Političen list za slovenski narod f» polti prejeman Telja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., xa četrt leta 4 fld., za en meaec 1 fld. 40 kr. r administraciji prejeman, velja: Za celo leto 13 fld., za pol leta G fld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. t Naročnino in oznanila (inserate) prejema apravništvo in ekspedicija v „ Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredntttvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 134. 7 Ljubljani, v sredo 14. junija 189° o. l^etnilt XXI. Davčna preosnova. A. Splošna načela. I. Zakaj je treba davčne preosnove? Že leta iu leta zahtevali so ljudski zastopniki, da se preosDuje plačevanje davka, osobiti da se vpelje osebni dohodninski davek, ki bo k plačevanju davkov pritegnil mnogo bogatiuov in kapitalistov, ki od ogromnih svojih letnih dohodkov sedaj ne od-rajtujejo nikakega davka. Bes so poskusili že različni fiuančni ministri vpeljati ta davek, toda vsikdar je tak predlog padel. Sedanji finančni minister je zopet predložil državnemu zboru načrt, po katerem bi se preosnovali davki, oziroma vpeljal osebni dohodninski davek. Sedanji predlog razločuje se od prejšnjih osobito v tem, da vlada ne išče večjih davčnih prihodkov, kakeršni bodo prihajali iz osebnega dohodninskega davka za državo, ampak da hoče ves ta večji davčni prihodek porabiti za razbremenje po davkih prehudo zadetih davkoplačevalcev, osobito za olajšavo, oziroma znižanje zemljiščnega, hišnega in obrtnega davka. Poleg vpeljave osebnega dohodninskega davka bi se po novem načrtu preosnoval obrtni davek, ki ne zadostuje sedajnim dejanjskim razmeram. Do-sedajni obrtni davek veljaven je že od I. 1812, obrtni dohodninski davek pa od 1. 1849. Takrat je bila obrtuija od današnje različna; takrat so bili obrtniki večinoma vsi enaki, sedaj pa se poleg malih in srednjih obrtnikov nahajajo veliki obrtniki, ogromni fabrikantje z velikanskimi tovarnami, ki so deloma že ugonobile malo obrt. Vendar pa se se-dajni obrtni davek še ravno tako pobira, kot v prejšnjih, vse druzih časih. Le v 3 razrede so razdeljeni obrtniki, več nego 1575 gld. obrtnega davka ni treba nikomur plačevati, tudi velikanskim tovarnam ne, ki porabljajo na stotine delavcev. Dosedajno razdeljenje davka ima več pomanjkljivosti in sicer je v prvi vrsti nepravično. Po sedajnih davčnih načelih ali postavah so namreč razui dohodki zelo neenakomerno obdačeni. Tako na pr. zadene zemljiščnega posestnika davek v polni meri, ker kataster, oziroma davčni uradi vedo natanko za najmanjši košček zemlje; prav tako je glede hišnega davka. Večina premakljivega kapitala je pa skoro povsem prosta slehernega davka. Trpin poljedelec in obrtnik plačuje od trdo zasluženega dohodka davke državne, deželne, okrajne, občinske itd.; veliki kapitalist pa mirno vživa v mestu obilne svoje prihodke, ki jih dobiva kot obresti od svoje glavnice. Znani so slučaji, osobito na Dunaju, da ljudje, ki imajo na leto čez en milijon goldinarjev prihodka, niti vinarja ne plačujejo k državnim davkom 1 Drugi nedostatek je v tem, da so davkoplačevalci različnih stanov in različnega dohodka bili zelo nejednako-merno obdačeni, in sicer revni in zadolženi davkoplačevalci bolj, nego premožnejši in neza-dolženi. Kes je, da so nekateri gospodarji po zaprav-Ijivosti zašli v dolgove, vendar je ogromna večina njih takih, ki so vzlic varčnosti in neumornosti v delu zadolženi, ali da so zadolženo posestvo od sta-rišev prevzeli, ali da so se morali vsled nesreč in slabih letia zadolžiti. In kdo bo mogel tajiti, da ni mnogo takih posestnikov, ki večinoma delajo za druge in ne zsl-se; ko odrajtajo davke, se štejejo srečne, če zamorejo plačati še obresti od dolgov, ki mnogokrat skoro toliko znašajo, kakor je njihovo celo premoženje vredno. Ali je torej pravično, da se od takega trpina zahteva ves davek, ko njegovi upniki-kapitalisti brez truda vživa jo svoje dohodke? Prav tako je z obrtnim davkom, ki ima to čuduo naredbo, da njegovi določeni razredni nastavki preveč zahtevajo od malih in srednjih obrtov, za velike, osobito tovarniške obrti, pa niso v nikaki pravi razmeri z dotičnimi davki. Tako velja sedaj, da dohodarinski davek I. razreda ne sme biti nikdar manjši od tretjine predpisanega davka, če prav morda kak obrtnik ni imel niti solda dobička od svojega obrta. Tretji nedostatek sedanje razdelitve pa je v tem, da se ceni obrtni dohodarinski davek nejasno in nepopolno, ker za to ni stalnih načel in določil. Jednemu se odmeri malo, drugemu, ki ima jednako obrtnijo in jednake dohodke, pa podvojeno ali še več, kakor so ga uradi in takozvani zaupni možje ocenili. In kdor je vesten in pravičen, nosi sedaj tudi večje breme od onega, ki zn& zatajiti svoje dejanjske dohodke. Zato se mora preosnovati zistem, in sicer tako, da se k plačevanju pritegne v večji meri kapital, da se nastavijo plačilni razredi tako, da se revnejši stanovi manj, premožni pa bolj obdačijo, ter da