63. številka. Ljubljana, v četrtek 17. marca._XXV. leto, 1892. SLOMI NAROD. Izhaja vsak dan avecer, izimEi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avtt ro-oge rake dežele za vse leto lfi gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za to je dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo je< enkrat tisku, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredniatvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 19, Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (IV. seja, dne 15. marca 1892. leta.) (Konec.) Pred obravnavo proračuna stavi poročevalec baron Schwegel v imenu finančnega odseka predlog: 1. Deželni odbor se pooblasti, da po smrti primurija dr. Fuxa spraznjeno mesto primarija na kirurgičnem oddelku izjemoma brez razpisa konkursa podeli dosedanjemu asistentu na tem oddelku dr. E. Šlajmerju in to počenši z dnem 1. aprila. 2. Na mesto odpadajoče službe asistenta razpiše se služba 4. sekundarja. 3. Glede na te spremembe — ako se potrdijo — znaša potrebščina za I. 1892 ■kupaj 69.161 gld., pokritje pa 13.030 gld., torej je primankljaja 56.131 gld., ki se pokrije \ deželnega zaklada. Utemeljuje predlog s tem, du je pridobiti deželi tako izborno moč, kakor j<* g. doktor Šla j mer in to nemudoma. (Odobrenje.) Pri glasovanji se vBprejmejo predlogi finančnega odseka brez ugovora in se temu primemo vsprejme in odobri nasvetovani proračun. Isti poslanec poroča o računskem sklepu in proračunu blazniškega zaklada. Prvi kaže dohodkov 12.330 gld. 64V3 kr. in stroškov 61.858 gld. 68'/akr. Proračunjeni stroški prekoračili bo se za 3394 gld. 48 kr. Proračuu za leto 1892 kaže potrebščine 63.732 gld. in pokritja 11.325 gld., primankljaj 52.407 se pokrije iz deželnega zaklada. Računski sklep in proračun se potrdita brez ugovora. Ihtotako se potrdi računski sklep najdeniškega zaklada za 1. 1890, prihranilo se je 244 gld. in proračun za 1. 1892, ki kaže potrebščine 3333 gld. in pokritja 308 gld., torej je primankljaja 3025 gld , ki se pokrije iz dež. zaklada. Dalje se potrdi računski sklep porodniškega zaklada za 1. 181)0, ki kaže prihranila 554 gld« 83 kr. in proračun za leto 1892. s potrebščino 5164 gld. in pokritjem 581 gld. Primankljaj 4583 gld. se pokrije iz deželnega zaklada. Poročilo o uravnavi potoka Mirne se stavi na dnevni red prihodnje seje. Posl. dr. Tavčar poroča o §. 3. marg. št. 32 do 39 deželnega poročila, o agrarnih razmerah, bi-potekarnih zadolžitvah, hranilnih in posojilnih društvih, agrarnem zakonu, agrarskih operacijah itd. LISTEK. Tovarišici. Črtica Maksima lielinskega. Poslovenil —n. (Dalje.) — Da, še več; imam pisemce . . . Golubova prebledi. Pričakovanje jej je prsi ožilo. Videla je, kako so plosnati prsti mladega moža izvlekli po vrsti zvezek časopisov, polno to-bačnico, šop zamazane volne s krušnimi drobtinami, in naposled svetel zavitek, zapečaćen z vijolčastim oblatom. — Tu je, izvolite ... Ona vzame pismo, a ne upa se ga odpreti, ampak gleda bojazljivo v naslov. — Kaj je bolan? upraša s tihim glasom, težko dihaje. Srce jej je hudo bilo. Mladi mož stisne usta, pihne hudo skozi nos in se usede na klop. Potem se opre z lakti na kolena in, podpirajoč si lica z rokami, spregovori: — Preberite pismo. Golubova ni mogla prstov premakniti. Vender je zbrala moč in odprla zavitek. Glava se ji je povesila in črni lasje so se usuli po belem obrazci. Posl. Hribar ponavlja svoj predlog, ki ga je stavil že pred dvema letoma glede ustanovitve hi-potikarne banke. Deželni odbor poročal je jako malo-besedno o tem. Lani se je ugovarjalo, da ni potrebe za tak zavod, razmere so se zdaj predrugačile. V koroškem dež. zboru prišel bode morda že letos v razpravo tak predlog. Lani se je reklo, da so naše razmere pudobne koroškim, torej naj se tudi pri nas pride do jednacega sklepa. Na Gorenjem Avstrijskem začel je poslovati tak zavod nedavno. Potrebe dežele se množe od leta do leta, ustanovimo zavod, ki bode dajal lepe dohodke. Za danes zadostuje, da naložimo dež. odboru, da pretresa to uprašanje in poroča tako temeljito, kakor je to storil deželni odbor koroški. Zatorej stavi resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, naj z ozirom na sedanji položaj denarnega trga in z ozirom na splošne narodno-gospodarske razmere uvažuje, če bi ne kazalo ustanoviti deželno hipotečno banko in nuj o tem poroča v prihodnjem zasedanji dež. zbora. Posl. baron Schvvegel ugovarja, ker se mu zdaj pred uravnavo valute ne zdi primeren trenotek za osnovanje denarnega zavoda. Naj se ne vzbujajo uade, katere se ne bodo obistinile. Posl. Hribar zavrača pomisleke predgovor-nika. Položaj denarnega trga je res negotov, a to je bilo že večkrat. Tudi osnovanju mestne hranilnice se je ugoovarjalo, a zdaj 'posluje prav dobro in ima že nad dva milijona ulog. Sedanji položaj ne more uplivati na sklepe bodočega leta. Za zdaj naj se uprašanje studira, do leta se bode morda že razjasnil položaj. Druzih dežel poslanci oeso tako tesnosrčni. Ostaje pri svojem predlogu in ga priporoča. Posl. Luckman nema nič proti temu, da se stvar temeljito prouči — vender se mu zdi trenotek neumesten. Ilipotekarnib posojil ni lahko oddati, uloge je pač lebko dobiti, a z ulogami kaj zaslužiti je težko. Dr. Tavčar za svojo osobo se Btrinja z resolucijo, ker se mu zdi potrebna. Zavrača poslanca Luckmana, ki je nekako humoristično hotel govoriti o tako važni stvari. Res je, da sta po dobrem kreditu segli že obe hranilnici. Glasoval bode za Prebravši pismo, obrne se