SNEG NADLOGA IN VESELJE - Prvo velja predvsem za udeležence v prometu. Na klancu proti Bledu je obtičala cisterna in zaprla promet. Le s težavo sojo spravili do vrha. Pravijo, da se Pozimi na tem klancu to pogosto dogaja! V Tržiču pa povzroča največje negodovanje slabo očiščena cesta od Peka do Bombažne predilnice in tkalnice. Sneg jo je še bolj zožil in postavil na kocko varnost udeležencev v prometu. Otroško veselje pa je povsem razumljivo ... (jk) - Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 14 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 20. 2. 1976 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Franc Šetinc v sredo obiskal tržiško občino Zveza komunistov mora govoriti v imenu delavstva Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc je v tržiški Bombažni predilnici in tkalnici, kjer je bilo govora predvsem o oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela, med drugim tudi dejal: »Zvezo komunistov so zapustili tudi ljudje, ki so spoznali, da jim partijska knjižica več ne koristi in so na njen račun ustvarili tudi osebni standard. Takšni so nevarni in strahopetni. Ne smemo jim dovoliti vračanja v Zvezo!« Tržič — Franc Šetinc je po pogovoru z občinskim političnim aktivom skupaj s sekretarjem medobčinskega sveta /KS za Gorenjsko Ludvikom jejžarjem obiskal Bombažno predilnico in tkalnico. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstva organizacije združenega dela so ga seznanili s političnimi in z gospodarskimi razmerami kolektiva. Slednje zaradi splošnih gospodarskih pogojev niso najbolj rožnate, vendar jih 1300-č lanski kolektiv, v katerem je okrog 800 žensk in 370 niladih, za zdaj uspešno premaguje. V razpravi je veljala posebna pozornost oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela v BPT. Kolektiv je o tem razmišljal že leta 1973, ko se je odločil za enovito organizacijo združenega dela, vendar Je sodil, da pogojev za TOZD takrat se ni bilo. Odločitev je bila deležna tudi graje in kasnejših ocen, da se v BPT ustavna določila le prepočasi Uresničujejo. Lani se je kolektiv temeljiteje lotil dela, oblikoval »mrežni plan« ter sklenil do letošnje jeseni oblikovati štiri TOZD (predilnica, tkalnica, oplemenitilnica in konfekcija) in samoupravno skupnost skupnih služb. »Program je treba uresničevati in pri tem sodelovati z druž- benopolitičnimi organizacijami,« je dejal v razpravi Franc Šetinc. »Sam .mrežni plan' mora biti le pripomoček pri oblikovanju TOZD, sicer pa moramo biti pozorni na vsebino novih samoupravnih odnosov in na resnično uveljavitev delavskega razreda.« »Kritiko CK ZKS ste vzeli resno,« je nadaljeval Franc Šetinc. »Kritiziramo v imenu delavskega razreda. V njegovem imenu privzdigujemo glas. Ali bo zmagal delavski razred in odločal, ali pa bodo prevladale druge sile. Za to bitko gre. Morda preveč uporabljamo parole, vendar stvari niso preproste. Ne jezimo se, če se spreminjajo stvari počasi in ob tem ugotavljamo, da je počasnost rezultat iskanja boljših rešitev v prid delavca, od vratarja do direktorja. Upravičeno se pa jezimo, če je zavlačevanje posledica oportunizma in birokratskih ter tehnokratskih sil. Le-te niso nič drugega kot stara razporeditev družbene moči, ki je bila nekdaj nujna, danes pa ne ustreza več. Do veljave mora priti vsak delavec. Zveza se mora dvigniti nad ozke interese občine ali tovarne in pomagati, da bodo družbeni močnejši od MARJAN ROŽIČ VKRANJU - Včeraj, 19. februarja, so se na Gorenjskem Začeli seminar/i za sekretarje osnovnih organizacij ZK in člane vodstev konferenc ZK gorenjskih občin. V Kranju so se zbrali seminaristi iz kranjske in tržiške občine, skupaj jih je bilo skoraj 200, in prisluhnili sekretarju zvezne konference SZDL Marjanu Rožiču. Predavatelj je vsestransko ocenil priprave na sprejem in snovanje novega zakona o združenem delu, ki bo dal sedanjemu samoupravnemu organiziranju združenega dela in družbenega življenja nasploh novo vsebino. Zakon bo šel v javno razpravo aprila. O predugu bomo razpravljali po organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih °olikah združevanja delovnih ljudi in občanov. Javna razprava bo že tudi Pfva priložnost za usklajevanje sedanjih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov z novim zakonom o združenem delu. (jk) — Foto: F. Perdan posameznih. Zato je 5. seja CK ZKS ovrednotila osnovno organizacijo ZK kot močan povezovalni element.« Sekretar izvršnega komiteja je govoril nato o temeljni organizaciji združenega dela. »V TOZD lahko delavec o vsem neposredno odloča, kar v enoviti organizaciji združenega dela kljub dobri samoupravni organiziranosti ni mogoče. Vsaka odločitev bo lahko samoupravna, obenem pa je TOZD temelj za decentralizacijo državne moči in nova povezovanja med TOZD na področju tehnologije, proizvodnje, prodaje itd. Temeljit študij osnutka novega zakona o združenem delu je lahko BPT pri snovanju temeljnih organizacij v veliko pomoč!« V razpravi je bilo rečeno, da so pred leti nekateri komunisti izstopili iz Zveze. Franc Šetinc je dejal, da kaže te primere spremljati in oceniti. »Izstopili pa so tudi taki,« je dejal, »ki so spoznali, da jim knjižica več ne koristi in so na njen račun že ustvarili osebni standard. Takšni so nevarni in strahopetni ter jim ne smemo dovoliti ponovnega sprejema v ZK. Poskrbeti moramo, da se take stvari ne bodo ponavljale.« »Ne smemo dovoliti, da ZK na nekaterih pomembnih družbenih področjih kot so bančništvo, zdravstvo itd. nima vpliva,« je menil Franc Šetinc. »Delovanje organizacije ZK mora biti interes vsakega kolektiva in jamstvo, da se zastarele stvari ne bodo ponavljale.« V Bombažni predilnici in tkalnici so govorili tudi o pokrivanju izgub železniškega in luškega prometa ter elektrogospodarstva, ukinjanju nočnega dela žensk, njihovem uveljavljanju ter položaju mladih. Franc Šetinc je menil, da je železniški in luški promet problem celotnega združenega dela, da nočno delo lahko nadomesti izključno modernizacija proizvodnje, česar se v BPT že dolgo zavedajo, da utegne dati novi zakon o združenem delu kolektivom, kjer je zaposlenih veliko žensk, določene ugodnosti, in da so ženske in mladi velika rezerva za utrjevanje samoupravnih odnosov. Oboje kaže hitreje vključevati v politično delo. Posebno grajo pa zaslužijo mladi komunisti, ki ne delujejo v mladinski organizaciji ali celo niso njeni člani. -J. Košnjek Sekretar izvršnega komiteju Franc Šetinc in predstavniki tržiškega družbenopolitičnega življenja med razgovorom v tržiški BPT. — Foto: F. Perdan Neodgovornost ali kaj? V vagonu na železniški postaji Lesce našli blizu 30 poginjenih prašičev — Vzroke pogina še raziskujejo • Radovljica - V torek, 17. februarja, so se med občani Lesc in Radovljice razširile govorice, da je na železniški postaji v Lescah poginilo 28 prašičev. Po naročilu bi jih morala menda dobiti Klavnica Radovljica. Slišati je bilo, da so bili prašiči pripeljani na postajo že v petek, kjer so potem čakali, da jih bodo prepeljali v klavnico, do ponedeljka in da so poginili zaradi lakote in žeje. Ko smo o resničnosti teh govoric spraševali pri pristojnih v Radovljici, so nam povedali, da govorice niso povsem točne. Do zaključka redakcije smo izvedeli, da je veterinarski inšpektor pri občinski skupščini ugotovil, da sta na železniško postajo Lesce v nedeljo, 15. februarja, pri- Pohod na Stol JESENICE - Pripravljalni odbor za izvedbo letošnjega spominskega pohoda na Stol se je odločil, da kljub neustreznim vremenskim razmeram pripravi tudi 11. tradicionalni pohod na Stol. Udeleženci se bodo zbrali pri Valvasorjevem domu v soboto in v nedeljo in krenili po partizanskih poteh. Četudi se na Stol letos ne bodo povzpeli, bodo vsi udeleženci dobili spominske značke in legitimacije. Organizatorji priporočajo vsem udeležencem, da se primerno oblečejo in poskrbe za primerno obutev, kati sicer se pohoda ne bodo mogli udeležiti. D. S. spela dva vagona prašičev za Klavnico Radovljica. V enem vagonu so bili vsi živi, v drugem pa je bilo nekaj poginjenih (menda 28). Prve preiskave so pokazale, da prašiči niso poginili zaradi lakote in žeje, marveč zaradi zastrupitve. Ustrezne službe vzroke pogina še raziskujejo (gre namreč tudi za precejšnjo materialno škodo) in bodo po končani preiskavi javnost o vzrokih obvestile. A. Z. J *i 1» ji le ju a tu e š a n i ca Gimnazija Borisa Ziherla Škofja Loka — Svet in zbor delovne skupnosti Gimnazije v Škofji Loki sta na seji 13. 2. 1976, ki je bila posvečena pokojnemu akademiku, profesorju in velikemu revolucionarju Borisu Ziherlu, sprejela sklep, da se gimnazija Škofja Loka preimenuje v Gimnazijo Boris Ziherl Škofja Loka. Svoj sklep so utemeljili s tem, da je bil pokojni Boris Ziherl pobudnik za ustanovitev škofjeloške višje gimnazije in tudi pobudnik za izgradnjo novih gimnazijskih prostorov. Večkrat je bil tudi predsednik maturitetnega odbora in še v letošnjem šolskem letu je učencem predaval o zgodovini delavskega gibanja. Poimenovanje šole je obenem spomin na rojaka — velikega revolucionarja, učitelja in plemenitega človeka. Sprememba naslova šole je tudi v skladu s predlogom Skupščine občine Škofja Loka, da se gimnazija poimenuje po pokojnem revolucionarju, ki so ga sprejeli dan prej. -lb Naročnik: Egiptovski krompir Sarajevski' UPI je s posredovanjem ljubljanskega Inter-trada kupil v Egiptu krompir za jugoslovansko tržišče. Kupiti so 1500 ton po 190 dolarjev za tono. Nakup je bil v okviru intervencijskega uvoza, pošiljka pa je že vkrcana na ladjo Titograd v aleksandrijskem pristanišču. Krompir je prve kakovosti. Pomoč Laosu Iz reškega pristanišča je iz-plula ladja Ljubljana, ki pelje pomoč revolucionarni vladi in ljudstvu ljudske republike Laos. Pomoč v vrednosti 250.000 dolarjev je bila odobrena iz sredstev Zveznega izvršnega sveta, pošiljamo pa jo po posredovanju Rdečega križa Jugoslavije. V pošiljki so zdravila, razne tkanine in živila. Tako se je tudi naša država odzvala pozivu laoške vlade prijateljskim neuvrščenim deželam, naj pomagajo Laosu pri odpravljanju gospodarskih težav. Otok mladosti Pripadniki zagrebškega ar-madnega območja bodo nadaljevali delo pri gradnji največjega centra za taborjenje, urjenje in rekreacijo otrok in mladine na Jadranu, imenovanega Otok mladosti, ki ga zveza hrvaških tabornikov gradi na nenaseljenem otoku Obonjan pri Šibeniku. Računajo, da bodo otok že julija izročili namenu. Beograd — Bar Progo Beograd —Bar bodo izročili prometu 29. maja letos. Do konca prihodnjega leta pa bodo progo še elektrificirali. To je že druga preložitev datuma odprtja proge. Zakasnitev je nastala zaradi zastoja del na odcepu skozi Črno goro. 8 milijonov ton cementa Proizvajalci in porabniki cementa bodo tudi letos podpisali družbeni dogovor, ki bo urejal preskrbovanje tržišča s tem gradbenim materialom. V primeri s prejšnjimi leti tečejo priprave na dogovor zelo mirno. Cement namreč ni več material, ki bi ga primanjkovalo na trgu. Domače tovarne so veliko povečale proizvodnjo in bodo letos lahko ponudile porabnikom več kot 8 milijonov ton cementa. Na 100 prebivalcev 10 telefonov Do leta 1980 bo v Sloveniji okoli 200.000 telefonskih naročnikov, kar je dvakrat več kot sedaj. Tako bo na 100 prebivalcev prišlo 10 telefonskih številk. Še vedno protesti ZIS še vedno dobiva protestna pisma delovnih ljudi iz vseh naših republik in pokrajin v zvezi z zločinskim umorom jugoslovanskega konzula v Frankfurtu Edvina Zdovca. Pisma odločno zahtevajo, da je treba zločince najti in jih kaznovati ter z vsemi možnimi ukrepi preprečiti teroristično dejavnost fašističnih ostankov proti Jugoslaviji in njenim državljanom- Fest - 76 V Beogradu je bil mednarodni filmski festival FEST — 76. Na njem so prikazali 90 filmov najnovejše svetovne proizvodnje, ki si jih je ogledalo nad 180.000 gledalcev. V soboto se je v Beogradu sklenil tudi tradicionalni simpozij Fest, ki je letos potekal pod naslovom Ženska v filmu. V 35 referatih domačih in tujih strokovnjakov je bil vsestransko osvetljen problem žensk v filmski proizvodnji. V nedeljo pa so stekli prvi metri otroških in mladinskih filmov, ki jih prikazujejo v okviru šestega festivala Filmska parada. Trajal bo do 22. februarja, prikazali pa bodo 16 filmov iz 12 držav. Jesenice Občinski svet zveze sindikatov na Jesenicah je pripravil delovni načrt za letošnje leto. Obširno poročilo posega na vsa področja in opredeljuje naloge sindikatov v letošnjem letu. Predvsem se v njem zavzemajo za vsebinsko uveljavljanje samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela. D. S. Kranj Turistično društvo Kranj je v sredo popoldne pripravilo posvet s predstavniki vseh turističnih društev v kranjski občini. Razpravljali so o medsebojnem sodelovanju na podlagi sprejetih društvenih pravil in o nekaterih konkretnih skupnih nalogah. Danes se bo na šesti seji sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Obravnaval bo družbeni dogovor o razporejanju dohodka v kranjski občini za letos in razpravljal o predlogu za letošnja priznanja OP. Člani pa se bodo seznanili tudi z gradivom za tretjo sejo republiške konference socialistične zveze. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti se bo v sredo, 25, februarja, na tretji seji sestal zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. Med drugim bo zbor obravnaval finančni načrt za gospodarjenje s stanovanjskim skladom za letos in letošnji predlog plana investicijskih del, v občini. A. Z. Radovljica Turistično društvo Bled je v torek pripravilo pogovor s predstavniki pihalnih orkestrov iz Gorij, Kranja in z Jesenic. Dogovorili so se o organizaciji in sodelovanju pihalnih orkestrov v programu letošnjih poletnih turističnih prireditev na Bledu. Tovrstno sodelovanje omenjenih pihalnih orkestrov na poletnih turističnih prireditvah na Bledu traja že okrog 15. let. Za letos so se dogovorili, da bodo imeli pihalni orkestri 16 rednih in 6 izrednih popoldanskih promenadnih koncertov in nekaj večernih na jezeru. Koncerte bodo vključili v program poletnih turističnih prireditev, ki se začno konec aprila in bodo trajale do srede septembra. Na posvetu so izrazili tudi željo in pobudo, da bi se v ta program promenadnih koncertov vključil tudi kamp Šobec in godba na pihala Lesce. A. Ž. Škofja Loka Včeraj se je v Škofji Loki začel, danes se nadaljuje, jutri v popoldanskih urah pa se bo končal seminar za sekretarje vseh osnovnih organizacij ZK iz škofjeloške občine. Pripravil ga je komite občinske konference ZK Škofja Loka. Sekretarji se bodo na njem seznanili z najaktualnejšimi nalogami po peti seji CK ZK Slovenije in le-te začeli izvajati tudi v praksi v svojih osnovnih organizacijah. Na seminarju bo govora tudi o minulih volilnih konferencah. Sekretar komiteja občinske konference ZK Škofja Loka Janez Jemec bo na posvetu sekretarjev najprej spregovoril o akcijskih in organizacijskih nalogah osnovnih organizacij ZK po peti seji CK ZK Slovenije, nato pa bo o neuvrščenosti in zunanji politiki Jugoslavije spregovoril Rado Jan, o družbeni samozaščiti in njeni organiziranosti Roman Smid, o zakonu v združenem delu predsednik komisije za samoupravljanje pri CK ZK Slovenije Peter Toš, o kadrovski politiki sekretar komiteja občinske konference ZK Škofja Loka Janez Jemec, o idejnopolitičnem usposabljanju Ivanka Malovrh, o neposrednih nalogah gospodarske stabilizacije, nalogah družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri oceni zaključnih računov Zvone Teržan ter o resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v SR Sloveniji in občini v letu 1976 predsednik izvršnega sveta pri skupščini občine Škofja Loka Jože Stanonik. -jg Tržič Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije načrtuje za torek, 24. februarja, redno letno konferenco občinske organizacije ZSMS Tržič. Na seji bodo razpravljali o lanskem finančnem poročilu in predlogu letošnjega finančnega načrta, obravnavali in sklepali o operativnem delovnem načrtu občinske konference ZSMS in razpravljali o kadrovskih vprašanjih. O pripravah na torkovo konferenco so temeljito razpravljali na včerajšnji seji predsedstva občinske mladinske konference. Ocenjevali so predlog kandidata za predsednika medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko, razpravljali o predlogu članov sekretariata medobčinskega sveta in imenovali delegate tržiške organizacije ZSMS v medobčinskem svetu. Dogovarjali so se tudi o financiranju republiških seminarjev in političnih šol. V ponedeljek, 23. februarja, pa se bo v Tržiču sešla na 4. zasedanje občinska konferenca SZDL. Na dnevnem redu je ocenjevanje uresničevanja sklepov 3. seje konference, razprava o uveljavljanju delegatskega sistema v občini in sklepanje o letošnji družbenoekonomski resoluciji tržiške občine, razprava o predlogu družbenega dogovora o letošnjem razporejanju dohodka, predvsem kar se tiče skupne porabe, razprava o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti in programu občinske skupščine ter njenih organov. Konferenca SZDL bo spregovorila tudi o dogovoru o družbenem izobraževanju v tržiški občini. -jk V nedeljo referendum v KS Radovljica O pripravah na referendum o samoprispevku v krajevni skupnosti Radovljica smo predvsem v zadnjih številkah Glasa že precej pisali. Če še enkrat na kratko ponovimo, se bo v nedeljo okrog 3500 občanov krajevne skupnosti na referendumu odločalo za samoprispevek za izgradnjo mrliških vežic na pokopališču v Radovljici in za ureditev dohodka pokopališča. Razprave o Prispevek Ljubljančanov za dražgoški spomenik Škofja Loka — Na nedavni seji sveta delovne skupnosti upravnih organov in služb skupnosti občine Ljubljana-Šiška so člani delovne skupnosti šišenske občine sklenili, da iz sklada skupne porabe namenijo za gradnjo spomenika v Dražgošah 5000 din. To je zahvala partizanom Cankarjevega bataljona in vašča-nom Dražgoš, so zapisali v sporočilu, ki so ga naslovili na medobčinski odbor za postavitev dražgoškega spomenika. Dražgoše so simbol slovenske državnosti in našega življenja Dražgoše so granit naše Jugoslavije, še pravijo v pismu. Člani medobčinskega odbora pričakujejo, da se bodo pobudi kolektiva občine Ljubljana-Šiška pridružili tudi drugi kolektivi in delovne skupnosti. -jg tem trajajo v Radovljici že nekaj let, resno pa se je rešitve tega lotila lani skupščina krajevne skupnosti skupaj s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami; še posebej pa se je v to akcijo vključila krajevna konferenca socialistične zveze. O samoprispevku za izgradnjo mrliških vežic in ureditev dohodka pokopališča bodo v nedeljo na referendumu glasovali občani mesta Radovljica. Občani naselij oziroma vasi Nova vas, Vrbnje in Gorica, ki tudi sodijo v krajevno skupnost Radovljica, vendar niso vezani na pokopališče v Radovljici, se bodo odločali za samoprispevek za ureditev ceste oziroma rešitev nekaterih komunalnih problemov. Če bo referendum uspel, se bo zato tudi samoprispevek občanov naselij Nova vas, Gorica in Vrbnje zbiral na posebnem računu. Za referendum o samoprispevku pa se bodo odloČili tudi prebivalci Spodnjega Lancovega v krajevni skupnosti Lancovo; seveda če bo v nedeljo uspel referendum v krajevni skupnosti Radovljica. Prebivalci Spodnjega Lancovega so namreč prav tako vezani na radovljiško pokopališče. Glasovalna mesta v krajevni skupnosti Radovljica bodo v nedeljo odprta od 7. do 19. ure. Krajevna konferenca socialistične zveze Radovljica in druge družbenopolitične organizacije ter skupščina krajevne skupnosti pozivajo vse občane v krajevni skupnosti, da v nedeljo z glasovanjem oziroma udeležbo izpolnijo svojo samoupravno pravico in dolžnost. A. Z. Džemal Bijedič v Franciji, Belgiji in Luksemburgu PARIZ — V ponedeljek je prišel na tridnevni uradni obisk v Fran- = cijo predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. V delegaciji 55j so bili še predsednik izvršnega sveta Vojvodine Nikola Kmezić, član HI zveznega izvršnega sveta Janko Smole, namestnik zveznega sekretarja = za zunanje zadeve Lazar Mojsov in general Janko Šušnjar. Našo dele- =EE gacijo je na letališču pričakal predsednik francoske vlade Jacques 55 Chirac z visokimi vladnimi funkcionarji. Po sprejemu na Orlvju so se začeli uradni pogovori. Bijedič se je ■ sešel s francoskim prvim ministrom Jacquesom Chiracom in zunanjim H ministrom Sauvagnarguesom, Janko Smole pa s francoskim ministrom = za zunanjo trg >vino Barrom. Zvečer je francoski gostitelj priredil v 55 čast naše delegacije slavnostno večerjo. Javna občila so namenjala jugoslovanskemu obisku velik pomen. =5 Odjeknil je Bijedičev intervju za pariški »Le Monde«, kjer naš predsed- =j nik med drugim pravi, da si Jugoslavija kot neuvrščena dežela priza- 5= deva rušiti pregrade, ki še delijo svet. Obenem pa je trdno odločena JHJ odbijati napade na njeno neodvisnost. Na tem je zasidrana enotnost §5j Jugoslovanov, poudarja v »Le Mondu« Džemal Bijedič. Sicer pa Fran- = cozi poudarjajo pomen naše neuvrščene politike, odnos Francije in 55= njenega predsednika Giscarda d'Kstainga do neuvrščenosti in dežel 555 tretjega sveta in nove smernice v gospodarskem in industrijskem sode- H lovanju med državama. Naš primanjkljaj v trgovanju s Francijo se je 5=5 namreč povečal. Poiskati je bilo treba nova izhodišča, ki naj medseboj- 55= no trgovinsko razmerje izravnajo. Francija k nam veliko izvaža, zelo =5j malo našega blaga pa uvaža. Zato bodo prišli k nam francoski strokov- =5 njaki in skušali ugotoviti, na kakšni stopnji je naša industrijska pro- 55 izvodnja in kateri izdelki bi bili po ceni in kvaliteti primerni za prodajo 55 v Francijo. Pariške pogovore, končali so se v sredo popoldne, lahko optimi- 55J stično ocenjujemo. Letošnje leto naj bo »leto francosko-jugoslovan- 5= skega sodelovanja«, ki naj prinese nove odnose na gospodarskem in = - industrijskem področju. Politični, znanstveni in kulturni odnosi med =5 državama pa so že »tradicionalno dobri«. Naša delegacija je iz Pariza 55 odpotovala v Belgijo in Luksemburg. V ZAHODNI SAHARI, NA SEVERNEM IRSKEM IN V LIBANONU SPET STRELI ALŽIR, BELFAST, BEJRUT - Agencije prinašajo vsak dan po-ggg ročila o strelih in spopadih ter nemirih na različnih koncih sveta. Tako === je prišlo v bivši španski koloniji Zahodni Sahari do novih spopadov, §H vendar vesti, kdo je razen maroških in mavretanskih čet sodeloval v H spopadih, še niso potrjene. Maročani pravijo, da so se njihove in ma-H vretanske enote spopadle z alžirskimi, slednji pa navajajo, da so bile to 55 čete gibanja za osvoboditev in samostojnost Zahodne Sahare Polissa-=5 rio. Alžirska vlada je s stanjem v Zahodni Sahari, ki utegne ogroziti mir =5 na afriški celini, seznanila tudi generalnega sekretarja OZN Kurta == VValdheima. Na Severnem Irskem zatišje ni dolgo trajalo. V ponedeljek so ne-=55 znani napadalci vdrli v hišo zahodnega dela Belfasta in s strojnico =55 pokosili tri ženske, tri osebe pa so bile huje ranjene. To je najhujši 555 davek zadnjih neredov in obračunavanj, ki utegnejo biti posledica 555 smrti nekega pripadnika irske republikanske armade v britanskem =5 zaporu. Frank Stagg, tako se je pripadnik IRA imenoval, je vzdržal v §55 gladovni stavki 61 dni in skušal doseči boljše pogoje za kaznjence. Tudi v Libanonu je spet nemirno. Priča smo pravi ubijalski =J mrzlici. Tako so ubili turškega diplomata Oktarja Serita, ki je že tretji === _ Turek, ki ga je v Libanonu doletela smrt. Bivši študent ameriške =55 univerze v Bejrutu Jordanec Nadzim Nadzim pa je ubil v torek dva 555 profesorja te univerze. Potem se je s tovariši zabarikadiral in se šele čez 5=1 tri ure predal palestinski milici in jordanskim varnostnim silam. Isti =55 dan so Bejrut preletela tudi izraelska letala in povzročila alarm. KISSINGER V LATINSKI AMERIKI BUENOS AIRES — Ameriški državni sekretar Henry Kissinger 55= je odšel v začetku tedna na turnejo po državah Latinske Amerike. §J5 Obiskati namerava Venezuelo, Peru, Brazilijo, Kolumbijo, Kostariko 555 in Gvatemalo. Amerikanca sprejemajo vse prej kot prisrčno, o čemer 55= pričajo vsestranski varnostni ukrepi. V komentarjih je slišati, da skuša 555 državni sekretar utišati nezadovoljstvo južnih sosed, zboljšati odnose 555 med Amerikama in države gostiteljice odvrniti od sodelovanja s tretjim 555 svetom in neuvrščenimi. Večina latinskoameriških držav je namreč že lil včlanjenih v gibanje neuvrščenih. V Venezueli je za varnost šefa ameri- =55 gke diplomacije skrbelo kar 20.000 policistov, vojakov in agentov. Sin- 555 dikati so med drugim izjavili, da je Kissinger sovražnik držav izvoznic 555 surovin. SPREJEM PRI PREDSEDNIKU TITU KUPARI — Predsednik republike Tito je sprejel v sredo general- =55 nega sekretarja komunistične partije Portugalske Alvara Cunhala. Po- 55- govarjala sta se o mednarodnem položaju in sodelovanju med ZKJ in 55= KP Portugalske. Gost je predsednika Tita seznanil tudi z razvojem po- 555 ložaja na Portugalskem. Tito je še posebej opozoril na enotnost vseh 5=5 naprednih sil Portugalske, kar je pogoj za uspešen odpor proti nazad- 555 njakom in uveljavitev pridobitev revolucije. Na razgovorih so bili še 555 Stane Dolanc, Aleksander Grličkov in član politične komisije KP Por- 111 tugalske Antonio Gervasio. . J. Košnjek Referendum