padel v roke mudža-jetskp°v' P® zdaj dober mesec po sov-bj (j0ra umiku še nič ne kaže, da naj Pravu boben ne ijuh-P _________________________ še vox:N? Nadžibulahove oblasti, toda PraviV^3 res prišl bobni9 barikad in v lo. Nihče ne pri- --- - v mestu ni čutiti Panike. Navadni ljudje sicer Ve»:o° Nadžibulahove oblasti, toda PpornrJ6 strab pred morebitno novo Živi; 0 oblastjo iranskega tipa. V?" —..........J M 4iyli -Miuaiju ii uiijivuuu tipu, irno ■ Je v Kabulu poteka torej dokaj jbinistf*9 zato Je afganistansko zunanje dipl0mstv° včeraj že pozvalo vse tuje Vrbejo ate' Ki so zapustili Kabul, da se “o afa,v. njihova veleposlaništva in da Vo vajLnistanska vlada jamčila za njiho-sebei n °sb Poziv za vrnitev je bil še po-$kega abienjen ZDA, kot garantu ženev- 'govora. Pravj.^jKi AP: mehaniki skušajo po-eOi tank, ki je zapeljal v jamo ob med kabulskih ulic. Po visoki zmagi proti Vismari Kotačev pokal osvojil Partizan □ □ □ Jedinstvo boljše od Primigija Košarkarski pokal prvakinj v Tuzlo NA 10. STRANI Odobren proračun tržaške občine TRST — Po petih zasedanjih in 47 svetovalskih posegih je občinski svet sinoči odobril proračun za tekoče leto. Za programski dokument so glasovali petstrankarska koalicija (KD, PSI, PSDI, PRI in PLI) in listar Deo Rossi, proti pa komunisti, mi-sovci, Agliettova za Zeleno mestno listo in Gallicova za Zelene z marjetico. Zanimivo je bilo zadržanje LpT, ki se je vzdržala glasovanja. V isti obliki sta izrazila svoje stališče tudi svetovalec SSk Lokar in Bekar od Zelene alternativne liste. O sinočnji seji bomo podrobneje pisali v jutrišnji številki, vendar že sedaj moramo podčrtati, da se je župan Richetti v svoji sinočnji repliki glede zaščitnega zakona za slovensko manjšino izrekel izredno omejevalno, saj je v svoji formulaciji praktično sprejel stališča LpT. Delegacija FJK podčrtala dobrososedske odnose Uradni dan naše dežele na ljubljanskem sejmu AA LJUBLJANA — Delegacijo Furlanije-Julijske krajine, ki se je včeraj ob 11. uri sestala s predsednikom gospodarske zbornice Slovenije, sta vodila deželni odbornik Vespasiano in predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi. Med ostalimi so bili prisotni tudi Vito Svetina, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, podpredsednik zunanje trgovinske sekcije zbornice Marino Košuta ter Stanko Bole, podpredsednik tržaške delegacije mešane Trgovinske zbornice Ital-Jug. Delegacija Furlanije-Julijske krajine je podčrtala dobrososedske odnose, ki so iz leta v leto plodnejši in zanimivejši. Razvejana dejavnost na vseh področjih je porok, da obstajajo še velike možnosti razvoja medsebojnega sodelovanja. Kar se tiče konkretnega gospodarskega sodelovanja, je deželna delegacija opozorila na vprašanje maloobmejnega prometa, posebno jugoslovanskega izvoza v Italijo, kar je imelo kot posledico povečanje jugoslovanskega pozitivnega salda na skoro 120 milijard lir. Nujno bi morali posodobiti postopek pri sklepanju poslov po vseh obmejnih sporazumih, med katerimi bi uvrščali predvsem tudi sejemske sporazume Alpe-Adria. Ravno tako bi morali raztegniti ugodnosti, ki jih nudi Videmski sporazum za vse izdelke obmejnega področja. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije inž. Bulc je podčrtal, da so bili v Jugoslaviji storjeni v zadnjem času vidni premiki, novi zakoni odpirajo velike možnosti sodelovanja. Jugoslavija bo v najkrajšem času odprla v Italiji nova mešana podjetja in pričakovati je, da bo tudi zanimanje italijanskega gospodarstva za tovrstne investicije v Jugoslaviji poraslo. Kar zadeva maloobmejni promet je podčrtal inž. Bulc, je v zadnjih mesecih nekoliko upadel, kar ni še zaskrbljujoče. Umestno bi seveda bilo, da se postavijo konkretni predlogi za poživitev poslovanja. Delegaciji sta sklenili, da bo ustanovljena posebna mešana komisija, ki naj sestavi predloge za medministrsko komisijo, ki se bo v najkrajšem sestala nekje v Jugoslaviji. Ožja delegacija zbornice se je kasneje podala na protokolarni obisk k podpredsedniku izvršnega sveta Slovenije Janezu Bohoriču. Med obiskom je bilo ponovno ugotovljeno sozvočje za nadaljnji razvoj obmejnega sodelovanja. V popoldanskih urah je prišlo do neformalnega srečanja gospodarstvenikov razstavnih prostorov Tržaške trgovinske zbornice in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Tu so se predstavniki obeh organizacij sestali z predsednikom izvršnega sveta Šinigojem in podpredsednikom Bohoričem ter ostalimi člani delegacije. ODO KALAN Sedem mrtvih v nesreči na cesti Ljubljana-Zagreb ČATEŽ, LJUBLJANA — Včeraj ob 8.30 je na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb, okoli 800 metrov od odcepa za Čatež, silovito počilo, zaletelo se je pet vozil, med krivljenjem pločevine pa je ugasnilo kar sedem človeških življenj, kar je tragičen rekord slovenskih cest v zadnjih nekaj letih. Johann Eder, 55, iz Celovca, je vozil mercedesa 300 iz Novega mesta proti Zagrebu. Ko je pripeljal v bližino odcepa za Čatež, je začel prehitevati tovornjak puljske registracije, ki ga je vozil Elio Matoševič. Tedaj je prav tako z mercedesom pripeljal nasproti Josip Borič, 35, iz okolice Slavonskega Broda. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem je Ederjev avtomobil odbilo na levo in zaletel se je v golfa, ki ga je nasproti pripeljal Dane Račič, 69, iz Sarajeva, ki je vozil za Boričem. Po trčenju je Boričevo vozilo odbilo na levo in trčil je v Matoševicev tovornjak. Za Račičem je pripeljal s tovornjakom skopske registracije še Vladimir Kargovski. Da bi se izognil trče- nju, je zapeljal na levo, kjer pa se je zaletel še v Račičevega golfa. Čeprav so bili vsi udeleženci nesreče privezani z varnostnimi pasovi, so na kraju nesreče umrli voznik Eder, Dane Račič in njegova potnika Marija Račič, 54, iz Sarajeva ter Marko Nikolič, 65, iz Zavidovičev ter voznik Borič ter njegova potnika Mirko Vukovič, 38, iz Slavonskega Broda in Jasna Potoč Romanič, 30, iz Slavonskega Broda. Hudo ranjena pa je bila Račičeva sopotnica Danijela Divič, 25, iz Sarajeva. Vsi so bili vkleščeni v vozilih in so jih iz zverižene pločevine rešili šele poklicni gasilci iz Novega mesta. Na kraj nesreče so prišle tudi zdravniške ekipe iz Brežic in Novega mesta, vendar praktično niso imele dela, saj ponesrečenim ni bilo več pomoči. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta do 12.30, obvoz je tekel po regionalni cesti skozi Mokrice. Po nestrokovni oceni miličnikov je v nesreči nastalo za milijardo dinarjev škode. • Occhetto potrjen NADALJEVANJE S 1. STRANI dvorani, da bi se jim zahvalil za poročanje, ki je bilo po njegovem mnenju zelo korektno in objektivno in je pokazalo javnosti pravo sliko novosti in sprememb, v katere se usmerja nova KPI. Hlad, ki ga je hotel Craxi ustvariti okrog tega kongresa, izvira po Occhettovem mnenju iz dejstva, da PSI ne smatra alternative sedanjemu demokristjanskemu sistemu oblasti za zrelo politično izbiro. »Mislim,« je pri tem dejal Occhetto novinarjem, ki so ga obkrožili, »da se PSI pri tem moti in upamo, da bo preverila in spremenila svoja stališča.« V zelo zmernem tonu, ki ga je uporabljal že med torkovo repliko, je Occhetto zaključil svojo polemiko s Craxijem rekoč: »Nisem jaz izzval Craxija; jaz sem ga samo vprašal, če ne smatra, da ga je izzval Forlani, ko je izjavil, da bo morala KD v Italiji vladati večno.« Kot rečeno, je kongres včeraj odobril enajst resolucij. Med njimi je izzvala posebno razpravo in bila deležna največje pozornosti resolucija o verouku v šolah in o konkordatu. Za resolucijo je glasovala velika večina, vzdržal pa se je, potem ko je to napovedal, Bufalini. V dokumentu je izražena zahteva po reviziji sporazuma med vlado in škofovsko konferenco, po ukinitvi verouka v otroških vrtcih in po neobveznosti verouka v drugih šolah. Kar zadeva konkordat pa je v dokumentu rečeno, da bo o njem odločala bodočnost, na podlagi tvornega dialoga. Precej razprave je bilo tudi okrog resolucije o splavu ter o tako imenovanem "minimalnem zajamčenem dohodku". Dokument o zakonu št. 194 zavrača argumente integralističnih sil ter potrjuje načelo pravice do samoodločanja ženske. Dokument o zajamčenem dohodku pa je bil sprejet v podporo vseh tistih, ki so izgubili službo ter vseh tistih mladih ljudi, ki še čakajo na prvo zaposlitev. V razpravo so med drugimi posegli Napoli-tano, Trentin, Turci in Militello, ki so v bistvu poudarili, da zajamčeni dohodek ne sme biti mišljen kot neka oblika potuhe. S popolnim soglasjem sta bila nato odobrena dokumenta o razorožitvi, ki zahteva revizijo izbire lokacije za namestitev bombnikov F 16, in o mamilih, ki nasprotuje kazenskemu postopku proti navadnim uživalcem mamil ter predvideva v zameno stroge kazni za trgovce in prekupčevalce. Enajstim resolucijam se je na koncu pridružila še resolucija o znanstveni raziskavi. Brez večjih presenečenj je nato potekala izvolitev novega centralnega komiteja in osrednje nadzorne komisije, v katero je bil izvoljen tudi slovenski predstavnik, deželni svetovalec in načelnik slovenske komponente KPI Miloš Budin. • Slovenski predstavniki NADALJEVANJE S 1. STRANI sprotniki zmernih in konservativnih sil, ne sklepajo z njimi zavezništva. Tudi v Italiji je možna in nujna sprememba političnega okvira, zato pa je potrebno vsebinsko razčiščenje. Po 30 letih zavezništva z demokristjani je domnevna notranja konfliktualnost zgolj farsa, ki ji ni več mogoče verjeti. Smo za enotnost levice, vendar brez vodilnih strank: enotnost med enakopravnimi partnerji. Tudi to je pluralizem. Zadovoljen sem, da je ta kongres med ključne teme, s katerimi se KPI predstavlja evropski levici in predlaga Italiji alternativo, izpostavila problematiko narodnostnih pravic in boja proti rasizmu. V tem smo Slovenci, člani KPI, pomembno prispevali k skupnim spoznanjem. Sploh mislim, da smo slovenski komunisti potrdili vlogo, ki jo potrjuje vsa zgodovina italijanske komunistične partije.« V novem centralnem komiteju bo odslej kar devet predstavnikov iz naše dežele, od katerih so kar štirje iz Trsta. To so poleg že omenjenega Budina še pokrajinski tajnik Nico Costa, deželna svetovalka Perla Luša v predstavništvu ženskega gibanja in Fausto Monfalcon v predstavništvu Cossuttove opozicije. Ostali deželni predstavniki v vsedržavnem vodstvu so deželni tajnik Roberto Viezzi, Antonio Di Bisceglie, Gianna Pirella iz Gorice in Elvio Ruffino ter Fabiana Brugnoli iz Vidma. D ^ Sovjetska Akademija znanosti zlomila napad konservativcev MOSKVA — Učinki perestrojke so vidni tudi v obnovi volilnega sistema. Prvič v zgodovini sovjetov bodo ljudje namreč volili svoje zastopnike v kongres ljudskih poslancev, prvič pa je tudi prišlo do bistvene zmage ljudske volje. Medtem ko nadaljuje kandidat Jelcin svojo vztrajno volilno kampanjo je do velikega političnega karambola prišlo na volitvah v Akademiji znanosti, kjer je pred nedavnim partijski aparat dosegel, da je črtal z volilnih seznamov vse kandidate, med temi tudi Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova, ki so se kdaj izpostavili v imenu spoštovanja človekovih pravic. Akademija znanosti je tako predstavila kandidatno listo s 23 imeni, razpoložljivih sedežev v kongresu, v novem parlamentu, ki je nastal po želji Mihaila Gorbačova, pa je bilo 20. Da bi prekrižali račune aparatu so imeli volilci le eno možnost in sicer to, da razveljavijo volitve oziroma, da dosežejo ponovitev volitev zaradi pomanjkanja potrebnega števila izvoljenih delegatov. Velika večina vseh 1.279 volilcev v Akademiji znanosti je tako zbrisala imena petnajstih kandidatov, po volilnih pravilih pa je črtanje imena enakovredno negativnemu glasovanju. Izidi volitev so tako pokazali, da je bila strategija Andreja Saharova zmagovita, saj so izvolili le osem poslancev, volitve pa bodo morali ponoviti čez dva tedna. V tem času bodo morali imenovati tudi petnajst novih kandidatov, med katerimi bo najbrž sam Saharov, ki je v prvem kolu iz protesta umaknil svojo kandidaturo, akademik Roald Sagdjejev in sociologinja Tatjana Zaslavskaja. Med številnimi »žrtvami« volitev v Akademiji znanosti izstopa Georgij Arbatov, ki je šef Inštituta za Kanado in ZDA. Do uvedbe perestrojke je bil med najbolj vplivnimi svetovalci za zunanjepolitične zadeve v Kremlju. Arbatova bo neuspeh še posebno bolel, ker je bil tudi eden od šestih kandidatov za pet sedežev v komiteju za mir ter pri Organizaciji združenih narodov. Zanj ni več pomoči, saj so ostalih pet kandidatov izvolili z veliko večino glasov. V novem parlamentu bo sedel tudi glavni predstavnik pravoslavne cerkve moskovski patriarh Pimen. Poleg njega pa bosta v parlamentu še dva zastopnika pravoslavne cerkve in sicer metropolita Pitirin in Aleksej. PL0 in ZDA ponovno za pogajalno mizo TUNIS — Po 16. decembru je včeraj v Tunisu prišlo do drugega srečanja med predstavništvoma PLO in ZDA. Palestinsko delegacijo je vodil član izvršnega odbora PLO Jaser Abd Rabbo, ameriško pa veleposlanik v Tunisu Robert Pelletreau. Pogovor je trajal štiri ure in pol, glede vsebine pogovorov pa je znanih malo konkretnih podatkov. Predstavnikom tiska je vodja palestinske delegacije pojasnil, da je PLO vztrajala pri zahtevi, da je treba za rešitev bližnjevzhodne krize sklicati mednarodno mirovno konferenco, na kateri bi ob vseh zainteresiranih straneh vključno s PLO moralo sodelovati tudi vseh pet stalnih članic varnostnega sveta. Abd Rabbo je še dejal, da so ZDA tiste, ki bi morale zaustaviti izraelski terorizem na zasedenih ozemljih. V zvezi z intifado pa je predstavnik PLO povedal, da bo trajala toliko časa, dokler bo trajala izraelska okupacija arabskih ozemelj. Ameriški veleposlanik je novinarjem spregovoril šele potem, ko je palestinska delegacija že odšla. Dejal je, da je bil večji del pogovora namenjen razvoju splošnega političnega položaja po prvem srečanju 16. decembra lani. Iz ameriškega veleposlaništva v Tunisu so v zvezi s temi pogovori še sporočili, da ZDA vztrajajo pri tem, da se mora PLO jasno opredeliti do vpadov palestinskih skupin v Izrael iz Libanona. Američani sicer priznavajo, da je vedno šlo za Palestince, ki niso člani PLO, toda kljub temu po ameriških trditvah vodstvo PLO teh terorističnih vpadov ni nikoli povsem jasno obsodilo. Prizadevanja predsedstva ZKJ, da bi pomirilo razgrete duhove in spore med republikami BEOGRAD — Prištinska skupščina bo danes proglasila novo srbsko ustavo. Skupščina bo glasovala o ustavnih spremembah vključno z že zloglasnim 47. členom, ki predvideva možnost ponovnih sprememb brez pristanka Albancev, z golim glasovanjem oziroma preglasovanjem v srbski skupščini. Vse naj bi šlo gladko, takšno je mnenje beograjskih političnih krogov, takšne so uradne vesti, ki prihajajo v najvišje beograjske politične in državne organe. Seveda se čujejo tudi vesti, da Albanci pripravljajo manifestacijo posebne vrste. Moški naj bi ostali doma, na cesto pa bi šle žene in otroci. Vendar je treba upoštevati izredno ljubezen albanskih ljudi do otrok, poseben položaj ženske in odgovornost moža za družino na eni strani, na drugi pa takšen obseg izrednih ukrepov, da je res težko, da se kaj posebnega zgodi. S tanki se ni mogoče pogovarjati. H Beograjski komentarji glede prevzema oblasti Srbije na njenem celotnem ozemlju pa poudarjajo tudi drugo plat tega vprašanja. Menda je Srbija bolj potiho nekoliko omilila ustavne spremembe, ki naj bi v manjši meri prizadele avtonomijo Kosova. Vendar to ni bistveno, odločilna je odgovornost za neko stanje. S prevzemom ustavnih sprememb ni več dvomov, da je za vse, kar se dogaja na Kosovu, odgovorna Srbija in predvsem srbska partija z Miloševičem na čelu. S silo, z represijo, s policijskimi odredi, posebnimi skupinami političnih propagandistov, skratka z represijo vseh možnih vrst se lahko doseže trenuten, enkraten učinek, niso pa možne trajne rešitve in predvsem ni mogoče neke pokrajine dvigniti iz zaostalosti. Na tak način se spodbujajo vsi riziki nadaljnjih ne samo političnih zaostritev. Prav zaostrovanje mednacionalnih odnosov pa je prvi in odločilni problem jugoslovanske družbe. O tem je v torek ponovno razpravljalo predsedstvo ZKJ. Na dnevnem redu sta bili dve vprašanji: predvsem vojvodinska obtožba na račun slovenskega in hrvaškega vodstva, češ da sta podpirali kosovsko kontrarevolucijo in da v svojih republikah ustvarjata večpartijski sistem, s čimer rušita jugoslovansko ustavno ureditev in podobno. V uradnem poročilu, izdanem včeraj, o vsem tem ni ne duha ne sluha. Pač pa se zelo odločno zahteva, da je treba prenehati z delitvijo narodov in narodnosti na demokratične in nedemokratične, bolj ali manj zaslužne, napredne in nenapredne. Predsedstvo zahteva, da se konča z vsemi oblikami sporov in napoveduje za kršilce uveljavitev "idejnopolitičnih ukrepov". Zelo verjetno je najbolj zanimiv in pomemben odstavek uradnega sporočila, ki se sklicuje na zaključke lanske konference ZKJ, ki pa je bila glede političnega pluralizma in prenove ZKJ, kot tudi glede gospodarske liberalizacije, izredno odprta in napredna. Razprava na predsedstvu je trajala od 9. ure zjutraj do 23. ure zvečer, bila je izredno ostra, zaključila pa se je z razumnim uradnim dokumentom. Predsed- stvo se ni dogovorilo glede podrobnosti o sklicanju partijskega kongresa. Prav gotovo bo novembra ali decembra letos. Na njem bodo izbirali delegate p° stari praksi in torej po 30 za republiko, 15 za avtonomno pokrajino in po enega na približno 10.000 članov ZKJ. Odprto je vprašanje, če bo to "reden" ali "izreden" kongres. To ni samo lepotna oznaka, te®' več že načelno prestižno vprašanje, praktično pa se odloča, kdo naj kongres pripravi, ali Vojvodina, k* ga je zahtevala, ali CK in njegovo predsedstvo, ko1 je to politično normalno. Vendar je celotni ton uradnega sporočila, kot tudi zaključki predsedstva, usmerjen k pomiritvi p® ložaja v upanju, da se bodo tudi na Kosovu stvari vsaj začasno uredile. Prenehati bi bilo treba s čas® pisno agresivno vojno, to je delno še v naprej na®' dil slovenski tisk. Toda današnja "Politika" ima še vedno cele strani pisem uredništvu, podpisanih nepodpisanih člankov na račun Slovencev, slove® skega vodstva, slovenskih izdelkov - vse v najbolj nestrpnem slogu. Predsedstvo ZKJ je torej naredilo še en napor, da bi se nasprotja vsaj nekoliko pomirila, da bi ostrin® bile manj ostre, in predvsem, da se preneha z medij' sko in drugačno vojno med republikami. Velik0 vprašanje pa je, če je to sploh mogoče, čeprav je P° drugi plati očitno, da je zaostrovanje gospodarske krize tesno povezano s poslabšanjem političnega p°' ložaia BOGO SAMSA Skupnost Alpe-Jadran v središču polemik REKA Delegati skupščine skupnosti občin Reka so obsodili negativna stališča v nekaterih javnih občilih do delovne skupnosti Alpe-Jadran in poudarili, da gre izključno za gospodarsko sodelovanje med članicami. Napadi na delovno skupnost imajo toliko hujše posledice, ker prihajajo kar štiri petine gostov v Istro in Kvarner iz Italije, Avstrije in Bavarske. Ob koncu daljše razprave so sklenili, da bodo argumentirano odgovorili na omenjene napade in dokazali, da v sodelovanju držav članic ni političnih poudarkov ne poskusov obnovitve avstro-ogrske monarhije. Delegati so razpravljali tudi o bližnji turistični sezoni in se zavzeli za čim boljšo pripravo na vseh področjih. Jugoslovanski turizem mora bolj zagrizeno