k mlademu človeku; oči je imela široko odprte, kakor da so otrpnile od Htrahu. On pa je gledal vanjo z brezčutnim pogledom, praskajo se po lici. Na to položi prst v kot oka, odstrani iz njega mal prašek in gledaje pozorno v deklico in leno premikajo ustnice, ji pove, da Zan-kevič ni napisal gole resnice. On se ni samo za vedno združil s svojo ženo, ki je zelo bogata, ampak je tudi odpotoval ž njo tačas onstran meje. — A to vam javljam po njegovi poroki, konča posmebovaje se. Golubova zaplaka. On pa dene roke v žepe in se naježi. Za malo čaBa odide, ne da bi se poklonil. Nebo se je temnilo. Nad jantarno progo so mrknili vijoličasti oblački. Bledorožna večerna zarja je razsvetljevala predmete. Tudi trava na livadi je vidno izgubljala svojo barvo. Golubova je sedela jednaka pravi siroti. V nejasni perspektivi je ustajala pred njo črna bodočnost. Obup jo je razjedal. Solze so lahno kapale na svili jednake kite, in se ondi blestele kakor biseri. Grozna osamljenost se je Golubove polastila, resolucijo. Marg štev. 32 , 33. in 34. se vzamejo na znanje in odobre. Pri marg. št. 35. o agrarskem zakonu omenja poročevalec dr. Tavčar, da je treba zakon popraviti in skrčiti, ker nikakor ni primeren našim razmeram. Upravni odsek predlaga torej resolucijo: 1. ) Deželuemu odboru se znova naroča, da upliva na c. kr. deželno komisijo za agrarne operacije, da pospeši postopanje pri agrarnih operacijah in da strogo pazi na to, da se troški teh operacij kolikor mogoče pomanjšajo. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da preiskuje, kako bi se dalo postopanje pri agrarnih operacijah sumarneje dognati in kako bi se dali troški tega postopanja znižati; tudi se deželnemu odborn naroča, da naj stavi v tem oziru primerne predloge — oziroma, da naj v prihodnjem zasedanji, če je mogoče, predloži načrt zakona, s kojim bi se v soglasji 7. lokalnimi razmerami spremenil in okrajšal deželni zakon z dne 26. oktobra 1887., št. 2, dež. zak. I. 1888. 3. ) Deželnemu odboru se naroča, da naj iz-posluje pri vladi, da bode le-ta namestila še jednega agrarnega komisarja s sedežem v Iiudolfovem. Dež. predsednik baron W i n k I e r obžaluje, da se je v dveh letih res izdelalo samo 7 agrarnih operacij, omeniti pa mora, da se je 198 operacij izročilo dvema komisarjema in da se bode prihodnje leto gotovo moglo dati ugodneje poročilo. Posl. Lenarčič kaže na velike težave, kise stavljajo takim operacijam in želi, da bi se delo pospeševalo prav resno. Poročevalec dr. Tavčar pravi, da ni hotel grajati uradnega osobja agrarne komisije, a zakon je neprimeren za naše razmere in se mora popraviti. Pri glaBovuuji vsprejme se resolucija brez ugovora. Marg. štev. 36—39, o nastavljanji tehniškega osobja za agrarske operacije, o zeniljemercih, najem-ščini, uradnih potrebščinah in o stanji agrarskega zemljemerskega osobja se vzamujo na znanje in se odobre*. Ob 2 Vi uri popoludne zaključi dež. glavar sejo. Prihodnja seja četrtek 17. t. m. I da jo deva izsrka do konca v vsej bridkosti, da jo srčna rana počasi umori, ustrupi z očitanjem. „Čemu še živeti?1* Vender bi rada živela. Saj tudi drugi žive. Vsi žive, vsem je dobro! V duhu gleda Železniški voz prvega razreda, kjer sedi na haržunastem divanu ZaukeviČ in se šali s starikavo svojo ženo. Morebiti ji pripoveduje svoje ljubavne dogodke. Oba se smejata glupi deklici, ki sedi zdaj tam nekje v Tavrijskem parku trpinčena od muke, ponižana, zavržena. Ali morebiti premišljeno molči, da ne prebudi ljubosumnosti za preteklost? . . . „Preteklost!! Ali je to že preteklost? . . . Prsti so se jej obupno zapokali. Pogleda na ribnik, kjer so se na temni gladini belili srebrni valčki. Mraz jej je pretresel mlado telo. Zakrila je lica z rokami. „Strašno !M V parku so bili še ljudje. Globok vzdih se je izvil iz njenih prs. Bila je na tem kraju čisto tuja. Zlohoten se je zdel smeh ljudi in glasovi so se jej zdeli zlobni. Spustila je roke na kolena. (Konec prih.) (V. seja, dne 7. marca 1892 leta.) Ob polu 11. uri otvori deželni glavar sejo. Prečita in odobri se zapisnik zadnje seje brez ugovora. ' 'h * ,,; 1' e Posl. Langer in tovariSi stavijo samostojni predlog glede ameriških trt' na Grmu. Predlog sef stavi na dnevni red jedne prihodnjih sej, torej bode mo ga prijavili obširno, kadar pride v razpravo. Deželni glavar naznani razne došle prošnje in peticije, ki se izroče dotičnim odsek o rti v pretres" in poročanje.* Poročilo deželnega odbora: o napravi ceste iz Podpeči do dolgega grabna, oziroma do tje, kjer se združi z gospodarsko, z deželnozborskim sklepom z dne 22 novembra 1890 mej okrajne ceste uvrščeno, v ozemlji mesta Ljubljanskega in občine Tomišelj nabajajnčo se cesto, t dotičnim načrtom zakona in poročilo o preložitvi, odnosno delni popravi z Vrb nike čez Staro Vrhniko v Pod 11 po držeče okrajne ceste izročita se upravnemu odseku. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada za leto 1890, izroči se finančnemu odseku. Pri volttvi namestnika za deželni odbor iz vrsto veliclb posestnikov oddanih je bilo 8 glasov. Izvoljen je s 7 glasovi baron Alfons \Vurzbach, ki izreče, da vsprejme volitev. Posl. dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka o uravnavi potoka Mirue. Ta zadeva se jo že obravnavala in sklenil se |e načrt zakona, kako urediti zadnji del, to je 12 kilometrov potoka Mirne, ki ima Širino -10 metrov. Povoduji se ponavljalo in delajo mnogo škode, nujna potreba je torej, da se uravnava tega potok» kmalu omogoči. Polje-deljsko minister««vo dovolilo je, da pripomore s polovico, to je 70.000 gld. temu delu. Upravni odsek predla^.', nastopni načrt zakona: Z u k o u z dne........o uravnavi potoka Mirne. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1. Uravnavanje poteka Mirne mej Mirno in Dulami se spoznava za podjetje, katero je iz-Vršiti iz deželnh pripomočkov s tem pogojem, da primore državni izholjševalni zuklad v zmislu državnega zakona z dne HO. junija 1884. 1., drž. zak. štev. 116, s petdesetimi odstotki na 140 000 gld. proračun jene potrebščine, torej z doneskom 70 tisoč goldinarjev, in da se udeleženci pri tem udeleže z doneskom dvajsetih odstotkov, tedaj z 28.000 gld. od katere vsote pride 22 000 gld. na neposredno udeležene zemljiške posestnike, 3000 gld. na udeležene občine in 3000 gld. na okrajni cestni odbor Mokronoški. Kar se tiče omenjenega doneska udeleženih občin, razdeli ga, ako bo o tem ne morejo zjedi-diniti občine same, mej nje deželni odbor. § 2. Natančneje določiti, kako je izvršiti podjetje, kedaj pričeti ter nadaljevati in kako voditi gradbo, kako je nakazovati v izplačilo doneske državnega izboljševalnega zaklada in dežele, in kako sme vplivati vlada na napredovanje podjetja, pridržano je posebnemu odgovoru med vlado in deželnim odborom. § 3. Ako bi stroški gradbenih in popravnih del ue dosegli zneska proračunjenega na 140.000 goldinarjev, omejiti je primerno temu, kar se prihrani, jednakomerno doneske državnega izboljševalnega zaklada, dežele, kakor tudi udeležencev, oziroma povrniti je že vplačani prebitek, ki Be pokaže. § 4. V ta namen, da se pripravi donesek, ki pride na udeležence, in da ue morejo vzdrževati vse uravnave in obrambene gradbe, osnovati je upravnim potom vodno zadrugo posestnikov tistih nepremičnin in naprav, ki se po teh gradbah iz boljšujejo in obvarujejo, ter je uravnati prispevno dolžnost zadružnikov po uamenu deželnega zakona z dne 15. maja 1872. 1., dež. zak. št. 16. § 5. Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno, izvršiti ta zakon. Posl. Povše poroča v imenu upravnega odseka o §. 3. letnega poročila deželnega odbora A. Deželna kultura. Marg. št. 1—31. Na podlagi tega, da so gg. poslanci gotovo preštudirali zani m ivo poročilo, je poročilo le kratko. Marg. št. 1 Za zagradbo potoka Trebiža dala je dežela pod poro 1000 gld., kar se odobri. Marg. št. 2., 3. zadevajoči poprave Belega potoka in Črnega potoka pri Beli peči in zagradbo hudournikov v Št. Anski dolini se odobrita. Marg. 4. in 5. govorita o zgrad bah v obrambo brega Save pri Gorenji Savi in uravnavi Save pri Stožicah in Tomačevem Za breg braneče zgradbo pri Ljubljanici v Mostah se je dovolila podpora 1000 gld. (Marg. št. 6.) O uravnati reke Krke (št. 8), o osuševanji Račenske in Lučenske doline (It. 9.), Kočevske, Ribniške in Dobrepoljske kotline (št. 10:), 0 vodnih rovih Planinski dolini (št. 11.), o hidrotehniških preiskavah1 glede Planinske doline in Ljubljanskega barja se vzame na znanje poročilo dež. odbora in odobri btez' ugovora. *tf H' ' * '! ?S> i! *¥ V Pri marg. št. 15., o uravnavi Pivke oglasi se poslanec Kavčič ter izreka Željo, naj se vender pošlje hidrotehnik na Pivko, da se reši to uprašanje*.1 (Dalje prib.) Govor poslanca Viljema Pfeiferja v deželnem zbora kranjskem dne 11. marca 1892. Da je vinoreja za naše cesarstvo vitalnega pomena, mi pač ni treba na drobno razpravljati. Tisoč in tteoe rodbinam prinaša vinski pridelek potrebna sredstva za življenje pa tudi za veselje, iz bogatega vinskega dohodka zajema država, dežela, okraj in občina. Na našo veliko žalost pa se vedno bolj suše viri tega narodnogospodarskega dohodka, odkar se je podzemeljski sovražnik uguezdil v naše vinske gorice neizprosno pokoučaje z grozno hitrostjo zlato-rumene trtice. Od vinskega sveta Cislajtanije, ki obsega 152.814 hektarov, je do konca 1890. 1-, po titui uši napadenih 28 462 hektarov; izmej vseh dežel uajhujše prizadeta je naša dežela, v kateri je trtna uš okužila že nad polovico vinogradov (od 10.009 h. je že 6747 okuženih) in večinoma tudi uničila. Koliko premoženja je tukaj zgubljenega, kol.ko družin — ki so le ob prihodkih svojih goric živele - je prišlo na beraško palico, lahko vsak razvidi, kateremu so znane razmere v uašib vinorodnih krajih. Po izreku v najnovejšem času z najvišjega mesta, bi tem hudem —ne da bi bili nemški Nerglerji" (godrojači) — ne preoRtajalo druzega, nego da otresejo prah s svojih čevljev ter zapuste svojo in svojih pradedov domovino, ki jim danes ue pouuja niti bornega koščka kruha več. Lahko Be pripeti, da bodo ti siromaki kmalu v tistem položaju, kakor ujih severni bratje v onem komitatu ogerske dežele, katerega ime je Arva, tu je sirota — ki je dobil dandanes tako grozni in žalostni pomen Vsled vednega dreganja pričeli so merodajni krogi po dolgem premišljevanju spominjati se svoje dolžnosti do vinogradnikov, katerih onemogla večina nikakor ue zmaga iz svojega premoženja po-nr.vttve uničenih vinogradov; kajti troški za uovi nasad z ameriškimi trtami — izmej katerih so pa le nekatere zoperutavue trtni uši v priležni zemlji, pri obilnem gnojenju, pri umnem obdelovanju itd. — troški znašajo povprek za jedno oralo 800 —1000 goldinarjev, tedaj za jeden hektar do 1737 5 gld., kar znaša za 28 462 okuženih hektarov Cislajtanije 49,352.725 gld , za okuženih 6747 hektarov Kranj akih vinogradov pa čez 11,000 000 gld. Državna oblast je torej pripravljena dajati brezobrestna posojila na deset let za ponovitev uničenih