tudi na Bohinjski Beli Krajevna konferenca SZDL Boh. Bela se bo na drevišnji 3. seji odločila, ali bodo uresničili predlog referenduma o samoprispevku ali ne. Pobudo so sprožili že pred meseci na svetu krajevne skupnosti, podprli pa so jo na zadnji seji izvršnega odbora krajevne konference SZDL in zato sklenili predlog posredovati na seji konference. Zaradi pomembnosti odločitve so na sejo konference povabili razen delegatov tudi vse izvršilne organe družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter predsednika občinske skupščine in člana predsedstva občinske konference SZDL inž. Leopolda Pernuša. Predlog vsebuje stališča o akciji obveščanja vseh krajanov ter konkretni program rekonstrukcije in asfaltiranja cesL Dela naj bi se financirala s samoprispevki občanov in sredstvi krajevne skupnosti. Asfaltirali bodo 12 raznih krajevnih cest na celotnem območju krajevne skupnosti v dolžini okoli 2500 m. Dela bi zaupali Cestnemu podjetju Kranj in bi bila opravljena do leta 1979. Na seji krajevne konference bodo razen tega ocenili delo konference SZDL in njenih organov v lanskem letu in potrdili program dela za 1976. leto. Ta organizacija SZDL je v zadnjem času dosegla zavidne uspehe zahvaljujoč vsem članom izvršnega odbora zlasti pa povezanosti z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in občani Bohinjske Bele.. JR Izvolili so samoupravne organe Prejšnji teden (od 10. do 12. februarja) se je 398 članov in 59 delavcev Kmetijske zadruge Medvode zbralo na voliščih, kjer so izvolili nove samoupravne organe za naslednje dveletno obdobje: občni zbor, nadzorni odbor in kmetijske odbore. Najvišji organ zadruge, občni zbor šteje 30 delegatov, nadzorni odbor pa 5 delegatov. V zadružnih enotah v Vodicah, Medvodah in Šentvidu pa so bili izvoljeni kolektivni izvršni organi, kmetijski odbori. -fr Preveč zaprti in tudi neaktivni Kranj — Delegatski sistem je še mlada samoupravna oblika in se zato pri uveljavljanju le-tega razumljivo pojavljajo tudi začetne težave. Res pa je tudi, da je marsikje za prepočasno uveljavljanje delegatskega sistema treba iskati vzroke v vse preveliki zaprtosti v naši vsakodnevni samoupravni, delovni in organizacijski praksi. To je ena od Ugotovitev z devete seje občinske konference zveze komunistov Kranj, kije bila v ponedeljek, 16. februarja, °a kateri so razpravljali o mesnice vanju vloge zveze komunistov v družbenopolitičnem organiziranju, delovanju organizacij in kadrovski °bnovi zveze komunistov v občini. Tako v uvodnem referatu Anteja Marjančiča kot v razpravi je bilo Poudarjeno, da so komunisti v občini odgovorni za uveljavljanje takšnih delegatskih odnosov, kot je to zapisano v ustavi. Kar tretjina je Članov delegacij in zato je treba nenehno preverjati in ocenjevati nji-npvo aktivnost. Delegacije morajo oiti bolj povezane s sredino, ki jih je •zvolila. Pri iskanju učinkovitih oblik povezovanja sicer nastajajo določene težave, ker včasih skupna delegacija pokriva tudi deset samoupravnih interesnih skupnosti. Tako en delegat pokriva določeno samoupravno skupnost in nevarnost je, da se izenači z nekdanjim odbornikom. Prav pri tem pa je naloga komunistov in vseh družbenopolitičnih organizacij v občini, da preprečijo, Danes v Tržiču ustanovna skupščina kluba študentov Tržič - D anes ob 18. uri bo v dvorani paviljona NOB v Tržiču ustanovna skupščina kluba študentov pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine. V Tržiču so Ustanovitev kluba načrtovali že lani, vendar je ostalo le pri načrtih. Letos Je bil ponovno oblikovan iniciativni odbor za ustanovitev kluba, ki bo prispeval k boljši organiziranosti mladih v občini. Tržiška občina nima srednje šole in izobraževalnih ustanov višjega ranga. Prav tako ne deluje konferenca mladih v izobraževanju. Pri ZSMS je le komisija za vzgojo in izobraževanje, ki pa tako širokega področja ne more celovito obvladovati in je usmerjena predvsem k osnovnošolski mladini. Ker so študentje iz tržiške občine na šolanju po raznih krajih, bo po skupščini spoznavni in družabni večer. Konferenca ZSMS je voljna novemu klubu pomagati. Njegova naloga bo obravnavanje študentov-skih problemov, kamor sodi predvsem uresničevanje politike o štipendiranju. M. Valjavec da bi se delegati oziroma delegacije spremenile v nekdanje odbornike. Potrebna bo zato tudi večja povezava s samoupravnimi organi v združenem delu in drugje in večja aktivnost komunistov na terenu, čeprav so člani osnovnih organizacij zveze komunistov v združenem delu. Druga pomembna ugotovitev je bila, da se pri oblikah in metodah dela zveze komunistov še vedno srečujemo s tako imenovanim balastom. Iz dnevnih redov sestankov osnovnih organizacij zveze komunistov bi bilo treba umakniti manj ali nepomembna vprašanja in se lotiti razprav in ocen predvsem tistih problemov, ki neposredno zadevajo komuniste in delo. Komunisti so namreč še marsikje premalo povezani z delavci. Največkrat se sestajajo na podbudo komiteja občinske konference ZK ali drugih organov. Ne prisluhnejo ali ne vidijo pa neto-variških odnosov, nesamoupravnih odločitev vodilnih skupin ali posameznikov in podobno. So pa tudi primeri, ko se ob takšnem dogajanju V ZK 23 odstotkov mladih članov Tržič — Komite občinske konference ZKS Tržič je sklical 12. februarja posvetovanje mladih komunistov, ki jih je v tržiški občini 131 ali 23 odstotkov vseh članov ZK. Skupno je v tržiški organizaciji ZK 598 komunistov. Na posvetovanju, ki se ga je udeležil tudi sekretar republiške konference ZSMS Zdenko Mali, je bilo govora o nalogah mladih komunistov pri vključevanju in uveljavljali ju mladih v druženo-političnem življenju. Zdenko Mali je med drugim dejal, da se morajo mladi vključevati v vsa področja družbenega in političnega življenja. Njihova usmerjenost ne sme biti enostranska. Največ dela pa bo seveda terjalo uresničevanje nove ustave. Mladi komunisti so se nato seznanili s poročilom predsednika občinske konference ZSMS Ludvika Perka, ki je govoril o dejavnosti mladih v tržiški občini, in s poročilom sekretarja aktiva mladih komunistov Bojana Belaka. Udeleženci posvetovanja so opozarjali na nepopolno organiziranost ZSMS v tržiški občini, na premajhno aktivnost mladih komunistov in na premalo ostre kriterije pri sprejemanju v ZK. Prepogosto se gleda na številčnost, premalo pa na kvaliteto novih članov. Na posvetovanju so oblikovali 33-članski aktiv mladih komunistov in izvolili sedemčlanski sekretariat. Člane aktiva in sekretariata so predlagale osnovne organizacije ZK. Za sekretarja aktiva je bil izvoljen Slavko Oljačič. M. Krsnik dogovorimo se SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na 17. skupni seji se bodo v sredo, 25. februarja, popoldne sestali delegati vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine. Ta mesec je to že druga skupna seja vseh zborov občinske skupščine; sklicana pa je predvsem zato, ker mora biti odlok o davkih občanov v radovljiški občini sprejet še ta mesec. Sicer pa naj bi delegati na sredini seji sprejeli oziroma potrdili statut regionalne in občinske zdravstvene skupnosti, obravnavali poročilo sveta za ljudsko obrambo o obrambnih pripravah v občini, sprejeli že omenjeni odlok o davkih občanov, razpravljali o predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini za letos in o splošni porabi (osnutek letošnjega občinskega proračuna) in o nekaterih drugih vprašanjih s področja kadrovskih zadev. ODLOK O DAVKIH IN PRORAČUN O spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v radovljiški občini, ki je bil predložen na prejšnjo sejo vseh zborov občinske skupščine, smo že nekaj pisali. Spomnimo, da so delegati takrat brez posebnih pripomb sprejeli predlog izvršnega sveta občinske skupščine glede 14. člena tega odloka, ki govori o obdavčitvi počitniških hišic. Delegati so se namreč strinjali, da se počitniške hišice obdavčijo enako kot stanovanjske hiše in da naj stopnja znaša 1,20 odstotka od točkovne vrednosti, ki se uporablja za stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini. Kot je lahko ugotoviti iz obrazložitve, je to za zdaj najvišja stopnja za obdavčitev počitniških hišic v Sloveniji. Nekaj nižjo (1 odstotek) ima na primer mariborska občina. Odlok o davkih občanov v radovijiški občini pa so na seji skupščine 4. februarja umaknili z dnevnega reda zaradi 11. člena, ki govori o obdavčenju dohodkov od oddajanja opremljenih sob in zaradi posebnih olajšav tistim zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo prek ustreznih organizacij. Do seje skupščine, ki bo v sredo, 25. februarja, morajo o tem členu povedati svoje mnenje turistični delavci na Bledu in v Bohinju. Ker so torej delegati o odloku o davkih občanov enkrat že razpravljali, lahko pričakujemo, da zdaj pri sprejemanju ne bo posebnih težav. Vseeno pa morda ne bi bilo napak, če bi pred sejo v delegacijah in konferencah delegacij posamezna določila odloka še enkrat preučili. Druga pomembna točka dnevnega reda skupščine pa je osnutek proračuna občine za letos. Razprava na sredini seji skupščine naj bi sicer pomenila le zeleno luč za začetek javne razprave o tem pomembnem dokumentu v občini za letos, vseeno pa ne bi bilo napak, da bi delegacije osnovna izhodišča in predvidene postavke že zdaj preučil) in dali morebitne pripombe nanje zaradi izoblikovanja boljšega začetnega izhodišča pred javno razpravo. A. Zalar najraje sploh izognejo razreševanju problemov. Zato je ena glavnih nalog, ki čaka komuniste na področju kadrovske politike, da preučijo uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in da začno ocenjevati delo vodilnih delavcev. Ze nekaj mesecev to ocenjevanje teče v nekaterih osnovnih organizacijah zveze komunistov. V prihodnje pa naj bi to postala naloga vseh osnovnih organizacij ZK. Seveda takšne ocene ne smejo biti rezultat dela ožjih skupin marveč vseh članov. To pa seveda po drugi strani pogojuje tudi aktivnost celotnega članstva. Več nerešenih vprašanj in problemov je bilo nakazanih tudi v razpravi. Tako v osnovni organizaciji zveze komunistov regionalne zdravstvene skupnosti ugotavljajo, da v socialnem zavarovanju in zdravstvu delegatski odnosi še niso zaživeli. Staro pojmovanje socialnega zavarovanja se kaže v tem, da bi od te ustanove radi čimveč dobili tako zavarovanci kot zdravstvena služba, oboji pa čimmanj dali. To kaže na svojevrstno zaprtost in morda tudi na nepoznavanje samoupravnih in delegatskih odnosov na tem področju. Nekaj podobnega se dogaja tudi v kulturi, čeprav je glavni problem na tem področju pomanjkanje finančnih sredstev. Morda je vzrok tudi v tem, da doslej nobena od osnovnih organizacij zveze komunistov s področja gospodarstva ni spregovorila o kulturi in njeni problematiki. V razpravi je bilo rečeno, da bo treba posvetiti vso skrb gradnji kulturnih objektov in najti tudi druge oblike zbiranja sredstev za tovrstno zadovoljevanje potreb občanov. V razpravi pa je bilo potem še rečeno, da je treba ob analizi zaključnih računov oceniti tudi vsebino samoupravnega delovanja v delovnih organizacijah in da bo marsikje v prihodnje najbrž prišlo do težav pri ugotavljanju realnega dohodka. Poudarjena je bila tudi večja pozornost in skrb kmetijstvu in sprejemanju novih članov v zvezo komunistov iz te dejavnosti. Številni razpravljavci so razen tega opozorili še na razdrobljenost v raznih vejah gospodarstva, na izobraževanje komunistov, boljše in sistematičnejše ureditve prometne dejavnosti v občini in v Sloveniji, na zaposlovanje in uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj in drugo. Nazadnje so na seji konference sklenili, da bo posebna komisija na podlagi bogate razprave in predloženih sklepov izoblikovala končna stališča o obravnavanih vprašanjih. A. Zalar /O ljubljanska banka podružnica Kranj poslovna enota Kranj obvešča občane, da bo s prvim marcem 1976 uvedla nov delovni čas za stranke poslovna enota na Cesti J LA 4 bo poslovala vsak dan razen sobote od 6 30 do 1 8. ure, v soboto od 6.30 do 1 1. ure, poslovna enota na Delavski cesti 19 (Stražišče) pa bo poslovala v ponedeljek in torek od 12. do 18. ure, v sredo od 7.30 do 17 ure, v četrtek in petek od 7.30 do 12. ure /O ljubljanska banka ZK kadrovsko in organizacijsko okrepljena Tržič — V sredo je bilo v Tržiču 12. redno zasedanje občinske konference ZKS, ki sta se ga udeležila tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKS Franc Šetinc in sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Konferenca se je začela s pregledom zunanjepolitičnega položaja, kar bo odslej po sklepu 5. seje CK ZKS stalna praksa na zasedanjih občinske