se vcenitev, oziroma preračunjenje in predpisovanja dejanjskega davka, pravično in temeljito ter javno vrši, ne pa, da to vršd takozvani zaupni možje, ki pogostoma prav nič o obrtu, katerega prihodek imajo ceniti, ae razumejo. Zato je namen, vpeljati pravi osebni prihod-ninski davek, združen s preosnovo obrtnega davka. (Dalj« sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 14. junija. Poljski katoliški shod se slovesno otvori dne 4. julija ob 6. uri popoldne v Krakovem. Pripravljalni odbor s posebno deputacijo povabi apostolskega nuncija Agliardija, ki pride na Dunaj. Slovesne seje katoliškega shoda bodo dne 4., 5. in 6. julija v veliki dvorani telovadnega društva „Sokol". Odseki, katerih je osem, bodo imeli svoja posvetovanja v akademični gimnaziji. Posvetovalo se bode o narodnem gospodarstvu in kmetijstvu, o šoli, znanosti, umetnosti, cerkveni godbi, časnikarstvu in književnih stvareh sploh in o katoliškem življenju. LISTEK. Koledniki. List iz kronike. — Jos. Svoboda. (Konec.) Ko odgodejo koračnico, oddahnejo se malo in čakajo, da bi jim mati Konjačica ali pa oče Konjač kaj podaril. Toda nič, nič, te ljudje niti ne mislijo na to. Naši godci zagodejo okroglo, tako okroglo, da so se mladi Konjači in Konjačice sprijeli in zavrteli po hiši. Ko so godci videli, da so plesalci upehani, utihnejo in se ozirajo, kaj jim bode ponudil kdo. Toda še nič. Zagodejo tretjič in godejo srdito in burno, da so ljudje strmeli. Ko nehajo, se godci spogledajo, namignejo si ter posmejejo, in Kraljiček zapoje: „Sosedje so prav li. Da ste prešička zadav'li; Zato smo prišli koled vat In srečo voščit vam. Vi, mati Konjačica Sezite na polico, v Prinesite klobasico, Pretrgajte na dvoje » ln dajte nam oboje, Da srečni boste vsi." „Kaj, klobase pobirate vi?" vpraša zategnjeno Konjačica. „Kar daste, vse vzamemo, mati, naj bo iz mesa ali testa, prediva ali srebra," pove Jožek. „Saj ne beračite!" „0 ne! Berači nismo! Samo koledovat smo prišli in ako vas je volja, nam daste kaj, ali pa nič. Rubili vas ne bodemo zato." „Kaj vam hočem dati, saj nimamo ničesar!" „Pa pojdimo, fantje !a pravi Jožek. „ Dobro srečo v novem letu pa pasjo kugo in mačjo bolezen!" voščijo in gredo brž ven. „Tiščita vrata!" veli Kraljiček onima dvema, ki ga takoj ubogata in se z vso silo vpreta v vrata. Kraljiček pa se vstopi pred vrata in na ves glas zapoje: „Preljubi konjači, Mi prišli smo k vam, Smo pošto prinesli : Ena mrha leži tam, Brž po-njo tecite, Domov privlačite, Ter s kože denite ; Pa kožo prodajte In nam miloščino dajte." Konjaški ljudje so začeli kričati v hiši in odpirati vrata, pa se ni dalo, ker sta bila Blažič in Jožek premočna. „Na, fant, pa jim vrzi to-Ie, ako spusti vrata!" vpije Konjačica. „Pa spustita, bodemo videli, kaj' dobimo." Ona dva pustita vrata in se vstopita h Kra-ljičku. Vrata se odpro in povesno prediva prileti v Kralj ička. Ta ga pograbi in se zakrohota zlasti zato, ker so ljudje v hiši kričali in se jezili. Godci gredo iz hiše. Tam pred hišo je pa rastla stara rogovilasta češplja, katera se je bila ravno snega otresla. „Tega prediva ne bodemo okoli nosili," pravi Kraljiček. „Še malo potrpimo." Iu obrnejo se in gledajo, reže se, konjaške ljudi, ki so prišli za njimi na prag. Kraljiček se še bolj poredno zareži iu zapoje: „0 kiota presneta, Kaj si to nam dal ? Povesno prediva, Oh, kam ga bom djalV" „Na češpljo ga vrzi, nikamor drugam, naj ga Konjačka sprede! Tega pač ne bodeš nosil seboj!" svetuje Jožek. Kraljiček pa zavihti povesno in ga zažene na češpljo, da tam obvisi na vejah. Poročevalci so izbrani iz vse Galicije. Pri slovesnih sejah bodo govorili najboljši govorniki izmej poslancev in drnzih krogov. Popoldne dne 5. in 6. julija si bodo tujci ogledali cerkve in muzeje. Po končanem katoliškem shodu bode dne 6. julija zvečer slovesen banket. Drugi dan bode pa izlet v Wieliczko, slavne državne soline. Vstopnina velja 1 gld. Za poročilo je pridejati še 2 gld. Potrebna pojasnila daje pisarna katoliškega shoda v Krakovem. — Mi le želimo, da se katoliško shod v Galiciji dobro obnese in poživi semtertja že mlačno katoliško zavest in tako tudi poljske politike pripelje na odločnejšo katoliško pot. Od Poljakov je mnogo za-visno v državnem zboru. Ce bi se njih zastopniki ogreli za versko šolo, bi je vlada ne mogla dolgo zadržavati. Demonstracija proti rusinskemu me-tropolitu. V čast rusinskim dijakom na Dunaju moremo povedati, da se niso vsi udeležili demonstracije proti metropolitu, temveč le člani rusofil-skega društva .Bukovina" in pa še štirje drugi iz društva „Sič". Drugi dijaki, ki so v družbi „Hro-mada", pa odločno obsojajo postopanje razgrajalcev in goj6 simpatije do metropolita. To so že pokazali pri Sevčenkovi slavnosti in mislijo v rusinskih listih priobčiti izjavo, v kateri izreko udanost metropolitu in obsodijo demonstracijo. Akademični senat je zahteval, da se mu pošlje prepis policijske obsodbe razgrajalcev, da bode potem