vinogradov. Toda to državno posojilo se pa le podeljuje, ako tudi prizadeta dežela daje posojilo v jedoakem znesku. Poudarjalo se je sicer v državnem zboru, da naj bi se dežele oprostile tega novega bremena, jednako svoto donašati k državnemu posojilu, ker je prva in glavna dolžnost države, da državljanom omogoči obstanek v fizičnem, kulturnem in narodnogospodarskem oziru — država, ki to stori, itak dobiva povračilo za to v krvnem in deuarnem davku, ki ga dajejo državljani; tedaj je očividna dolžnost države, da ona v slučaju take elementarne nezgode, kakor je trtna uš, sama s svojo pomočjo pribiti prizadetim deželam na pomoč, tako da deželam ne bi trebalo prinašati žrtev, ki so jim celo nemogoče. To načelo je tem hujše za našo deželo, ker jo čakajo precejšnje žrtve za zgradbo dolenjske železnice, tako, da bo le z največjim naporom v naj-skromnejših mejah mogla zadostiti zahtevam državne postave. Veuder glasujem za deželno posojilo in za predlog gospodarskega odseka, nadejaje se, da bodo dotični organi — ki bodo zvrševali državni zakon z dne* 3. oktobra 1891. I. in dodatek k tej postavi — zavzemali tisto stališče, ki je v tem slučaju jedino pravo — namreč da bodo državne in deželne pod pore deležni tisti, katerim je trtna uš uničilu njih vinograde in ki nimajo toliko premoženja in takih dohodkov, da bi mogli uničene vinograde zopet za saditi. Nadejam se za trdno, da se pri delitvi teh posojil ne bode zopet postopalo po tistem birokra-tičnem kopitu — ki je prava Specijalke Avstrije — namreč da se toliko časa komisijonira in protokolira, da ubogemu prosilcu upade ves up in ves pogum, tako da se končno vsega naveliča in fatalistično uda v bvojo usodo, ne zmeneč se več za daljni obstanek svoje očetovine. Le ako se te moje nade izpolnijo ter Be po starem načelu „bis dat, qui cito dat" (dvakrat da, kdor hitro da) dele podpore tistim, ki so je očividoo potrebni, utegnejo se po preteku mnogih1 let zaceliti težke rane,- katere je zasekala vinogradnikom trtna uš štev. h - - Kake bo ■ trtno ulio št. II., to je z znižano carino * 3 -gld. 20 kn od hektolitra laškega vina, če Lahi svoje ceno vino na naš trg spravijo, tega ni težko uganiti. Po mojem* računu bode Lahom mogoče liter svojega vioravce bi zopet tako bogato vinsko letino meli, kakor 1S61.'L; pri nas prodajati ptf 10 do 12 kr. — po tej ceni oal producent vina prodajati ne more, ker njega več »tane -— vsaka konkurenca našega vina z laškim je tedaj nemogoča. Bati se je tudi,1 da pod firmo .cenega laškega vina" nas še bolj preplavijo požrešni zidovi z umetnim vinom in to je trtna u a štev. III., katero že sedaj zelo občutimo. Če ima kmet še kako vedro vina, ne more ga prodati — revež zdihuje in obupuje. Konec prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. marca. Slovenski katoliški shod. V Ljubljani priredili bodo naši klerikalci ka-tolišk shod. Mi nimamo proti tej nameri nič; ako imado slovenski katoliki kake vkupne verske interese, katerih ne upoštevajo pristojni faktorji, naj se zberd in naj ukrenejo, kar se jim vidi primerno. Kakor že rečeno, nimamo načeloma nič proti temu ugovarjati; katoliški shod je pa — vsaj tako smo sodili po tem, kar smo posneli iz „Slovenca" — slovensk, to je, namenjen Slovencem m kar nič se nam ne vidi potrebno, da bi pri tej priliki prišli v Ljubljano prodajat svojo modrost nemški konservativci. Graški „ Volksblatt" se celo spodtika nad imenom«slovenski katoliški shod" in preti z de-aavouiri-j^em, ako bi bil na shodu govor o zjediujeni Sloveniji. Kiikor slabi narodnjaki so tudi msi kle-ikalei, toliko ponosa — upamo — imado veuder, da bodo dostojno zavrnili impertinentnost (iraških prijateljev našega knezoškofa. Kalxl In Vašatf/. Mladočeški poslanec Kaizl poročal je dne 15. t. m. tudi v ECarolinovu o svojem delovanji v državnem zboru. Mej poročanjem prišel je tudi dr. Vašaty ter začel 8 Kaizlom zaradi le-tega napadov polemizovuti, in sicer zaradi unanje politike. Kaizl pobijal je namreč v Smihovu Vašatvja govore o trojni zvezi. Vašatv zagovarjal je svojo politiko m strahovito nap..dal Kaizla in tega glasilo ^Čeh". Volilci s> naposled skušali spraviti srdita Ajakaa ter i zreti. Kaizlu in vsemu mladočeškemu klubu zaupanje, staročeški stranki pa nezaupanje. Tisza v ogerskl zbornici. Vsi listi se bavijo z zadnjim govorom Tisze Kalmana in naglašajo z zadoščenjem, da je stari državnik slovesno izjavil se proti rarširjenju po« godbe z Avstrijo in pa proti očitanju, da hrepeni dobiti zopet vodstvo liberalne stranke v svoje roke, kar pristoja po starodavni navadi samo minister-skemu predsedniku. Nekateri opozicijonalni listi po* udarjajo, da Tisza nima pravice zagovarjati pogodbe z Avstrijo, ko se ii je vender sam celih ouem let odločno protivil. Nekaterniki tudi trde\ da je hotel Tisza porabiti ugodno priliko ter si osvojiti nekako tisto veljavo, katero je o svojem Času imel v oger« skem državnem zboru Fran Deak. Vitanje države. Novo srbsko ministarstvo. Kakor se čuje, je novo ministerstvo Že sestavljeno in bode Pasić listo predložil regentstvu. Na vsak način se ne računa več na Gjajo, dočim pridrži Pasić predsedstvo in unanje reči. Finančno ministerstvo prevzame dr. Paču, a nedomeščal ga bode Paste, dokler ne bodo dognana pogajanja glede trgovinske pogodbe avstrijako-srbske. Generalni ravnatelj ministerstva unanjih zadev postane dr. Milova-nović, jako obljubljen in izredno sposoben mož. 1» rumtee Poljske poroča „Kurjer Polski" nastopno: V Varšavi posvetovali so se te dni vojaški