konference. Sredina konferenca je ugotovila, da se je tržiška organizacija ZK kadrovsko in organizacijsko utrdila. Število osnovnih organizacij je poraslo, prav tako pa smo priča močnejšemu uveljavljanju žensk in mladine. Člani konference so opozarjali na forumsko delo vodstev Zveze ko- munistov, na pomembna področja družbenega življenja, kjer komunistov sploh ni ali pa jih ni čutiti, na ozkost osnovnih organizacij pri obravnavanju problemov, na zmotno mišljenje,' da se aktivnost komunista ocenjuje le po številu funkcij, na tvornejše vključevanje komunistov v SZDL in sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami itd. Predvsem morajo biti sestanki organizacij pogostejši in učinkovitejši. K uspešnejšemu delu 12. zasedanja občinske konference ZKS v Tržiču je z vsestransko razpravo pripomogel tudi Franc Šetinc. O njegovih mislih, izrečenih v Tržiču, bomo še pisali. -jk Idejna in organizacijska krepitev Jesenice — V jeseniški občini so pripravili oceno idejne in organizacijske krepitve občinske organizacije ZKS ter oceno uresničevanja družbene vloge občinske organizacije ZKS Jesenice v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov v letu 1975. V oceni ugotavljajo, da so v občini dosegli pomembne uspehe pri usposabljanju organizacij in organov zveze komunistov. Okrepila sta se enotnost in zavest komunistov pri uresničevanju sklepov obeh kongresov, prevladovalo pa je tudi spoznanje, da se politika ZK uresničuje samo tedaj, če ZK širi fronto idej- Delavni mladinci nopolitične akcije v SZDL, v drugih družbenopolitičnih organizacijah ter v samoupravni strukturi družbe. Kljub velikemu številu novih osnovnih organizacij ZK ali stalnih aktivov ugotavljajo, da bi ponekod še vedno lahko ustanovili osnovne organizacije, posebno tam, kjer je veliko zaposlenih. Poseben problem predstavljajo dislocirane enote, kjer pa nimajo možnosti za ustanovitev OO ZK ali stalnega aktiva. Marsikje so že začeli delovati tudi sveti ZK v krajevnih skupnostih, in sicer kot organizatorji ter usmerjevalci aktivnosti v socialistični zvezi in v drugih družbenopolitičnih organizacijah. V okviru občinske organizacije pa deluje še deset aktivov, ki so prizadevni pri svojem delu. Tako je organiziranost dosledno in kar najbolje izpeljana in zagotavlja možnosti za idejno in akcijsko enot- nost Zveze komunistov v občini. Ocenjujejo, da so osnovne organizacije v vseh sredinah nosilci raznih aktivnosti tako v samoupravnih organih kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Največji vpliv so imele osnovne organizacije pri ustanavljanju združenega dela, uresničevanju ustave, pri raznih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, pri uresničevanju ciljev družbenoekonomske politike in pri drugih vprašanjih. Prav priprave na 5. sejo CK ZKS so še povečale aktivnost in prav sklepi 5. seje komuniste še bolj obvezujejo. Posebna oblika dela in povezave za čimboljšo učinkovitost so bili tudi sestanki s sekretarji osnovnih organizacij ZK in tudi seminarji za sekretarje so bili pomembna oblika dela za dogovarjanje in pripravljanje akcij. D. S. novna oreanizaeiia ZSMS ie Svet ZK ocenil delo Osnovna organizacija ZSMS je tudi letos začela uspešno uresničevati delovni program. Mladinci-člani organizacije, ki sodelujejo z mladino iz Mosta na Soči, so letos obiskali Tolmin, kjer so si ogledali nekatere delovne organizacije ter kulturne in druge zanimivosti. Na javni tribuni pa so se mladi iz obeh osnovnih organizacij seznanili z delom in izmenjali izkušnje. Minuli mesec so razen tega pripravili v Lescah tudi družbenopolitični večer, kjer so govorili o problemih koroških Slovencev. Kulturni večer pa so pripravili za slovenski kulturni praznik in kolektivno obiskali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Prav zdaj pa v okviru osnovne organizacije poteka zanimivo tekmovanje. Mladi likovni umetniki se namreč merijo v izdelavi najboljšega Prešernovega portreta. Minuli teden pa so končno začeli urejati tudi klubske prostore. Pri tem imajo nekaj težav z denarjem, vendar jim pomaga krajevna skupnost, pa tudi sicer so mladi zel« zavzeti, da čimveč naredijo sami s prostovoljnim delom. B. R. Radovljica — 10. februarja se je sestal svet zveze komunistov Radovljica in ocenil delo ter sprejel akcijski program za letošnje prvo polletje. Sekretar sveta Boris Šetina je ugotovil, da svet združuje že okrog 20 osnovnih organizacij ZK na območju krajevne skupnosti. Glavni problem, s katerim se srečujejo, je neaktivnost komunistov iz osnovnih organizacij ZK v TOZD in OZD, ki imajo sedež zunaj občine, člani zveze komunistov pa živijo v krajevni skupnosti Radovljica. To so predvsem delavci in uslužbenci raznih podjetij in ustanov, ki niso aktivni niti v organih socialistične zveze niti v krajevni skupnosti. Tako so v večino osnovnih organizacij ZK na terenu vključeni le upokojenci in gospodinje. Razen tega so težave s sprejemanjem novih članov, ker je večina mladih zaposlenih ali pa še obiskujejo šole. Na organizacijskem utrjevanju osnovnih organizacij ZK je bilo v zadnjem času precej narejenega, vendar v vseh delovnih kolektivih v krajevni skupnosti še vedno niso utanovili organizacij ZK. To so predvsem radovljiške poslovalnice trgovskih podjetij Merkur, Živila in Špecerija, ki nimajo svojih temeljnih organizacij na območju krajevne skupnosti, v nekaterih manjših komunalnih in obrtnih podjetjih pa je premalo članov zveze komunistov za ustanovitev osnovne organizacije. Zato si je svet ZK zadal nalogo, da bo tem vprašanjem v prihodnjem polletnem obdobju posvetil posebno skrb. Pri tem pa mu bo pomagal tudi komite občinske konference zveze komunistov. Svet zveze komunistov pa bo tudi v prihodnje sodeloval z izvršnim odborom krajevne konference SZDL. Tako bodo komunisti pobudniki aktivnosti v uličnih in vaških odborih socialistične zveze. V akcijskem programu pa je predvidena tudi ocena aktivnosti komunistov v delegacijah KS in za samoupravne interesene skupnosti. Razen tega pa bo svet aktivno sodeloval tudi pri razreševanju vseh drugih vprašanj v krajevni skupnosti. JR Za štiri milijarde in pol srednjeročnih načrtov v Naklem »Številke niso samo pobožne želje,« je na sestanku vaščanov v ponedeljek, 16. februarja, izjavil delovni predsednik Zdravko Koren-čan, ko je komentiral posamezne postavke iz srednjeročnega načrta KS Naklo. Tega dne so se v Naklem zbrali krajani KS Naklo in obravnavali predlog družbenega načrta občine Kranj za 1. 1976., priliko pa izrabili in obravnavali tudi srednjeročni plan, kot tudi letošnji proračun K S. Številni razpravljavci so se dotaknili tako občinske politike kot tudi številnih problemov, ki dnevno tarejo krajane in jih brez široke pomoči naše družbene skupnosti ne bo mogoče v celoti in zadovoljivo rešiti. Predsednik KS Janko Troha V Kovorju pripravili osnutek srednjeročnega programa krajevne skupnosti Program zahteva milijardo ceno bo tudi prostovoljno delo. Krajani še posebej pogrešajo dom družbenih organizacij, saj se sedaj lahko shajajo le v gostilni ali šoli, in urejeno kanalizacijo. Sedanja je odprta in ogroža zdravje ljudi. Kovor — Most pri ovinku v Kovorju, asfaltiranje makadamskih cest v Kovorju, na Loki, v Zvirčah in Hudem, urejevanje kanalizacije, javne razsvetljave, telefonskih priključkov, avtobusnih postajališč in vodovoda, gradnja športnorekreacij-skega središča in doma družbenih organizacij, redno vzdrževanje krajevnih objektov in poživitev družbenopolitičnega življenja v krajevni skupnosti so glavne postavke osnutka srednjeročnega programa krajevne skupnosti Kovor od leta 1976 do leta 1980. Vrednost načrtovanih investicijskih in vzdrževalnih del presega po sedanjih izračunih 10 milijonov dinarjev ali staro milijardo. Polovico naj bi zbrali prebivalci Kovorja, Zvirč, Hudega in Loke s samoprispevki na prostovoljni osnovi in na osnovi referenduma. Na slednjem naj bi se odločali predvsem za samofinanciranje najpomembnejših del kot so gradnja doma, kanalizacije in javne razsvetljave. Polovica načrtovanega denarja pa naj bi se stekla v kovorsko skupnost iz drugih virov, kot so denar od prodaje parcel, prispevki organizacij združenega dela in namenske dotacije. Drago- Srednjeročni program so skupno oblikovale krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije. O njem bo med ljudmi še veliko govora, predvsem pa ga bo treba uskla-jati s potrebami in možnostmi občine in drugih krajevnih skupnosti, ki jih je v tržiški občini 13. Tudi odločanje o vrstnem redu načrtovanih del bo v rokah krajanov. Največ denarja bo potrebnega za dom družbenih organizacij. V Kovorju razmišljajo o vključitvi gradnje tega objekta v prihodnji samoprispevek tržiške občine, če bo seveda razpisan in se bo denar zbiral za gradnjo objektov športnega in kulturnega pomena. V Tržiču je bil pred leti program gradnje in obnov domov v mestu ter po krajevnih skupnostih že sprejet, vendar ni bil uresničen. V prihodnje ga kaže pri skupnih akcijah po sodbi Kovorjanov le upo- * števati. J. Košnjek S skupščine skupnosti za zaposlovanje Kranj Za učinkovitejše poklicno usmerjanje Ob zaključku osemletnega obveznega šolanja čaka vsakega mladega človeka odločitev o izbiri nadaljnjega šolanja oziroma izbire poklica. Idealno je, kadar se interesi posameznika povsem skladajo tudi z družbenimi interesi, saj potem skorajda ne bi poznali pomanjkanja nekaterih poklicev niti ne na drugi strani preobilja drugih poklicev. Prav v zadnjem času pa se razkorak med usmeritvijo mladine in potrebami družbe po kadrih vse bolj veča, tako v gorenjski regiji kot tudi v širšem slovenskem prostoru. Med drugim je na to opozorila nedavna problemska konferenca o štipendiranju na Gorenjskem, saj se je pokazalo, da štipendije iz združenih sredstev sicer odpravljajo socialno diferenciacijo, z neupoštevanjem kadrovskih potreb v regiji pa se na ta način še povečuje razkorak med potrebami po kadrih in med interesi dokaj netehnično usmerjene študirajoče mladine. Na te probleme je opozorila služba poklicnega usmerjanja pri Skupnosti za zaposlovanje Kranj in pripravila material, ki so ga obravnavale občinske skupnosti in pa regijska skupnost za zaposlovanje. »Dosedanje sodelovanje vseh treh dejavnikov, to je dol, kadrovske službe v OZD in pa službe poklicnega usmerjanja, ni dovolj učinkovito,« je povedala vodja službe poklicnega usmerjanja Skupnosti za zaposlovanje prof. Branka Košiče-va. »V osnovni šoli se mora mlad človek seznaniti z vso paleto možnih poklicev in njihovimi posebnostmi. S tem bi se morale bolj ukvarjati šolske svetovalne službe, vendar pa vemo, da vse šole te službe nimajo, čeprav bi bilo potrebno, da imajo vsaj enega strokovnjaka s tega področja, potreben pa bi bil tudi pedagoški svetovalec za poklicno usmerjanje na zavodu za šolstvo, kar se je v preteklem obdobju že izkazalo kot zelo koristno. Naša služba poklicnega usmerjanja, ki je nekak posredovalni člen med šolo in organizacijami združenega dela, se vključuje že v osnovnih šolah v poklicno prosvetlje-vanje in vzgojo in nadaljuje s poklicnim svetovanjem oziroma direktno usmeritvijo. Naloga kadrovskih služb v OZD pa je načrtno planiranje tekočih in bodočih potreb po kadrih.« Pomanjkljivosti ugotovljene na razpravi na skupščini bodo skupaj z ugotovitvami aktiva gorenjskih pedagoških delavcev, ki je prav tako pred kratkim razpravljal o problematiki poklicnega usmerjanja, osnova za ukrepe, ki naj bi pomagali izboljšati poklicno usmerjanje. Razpravljavci so opozorili na to, da bi moralo poklicno usmerjanje resnično prodreti na šolah v redni učno-vzgojni program; šolska svetovalna služba, ki doslej na osnovnih šolah še ni povsod zaživela, pa bi morala svojo nalogo opravljati tudi na srednjih šolah. Medtem ko so v Kranju že pred časom zaposlili novega strokovnjaka na področju poklicnega usmerjanja — pedagoga v zdravstvu, ki ugotavlja možnosti za uspešno vključitev v poklic glede na zdravstveno stanje učenca že v najzgodnejši dobi, pa bi bilo potrebno v regiji zaposliti vsaj še nega strokovnjaka te vrste, če že ne v vsaki občini. Dokler bo naravni prirast v regiji tako nizek, bi nujno moralo priti do dogovora o prioriteti nekaterih panog, ki imajo velike potrebe po kadrih, zanimanja za te poklice med mladimi pa skorajda ni. Potrebe gospodarstva naj bi v bodoče veliko bolj regulirali tudi s štipendijsko politiko, zato bi bile nujne spremembe sedanjega družbenega dogovora o štipendiranju. L. M. in podpredsednik sveta KS Ciril Dolenc sta nazorno in razumljivo nakazala letošnje načrte in srednjeročni program KS ter pri tem z vso odgovornostjo navajala ne samo »stroške«, temveč tudi način financiranja (samoprispevek) in ostale vire (občinska sredstva, Kxoterm, Živila, Merkur, PTT, Elektro Kranj,...). Načrte so vestno in natančno pripravljali že več kot leto dni, se dogovarjali z vsemi investitorji, tako da imajo kaj malo »odprtih postavk«! Kakšna nujna dela torej želijo opraviti do 1. 