presojal, če se tako ravnanje strinja z vseučiliščniško častjo. Demonstrante tudi po večini niso katoliki, temveč pravoslavni, kateri so že tako nasprotni katoliški cerkvi. Omeniti je še, da na kolodvoru ni bilo nobenega policista, ki bi branil metropolita in da je tudi železniško osobje mirno gledalo razsajalce, ko so metali jajca. Govori se, da mislijo rusinski poslanci v državnem zboru o tej stvari interpelovati minister-skega predsednika. Sploh pa moramo pristaviti, da ni toliko zameriti mladini, kakor tistim listom, ki vedno nete sovraštvo do katoliške cerkve in njenih voditeljev. Volitve v Trstu dokazujejo, kako napreduje iredentstvo v Trstu. V prejšnjih letih je bil prvi razred zagotovljen konservativni Avstriji udani stranki. Pri predzadnih volitvah se je bilo posrečilo progresovcem, da so v tem razredu v mestni zbor vrinili dva svoja in letos so konservativci obdržali le še dva sedeža. Sicer je pa sedaj še tretji razred v nevarnosti. Večina ni bila velika. Progresovci ne priznavajo volilne pravice družnikom in tako utegnejo razveljati pri verifikaciji vse mandate tega razreda. Pri novih volitvah bi pa utegnili zmagati in tako bi sedeli skoro sami progresovci v mestnem zboru. Županom bode izvoljen kak progresovec in pri magistratu bode vel zanaprej duh, ki bode vse prej kakor avstrijsk. Vladni listi pišejo, da je neugodnemu izidu največ kriv volilen red. To je tudi nekoliko resnica, vsaj je tudi največja anomalija, da v prvem in drugem razredu volijo celo ljudje, ki niti avstrijski državljani neso in baš ti ljudje so pripomogli progresovcem do zmage. Volilni red bi bilo treba premeniti, ali kako, ker mestni zbor gotovo v to ne To pa je bilo za miroljubne Konjače vendar preveč. Mati Konjačica zarudi togote in vikne na vse grlo: „Udrite jih! Pobijte te ciganske berače, ki so se prišli samo norčevat iz nas!" Mati Konjačiea je bila strašno huda in ostra gospodinja, da so se je vsi njeni podložni, mož in otroci, silno bali. Vsi so posegli po orožje. Konjač je pograbil mesarico, fantov jeden štokovnik, drugi sekiro, dekleta pa dve burklje, tretja pa metlo, in so se vsuli za bežečimi godci. Konjačica je pa stala na pragu in v jednomer kričala: „Udrite jih, udrite! Le po njih!" In kmalu bi se bilo godcem slabo godilo, ker Konjači so bili urnejših krač. K vsej sreči pa pri-drče s stranske poti sani, godci se brž obesijo nanje in se skobalijo na vrh ter tako srečno odneso zdrave ude. Konjači se pa jezni vrnejo v hišo, kjer jih Konjačka prav pošteno ošteje, ker niso nič opravili. Godci sevč niso šli nikdar več koledovat k pred-struškemu Konjaču. privoli. Progresovci gotovo ne bodo sami sebi stališča izpodkopavali. Socijalistl v nemški vojski. Soeijalno-demokratski duh se je že jako razširil v nemški vojski. Cesar je zaradi tega zaukazal, da vojaki, ki so na sumu, da so eocijalisti, se ne smejo narediti za desetnike in poddesetnike. Ta ukaz bode baje hudo zadel nekatere jednoletne prostovoljce. Srbija. Vojni minister Franasovič baje misli v kratkem odstopiti. Njegov naslednik bode baje general Horvatovič, ki je rojen Avstrijec in je s prva služil v avstrijski vojski in pozneje prestopil v srbsko ter se odlikoval v bojih proti Turkom. Nekateri pa hočejo vedeti, da bode novi vojni minister Garašanin, ki je baš zaradi tega nedavno bil imenovan polkovnikom v rezervi. — Mej radikalci pa ni prave jedinosti. 2e o tem se ne morejo sporazumeti, kdo naj bode predsednik skupščini. Imenujejo se Pašic, Katic, Taušanovič in pa Vukovič. Taušanovičevi pristaši zahtevajo, da Taušanovič prevzame tudi vodstvo stranke namesto Pašiča. Pred-sedništvo skupščine bi pa prepustili komu druzemu, ako se Taušanoviču naroči, sestaviti novo minister-stvo iz samih radikalcev. JRusija. Minister Giers zopet vodi ruske vnanje stvari, iu to je velikega pomena. Ko je bil vodstvo vnanje politike prevzel Šiškin, je bila zavlekla v ruski politiki neka ostrejša sapa in sprva se je bilo bati, da pride še do kake vojne v ori-jentu. Šiškin je pa kmalu načel upor pri carju samem, kateri želi, da se ohrani mir. Car je pa menda tudi spoznal, da Šiškin ni pravi mož za vodstvo vnanje politike v njegovem zmislu. Ruska politika prišla je zopet v mirnejši tir in sedaj njeno vodstvo prevzame zopet Giers, katerega miroljubnost je občno znana. Grof Kalnokj je v delegacijah trdil, da se odnošaji z Rusijo boljšajo. Kakega dogodka za to svojo trditev ni navel, ali lahko si mislimo, odkod to prihaja. Ko je Giers potoval preko Dunaja v Peterburg, ga je na Dunaju obiskal avstrijski cesar in sta se dolgo razgovarjala. Giers je gotovo imel dobro poročilo o ruski politiki in tudi že vedel, da on prevzame vodstvo vnanje politike. Lahko se je torej izrazil o odnošajih mej Avstrijo in Rusijo. In na te Giersove izjave grof Kalnokj najbrž stavi svoje upanje na zboljšanje od-nošajev z Rusijo. »Matica Slovenska." Tajnikovo poročilo o društvenem in odborovem delovanju v XXVIII. društveni