poveljniki o načinu, kako bi bilo Varšavo preskrbeti z živili, da bi mogla biti trdnjava v slučaji vojne. General Kuzmin bo je protivil, trdeč, da bi v mesto ne bilo dobiti dovolj živeža in naglašal, da ni vse jedno, jeli stanovništvo vojski naklonjeno ali ne. Gurko je na to baje rekel, da se on za humanitarne nazore posamnikov ne briga, da pa bode s 50 topi ukrotil vso Varšavo. General Kuzmin se je vsled tega odpovedal. Francoski dlnatnitardi. Odkar so nepoznani zlikovci ukradli neko množino diuamita v Soinv-sous-Etoiles, bili so v Parizu tekom štirinajstih dnij trije atentati. Te atentate zakrivila je brez nobene dvojbe anarhistična stranka, katera sicer v Francozih ni posebno mnogobrojna, zato pa toliko predrznejša. Dokler je bil Constans minister notranjih zadev, se anarhisti niao upali na dan, tisti dan pa, ko se je Constani umaknil svojemu nasledniku, začeli so se napadi. To pot bode morda mogoče uloviti storilce, ker so jih nekatere mimoidoče osebe videle. Carnot je že podpisal zakonski načrt, določujoč- smrtno kazen za atentat*' ra^relifi' —' stanovništvo Pariško je' seveda zelo razburjeno in v velikih skrbeh. V Ljubljani, dne 15. marca. (Koneo.)' Za stavbenski odsek poroča dr. Stare o ponudbi firme Tonnies, ki ponuja za razširjenje Parnih ulic, da bi se tam kmalo priredila nova stav-blšča, zameno nekaj svojega sveta za precej velik kos mestnega vrta; Vsa stvar gre, pravi dr. Stare, na to, da bi gg. Tiin ni e s dobili od mesta čistega dobička' 5006 gld. Poročevalec se le čudi, kako si' upajo ti gospodje Tonnies s tako ponudbo priti pred mestni zbor, njega da je „indignirala" in zato nasvetuje, naj se odkloni, Čemur mestni zbor pritrdi. Mestni odb. dr. Stare poroča za stavbinski odHek o prizivu hišnega posestnika Antona Jeran-čiča zoper ukaz mestnega magistrata, kateri mu je velel takoj izprazniti za stanovanje nesposobne pritlične sobe v Tesarskih ulicah in nasvetuje, da se priziv odkloni. Za odsek za olepšavo mesta poroča mestni odb. Pire o nasaditvi dreves ob novi Tržaški cesti. Treba bode to cesto nasaditi ne s prekošatim drevjem, ker gotovo kmalo nastanejo nova poslopja na obeh straneh. Olepševalni odsek priporoča, da je zasaditi to cesto z rudeče cvetočimi kostanji. Predlog se vsprejme. Mestni odb. lla vnihar poroča za olepševalni odsek o prošnji drsalnega društva in nasvetuje, naj se internu dovoli graditi novo prepeljalnico na desnem bregu, že stoječo lopo ža čolne pa prestaviti na levi breg, a vse to le, ako se napravijo napisi v nemškem in slovenskem jeziku. Pogodba pa ostane le do 1 1900, ne pa, kakor drsalno društvo želi, do 1902. leta. Mestni odb. dr. Gregorič nasvetuje, naj se glasi predlog v slovenskem in nemškem jeziku. Poročevalec mestni odb. Ravnikar pravi, da bode nemško društvo gotovo stavilo svoj jezik naprej Mestni odb. Hribar nasvetuje, naj se predlog glasi v obeh deželnih jezikih, kar tudi obvelja. Mestni odb. Prosenc naglasa velike zasluge drsalnega društva za olepšavo Tivolskega posestva, katere služijo vsemu občinstvu v radost in nasvetuje, naj se dovoli najem do 1. 1902, kar pa zbor odkloni in dovoli le do 1. 1900. Podžupan Petričič poroču o prošnji uršu-linskega samostana, da se dovoli za paviljon za otroški vrt 201 gld., čemur zbor pritrdi. Javna seja se potem sklene. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski.) Pri obravnavi o proračunu normalno šolskega zaklada za leto 189 2. unela se je precej živahna in dolga debata. Posebno krepko in ostro govoril je posl. dr. Tavčar, ki je grajal čudno postopanje pri oddajanji učiteljskih služb in navedel za to drastičen dokaz. Debate so se nadalje udeležili poročevalec Klun, K rs ni k, dež. predsednik baron W in kler, baron Schvvegel, Hribar in Žitnik. Obširneje o tej debati poročamo jutri. — (Isterski deželni zbor.) Pool. dr. Laginja stavil je v zadnji seji interpelacijo zaradi notorično pristranskega in neopravičenega postopanja pri podelitvi štipendij; posl. Flego pa zaradi podelitve službe občinskega zdravnika v Buzetu. Deželni odbor je odklonil interpelaciji, ker sta stavljeni samo v hrvatskem jeziku. Kolika perfidnost je to, pač ni treba šele povedati. — Deželni zbor vsprejel je zakonski načrt, po katerem se Veliki in Mali Lošinj uvrstita mej zdravišča. — (Javna predavanja v čitalnici Lj ub-Ijanski) bo imel g. Ivan Subic, c. kr. ravnatelj obrtnih strokovnih šol. Predaval bo „O umetnosti in našem domuw, in sicer prvič: dne 24. marca: o ploinib pojmih umetnosti, o stilih, itd. (z demonstracijami); v drugič dne 31. marca: o človeškem stanovanji v starem in srednjem veku in o modernem stanovanji; v tretjič dne 7. aprila: o uredbi stanovanja po zakonih umetnosti in o ženskih ročnih delih. Začetek predavanjem vselej ob pol osmi uri zvečer; pristop imajo poleg čitalniških društvenikov tudi po njih upeljani gostje. K prav mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — (Predavanje v muzeju.) Sinojji je predaval (slovenski) prof. Kaspret o Kopitarji in njegovih literarnih zvezah z vsemi odličnejšimi pisatelji nemškimi, zlasti pa z „objektivnim" Ranke-tem. Ranke je bival celo leto od oktobra 1827 do oktobra 1828 na Dunaj i in po Kopitarjevem posredovanji so mu odprli dvorni arhiv, kjer je našel prevažne listine o jugoslovanskih razmerah ter o papežih Gregorju VI. is Sikstu V. Ob istem času je bival na Dunaji tudi Vuk-Štefinovic Karadžič in pripovedoval Kopitarju srbsko zgodovino, ta pa jo je Banketu tolmačil. Vuk je moral vsak dogodek dokazati in s pričami potrditi. Ranke pa Kopitar sta skupaj obedovala v gostilni „pri belem volku". — Za njim je predaval (tudi slovenski) deželni arhivar Koblar o pašijonskih igrah na Kranjskem. Po splošnem uvodu o postanku teh iger povedal je, da so te igre upeljali na Kranjskem kapucini proti koncu XVI. stoletja, potem ko so bili že poprej upeljali jezuvitje obhod .