1980.? Kot prva in najvažnejša je I. faza ureditve kanalizacije od Pivke do Struževa, kar bo zahtevalo 4,550.000 novih dinarjev; krajani bodo prispevali 1,2 milijona din.; razširili bodo javno razsvetljavo, položili bodo asfalt na cesto proti Okroglem, proti Strahinju in na tržiško cesto — vrednost 1,65 milijona din.; zgradili bodo nove mrliške vežice — 400.000 din postavili bodo nov turistični paviljon in spet bo treba zbrati novih 700.000 din; nujno potrebno je povečanje zmogljivosti šole, izgraditi novo telovadnico ter dom DPO; predvidevajo nov vodovodni rezervoar v Naklem — 800.000 din in novega na Okroglem - 1,000.000 din (okroglanski naj bi bil izgotovljen že kar letos!); temu sledi nova trafo postaja in mlečna farma — 3,0 milijone, za dokončanje skladišča (Merkur in Živila) še 3,0 milijone, nov potrošniški center (Živila) — 6,0 milijonov, novo telefonsko centralo in telefonsko omrežje (PTT) — 4,25 milijona, novo kisarno, nova stanovanja za vzgojiteljski kader, z eno številko: 44,22 milijonov dinarjev, ali po domače in na okroglo: Štiri milijarde in pol starih dinarjev! V petih letih skoraj en občinski proračun! Ker so krajani trdno odločeni v celoti prispevati tudi svoj delež, in »v slogi je moč«, verjamemo, da bo KS svoje načrte tudi izpolnila. Le za tekoče potrebe KS, menijo Naklanci, je s strani občine Kranj Naklu dodeljeno premalo sredstev. Popravila makadamskih cest, na katere se ob sobotah in nedeljah preusmeri ves tovorni promet tudi najtežjih kamionov, (zato tudi težko poškodujejo krajevna cestišča), gredo danes v breme KS, ki za to ne dobi nobenih dodatnih sredstev! I. S. Ena od delovnih enot Cestnega podjetja Kranj je tudi na Javorniku, kjer delavci vzdržujejo cesto od Žirovnice do mejnih prehodov na Korenskem sedlu in v Ratečah. Pozimi imajo delavci največ dela s pluženjem, obenem pa morajo tudi stalno skrbeti za prometne znake ob cesti. - Foto: B. B. Nov dosežek jeseniških metalurgov Jesenice — Trije metalurški strokovnjaki iz martinarne v jeseniški Železarni so uvedli v proizvodnjo in oceno novo tehnično izboljšavo. Nova tehnologija izdelave kvalitetnega jekla za posebne namene, za kotlovsko pločevino ali za izdelavo butank. Avtorji te tehnične izboljšave so vrsto let zasledovali izdelavo teh jekel in nenehno ugotavljali slabo in neodgovorno kvaliteto teh jekel, jekla za posebne namene so bila nečista in upogibnost slaba. Avtorji so že v prvem letu novega nđčina izdelave jekel ustvarili in prihranili več kot 1,5 milijona dinarjev. U. Z. Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj, n.sol.o. TOZD Gostinstvo, n.sub.o. TOZD Vino, n.sub.o. TOZD Delikatesa, n.sub.o. Odbori za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Gostinstvo, TOZD Vino in TOZD Delikatesa razpisujejo: na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosta delovna mesta: I. POSLOVODJE V HOTELU EVROPA V KRANJU II. RECEPTORJA V HOTELU EVROPA V KRANJU III. POSLOVODJE MALOPRODAJE V TOZD VINO - SKLADIŠČE KRANJ IV. PRODAJALCA ZA TRGOVINO NA KLANCU KRANJ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, in sicer pod točko: I. da imajo hotelsko šolo ali drugo ustrezno srednjo šolo in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, II. da imajo hotelsko šolo in opravljen izpit za receptorja, III. da imajo izpit za VK trgovskega delavca in 1 leto prakse ali poklicno trgovsko šolo in 2 leti prakse, IV. da imajo poklicno trgovsko šolo. Kot posebni pogoj za objavljena delovna mesta je določeno poizkusno delo, in sicer za delovna mesta pod točko 1. in 2. 3 mesece, pod točko 3. in 4. pa 2 meseca. Poizkusno delo bo opravljeno le s pristankom delavca. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnih mest na naslov »Central« Kranj — kadrovska služba, Kranj, Maistrov trg 11. Poleg dokazila o zahtevani izobrazbi je za delovna mesta pod točko 1., 2. in 3. potrebno priložiti še potrdilo o nekaznovanju. A Cestno podjetje v Kranju objavlja prosti delovni mesti 1. dveh gradbenih tehnikov za operativo 2. obratnega knjigovodjo Za zasedbo delovnih mest pod 1. se zahteva uspešno končana gradbena tehniška šola in dve leti delovnih izkušenj. Pod 2. se zahteva uspešno končana ESŠ in dve leti ustrezne prakse. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok prijave je 10 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta. Razpisna komisija zavoda SRS za šolstvo razpisuje za organizacijsko enoto Kranj delovno mesto tajnice Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: končana upravno-administrativna šola; kot poseben pogoj je za navedeno delovno mesto določeno poskusno delo, ki bo trajalo 3 mesece. Pismene prijave je treba poslati razpisni komisiji zavoda SRS za šolstvo, Ljubljana, Poljanska cesta 28. Nastop dela po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Zavod nima stanovanj. Razpisna komisija Obrtnega podjetja Tehtnica Kranj razpisuje po 30. členu statuta podjetja prosto delovno mesto direktorja Za direktorja podjetja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: da ima srednjo ali višjo šolo strojne smeri s petletno prakso, od tega najmanj dve leti na vodilnih oz. vodstvenih delovnih mestih, ali da ima priznano strokovno izobrazbo iz poklica ključavničar tehtni-čar in v tem poklicu najmanj petletno prakso, da je bil najmanj pet let na vodilnih oz. vodstvenih delovnih mestih v tehtničarski stroki. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še z zakonom predpisane splošne pogoje ter morajo biti moralno in politično neoporečni. Vloge in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju Tehtnica Kranj, Benedikova 1. Po tednu slovenske drame 76 TEDEN SLOVENSKE DRAME 76 se je preteklo soboto sklenil s Predstavo gostov iz Srbije, Narodnega pozorišta iz Leskovca, ki je v Brbohrvatskem prevodu uprizorilo tragikomedijo Andreja Hienga »OSVAJALEC«. Z udeležbo vseh slovenskih poklicnih gledališč (razen MGL), gledališča iz druge republike ter domačega kranjskega igralskega ansambla je teden slovenske drame znova, tokrat že šestič zaporedoma, upravičil in potrdil svojo izjemno in nepogrešljivo vlogo ter pomen v sklopu tradi- cionalnih gledaliških srečanj naše republike: na njem se je soočil niz uprizoritev, ki so vsaka po svoje potrjevale, na novo vrednotile oziroma odkrivale vsebinske, idejne ter estetske razsežnosti klasične, polpretekle in povsem sodobne slovenske dramatike. Zanimivo je, da je bil poudarek letošnjega tedna prav na naši polpretekli dramski ustvarjalnosti, na dramatiki včerajšnjega dne, po kateri gledališča sicer bolj obotavljaje posegajo — v mislih so nam predstave DVA BREGOVA Antona Leskovca v izvedbi Stalnega Gostje Narodnog pozorišta iz Leskovca so iz izhodišča in poglavitne ideje za uprizoritev Osvajalca Andreja Hienga, namreč, da »je človek ustvarjen za borbo in da se mora boriti do konca«, ustvarili najbolj »klasično« predstavo, dosledno izpeljano in zvesto ponazarjujočo Hiengovo sporočilo. Igralske kreacije so bile primerno umerjene, a ne tudi poustvarjalno prepričljive, za kar Je predvsem kriva neubranost med stranskimi in glavnimi vlogami. Vsekakor Po. so iz včasih monotonega »igranja« izstopali Vasilije in Dara Apič, Bojana Malkanovič-Udicki in Radoman Kontič (poslednji trije na fotografiji). Delo je režiral Djurca Udicki. — S tem delom so Leskovčani gostovali še na Jesenicah. - J. P. Zanimiva razstava V gradu Goričane bodo danes ob 13. uri odprli zanimivo razstavo »Grafična umetnost kanadskih Eskimov«. Razstava, katero je omogočila kanadska ambasada iz Beograda, bo odprta samo do 29. februarja. -fr Razstava v Kamniku V Kamniku sta organizirala zanimivo razstavo Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo in Kulturna skupnost Kamnik. Predstavila sta številne slike, skice in načrte o varstvu spomenikov v Škofji Loki. Ker je 20. februar proglašen za dan naše kulturne dediščine, je tudi razstava posvečena temu namenu, obenem pa tudi počastitvi Prešernovega praznika. Škofja Loka se je lotila ohranitvenih del v starem mestnem jedru z velikim razumevanjem in vnemo in je lahko v mnogočem zgled Kamniku, ki prav tako skrbi, da bi ohranil staro podobo mesta nedotaknjeno. Razstava je v muzeju na Zapričah in bo odprta do 1. marca. S pridom si jo bodo ogledali vsi, ki jim je pri srcu lep videz našega mesta. -a Izšel jubilejni zbornik Gimnazija v Kranju letos praznuje 165-letnico ustanovitve in 75-letnico prve mature. Praznovanja v počastitev teh dveh pomembnih jubilejev so začeli z izdajo zbornika, ki so ga posvetili dijakom in profesorjem kranjske gimnazije, ki so v drugi svetovni vojni darovali življenja, in dijakom, ki so širili napredno misel in pomagali oblikovati podobo slovenskega naroda. Hkrati pa so z izdajo počastili slovenski kulturni praznik. V zborniku je obdelana zgodovina te pomembne kranjske ustanove. Iz nje so razvidna prizadevanja za razvoj šole, trenja med takratnim naprednim delom slovenskega meščanstva in predstavniki nemških oblasti. Zaradi naprednih idej, ki so se že v prejšnjem stoletnju širile nied kranjskim dijaštvom, so oblasti Večkrat poskušale zatreti razvoj gimnazije in nekajkrat je celo kazalo, da jo bodo zaprle. V devetdesetih jetih pretekle ere pa je le prevladala *elja kranjskih meščanov in je bila gimnazija ustanovljena z državnim dekretom. Takrat je bila tudi zgrajena šolska stavba, v kateri je še danes sedež gimnazije. 1901 pa je bila prvič velika matura. V zborniku je tudi vrsta drugih zanimivih podatkov. Statistični podatki o številu učencev in profesorjev od ustanovitve do leta 1941. Iz njih je razvidno, da je v 75 letih 2apustilo šolo več kot 3500 maturantov, poučevalo pa jih je 219 učiteljev. Prva ženska je maturirala leta 1917 in vse do leta 1960 je bilo na gimnaziji več fantov kot deklet. Sedaj pa je položaj obraten in so fantje v manjšini. Prav tako je Podrobno s tabelami opisan razvoj Predmetnika, ki pa se vsa leta ni dosti spreminjal, razen po številu ur. Nadalie ie v zborniku prikazana vloga gimnazije na pragu usmerjenega izobraževanja. V prihodnje bo doživela prenekatere organizacijske in vsebinske spremembe. Prav gotovo pa bo gimnazija v organizacijski shemi usmerjenega izobraževanja obdržala splošno izobraževanje v devetem in desetem letu šolanja in prav tako precejšen del ožje usmerjenih izobraževalnih smeri v enajstem in dvanjstem letu. Poleg tega je v zborniku tudi poimenski seznam profesorjev, ki so na gimnaziji poučevali od leta 1861 do leta 1941. leta, število maturantov po letnikih in pa poimenski seznam maturantov v letih od 1971 do 1975. Prav tako je v zborniku poimenski seznam učiteljev, ki poučujejo v letošnjem šolskem letu, in seznam vseh dijakov. Jubilejni zbornik zajema zgodovino gimnazije od ustanovitve do druge svetovne vojne in pomeni dopolnilo zborniku, ki so ga izdali leta 1971 ob 70-letnici mature. Tako je v teh dveh zbornikih sedaj obdelan celoten razvoj te kranjske srednje šole. Pri izdaji te publikacije so z oglasi pomagale kranjske delovne organizacije, natisnilo pa jo je GP Gorenjski tisk. Hkrati z zbornikom so izdali tudi spominsko značko in nalepko. L. Bogataj slovenskega gledališča iz Trsta, MED ŠTIRIMI STENAMI Iva Brnčiča v postavitvi novogoriškega gledališča, SVET BREZ SOVRAŠTVA Mire Miheličeve v uprizoritvi Drame SNG iz Maribora, naposled pa tudi že omenjeni OSVAJALEC, ki je pet let po svojih krstnih uprizoritvah v ljubljanskem Mestnem gledališču ter beograjskem Narodnem pozorištu ter po Sterijini nagradi za najboljše dramsko besedilo leta 1971 znova zagledal luči odra v Leskovcu; to pa dokazuje, da se vrednote slovenske dramatike uveljavljajo (tudi zunaj slovenskega kulturnega prostora, in da je življenjska odpornost teh vrednot slejkoprej večja, kot bi marsikdaj lahko sklepali po reper-toarni praksi slovenskih gledališč, ki na domača besedila, potem ko obledi blišč trenutnega uspeha, rada pozabljajo. Interes in zavzetost publike sta brez večjih popuščanj spremljala vse predstave tedna — vsaj mimogrede pa velja omeniti, da sta dosegla višek pri obeh predstavah gledaliških besedil Dušana Jovanovića: ŽRTVE MODE BUM-BUM v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane ter IGRAJTE TUMOR V GLAVI IN ONESNAŽENJE ZRAKA v uprizoritvi celjskega gledališča sta zBudila daleč večje povpraševanje kot mu je bilo moč ustreči z enkratnima