dobi od I. jun. 1892 do 31. maja 1893. leta. Slavni zbor! Pretekla je zopet ddba jednega leta, odkar je predsedništvo .Matice Slovenske" povabilo častite člane na občni zbor. Ko smo bili v zadnjič tu zbrani, vodil je zborovanje velezaslužni predsednik, zdaj žal že pokojni kanonik Josip Mam. Kdor ni dostojno cenil njegovih zaslug poprej, ceni jih zdaj, ko ga ni več med nami in ko ga občutno pogrešamo vsi. Ni moja naloga, ocenjevati tu njegovo koristno delovanje. Storili so to že drugi: storil je to gospod podpredsednik v krepkem in značilnem nagrobnem govoru, storil je to tudi že danes gospod podpredsednik s predsedniškega mesta in storila bo Matica to, ko prinese v letošnjem Letopisu njegov životopis s sliko. Povedano bodi le še, da se je povodom predsednikove smrti od Ma-tičine strani zgodilo vse, kar je bilo o tej priliki primerno in spodobno. Matica se je od njega poslovila, v naših srcih bo pa vedno živel. Čast in slava njegovemu spominu! V odboru se niso lani zvršile nikake premembe. Le na mesto gospoda župnika in kanonika Flisa, katero je ostalo leta 1891 po njega odpovedi ne-popolujeso, je stopil gospod profesor dr. Ivan Ja-nežič. Tudi v društvenem upraviteljstvu je ostalo vse pri starem. Le mesto g. Praprotnika je postal ključar novi odbornik g. dr. Janežič. Tudi v odsekih, gospodarskem in književnem, je ostalo vse pri starem. Kakor druga leta, zbral se je tudi v zadnji dobi odbor trikrat v sejo, namreč 23. junija, 17. decembra in 1. marca. V prvič se je zbral (odbor) pred vsem,' da se konštituira, potem pa, da konečno sklene o natiskavanju pripravljenega književnega gradiva preteklega leta. Druga seja je bila namenjena razgovoru zaradi pisateljskih, korektorskih in tiskarniških nagrad, tretja pa pripravam za letošnje drultvene knjige. Izvanredno sejo so imeli ljubljanski odborniki dne 27. januvarija, na dan pred- sednikove smrti, da se pogovori zaradi priprav in udeležbe pri njegovem pogrebu. Vrhu tega so bili o nujnih prilikah tukajšnji odborniki pStem okrožnio povprašani za svoje mnenje in je predsedništvo dotične predmete reševalo v smislu večine. Odseka, po članih letos nespremenjena, sta zborovala gospodarski vselej, kadar se je bilo treba načelno sporazumeti o kaki važnejši gospodarski stvari ali zvršiti naročila odborova, o katerih je imel odsek od odbora pooblastilo, književni pa, ako je bilo v njegovo področje spadajoče nasvete pripraviti za odbor, da le-ta o njih konečno sklene. Zborovala sta pa: gospodarski odsek dne 2. julija, 2. novembra, 14. decembra in 9. aprila, torej štirikrat, in književni dvakrat, namreč 15. decembra in 28. februvarija. Dne 2. julija je gospodarski odsek razpravljal o Knezovi zapuščini, dne 2. novembra o hišnih strankah in o Knezovi zapuščini, dne 14. novembra o računskih vprašanjih in Knezovi zapuščini, dne 9. aprila o hišnih popravah. » Književni odsek je dne 15. decembra določil cene lanskim knjigam, nagrade tiskarjem, korektorjem in pisateljem, presojevalce došlim rokopisom, namenjenim za društvene knjige prihodnjega leta in za založne knjige, stavil nasvete gled6 prodaje zatožnih knjig in glede rešitve prošenj za podaritev zatožnih knjig. Dne 28. februvarija se je pa odsek pečal izključljivo le s tiskovnim gradivom tekočega leta, predložil odboru načrt za letošnje društvene knjige, za zatožno knjigo, za knjigo iz Knezove zapuščine in iz Jurčič-Tomšičeve ustanove. Ostali odseki, obstoječi v Matici izza prejšnjih let, kakor n. pr. Kopitarjev odsek, za nabiranje krajepisnih imen, agitacijski odsek itd. v zadnji dobi niso zborovali. Lani so prejeli društveniki po troje knjig, in sicer: 1. Letopis zal. 1892. Vredil profesor A. Bartel. 2. Slovenska zemlja. Goriška. I. del. Spisuje prof. Rutar. 3. Sienkiewicz: Zognjemin mečem. Iz poljščine prevel M. M. I. in II. del. Letopis je v Matici od prvega početka društvenega po obliki in vsebini običajna knjiga. Odbor upa, da je bilo tudi lani ž njo vstreženo, ker so bile razne stroke vendar še precej dobro zastopane. Z Goriško je pričela Matica izdajati skupino opisov vseh slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, sta-tistiškem, kulturnem in zgodovinskem obziru. Že v prvih letih svojega obstanka je nameravala Matica nekaj podobnega. Delo je pa takrat ostalo nepopolno, ker sta izšli le .Vojvodstvi Kranjsko in Koroško" in pa dva zvezka »Slovenskega Štajerja". Ker so omenjene knjige tudi že popolnoma zastarele, je potreba nove razširjene in popolne izdaje vsekako opravičena. V resnici so matičarji tudi to knjigo, katero lepe slike močno oživljajo, prav simpatično pozdravili in vedno se pojavljajo glasovi, da je Matica pravo ukrenila, ker se je tega vprašanja vnovič lotila. Tretja knjiga je za Matico nekaj popolnoma novega, ker društvo dozdaj ni izdalo nobene ilustrovane beletristične knjige. Povest „Z ognjem in m6Čem" sluje močno in prevedena je že skoro v vse evropske jezike. Društvu sta bila na razpolaganje takoj dva slovenska prevoda in pa lepe ilustracije. Odbor se je odločil, da izdaje Matica ta prevod ilustrovan in ni mu treba biti nikakor žal. Simačkova tiskarna je delo zelo povoljno rešila in knjiga se sme prištevati najlepšim, kar jih je dozdaj izdalo društvo. Da so tudi društveniki zadovoljni, o tem pričujejo ugodne in pohvalne kritike domačega časopisja. V obče se torej sme trditi, da lanske knjige niso zaostajale za prejšnjimi in da je Matica ž njimi svoj namen prav povoljno dosegla. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 14. junija. (Knezoškof ljubljanski na goriški meji.) Goriški duhovnik nam poroča: V nedeljo se nas je sešlo več duhovnov iz naše škofije v Sturjah azi-stovat pri sv. birmi, ki je trajala cele štiri ure. Prelepo je bito slišati med sv. mašo lepo ubrano skupno cerkveno petje. Sam prevzvišeni so se o tem pohvalno izrekli, in se izjavili, da so komaj premagovali ginenost. Po sv. maši so prevzv. v dolgem, prav domačem in poljudnem govora nalagali starišem in predstojnikom dolžnost, ohraniti otrokom nedolžnost, obvarovati jih pohujšanja, vzgajati jih po nauku Kristusovem. Pri obedu so se preprijazni nadpastir med drugim tudi zahvalili nam goriškim duhovni- kom na meji ia asisteneo, ter so izrazili veselje, da se ljubimo in razumemo z duhovniki ljub. škofije. Nas pa je ginila edinost, ljubezen, ki vlada med ljubljansko duhovščino, kakor tudi edinost in ljubezen, ki veže duhovščino s škofom, tako, da so kakor falanga mož do moža, rama do rame sklenjeni pod vodstvom svojega pastirja. Gotovo ni sovražnik slovenske narodnosti oni, ki vživa iskreno, najudanejšo ljubezen vse svoje duhovščine. Popoludne smo zopet občudovali šturski mešani zbor pri litanijah. Iz Šturij so obiskali prevzvišeni cerkev v Ajdovščini, ter se pripeljali od tam na Ustje, kjer so še tisti dan opravili vizitacijo in tudi pridigali. Pretečeni petek so se peljali prevzvišeni v spremstvu g. dekana vipavskega in upravitelja šturskega v Gorico obiskat našega knezonadškofa. Popoludne so jih sprejeli naš škof do Crnič, kjer sta stopila nekoliko v cerkev in to se najprisrčneje ločila. Slišal se je glas — „lepo je videti, da se tako ljubita". Mi pa vsi želimo: Bog utrdi našemu prevzv. kne-zošk. zdravje, da bi mu njegov obilni trud rahlega zdravja ne oškodoval! (Nevarno zbolel) je zopet, kakor se nam brzojavno poroča, prevzv. knez in škof graški. (Premeščeni so) čč. gg.: Jakob Pokoren iz Poljan nad Loko za administratorja v Polšnik. Na njegovo mesto pride semeniški duhovnik Janez K r o m a r. Semeniški duhovnik Alojzij Stroj pride v Črni vrh nad Idrijo. (Nova bogoslovska knjiga) »D e scientia m e d i a , s e u T h o m i s m i c u m Molinismo concordia" To učeno razpravo o jedui najboljših točk mej tomisti in molinisti je spisal nam. prof. dogmatike na goriški bogoslovnici, dr. Fr. Zigon. Tiskala jo je »Hilarijanska tiskarna". Poklonil jo je profesorju bogoslovja, deželnemu in državnemu poslancu, g. pisatelju dr. Antonu Gregorčiču. (Strela je ubila) ob prevčerajšnji nevihti cer-kvenika pri podružniški cerkvi na Selih, fare šma-rijske, ko je med hudim vremenom pozvanjal. Zapustil je vdovo z več otroci. (Umrla) je včeraj zjutraj pobožna in dobrot-Ijiva gospa Marija Pabjan roj. Dolničar, soproga vrlega trgovca gosp. Fr. Fabjana, v 30. letu svoje starosti. Pogreb bo v četrtek ob 5. uri. Naj v miru počiva! (Tržaške volitve.) Iz Trsta dne 12. junija: Volitve v tržaški okolici so končane. Zmagali so razven v II. volilnem okraju povsod narodni slovenski kandidatje. Letos se je progresova stranka posebno prizadevala, da bi zmagovala v okolici. V čast bodi rečeno okoličanskim volilcem, da so se hrabro držali in spoznali volkove, četudi so k njim prišli v ovčjih oblačilih. Mnogi pa so se žalibog dali tudi vjeti na limanice, to pa iz raznih uzrokov, katerih tu nečem naštevati. »Cikorija" je kar vsa poparjena, najbolj pa zloglasni dr. Angeli, kojemu vsi obeti in obljube na Proseku in v Križu niso nič pomagale. Izvoljeni so: za I. okraj dr. S a n c i n, za III. okraj Ivan vitez Nabergoj z večino 89 glasov, za IV. okraj Fran Dolenc, za V. okraj Ivan vitez Nabergoj in za VI. okraj Ivan G o r j u p. Ker je vitez Nabergoj voljen v III. in V. okraju, bo prepustil III. okraj, da izvolijo druzega kandidata, v V. okraju pa mandat obdrži. Njegov nasprotnik v V. okraju je bil č. g. Andrej Pahor, ki je kandidiral na svojo roko, ter tako pomagal progresovcem. Borba je bila osobito v nekaterih krajih huda in imamo zmago pripisovati le vstrajnosti značajnih mož in društvu »Edinost", ki je napelo vse svoje moči, da reši čast naroda v okolici. Prihodnji zbor bo imel to-le lice: progre-sovci 35 glasov, konservativci 14 glasov, Slovenci 5 glasov. Lahko bi bilo nekoliko drugače, da bi se od konservativne strani bilo delalo drugače; ker so pa še Slovence hoteli pometati, pa imajo. Sicer pa je še vprašanje, kaj temu poreko na Dunaju; nas pa morda čakajo kmalu zopet — volitve. (Umrl) je v Radovljici dne 14. t. m. ob 1. uri po noči gostilničar in posestnik g. Matija Klinar, star še le 32 let. Pokojnik je bil mož blagega in dobrotljivega srca. Posebno ga bo pogrešalo pri-prosto ljudstvo, kateremu je mnogo dobrega storil in mu prihranil mnogo nepotrebnih troškov. Pred dvema letoma se je na njegovo prizadevanje ustanovila tukajšnja posojilnica, za katero se je do zadnjega trudil. Svojo dolgo bolezen je zelo voljno prenašal, dokler ga ni smrt večkrat previdenega in udanega v voljo božjo rešila časnega trpljenja. Naj v miru pečiva! (Tiskovne razmere na Hrvatskem.) Predvčeraj je bil vrednik »Hrvatske" obsojen na 8 dnij zapora in 1000 gld. zgube na kavciji zaradi zanemarjenja dolžne paznosti. Ta list je priobčil članek „Slaveni in Rusija", v katerem zagovarja zvezo z Rusijo. Državni pravdnik je v tem članku našel hudodelstvo motenja miru po § 65. Državni pravdnik je pa vedel, da bi vrednik ne bil obsojen, da stvar pride pred porotnike. Zaradi tega je tožil vrednika le zaradi zanemarjenja dolžne paznosti. Vrednik je zagotavljal, da je članek sam pisal, in zahteval, da stvar pride pred porotnike. Vse ni nič pomagalo ; državni pravdnik je ostal pri prvotni zatožbi, sodišče mu je pritrdilo in vrednika obsodilo. (Nevihta), o kateri smo včeraj poročali, ni razsajala samo po Kranjskem, temveč tndi po Spodnjem Štajerskem. — Popotniki pravijo, da so videli točo od Celja do Ljubljane. (»Pomladni glasi".) Ko je zapustil semenišče č. g. Alojzij Stroj, ki je uredil in izdal III. zvezek »Pomladnih glasov", prosimo, naj se pošiljajo na-daljna naročila g. Ivanu Štrukelj -u, bogo-slovcu v Ljubljani. Hkrati III. zvezek „Pomladnih glasov" iz nova priporočamo v prav obilno naroče-vanje radi lepe vsebine, krasne oblike in izredno nizke cene; zlasti sedaj je knjižica primerna, ko obhajamo 300letnico bitve pri Sisku, na katero najde mladina v knjižici lep spomnik. — V zalogi je tudi še II. zvezek »Poml. glasov". — Naročuje se lahko tudi v »Katoliški bukvami". (Truplo rajnega grofa Janka Draškoviča), prvaka, ilirca in utemeljitelja »Hrvatske Matice", preneso po naredbi »Matičini" v Zagreb. Dne 12. t. m. so izkopali trnplo iz rodbinske rakve Šraflove v Gorenji Radgoni, koder je slavni pokojnik umrl. Včeraj so se darovale v radgonski cerkvi sv. maše; v sredo zvečer pa se pripelje rakev na zagrebški kolodvor, od koder je bodo spremljala vsa hrvaška društva, da v domovini na dostojnem mestu shranijo smrtne ostanke požrtvovalnega domoljuba. (Novice.) Iz Celovca, dne 13. junija: Mnogo se tu govori sedaj o električni razsvetljavi. Zadnjič je imel • tem predmetu javno predavanje inžener Sašelj iz Pulja. Kedaj se pa taka razsvetljava v Celovcu res uvede, to je drugo vprašanje! Kjer gr6 zeper Slovence, so naši »Spiesbflrgerji" dokaj hitrih nog, — ne tako pa, kedar treba uvesti kako koristno novo napravo. — Prihodnjo nedeljo ima »bauernbund" svoj občni zbor in javen shod v Trgu. Svojo modrost bodo tam prodajali med drugim državni poslanec Kiršner, deželni poslanec Huber in znani vrednik lista »Fr. St." J. Dobernik, ki govori o raznih strankah v Avstriji. Iz Prage, 5. junija. Dr. Sam&nek je bil izvoljen s 1842 glasovi, 22 se jih je razcepilo. Vde-ležba pri volitvi ni bila brojna, kajti volilcev na Novem Mestu se šteje 6115. Z dr. Samankom je pridobila mladočeška stranka boljega agitatorja kot govornika in politika. — Dne 31. majnika je bilo ravno jedno leto, kar se je dogodila grozovita nesreča v Pfibramu, uničivši 319 ljudij. Marijanski rov s popravami lepo napreduje, troški so znesli dosedaj okrog 100.000 gld. — Od »Ceske Aka-demie cisafe Františka Josefa pro vedj" je blagovolil sprejeti Nj. Vel. cesar Franc Jožef prvi letnik njene publikacije. Pri občnem zboru istega društva so se razpisale cene za pravna in modroslovna dela. ^Profesor dr. Anton Rezek je prejel 1000 gld. za svoj spis .Dujiny Cech nove dobj" (1648—1657), I. zvezek. — Neki dosedaj še neznani človek je obiskal po noči na soboto pisarno osrednje šolske matice, toda ne z namenom, da bi kakšno podporo prinesel, marveč da bi odnesel, kar bi se odnesti dalo. Po hudem naporu se mu je tudi posrečilo, vzeti 16 gld. iz denarnice, koja se je nahajala svoje dni na razstavišču ob jubilejni izložbi in v katero so dajali memogredoči svoje darove. V miz-nici blagajnika ni našel ničesar, da bi se pa lotil močne »wertheimke", ni imel najbrže ne sredstev ne poguma. Matični uradniki so ukradeno svoto po zbirki med seboj že povrnili. Čuden domoljub je moral biti tat. — Te dni je slavil osemdesetletnico svojega rojstva nekdanji žapan mesta Poln&, Anton Pittner. Bil je iskreni rodoljub v pravem pomenu besede. Občeval je v prijateljskih odnošajih t naj-odličnejšimi domoljubi okrog štiridesetega leta, kakor s kanonikom Pešino, Markom, proštom Stul-cem, profesorjem ChmeliČkom, Havličkom-Borovskym in dragimi. Posebne zaslage si je stekel za razširjenje „Dt'dictvi Svatojaoskeho