nastopiti na trgu, saj tretjina gostov prihaja v Istro in na Kvarner s posredovanjem agencij. Delegati so opozorili, da je treba čimprej izdelati standarde za blago in storitve, da bi preprečili osamitev, ki grozi jugoslovanskemu trgu po letu 1992. Glede deviznega poslovanja enake pravice in obveznosti za zasebnike in za podjetja BEOGRAD — Z osnutkom deviznega zakona je prvič predvideno, da bodo imeli zasebniki v deviznem poslovanju s svetom enake pravice in obveznosti kot podjetja. Obrtniki oziroma občani, ki gospodarsko dejavnost opravljajo z lastnimi sredstvi, bi devize kupovali na deviznem trgu, imeli bi enake uvozne pravice kot druge pravne osebe, devize, ki bi jih zaslužili z izvozom blaga, bi morali prinašati v državo v predpisanem roku in jih prodati na deviznem trgu, da bi zanje dobili dinarsko protivrednost. Kot pravne osebe ne bi imeli deviznih računov, ker jih tudi podjetja nimajo. Te račune bi imeli lahko le kot fizične osebe. To velja za vse jugoslovanske državljane. Po novem deviznem zakonu jugoslovanski državljani ne bi mogli imeti tekočih in drugih računov v tujini, tujih hranilnih knjižic, denarnih in kreditnih kartic, ki jih izdajajo tuje banke ne bi mogli kupovati tujih vrednostnih pap®)e "Stari" ZIS, ki je pripravil osnutek, opozarjaj naj bi se z novim zakonom čimprej "dokopali konvertibilnega dinarja kot edinega plačilneS sredstva v državi. S tem naj bi obdržali tudi ra notežje v plačilni bilanci države, spodbudil1 naj bi tudi "svobodo" uvoza in izvoza. Izje®6 predvidene le pri zaščiti nekaterih panog do® če proizvodnje oziroma pri nadzoru prometa orožjem, zlatom, mamili ipd. Osnutek ne predvideva tako imenovanih Pr®a hodnih rešitev (iz sedanjega zakona), tako da gospodarstvo ne bi več ugotavljali pravic do v čevanja v tujini, marveč bi to počeli pogosto 1 odvisnosti od uvoznega režima, ki bi bil na ma svoboden, (dd) Ob predstavitvi študije agencije pomorskih operaterjev AIOM Okrepiti vlogo pristanišč F-JK v mednarodnem pomorskem prometu TRST — Ob rastoči konkurenci v pomorskih blagovnih prevozih, ki se še zaostruje v vidiku "evropske prelomnice 1993", pa tudi vpričo tekme med samimi italijanskimi - tirenskimi in jadranskimi - lukami postaja vse bolj pereče vprašanje, kako zagotoviti pristaniščem v Furlaniji-Julijski krajini večjo udeležbo pri delitvi mednarodnih trgovinskih tokov. Svetovni gospodarski premiki so pokazali, da se ti tokovi tačas množijo prvenstveno med zapadnim industrijsko razvitim svetom in Daljnim vzhodom: to pomeni, da se premica Zahod-Vzhod krepi, navpičnica Sever-Jug pa peša. Zakaj? Ker postajajo novoindustrializirane južnoazijske države iz leta v leto agresivnejše, predvsem pa, ker se velikansko kitajsko tržišče polagoma odpira Zahodu, a obenem, ker je izmenjava med Evropo na eni ter Avstralijo, Novo Zelandijo, Južno Afriko in arabskimi ponuditeljicami surovega petroleja na drugi strani zastala oziroma mestoma nazaduje. Ta težnja se bo srednjeročno nadaljevala, tako da bo povpraševanje po najraznovrstnejših dobrinah in blagu v razvitih državah raslo. Nasprotno pa bodo imele države v razvoju - tudi zaradi hude zadolženosti nasproti mednarodnim finančnim in bančnim ustanovam - v kratkoročnem pogledu še večje težave, če jim načrt ameriškega finančnega ministra Bradyja ne bo pomagal iz stiske. Takšen je torej okvir, v katerem se da izbojevati Trstu, Tržiču, Portu No-garu pa še kakšni drugi luki v naši deželi primeren košček sladice in kakor ga tudi prikazuje študija agencije Pomorskih operaterjev AIOM (Agen-zia imprenditoriale operatori maritti-nti) s sedežem na Oberdanovem trgu 4 v Trstu, ki jo je včeraj predstavil javnosti predsednik te ustanove Arman-do Costa. Za polno ovrednotenje deželnega pristaniškega sistema je po njegovih izvajanjih potrebno naslednje: ' voditi neprestano in temeljito marketinško politiko za usmerjanje oziro-preusmerjanje vsega blaga, ki se Proizvaja na območju Furlanije-Julijske krajine, v tukajšnja pristanišča, kajti danes ubirajo ti izdelki v dobršni *neri druge poti; ' uresničiti nove storitvene enote, ki nai jih pomagajo izoblikovati vsi operaterji s prevoznega področja zapovrstjo in katerih osnovni cilj naj bo ne samo utrditi zdajšnjo raven tovornega Prometa, temveč pridobiti še čim več ®°vih tokov; v inozemstvu ustanoviti skupna Predstavništva, ki naj bi zastopala vsa glavna pristanišča Furlanije-Julij-ske krajine in seznanjala njihove potencialne uporabnike z zhačilnostmi ln prednostmi deželnega luškega apa-rata; Postaviti na nove in trajne temelje odnose med pristaniškimi upravami in koristniki luških storitev, da bo steklo m globlje vzajemno sodelovanje, za k®r se je pripravljena že zdaj angaži-ut> sama agencija AIOM; naglo rešiti vprašanja, ki zavirajo Hkkcionalnost omenjenih treh dežel-u" Pristanišč in ki povzročajo med Porabniki nezaupanje vanje. Vse to predpostavlja seveda ponosna ^S011 tudi Tržaškega Lloyda in delovanje vseh zainteresiranih kro-9°v, tako tudi sindikalnih. DRAGO GAŠPERLIN V slovenskih srednjih šolah opozorilna prekinitev pouka OBALA — Včeraj ni bilo pouka tretjo šolsko uro v dopoldanski in v popoldanski izmeni, kjer jo imajo. Z enourno stavko v srednjih in nekaterih drugih šolah so opozorili na težak položaj v vzgoji in izobraževanju. Protestna prekinitev dela pravzaprav ni presenetila. Nasprotno, zdi se, da je bila celo pozna, saj so se zaradi podobnih težav oglasili v dveh koprskih srednjih šolah že pred dvema letoma. Kaže, da so bili tedaj v Kopru opravičeno zaskrbljeni, saj se ni v sicer dovolj dolgem času nič bistvenega spremenilo. Delež družbenega proizvoda za šolstvo je premajhen, odmerjen tako, kot bi nikomur ne bilo mar za duhovne temelje naroda potrebnega znanja. Pobuda za tokratno skupno akcijo je prišla iz Srednje ekonomske šole Borisa Kidriča v Ljubljani, za svojo jo je vzel tudi sindikat. Zahtev je skupaj sedem, vendar ne na prvem mestu tista za primernejši osebni dohodek učiteljev. Oglejmo si podrobnosti: izobraževanje in vzgoja mladih generacij sta težki in odgovorni deli, vendar pa manj vredni in slabše plačani kot enako zahtevne naloge v gospodarstvu. Tudi učitelji so ljudje in potrebujejo streho nad glavo, doma in v šoli; želijo in potrebujejo dograjevanje in izpopolnjevanje svojega strokovnega in pedagoškega znanja; sebi in učencem lažje posredujejo novo snov s pomočjo sodobnih učnih pripomočkov kot pa le s . kredo in tablo. Delovne obveznosti se iz razredov in šole krepko raztegnejo na priprave doma, zato učitelji upravičeno zahtevajo, da ne sme preseči neposredna učna obveznost 20 ur na teden oziroma 700 na leto. O vsem tem so pedagoški delavci govorili tudi včeraj tretjo uro pouka -sami sebi, svojim učencem in celotni družbi. Kako dolgo še? Za to, kar se lahko čez noč uniči, so potrebni težki in dolgotrajni napori! M. M. Italijani in Madžari v Sloveniji Možnosti gospodarskega razvoja KOPER Ob znova prebujajočem se vprašanju številnih manjšin v Evropi narašča tudi zavest o možnostih njihovega gospodarstva, seveda ne ločeno, temveč vezano na prostor, v katerem živijo. Zakaj? Gospodarska dejavnost je zagotovo lahko pomemben dejavnik proti asimilaciji manjšin; manjšina sama pa lahko prispeva gospodarskemu sodelovanju ob meji, že zato, ker njeni pripadniki obvladajo oba jezika in kulturi sosednjih držav. V Sloveniji zdaj prebijajo led na tem področju! Korak naprej so opravili na slovenski obali, kjer naj bi z ustanovitvijo delovne organizacije Adriatic uresničili možno višjo obliko gospodarskega sodelovanja z Italijo. Na nedavnem republiškem posvetu o možnostih ekonomskega razvoja italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji je temeljno razmišljanje prispeval dr. VLADO KLEMENČIČ, direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani: "Znanje dveh jezikov in obladovanje kulture dveh sosednjih držav je zagotovo pomembna prednost predvsem za manjšino. Prav možnosti sporazuma so tiste, ki pospešujejo sodelovanje preko meje. V Evropi pa smo danes pred nalogo, da meje odpremo, da obmejna območja povežemo v celoto in ustvarimo tiste mostove, ki jih ekonomski razvoj sam narekuje. Nobena država ne more biti več zaprta, kajti razvitost terja blagovno menjavo, ta pa strokovnost in določeno ekonomsko znanje in tudi znanje jezika!" Posvet v republiški konferenci SZDL je opozoril na dejstvo, da je o možnostih gospodarskega razvoja obeh skupnosti veliko zapisanega, vendar pa so rezultati razmeroma skromni. "Mislim, da niso tako skromni. Na Obali je stik tega prostora s sosednjo Italijo eden najintenzivnej-ših v Evropi. Tu ni težko pridobiti ljudi za prekomej-no sodelovanje v korist obeh prostorov, v korist večine in manjšine." Čeprav gre med obema avtohtonima narodnos-tima v Sloveniji za razlike, jima je skupen problem kadrov za gospodarski razvoj. "Na Koprskem je prišlo do velikih sprememb. Skupina mladih in tudi sposobnih ljudi se mora vključiti v ta razmišljanja, ki so v korist večine in ene najboljših možnosti za reševanje lastne usode manjšine." Dr. Klemenčič, kako gledate na pobudo o ustanovitvi Adriatica? ' Mislim, da je to zelo koristno. Če bodo Italijani ob pomoči gospodarske zbornice ustanovili to delovno organizacijo, se ne bodo zaprli vase, temveč bodo zaposlovali, če bo to potrebno, tudi predstavnike slovenskega naroda in pripadnike drugih jugoslovanskih narodnosti." Smisel takega gospodarskega razvoja pa je prav v tem, da prinaša koristi narodnosti sami in celotnega prostora, kjer ta živi." "Mislim, da je to višja oblika reševanja problemov narodnostnih skupnosti in hkrati tudi obrambni mehanizem zoper asimilacijske procese." Možnosti gospodarskega razvoja obeh avtohtonih narodnostnih skupnosti v Sloveniji, v funkciji prostora, v katerem živita, gre zagotoviti tudi v ustavnem besedilu. Posebna delovna skupina je ustavni komisiji že posredovala predloge. MIRJAM MUŽENIČ V nedeljo 14. spominski pohod na Porezen (j° ^RKNO — V spomin na tragične hiko • 6 na Poreznu v zadnji sovraž-pu„ vj* ofenzivi proti enotam IX. kor-v , OVJ 24. marca 1945. leta bodo stič- deIi0' 26. marca, letos že štirinaj-v2po°r9anizirali množični spominski Osti,1? borcev, planincev, mladine in visnv- ljubiteljev hoje na 1632 metrov p kl Vfh Porezna. Cefi^ustavniki Planinskega društva ku0 n° iu krajevne Zveze borcev Cer-b0rc 50 v sodelovanju s predstavniki R0s gorenjskega vojnega področja, batav 6 ove brigade in Inženirskega 9rarn saj jih namerava uporabljati p Ovseni kot rezerve. RaCunajo, da bo Soški vodovod v st‘otl stal 76 milijard lir: 17 milijard je (tu 9 naPeljava od Tržiča do Štivana Vodovodna cev teče tudi po dveh Za šolarje so se danes začele počitnice Dišeče potice naznanjajo veliko noč (foto Križmančič) in krožnikom žolce. Zadišalo je po veliki noči, iz pekarn, kjer pečejo potice, iz domačih kuhinj, kjer pripravljajo bogatejše jedi, zadišalo pa je tudi na gmajnah in v gozdovih, kjer se narava prebuja. Tega se najbolj veselijo učenci in dijaki, ki bodo od danes doma, saj so se danes pričele šolske počitnice, ki bodo v naši deželi trajale do srede. Velika noč ima, kot tudi ostali prazniki, več obrazov in podob. Najrazkošnejša je velika noč potrošnikov. Trgovinske izložbe so polne čokoladnih pirhov, tradicionalnih slaščic in drugih delikates, ki jih označujejo visoke cene. Je pač tako, da je ob praznikih vse dražje, ljudje pa tudi raje sežemo v žep in kupujemo, kar nam ponujajo. Vedno bogatejša je tudi ponudba turističnih agencij, ki predlagajo vedno dražja, daljša in zanimivejša potovanja. Izbira potovanja govori o "veljavi" turista, je stvar osebnega prestiža, kot je stvar prestiža velikonočni menu v restavraciji. Tudi tu so ponudbe vedno bolj eksotične, čudne in redke. Kuharji tekmujejo pri vzporejanju presenetljivih jedi in okusov. Dovoljene so domače jedi, vendar morajo biti pripravljene na poseben način, skratka, nekaj posebnega morajo le imeti-No, nekateri se bodo zadovoljili s poticami, ki jih ponuja pekar na sliki Morda bodo jutri prav ti ljudje, ki ne zahtevajo preveč, novi snobi. Danes so samo sumljive osebe... Kaj pa z duhovno veliko nočjo? Za verne je to velik praznik, skrivnosten in vesel, posebno tam, kjer so ljudje ohranili nekaj človeške topline in pristnosti in kjer ni vse samo videz. Obredi in obrednost nas vedno očarajo. Rojstvo pomladi in odrešenika je vsekakor nekaj magičnega, v tem je čar, ki lahko osvoji tudi tiste, ki ne verujejo. V Trstu so včeraj bili najvidnejši politični funkcionarji s področja sredstev javnega obveščanja iz Bosne in Hercegovine. Prišli so na obisk v Slovenijo, da bi se tam pogovorili o sodelovanju med sredstvi javnega obveščanja dveh jugoslovanskih republik. Včeraj dopoldne so bili v Kopru, danes se bodo v Ljubljani sestali z uredniki slovenskih glasil in pomembnimi politiki. V tem okviru so včeraj bili tudi v Trstu, kjer so se sestali z zastopniki SKGZ in obiskali redakcijo Primorskega dnevnika. V zastopstvu so bili Zoran Udovičič, izvršni sekretar P CK ZK BiH, Mihajlo Vučičevič, član P CK SZDL BiH, Mihajlo Donovič, predsed- predorih), 28 milijard bo stal severni krak, 31 milijard pa naj bi stal južni krak. Prvi del so dokončali že pred približno petimi leti, severni krak pa bo začel delovati predvidoma letošnjega avgusta, pa čeprav ne bo povsem dokončan. Na začetku bo črpal vodo v 3 od skupno 12 predvidenih zajemov in bo priskrboval približno 50 tisoč kubičnih metrov vode na dan. Kot je na včerajšnji slovesnosti povedal predsednik ACEGA Bassani, je deželna uprava že dodelila denar za zvr-tanje ostalih 9 zajemov (globoki morajo biti od 100 do 200 metrov), toda zadevni deželni odlok še vedno čaka na registracijo pri Računskem dvoru, za- radi česar dela sploh še niso stekla. Ko bodo dokončali severni krak, bodo začeli graditi južni, ki je za zdaj zgolj v načrtih. Kot uvodoma rečeno, so voditelji in tehniki ACEGA včeraj na Močilah pri Tržiču slovesno odprli prvi del »teleskopskega podhoda« pod železnico. Za kaj pravzaprav gre? Soški vodovod bo v resnici napeljan pod dvema železniškima progama, pod progo Trst-Videm in pod progo Trst-Benetke, in sicer takoj potem ko se po Tržiču odcepita, a ko še vedno tečeta vzporedno ena ob drugi. Toda na izbrani točki na Močilah je proga Trst-Videm za približno 1 meter višja od proge Trst-Benetke. Zato so včeraj pod prvo postavili prvi del podhoda, t. j. nekakšno ležečo cementno prizmo brez baze in vrha, skoz njo pa bodo potisnili drugi del podhoda, tistega pod progo Trst-Benetke, ki bo prav tako nekakšna ležeča cementna prizma, a bo seveda manjše oblike. Operacija, s katero bodo zgradili podhod, spominja na odpiranje teleskopa; prav zato podhodu pravijo »teleskopski«. Včerajšnje slovesnosti so se poleg predsednika ACEGA Bassanija udeležili še njegov ravnatelj Romano ter številni drugi upravitelji in tehniki. Med njimi je bil tudi član upravnega odbora ACEGA Bibbiano Čorbo, ki nam je posredoval večino tehničnih podatkov o nastajajočem Soškem vodovodu. (mb) Na sliki (foto Križmančič) postavljanje prvega dela »teleskopskega« podhoda pod železniško progo; v ozadju nova tržiška bolnišnica. Nove peticije proti lokaciji sinhrotrona blizu Bazovice obvaŠtevilni zasebniki in organizacije so v zadnjih dneh podprli peticijo za ditj srovanje tako imenovanega območja T8 pri Bazovici, kjer nameravajo zgra-nilj ^hrotron. Peticijo s pet tisoč podpisi so že pred časom posredovali predsed-^eželnega odbora Biasuttiju. občanot Poroča tržaška delegacija Svetovnega sklada za naravo - WWF, je 48 obm°v tržaškega porekla, ki živijo v Avstraliji, podpisalo poziv za zaščito R0ln cta T8 pred uničenjem. Štiri deželne delegacije WWF (Kampanija, Emilija-hega Molise in Sardinija) ter 152 članov WWF je poslalo predsedniku dežel-Pod£rt° . °ra in tržaškemu županu pisma s podobno vsebino, v katerih tudi harnrp^6^0' t*a obstaja ustrezna alternativa lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, iah. C zn°traj območja Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padri- Rtjo,\Sje te Peticije je WWF že posredoval deželni svetovalski komisiji za ekolo-ttaiiie,;,..?6 k? prav danes spet sestala, da bi nadaljevala s preverjanjem sklepa o uvi sinhrotrona v bližini Bazovice. TRIE: 45 milijard lir posojil v korist družbe Monteshell R°bud^rTV1^i odbor FRIE je na včerajšnji seji odobril posebna posojila v korist Odpili ruz“e Monteshell za preustroj bivše rafinerije Aguila. Nakazan je bil lzdelh0v neseR ^ milijard lir za financiranje naložb za skladišče petrolejskih sR*adiščo Za Parate za proizvodnjo in skladiščenje bitumnov ter za projekt za v3li rimsi?0r^ne®a P^na' Na ta način je FRIE izpolnil obvezo, ki so jo predvidevano sporazumi iz lanskega januarja, po katerih je morala Monteshell v Svojih 0,a »bančno pomoč iz javnih blagajn zagotoviti zaposlovanje 175 oseb v j^dstavit-" v Trstu in Viscu. Te obveze so bile potrjene tudi na torkovi bRl£, pobud Monteshella na Pomorski postaji, piše v tiskovnem poročilu dodaja, da bodo posojila izplačali po tranšah do konca leta 1990. Javna razprava v Domu pristaniških delavcev Možnosti skupnega nastopanja zelenih in mirovnih gibanj »Kakšno bodočnost ima v Trstu zeleno, alternativno, svobodnjaško in nenasilno gibanje?« je bil naslov javne razprave v Domu pristaniških delavcev, na kateri so tržaški pobudniki tako imenovane "Liste mavrice" ("Lista Arcobaleno" oziroma tudi "Lista Verde Europa") razpravljali o možnosti izoblikovanja skupnega političnega programa in nastopa na skorajšnjih evropskih volitvah. Za oblikovanje liste, v kateri naj bi našli prostor vsi mirovniki, alternativci in naravovarstveniki, ki sta jim pri srcu zaščita okolja in nov model proizvodnje in razvoja (ki ne bi privilegiral Severa na račun Juga), so se že proglasili nekateri vidni italijanski intelektualci kot so Sciascia, Fo in Bettini, zanjo pa so se doslej zavzeli demopro-letarci in radikalci, nekatere naravovarstvene organizacije in nekateri predstavniki zelenih list, ki so že nastopali skupno. Razprava o novi politični tvorbi, ki ne bi imela strankarskega značaja, a bi kot gibanje skušala zajeti in politično izraziti zahteve in potrebe tistih družbenih dejavnikov, ki so bili doslej preveč razdrobljeni in torej politično neučinkoviti, je tako prispela tudi v Trst. Udeležili so se je krajevni po- budniki Lino Santoro in Massimo Ba-bich (Zveza za okolje), Vincenzo Me-non (Proletarska demokracija), Paolo Ghersina (Radikalna stranka), Luciano Benini (Zelena alternativna lista) in Dario Predonzan (WWF), ki so nastopali v osebnem imenu. Prisotni pa so bili tudi poslanca Alessandra Cecchet-to (Zeleni) in Emilio Vesce (Radikalna stranka), deželna odbornika VVehren-fennig (Zeleni) in Cavallo (DP) ter član vsedržavnega vodstva DP Elia Mioni. Prav ta je izrazil prepričanje, da ima zeleno-rdeča usmeritev velike možnosti, saj so nedavne nemške in francoske volitve pokazale na nove druž-beno-politične premike. Za Vesceja pa se je končal čas ideoloških pregrad, ko je vsak skušal braniti svoje zakoličene interese, tako da je mogoče najti skupno govorico, ki bi jo lahko obogatili z izkušnjami vseh posameznih komponent. Za sedaj vsekakor še ni padla nobena odločitev (vsedržavni zbor bo prihodnji teden v Firencah), tržaški pobudniki pa so se razšli z namenom, da bodo poiskali nove možnosti sodelovanja tudi v primeru, ko bo možnost o skupnem nastopu na volitvah odpadla. Dijaki zavoda Jožef Stefan na zimovanju v Ravasclettu i Pretekli teden je 54 dijakov in dijakinj Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožei Stefan preživelo teden dni na smučanju v Ravasclettu. Zimovanje, ki bi moralo biti že pred enim mesecem, a so ga morali preložiti zaradi pomanjkanja snega, je prav lepo uspelo, saj je bilo vreme kolikor toliko ugodno, snega na strminah Zoncolana pa je bilo dovolj, da so se dijaki lahko pošteno nasmučali. Zaključni testi pa so pokazali, da so prav vsi udeleženci zimovanja precej napredovali pri krmarjenju s smučmi. Dolinski pevci v gosteh KD Rapotec iz Prebenega Prejšnjo soboto je MPZ Valentin Vodnik na povabilo KD Jože Rapotec nastopil v društveni dvorani v Prebenegu. Dolinski zbor je pod vodstvom Bogdana Kralja predstavil celovečerni koncert z raznolikim sporedom ljudskih in umetnih pesmi. Po nedavnem seminarju na Mostu na Soči se bodo pevci sedaj intenzivneje posvetili pripravam za nastop na letošnji jubilejni izvedbi revije Primorska poje. Predstavili se bodo namreč že v soboto, 1. aprila, in sicer na koncertu v Tržiču, (dam) GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1988/89 Danes, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Simfonični orkester Slovenske filharmonije Dirigent Marko Munih Solista: Tatjana Ognjanovič - klavir, Vojko Cesar - fagot. Na sporedu: Dolar, Beethoven, Ramovš in Bizet. Prodaja vstopnic pri Utat - Pasaža Protti ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma v Trstu. gledališča KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče ponovi Brochovo POVEST SLUŽKINJE ZERLI-NE v soboto, 25. t. m., ob 14. uri za izven. VERDI V soboto ob 17. uri (red S) ponovitev opere PARSIFAL Richarda Wagnerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Giancarlo Menotti. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red prost) se bo gledališče Furlanije-Julijske krajine zadnjič predstavilo z delom Harolda Pinterja PREVARA. V glavnih vlogah nastopajo: Paola Bacci, Giampiero Bianchi in Paolo Bonacelli. Režija Furio Bordon. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. Ob 18. uri branje odrskih del H. Pinterja IL BICGHIERE DELLA STAFFA in UNA SPECIE Dl ALASKA. Od 28. marca do 2. aprila bo Teatro Stabile iz Bočna predstavilo delo Marga-rethe von Trotta SVINČENA LETA. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. kino ARISTON - 17.00, 22.15 Tradimenti, VB 1983, r. David Jones. EXCELSIOR - 17.45, 22.15 I gemelli, ko-mič., i. Schwarzenegger, De Vito. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, kom., V. B., 1988, r. C. Crichton, i. J. Cleese, J. L. Curtis, K. Kline. NAZIONALE I - 16.15, 22.00 La chiesa, srh., r. M. Soavi, i. H. Ouarshie, B. Cu-pisti, D D NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Le finte bionde, kom., r. C. Vanzina, i. C. Leone, F. Reggiani. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Vorttce sessuale, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Matador, kom., r. P. Almodovar, i. A. Serra, A. Banderas, D D. GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman. MIGNON - 16.30, 22.15 Sotto accusa, dram., r. J. Kaplan, i. J. Foster, K. McGillis, □ D ED*EN - 15.30, 22.10 Glochi erotici per ragazze smaliziate, porn., □ D VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 S.O.S. Fantasmi, kom., r. R. Donner, i. B. Murray, K. Allen. CAPITOL - 15.45, 22.10 Mississlpi bur-nig - Le radlcl delVodio, dram., r. A. Parker, i. G. Hackamn, W. Dafoe. LUMIERE FIGE - 16.00, 21.30 Grido di liberta, dram., VB 1988, r. R. Attenbo-rough, i. K. Kline, P. VVilton, d. Was-hington. ALCIONE - 16.00, 22.10 II segreto del mio successo, dram., ZDA 1987, r. H. Ross, i. M. J. Fox, H. Slater, R. Jordan, M. Whitton. RADIO - 15.30, 21.30 Chiamami, šaro la tua bestia, porn., D D Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom d D razna obvestila KD Kraški dom - Repentabor prireja TEČAJ MNEMOTEHNIKE (za izboljšanje spomina). Za informacije in vpisovanja tel. 327171 od 13. do 15. ure. Sekcija VZPI-ANPI Prosek - Konto-vel obvešča, da sprejema prispevke za obnovo partizanske bolnice Franja od danes, 23., do sobote, 25. t. m., za Prosek na sedežu, v Soščevi hiši od 17. do 19. ure, za Kontovel pri tov. Vidi Gerlanc v popoldanskih urah. koncerti šolske vesti izleti Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 3. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist R. FILIPPINI. razstave V galeriji Cartesius je na ogled do 13. aprila razstava grafičnih del 24 slikarjev. V studiu Bassanese (Trg Giotti 8/1) je na ogled razstava treh slikarjev in treh kritikov, in sicer: P. Modica, Corrado Morelli, Bettina Warner, F. Leonetti, M. Carboni in F. Menna. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je odprta do 31. t. m. razstava z naslovom MLADE ŽENSKE MITTELEURO-PE, na kateri sodelujejo Vesna Benede-tič, Valentina Furlan, Liliana Maggiolini, Barbara Paganini, Martina Stuffer in Analisa Zelik. V galeriji Torbandena bo do konca marca odprta razstava znanih italijanskih slikarjev našega stoletja. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.30 do 20. ure od ponedeljka do sobote. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 23. marca 1989 SLAVO Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.21 - Dolžina dneva 12.19 - Luna vzide ob 19.44 in zatone ob 6.08. Jutri, PETEK, 24. marca 1989 DRAŽISLAV PLIMOVANJE DANES: ob 03.53 najnižje -44 cm, ob 09.49 najvišje 33 cm, ob 15.37 najnižje -39 cm, ob 21.52 najvišje 51 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 13,4 stopinje, zračni tlak 1016,8 mb rahlo raste, veter 8 kilometrov na uro, severovzhodnik, vlaga 39-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Orlandini, Michael Valentini, Mattia Rasman. UMRLI SO: 78-letni Vittorio Lussini, 73-letna Angela Flego vd. Pozzecco, 87-letni Michele Ottolino, 68-letni Luigi Blasi, 75-letni Giuseppe Zantedeschi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delFIstria 18. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Tanja in Manuel čestitata Maksiju in Rosani ob rojstvu prvorojenke JASNE . Po dolgem čakanju je mala JASNA osrečila Rosano in Maksija. Srečnima staršema in novorojenki čestitajo Miranda, Genja, Davorin in Edi. Pomlad je prinesla ricmanjskim godbenikom novo mlado silo: JASNO! Rosani in Maksiju trikratni zdravo želi ZSKD. V Logu širi se novica, da rodila se je lepotica. Maksi in Rosana sta vesela, ker prelepo hčerko bosta imela. Tudi Godba iz Ricmanj se veseli in na ves glas kriči: "Dobrodošla JASNA ti!" Rosani in Maksimilijanu se je pridružila mala JASNA Srečnima staršema čestitajo, novorojenki pa želijo obilo sreče v življenju nonoti Edvin in Emma ter stric Dor-jan z Marizo. Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča državno neučno osebje, ki ni še v staležu, da bo do 15. 4. 1989 ODPRT ROK ZA VKLJUČITEV NOVIH PROSILCEV V POKRAJINSKE LESTVICE OSEBJA A.T.A. Kdor je bil že vključen v lestvice v šolskem letu 1987/88 in 1988/89 bo vključen tudi v novo lestvico, mora pa predložiti vse dopolnilne diplome in službene liste ter poseben formular. Informacije in formularje dobijo interesenti na sedežu sindikata v Ul. Čarduc-.ci 8 ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Sindikat slovenske šole javlja učnemu in neučnemu šolskemu osebju, da bodo tudi letos deležni doklade za brezposelnost tisti, ki so v letu 1988 dosegli vsaj 78 dni službe. Prošnje in ustrezno dokumentacijo morajo interesenti predložiti najkasneje do 31. t. m. Informacije in obrazci so na razpolago na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Jutri, 24., in torek, 28. t. m., bo urad zaprt. Deželni pedagoški zavod IRRSAE je razpisal natečaj na podlagi naslovov za 5-letno dodelitev za naslednja mesta: eno mesto za knjigovodsko službo, osem mest za izvršno službo in eno mesto za izredno službo (prevajalec za slovenski jezik). Od osmih mest za izvršno službo sta dve namenjeni upravnemu osebju, ki je doseglo diplomo nižje srednje šole na slovenski šoli. Natečaja se lahko udeleži neučno osebje v staležu. Na razpis za prevajalca se lahko javi upravno osebje v staležu z diplomo slovenske višje srednje šole. Rok za vložitev prošenj zapade jutri, 24. t. m. Podrobne informacije pa je mogoče dobiti pri odbornikih Sindikata slovenske šole. ___________prispevki_________________ V spomin na nepozabljeno sestro Angelo in brata Ivana daruje Jušta Planinšek 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad. V počastitev spomina Pina Stelle in Tončke Rauber darujejo Eda, Armida, Dragica in Danči z družinami 200.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na gospo Libero Zacchigna vd. Azzolin darujeta Alenka in Erika 15.000 lir za popravilo bolnice Franja. V spomin na Josipa Perčiča darujeta Milko in Pepka 30.000 lir za KD Rdeča zvezda. Ob 14-letnici smrti očeta Sergija darujeta Nevenka Pečar in Radi Pečar z družino 50.000 lir za obnovo bolnice Franja. Za 40-letnico slovenske klasične gimnazije so darovali: Cvetka Giacomini 10.000 lir, Jan Godnič 10.000 lir, Pavel Zlobec 15.000 lir, Darja Ukmar 15.000 lir, Vera Puntar 25.000 lir, Breda Štolfa 100.000 lir, Diomira Fabjan 100.000 lir, Mirella Urdih 118.000 lir, Laura Abrami 100.000 lir, Aleksander Kriščak 10.000 lir, Geneve Maver - Hmeljak 100.000 lir, Marica Slabnik 50.000 lir, Laura Dežjot 100.000 lir, Štolfa - Vuga 100.000 lir, Lea Štolfa 100.000 lir, Laura Ferletič 10.000 lir, Vladimir Vremec 10.000 lir, Milko Ci-bic 30.000 lir, Vida Košuta 30.000 lir, Ci-jela Š. 100.000 lir ter družina Zlobec 50.000 lir. V spomin na pok. Jožefa Perčiča darujejo starši otrok vrtca iz Doline 90.000 lir za KD Rdeča zvezda. Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič iz Križa priredi od 19. do 21. maja avtobusni izlet v Žužemberk, Belo krajino, Plit-viška jezera in Crikvenico. Vpisuje Gigi Bogateč, tel. 220175. Zvezi upokojencev CGIL iz Križa in Devina - Nabrežine priredita v nedeljo, 9. aprila, avtobusni izlet v Carraro, S. Gi-orgio in grad S. Pelagio pri Padovi. Cena izleta 36.000 lir. Vpisovanje na sedežih SPI - CGIL v Križu in v Nabrežini. Zvezi upokojencev CGIL iz Križa in Devina - Nabrežine priredita od 19. aprila do 3. maja letovanje v Palmi de Mal-lorca. Cena 615.000 lir na osebo. Informacije in vpisovanje na sedežih SPI CGIL v Križu in Nabrežini. Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih - Tržaška sekcija priredi od 29. aprila do 1. maja ogled muzejev deportirancev v Carpi, Cervi in Marzabotto. Informacije in vpisovanje pri ANED, Ul. F. Crispi 3, tel. 730306 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. SPDT vabi člane na zimski pohod na POREZEN v nedeljo, 26. t. m. Odhod ob 6. uri s Trga Ulpiano in ob 6.30 iz glavnega trga v Sesljanu. Izlet vodi Mario Milič, tel. 229258, ki daje vsa potrebna pojasnila. Urnika odhodov veljata po legalni uri. SPDT prireja na velikonočni ponedeljek izlet z vlakom v ŽMINJ v Istro. Zbirališče izletnikov na železniški postaji v Divači ob 7.30 po legalni uri. Izlet vodi Franc Armani (tel. 415318), ki daje vsa potrebna pojasnila. SPDT vabi člane na pohod po Vertikali od Briščkov mimo Volnika do Zagradca. Pohod bo v nedeljo, 2. aprila, in bo združen z markacijsko akcijo. Zbirališče je v Briščkih ob 9. uri pri trgovini PAPI ŠPORT. Izlet vodi Peter Suhadolc. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 5. aprila izlet v Vitovlje (na kmetiji) in okolico. Vpisovanje v sredo, 29. t. m., od 10. do 11. ure v naših prostorih v Ul. Cicerone 8. mali oglasi OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini 147. PRODAM prenesljivo licenco za prodajo v mlekarni. Tel. 220605. PRODAM kawasaki 600, GPZ, letnik 86, v odličnem stanju. Tel. 231851. PRODAM katamaran "Tornado" s prikolico za prevoz in z vozičkom za splavitev. Tel. 213410. PRODAM golf G TI, letnik 1981. Tel. 228140. PRODAM fiat 127, letnik 1979 za 1.300.000 lir. Tel. 200834. PRODAJAMO nezazidljivo zemljišče blizu središča Opčin, primerno za počitniško ali drugo uporabo. Tel. 225122 - ob uri večerje. HLAVATTJEVE akvarele po ugodni ceni prodam. Tel. 413142. NUDIM lekcije iz nemščine za dijake srednjih in višjih šol. Tel. v večernih urah na št. 231995. NUDIM pomoč pri gospodinjstvu. Tel. 578323. IŠČEM zaposlitev kot hišna pomočnica. Tel. 003866/25934 od 18. do 20. ure. FIATOV USLUŽBENEC proda fiat tipo 1400 po ugodni ceni. Tel. 229224. menjalnica 22. 3. 1989 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE FDCING MILAN Ameriški dolar...... 1374,900 1365.— Nemška marka........ 733,450 731.— Francoski frank..... 216,510 215.— Holandski florint ... 650,250 648.— Belgijski frank..... 35,017 34,500 Funt šterling...... 2365,300 2340.— Irski šterling...... 1961,450 1940.— Danska krona........ 188,050 187.— Grška drahma........ 8,718 8,250 Kanadski dolar...... 1156,900 1130.— Japonski jen ........ 10,456 Švicarski frank..... 844,570 Avstrijski šiling... 104,278 Norveška krona...... 201,950 Švedska krona....... 215,320 Portugalski eskudo . 8,906 Španska peseta ...... 11,789 Avstralski dolar.... 1127,700 Jugoslov. dinar .... — ECU................ 1528,700 BANKOVCI' TRST 10,200 842,500 103,700 200.— 213,— 8,400 11,300 1080.— 0,15 ■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni? Samo na RAZPRODAJI TRŽAŠKI KNJIGARNI DO 31. MARCA Dovolj je pritisniti na gumb! »Majhen gumb za vašo mirnost in gotovost. Gumb, ki je stolno povezan z operativno centralo TELEVITA, ki v primeru potrebe v trenutku poskrbi za najprimernejšo pomoč in pokliče sorodnike, zdravstveno službo, gasilce ali policijo." 1 evita TRST — Drevored XX. septembra Tel. (040) 569885 - 725020 Abbado spet v Italiji z Mahler Jugendorchestrom Claudio Abbado (na sliki) se bo v kratkem spet predstavil tudi italijanskemu občinstvu. Svetovno znani milanski dirigent bo namreč vodil dva koncerta, v Milanu in v Mantovi, na katerih bo s skladbami Janačka, Mahlerja in Stravinskega nastopil Gustav Mahler Jugendorchester. Dunajski orkester je nastal pred tremi leti, na začetku so ga sestavljali mladi glasbeniki iz Avstrije, ČSSR in Madžarske. Nastal je z namenom, da poustvarja glasbeno kulturo teh treh držav, v katerih je svoj čas ustvarjal tudi Mahler. Pred kratkim so se orkestru pridružili še glasbeniki iz Jugoslavije, Norveške, Švedske, Finske, Švice in NDR, letos pa še iz SZ. Claudio Abbado je bil med ustanovitelji Mahler Jugendor-chestra, od vsega začetka pa je tudi njegov umetniški vodja. Prvi koncert bo 4. aprila v Verdijevi dvorani na milanskem konservatoriju, prireja pa ga Societa del Ouartetto ob 125-letnici svoje ustanovitve. Koncert bo dobrodelnega značaja, saj bo izkupiček šel v prid organizacije Italijanskih prostovoljcev za pomoč trpečim (VIDAS). Drugi koncert, 5. aprila v Mantovi, bo otvoril tamkajšnji glasbeni festival, na velikem ekranu pred gledališčem pa mu bodo lahko sledili tudi tisti, ki jim ne bo pravočasno uspelo preskrbeti si vstopnic. Italijanski rock v Sovjetski zvezi !Hi~H mA 36001 V okviru kulturnih izmenjav s Sovjetsko zvezo in pobude Marčevske ide so včeraj odpotovale iz Italije rock skupine Litfiba, CCCP, Fedeli alla linea, Rats in Mista and Missis. Pobudi botrujeta organizacija Arci Nova iz dežele Apulije in občinska uprava iz Malpignana, ki sta julija lani organizirali gostovanje sovjetskih rock skupin v Italiji. Italijanske skupine bodo nastopile na dveh koncertih v moskovski dvorani Sovin Senta (23. in 24. marca) in na dveh v leningrajski Kulturni palači (27. in 28. marca). Moskovske koncerte bo posnela sovjetska televizija, v Leningradu pa bosta ob Italijanih nastopala tudi dva sovjetska ansambla: Aguarium Borisa Grebensčivova in Pop Mechani-ca Sergeja Kurjokhina. Sredstva, ki jih bodo zbrali ob koncertih, so namenjena potresencem v Armeniji. RAZPIS ZA MELODIJE MORJA IN SONCA 89 Kulturni in kongresni center Portorož objavlja razpis za festival MELODIJE MORJA IN SONCA 89, ki bo 22. julija 1989 v Portorožu. Razpisa se lahko udeležijo avtorji zabavnih melodij s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. Vsak avtor lahko na festivalu sodeluje z največ dvema skladbama. Melodije morajo avtorji poslati v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom, prav tako v treh izvodih. Za boljšo predstavitev skladbe morajo avtorji poslati tudi poskusni posnetek na kaseti. Naslovom skladb naj priložijo ime in priimek z naslovi avtorjev skladbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja. S sodelovanjem v razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in tv program, izdajo na ploščah oz. kasetah ter v notni knjižici. Na izboru sprejete skladbe avtor ne more več umakniti iz konkurence. Skladbe naj avtorji pošljejo najkasneje do 7. 4. na naslov KULTURNI IN KONGRESNI CENTER, Senčna pot 10, 66320 PORTOROŽ, s pripisom Za festival MMS 89. Osnutek za Sophijin kip Italijansko združenje Amici dello spettacolo vztraja pri svojem: po neuspelem predlogu za marmornati kip rock zvezde Madonne se člani tega združenja potegujejo za postavitev bronastega kipa Sophii Loren. Osnutek skulpture, ki naj bi italijansko igralko ovekovečil v njeni znani interpretaciji filma La Ciociara, je že pripravljen. Izdelal ga je grški kipar Dimitri Bourdaras, ki si je Sophijino figuro zamislil v reliefu na 55 centimetrov široki in 75 centimetrov visoki ploskvi. Po sklepih podjetnega italijanskega združenja naj bi to spominsko umetnino postavili v Pozzuoliju, rojstnem kraju lepe Sophie. To pa še ni vse: »prijatelji spektakla« bi radi Sophio Loren povzdignili v dosmrtno senatorko. V ta namen so že začeli zbirati podpise, s katerimi bodo svojo zahtevo predstavili celo predsedniku Cossigi. Christian brez milijonov Zdi se, da Marc Christian, bivši ljubimec slavnega igralca Rocka Hudsona, ne bo užival tistih 22 milijonov dolarjev, ki jih je zahteval kot odškodnino, ker ni bil obveščen o Hudsonovi bolezni. Odvetniki Hudsonovih dedičev so namreč iztaknili nekega Guntherja Frauloba, profesorja telovadbe, ki tudi spada med intimne prijatelje živahnega Christiana. Ko sta se sestala kakih šest tednov po Hudsonovi smrti, se mu je Christian pohvalil, da se odlično počuti, na procesu pa je trdil, da je iz strahu pred aidsom dolgo časa živel brez spolnih odnosov. Možnosti sta samo dve: ali je Christian že od vsega začetka vedel, da ni okužen z aidsom in so bile njegove trditve na procesu neutemeljene, ali je prav tako kot Rock Hudson zamolčal svojemu kasnejšemu ljubimcu, da je okužen. Vsekakor so dediči zahtevali, da se ponovno odpre preiskava. lili II današnji televizijski in radijski sporedi h : ;; . ■■■n II 1 i::t: RAI 1 C RAI 2 ^ RAI 3 RTV Ljubljana 1 | | flP) TV Koper 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik Jl.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualnosti: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Risanke: Cartoon Clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!, vmes igre in risanke |7'65 Aktualno: Spaziolibero 6.00 Dnevnik - kratke vesti 6.