živih križev" in bičarjev na veliki četrtek. Kapucini pa so priredili v Ljubljani posebno slovesen tak obhod javnih spokornikov na veliki petek I. 1617. Deželni stauovi so dovolili v pokritje stroškov 1000 gld., a Žide so predstavljali Krakovčani in Trnovci. Ta obbod se je naznanil poprej po vseh bližnjih farnih cerkvah in je bil posebno sijajen glede udeležitve in podob (angeljev, vragov, simboličnih podob iz obče zgodovine itd.) Podobne obhode so prirejali kapucini tudi v Novem mestu, Kranju in Loki. Ti poslednji bo za naše slovstvo posebno imenitni, ker se je pri njih skoro izključljivo le slovenski pelo. Prvi tak slovenski obhod so pri redili Škofjeloški kapucini 1. 1721. in to leto imenuje g. predavatelj „rojatveno leto slovenske dramatike". Se sedaj brani tamošnji sumostan rokopis, v katerem je okoli 1000 slovenskih in nekaj nemških stihov ohranjenih. Slovenski stihi nimajo niti pesniške niti jezikovne vrednosti, vender so podani vzgledi zelo zabavali mnogoštevilno poslušalstvo. Obema gg. predavateljema je ploskalo hvaležno občinstvo. — (Slovensko gledališče.) Kakor smo včeraj poročali, bude gledališka predstava v soboto (Bučarjeva beneficija) in danes omenjamo, da bo tudi drugi dan, t. j v nedeljo dne 20. t. m . predstava, in sicer se bode igrala veseloigra „Diletant je", katero je spisal Julij It >sen, poslovenil pa g. Vek. Ben kovic. Julij Rosen, ki je umrl početkom jaonvarja t. I. v Gorici, spisal je dolgo vrsto šal|ivih in veselih iger, ki so se predstavljale osobito mej 1 186U —1880 pO vseh nemških gledališčih ter so se udomačile tudi na Angleškem in v Ameriki. K njegovim najboljšim igram prištevati je mej drugimi: „0 ti možje!*, katero igro ima „Dramatično društvo- prevedeno. Julij Umen bil je rodom Ceh. Porodil He je namreč v Pragi dne 8. oktobra 1833; njegovo pravo ime je Nikola Dusjek. Toda zavrgel je svoje češko ime in obdržal je svoj pseudonim v državljauskem življenju. — (Slovan stopa na dan!) „Družba sv. Mohorja" brojila bode 1893. leta okolu 0 0.0 00 udov. Računamo Število Slovencev na l*/, milijon, onda pride na 2 5 Slovencev jeden ud, ali na 100 Slovencev 24 knjig. Kie je narod na vesoljnem svetu, ki se mora primerjati nam ubogim Slovencem? Nemci pa vele, da smo „inferiore R»iceu. — Številke govore! — (Presvetli cesar) ukazal je izreči obrtnemu društvu v Postojiui Najvišjo zahvalo za izraz lojalne udanosti, katerega je to društvo z oduševljenjem ukrenilo in sporočilo pri proslavi 25 letnega svojega obstanka. — (Slovenska gledališka predstava) bode v Boboto dne 19. t. m. v „Narodnem domu" v Novem mestu. Predstavlja! se bode prvikrat izvrsten igrokaz v treh dejanjih „Svetioova hči". Uloge so dobro razdeljene in je upati obile udeležbe. — (Prememba posestva.) Neki Dunajski bogatin je baje kupil posestvo aRuperč Vrh" na Dolenjskem za 96.000 gld. — (Iz Št. Petra na Krasu) se poroča: Te dni dogodila bi se bila skoro velika nesreča, katero je preprečil strojevodja P. Gmeiner. Brzo-vlak z Reke vozil je z vso naglostjo v postajo, v kateri je stal na istem tiru poštni vlak. Le Še malo trenotkov in nesreča bi bila gotova. Omenjeni strojevodja skočil je na stroj poštnega vlaka ter odprl ventil, da se je vlak začel pomikati hitro nazaj. S svojo pogumnostjo preprečil je veliko nesrečo, ki bi Be bila zgodila brez dvoma. — (Iz Cel o v ca) se nam piše: Nekdaj slavni voditelj češkega naroda, g. dr. Ladislav Rieger, v spremstvu svoje gospodičine hčere, ustavil se je pretekli ponedeljek 14. t. m. v Celovcu ter prenočil v „Sandwirthovem" hotelu. V torek zjutraj odpeljala Bta se z brzovlakom zopet dalje v Arko, kjer se hoče stari mož odpočiti od svojega trudapolnega političnega delovanja. — (Slovanska čitalnica v Mariboru) priredi v soboto dne 19 t. m. ob 8. uri zvečer T svojih prostorih zabavni večer s tem 1^ programom. 1.) A. Nedvčl: „Na goro", mešani" zbor. 2.) VolaJ-rič: „Gospodov danM, mešani čveterospev. 3.) „Klobuk", veseloigra od Girardin-Maudele-a. 4)„Venček narodnih peenij", za ženski zbor priredil F. Medic1. 5.) Mozart: „Sonata", boIo na glasoviru, igra gospodična D. 6 ) F. S. Vilhar : „Na goro", dvospev za sopran in alt. 7.) A. Nedvčd: „Oblakom", mešani zbor. Za ta zabavni večer je v Mariboru in okolici veliko zanimanje opaziti, in bo je zaradi tega jako obilne udeležbe nadejati. Odbor ni štedil nobene žrtve, da bi članom čitalnice in po njih upeljanim gostom, ki se s tem vabijo na to zabavo, tudi v postni dobi priredil izreden užitek. Jako zanimiv program obeta najboljega uspeha. — (Hlapec in gospodar.) Blizu Kormina na Goriškem šel je v soboto posestnik Anton Grudi na na polje, da vidi, kako opravlja hlapec, 27let.ni Anton Škorjanec, naročeno mu delo. Gospodar ni bil z delom zadovoljen in je pokaral hlapca, ta pa je v jezi zgrabil motiko in Grudino udaril tako močno po glavi, da Be je koj zgrudil. Ranjenca odnesli so sosedje, ki bo ga našli na polju nezavestnega, v bolnico v Kormiu, a zdravniki imajo le malo upanja, da bi okreval; napadalec utekel je čez me|o ua Laško. — (Gos p. L. Ružič,) o katerem smo po drugih listih poročali, da je odšel na čuden načiu in zbog dolgov iz