in Cjrillo Methodej« > keho", tako da je ni vasi v polenskem okraju, kjer bi se ne nahajale knjige, tema dražbama izdane. Za svoje zasluge kot župan, kateri posel je opravljal skozi 28 let, in kot načelnik okrajnega zastopa jo bil odlikovan z zaslužnim križcem. Naj ohrani Bog še več let častivrednega in zaslužnega starčka t (Zdravje v Idriji) ni povoljno. Za hripo je od dne 1. t. m. na novo zbolelo 20 osob. Za vročinsko boleznijo, ktera še dalj časa v mestu gospodari, je umrla jedna oseba. (Dr. Anton Starčevič) je slavil včeraj svojo sedemdesetletnico. Značajni, nesebični starec je celo svoje življenje zastopal v politiki sm&r, katera sedaj vedno bolj prodira. Žal, da se drži njegovega imena mnogo surovostij, vzlasti nasproti prevzviš. škofu Stro8smayer-ju; žal, da poleg svojega živega sovraštva do pravoslavja često ni imel slavljenec pravega smisla za katoličanstvo; žal, da mu je politika zmedla mnogo verskih pojmov in rodila marsikje preveč nezdravega šovinizma! Načela Starčevičeva glede hrvatskega državnega prava, gled6 nagodbe itd. so pa vendar zastava, pod katero se sedaj složno bore vsi pravi Hrvatje. Bog daj, da bi se vedno borili ne samo kot zavedni, marveč tudi kot katoliški Hrvatje. Bog daj, da duhoviti samotar-slavljenec s svojim velikim vplivom tudi v tem smislu kaj pripomore! (Razpisane dobave.) C. kr. ministerstvo za deželno brambo namerava več oblačil in sprave za c. kr. deželno brambo kakor: čevlje, razna jermena, plajšče, nožnice za bajonete in dr. preskrbeti potom malega obrta in razpisuje v ta namen dobavo. Ponudbe vložiti je najkasneje do 6. julija 1893, 12. ure opoludne pri c. kr. ministerstvu za dež. brambo. Podrobnosti poizvedo se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Knajpovo zdravišče v Kamniku) izdaja letos tiskane zdravniške liste. Do konca meseca maja se je zdravilo 64 oseb. (Znižana prtljagina pristojbina za kovčege s uzorei.) C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic naznanilo je trgovski in obrtniški zbornici, da se po določilih lokalne tarife za prevažanje osob, potne prtljage, ekspresnega blaga in psov, z dne 1. januvarija 1893 (str. 27 odstavek B) dovoljuje znižana prtljagina pristojbina le pri kovčegih z uzorei, ki imajo izrecno napisano ime »k o v č e g". Za uzorce, ki se drugače pošiljajo n. pr. v korbah, torbah in zabojih in za nezavite vzorce se znižana prtljagina pristojbina ne dovoljuje. Tristoletnica zmage pri Sisku 22. junija 1893. Prečastite gospe uršulinke so — paleg znatnega doneska za šolsko veselico — dvema mestnima šolama, ki imata že cerkveni zastavi, podarile prelepa spominska trakova. Za veselico so darovali: Gosp. Avgust Drelse, tovarnar v Ljubljani, 40 nalašč za to veselico modeliranih in žganih turških glav za pobijanje namestu loncev. Njih po-barvanje sta brezplačno prevzela gg. brata E b e r 1. Gg. bratje Kosler, pivovarna v Ljubljani, 300 litrov piva. ©g. Avg. Tschinkelnovi sinovi 13 kg. kandit. Gospa Pavlina Mauser dve veliki salami. Telegrami. črni vrh, 14. junija. Občinski zbor v črnem vrhu nad Idrijo jednoglasno svečano sprejel predlog, da imenuje prevzvišenega gospoda knezoškofa ljubljanskega častnim občanom in mu ustno sporoči sklep zbora. Dunaj, 14. julija. Avstrijska delegacija je začela posvetovanje o budgetu vnanjih stvarij. Kot protigovorniki so oglašeni: Ma-saryk, Pacak, Adamek in Herold. Za budget govore: Badeni, Wenger, Pfeifer in Lebedur. Masaryk pravi, da je grof Kalnoky s svojimi poslednjimi pojasnili inozemskim časnikom izkazal preveč časti. Ko je govornik omenil netaktnosti jednega poslanca, ki je dosegel, da se Mladočehi niso volili v bud-getni odsek, opominja ga predsednik, da naj on in prihodnji govorniki ne govorč o stvareh, ki so že konečno obravnane. Masarvk utemeljuje nezaupanje proti tri državni zvezi z izzivajočim vojaškim značajem. Od ministra pričakuje, da pojasni nejasne razmere z Italijo. Kazpravlja slovansko-itali-janska nasprotja. Razmere z Rusijo zmatra govornik za jeden najvažnejših problemov. Avstroogerske koristi zahtevajo mirne odno-šaje z Rusijo. Govornik vpraša, če se je za-stran balkanskih dežel kaj dogovorilo. Praga, 14. junija. Slušatelj medicine Zvednik je danes zjutraj na Peterooerkve-nem trgu od zadej napal kornega poveljnika Gruneja, udaril ga s pestjo po hrbtu. General je napadovalca s sabljo lahko mahnil po glavi, ko je videl, da ga hoče drugič udariti. Dijak je dobil lahko rano na glavi. Zvednik je kar divjal, ko so ga prijeli, morali so ga zvezati in na nosilnicah odnesti. Kaže se, da besni vsled blaznosti. Rim, 13. junija. Porotno sodišče je obsodilo bivšega ravnatelja neapoljske banke Cuciniella v desetletno in bivšega blagajnika te banke D' Alessandra v šestindvetretjinoletno ječo zaradi poneverjenja dva in pol milijona frankov. Peterburg, 13. junija. Dne 15. t. m. preseli se carska rodbina v Peterliof. Madrid, 13. junija. Na vrtu blizu kraljeve palače je včeraj zvečer se nekaj raz-počilo. Misli se, da je bila petarda, katere pa niso mogli dobiti. Atene, 13. junija. Uradni list je priobčil dekret, da se vzame 100 milijonov fran-kov na posodo. Alais, 13. junija. Včeraj je 7 oseb umrlo za boleznijo podobno koleri. Cette, 14. junija. Včeraj so se pripetili trije slučaji kolere. Popolnoma svilene tiskane foularde od 85 kr. do gld. 3'65 meter — (kacih 400 različnih baz) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11*65, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, damasti i;d. (kacih 240 različnih baz in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švico. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (18 2) (c. in kr. dvorni založnik v Curihu (Ziirieh). (1(1-7) Umrli ho: 11. junija Pavlina Kosmač, uradnega sluge hči, 3 dni, sv. Petra cesta 6, oslabljenje. — Marija Petač, gostija, 68 let, Gradišče 14, marasmus senilis. 12. junija. Tomaž Stuk, železniški sprevodnik, 50 let, Resljeva cesta 12, jetika. V bolnišnici: 11. junija. Magdalena Miklič, gostija, 84 let, ostarelost. 12. junija. Marija Kožman, gostija, 62 let, ostarelost. Vremensko sporočilo. Cas opazovanja j 7. u. zjut. 13j 2. u. pop. | 9. a. sveč. Stanje zrakomera v mm 7329 7342 toplomera po Celeija 11-6 20-4 13 2 Veter Iss Vreme ji g f i J •» iS rt i a si. sever si. jvzh. si. svzh. oblačno 3-70 dež Srednja temperatura 16'1\ za 3 3' pod nirmalom i Slava Bogu. Cerlcveiie pesmi. I. zvezek. 304 2-1 SO 306 1 Posojilnica v Radovljici, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, naznanja tožno vest, da je njen neutrudni ustanovni član gospod Matija Klinar, posestnik in gostilničar v Radovljici, danes ob pol 1. uri ponoči v 32. letu svoje dobe preselil se v boljšo večnost. Pogreb bode v četrtek dne 15. t. m. ob '/«5. uri popoldne. Prerano umrlega priporočamo vsem članom v blag spomin. V Radovljici, dne 14. junija 1893. Ravnateljstvo. Solidni zastopniki za prodajo mojih specijalitet „llkerja, ruma, konjaka in Izvlečkov vinskega boketa" proti proviziji ati stalni plači se Iščejo. Prednosti imajo tisti, ki imajo znanje s trgovci in krčinarji. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro A. B. 1893 Dunaj % Praterstrasse poste restante. 302 2—1 s« m aa i la ; zložila P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner iz reda sv. Frančiška. Cena partituri 80 kr., vsak glas 15 kr., po pošti 5 kr. več. Zaloga samo v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Priznanja : Bog Vama poplačaj trud, srčno sem vesel dela Vašega in prečast. gosp. tovariša. Jernej Zupančič, kurat. Vrlo dobro sta jo zadela. Tega nam je bilo treba. Miha Sajč, župnik. Bog blagoslovi deln, ki sta ga pričela, da bi ga tudi kmalu dovršila! Št. Picec, kapelan na Bečici. Srčna hvala za poslane pesmi, kaj lepe so. Prosim, da mi drugi zvezek takoj pošljete, ko izide. Jan. Gerkman, Tunjice. Naročam 1. zvezek in vse, ki še imajo priti. Fr. Vidic, tlekan o Kanalu. Lekarna Trnk6czy-ja zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja MarljaceljskG kap- n zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in zabasanju. 1 steklenica velja 20 kr., 5 tucatov samo 8 gld. tucat 2 gld., 202 10 305 1 Ivana Klinar naznanja v svojem, svoje hčerke Minke in vseh sorodnikov imenu, da je njen iskreno ljubljeni soprog, gospod Matija Klinar posestnik in gostilničar, načelnik prostovoljnega gasilnega društva i. t. d. daues ob pol 1. uri ponoči po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 32. letu svoje starosti zaspal mirno v Gospodu. Truplo predrazega rajnega preneseno bode v četrtek dne 15. junija ob pol 5. uri popoldne k večnemu počitku. Z&dušne svete maše brale se bodo v tukajšnji farni cerkvi. Prerano umrlega priporočamo v pobožen spomin. V Radovljici, dne 14. junija 1893. ' t Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, čas za nakupovanje različne železnlne ln poljskega orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki oenl, ali pa po eni in isti ceni boljše blago. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji oenl, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oenl. Posebno se bodem trudil vtem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vaml za okna ln vrata in s cementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-cement, stare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najlinejše okove za okna ln vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strehe kriti imam bogato zalogo einkaste in pocinkane plošče-vlne ter strešnega papirja. — V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje lepo is bogato pozlačene oiroMe Križe posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih »eJEL vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnična delniška družba M E B C U R" UVolIztile it. 10 DnnaJ, lariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaeijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti IT naloženih glavnic. H