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica y,40 Almanah, vreme in ?n n dnevnik ■30 Kviz: Lascia o raddop- 2o r>r, pia .30 Aktualno: Linea diretta 23 ?n Dnevnik •1° Košarka: za pokal prvakov, Scavolini Pesaro- 24 no ^ris Salonicco '00 Dnevnik - zadnje vesti 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju 9.00 Film: Agguato nei Cara-ibi (pust., ZDA 1958, r. Don Siegel, i. Audie Murphy) 10.20 Risanka in Trentatre 11.05 Medicina bodočnosti 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Nanizanka: Uno psico-logo per tutti 17.30 Medicinska rubrika 18.30 Športne vesti, nato nanizanka Hunter 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: Una lepre con la faccia di bambina (zadnji del) 21.55 Dnevnik - nocoj 22.05 Politična tribuna - KD 22.35 International DOC Club 23.25 Dnevnik 23.55 Film: Ombre bianche (dram., It. 1960, r. Nicho-las Ray, i. Anthony Qu-inn, Yoko Tani) 11.00 Nadaljevanka: Destini 11.45 Aktualno: Destini per voi 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma, vmes film Notre Dame (dram., ZDA 1939, r. VVilliam Dieterle) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Zvok in podoba 15.30 Šport: košarka, finale za pokal Ronchetti 16.15 Videobox 17.00 Nadaljevanka: Destini 17.45 Aktualno: Destini per voi 18.00 Dokumentarec: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Aktualnosti: Io confesso 20.30 Aktualno: Samarcanda, nato dnevnik 22.00 Film: Jules e Jim (dram., Fr. 1962, r. Fran-cois Truffaut, i. Jeanne Moreau, Oskar VVerner) 23.45 Filmske novosti 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dok.: Pred 20 leti 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Kiparske tehnike - Oblikovanje lesa in kamna, 10.40 Ljudski plesi iz Vzhodne Štajerske 11.00 Aktualno: Po sledeh napredka 11.30 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.45 Po sledeh napredka 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Kviz - Vprašanja iz TV klobuka 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Tednik 21.00 Nadaljevanka: Študentska balada (r. Ludvik Raža, i. Martin Zounar, Vladimir Dlouhy, 2. del) 22.20 Dnevnik 22.30 Retrospektiva jug. filma: Delo za nedoločen čas (kom., Jug. 1980, r. Milan Jelič, i._ Ljubiša Samaržič, Bata Živojino-vič) 24.00 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Juke Box 14.10 Košarka ženske: Geme-az-CSKA (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nanizanka in film 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Trgovci o zapori Terezijanske četrti TRST — O zadrugah v prostorih bivše umobolnice TRST-MILJE — Sprehod po umetnostnih galerijah 19.15 TVD Stičišče 19.30 Košarka: Maccabi-Ju-goplastika, 21.15 Parti-zan-Vismara 22.45 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.15 Nogomet: Nizoz.-SZ RTV Ljubljana 2 19.00 Čas, ki živi: Deseti brat 19.30 Košarka: Maccabi-Ju- goplastika 21.00 Plesni nokturno: Vesela vdova (Lehar-Neubauer) 21.10 Oči kritike 21.40 Dan meteorologije I—__CANAL america 10-30 Kvizi: C 12.00 Bi tori, 14 A?,S, trimoni »•00 Kv£ 17.30 ( o.K. II 19.00 I 19.45 1 20 no £ktual ^tzanki: Lou Grant, 9.30 po0Switch ,1. m: Infedelmente tua k°m., ZDA 1948, r. Pres- sni turges, i. Rex Harri-son) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nad.: Febbre d'amore 18.35 Nanizanki: General Hos- pital, 19.30 Aliče 20.00 Vesti: Dentro la notizia 20.30 Aktualno: Riflettore, vmes film La messa e fi-nita (dram., It. 1985, r-i. Nanni Moretti, i. Mar-gherita Lozano) 23.20 Film: Doc (vestern, ZDA 1971, r. Frank Perry, i. Stacy Keach) 1.10 Nanizanka: Missione im-possibile 2.10 Film: Ora X - missione suicida (pust., It. 1969, r. Gaetano Cjuartararo, i. Gordon Mitchell) ITALIA 1_____________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Harcastle and McCormick, 11.00 L’uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: D'Artagnan 20.30 Film: Spie come noi (kom., ZDA 1985, r. John Landis, i. Chevy Chase, Dan Aykroyd) 22.30 Kviz: Per la strada 23.00 Variete: Dibattito! 23.20 Dok.: Jonathan 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Troppo for-te, 1.00 Giudice di notte, 1.30 Kung-fu OPEON_________________ 8.00 Nad.: Agua viva, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.: Good times 10.00 Fiori d arancio 10.30 Kviz: La spesa in vacan-za, vmes nan. Una famig-lia si fa per dire 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Otroški variete: Sugar, vmes nanizanka Heidi 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Unombra nel buio (dram., ZDA 1984, r. Jim Sotors, i. Tanya Roberts, Ron Max) 22.20 Film: Mitch (dram., ZDA 1971, r. Lee Frost, i. Tony Young) 24.00 Nan.: Night Heat TMC____________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanka: I viaggiatori del tempo 16.00 Film: Una giardinetta per Nick (kom., ZDA 1986, r. Robert Butler, i. Paul LeMat) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La spiaggia dei giorni felici (dram., ZDA 1980, r. Bill Hayward, i. Lee Remick, Jason Ro-bards) 21.55 Glasbena oddaja: Free-dom Beat 23.10 Vesti: TMC nocoj 23.25 Šport: Snežni planet 23.55 Športne vesti TELEFRIULI____________ 12.00 Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Trentatre 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Dick Turpin 14.00 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrike: Quick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes 20.30 Nadaljevanka: Cuore 21.30 Dok.: I grandi deserti 22.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 23.00 Rubrika: Večerjajmo skupaj 24.00 Dnevnik, nato dražba 1.00 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Ne-diški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (25. del); 15.15 Pri nas na obisku; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exilium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Domači napevi; 21.05 Lite-' rarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, vmes pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Manufaktura; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz..; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Dopust v Jugoslaviji; 17.33 Show Business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba. Pismo G, Gandina županu Scaranu Pred izbruhom novih polemik o livarni Nordal v Štandrežu? V okviru programa Kinoateljeja Nova serija filmskih večerov Nocoj Greenwayeve »Igre v vodi« Odločitev Konzorcija za industrijski razvoj o načelnem soglasju za zidavo-velike livarne in valjarne za aluminij v bližini Pilošča je pred približno letom dni sprožila veliko razpravo in žolčne polemike, in to tudi med strankami takrat še razmeroma trdne upravne koalicije na Občini. Polemike so postopoma utišale, začele so krožiti vesti, da bodo tovarno Nordal po vsej verjetnosti gradili v Tržiču, v tamkajšnji industrijski coni. V zadnjih tednih pa je vprašanje spet v ospredju. Investitorji, med katerimi je tudi družba Danieli, so menda pred kratkim od konzorcija zahtevali definitivni odgovor, če bodo v Gorici lahko gradili ali ne. Prav ta okoliščina je spodbudila polemike med zagovorniki pobude in tistimi, ki menijo, da gradnja takega objekta, vsaj tam, kjer je bilo prvotno določeno, ni primerna. V središču polemik se je znašel predsednik konzorcija Gianfranco Gandin, ki je tudi predstavnik republikanske stranke. Zaradi načina vodenja zadeve Nordal naj bi celo moral zapustiti mesto predsednika Konzorcija. Pravijo, da je najboljša obramba napad. V tej luči je razumeti pismo, ki ga je Gandin 20. t.m. naslovil na župana Scarana in v katerem pojasnjuje dosedanje ravnanje v zadevi Nordal, istočasno pa opozarja na zamude in odgovornost drugih ustanov, v prvi vrsti goriške KZE. Gandin namiguje na odgovornost predsednika KZE (ki pripada socialistični stranki) in istočasno opozarja na ostro stališče, ki ga ima proti nameravani gradnji tovarne predsednik rajonskega sveta (v Štandrežu), ki, kakor znano, tudi pripada socialistični stranki. Gandin ob koncu pisma postavlja zelo izzivalno vprašanje, kdo je odgo- voren za vodenje in usmerjanje gospodarskega razvoja: občinski odbor, občinski svet ali pa morda kdo drug, celo izven Gorice. Ni povsem jasno, kaj s temi besedami meni predsednik Gandin. Gotovo pa je, da bo pismo povzročilo nove polemike. Zdi se, da je KZE, čeprav z zamudo, povedala svoje mnenje glede topilnice in valjarne. Bolj kot strupeni plini in druge oblike onesnaževanja naj bi na okolico slabo učinkoval močan hrup. Kinoatelje uspešno nadaljuje po zastavljeni poti. Po uspešnem zaključku 4. Film video monitorja, ki je letos po kvaliteti prikazane slovenske filmske in video produkcije odmeval v italijanskem prostoru, ponuja Kinoatelje, pod pokroviteljstvom Kmečke banke in Goriške hranilnice zvestim gledalcem novo redno filmsko predvajanje. Spomladansko serijo sestavlja pet četrtkovih večerov avtorskega filma, od 11. do 13. aprila pa bo v Kulturnem domu na sporedu pregled afriškega filma. Zanj bo poskrbela goriška sekcija C.V.C.S. Drevi ob 20.45 bodo v Kulturnem domu vrteli prvi film pomladanske serije "Giochi nelVacgua" (Igre v vodi) režiserja Petra Greenawaya. Film, ki spada v lansko angleško produkcijo, je manjši zbadljivi poem na temo ženske oblasti. Zgodba pripoveduje o treh poročenih ženskah z istim imenom, ki s pomočjo družinskega zdravnika, ki je med drugim močno zaljubljen v vse tri, spravijo soproge v grob. Toda tudi zdravniku ni usoda naklonjena, saj po opravljenem "delu" utone v bližnjem jezeru. Peter Greenaway je zgodbo podal z raznoliko vizualnostjo, saj ne primanjkuje niti pravljičnih trenutkov niti surealističnih podob in stilizacij. V glavnih vlogah nastopajo Bernard Hill, Joan Plowright, Juliet Stevenson, Joely Richardson, Jason Edwards, Jane Gurnett in Arthur Spreckley. Temu filmu bodo sledili (30. 3.) "La vita e un lungo fiume tranguillo", ki so ga predstavili lani na beneškem filmskem festivalu, (6. 4.) "Nozze in Galilea" režiserja Michela Khleigla (Izrael 1988), (20. 4.) "Trappola di Venere" režiserja Roberta Van Ackerena (Nemčija 1988) in (27. 4.) "Grano rosso" kitajskega režiserja Zhang Yimona, ki je lani s tem filmom osvojil zlatega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Predavanja o ekoloških vprašanjih Krminski predstavniki Zelene liste bodo v prihodnjih dneh priredili serijo zanimivih srečanj o ekoloških vprašanjih. Predstavniki naravovarstvenih združenj želijo opozoriti na najbolj pereča vprašanja varstva pitne vode, odstranjevanja odpadkov iz gospodinjstev in industrijske dejavnosti, pretirane uporabe herbicidov in pesticidov itd. Prvo srečanje bo v petek, 24. marca, ob 20.30 v sejni dvorani občinskega sveta v Krminu. Gost večera bo kemijski izvedenec videmske KZE štev. 7 Renato Nardini. Govoril bo o povečevanju koncentracije herbicidov v podtalnici. Naslednje srečanje bo 3. aprila. Načelnik svetovalske skupine zelenih v Deželnem svetu Federico Rossi bo predstavil zakonski osnutek za vzpodbujanje biološkega kmetijstva. Tudi na Občini imajo pomisleke Skoraj istočasno s kopijo pisma, ki ga je predsednik Konzorcija za industrijsko cono G. Gandin pisal županu Scaranu, smo včeraj z županstva prejeli poročilo o poteku zadnje seje odbora, kjer so, med drugim, razpravljali tudi o novi gospodarski pobudi Nordal. Občinski odbor je upošteval mnenje KZE, ki opozarja na nevarnost akustičnega onesnaževanja - torej je KZE le odgovorila - ter izrazil mnenje, da bi za novo gospodarsko pobudo poiskali zazidljive parcele v drugem bolj primernem kraju in na drugih območjih pokrajine. Nekaj nad petdeset tisoč kvadratnih metrov zemljišča pri Štandrežu bi v tem primeru lahko namenili drugim pobudam, ki jih je v zadnjem času zmeraj več. Pred dnevi se je razširil glas, da naj bi tovarno kljub vsemu gfadili v goriški industrijski coni, vendar nekje bolj daleč od naselja. Tiskovno poročilo Občine prinaša tudi vest, da namerava odbor dati v zakup čiščenje nekaterih javnih prostorov, po upokojitvi perso-nala. Varčevalni ukrepi namreč onemogočajo popolno nadomestitev upokojenih uslužbencev. Dijaki trgovskega zavoda I. Cankar na delovnem obisku v Novi Gorici Strokovno srečanje o vinogradništvu in kletarstvu Že dalj časa se uveljavlja prepričanje, da je samo v stalnem izboljšava-nju kakovosti briških vin možnost razvoja te panoge. V to smer gredo tudi prizadevanja Konzorcija za zaščito porekla briških vin (Collio). Ta ustanova je ob koncu tedna pripravila v Štever-janu zanimivo predavanje, namenjeno v prvi vrsti vinogradnikom, prav na temo prizadevanj za izboljšanje kakovosti. Briška vina so zelo cenjena in so v lestvici preferenc (in seveda cene) pri samem vrhu lestvice. Tako mesto je treba obdržati tudi v bodoče, to pa je mogoče doseči le s stalnim prizadevanjem za kakovost. Po uvodnem posegu predsednika konzorcija, grofa Douglasa Attemsa, je najprej govoril dr. Rainer Zierock, sodelavec pokrajinskega kmetijskega instituta v kraju San Michele. Predstavil je svetovno vinogradništvo. Dr. Paolo Antoniazzi je govoril o vinogradništvu v treh Benečijah ter zlasti o nekaterih poskusnih dejavnostih. O enoloških vprašanjih je razpravljal sodelavec Pokrajinskega instituta za vinogradništvo iz San Micheleja, Salvatore Maule. Srečanje je vodil senator Paolo Micolini. Zasedanja sta se udeležila tudi ravnatelj deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Paolo Tonzar in načelnik kmetijskega nadzorništva v Gorici dr. Paolo Micolini. Med srečanjem v Kulturnem domu Dijaki in nekateri profesorji trgovskega zavoda Ivan Cankar so v torek obiskali vrstnike srednje družboslovne ekonomske šole v Novi Gorici. Srečanje je bilo razdeljeno na dva dela. Najprej so dijaki trgovskega zavoda obiskali Kulturni dom v Novi Gorici, kjer so novogoriški dijaki priredili prijeten kulturni program. Uvodoma sta (foto Čubej) prisotne pozdravila ravnatelja obeh zavodov. Ravnatelj srednje družboslovne ekonomske šole Viljem De Brea je izrazil namen čimtesnejšega sodelovanja na strokovnem področju. Zato bodo v bodoče, je dejal De Brea, priredili več sestankov in srečanj med dijaki in med profesorji, ki si bodo na ta način lahko izmenjavali dragocene šolske izkušnje. Torkovo srečanje, ki so ga iz tehničnih razlogov morali predčasno preložiti, je bilo namenjeno prazniku slovenske kulture. Želja vseh je, je zaključil ravnatelj De Brea, da bi to srečanje postala prava tradicija. Ravnatelj trgovskega zavoda Cankar Vladimir Šturm je nato med drugim poudaril, da je to srečanje potrditev že obstoječega dvoletnega sodelovanja med omenjenima šolama, seveda s še globljo vsebino. V imenu gostiteljev je izrazila dobrodošlico dijakinja Martina Skok, njej pa je sledil pozdrav Maje Radetič, ki je v glavnih obrisih prikazala razvoj goriškega trgovskega zavoda. Nato je nastopil ženski nonet srednje ekonomske družboslovne šole, sledil je zanimiv recital Slovenec sem. Kulturni program je zaključila plesna skupina za izrazni ples novogoriške šole. Goriški dijaki so se kasneje porazdelili v tri skupine, saj je bil na sporedu ogled nekaterih važnejših novogoriških objektov in podjetij. Ena skupina si je ogledala računalniški center Iskra Delta, druga skupina se je podala v tovarno Meblo, tretja pa je obiskala Goriški muzej v Kromberku. razna obvestila V Kulturnem domu v Gorici se bo aprila pričel tečaj aerobike. Prijave in podrobnejše informacije v Kulturnem domu (tel. 33288) in na sedežu ZSKD (tel. 531495). Društvo slovenskih upokojencev priredi tradicionalni izlet na velikonočni ponedeljek, 27. marca, v Postojno. Kosilo bo v hotelu Jama, po želji obisk Postojnske jame, družabne igre in godba. Vpisovanje na sedežu društva danes od 10. do 11. ure. Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 16. aprila, piknik na Bledu. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 7. uri. Kosilo na Bledu. Prijave sprejemata, do vključno 11. aprila, Ettore Moro in Mario Semolič. razne prireditve Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 31. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici okroglo mizo na temo »Dr. Henrik Tuma - planinec in alpinist, pisatelj, politik in gospodarstvenik«. V razpravi bodo sodelovali: dr. Miha Potočnik, dr. Tone Strojin, dr. Branko Marušič in novinar Marko Wal-tritsch. izleti Sindikat upokojencev in VZPI iz Doberdoba prirejata 24. maja 5-dnevni izlet v Budimpešto, Visoke Tatre, Bratislavo in na Dunaj. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Mili. kino Gorica KULTURNI DOM 20.45 »Giochi nell ac-qua«. Režija P. Greenaway. CORSO 18.00-22.00 »Una donna in carri- Še enkrat o živahnem in uspelem večeru kvizov v Kulturnem domu Tržiški gasilci pomagali ranjenemu delavcu s strehe Sovodenjska ekipa je zmagovalka prvega Derby kviza, ki so ga z uspehom pripravili v goriškem Kulturnem domu. Nekoliko poglobljena analiza odgovorov vseh štirih skupin kaže, da so si tekmovalci iz Sovodenj povsem zaslužili prvo mesto, saj so zbrali 73 na 80 možnih točk. Zmagovalci so od vseh zastavljenih vprašanj zgrešili le 1 ustno in 3 pismena. Doberdobci, ki so z 69 točkami zasedli drugo mesto, so napačno odgovorili na 2 ustni in 3 pismena vprašanja. Pri odgovorih so bili Števerjanci (64 točk) boljši, slabo pa so uporabili jolija, ki je podvojil osvojene točke. Briški tekmovalci so namreč napačno odgovorili na 2 ustni in prav toliko pismenih vprašanj. Smola pa se je držala Goričanov, ki so pri žrebu nalete- li na zahtevnejša vprašanja. Napačno so odgovorili na 6 ustnih in 5 pismenih vprašanj in vsega skupaj zbrali 49 točk. Ne smemo sicer pozabiti na navijače, ki jih je bilo v dvorani dovolj in celo preveč. Zdi se, da je sovodenjska ekipa, poleg dobre priprave in znanja, imela za sabo tudi največ navijačev. Na sliki: člani zmagovite sovo-denjske ekipe (foto Pavšič) Knjižnica zaprta Državna knjižnica v Gorici je zaprta do 25. t. m. V tem času deluje le informativna služba in služba za izsposoja-nje knjig in sicer vsak dan od 10. do 11.30. Uprava knjižnice prosi za razumevanje. Včeraj okrog poldneva so morali tržiški gasilci posredovati v Ul. Timavo, kjer je prišlo do nekoliko nenavadne nesreče. 50-letni Giovanni Prevarin iz Fos-salte pri Portogruaru, ki je delal na strehi hale na gradbišču nasproti električne centrale Enel v tržiški industrijski coni, si je zlomil nogo. Ker je dostop na streho in seveda tudi sestop možen le po lestvi, je zato nastal problem, kako prenesti ponesrečenca s strehe in ga odpeljati v bolnišnico. Vodja gradbišča je zato po telefonu zaprosil za pomoč gasilce, ki so res poskrbeli za varen sestop ranjenega delavca. Najprej so splezali na streho ter namestili visečo vrv. Delavca so nato privezali s posebnim varnostnim pasom, ki ga običajno uporabljajo alpinisti, ter so ga počasi po vrvi spustili na dvorišče gradbišča. Z. rešilcem so nato Prevarina, ki je zaposlen pri podjetju Furlanis, prepeljali v tržiško splošno bolnišnico. Avtomobila podrla dve kolesarki Včeraj zjutraj je prišlo do lažje prometne nesreče v Ul. Garzarolli. Ura je bila osem, ko se je 13-letna Daniela Giagni, Ul. Tuma 3 vozila s kolesom proti mestnemu središču. Dekle je v križišču nameravalo zaviti v levo, ko je v isti smeri privozil avtomobil A112, ki ga je upravljala 24-letna Patrizia Conzutti. Prišlo je do lažjega trčenja. V bolnišnici so Giagnijevi ugotovili le nekaj odrgnin in udarcev. Ozdravela bo v tednu dni. Nekoliko huje se je uro kasneje v križišču med Ulicama Cadorna in Santa Chiara poškodovala 66-letna kolesarka Graziella Zuiani, Ul. Mulino 6. Iz še nepojasnjenih vzrokov je v njo trčila alfetta, ki jo je upravljala 37-let-na Goričanka Rossana Sirach, Ul. Fabiani 4. Priletna gospa je padla na tla in si je zlomila podlahtnico in koželj-nico na levi roki. Okrevala bo v mesecu dni. Sedež konzorcija »Collio« v Krminu Kemični laboratorij in uradi konzorcija za zaščizo briških vin Collio v Krminu, so v Ulici C. Battisti 10/1. S selitvijo v nove prostore so zamenjali tudi telefonsko številko. Nova številka telefona je 630303. era«. VERDI 17.15-22.00 »Rain man, 1'uomo • della pioggia«. VITTORIA 17.30-22.00 »Sesso sfrenato«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Unaltra don-na«. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Pričo je potrebno ubi" ti«. ŠEMPETER 18.00-22.00 »Priče nasilja«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI DTJdine - Trg sv. Frančiška 4 - tel-530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute - Ul. Cosulich 117 - tel-711315. JOGI rm- Dobro jutro Evropa! Ob nakupu Jogija 1992 dobite poleg originalne tehnologije tudi brezplačno rjuho. Drevi koncert Simfoničnega orkestra SF V Kulturnem domu bo drevi ob 20.30 koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije s solistoma Vojkom Cesarjem in Tatjano Ognjanovič. Koncert sodi v abonmajsko sezono Glasbene matice Finžgarjeva dramatika in Kraigherjevi eseji Poročali smo že o izidu nove knjige v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev (Juš Kozak), pa o načrtih Državne založbe Slovenije v zvezi s to edinstveno zbirko. Zdaj pa lahko poročamo o dveh novih knjigah te zbirke. Kot 155. knjiga je izšla deseta knjiga Finžgarjevega zbranega dela, kot 156. knjiga pa je izšla deveta knjiga zbranega dela Lojza Kraigherja. Deseta knjiga zbranega dela Franca Šaleškega Finžgarja prinaša v uredništvu Jožeta Šifrerja prvikrat zbrano vso Finžgarjevo dramatiko v eni knjigi. Štiri Finžgarjeve ljudske igre oz. drame tvorijo jedro knjige. To so Divji lovec, Naša kri, Veriga in Razvalina življenja. Ta dela so bila objavljena tudi v Finžgarjevem predvojnem zbranem delu in v povojnih izbranih spisih. Poleg teh štirih dramskih tekstov pa prinaša sedanja izdaja zbranega dela tudi trinajst Finžgar-jevih dramskih poskusov, predvsem iz pisateljeve mladosti. Ta krajša dela so ostala deloma v rokopisu, deloma pa so bila uprizorjena. Prvikrat pa jih najdemo vse v eni knjigi skupaj z dobro znanimi Finžgarjevimi ljudskimi igrami, ki so v času od leta 1902, ko je nastal Divji lovec, pa do leta 1921, ko je nastala Razvalina življenja (vmes sta bili še Veriga iz leta 1914 in Naša kri iz leta 1912), imela velik pomen za Peršolja v Stuttgartu ?red kratkim je bila v Stuttgartu prireditev, na kateri so slovenska podjetja 111 ustanove opozorili na svoje izdelke, turistično ponudbo in kulturno ustvarjalnost. V okviru teh dnevov je razstavljal tudi kipar Miroslav Peršolja iz Nove Gorice. Bogoslužna meditacija za glas, zvok in ritem Težko je opredeliti predstavo, ki ni gledališka predstava, čeprav ji je osnova govorjena beseda. Predstava se ne odvija na odru, morali bi reči, da ji je prizorišče cerkev, a pred predstavo so nas opozorili, da je cerkev samo okvir. Prizorišče naj bi bilo naše srce, protagonist - glavni in edini kljub nastopajočim - pa tista »beseda«, s katero so se ukvarjali in se še ukvarjajo umetniki in svetniki. Kljub zgornjim »pomislekom« pa ima predstava z naslovom Bodi svetloba in podnaslovom Bogoslužna meditacija za glas, zvok in ritem le dovolj gledaliških elementov, da lahko gledamo nanjo kot na predstavo. In nameravamo se res omejiti na predstavo s takojšnjim poudarkom, da nas »fizično prizorišče«, torej cerkev kot prizorišče, sploh ne moti. Nasprotno, prostor je celo zelo primeren za zbranost, ki naj spremlja obnavljanje biblijskih spisov o božjem razodetju. K sugestivnosti prostora je nedvomno prispevala razsvetljava, zvočni efekti in glasba so primerno podčrtovali dogajanje, diapozitivi so bili prijetna dopolnitev, čeprav ne dovolj učinko-vita. Pri vsem tem je seveda bistvena »beseda«, ki naj v prisotnem gledal-cu-poslušalcu predrami najglobje, kar nosi v srcu-prizorišču. In tu so bili gledalci prikrajšani, ker je bil tekst v celoti posnet. Glasovi so se res dovolj prepričljivo vili iz zvočnikov in se oplemeniteni s cerkveno akustiko dvigali med stebre do kora, manjkala pa je prisotnost igralcev. Prostor v cerkvi ni bil enako milosten z mladimi »plesalci«: na njihovih mladih plečih je namreč slonel nelahek pantomimični prikaz celotnega dogajanja. »Zbor« je deloval nadvse disciplinirano, naloga pa je bila vseeno pretežka za neizkušene nastopajoče. Lahko bi še govorili o neskladnosti ritma med skrbno podanim govorjenim delom in fizičnim prikazom, lahko bi še marsikaj povedali o glasbi in sceni, vendar cilj »meditacije« ni bil predstava z gledališkimi ambicijami. V spremljajočem biltenu najdemo oznako, da je to gledališko dejanje in hkrati dramatizirano bogoslužje s prvinami rituala, ponavljanja misterija. Če je bil cilj tega spoja radijske igre, giba in slike - in nedvomno je bil - spodbuda k razmišljanju o grehu in odrešenju v predvelikonočnem času, je to zanimiva pobuda, v kateri so sodelujoči - od radijskega odra do mladih članov gledališkega krožka SKK, od režiserja Adrijana Rustje do koreografa Janeza Mejača - vložili precej truda. Res pa je tudi, da realizacija takih projektov terja nemajhen napor, ki ni vedno v sorazmerju z učinkom. ,, NADJA KRISCAK razvoj slovenske dramatike in za gledališko življenje pri nas. Vsa štiri poglavitna Finžgarjeva odrska dela kažejo na eni strani razvoj Finžgarjeve dramatike, na drugi strani pa tudi slovenske eksistencialne tegobe tedanjega časa, kot je zapisal urednik. V Divjem lovcu je Finžgar še pripovedovalec, ki prikazuje domače okolje z romantičnim gledanjem na dogajanja v svetu. Tudi Naša kri še zajema iz domače folklore in črpa snov iz slovenske preteklosti. V njej pa se že kažejo sodobne politične tendence. Zgodba Verige je zasnovana bolj realistično. Najpomembnejša igra Razvalina življenja pa prikazuje ožji krog naših kmečkih ljudi, iz katerih življenja je zajeta, vendar prepričljivo predstavlja njihove eksistencialne tegobe. V Dodatku objavljenih trinajst tekstov oz. poskusov so manjšega pomena, so pa za proučevanje Finžgarjeve dramatike in sploh pisatelja pomembni. Nastajali so od začetka pisateljevanja v pisateljevi osmi gimnaziji pa do leta 1939. Deseta knjiga Finžgarjevega zbranega dela vsebuje poleg urednikovega pojasnila o značaju desete knjige zbranega dela še obsežne opombe k posameznim delom in pojasnila k besedilu. Pri tem so posebej pomembni podatki o genezi posameznih del, o rokopisih in o poročilih o uprizoritvah. Jasno je, da vseh uprizoritev ni bilo mogoče upoštevati in navajati vseh odmevov Finžgarjevih dram. Urednik se je omejil na prve in kasnejše pomembnejše uprizoritve. Deveta knjiga zbranega dela Lojza Kraigherja (izšla je kot 156. knjiga zbranih del) prinaša v redakciji Dušana Moravca pisateljevo esejistiko in publicistiko, ki je poleg korespondence (ta bo uvrščena v zadnjo, 10. knjigo) še preostala za objavo. Gradivo je urednik razdelil na tri razdelke. Prvi pod naslovom Cankariana prinaša' različne članke, drobne eseje, študije in polemične replike, s katerimi je Kraigher poskušal na novo osvetliti in ovrednotiti Cankarjevo delo, pa tudi njegovo človeško podobo. Vse preostalo gradivo je razvrščeno v drugi razdelek. Tretji pa prinaša dokaj raznorodne sestavke, ki so se ohranili v zapuščini. V prvem razdelku je osrednji zapis o Cankarjevi bolezni, zdravju in smrti. Drugi del prinaša predvsem pisateljeva poročila o raznih knjižnih izdajah slovenskih avtorjev. Tretji del pa prinaša neobjavljeno gradivo. Celotna knjiga je sicer raznolika, pečat pa ji daje prvi del, kjer je zbrano vse, kar je Lojz Kraigher napisal o Ivanu Cankarju, z izjemo v zbranem delu (VIL VIII. zvezek) že objavljene monografije. V drugem delu so zanimivejši nekateri sestavki v zvezi z ustanovitvijo medicinske fakultete v Ljubljani po prvi svetovni vojni. Tretji del, dodatek, pa prinaša pomembnejše avtobiografske zapise. Tako je sklenjeno leposlovno in esejistično delo Lojza Kraigherja, za objavo ostaja le korespondenca. Urednikove opombe - vsaj nekatere - pa so včasih morda še bolj zanimive kot sami teksti. Sl.Ru. V palači Costanzi pregled deželne likovne zmogljivosti j Ko smo pred nedavnim poročali o ■ atošnji močno zapozneli tradicionalni ožični likovni razstavi, ki jo že deset-etja prireja deželni sindikat slikarjev, sfarjev in grafikov, smo podčrtali, da . °rganizatorji razdelili prireditev na ,v°je in da so hkrati najavili, da se bo ^gi del razstave začel 14. marca. Minuli torek, 14. t.m., se je v raz-stuVno dvorano palače Costanzi v Tr-ko P°novno zgrnila množica likovnici Y' ljubiteljev umetnosti in javnih B0-aYcev na odprtje drugega dela t. i. ka?une Ukovne razstave, ki obsega te, lh 35 del, v glavnem olj, mešanih trj ,nik, pastelov in akrilov ter nekaj Vst lmenzionalnih del. Kakor sta ob St) °PU v razstavišče pri prvi razstavi Sj ®leli Publiko dve zanimivi deli, in VeHko olje Pietra Grassija ter za-prpri1Va konstrukcija, s katero se je tu^j sta.vH Adriano Janežič, tako je man Pri drugem delu deželne likovne Ca 1 ®stacije aranžer razstave Marino ditve h P°stavil na začetek razpore-kih del olje ene najizrazitejših tržaš-the ij3edstavnic geometrične abstrak-rnen7- ovtle smeri Eve Ronay ter tridi-tiosi ‘obalno kompozicijo Papir, ki tig Stock s tržaške9a likovnika Adriana seri01?0 ki trajal sprehod ob vseh v pai anl' razstavi razstavljenih delih Pa čenr* <~ostanzi. posebno, če bi se, hekatp za trenutek, ustavili tudi pri razstavntl eksponatih iz prvega dela Prirertjf' In vendar zasluži letošnja Cer, ka'?V nekal vec" pozornosti kot si-Ven c ,1 1 P° splošnem mnenju je ra-°tne letošnje prireditve na ne- Izdelek Silvana Clavore koliko višji ravni kot druga leta. K temu verjetno prispeva tudi dejstvo, da je aranžer razstave Cassetti umel pravilno izkoristiti relativno obilnejši razpoložljiv prostor- galerije. Ob že omenjenima stvaritvama, ki sprejmeta obiskovalca ob vhodu, takoj pritegne njegovo pozornost veliki akril, ki nosi podpis Rado. Avtor dela, sicer znan tržaški zdravnik, je zelo podrobno in pedantno upodobil staro italijansko poštno dopisnico z znamko in poštno štempiljko vred z dne 13. 2. 1940, ki naj bi jo sam, torej Rado, poslal iz Gorice v Trst, točneje v Barkovlje. Ne glede na to, da je dopisnica z znamko in poštno štempiljko vred do popolnosti izdelana, je še bolj zanimivo na njej "pisanje", rekli bi sporočilo, ki ga Rado pošilja naslovniku. To "pisanje" pravi: »Ne hodite na stadion, kajti stadion je lager (taborišče) vaših možganov.« Kaže, da mojstru Radu nogomet ni kdove kako pri srcu. Mimogrede se bomo za trenutek ustavili tudi pri Vit-toriu Cossutti. Je to najstarejši na razstavi sodelujoč mojster, ki se predstavlja z motivom iz tržaškega starega mesta, in to delo je edino delo na razstavi, ki ga moremo uvrstiti v čisti realizem. V slogu bi mu bila dokaj blizu velika slika violinskega virtuoza, ki nosi podpis Annemarie Lotesto. Na svoj način je zanimiva tudi izpeljava motiva Ob Soči, ki ga je dal na ogled Orlando Poian. Je to veliko olje močnih in živih barv, ki izdaja močnega kolorista, vendar je vsebinsko že iz nekolikanj zapoznele dobe. Na razstavi sta prisotna tudi Glauco Dimini in Guido Massaria, ki sta nedavno razstavljala v tržaški občinski galeriji. O sedanji razstavi bomo dodali le še to, da je razmeroma malo tridimenzionalnih del. V to zvrst pa spada vsekakor delo, ki ga je za letošnjo deželno razstavo pripravil Luciano Troianis, ki se sicer vsako leto predstavi s kakšnim humoristično-turobnim delom. Letos je pripravil vislice in na njih obešeno smrt z razlago, da je bila smrt obsojena na smrt na vešalih zaradi svojih zločinov. V nasprotju z drugimi leti je Troianis tokrat izdelal svoje, rekli bi, miniaturno delo, pa čeprav je k vislicam in smrti na njih dodal še krsto z vencem. Sedanja, druga letošnja Božična razstava bo trajala do konca meseca in kaže, da zasluži pozornost, kar je razvidno iz precejšnjega obiska, ki ga je deležna. Ker smo se ob prvem delu letošnje, kot že rečeno, močno zapoznele Božične razstave omejili le na kroniko in nekatere splošne značilnosti, bomo sedaj dodali kako misel, ki se nam vsiljuje ob letošnjem pregledu celotne deželne likovne zmogljivosti. Tokrat se je mimo mojstrov Devette, Ponteja Izdelek Bruna Chersicle in že omenjenega Grassija lepo predstavila Franca Battich. V istem slogu, vendar z veliko več barvitosti se je izkazala Lucia Ghirardi. Odkar je opustila svojo idilično podeželjsko motiviko, postaja čedalje bolj zanimiva tudi Miljčanka Natalia Zilli. Krepkejša od nje je Lia Levi-Daneo s svojimi Jadrnicami. Stravisijeva in Gergo-let ostajata pri svoji motiviki in izraznosti, kar velja v glavnem tudi za Du-catonovo, vtem ko je Silvano Clavora tokrat motivno zelo izrazit, krepak. Med mojstri, ki so se predstavili s tridimenzionalnimi deli, moramo vsekakor omeniti miljskega mojstra Villi-bossija oziroma njegovo Varljivo luno, kompozicijo, ki se sestoji iz marmornatega zadnjega krajca lune, ki se ziblje na kovinski vzmeti, in Bruna Chersiclo oziroma njegova leseno konstrukcijo Drevo besed, ki je sestavljeno iz med seboj tako povezanih členov, da strukturo lahko razstavljamo in sestavljamo tako, kot se nam zljubi. Delo je s te strani izredno zanimivo. Čeprav smo ob prvem delu razstave zapisali, da so bila predložena dela za Božično razstavo enostavno razdeljena na dva dela, ne glede na slog, motiviko in umetniško raven, se nam sedaj vsiljuje vtis, da je bila prva razstava vendarle nekoliko bogatejša od druge. Seveda bi bilo preveč zahtevati od priložnostnega zapisa, da bi vseboval celotno ali vsaj zadostno oceno o vsakem delu in o vsej razstavi, saj je bilo na obeh razstavah dano na ogled nič manj kot 70 del. (fre) Pravi polom Italijanov v košarkarskih pokalih Partizanu Koračev pokal Partizan - Vismara 101:82 Finale košarkarskega pokala prvakinj Velika zmaga Jedinstva Jedinstvo - Primigi 74:70 (37:35) (55:43) PARTIZAN: Djordjevič 21, Danilo-vič 10, Vujačič 5, Savovič 8, Divac 30, Popovič, Paspalj 22, Nakič 5. VISMARA: Cappelletti, Milesi, Bosa 7, Rossini 1, Benson 13, Turner 18, Riva 38, Marzorati, Gilardi 7. SODNIKA: Douvis (Gr.) in Virov-nick (Izr.); PM: Partizan 12:17, Vismara 21:29; PON: Savovič (26); 3 TOČKE: Djordjevič 2:4, Danilovič 0:1, Divac 0:1, Paspalj 2:4, Nakič 1:2, Rossini 0:1, Benson 1:1, Turner 0:1, Riva 2:11; GLEDALCEV: 6.500. BEOGRAD — V evropskih košarkarskih pokalih so italijanske moške peterke doživele pravo katastrofo (nič bolje se včeraj ni godilo ženskim, o katerih poročamo na drugem mestu). Po porazu Snaidera v finalu pokala pokalnih prvakov, predčasni izločitvi Scavolinija iz finala pokala prvakov, je po včerajšnji povratni finalni tekmi ostala praznih rok še Vismara v Kora-čevem pokalu. Kaj takega se Italijanom ni pripetilo celih 16 let Partizan je tako tretjič prišel do Ko-račevega pokala, ki ga je osvojil že v letih 1978 in 1979 (moštvo iz Cantuja je bilo v tem pokalu uspešno v letih 1973, 1974 in 1975). Sinočnjo povratno finalno tekmo je začel izredno zagrizeno in taktično modro, tako da je že v 8. minuti vodil s 27:13 in tako nadoknadil zaostanek 13 točk iz prvega srečanja izpred tedna dni v Gantuju, a v 18. minuti jih je imel že 18 (47:29). Zatem je Vismara zaostanek znižala. Do sredine 2. polčasa so Beograjčani imeli od 12 do 16 točk naskoka, v 31. minuti pa že 22 (83:61). Na koncu jih je ostalo 18, kar pa je bilo več kot dovolj. Za zmago Partizana ima največ zaslug Vlade Divac, a ob njem Aleksander Djordjevič. Soliden je bil še mladi 19-letni Danilovič, medtem ko je Paspalj kljub svojim 22 košen igral pod svojimi sposobnostmi. Med Italijani je sicer največ košev dosegel Riva, vendar je bil precej netočen (11:26), kot nasploh vsa ekipa (29:68, Partizan pa 42:72). Razočaral je Marzorati, Benson se ni izkazal kot v prvi tekmi, skro- men je bil tudi doprinos Turnerja. Vsekakor je bil ključ tekme dobra igra Partizana v obrambi. V pokalu prvakov danes zadnje kolo V košarkarskem pokalu prvakov bodo danes odigrali 14. in obenem poslednje kvalifikacijsko kolo. V tem pokalu pa je bilo vse že pred časom odločeno, tako da bodo današnja srečanja v bistvu solidne trening tekme za tiste, ki so si nastop na finalnem delu v Munchnu (4. - 6. april) že zagotovili, za ostale pa bo to priložnost, da se vsaj dostojno poslovijo od tega tekmovanja. Med slednjimi je tudi Scavolini, ki se bo danes na svojem igrišču srečal z Arisom. Splitska Jugoplastika, ki si je skupaj z Barcelono, Arisom in Makabijem že priborila nastop v finalu, bo nastopila v gosteh, in sicer pri Makabiju. Pričakovati je, da bo ta tekma kaj malo povedala, saj bosta oba trenerja verjetno skrivala svoje adute za Mtinchen. Današnji spored: Makabi - Jugoplastika, Barcelona - Nashua, CSKA -Limoges, Scavolini - Aris. JEDINSTVO AIDA: Lakič 4, Muja-novič 35, Dragičevič 8, Hot 8, Dosič 19, Radenovič. PRIMIGI: Fullin 18, Domilio 6, Law-rence 17, Blange 9, Peruzzo 15, Baroc-co, Silvestrini 5. SODNIKA: Kotleba (ČSSR) in Jones (VB); PM: Jedinstvo Aida 18:25, Primigi 8:15; PON: nihče; 3 TOČKE: Lakič 0:1, Dosič 2:4, Fullin 1:2, Peruzzo ,1:6; GLEDALCEV: okrog 2.700. FIRENCE — Prestižni naslov košarkarskih prvakinj je prvič ubral pot v Tuzlo, česar res ni bilo pričakovati, še zlasti če upoštevamo, da so zadnji poraz v finalu tega pokala igralke iz Vi-cenze doživele leta 1984. Poleg tega ne gre pozabiti, da so Tuzlanke v kvalifikacijskem delu na domačem igrišču sicer premagale Italijanke, vendar le s 5 točkami razlike, v Vicenzi pa so zgubile kar s 25 točkami (77:52). Sinoči pa je Primigi praktično igral doma, saj Firenc ne moremo šteti za »nevtralno igrišče«. Tekma je bila izenačena vse do 34. minute, ko so Jugoslovanke, pri katerih se je zlasti odlikovala izvrstna Ra-zija Mujanovič (202 cm), katere Blan-gejeva in Silvestrinijeva nikakor nista mogla zaustaviti, začele še natančneje zadevati koš. Mujanovičeva je pri metu imela 15:18, polovila pa je kar trinajst odbitih žog, a odlikovala se je tudi Dosičeva, ki si je priborila 16 prostih metov, od katerih je 11 tudi zadela. Primigiju je vsekakor manjkal doprinos Lavvrenceve, ostale pa so še kar solidno opravile svojo nalogo. Moskovski CSKA osvojil pokal Ronchetti FIRENCE — V finalu košarkarskega pokala Ronchetti so dekleta moskovskega CSKA z 92:86 (45:44) premagala milanski Gemaez. Italijanke so se dobro držale vse do sredine drugega polčasa, ko so tudi vodile s 7 točkami prednosti (68:61), vendar niso mogle do konca zdržati solovitega ritma Sov-jetinj. Vrsta prijateljskih nogometnih tekem Nizozemska premagala SZ Prijateljska nogometna tekma proti Madžarski Italija (under 21) ni blestela EINDHOVEN - V prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj Nizozemska z 2:0 (1:0) premagala Sovjetsko zvezo. Zadetka sta dosegla Van Basten v 6. minuti in Koeman v 85. minuti (11-metrovka). Sovjeti so sicer dobro igrali zlasti v drugem polčasu, ko sta priložnosti za gol imela Aleinikov in Protasov, vendar se porazu niso izognili. Precej v senci je bil Zavarov, ki torej ne igra slabo le pri Juventusu. Včeraj pa so odigrali še vrsto drugih prijateljskih srečanj. Izidi: Vzhodna Nemčija - Finska 1:1 (0:1), strelca Lip-ponen v 29', Trautmann v 54'; Bolgarija - Zahodna Nemčija 1:2 (0:0), strelci Iliev v 46', Voleer v 72' in Littbarski