uprizoritvama obeh del — očitno je bilo kranjsko občinstvo že vnaprej dobro obveščeno o uspešnosti obeh predstav ter njuni gledališki in človeški vznemir-ljivosti. Nekoliko manj odmevni sta bili uprizoritvi eksperimentalnih gledališč Gleja in Pekarne ŠARADA ALI DARJA Rudija Šeliga oziroma JAZ SEM GOSPA MARIJA Pavleta Zidarja v dramatizaciji Petra Božiča — manjšo odzivnost občinstva pri omenjenih dveh predstavah gre slejkoprej pripisati letošnji organizacijski novosti, da smo obe monodrami uvrstili v spored paralelno z uprizoritvami na domačem odru na posebnem prizorišču v koncertni dvorani delavskega doma, s čimer pa problema obeh uprizoritev, ki vsaka zase terjata poseben komorni am-bient kot konstitutivni del svoje izpovednosti, kljub temu ni bilo mogoče docela zadovoljivo rešiti. In vendar si tedna slovenske drame brez najnovejših iskanj na terenu domače dramatike ni mogoče več zamisliti. Prispevek v počastitvi stoletnice rojstva Ivana Cankarja sta bili predstavi KRALJ NA BETAJNOVI v izvedbi ljubljanske Drame in krstna uprizoritev odrske adaptacije Cankarjevega romana HIŠA .MARIJE POMOČNICE v izvedbi igralskega ansambla Prešernovega gledališča, ki je bila hkrati otvoritvena predstava tedna. Za slednji prispevek Prešernovega gledališča, ki je že doživel ugodno oceno občinstva in kritike, lahko rečemo, da pomeni zanimiv in avtentičen poskus razširitve Cankarjevega repertoarja na odru, s posebnim ozirom na dosežke mladih igralk, ki so pristopile k Cankarjevi izpovednosti skozi izkušnje in senzibilnost današnje najmlajše generacije. Omenili smo že, da bi lahko postal teden slovenske drame spričo svojega nereprezentativnega in netek-movalnega značaja kaj hitro sterilna in okostenela manifestacija, če se ne bi opiral na visoko gledališko zavest in zavzetost kranjskega občinstva; prizadevanja organizatorja gredo v smeri, da bi bile predstave tedna čimbolj dostopne tudi mlajšemu občinstvu, zato so štiri izmed letošnjih uprizoritev tedna doživele poleg rednih večernih tudi popoldanske zaključene predstave za kranjske srednje šole — s tem se je krog obiskovalcev tedna precej razširil, prepričani pa smo tudi, da za kranjske srednješolce to ne bo ostal edini in osamljen stik z gledališčem. , In na koncu velja omeniti še dejavnost igralskega ansambla Prešernovega gledališča po tednu slovenske drame: takoj po premieru HIŠE MARIJE POMOČNICE v okviru tedna se je Prešernovo gledališče podalo na niz gostovanj po domžalski občini s komedijo HITLER V PARTIZANIH. Obiskalo je Domžale, Radomlje, Vir, Lukovico in Moravče, danes pa zaključuje ta go-stovalni program z nastopom v Mengšu. Ze v ponedeljek, 23. februarja, pa bo v domači hiši stekel abonmajski niz predstav HIŠE MARIJE POMOČNICE, in sicer v dveh delih: v ponedeljek, torek in sredo (23., 24. in 25. februarja), zaključil pa se bo z enotedenskim vmesnim premorom v četrtek, petek in soboto (4., 5. in 6. marca); planirani pa sta še dve zaključeni predstavi istega dela: v sredo, 3. marca, za ALPETOUR in v ponedeljek, 8. marca, za kolektiv Zdravstvenega doma Kranj ob praznovanju mednarodnega dneva žena. A. K. Novi bienale? Ob razstavi gledališke fotografije v Kranju Uspela razstava Slovenski gledališki plakat, ki jo je v prostorih Gorenjskega muzeja lansko leto priredilo Prešernovo gledališče v Kranju, je bila spodbuda za morda še bolj zanimivo in perspektivno prireditev, ki posega v samo srž gledališkega dela in ustvarjanja kot njegov neposreden odmev — razstavo jugoslovanske gledališke fotografije. Razstavno prireditev, ki je med prvimi te vrste pri nas, je skupaj s Prešernovim gledališčem organiziral Foto-kino klub Kranj. Žirija je prejela v oceno 360 del avtorjev iz vse Jugoslavije, od katerih je za razstavo odbrala 58 del. Ob otvoritvi razstave v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju so bile podeljene tudi nagrade, plakete in diplome. Nagrado za kolekcijo je prejel Marjan Pfeifer (»Posvečenje pomladi«), DLOS Ljubljana, nagrado za najboljšo posamezno fotografijo je prejel Mitja Žakelj, FKK Planinske zveze Slovenije (»Pred nastopom«). Diplome je žirija namenila Jeremiču Miroslavu, FKK Valjevo (»Igra ognja«), Gorazdu Maliču, FKK Beograd (»Hapy Familv«), Ljubomiru Garbinu, FK Split (»Svetloba gledališča«), Jožetu Zaplotniku FKK J. Puhar Kranj (»Igralkin portret«), in Draganu B. Ivanoviću, FK Stiv Naumov, Beograd (»Tajna zveza 2«). Menimo, da bi s prikazom jugoslovanske gledališke fotografije vsako drugo leto dobil kranjski Teden slovenske drame odlično dopolnilo, saj nam razstava poleg uspehov in novosti na področju jugoslovanske gledališke fotografije posreduje tudi določen vpogled v gledališko dejavnost jugoslovanskih odrov. Fotografsko oblikovanje in zanimiva gledališka informacija bi se tako lepo dopolnjevali, Kranj kot mesto, kjer deluje že Kabinet slovenske fotografije, pa bi bil za novost bogatejši in kulturno zanimivejši. ca V Kranju spet filmsko gledališče V sklopu filmskega gledališča bodo 26. februarja začeli predvajati v kinu Center cikel jugoslovanskih Tihec v Kranju V okviru vsakoletne kulturne izmenjave med Kranjem in Mursko Soboto oz. severovzhodno Slovenijo ima letošnja februarska razstava nekoliko drugačen značaj kot prejšnja leta. Namesto že kar običajne skupinske prezentacije likovnih del sta se prireditelja Gorenjski muzej v Kranju in Likovni paviljon arh. Novaka v Murski Soboti zaradi popestritve programa odločila za izmenjavo le dveh umetnikov. Tako so v Murski Soboti za slovenski kulturni praznik odprli razstavo akvarelov slikarja Luba Ravnikarja, v Kranju pa se te dni srečujemo s predstavitvijo spomeniških zasnov na temo revolucije akademskega kiparja in izrednega profesorja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Slavka Tihca iz Maribora. Pogled v nastajanje umetnine tako monumentalnega značaja kot je npr. spomenik v Mariboru, na Kozari ali v Titovem Velesu je za vsakega obiskovalca zanimiv, saj nas seznanja z izpeljavo velike umetniške zamisli od prvega osnutka do končne realizacije, ki je kot vsako pomembno delo rezultat naporov, iskanj pa tudi dvomov in včasih komaj rešljivih težav. Zanimiva in nazorna, dobro zasnovana razstava, ki nam odpira vrata vsaj na majhno področje obsežnih Tihčevih kiparskih prizadevanj, je delo Aleksandra Bassina. Ob razstavi je izšel tudi katalog. ca filmov. Cikel obsega 8 filmov, po enega iz vsake republike in Kosova, Slovenija pa sodeluje z dvema filmoma. Program je naslednji: - SVADBA (Črna gora), - POVEST O DOBRIH LJUDEH (Slovenija), - KAKO UMRETI (Kosovo), - podobe iz Življenja UDARNIKA (Bosna in Hercegovina), - LISICE (Srbija), - PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRDUŠI (Hrvatska), - ZAKLETA SVA, IRINA (Makedonija) in - NA PAPIRNATIH AVIONIH (Slovenija). Pri organizaciji bosta letos poleg OK ZSMS Kranj sodelovala še kranjski Mladinski servis in Kinematografsko podjetje iz Kranja. Ze dolgo časa nam je znano, da je jugoslovanski film premalo poznan v domovini, vključno s filmi na tematiko NOB. Letos sta v cikel vključena dva filma na to tematiko. Namen vseh filmov v ciklu je vplivati na način človekovega odnosa do vojne in psihološke odnose človeka do vojnih grozot, do herojstva. Vsi filmi, razen dveh, pa se ne dotikajo vojne tematike. Tako bodo Kranjčani imeli priložnost ogledati si domače filme z najrazličnejšimi temami, od ljubezenskih pa do družbenopolitičnih. Ta cikel jugoslovanskih filmov imamo lahko tudi za filmsko izobraževalno obliko, ki naj bi mladega človeka pripravila do drugačnega, pravilnega odnosa do filma; naj bi ne pojmovali filma le kot neko vrsto zabave, ampak da bi jih ta film tudi nekaj naučil, jim posredoval pristne življenjske resnice. Na ta način naj bi se film pridružil knjigi, predvsem v vzgojno izobraževalnem smislu. L. Radej Počastili so Prešerna in Cankarja Organizacija zveze borcev Predoslje je imela 7. februarja letno konferenco. Pred konferenco so proslavili kulturni praznik v počastitev Prešerna in stoletnico Cankarjevega rojstva. Sodelovali so recitatorji KUD Predoslje in pevci društva upokojencev Predoslje^. Spominska obeležja Ob trideseti obletnici osvoboditve sta Kulturna skupnost in Zveza združenj borcev NOV v Kamniku izdala knjigo »Spominska obeležja NOB občine Kamnik«. Knjiga, ki jo je opremil inž. arii. Janez Logar, v zelo lepi in prikupni obliki predstavlja 57 spomenikov in obeležij v kamniški občini. Tekst je oskrbel Matija Zgajnar. -a J Tri šole in enajst poklicev pod eno streho Plošča, vzidana v steno, ima napis, da je bila hiša obnovljena v 1811. letu. Kasneje je sicer doživela še več prenovitev in olepšav v notranjosti, vendar niso bile tako pomembne, da bi jih oveko-večili na spominskih ploščah. Stavba je bila zgrajena za šolo in šolski zvonec še vedno odmeva v hiši na Cankarjevi 2 v Kranju. Pred dvesto in sto leti so se v njej učili črkovanja, danes pa v njej nabirajo znanje učenci v gospodarstvu iz vse Slovenije, učenci kranjske Poklicne šole. / m. ravnatelj dipl. ing. Janez Jereb 500 učencev letno Poklicna šola je le okvirni naslov ustanove. V njenem sklopu deluje Poklicna kovinarska šola, poklicna elektro šola in poklicna slikopleskar-ska šola. Pouk je periodičen in traja za en letnik štiri mesece in pol, drugače pa se učenci učijo na delovnih mestih v tovarnah ali pri zasebnih obrtnikih. V eni izmeni je na šoli približno 250 učencev ali v enem letu 500. Pod eno streho so torej tri šole. Poklicev, za katere se učenci teh šol izobražujejo, pa je cela vrsta: ključavničar, strojni ključavničar, orodjar, rezkalec, strugar, elektroinsta-later, obratni elektrikar, elektrome-hanik, elektromehanik gospodinjskih aparatov in slikopleskar. Vsi ti poklici so poklici širokih profilov. Čeprav bi želeli šolska vrata odpreti tudi za učence poklicev ozkih profilov, to je za poklice, za katere ni pogoj dokončana osnovna šola in katerih šolanje zaradi manjšega obsega znanj traja le dve leti, te želje ne morejo uresničiti. Nimajo potrebnih prostorov. Imajo pa dva oddelka poklicne šole za odrasle, in sicer za elektro in kovinarsko stroko. Šolo organizirajo v sodelovanju z delavsko univerzo, Brez telovadnice »Naš največji problem je stara stavba in z njo zvezani pretesni prostori,« je dejal ravnatelj šole dipl. ing. Janez Jereb. »Posebno hudo pa te, ker nimamo telovadnice. Če je lepo vreme, hodijo naši učenci telovadit na stadion Stanka Mlakarja, ki pa je za skoraj pol ure hoda oddaljen. Zato eno šolsko uro izgubijo samo za hojo. V 'zimskem času pa telovadijo v gimnazijski telovadnici in moramo urnik prilagajati potrebam gimnazijcev.« Vse do lanskega leta je bilo na šoli še več problemov, a so jih nekaj že uspeli rešiti. Lansko poietje so obnovili strope v vseh učilnicah, ki so grozili, da se bodo pod težo včasih tudi precej nemirnih učencev sesuli. Želeli bi na šoli postoriti in obnoviti še marsikaj drugega, vendar je stavba stara in so večje izboljšave nemogoče. Letošnje šolsko leto so rešili (udi vprašanje prehrane učencev oziroma šolskih malic. Vodstvo šole se je dogovorilo z vsemi temeljnimi organizacijami, s katerimi imajo učenci šole sklenjene učne pogodbe in tudi z zasebnimi obrtniki, da fantom regresirajo prehrano tudi takrat, ko ne delajo in so v šoli. Večina delodajalcev je tak predlog podprlo in učenci poklicne šole imajo letošnji' šolsko leto prvič tudi toplo malico. »Marsikaj bi se dalo še urediti, če ne bi bilo že omenjene prostorske stiske,« je nadaljeval ravnatelj. »Vendar je pri nas položaj tak, da moramo imeti pouk v dveh izmenah. Na šoli je namreč le sedem učilnic, učenci pa so razdeljeni v enajst oddelkov. Nekoliko si pomagamo tudi tako, da so nekateri oddelki pri praktičnem pouku, drugi pa v učilnicah. Praktični pouk imamo v električnem laboratoriju, kjer učenci opravljajo 'razne meritve ter kovinarski ročni in strojni delavnici, v elektro in slikopleskarski delavnici. Slednjo so morali urediti drugje, ker na šoli zanjo ni prostora. Oddelčne konference Čeprav so učenci na šoli le štiri mesece in pol, so samoupravno tako organizirani, da bi jim lahko zavidali na marsikateri drugi srednji šoli, kjer imajo pouk vse leto. Na začetku vsake izmene izvolijo razredne odbore, predstavniki razrednih odborov pa nastopajo kot delegati v odboru šolske dijaške skupnosti. Obe skupnosti imenujeta tudi. izvršilne organe. Učenci volijo svoje delegate tudi v svet šole, prav tako delegati razrednih skupnosti sodelujejo na vseh redovalnih in drugih konferencah na šoli. Teoretično se s samoupravljanjem seznanjajo pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma, v praksi pa pridobljeno