Trsta, nima — kakor nam javlja prijatelj iz Trsta — nikakih dolgov in tudi ni utekel, ker zato uzroka nima. — (JubileJ8ke razstave v Zagrebu) tikajoče se reklamacije sprejema odbor hrvatsko-slavonske kmetijske družbe samo še do konca tega meseca. Naj se torej VBak požuri, da ne zamudi postavljenega roka. f Daiios .,.Iour-iixe". lj Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zagreb U>. marca. $orba bila žestoka. Glasovalo 1079 birača; neodvisna stranka po-biedila. Najslabiji njezin kandidat dobio 580 glasova. FolnegOvić starčevićanskih i madja-ronskih glasova dobio 417, Borosa 32l\, lui-mičič 252; vladin najjači 226 glasova. Zagreb 17. marca. Stolni kapitel volil bode v soboto novega generalnega vikanja namestil Gašparića, ki je na smrt bolan. Iz* voljen bo bržkone kanonik Pavlcšić. Dunaj 17. marca. Bi liski se je odpovedal državnozborskemii mandatu. — Novi guverner banke, dr. Kautz, prisegel bode v soboto in v nedeljo nastopil svoje mesto. Ruski veleposlanik knez Lobanov odpotoval v St. Peterburg. Dunaj 17. marca. Schnciderja so zjutraj ob 7. uri obesili. Obsodbo poslušal je mirno, skoro apatično. V tistem hipu, ko so ga obesili, rekel je še: V božjem imenu, .še nekaj imel bi povedati. Zadnji sled življenja izginil po 4Va minutah. Rim 17. marca. Rudini predložil narodni zbornici zakonski načrt o izvrševanji klavzule o vinskih carinah v avstro-italijanski trgovinski pogodbi. London 17. marca. „Times" javlja, da sta dva uradnika ruskega poslanstva spremila S i šm a n o v a na neko rusko ladjo, s katero se je odpeljal v Odeso. Razne vesti. *(liadeckega spominek na Dunaji) se bode slovesno razkril dne 24. aprila opoiudne. * (Lakota v Črni gori.) Knez Črnogorski je naredil, tla se potrebnemu prebivalstvu za setev potrebno Žito podali brezplačno iz državnih skladišč. Dalje se bode razdelilo 20 000 metričnih stotov koruze, katera je došla iz IluHije za potrebne Črnogorce. * (Umor.) O skrivnostnem umoru, ki se je te dni dogodil na Dunaji Bredi mesta, se čuje jo razni nazori; vzlic največjemu naporu in veliki brižnosti s« še ni posrečilo policiji priti zločincu na Bled. To je v kratkem času že tretji umor, o katerem se ni moglo najti nobenega sledu zločinca. Umor se je zvršil z izredno predrznostjo pri belem dnevu v najbližji okolici cerkve sv. Štefana. • * (Zgorel gledališki oder.) Te dni zgorel je oder gledališča na vseučilišči O\fonlskem na Angleškem. Ostali del poslopja rešili so z velikim trudom. Ponesrečil ni nikdo. „LJUBLJANSKI ZVOH" ntojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. TllJCl: 18. III KIT M . Pri Malleis Braune, Suchy, Maver, Klotzl, Richter, Rmimao, Steibock, GObcl, liinder z Dunaja. — MUldauer iz Berolina. — Baudy iz Budimpešte. Pri »Ionu: MlekuS, Kitzberger iz Gradca. — Sruck, Helleraberg, Wengraf z Dunaja. — GraSek, Močnik iz Kamnika. ~ Dočkal iz Zagreba. — Wurst, Dolenc iz Kranja. — Gutheim, Reiter iz Linča. Pri avstrl|Mkeiu eesarju: Podboršek, Mauser, Travnik, Geyer z Dunaja. Umrli so V IJublJaiBl: 16. marca: Manja Kufiar, delavčeva hči, 6 let, Knrja vas St. 6, angina difteritis. V deželni bolnici: 14. marca: Uršula Volčič, gostija, 80 let, marasmus. Meteorologično poročilo. x Stanje CftB °P'1- baromet, zovanja i _ mm Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 7. zjutraj 2. p<> po i 9. zvečer TJ3'b nun. 7329 mm. 7356 mm. 0-80 C 5 0° C 03° C si. v/.li. obl. si. j/.li jasno si. /.ali. jasno 0 001 Srednja temperatura 2*0°, ca 0-8° pod normalom. Tržne cene v IJiioljanl dne 16. marca t. 1. Pšenica, hktl. Bež, Ječmen, a O'es, » Ajda, Prono, „ a.oruza, , Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, . Maslo, Mast, Speli tri sen kgr. rl.lkr. i fl. kr.] "9- ftpeh povojen, kgr. . — S« 6 80 Surovo maBlo, „ —i72 439 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... — 2! 3 8 — 8' i 46 Goveje meso, kgr. - 621 5 15 Telečje — 60 5 10 Svinjsko „ „ - 6o; '2 67 Koštrunovo „ , — 42 12 — Pišanec...... — 86 10 — 1— 22 9 — Seno, 100 kilo . . . 196; —'86 Slama, „ „ . . . 2 40 — 6H Drva trda, 4 □motr. l 7 - — 54 „ tuehka, 4 „ 1 5|— 3ZDuL3m.aj©3sa, borza doe 17. marca t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 93-70 — gld. 93 90 Srebrna renta.....„ 9320 — „ 9335 zdata renta......„ 110 60 — „ 11070 5°/0 marčna renta ... „ 10280 — „ 102*85 Akcije narodne banke . . „ 992*— — „ 988'— Kreditne akcije .... „ BOS*— — „ 30680 London.......„ 119-40 — „ 119-40 Srebro.......„ —'— — „ —*— Napol......... 9-48 — „ 9-48 C. kr. cekini.....„ 562 — „ 5-63 Nemške marke .... „ 58-40 — „ 58-40 4'7o državne srefke iz 1. 1854 . . 250 gld. 138 gld. — kr. Državne srečko iz L 1864 . . 100 „ 1H1 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/„.......107 , 15 „ Ogerska papirna renta 5°/0......101 „ H5 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 „ — , Zemlj. obč. avstr. 4l/,n/0 zlati zast. listi . . 116 „ — „ Kreditne srečko......100 gld. 186 . SO , Rndolfove srečke...... 