v 86'; Fiorentina - Češkoslovaška 1:1 (0:0), strelca G riga v 53', Di Chiara v 71'; Inter - Orceana 6:1 (3:0). Milan in Napoli že v soboto MILAN — Včeraj so sporočili, da so ugodili prošnji Milana in Napolija, da prvenstveni tekmi Atalanta - Milan in Napoli - Juventus odigrajo v soboto, 1. aprila. Obe tekmi se bosta pričeli ob 15.30. Odločitev so sprejeli na podlagi pravilnika, ki dovoljuje, da ekipe, ki igrajo v polfinalih tekmovanja UEFA, lahko anticipirajo svoj nastop. Milan bo namreč prihodnjo sredo zaposlen v polfinalu pokala prvakov z Realom, Napoli pa v pokalu UEFA z Bayernom. Velež v finalu jugoslovanskega pokala Z zmago s 4:2 (po streljanju 11-metrovk) proti Rudarju se je Velež uvrstil v finale jugoslovanskega nogometnega pokala. V regularnem delu je zmagal Rudar z 1:0 (0:0). Rizzitelli (na sliki AP vidimo njegov udarec z glavo) si je med drugim na neverjeten način zapravil zadetek. Italija - Madžarska 2:2 (1:1) STRELCI: Petres v 26', Simone v 34' in 53', Limperger v 61' (11-metrovka) ITALIJA: Gatta, Di Čara (v 69’ Lanna), Rossini, Zanoncelli, Baroni, Renica, Fu-ser, Corini, Rizzitelli, De Patre (v 77’ Sal-vatori), Simone. SODNIK: Gregr (ČSSR) L'AQUILA — Po včerajšnjem nastopu proti Madžarski se trener italijanske nogometne reprezentance under 21 Maldi-ni nima kaj dosti veseliti. Odpovedala je zlasti obrambna dvojica Renica - Baroni. Poleg tega je bilo dosti več pričakovati od De Patreja. Slab je bil tudi Fuser, a Rizzitelli je »opozoril« nase zlasti s tem, da je zgrešil praktično že narejen gol. Svetlo točko pa predstavlja Simone, ki je bil med drugim tudi strelec obeh zadetkov. Dobro sta se držala še Corini, ki je zamenjal poškodovanega Žaga, ter Zanoncelli. Maldini bo do srede, ko ga čaka tekma proti Romuniji, verjetno marsikaj spremenil. O Madžarski, ki se tudi ni posebno naprezala, lahko rečemo, da si je neodločen izid povsem zaslužila, blestel pa je zlasti njen vratar Gelei. . Včeraj v Ronkah Navdušenje navijačev ob prihodu Žica VIDEM — Več kot 2.000 navdušenih navijačev je včeraj na letališču v Ronkah pričakalo bivšega nogometaša Udineseja Žica, ki bo v ponedeljek v Vidmu odigral svojo zadnjo tekmo v dresu brazilske reprezentance proti selekciji najboljših nogometašev ostalega sveta. Žico, ki je dve leti igral za Udine-se, je bil nasmejan in zelo vesel, da je spet med tolikimi prijatelji. Zicov spored bo te dni dokaj pester. Danes se bo v Lignanu srečal z navijači Udineseja, jutri bo šel na izlet v Benetke. V soboto zjutraj bo v Vidmu imel tiskovno konferenco, popoldne pa si bo ogledal prvenstveno srečanje B lige med Udinesejem in Sam-benedettesejem. V nedeljo bo uradni sprejem, naslednji dan pa toliko pričakovana nogometna tekma Brazilija - Ostali svet. Doslej so že prodali več kot 30.000 vstopnic, organizatorji pa so prepričani, da bo stadion do ponedeljka gotovo »razprodan«. Odpovedali jugoslovansko smučarsko prvenstvo SARAJEVO — Potem ko se je Maribor zaradi pomanjkanja snega odpovedal izvedbi jugoslovanskega smučarskega prvenstva, se je isto zgodilo tudi Sarajevu. Sarajevčani namreč zaradi kratkih rokov niso mogli sprejeti ponudbe, da vskočijo namesto Maribora. Tako letos ne. bodo podelili naslovov jugoslovanskih državnih prvakov. Univerziada ’89 v Duisburgu BRUSELJ — Potem ko se je Brazilija odrekla organizaciji letošnje univerzia- de, so se pri mednarodni zvezi univerzitetnega športa odločili, da igre priredijo v Duisburgu (ZRN). Predsednik omenjene zveze je Italijan Primo Nebiolo. Za italijanski odbojkarski pokal jutri in v ponedeljek BOLOGNA — Finalni tekmi za italijanski odbojkarski pokal med Paninijem in Sisleyem bosta jutri ob 20.30 v Medeni in v ponedeljek, 27. t. m., ob 18.30 v Trevisu. Morebitna tretja tekma bo na nevtralnem igrišču v soboto, 1. aprila, najverjetneje v Bologni, Forliju ali Firencah. V ospredje prihaja nogomet Na Primorskem se je končno začela prava nogometna sezona. Potem ko so z ligaškimi tekmovanji pričeli v medrepubliški ligi, bodo konec tega tedna oživela tudi igrišča republiških in primorskih ligašev. Koper je v medrepubliški ligi startal zelo slabo, saj je po porazu v 1. spomladanskem kolu klonil tudi v Ljubljani proti Teol Slovanu z 1:4. Med odbojkarji so bili uspešni le Kanalci, ki so v tekmi 2. zvezne lige premagali dobro moštvo Ljubljana s 3:1. Novogoričanke so izgubile četrto tekmo zapored, tokrat je bila v Novi Gorici zanje premočna Pula (rezultat je bil 3:0 za gostje). Koprčanke zaradi številnih poškodb in bolezni niso igrale. Zelo uspešno sta prvenstvene boje spomladi začeli obe ajdovski rokometni ekipi, ki nastopata v slovenski ligi. Tako rokometaši Ajdovščine kot rokometašice Mlinotesta so zabeležili drugi zaporedni zmagi. Košarkarji v republiški ligi se pripravljajo na play-off. Postojnčani še upajo na uvrstitev v višjo ligo, obstanek Novogoričanov je odvisen od dogodkov v 1. B zvezni ligi, ekipa Kopra pa bo verjetno postala novi član slovenske lige. Pri dekletih je .Cimos tesno izgubil na Jesenicah. Svoj cilj je skorajda že dosegla ženska kegljaška ekipa Adrije, ki je po zmagi nad Izolo trdno na 1. mestu republiške lige. Velik športni dogodek so imeli v Strunjanu, kjer je bilo finalno strelsko tekmovanje za Zlato puščico (med letom v njem sodeluje več kot 20 tisoč strelcev). Primorski strelci tokrat niso posegli po visokih uvrstitvah. Prav na koncu sezone je primorskim smučarskim delavcem uspelo izpeljati nekaj tekmovanj v okviru primorske tekmovalne skupnosti. Najuspešnejši so bili smučarji iz Gorice. (D. K.) Na selekcijskih treningih Tudi Borov košarkar Marko Debeljuh Te dni so v Gradežu na sporedu deželni košarkarski selekcijski treningi za letnike 1973 in 1974. Na te treninge so povabili tudi Borovega košarkarja Marka Debe-ljuha, ki letos uspešno nastopa za kadetsko postavo Brega. Poleg De-beljuha sta bila iz Trsta povabljena še Magnejli (Stefanel) ter Stetvart (Servolana). Za Marka in za vso našo košarko je to povabilo pomembno priznanje. 23. zimske športne igre so kljub neugodnim snežnim razmeram lepo uspele. Prireditelji so se potrudili, da je vse potekalo v redu in da so se tekme uspešno zaključile. Le škoda, da se tekem tokrat niso udeležili goriški smučarji. Morda bodo te tekme edine v tej sezoni brez snega. Na sliki: trenutek z nedeljskega starta. Alpinist Roman Robas o vzponu na Čo Oju Prejšnji četrtek je v Gregorčičevi dvorani predaval slovenski alpinist Roman Robas o vzponu na osemtiso-čak Čo Oju s tibetanske strani. Predavanje je bilo res na izredni višini, za marsikoga pa so bili še posebno zanimivi posnetki iz Tibeta in njegovega glavnega mesta Lhase. Res škoda, da udeležba ni bila sorazmerna z zanimivostjo večera, na katerem smo pogrešali zlasti alpiniste, ki bi jih morala ta zvrst predavanj najbolj pritegniti. V nedeljo pohod na Porezen Tradicionalni zimski pohod na Porezen privlačuje vsako leto tudi lepo število naših planincev. Letos bo pohod nekoliko pozneje kot običajno, in sicer to nedeljo, 26. marca. SPDT priredi ob tej priliki izlet z osebnimi avtomobili, ki ga bo vodil Mario Milič (tel. 229258). Izletniki se bodo zbrali ob 6. uri (po legalnem času, ki stopi prav na ta dan v veljavo!) na Trgu Ulpiano pred sodno palačo, pol ure kasneje pa bo zbirališče v Sesljanu, odkoder se bodo peljali do Podbrda. Velikonočni izlet v Žminj Ko .ni bilo še osebnih avtomobilov, so se planinci posluževali vlaka, da so se približali nameravanim ciljem. Tudi SPDT se bo letos podalo na tradicionalni velikonočni izlet z vlakom. Odpotovali bomo iz Divače in po dveh urah vožnje izstopili v Sv. Petru v Šumi, ki je izhodiščna postaja za Žminj. Žminj je mestece postavljeno na vrh nevisokega apnenčastega griča, ki ga bomo dosegli po poldrugi uri hoje. Ob mestu je speljana cesta Pulj - Pazin. Žminj je lokalno središče, kjer v nasprotju z večino notranjeistrskih naselij, število prebivalstva narašča. Imeli bomo priliko odkriti nove lepote istrske pokrajine, ki ji tu pravijo rdeča Istra. Še zlasti v pomladanskem času, ko so polja sveže zorana, pokrajina prevzame človeka s prevladujočo rdečo barvo zemlje. Po poljih in vinogradih so raztresene bunje, majhne in kamnite poljske hišice, ki služijo za zatočišče ali za shrambo pridelkov in orodja. Čeprav so zgrajene iz samega kamenja, obstajajo od davnih časov in pričajo o spretnosti zidanja istrskega človeka, tako da so res vredne občudovanja. Žminj se je razvil ob srednjeveškem jedru, katerega obzidje in stolpi so samo deloma ohranjeni. V srednjem veku je spadal pod grolijo, ki je imela središče v Pazinu. V bližini Žminja so odkrili ostanke slovanskega naselja iz 10. stoletja. V naselju je nekaj zanimivih zgradb, med katerimi prednjači baročna župna cerkev sv. Mihovila iz 16. stol. z nekaj slikami beneške šole in z leseno rezbarjeno podobo Poklonitev pastirjev. Poleg čudovite pokrajine okrog Žminja bomo imeli možnost voziti se po železniški progi, ki je nam planih' cem zelo blizu, kajti proga je izrazit0 gorska. Ta se od Divače do Pulja dvakrat povzpne nad 530 m n. v. in doseže najvišjo točko pri Rodiku (539 m)-V težavnem kraškem terenu so morah vsekati do 29 metrov globoke zareze v skalovje, izmed katerih je najdaljš° dolga cel kilometer, nasipi pa do 3' metrov visoki. Ta proga, znana tud1 kot istrska železnica, je začela obratovati 20. 9. 1876 in je bila ključneg0 pomena za vojno pomorsko bazo v Pulju. Sedaj pa hitro stopimo na vlak 111 želimo vam srečno vožnjo in obu užitka. Zbirališče izletnikov bo v ponede ljek, 27. t. m., na železniški postaji v Divači ob 7.30. Priporočamo seved točnost, kajti tokrat res ne bomo dak° li nikogar. Za morebitna pojasnila ki čite Franca Armanija, tel. 415318. ^ Markacijski izlet po Vertikali Markacijska akcija po Vertikali ^ bo nadaljevala v nedeljo, 2. aptHa' ,g sicer od Briščkov mimo Volnika . Zagradca. Zbirališče bo v Briščkih P trgovini Papi šport ob 9. uri. Vodi ter Suhadolc. Na državnih atletskih lestvicah Sedem slovenskih atletov Nogometni deželni polfinale MI »Trinku« ni uspel podvig Kadetski turnir Alpe Adria Jadranovci v polfinalu Dean Oberdan je dosegel kar 7 trojk JADRAN FARGO - MARTIGNACCO 106:83 (57:39) JADRAN FARGO: Doles 8, Daneu 11 (1:2), Crisma 21 (5:6), Legiša 2, Pre-selj, Sterni 12, Sosič 16, Ažman 5 (1:2), Oberdan 31, Gherli. TRI TOČKE: Oberdan 7, Crisma 4, Daneu 2. V četrtfinalni tekmi turnirja Alpe Adria so jadranovci brez težav in v gosteh premagali ekipo iz Martignac-ca ter se uvrstili v polfinale turnirja. Naši so po izenačenem začetku tekme prevzeli pobudo in z izredno natančnostjo zadevali z velike razdalje ter polnili nasprotnikov koš, tako da njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu. Od posameznikov bi omenili kapetana Oberdana, ki je dosegel kar 7 trojk, in presenetljivo dobro igro v napadu Davida Dolesa. (L. Furlan) Pred nedavnim je italijanska atletska zveza objavila vsedržavne lestvi-ceprvih trideset atletov v posameznih kategorijah. Med temi zasledimo več slovenskih atletov bodisi članov Atletskega društva Bor Infordata kakor članov drugih društev. Med vsemi zavzema najboljši položaj kadetinja Margaret Macchiut, tekmovalka tržaške Edere, ki je na 80 m z ovirami na samem vrhu lestvice. Macchiutova je, kot znano, v isti panogi tudi državna prvakinja. ČLANICE: 400 m ovire: 1. Troj er (SSV Brunek) 55"74; 11. Sonja Antoni (OS Ancona) 59"77; disk: 1. Maffeis (INA Turin) 58,38 m: 23. Irena Tavčar (CUS Trst) 42,88 m. MLADINKE: kopje: 1. Galbiati (Ati. Bergamo) 58,94 m; 18. Analiza Bavčar (CUS Trst) 39,70 m. MLAJŠE MLADINKE: kopje: 1. Crippa (Ati. Brescia) 47,20 m; 7. Clau-dia Coslovich (Bor Infordata) 41,70 m. KADETINJE: 80 m ovire: 1. Margaret Macchiut (Edera Trst) 12"1; četve-roboj: 1. Chiolerio (Cassago) 2.738 točk; 20. Margaret Macchiut (Edera Trst) 2.377 točk. ČLANI: 400 m ovire: 1. Maurizi (Macerata) 50 70; 9. Franco Rucli (Fi-amme Oro) 51’74. MLADINCI: troskok: 1. Dianese (COIN Mestre) 15,95 m; 10. Igor Sedmak (Bor Infordata) 14,85 m. Ruzzier četrti v Parizu Iz Pariza, kjer se je v nedeljo odvijalo mednarodno tekmovanje v hoji na 24 km, veljavno za 31. "Challenge Fa- coetti", se vrača naš atlet Fabio Ruzzier s svojim tehnično najboljšim rezultatom doslej. V konkurenci 71 tekmovalcev iz Francije, Italije, Belgije ter Alžirije je osvojil odlično 4. mesto, poleg tega pa je premagal tri atlete, ki so nastopili na zadnjih olimpijskih igrah. Absolutni zmagovalec je bil s časom 1.40'56" afriški rekorder Alžirec Ferguene, na drugo mesto se je uvrstil Francoz Čorre v času 1.43’31", ki je bil v Seulu 20., medtem ko je bil tretji Francoz Terraz (1.4479"), tudi sam državni reprezentant. Ruzzier je dosegel čas 1.44'44" in presenetljivo premagal francoskega olimpijca Lemercieja (16. v Seulu) ter Alžirca Bouhallo (34. v Seulu). S to uvrstitvijo si je naš atlet zagotovil nastop tudi prihodnje leto, saj je bil po mnenju vseh največje presenečenje tekmovanja. Po tem odličnem nastopu čaka sedaj Ruzzierja v soboto, 25. t.m., tekmovanje v Ziirichu na 20 km dolgi progi za trofejo "Blau-weisse Band". Glede na formo je zelo možno, da se bo naš atlet tudi s tega tekmovanja vrnil z visoko uvrstitvijo. Drevi v Fagagni Videm - Trst V okviru nogometnega turnirja pokrajinskih reprezentanc tretje amter-ske kategorije bo drevi ob 20. uri na igrišču v Fagagni srečanje med Vidmom in Trstom. V tržaški reprezentanci bodo igrali tudi nekateri nogometaši slovenskih društev, Le-ti so: Roberto D' Agostino in Silvano Olenik (Breg), Dimitri Fer-luga (Primorec), Alessandro Antonich in Robert Kalc (Zarja). Nogometašem nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice ni uspelo, da bi se dokopali do deželnega finala mladinskih iger. Varovanci trenerja Aleksandra Kodriča so namreč v polfinalni tekmi morali priznati premoč tržaških vrstnikov, ki so jih premagali s prepričljivim 5:0 (2:0). Na blatnem in za igro neprimernem igrišču v Podgori so naši tehnično boljši predstavniki (ekipo v glavnem sestavljajo fantje uspešne združene postave »najmlajših« Juventine) imeli veliko težav. V prvem polčasu so gostje brž dosegli prednost, nakar so se naši organizirali in nekajkrat za las zamudili zadetek. V nadaljevanju je prišla na dan fizična premoč Tržačanov. Kljub včerajšnjemu neuspehu je treba dijake šole Trinko pohvaliti, saj so si prvič zagotovili pokrajinski naslov. Postava Trinka: Paoletti, Devetak, Hlede, Peteani, Černigoj, Marassi, Škarabot, D. Gergolet, M. Devetak, Češčut, P. Gergolet, Ambrosi, Meniš in Ferfolja. Na sliki: postava nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice (foto Pavšič) Čupa na regatah za 8. zimski pokal »Chiaro di luna« odlična V košarkarskem finalu mladinskih iger premagali šolo Caprin Dijaki Levstika pokrajinski prvaki Preteklo nedeljo je bila zadnja regata kajutnih jadrnic za »8. zimski pokal 1989« v organizaciji Jadralnega kluba Barcola-Grignano (SVGB). Tekmovanja so bila na sporedu prve tri nedelje v marcu. Prvi dve regati sta potekali ob šibkem vetru, medtem ko je v nedeljo ?apihala burja, ki je vsako leto ozna-Cevala to tekmovanje. Jadrnice so bile razdeljene po velikosti v tri skupine, za končno lestvico pa veljajo seštevki Vseh treh regat. Jadralni klub Čupa je bil prisoten s tremi jadrnicami in sicer z jadrnicami TPK SIRENA sklicuje sestanek vseh interesentov Za športni ribolov. Srečanje bo na sedežu kluba v petek, 24. t. m., ob 20. uri. PLAVALNIKLUB BOR ^abi na 3. redni občni zbor, ki bo v porovem športnem centru v Trstu, vrdelska cesta 7, v petek, 31. marca uh 20.30 z naslednjim dnevnim re-uom: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Lhnestitev delovnega predsedstva; 3. redsedniško poročilo; 4. Pozdravi *\ diskusija; 5. Razrešnica staremu n boru; 6. Volitve novega odbora; 7. uazno. Saleb, Atua in Chiaro di luna. Najboljše se je za Čupo odrezal Vinko Fer-foglia (na jadrnici Chiaro di luna), ki je bil na dveh regatah enkrat prvi in enkrat drugi in sicer v 4. kategoriji in je tako tudi dosegel prvo mesto v svojem razredu. V absolutnem merilu pa je zaostal samo za Parovelovo jadrnico Perla, ki si je tudi priborila 8. zimsko trofejo. Vrstni red 1. kategorije je izgledal takšen: 1. Perla - Parovel (SVBG), 2. Mr. X, 3. Celedonia, 6. Saleb (Čupa). Ta čoln si je priboril 36 olimpijskih točk s čolnom Alef. V drugi in tretji kategoriji, ki sta tekmovali skupaj, se je uvrstil čoln Atua (Čupa) na 7. mesto in si priboril 37,4 olimpijske točke. V 4. kategoriji se je uveljavil Chiaro di Luna (Cupa), dobil je 3 točke. Slovenci torej tudi z manj hrupnim športom, kakršen je jadranje, po zaslugi društev Čupe in Sirene potrjujemo svojo prisotnost ob obali. Vsaka oblika opozarjanja nase, bodisi z uveljavitvami na tekmovalnem področju bodisi ob raznih drugih prilikah in pobudah, je še posebej pomembna, zlasti zdaj, ko se odloča o bodočnosti Sesljanske-ga zaliva, njegovi okolici in, kar je najvažnejše, o ljudeh, Slovencev, ki na tem območju tudi živijo. (Ozbič) LEVSTIK - CAPRIN 41:38 (20:28) LEVSTIK: Hmeljak 6 (0:2), Devetak, Legiša, Budin 19 (1:3), Cingerla 2, Černe 12, Danieli, Križman, Starc, Emili 2. Proseški srednješolci so v pokrajinskem finalu mladinskih iger strli odpor vrstnikov tržaške srednje šole Caprin in se tako zasluženo uvrstili v deželni finale, ki bo 6. aprila v Gorici. V finalu za tretje mesto je šola Brun-ner premagala šolo Dante z izidom 86:74. Pa preidimo k finalni tekmi sami. Ne moremo trditi, da je bil dvoboj dopadljiv, kajti dejansko sta napetost in živčnost daleč *pogojevali uspešnost igralcev na obeh straneh, ki so tekmo verjetno pričakovali s pretiranim emo- tivnim nabojem. Tako smo si ogledali 32 minut korektne in srčne borbe, v kateri sta obrambi prevladali nad napadoma. Nesproščenost pa je zamotala štrene v izvajanju marsikatere povsem preproste akcije. Učenci Levstika so v prvih dveh četrtinah še posebno občutili klimo finala, tako da so si nasprotniki sredi drugega dela že priigrali prednost 10 točk. Proseški fantje so delovali preveč zakrčeno, edinole Černe je igral s potrebno mero sproščenosti in uspešno lovil žoge pod obema košema. Kljub neposrečenemu dnevu v napadu pa so predstavniki Levstika z neizprosno obrambo povsem onemogočili nasprotnika in postopoma izničili svoj zaostanek. Tri minute pred koncem je Levstik izenačil in nato prešel v vodstvo po zaslugi Budina, ki je v zadnji četrtini le pokazal več zaupanja v svoje sposobnosti. Osem sekund pred koncem so Prose-čani realizirali še prosti met po namerni napaki in nato "zamrznili" žogo do končnega žvižga. Po tej zmagi se bodo predstavniki Levstika pomerili, kot rečeno, še na deželni ravni. Proseškim srednješolcem čestitamo ob tem uspehu in jim želimo še veliko športne sreče v nadaljevanju tekmovanja. (Cancia) Budin od šole Levstik meče na koš med včerajšnjo finalno tekmo v tržaški športni palači Gimnastična sekcija ŠD Dom stopnjuje svoje delovanje Danes za »belo - rdečo« kolebnico ^ Danes bo v telovadnici goriškega . uiturnega doma 2. tekmovanje v »b°irtn° ritmični gimnastiki za • eto-rdečo« kolebnico, ki ga grire-tn Sekciia za OT in ŠRG pri Sporih®111 združenju Dom. Na prireditvi bo Vdelovalo kakih 30 deklet, ki kat razdeljene v različne starostne JOgorije. emeta 2. selekcije bodo tekmo-Od V ne°bveznih vajah z rekviziti. ko, Petih rekvizitov (žoga, obroč, ftim, n ca, trak in kij) bo vsaka tek-T^ka izžrebala štiri. b0(, krtl°valke 1. B selekcije se kojpu Pomerile v obveznih vajah s A Sp, t?lco in v prosti vaji. Dekleta 1. rn°v , cije (animacija) Pa bodo tek-in v v obvezni vaji s kolebnico TekmSti Vajl' tebi ,111 ovarij e, na katerega priredi-šport abijo starše in ljubitelje tega Kot 56 bo Pričel0 ob 15.30. bii0 v s3?° že zapisali v torek, je tekmo l^nlturnem domu kontrolno platn Vanie v preskokih s prožnim ruladi0?1, katerega so se udeležili ske n telovadci SZ Dom in solkan-Zultatik°Vne šole. Več o končnih re-dneh b P°mo objavili v naslednjih bii0 o?,°yejmo pa da je tekmovanje prven ,čna priprava za republiško tli. stv°, ki bo v nedeljo v Ljublja-V, okvi ru programa za izobraževa- nje domačih kadrov pri sekciji za ŠRG ŠZ Dom sta Damjana Češčut in Marta Primožič uspešno opravili izpit za vaditeljici, potem ko sta nekaj mesecev sodelovali na seminarju za vaditelje ŠRG v centru za strokovno izobraževanje kadrov pri fakulteti za telesno kulturo. Po tej kadrovski obogatitvi ima sekcija za ŠRG in OT pri ŠZ Dom enegamednarodnega trenerja in sodnika (Dušan Furlan), dva trenerja ŠRG in ŠG (Mitja Češčut in Miloš Figelj), enega društvenega trenerja (Mitja Rupel), vdve vaditeljici za ŠRG (Damjana Češčut in Marta Primožič) ter eno vaditeljico za klasični balet (Laura Leghissa). Na sliki: skupina mladih telovadcev iz Gorice in Solkana, ki so tekmovali v preskokih s prožnim platnom (foto Pavšič). VESELA VELIKA NOČ Z MILIJARDAMI ki jih daje jetocolcfo »ŠPORTU NA RAZPOLAGO« IGRA SE LAHKO DO PETKA, 24. MARCA Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglas' 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 23. marca 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Za 10 milijonov italijanskih dijakov so se počitnice začele že včeraj Med velikonočnimi prazniki na italijanskih cestah vsak dan po 7 milijonov avtomobilov RIM — Od danes pa do torka bo po italijanskih avtocestah dnevno krožilo poprečno po 2 milijona avtomobilov, višek pa naj bi bil dosežen jutri, v ponedeljek in v torek, ko naj bi bilo na avtocestah kar 2,5 milijona osebnih avtomobilov. Take so napovedi prometnih strokovnjakov, za katere velikonočni prazniki predstavljajo generalko za poletno turistično sezono. V petih prazničnih dneh od jutri pa do torka, 28. marca, naj bi. bilo na vseh cestah dnevno po 7 milijonov avtomobilov, skupno pa naj bi med prazniki našteli kar 40 milijonov vozil, kar je približno 2 milijona vozil več kot za lansko veliko noč. Že včeraj je približno 10 milijonov italijanskih dijakov začelo velikonočne počitnice, da bi si »opomogli« za zaključne napore ob koncu šolskega leta. Zato so prve odhode v turistična središča zabeležili že včeraj. Včeraj pa je začelo z delom tudi 7000 dodatnih prometnih policistov, katerim pomagajo številne patrole karabinjerjev, linancarjev in tudi letalske enote, da bi tako na najboljši način poskrbeli za varnost na italijanskih cestah. Da bi razbremenili cestni promet so državne železnice za praznike pripravile približno 200 posebnih vlakov. Ves čas praznikov (od danes pa do 29. marca) bo veljala omejitev hitrosti na avtocestah na 110 km na uro, na ostalih cestah pa bo hitrost omejena na 90 km na uro. Družba Autostrade je poskrbela tudi za posebni operativni center, ki bo omogočal neposredni telefonski stik s prometno policijo in klubom ACI, voznikom pa bo nudil tudi vse potrebne informacije o razmerah na cestah. Za čas praznikov so prekinili tudi vsa dela na avtocestah, okrepili pa so tudi osebje na cestninskih postajah, da bi tako preprečili morebitne zastoje. Značilnost letošnje velike noči bo »vrnitev v gore«. Snega naj bi bilo v zimskih turističnih središčih dovolj, tako da naj bi po sušni zimi ljubitelji smučanja le prišli na svoj račun. Čeprav naval ni tak, kot je bil lani v tem obdobju, pa turistični delavci upajo, da bodo s povečanim prometom ob veliki noči vsaj deloma nadoknadili velike izgube zaradi pomanjkanja snega. Prvi gostje že prihajajo in na Južnem Tirolskem bo med gosti največ Zahodnih Nemcev. Večino gostov iz tujine pa povsod pričaku- jejo jutri in pojutrišnjem, ko naj bi se po dolgem času v mnogih hotelih spet pojavil napis »vse zasedeno«. Precej Italijanov se bo tudi letos za veliko noč podalo v tujino. Njihov cilj bodo evropske prestolnice in pa toplejša mesta ob mediteranski obali. Seveda pa so ob praznikih oči mnogih uprte v nebo. Zanima jih namreč predvsem, kakšno bo vreme. Meteorologi za večji del Italije napovedujejo pretežno jasno vreme. Tako naj bi v soboto rahla vremenska motnja povzročila le povečano oblačnost v severovzhodnih predelih Italije in ob severnem Jadranu, rahla oblačnost pa bi se po trditvah meteorologov vojaškega letalstva lahko pojavila še ob jonski obali. Zato pa že za nedeljo napovedujejo sonce, ki naj bi sijalo nad večjim delom države. Vreme brez padavin naj bi trajalo tudi v ponedeljek in torek, ko naj bi se oblačnost predvsem v alpskem svetu povečala. Meteorologi opozarjajo na možnost dokaj goste večerne in jutranje megle v nižinah, medtem ko naj bi bila temperatura spomladanska, ves čas pa naj bi pihali tudi rahli vetrovi. Teta z grebenom Moderna teta skrbi za malo nečakinjo in to kar na Hollywood Boule-vardu (Telefoto AP) Izstrelitev se je ponesrečila Zaporedje posnetkov slikovito prikazuje neuspešno poskusno izstrelitev jedrske rakete morje-zemlja trident 2 z ameriške raketne križarke Tennessee 50 milj od Rta Canaveral (Telefoto AP) V Angliji razneslo tovornjak eksploziva LONDON — Ena oseba je izgubila življenje, 67 pa jih je bilo lažje in težje ranjenih v eksploziji tovornjaka, ki je prevažal razstrelivo in detonatorje za neko tovarno umetnih ognjev v Peterboroughu pri Cambridgeu. Voznik pettonskega tovornjaka, ki je bil namenoma zgrajen za prevoz razstreliv in nevarnih eksplozivnih tovorov, je v predmestju Fengate v vzvratnem ogledalu opazil, da se iz tovora dviguje dim. Težko vozilo je parkiral na dvorišču podjetja Vibro Plant, ki daje v najem okrasne sobne rastline, in s svojim sošoferjem stekel k telefonu in poklical gasilce. Dvojica je obenem poskrbela, da so se uslužbenci Vibro Planta oddaljili na varno razdaljo. Obstajala je namreč nevarnost, da bi lahko nevarno razstrelivo (derivat nitroglicerina) eksplodiralo. To se je zgodilo prav v trenutku, ko so na kraj požara prihiteli gasilci. Eksplozija je uničila dve gasilski avtocisterni, ubila enega gasilca in pet ranila. Eksplozivni val pa je bil tako močan, da je skoraj v celoti uničil poslopje in steklenjake Vibro Planta, na razdalji več sto metrov pa je odkrival strehe, da sploh ne omenimo šip, ki jih je pritisk strl na širšem območju Fengatea. Po pričevanju očividcev je bilo najprej nekaj manjših eksplozij podobnim strelom iz puške, sledila je grozljiva eksplozija podobna jedrski, ki je pred sabo rušila vse, kar ji je zastavilo pot. Obračun žrtev bi bil šfe hujši, če ne bi voznika opazila dima, in prisebno sama poskrbela za evakuacijo čimvečjega števila ljudi iz bližnje okolice. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj ni imel tak nevaren tovor spremstva, prav tako se bo marsikdo upravičeno vprašal, zakaj so skupaj z razstrelivom prevažali tudi detonatorje. Dobršen del teh je namreč eksplozija raztrosila daleč na okoli in bi lahko postali nevarne pasti za radovedne otroke. Oblasti so že pozvale prebivalstvo, naj ne tika sumljivih predmetov in naj o tej nevarnosti seznani tudi otroke. Iz obrata Azot ušlo veliko amoniaka Preplah v Litvi MOSKVA — Šest mrtvih, 50 ranjenih in 30 tisoč oseb, ki so morale zapustiti svoje domove, je trenutni obračun eksplozije v obratu Azot v litvanskem mestu Jonova. V središču pomembne litvanske pokrajine je predvčerajšnjim eksplodiral rezervoar, v katerem je bilo 7 tisoč kubičnih metrov amoniaka. Žal je bila to nesreča, o kateri ni mogoče reči, da je iznenadila prebivalstvo. Že mnogo let so se ekološka gibanja borila, da bi zaprli tovarno Azot, saj so ugotovili, da so bile strukture dotrajane, varnost obrata pa na psu. Kljub številnim opozorilom javnega mnenja, pa je Azot nemoteno obratoval dalje, dokler ni eksplodiral rezervoar. Sovjetski tisk je obsežno poročal o vprašanju Azota, novinar lista Izvestja pa se sprašuje, kako je mogoče, da mora priti do katastrofe, predno kdo opazi, da je imela javnost prav, ko je zahtevala zaprtje tovarne. Izvestja, ki je uradno glasilo, se tudi sprašuje, zakaj mora o varnosti obratov odločati neki organ, ki ima svoj sedež v Moskvi in ne pristojna ministrstva na republiški ravni. Psihoza oblaka, ki zaudarja po dušečih amoniakovih hlapovih, je obšla vso Litvo, širijo pa se tudi protesti na politični ravni. Gasilci, ki so en dan zaman iskali okvaro, iz katere naj bi ušel amoniakov plin, so končno ugotovili razpoko, skozi katero je uhajal amoniak. Okvaro naj bi že popravili, amoniaka pa je ušlo veliko in je zato utemeljena skrb, da bi lahko eksplozija imela še hujše posledice. Število žrtev boeinga 707 naraslo na 21 niso pa še odkrili pravih vzrokov nesreče Pet mrtvih v družinski tragediji LICHTENAV (ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA) - Pet mrtvih je tragični obračun krvavega dogodka v Ossendorfu in Grundsteinheimu pri Lichtenauu v severni Nemčiji. 53-letni Manfred Becker je predvčerajšnjim najprej z železno palico v Ossendorfu ubil svojega 92-Ietnega tasta. Na begu se je v bližnjem Grundsteinheimu zabarikadiral v hiši svojcev ubitega in jih zadržal kot talce. V trenutku nepazljivosti je enemu od talcev uspelo zbežati in obvestiti policijo, ki se je več ur neuspešno pogajala z morilcem. Ko je predsinočnjim posegel posebni oddelek nemške policije in so specialci vdrli v hišo, je Manfred Becker že ubil tri odrasle in napravil samomor, prizanesel pa je dvema otrokoma. Preiskovalni sodnik v Paderbornu je včeraj izjavil, da niso znani vzroki te družinske tragedije. Vaščani pa trdijo, da je tragediji botroval večletni družinski spor zaradi dediščine. Na sliki (telefoto AP): specialci zahodnonemške policije se vračajo s prizorišča tragedije v Grundsteinheimu. Homeini obsodil nezakrite Turkinje TEHERAN — Iranski verski in državni voditelj Homeini je ostro obsodil nedavno odločitev turške vlade, da iz srednjih šol in univerz odstrani tradicionalni šador, s katerim si muslimanske ženske pokrijejo glavo, kadar se pojavijo v javnosti. Homeini je dejal, da se v imenu nekakšne demokracije ne sme odpravljati muslimanskih tradicij in da je potrebno vztrajati pri »sveti vojni« proti tistim na zahodu in vzhodu, ki bi muslimanom radi vsilili njihov pogled na svet. Iranska vlada je s tem v zvezi tudi že protestirala pri turškem veleposlaniku v Teheranu. SAO PAULO — Število žrtev letal; ske nesreče pri Sao Paulu je v noč' naraslo na 21, to število pa najbrž ne bo dokončno, saj se v brazilskih bol; nišnicah zdravi več kot dvesto oseb, k1 so v nesreči utrpele težke rane, v glavnem obsežne opekline. Nesrečo naj bi povzročilo slabo delovanje hidravlične mehanizacije podvozja, kot so trdili še v poznih nočnil1 urah, proti jutru pa so nekateri izvedenci izjavili, da še niso dobili potrdila, da je pilot res javil kontrolnem8 stolpu prisotnost okvare. Boeing 70/ družbe Transbrasil se je vsekakor p1}' pravljal na zasilno pristajanje na me , narodnem letališču De Cumbrica, 1,1 pa znano, če je pilot res dobil dovolj6' nje za pristajanje. Letalo je bilo menda dobro vzdrž6' vano, le mesec dni pred nesrečo so 9^ temeljito pregledali, na krovu p8 \ imel 26 ton tovora (pretežno elektro1^ skega materiala in igrač), kar je 14 t® manj od teže, ki jo svetuje letals* hiša. Boeing 707 pa je bil vseeno st8.' saj so ga zgradili pred dvajsetimi 1® letel pa je več kot 60.000 ur. Tovorno letalo je padlo 2,7 lcilome ra od pristajalne steze, izkopalo pa > globok jerek v sami sredi gosto n8S ljene »favele« Jardim Ipanema, Kj živi najrevnejši sloj prebivalstva dustrijskega mesta Guarulhos. M žrtvami je največ prav žensk in otrJ zdravniki pa se trudijo, da bi čim v jemu številu ranjencev rešili živi j 6^ čeprav je njihov trud večkrat zam Včeraj je namreč umrl tudi novoroj ček, ki so ga spravili na svet, mati umrla zaradi opeklin. Zdr8V e. so izrazili upanje, da bo dojenček P živel tragedijo, pa je ni. Na sliki (telefoto AP): razbitin6 vornega letala med ruševinami ^ vele« Jardim Ipanema, kjer je z letalske nesreče umrlo že 21 ose MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ureja: IVAN FISCHER St. 17 Marec 1989 sam™™™®«® (ŠD PIONEER Autohifi NAJNOVEJŠI MODELI pri TRIESE GUR NJDD TRST — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026-69358 Toyota hilux - novo ime na območju lahkih terenskih tovornjakov Pick-up je vozilo, ki ga pri nas skoraj ne poznamo, je pa zelo razširjeno v Ameriki, pa tudi v raznih severnoafriških državah. Gre v bistvu za majhen tovornjak, izpeljan iz normalne limuzine, katere karoserija je ponavadi ostro odrezana za voznikovim sedežem ter se nadaljuje z nakladalno ploščadjo. Tovrstna vozila smo že vsi videli v raznih ameriških filmih, sedaj pa jih začenjamo videvati tudi pri nas. Med prvimi so se spomnili na te mini-tovornjake Japonci in kmalu se ne bomo niti pri nas več ozirati za njimi. Danes bomo govorili o Toyoti-nem hiluxu LN 105, ki ima to prednost, da ima sicer nakladalno ploščad, ima pa tudi pet udobnih sedežev, se pravi, da se kabina ne konča za prednjimi sedeži, temveč za zadnjimi. Imamo torej normalno terensko vozilo (pogon na zadnja kolesa, v primeru potrebe pa je mogoče vključiti tudi prednja kolesa), ki pa ima še to veliko prednost, da ima v zadku še kar zajetno tovorno ploščad. Vozilo je očitno namenjeno tistim, ki bodo z njim delali, pri nas pa se bo najbrež uveljavil kot modno vozilo, s katerim se bodo otroci »boljših« družin peljali na sladoled, ali v najboljšem primeru na smučanje. Omeniti je treba, da ima odličen 2400-kubični dizel, ki ga lahko povleče iz katerekoli zagate. Notranjost je skrbno oblikovana in povsem podobna notranjosti kateregakoli terenskega vozila, še več, rekli bolj podobna notranjosti limuzine. Vožnja s hiluxom pa je tudi neproblematična, saj je te malo višji od limuzine višjega srednjega razreda. K temu pripomorejo seveda tudi ser-vovolan in servozavore, pa tudi zelo dobro oblikovani sedeži. Glavna značilnost obilica športnih avtomobilov V Ženevi se je razcvetela letošnja avtomobilska pomlad Ženevski avtomobilski salon je vsakič znova »središče avtomobilskega sveta«: nekakšen uradni začetek sprotne prodajne sezone. Je torej znanilec vsega, kar bo med kupce pripeljalo v naslednjih mesecih in letošnje geslo iznad ženevskih avtomobilskih odrov pravi: »Avtomobil po meri človeka!« Mera pa se očitno spreminja: po obdobju z udobjem, elektroniko in nsploh visoko tehnologijo nasičenih limuzin so na vrsti (spet) športni avtomobili. Kupeji, kabrioleti, roadsterji, ali pa kar vse troje v enem samem vozilu. Da ne bo dvoma: snovalci niso omagali, večventilski motorji, turbinski in drugačni polnilniki, katalizatorska tehnika, štirikolesni pogoni in volani, napredna aseodinamika in vse že znane ter še veliko novih elektronskih domislic ostaja »v igri«. Le, da je človekova mera očitno spet takšna, da se hoče športno počutiti. Torej so bili športni avtomobili tokrat v središču ženevske pozornosti. Zvezdnik med njimi je bil avtomobil z zvezdo na nosu: mercedes-benz SL. Različice so tri: 300 SL, s trilitrskim še- stvaljnikom in 190 KM; 300 SL-24, s trilitrskim šestvaljnikom, 24 ventili in 231 KM; in 500 SL, s petlitrskim osemvaljnikom, 32 ventili in 326 KM. Karoserija je trikrat enaka: v bistvu dvosedežna, z možnostjo trdne strehe, zložljive strehe, ali golega neba nad glavama (vse se dogaja s pritiskom na gumb), pa z obiljem elektronike in všite varnosti, ki uvršča ta Mercedesov novinec ne le med najlepše avtomobile te sorte, ampak - ta hip - tudi med tehniško najpopolnejše vrhunske izdelke. Zelo športen je tudi prototip alfa romeo ES 30, ki je za zdaj še preskusni izdelek, a se z njim pripravljajo tudi na maloserijsko proizvodnjo. ES 30 je plod računalniškega dela ter soustvarjanja Alfinih oblikvoal-cev in Zagata. Karoserija je plastična, s Cx = 0.30 in s sesalnim učinkom (tako kot nekoč pri F-1) trebuha vozila proti tlom pod njim. Motor je že znani trilitrski V6, mehanika »tran-saxle« in zadnja prema z De Dionovo zasnovo. ES 30 je dolg štiri metre, težak 1260 kg in zmore največjo hitrost 245 km na uro ter pospešek 0-100 km na uro v 7 sekundah. Vrhunski športnik je še novi Chevrolet corvette ZR-1. General Motorsovo lastništvo angleškega Lotusa je prispevalo nov osemvaljni motor V-oblike s 4 odmičnimi gredmi, z 32 ventili, z lahkima glavama in blokom, s 5,7 litra gibne prostornine ter s 390 KM. Tehniške posebnosti so dvostopenjski še-stnajstkanalni sesalni sistem, vbrizgavanja goriva s po dvema šobama za vsak valj, še-ststopenjski menjalnik, prilagodljivo blaženje in nadzorovani tlak v gumah. Največja hitrost: 290 km na uro. Ferrari je v Ženevi prvič predstavil mondial T, pri čemer pomeni T - transverzalno, kar oznanja lego menjalnika glede na po novem vzdolžno nameščen 3,4 litrski motor (300 KM). Sožitje menjalnika in motorja je zdaj torej takšno kot pri ferrari-ju 312 T za formulo 1. Zunanje razlike - v primerjavi z že znanim mondialom - so malenkostne. Antiferrari ali pa antiporsche hoče biti honda NS-X, ki je za zdaj še prototip, bo pa kmalu tudi v serijski proizvodnji. To je dvosedežni kupe z aluminijasto karoserijo, z aluminijastimi obesami ter s trilitrskim sredinsko nameščenim motorjem V6, ki zagotavlja največjo hitrost 250 km na uro ter pospešek 0-100 km na uro v 6 sekundah. Serijsko bodo vgrajevali Hondin antiblokirni zavorni sistem ALB, samodejno preprečevanje zdr-savanja gnainih koles TCS in še dolgo vrsto elektronskih dosežkov. Športnost, visoko tehniko in eleganco so združili pri Cadilla-cu, s prototipom kupeja solitai-re. Ta se - ob celotni dolžini 5,5 metra - hvali s količnikom zračnega uora 0,28, obenem pa z zanimivo kupolastim potniškim prostorom, s 6,6-litrskim dva-najstvaljnikom, z elektroniko za podvozje ter z največjo močjo 430 KM. Mazda je v kabriolet spremenila kar že znani kupe RX-7. Temu dvosedežniku je zdaj moč streho zganiti v zadnji rob potniškega dela, zato so morali karoserijo dodatno ojačati, kar je prineslo tudi 60 kilogramov dodatne skupne teže. So pa obenem ojačali tudi dvoploščni vvankel v nosu, da zmore zdaj 200 KM, kar zadošča za največjo hitrost 240 kilometrov na uro. Pri Porscheju so se radovedneži zbirali ob carreri 4, zavoljo njenega štirkolesnega pogona, zavoljo njene že dolgo znane, a še vedno priljubljene na 3. strani Zgoraj: torrero - terenec fantastičnega videza. Spodaj: študija za golf syncro ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA akumulatorji: BOLDRIN Roberto Ul. Massimo D'Azeglio 20 SteCO MARELLI AVTORADIO - VARNOSTNE NAPRAVE "AUTOSONIK" SAS TRST - Drevored Ippodromo 12 - Tel. 040/393888 prodaja na debelo in drobno nadomestnih in dodatnih delov za avtomobile E3F Lockheed MINTEX brake pads [M>rdor\ M ibMI ■ if cierreauto center za terenska vozila Zastopstvo: DAIHATSU - LADA - UAZ - MAGNUM GIANNINI - MORETTI Poverjeni prodajalec FIAT Agencija zavarovalnice "REALE MUTUA Dl ASSICURAZIONI“ TRST - Proseška postaja 13 (Zgonik) - Tel. 040/251028 (pri salonu pohištva Lanza) c£> z 2. strani oblike in zavoljo 3,6 litrskega bokserja v zadku, ki streže z okroglimi 250 KM. Sosedje, od Volksvvagna, pa so postregli z dvema novosti-ma: serijskim primerkom ral-lye golfa, ki ga poganja 1,8-li-trski motor s polnilnikom G (160 KM), kar pomeni ob športnem podvozju in športni opremi dobro izhodišče za morebitne tekmovalne želje kupcev, in s študijo terenskega golfa syncro, ki so ga odločneje privzdignili od tal, mu na novo naravnali vzmetenje in blaženje podvozja ter ga opremili z značilnimi terenskimi karoserijskimi dodatki. V serijo bo ta avtomobil zašel, če bo med radovedneži vzbujal tudi nakupovalne želje. Športne pa so bile v Ženevi tudi številne limuzine. Na primer audi 200 guattro 20 V, ki so mu vsadili na novo obdelani 2,2 litrski petvaljnik z 20 ventili in turbinskim polnilnikom, kar pomeni 220 KM pri 5700 vrtljajih v minuti in izredno ugoden navor 309 Nm pri samo 1950 vrtljajih v minuti (enak motor bodo za prihodnje leto namenili tudi vnovič prebujenemu guattru ku-pejevske oblike); ali pa Lancia, ki svoje prihodnje dirkaške načrte skriva v serijskem primerku delte HF integrale 16 V (200KM); ali pa Opel, ki je v omego vgradil Lotusov 3,6-litrski šestvaljnik s 24 ventili in 360 KM, to koprodukcijo pa je oznanil tudi s športnimi dodatki na in v vozilu; ali pa Peugeot, ki je na oder postavil visokozmogljivi 405 Ml 16 X 4, kar pomeni, da poganja motor vsa štiri kolesa (s pomočjo sredinske viskozne sklopke in torsena med zadnjima kolesoma). In tako dalje. Z manj nenavadnimi latnos-tmi. so v letošnjo pomlad zapeljali povsem nov ford fiesta z motorji od 1,1 do 1,8 litra (tudi z dizlom), pa nissan ma-xima, ki je zrela, natančno izdelana in s triIitrskim motorjem (170 KM) opremljena limuzina višjega razreda, pa BMW, ki je karoserijo touring namenil tudi v kombinaciji z motorjem 318 i, pa daihatsu, ki je serijski applause napovedal s prototipom MS-X90 (limuzinica klasične oblike, a s petimi vrati in z izredno spretno izkoriščenim prostorom, sicer pa 1600 kubikov, 16 ventilov, 120 KM), pa še Škoda, ki je z novim favoritom (prednji pogon, oblika podobna ladi samari) prvič zapeljala v Švico. Zgoraj: mercedes 300 in 500. Spodaj: Chevrolet corvette ZR-1 So pa zato stilisti pritrdili splošnemu trendu in stregli s športnimi - bolj ali manj uspešnimi - primerki. Med nimi se je bleščala 350.000 ameriških dolarjev vredna cizeta mo-roder V16 T, predstavljena že pred nekaj tedni v Los Angelesu in izdelana v švicarsko-ita-lijanski koprodukciji (motor: 16 valjev,. 