10 „ 22 , — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 146 „ 75 n Traraway-društ. vel j. 170 gld. a. v.....236 „ — m ^■■■■■HHaiHMMBBBHBmmH Zahvala. Slavna kmetska posojilnica Ljubljanske okolice je blagoizvolila, kakor že nekaj leta, tudi letos za uboino tukajšnjo Šolsko mladino 10 gld. podariti. V imena obdarovane mladine in roditeljev njenih se tukajšnji krajni Šolski svet s Šolskim vodideljstvom štejeta v prijetno dolžnost omenjenemu slavnemu društvu za ta lepi dar tem potom najpresrčnejšo zalivalo izreči. Krajni šolski svet in voditeljstvo tri razredne ljudske sole v Šmarij i, dnč 14. marca 1892. Tsv.xx. Ev. BorStnik, predsednik kr. 6. sveta in voditelj. Prodaja. V ponedeljek po sv. Jožefu, dne It t. marca 1892, dopoludne ob 10. uri, se bodo pri tukajšnjem deželnem sodišču na izvršilni dražbi prodajale hiše in travnik na Barji umrlega Janeza Podkrajška, po domače Jurčka v Trnovem. (236—3* V gostilni „Pri avstrijskem cesarju" dobivajo se vsako sredo in vsak petek sveže morske ribe; toči se prav izvrsten črn istran, pristna hrvaška ru-mena vina in najboljši dolenjski evleek9 lastni uvoz. — Krito in aaknrjeno kegljišče je p. n. gostom na razpolaganje. — Naročila na obed se vsprejemajo vsak dan. (217—8) Kuban s soparom iz diSečih gorskih malin, napravljen natančno po avstrijskem pripravljanju zdravil, ima najlepši duh in naravno lepo barvo. Steklenica z 1 klg. sirupa 65 kr., iztehtan od 5 klg. višje a. klg. 55 kr. Hala steklenica 35 kr. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" ▼ Ljubljani, Dunajska cesta. 9 nanj ta naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (59—5) ti...............................M „K zlatemu J. PSERHOFER lekarna na Dunaji. I. okraj, Singerstrasse 15. Kri čistilni svalki, PoPrej univerzalni svalki S^S^tuSSS je jako mnogo bolezni), pri katerih se je dokazala izvrstna zdravilna moč teh svalkov. Ti svalki znani so že več desetletij, nasvetovani so od mnogih zdravnikov in malo je lami lij, katere nimajo vsaj malo zalogo izbornega tega domačega zdravila. Ti svalki veljajo: 1 škatljlea h 15 svalki 21 kr., 1 kavo) m 6 ikatlflcami 1 *i l*r., ako se pošilja nefrankovano po povzetji 1 gl«I. IO kr. Ako se dotična svota pošlje naprej, odpravljajo se naročila frankovano in velja: 1 zavoj svalkov 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj kakor jeden zavoj se ne pošlje.) Prosi se, zahtevati izrecno ..J. Pserhofer-ja kri čistilne svalke" in paziti na to, da je na pokrovu vsake škatljice zapisan, kakor na poučnem listku, podpis J. Pserhofer in sicer rudeče. Ozeblinsko mazilo LSfiSSfTfaJ. vano pošiljatvijo 65 kr. TVrWrDTT CftTr za naho(11 bripavost, krčni irpOVCeV SUJS kašelj itd. 1 steklenica 50 kr. steklenica 50 kr. Američansko protinovo mazilo, ifiJ: Prašek za potne noge, BTLjtlfiC kovano dopošiljatvijo 75 kr. Cfolžunovo mazilo. frankovano dopošiljat- vijo 65 kr. Življenjska esenca (Praške kap- 1«.. proti pokvarjenemu želodcu, slabomu pre-Ijlvv bavljanju itd. itd. 1 steklenica 22 kr. Rasen tu naznanjenih isdelkov mo na prodaj tudi se vse tirnice po avstrijskih easui-kili naznanjene tu- In inozemske tarauavevtieue specijalitete in se tiste« ki siuea|uo uiso v zalogi* naročajo točno lu ceneno. — Po*il|atve po pojti se točno isvr*uJe|o. ako se denar naprej ponije, već j s naročila se odpravljajo tudi po powtnen» povsetjl. Ako se denar naprej pošlje (po poštni nakaznici), je poštnina dosti manjša, kakor da se pošilja po povzetji. U051-12) Angleško čudežno mazilo,1 Prašek za fljakerje, 0^ i£; \ frankovano dopošiljatvijo 60 kr. Tanokininova pomada fcr.jar'naj". bolj Se sredstvo za lasč, 1 jaška 2 gld. Univerzalni obliž mače zdravilo za rane, ulJHsa itd. 1 lončič 50 kr., s frankovano dopoSi-Ijatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol borno domače zdravilo proti vsem posledicam pohabljenega prebavljunja: 1 paket l gld. z nekaj premoženjem, veSča v Šivanji, zamore postati zadružnica dobre trgovino na deželi. Denar donnAal jej bode lep dobiček, ker si sama kupuje blago. Lehko ima tudi posle. Zguba je pri tem podjetji nemogoča. — Ponudbo vspre-jema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda" pod črko F. N. (276—2) Št. 20G2. (270—2) Popoluiti je mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje l*o»to jinsko m mIuiio val iščem v St. Petni. ProHiln za to službo, b katero je spojena plača letnih 600 gld., ulože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani do 31. marca t. 1. ter v ujib dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično s|)OSobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Deželni odbor kranjski dne 4. marca 1892. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No lil. Pivovarna Antona Dreher-ja v Trstu nudi kot itnjt><>Ij&o krmo posušeno mlato za ceno gld. 6.25 za 100 klg. postavljeuib na kolodvor ali na ladjo v Trstu. Po preiskavi gospodarskega oddelka vseučilišča v Halli je v tem mlatu poteuio-vih snovij: pšenico 13'2° 0, rži ll'4"/0, turšice 10'6°/0, pSeničnib otrob 14-5°/0, posušenega mlata (186--4) L. Luser-jev obliž za turiste. Dobiva bo v lekarnah. Gotovo in hitro u plivaj oče sredstvo proti lt u i-j i in «>«-eH/v'Vi>^ S pisom 10 n* kože. /f^Šh Č&T nH °gled V V* razposiljalnici: L. Schwenk-a lekarna . . . (524) Meldling-DunaJ. Pristen samo, če imata navod in >dSSr obliž varstveno znamko in podpis, ^ Vc>^ ki je tu zraven; torej naj se pazi M1 xavrn8 vse manj -vredne ponaredke. Pristnega imajo'.v I.Jub-ljuiil J. Swoboda, U. pl. Trnkoczv, G. Piccoli, L. Grečel; v Rudolfu vem S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamniku J. Močnik; v Celo vel A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnba-oher; v H rezah A. Aich-inger; v Tr«u (na Koroškem) C. Menner; v Bellakn F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Ooriel G. B. Pontoni; v Wolf*-hericu A. Huth; v Kranj I K. Savnik; v Kad-goui C E Andriun; v Idriji Josip VVarto; V ltadovl jiei A. Boblek; V CelJI J. Kupferscbmid. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". HaUHl 94357