6 litrov, 64 ventilov, 560 KM). Posebnež je bil tudi Koe-nigov ferrari cabrio, izdelan na osnovi testarosse ter z mo- torji od 450 do 800 KM. Pa recimo, torrero kanadske firme Vhemo, ki je terenec fantastičnega videza, nenavadnih oblik in z motorjem, ki se ponaša s prilagodljivo prostornino do največ 12 litrov ter z močmi do približno 1200 KM. In nenazadnje, je bil v Švici tudi Švicar Sbarro, ki je že od prej znano domislico kolesa brez pest uresničil pri avtomobilu in motornem kolesu. Tako so se kolesa platišča spremenila v obroče brez sredinskega dela, vlogo nekdanjega vleža-jenja pa so prevzeli posebni »čevlji«, ki skrbijo za stik z zobčastimi obroči. Zanimanje velikih in resnih avtomobilskih tovarn je baje velikansko. Konec! Navsezadnje je tole le ena od številnih avtomobilskih pomladi. In, ker razvoja tudi na tem področju ni mogoče ustaviti (le zakaj bi ga, ko pa smo željni novosti in svežih domislic), je bil tudi tokratni ženevski avtomobilski salon le drobec v velikanskem mozaiku. In zelo prav je tako. M Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica V-VO SS/ESl/ TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203 Novi kadett 1.8 station vvagon kombi s športnimi ambicijami Vbrizgavanje goriva zagotavlja kadettu za kombi nenavadno poskočnost Station vvagon, angleško ime za kombi. Oblika karoserije, ki bi zaslužila najbrž še več sreče kot jo že ima. In nemški Opel je med hišami, ki so se prve odločili zanjo.. Danes pa si marsikdo želi nekaj več kot samo avto z velikim prtljažnikom in z možnostjo nakladanja tudi zajetnega tovora: tudi zmogljivosti so pomembne, saj se danes nihče ne zadovolji več z vozilom, ki leze s polževo hitrostjo tako v mestu kot tudi na odprtih cestah. V to novo filozofijo se vključuje kadett 1.8i station vvagon GT, kjer zadnja sigla pomeni marsikaj. Predvsem spominja na športne kupeje z visokimi zmogljivostmi, »i« po oznaki prostornine pa seveda pomeni vbrizgavanje goriva. In ta ka-dettov kombi je res zanimiva zmes uporabnosti in zmogljivosti, karoserija kombija z motorjem, ki mu zagotavlja poskočnost in hitrost. Največja novost pri tem modelu je seveda motor: 1,8-kubični štirivaljnik so opremili z Boschevo elektroniko LE3-jetronic, ki mu zagotavlja 112 KM pri 5600 obratih v minuti in največji navor 16 kpm pri 3000 obratih. Vse to zagotavlja izredno prijetno vožnjo z mehkim in prožnim pospeševanjem in zelo omejeno porabo goriva (tovarniški podatek govori o 5,8 litra pri stalni hitrosti 90 km/h). Pogon je seveda na prednja kolesa, menjalnik petstopenjski, prednje zavore so kolutne s servoojačevalni-kom, nima pa servovolana, kar pa ni bistveno, saj je volan še kar lahkoten. Edini očitek, ki bi ga lahko imeli glede tega sicer zelo imenitnega avta, je ta, da je armaturna plošča nekoliko preveč špartanska za vozilo, ki bi hotelo biti sicer zelo »uporabno«, obenem pa tudi športno. Vendar pa za nekaj manj kot 20 milijonov lir je to nakup, pri katerem se ne kaže obotavljati. TAKOJŠNJA DOBAVA MALEGA TOVORNEGA AVTOMOBILA BEDFORD 1 Član združenja: , CONCESSIONARI AUTO Dl TRIESTE Panduto■ Ul. Rosandra 2 Tel. 820256 - TRST ||| : | || Pomlad ža krepko trka na vrata in ne bo minilo dosti časa, ko bosta težko pričakovano poletje in vročina spet med nami. Ker je bila letošnja zima mila, so priprave za naslednjo motociklistično sezono stekle še prej kot po navadi. Lani so marca in aprila imeli mehaniki polne roke dela tako, da je moral vsak lastnik motocikla počakati vsaj deset dni, predno je mehanik lahko opravit tehnični pregled ali zamenjal olje in filtre. Vse skupaj se je še bolj zavleklo, če je bil motocikel potreben kakšnega bolj zahtevnega posega. Letos pa je, kot se zdi, vse potekalo bolj lagodno in umirjeno. Mehaniki so začeli delati s polno paro že prve dni februarja tako, da je danes že večina motociklov nared za novo sezono. Treba je dodati, da je bita lanska motociklistična sezona res ugodna in dolga, čemur je predvsem pripomogla izredno kratko deževno obdobje. Kdor pa letos ne namerava peljati svojega motocikla k mehaniku na pregled, ker se je odločil za nakup novega 350-kubičnega cestnega motocikla, mu italijanska Cagi-va-Morini ponuja svoj nov model "dart" (v angleščini pomeni puščica). Kot se zdi je združitev med Cagivo in bolonjskim Morini-jem obrodita svoje sadove in na tržišču se je pojavil estetsko popolnoma prenovljen motocikel, katerega zunanji videz pa ne bo povsem po godu tistim, ki so bili zaljubljeni v tradicionalne Morinije-ve modele. Dart ne more zanikati svojega očetovstva, saj je povsem podoben Cagivini 125-kubični frecci, ki žanje veliko uspeha med najstniki. Podoben pa je tudi Ducatijevemu svetovno znanemu modelu pašo, ki je zelo priljubljen na Japonskem. Edino, kar je pri dartu ostalo nespremenjeno, je motor, ki že od teta 19/1 uspešno poganja Morinijeve modele. To je 344-kubični dvovaljni štiritaktni zračno hlajeni motor z valji na V pod kotom 72 stopinj in dvema vzporednima ventiloma v vsaki glavi. Značilna je tudi komora za iz- Pooblaščera avtomehanična delavnica IIXZ« Sli: OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618 Mori ni jev 350-kubični cestni športnik grozi Japoncem Bo »puščica« zadela v črno? Dartu se obetajo rožnati časi gorevanje tipa Heron (bati imajo na zgornji strani značilne vdolbine). Naj večji navor doseže pri 6.000 obratih, medtem ko doseže na j več jo moč (34,5 KM) pri 8.500 obratih, kar pa ni pretirano, če ga primerjamo z ostalimi japonskimi modeli. Dart pa poleg tega tudi ne sodi med najhitrejše motocikle, doseže namreč samo 164 km na uro, kar seveda niso mačje solze, toda za športni cestni motocikel je to le nekoliko premalo. Športni motocikli so večinoma udobni, toda dart je zaradi svojega trdega vzmetenja na slabi in luknjasti cesti precej neudoben. To predvsem zato, ker naklon sedeža ne omogoča velikih premikov, ki so v takih primerih potrebni. Tudi položaj potnika ni udoben, ki se mora zaradi slabo nameščenega zadnjega ročaja, popolnoma nasloniti na voznikov hrbet in bo vožnja tako postala nadvse kočljiva. Športno nastavljeno vzmetenje in okvir, ki opremlja tudi Cagivino freccio, pa bosta prišla do izraza na hitrih cestah ali progah, kjer bo lahko voznik do dna izkoristil vse dartove športne značilnosti. Vzmetenje je seveda Marzoc-chi, spredaj vitice s kraki premera 35 mm in hodom 150 mm, zadaj pa ima monobla-žilnik PBS2 s hodom 150 mm, ki ga lahko nastavimo na različne trdote. Prav te športne značilnosti so tudi razlog, da so pri Moriniju posvetiti precej pozornosti tudi zavornemu kompletu. Na prednje kolo so montirati Brembov kolut premera 298 mm, zadaj pa so dart opremili s kolutom premera 240 mm. Velik premer kolutov omogoča, da se ti’, še pri tako vztrajnem zaviranju, ne segrejejo preveč. Tudi poraba goriva je malenkostna. V mestu prevozimo z enim litrom 18 km, medtem ko zunaj mesta prevozimo kar 22,2 km. Priznati je treba, da so pri Moriniju (Cagivi) posvetili največ pozornosti predvsem oklepu, se pravi zunanjemu videzu motocikla, ki je tako pridobil na privlačnosti. Toda tudi cena je zato primerno poskočila. Dart stane namreč 6.783.000 Ur. ZVONKO PETJE ry»>Z/^v>i VAM BODO NAŠA OSEBNA POSOJILA NAJUSTREZNEJŠA POMOČ. 10 MILIJONOV LIR BOSTE VRNILI < V 48 OBROKIH PO SAMO 280.000 LIR NA MESEC. POSOJILA OBLIKOVANA PO MERI š POSEBEJ ZA VAS. M Banca Agricola * Kmečka banka Gorica Športni pokrovi zvezdaste oblike za platišča ▼*WOLKSWAGEN A'FJ je vreden zaupanja dingCDnti trst - ul. rosandra 2 (vogal ul. flavia) - tel. 281444 I Vtisi z obiska florentinskega Italcaravan 89 Pomanjkanje domišljije značilna za večino evropske proizvodnje Proizvodnjo so »osvežili« z novimi barvami, blago za prevleke je bolj moderno in trpežno, bistvenih novosti pa ni. Evropska industrija bivalnih avtomobilov, stanovanjskih prikolic in opreme za kampiranje v svojih predlogih že dalj časa stagnira. In če se to manj pozna v deželah, kjer je »plen air« uveljavljen in globoko zakoreninjen način uporabe prostega časa, je na italijanskem tržišču depresija že kar občutna. Ljudje sicer množično obiskujejo specializirane sejme in razstave, radi sanjarijo ob bivalnem avtomobilu ali udobni prikolici, nazadnje pa se le odločijo za tradicionalni hotel. Zadnji Caravan expo v Turinu je pokazal, da je na področju bivalnih avtomobilov in prikolic načrtovalcem -razen častnih izjem - zmanjkalo domišljije. To negativno težnjo so med drugim potrdile tudi manjše, med-deželne in pokrajinske razstave, na katerih so pro- na 7. strani c£> Polo Bel Arni Nebo odpri se 11.477.550 lir (ključi v roke) Tipična oblika sodobnega camperja: na sliki je model mondello podjetja Florence Camper Notranje prevleke z ekskluzivnim designom Prozorno strešno okno Atermična stekla zelene barve Motor: 1.043 ccm bencin 1.272 ccm diesel 1 11 1 II 11 II c|> s 6. strani izvajalci predstavili svoje novo naličene modele, ki pa po »vsebinski« plati ne odkrivajo Amerike. To se je jasno izkazalo tudi na razstavi Italcaravan 89, ki je bila konec februarja in v začetku marca v Firencah. Florentinski sejem je, po turin-skem Caravan expo eden najpomembnejših v Italiji, saj so v okolici Firenc največje italijanske tovarne bi-' valnih avtomobilov in stanovanjskih prikolic, ob njih pa je tudi vrsta obrtnikov, ki se ukvarjajo predvsem s preurejanjem in z opremljanjem poltovornjakov. Če izvzamemo nemško hišo VVestfalia, ki na industrijski ravni proizvaja camperje (preurejen in bivalno opremljen furgon, pri katerem ni bistvenih posegov v izhodiščno karoserijo), je evropska industrija bivalnih avtromo-bilov, usmerjena predvsem v motorcaravane (pri poltovornjaku ohranijo vozniško kabino, na šasijo pa pritrdijo bivalno celico, ki je po strukturi enaka prikolici) in motor-home (v tem primeru izkoristijo motor, šasijo in podvozje izhodiščnega furgona, karoserija pa je zasnovana povsem na novo), camperje pa prepuščajo inventivnosti večjih ali manjših obrtnih delavnic. Razporeditev bivalnega prostora je v sedanji proizvodnji motorcaravanov in motorhomov dokaj ustaljena. Pri motorcaravanih uporabljajo dve ali tri sheme (stranišče in kuhinjski resor sta v zadnjem delu ali v sredi bivalnega prostora, dnevni prostor, ki se spremeni v posteljo, pa je večinoma pomaknjen proti vozniški kabini in prirejen tako, da lahko vsi potniki sedijo v smeri vožnje), skoraj vsi imajo najmanj šest (lahko pa tudi več) ležišč. Nekoliko več inventivnosti je pri motorhomih, ker skupno načrtovanje' oblike karoserije in bivalnega prostora omogoča proizvajalcem nekoliko večjo iznajdljivost. V bistvu se modeli različnih hiš razlikujejo pred- vsem po kakovosti uporabljenih materialov in po stopnji dodelanosti ter serijske opreme. Edina resnična novost na tem področju je bil pred nekaj leti predstavljeni Pioneerov basic in tržaški »perla«, ki pa v Firencah ni bil razstavljen. Na splošno ima obiskovalec vtis, da proizvajalci ponujajo zlasti italijanskemu tržišču predvsem modele, pri katerih so načrtovalci mislili predvsem na bivanje, na čas, ko bivalni avto miruje in postane v bistvu stanovanjska prikolica, manj pa na premičnost, ki bi morala biti glavna značilnost tega vozila. Značilna je tudi ponudba s precejšnjim številom le- žišč, manj pa je modelov namenjenih manjšim družinam. Med najbolj uporabljenimi izhodiščnimi poltovornjaki je Fiatov ducato, katerega pa je začel nekoliko ogrožati prenovljeni Fordov transit. Pri camperjih je ponudba tudi dokaj standardizirana. Če izvzameno nekatere modele, ki so jim bili kot osnova veliki furgoni, se pri vseh ponavlja ista bivalna shema: stranišče in kuhinjski resor v zadku, štirje sedeži, ki se spremenijo v dve ležišči in zakonska postelja, ki je med vožnjo pritrjena k stropu, ponoči pa jo uporabniki s pomočjo posebnega mehanizma spustijo do polovice višine. Manjši camperji zagotavljajo precejšnjo premičnost, saj so po zunanji razsežnosti (če izvzamemo višino) slični limuzinam srednjega razreda, sodobni motorji pa dajejo vozilu tudi dovolj »popra«, da je vožnja kar prijetna. V večini primerov pa seveda zaradi tega nekoliko trpi udobje, ker so postelje manj- še in bivalni prostor bolj omejen kot pri motorcaravanih in motorhomih. Edina resnična novost na tem področju je VVestfaliin »nugget«, ki bi ga lahko označili kot kompromis med camperjem in udobno limuzino. Nemški načrtovalci so v Fordov transit vgradili štiri udobne sedeže, ki so boV\ podobni domačim naslonjačem kot pa avtomobilskim sedežem. V zadek vozila so vgradili majhen kuhinjski resor s hladilnikom in omarico, v kateri pa resnici na ljubo ni veliko prostora za osebno prtljago. Furgonu so dodali privzdižno plastično streho, pod katero je dokaj velika zakonska postelja, medem ko se sedeži ponoči lahko spremenijo v dve ločeni ležišči. V opremo sodi še majhna katalitična pečica, ki omogoča ogrevanje vozila tudi ko miruje. Nugget je dokaj izvirna evropska interpretacija ameriškega vana, ki po svoji zasnovi ni pravi camper pač pa potujoči salon. V bistvu je nugget dokaj udobna in pro-torninsko večja limuzina, v kateri si voznik in potniki tudi med vožnjo lahko privoščijo hladno pivo ali osvežilno pijačo, v kateri je med postankom kramljanje bolj prijetno, ker je mogoče prednja dva sedeža obrniti, in v kateri lahko pripravijo hiter obed. Potniki navajeni špar-tnaskega življenja lahko v nuggetu zlasti v toplejših mesecih tudi prespijo. Predvsem pa je nugget tudi avto za vsak dan, saj po zmogljivostih ne zaostaja veliko za limuzino srednjega razreda, v udobju pa jo v marsikaterem pogledu prekaša. Še manj izvirnosti je v zadnjem času v ponudbi stanovanjskih prikolic. Pri vseh je zasnova bivalnega prostora standardna in prikolice so bolj zamišljene kot majhne hišice na kolesih, kt jih (če sploh jih) spomladi odpelješ v kamp, jeseni pa nazaj domov. Prikolica zato v marsikaterem pogledu izgublja premičnost, ki bi morala biti njena osnovna značilnost, če bi hotela res biti sredstvo za turizem »en plein air«, ki je sinonim premičnosti, stika z naravo in tudi živega kontakta z novimi stvarnostmi. VOJMIR TAVČAR ¥ itfS' s » 9rsjuirj0r&fMrjH*'. ► v. ■*~TY*'~~Y*s***r„*fr**-*-t PODJETNIKI! PRI NAS DOBITE USTREZNI LEASING ZA VAŠE POTREBE. LEASING OBLIKOVAN PO MERI POSEBEJ ZA VAS. n Banca Agricola * Kmečka banka Gorica Dnevna (zgoraj) in nočna (spodaj) rešitev v motorhomu italijanske Laike Fiesta za devetdeseta leta Zanimiva Fordova politika cen Za sedaj na voljo s 1.100 in 1.400-kubičnim motorjem - Kmalu tudi dizel I/ 12 letih svojega obstoja je bita Fordova fiesta ena najbolj posrečenih majhnih limuzin na evropskem tržišču. O tem zgovorno priča dejstvo, da so jih med leti 1977. in 1988. izdelali kar 5 milijonov, kar je vsega spoštovanja vredna številka. Ampak, »sic transit gloria mun-di«, tudi za fiesto je napočit čas zaslužene upokojitve. Da bo do tega trenutka nekoč prišlo so se pri Fordu zelo dobro zavedali in že nekaj let delajo na tem, da bi fiesta imela dostojnega naslednika. In ta je sedaj tu: iz pepela stare fieste se je kot ptič feniks porodila ... nova fiesta. Sorodstva med starim in novim modelom ni mogoče skriti: veže ju nekaj neotipljivega, vendar zelo jasnega. Sicer pa je temelje fiesti ne oblike postaviI računalnik, človek je nekatere Unije le nekoliko zgladil, tako da je fiesta podobna sami sebi, pa tudi celi seriji drugih majhnih limuzin, ki so ta čas na prodaj v Evropi. Za sedaj je fiesta na voljo z dvema različnima motorjema (1.1 in 1.4) in v različicah s 5 ali 3 vrati. Italijanska podružnica Forda pa se je odločila za zelo zanimivo prodajno strategijo: vse različice s 3 vrati so naprodaj z isto ceno, tako tiste s 1,1 kot one s 1,4-kubičnim motorjem, ne glede na stopnjo dodelanosti. Skratka fiesta s 3 vrati, naj bo 1.1 CLX, ali 1.1 S, 1.4 CLX ali 1.4 S velja 10.480.000 Ur. Približno isto velja tudi za različico s 5 vrati: fiesta CLX 1.1 in 1.4 veljata 11.244.000 Ur, najdražja fiesta ghia tako 1.1 kot 1.4 pa velja 11.887.000 lir. V bližnji bodočnosti bodo na voljo tudi fiesta s 1800-kubičnim dizlom in pa športna fiesta XR2i in fiesta turbo, obe s 1.600-kubič-nim motorjem. Pobuda je zelo zanimiva in dokazuje dinamičnost tovarne na zelo zahtevnem italijanskem tržišču. Morda pa bodo le prepričali Italijane, da je bolj varno in v velikem številu primerov tudi bolj varčno odločati se za modele z nekoliko močnejšim motorjem, ki pa zagotavljajo varnejšo vožnjo. K fiesti se bomo v eni naših prihodnjih številk vsekakor še vrnili, saj je nažalost prostor, ki ga imamo na razpolago preskopo odmerjen za tako zanimivo vozilo kot je novi Fordov malček. ZASTOPSTVO Paolo GRATTON - Gorica vam vošči vesele velikonočne praznike IN VAM SPOROČA, DA SO NA RAZPOLAGO NOVI EKOLOŠKI AVTOMOBILI ESCORT m SIERRA Pričakujemo vas v našem sedežu, kjer vam bomo prikazali vse ugodnosti, ki vam jih nudi FORD. GORICA - Ul. Aquilea 42 - Tel. (0481) 520121 - 520052 tAUŠEČT