znanje uporabljajo pri pripravljanju oddelčnih konferenc. Poklicna šola v Kranju je namreč ena od redkih srednjih šol, na katerih so v preteklem polletju že zaživele -konference po oddelkih. Učenci se na razrednih sestankih pogovorijo o vseh problemih, ki nastajajo v razredu, in o učnih uspehih učencev. To delo poteka vse polletje oziroma ves čas trajanja šolskega leta. Tako lahko sproti rešujejo težave, ki nastajajo pri učenju. Kot povzetek vsega tega dela pa je polletna oddelčna konferenca. Vodi jo razrednik, obvezno na njej sodeluje tudi ravnatelj ali njegov pomočnik ter vsi učitelji, ki poučujejo v razredu in jih je razredna skupnost povabila na konferenco. Redov al na konferenca pa potem samo pregleda sklepe razrednih konferenc in , je zato lahko zelo kratka. Skratka, na Poklicni šoli so uspeli razprave o uspehu, učenju in vedenju prenesti v razred in jih zaupati v obravnavo in presojo ter sklepanje učencem. Poleg tega so učenci zelo aktivni v raznih krožkih. Na šoli deluje Janez Ovniček marksistični krožek, strelski in foto krožek, planinska sekcija in šolsko športno društvo. Šestkrat na festivalih dela Poklicna šola je ena od redkih, če ne edina slovenska poklicna šola, ki se redno udeležuje festivalov dela jugoslovanske mladine, ki je vsako leto v drugem jugoslovanskem mestu in katerega pokrovitelj je predsednik republike Josip Broz-Tito. Lani so na šoli uredili elektro laboratorij, kjer se učenci učijo opravljati razne električne meritve. Praktični pouk v elektro delavnici »Lani je bil festival v Banjaluki,« pripoveduje Janez Ovniček iz tretjega letnika. »Tekmoval,sem v skupini rezkalcev in sem zasedel peto mesto od 45 tekmovalcev. Na festivalu pa je sodelovalo več kot 1600 mladih delavcev in učencev v gospodarstvu oziroma 142 poklicnih šol. Naša šola je zasedla 45. mesto. Vendar bi se uvrstili veliko bolje, če bi lahko sodelovali v znanjih vseh poklicev, ki so bili razpisani. Tako pa smo prav zaradi tega, ker nas je bilo premalo, izgubili veliko točk. Posamično pa smo se vsi uvrstili pod deseto mesto.« Tudi za letošnji festival se že pripravljajo in upajo, da se bodo tudi letos d()bro odrezali. Načrti? »Težko je delati načrte,« je odgo-' voril na to vprašanje ravnatelj dipl. ing. Janez Jereb. »To predvsem zaradi usmerjenega izobraževanja, ki bo povsem spremenil dosedanji sistem srednjega šolstva. Najprej se bo treba pogovoriti, kakšno mesto bo naša šola imela v reformiranem srednjem šolstvu, potem pa bomo lahko delali načrle. Vseeno pa menim, da mora tako naša šola kot vse druge srednje šole v Kranju in vsi drtlgi zainteresirani stremeti za tem, da se čimprej začne graditi Center srednjih šol. Tam bomo lahko zdru-. žili moči in pouk organizirali pO najbolj sodobnih metodah.« Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Pri praktičnem pouku v slikopleskarski delavnici Učenec pri delu v kovinarski strojni delavnici Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. Svet samoupravne delovne skupnosti Skupnih služb objavlja prosti delovni mesti: 1. pravnika 2. blagovnega knjigovodja v FRS Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo še posebni pogoji: pod 1.: diplomirani pravnik ali pravnik, s 3- oziroma 5-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, samostojnost pri delu, smisel za vodenje pravnih sporov in zastopanje podjetja pred sodiščem; pod 2.: administrator ali strojepiska, z 1- oziroma 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, vztrajnost in točnost pri delu, poskusno delo v času 2 mesecev. Na obeh delovnih mestih je nastop dela mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave. Gorenjska predilnica Škofja Loka Kidričeva c. 75 p. o. razpisuje prosto delovno mesto koordinatorja razvoja proizvodov Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri in 5 let ustrezne prakse ter znanje vsaj enega od tujih jezikov, ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri in 10 let ustrezne prakse ter znanje vsaj enega od tujih jezikov. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in potrdilo o nekaznovanju oziroma da ni-v kazenskem postopku, predložite v 15 dneh po objavi v kadrovski oddelek Gorenjske predilnice Škofja Loka. Elektro strojno podjetje Tiki Ljubljana sprejme za svoj počitniški dom v Kranjski gori priučeno kuharico za kuhanje domače hrane Delovni čas in osebni dohodek po dogovoru. Kandidati morajo imeti preskrbljeno stanovanje v Kranjski gori ali bližnji okolici. Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja Tiki, Ljubljana, Aleševčeva 52 do zasedbe delovnega mesta. VSAK PETEK NA 4 STRANEH Z Glasom in Alpetourom na izlet Drage bralke Še nekaj mest je prostih v avtobusu, ki bo 5. marca odpeljal proti Budimpešti. Naj vam ne dela skrbi sneg, ki nas je te dni tako zasul. Pravijo, da ga v Budimpešti skoraj ni. Ribiška trdnjava se dviga visoko nad Donavo in je s svojo slikovito romantično strukturo, stolpiči, arkadami in razglednimi galerijami ena najbolj priljubljenih izletniških točk Budimpešte. V sredo, 25. februarja, bomo, kot smo že napovedali, izžrebali 3 naročnice, ki bodo šle z nami v Benetke, Padovo itd. Torej, le še nekaj dni časa imate, da se naročite na GLAS. mmim Bled in pust 76 Turistični in gostinski delavci se letos še bolj skrbno pripravljajo na norčave pustne dni kot prejšnja leta. <-i'J, da bi pustno rajanje na Bledu postalo tradicionalno (s čimboljšim turistično-komercialnim izkupičkom) se uresničuje. Tako so pri turističnem društvu že pred časom ustanovili poseben organizacijski odbor za pripravo prireditev Pust na Bledu 1976. Tri komisije v tem odboru že imajo konkretne programe za letošnje prireditve, ki se bodo začele v soboto, 28. februarja, in trajale tja uo torka, 2. marca. Povezali so se tudi s turističnim društvom Begunje, kjer že tudi nekaj let nazaj vedno pripravijo podobno prireditev. Za letošnje pustno rajanje so se blejski in begunjski turistični delav- Zadovoljni z obiskom Bled — Po nedavnem novozapad-lem snegu, ki je po dolgih letih (čeprav že malo pozno) končno vendarle pripeljal tudi na Gorenjsko pravo zimo, latos blejski turistični delavci pravzaprav prvič preskušajo pravo zimsko turistično sezono. Dokler še ni bil v osem kilometrov oddaljenem Zatrniku zgrajen novi zimski turistični center, namreč na Bledu niso uneli pravih pogojev za zimsko sezono. Letos torej prvič lahko ocenjujejo nekajletne napore, da bi Bled v evropskem in tudi širšem turističnem svetu postal poznan tudi Pozimi. Reklamni in do neke mere tudi infrastrukturni napori in vlaganja kažejo na uspeh. Škoda le, da ni zamrznjeno v teh dneh tudi jezero. Vseeno pa je v blejskih hotelih okrog 800 do 1000 predvsem tujih gostov. Med njimi je največ mladih Angležev, ki so z otoka prišli s posredovanjem turistične agencije Putnik na 8mučanje. Sprva so bili precej nezadovoljni, saj jim je Putnik zagotovil tudi smučarsko opremo, vendar Zanjo ni poskrbel. Zato je blejskim turističnim delavcem priskočila na Pomoč turistična agencija General-turist in rešila problem. Zdaj se niladi Angleži lahko smučajo na Zatrniku. Prva skupina 200 mladih turistov je zadovoljna, prihodnji teden pa bo prispela druga, v kateri jih bo 300. Poleg njih je na Bledu tudi nekaj skupin iz Novega Sada. Tako je letošnja prva prava rimska turistična sezona na Bledu neprimerno boljša od lanske oziroma prejšnjih. Pričakujejo pa, da bo do konca koledarske zime še boljša, saj je najavljenih tudi vrsta indi-vidualnih gostov. Še posebno živahno pa bo letos tudi v pustnih dneh. A. Ž. ci odločili, da bo nekakšna generalka za blejski pustni sprevod najprej v Begunjah. Tako bo pustna prireditev z vsemi, ki bodo sodelovali tudi na Bledu, v Begunjah v soboto, 28. februarja, popoldne. V nedeljo pa bo potem tradicionalni pustni sprevod na Bledu. Blejska prireditev se bo začela 29. februarja ob 14. uri, uro pred tem pa se bodo zbrali vsi (kompozicije in posamezne maske) na običajnem zbornem mestu. Pustni sprevod bo potekal že po ustaljeni progi oziroma ulicah. Lahko pa pričakujemo, da bo letošnji sprevod še bogatejši od dosedanjih, saj se je med kolektivi in posameznimi krajevnimi skupnostmi oziroma skupinami razvilo pravo tekmovanje. Povsod se skrbno pripravljajo na čimbolj izvirne prikaze in pikre pripombe na vsakodnevno življenje in dogajanje. Sicer pa je organizacijski odbor letos vzel za geslo šport oziroma športne panoge (po vzoru olimpiade) in v tem smislu ocenjevanje prednostnih športov na ožjem oziroma širšem gorenjskem področju. Nič manjši pa ne bo poudarek na kritičnih presojah vsakodnevnih krajevnih in širših problemov. Takšen program pa bodo povezovale tudi godbe na pihala in posamezni zabavni ansambli. Drugače bo letos potekalo tudi ocenjevanje najboljših skupin in mask. Prireditev oziroma predvsem sodelujoče bosta ocenjevali tokrat dve komisiji; obe sestavljeni iz predstavnikov Begunj in Bleda. Nagradni fond pa letos znaša 6000 (novih) dinarjev. Sicer pa bo zaključna prireditev z razglasitvijo najboljših (izvirnih) in s podelitvijo nagrad tudi letos na umetnem drsališču na Bledu takoj po pustnem sprevodu. V takšno pustno razpoloženje pa se bodo letos bolje vključili tudi gostinski delavci na Bledu. (Tako vsaj zatrjujejo turistični delavci, ki lani z gostinci in njihovim prispevkom niso bili ravno zadovoljni). V vseh večjih gostinskih oziroma hotelskih objektih bodo letos že v soboto, nedeljo in v torek pustne prireditve in zabave, kjer bodo prav tako najboljše maske nagradili. Na samem nedeljskem sprevodu pa bodo poskrbeli tudi za stojnice, kjer bo moč dobiti pustna okrepčila. Organizacijski odbor pri turističnem društvu Bled poziva posameznike in skupine, da se čimprej prijavijo za tradiconalno pustno prireditev Pust na Bledu 76 na turističnem društvu na Bledu. Odbor vabi skupine z vse Gorenjske, saj je želja organizatorjev, da bi tovrstna prireditev v prihodnje postala širša oziroma gorenjska. A. Žalar Omikanost v vedenju in ravnanju Omikano vedenje je zrcalo vzgojenosti posameznikov in družbe. Tako vedenje med drugim zagotavlja skladne, zdrave in humane odnose v manjših ali večjih skupinah, kar je pogoj za uspešno delo, treniranje in učenje. A žal vsakdanjost govori drugače: v nemirnem porabniškem svetu, v hlastanju za gmotnimi dobrinami, v živčnem tekmovanju za ohranitev ali dvig položaja, v športni igri in v številnih okoliščinah naletimo na pojave napadalnosti, grobosti, kljubovalno-sti, zvitosti, zlobnosti, nevljudnosti, nestrpnosti, nedostoj-nosti ipd. V takih in podobnih pojavih je čutiti neomikanost ali nezrelo vedenje, ki se kaže v mimiki, govorjenju, v ravnanju s predmeti in komuniciranju z drugimi. Omikanost vedenja združuje vnanje navade, privajenosti, uresničevanje splošno znanih norm in pravil ,olikanega vedenja, občutek mere v postopkih, oblačenju in obnašanju. Občutek mere in harmonije je v moralni, estetski in gibalni vzgojenosti človeka. Pri tem seveda ne kaže prezreti njegove notranje omike, notranje idejne zasnove, ki naj bi postala del zavestnega ravnanja že v otroštvu. Omikanost vedenja je vna-nji izraz notranje vesti, to je izraz takih vrlin kot so človečnost, humanizem, občutek lastnega in tujega dostojanstva, vljudnost in pravi človeški odnos do narave, soljudi in samega sebe. Omikano vedenje ni dano samo po sebi. Potrebno ga je gojiti že v otroštvu, v družini, na vseh šolah, v organizacijah in društvih. Pri tem prizadevanju lahko šola opravlja učinkovito poslanstvo. Posebno učitelji z osebnim vzorom in besedo odpravljajo in preprečujejo nekulturno vedenje mladine. Športna vzgoja je po svoji neposrednosti, spontanosti in izraznosti šola lepega vedenja, omikanega gibanja in govorjenja. Učence privajamo v ugodnem čustvenem ozračju na tovarištvo, točnost, vljudnost in skušamo odpraviti njihove grde navade, razvade in privajenosti. Grobo vedenje je večkrat odsev nestrpnosti, posebno v oviralnih okoliščinah, ko je včasih čutiti še kanček zlobnosti. Človek nestrpne in srborite narave, ki se ne zna in ne more brzdati, je kakor vozilo z izrabljenimi zavorami. Sestavine omikanega vedenja so izoblikovane higienske, zdravstvene, gibalne, igralne in življenjsko praktične navade. Nečistoča, slaboten videz, in že v mladosti bolj okorno kot uglajeno gibanje, so znamenja, ki niso v ponos posebno mlademu človeku. Vse bi moralo biti neoporečeno — gibanje, oblačenje, pričeska in govorjenje. Igra je ena od oblik sredstev in metod športne vzgoje. Vsaka igra ima svoja pravila, ki jih je potrebno upoštevati in se po njih ravnati. Narava same igre ali športne panoge določa tudi vedenje tako športnikov kakor tudi gledalcev. V napetem ozračju mednarodnih tekmovanj se pojavlja nekritično, nekontrolirano ali celo nezrelo vedenje. Pri tem gre za izraz lokal-patrio-tizma, nacionalizma ali celo šovinizma. Pri šolski športni vzgoji gre bolj za osebno ali skupno zadoščenje. Učitelji so s svojim prefinjenim občutkom za lepo igro bolj vzgojitelji — oblikovalci omikanosti vedenja, ravnanja in obnašanja. Jože Ažman kino Kranj CENTER 20. februarja amer. barv. zgod. spekt. QUFN TIN DURVVARI) ob 16., 18. in 20. uri 21. februarja amer. barv. /.god. spekt. QUEN-TIN DURVVARI) ob 1«., 18. in 20. uri. premiera franc. barv. krim. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 22. uri 22. februarja amer. barv. mlad. I.ASS1K SE VRAČA ob 10. uri, amer. barv. zgod. spekt. ŠUENTIN DURVVARI) ob 15.. 17. in 19. uri. premiera amer. barv. pust. MOŽ" Z ZLATO PIŠTOLO'ob 21. uri 83. februarja franc. barv., krim. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 1«., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IC 20. februarja amer. barv. mlad. LASSJE SE VRAČA ob 16. in 18. uri, ital.-amer. barv. pust. IZZIV BELE SAPE ob 20. uri 21. februarja amer. barv. mlad. LASSIE SE VRAČA ob 16. uri, ital.-amer. barv. pust. IZZIV BELE SAPE ob 18. uri 22. februarja amer. barv. mlad. LASSIE SE VRAČA ob 14. uri, franc. barv. UMRETI OD LJUBEZNI ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. THOMAS ob 20. uri 23. februarja franc. barv. THOMAS ob 16., 18. in 20. uri Tržić 20. februarja amer. barv. krim. ZADNJA PRILOŽNOST ob 18. in 20. uri 21. februarja amer. barv. krim. ZADNJA PRILOŽNOST ob 16., 18. in 20. uri 22. februarja angl. barv. vojni ZADNJI HITLERJEVI DNEVI ob 15., 17. in 19. uri 23. februarja angl. barv. vojni ZADNJI HITLERJEVI DNEVI ob 18. uri Kamnik DOM 21. februarja amer.-ital. barv. vestem VRNI TEV MOŽA TRINITA ob 16., 18. m 20. uri 22. februarja amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA ob 15. in 19. uri, ital.-amer. vestem VRNITEV MOZA TRINITA ob 17. uri 23. februarja franc. barv. UMRETI OD LJUBEZNI ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 22. februarja amer. barv. NOČNA PATRULJA ob 16. uri Škofja Loka SORA 20. februarja amer. barv. drama LETALIŠČE ob 17.30 in 20. uri 21. februarja amer. barv. krim. ZELO oh 17.30 in 20. uri 22. februarja amer. barv. krim. ZELO ob 17.30 in 20. uri Železniki OBZORJE 20. februarja amer. barv. krim. ZELO ob 20. uri 21. februarja ital. barv. drama SOMRAK BOGOV ob 20. uri 22. februarja amer. barv. drama LETALIŠČE ob 17. in 20. uri Kranjska gora 21. februarja amer. barv. vestem m()z z imenom genon ob 18. in 20. uri 22. februarja ital. barv. komed. uporni profesor ob 18. in 20. uri Radovljica 20. februarja amer. barv. pust. KUNG fu -zeleni obad ob 20. uri 21. februarja ital. barv. vestem karambola ob 18. in 20. uri 22. februarja poljski barv. pust skozi puščavo in goščavo - 2. del ob 10. uri, amer. barv pust. kung ku - zeleni obad oh 16. in 18. uri, ital. barv. amar-cord - spominjam se ob 20. uri 23. februarja ital. barv. amarcord -spominjam se ob 20. uri Bled 20. februarja poljski barv. pust. skozi puščavo in goščavo - 2. del ob 20. uri 21. februarja amer. barv. pust. kung fu — zeleni obad oh 18. in 20. uri 22. februarja poljski barv, pust. skozi puščavo in goščavo - 2. del ob 14. uri, ital. barv. vestem karambola ob 16. in 20. uri. amer. barv. krim. vsi smo barabe ob 18. uri 23. februarja amer. komed. najbolj smešen Človek na svetu ob 20. uri Jesenice RADIO 20. februarja ital. UPORNI barv. komed. PROFESOR ob 17. in 19. uri 21. februarja amer. barv. risani POPAJEVA NOVA SERIJA ob 15. uri, ital. barv. trot. CVET 1001 NOCl ob 17. in 19. uri 22. februarja ital. barv. erot. CVET 1001 NOCl ob 17. in 19. uri 23. februarja amer. barv. drama ('AMPER JOHN ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 20. februarja franc. barv. CS krim. MARSEJ-SKI KLAN ob 18. in 20. uri 21. februarja amer. barv. drama CAMPER JOHN ob ta in 20. url 22. februarja amer. barv. risani POPAJEVA NOVA SERIJA ob 10. uri (za člane Jelkovega kluba vstop prost), amer. barv. drama ("AMPER JOHN oh 18. in 20. uri 23. februarja ital. barv. erot. CVET 1001 NOCl ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 21. februarja amer. barv. CS vestern ZAN-DYJEVA NEVESTA ob 18. in 20. uri 22. februarja amer. barv. drama REŠITE TIGRA ob 18. in 20. uri Duh košnice Film španske kinematografije Španska kinematografija nam je prav zaprav le malo znana, kljub Luisu Bunuelu in še nekaterim znanim ustvarjalcem, ki pa večinoma snemajo V tujini; današnji špan ski film je večji del povezan še z imenom italijanski. Je pa tudi res, da španskih filmov zelo malo odkupimo, pa Se tisti, ki vendarle zaidejo v naše kinematografe, niso ravno zanimivi, komunikativni in včasih so celo težko razumljivi. Morda ne razumemo polnosti španske mentalitete, religioznih in družbenih vplivov, španskih čustvenih, grenko otožnih občutij — Španije danes, tedaj. Morda je neizhodnost umetniškega ustvarjanja posledica političnih sistemov in ustvarjalčeve utesnjenosti, toda omenjena ugotovitev hi veljala za poprečne »umetniške« delavce. Ce pa je film, kakršen je Duh košnice, dobesedno nabit z nerazumljivostjo, ki bi naj sicer ustvarila videz pomembnosti in z njo tudi težjo razumljivost, potem se zares lahko vprašujemo, v čem je delo odsev družbe, dežele in miselnosti. V resnici je film predvsem preveč konstruiran, tako po miselnosti kot v izvedbi. Vendar, navsezadnje, Duh košnice le ni toliko nedopovedljiv ali toliko nezanimiv, kot so dokazovali (maloštevilni) kinoohi-skovalci. Lahko bi brez dodatnih razmišljanj in asociacij iz uvoda izluščili vsaj zgodbo filmske pripovedi. I*ritegnili bi jih lahko odlomki iz Frankensteina; Franken-stein je v Duhu košnice motiv in izhodišče pripovedi o o"beh sestricah, očetu pisatelju in zdolgočaseni materi, ki v veliki hiši po-doživljajo in odkrivajo svet in življenje ter medsebojno odtujenost. Zares ostro ločena črna in bela fotografija, bujna in povsem iz-žeta pokrajina, severnjak, zunanja revščina v celoti primerno dopolnjuje stisko družine in notranje nepotešenosti. J. Pošt rak gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK 20 februarja, ob 19.30 - f. Hadžić HITLER V PARTIZANIH; gostovanje v Moravčah; PONEDELJEK, 23. februarja, <>h 19.:hi u red PRKDPREMIKRSKI - I.'Cankar: HIŠA MARIJK POMOČNICE; GLEDALIŠČE TONE CUFAR JESENICE SOBOTA, 2'.. februarja, ob 19.30 - M. Štefana«: VEČNA LOVIŠČA, premiera; NEDELJA, 22. februarja.oh 19.30 - M. Šte-fanac: VEČNA LOVIŠČA, za izven. Če te dni obiščete Murkin ELGO v Lescah, vas bo takoj, ko vstopite, pozdravila vesela množica živopisanih keramičnih skodel, skodelic, krožnikov, servisov, jušnikov, vrčkov ... Teden keramike imajo in založili so se res bogato; nad 200 vrst keramičnih izdelkov so zbrali — kompleten libojski program in še uvozili so veliko lepega in kvalitetnega. Do četrtka drugi teden bo pri njih še vse v znamenju keramike. Priznati je treba, da je bila Murkina aranžerka Marija Janova tudi tokrat zelo domiselna. — Foto: F. Perdan Korenje z grahom Potrebujemo: 30 dkg korenja, večjo konzervo graha, 5 dkg masti., čebulo, malo moke, zelen peteršilj, poper. Ostrgano in oprano korenje narežemo na kolobarčke. Čebulo prepražimo na masti, dodamo korenje in grah, po potrebi zalijemo z juho iz kocke in dušimo do mehkega. Ko tekočina izhlapi, zelenjavo potresemo z moko, prepražimo, spet zalijemo, solimo, popramo in pustimo vreti dvajset minut. Jed nato potresemo z zelenim peteršiljem in ponudimo k širokim rezancem. Živali v hiši Največkrat otrokom v veselje kupimo in prinesemo živalco v stanovanje. Potem se pojavijo težave s hrano, čiščenjem in pa tudi s tem, kam z živaljo med dopustom. Le malo stanovanj v mestu je primernih za gojitev živali, lažje je zunaj mesta v individualnih hišah. Zato je resnično poprej treba premisliti, kadar na primer prinesemo domov majhnega ljubkega psička, ki pa čez poldrugo leto lahko zraste v ogromno žival, mnogo preveliko za stanovanje. Najskromnejši so vsekakor ptički: papige, kanarčki in podobni ptiči potrebujejo malo nege in prostora. Hrano nakupujemo lahko za dlje časa, če pa jim dajemo svežo, jo lahko dobe za dva dni. Tudi med dopustom pri kakem znancu z našim varovancem ne bodo imeli veliko dela. Akvarij tudi ne zavzame veliko prostora, je pa nekoliko več dela kot ° ptiči, razen če imamo domovanje ribice urejeno z avtomatičnim elnikom, filtri in drugimi pripo-očki. Morski prašički so zelo prijetne žilice, vendar moramo njihovo do-i. )vanje vsak dan čistiti. Za hrano potrebujejo veliko trave in sena, če--ir v mestu ni ravno na pretek, lažje pa je seveda zunaj mesta. Muca je v stanovanju prav tako v /eselje. S čistočo navadno nimamo težaV, zadostuje zaboj z mivko ali /.aganjem, ki pa ga redno čistimo. Muca je ostanke hrane, privoščimo pa ji tudi nekaj drobovine. Na dopustu so z mačkami težave, zato jo raje pustimo doma. Najbolj pa se navežejo tako otroci kot odrasli na psa. O negi in skrbi tega štirinožnega prijatelja pa smo pisali pred kratkim. s šolskih klopi Navpična guba med obrvmi nas ne napravi nič lepše, pač pa je pogled na videz strožji, obraz pa starejši. Guba se navadno poglobi, kadar smo ne-razpoloženi in utrujeni. Če se je guba šele začela vrezovati, je skušajmo preprečiti z zelo starim receptom: kadar smo sami, jo prelepimo z obližem, vsak večer pa, ko si nanašamo kremo na čelo, nežno masirajmo predel od nosnega korena na vsako stran obrvi s prsti obeh rok. Pralni stroj Tako pridno in tiho dela ta naš pralni stroj, da smo strašno ogorčeni, ko kar naenkrat odpove. Včasih ta električna perica odpove prav zaradi majhnih pozornosti, ki smo jih ji sicer dolžni izkazovati. Proti večjim okvaram seveda ne moremo veliko storiti, morda le to, da stroja ne obremenjujemo z večkratnim pranjem v enem dnevu: izogibajmo se tudi večkratnemu zaporednemu pranju in pustimo stroju, da se popolnoma ohladi. Strokovnjaki pravijo, da je dobro, če stroj od časa do časa vključimo prazen in brez dodatka praška morda le z mehčal-cem vode, če je to potrebno, tako da navidezno opere perilo po celotnem programu. Vsaj vsakih štirinajst dni pogledamo in očistimo filter umazanije, kosmov tkanin, gumbov in kdove še česa. Včasih povzroča nepravilno delovanje stroja tudi pretrda voda, kot jo imajo na primer na Primorskem. Najboljši detergenti imajo že primešan mehčalec vode, ki za naše razmere zadostuje, drugje pa ga je treba še dodajati. Mehčalec vode preprečuje apnencu v vodi, da bi se usedal na notranjih delih stroja. Apnenčasta obloga v stroju upočas-njuje gretje vode in povečuje porabo električne energije, v skrajnem primeru se celo zmešajo programi stroja in posledica je slabo oprano perilo. Ali ste kdaj stehtali perilo, ki ga dajete v stroj? Ena sama rjuha tehta okoli pol kilograrna, ena srajca okoli 30 dkg. V navodilih proizvajalca piše, da ni dobro preobremenjeva-ti bobna s preveč perila, vendar pa tega ne vemo, če nekajkrat perila ne stehtamo in tako dobimo vsaj približno predstavo o teži suhega perila. Pomembno je tudi, kako devlje-mo perilo v stroj. Ne zvijamo ga in ne stiskamo v nemogoče kepe, do katerih niti voda ne more: vsak kos posebej pregledamo, če nima mogoče kako iglo, zaponko, če ni v žepih predmetov, ki ne sodijo v pranje ipd. Včasih preverite, če stroj še stoji vodoravno in morda je to vzrok prevelikega tresenja, ali pa je bilo perilo napačno vloženo v boben. Pregledamo tudi vtičnico in žico, ne pozabimo pa tudi na ozemljitev. Maska ni le za obraz Koža na obrazu je ob koncu zime od dolgega bivanja v toplih prostorih izsušena, uvela in brez sveže barve. Zato v tem času pogosteje posegamo po najrazličnejših maskah, ki si jih nanesemo na obraz že pripravljene ali pa jih umešamo sami iz pripravkov, ki so nam pri roki (jajca, skuta, sadni sokovi, jogurt, moka, med itd.). Navadno masko namažemo le na obraz, na vrat in na dekolte pa pozabljamo. Zato vedno uporabimo žlico več zmesi in si jo nanesimo tudi na dekolte: mislimo že zdaj, kakšni bomo videti poleti v bolj odprti obleki ali v kopalkah. Vse maske, ki osvežijo kožo na obrazu, bodo osvežile tudi dekolte. Masko z dekolte-ja izmijemo prav tako kot z obraza z mlačno vodo ali za občutljivejše kože s kamiličnim čajem. Kožo nato namažemo s hranljivo kremo. Dekoite bo lepši, če bomo kožo pod vratom redno masirali z mehko krtačo iz naravnih ščetin, ne iz umetnih, ki so ali preveč mehke ali pa pretrde za občutljivo kožo dekol-teja. Masaža bo bolje prekrvavila kožo dekolteja, celice se bodo hitreje obnavljale, koža bo napeta in sveža. marta odgovarja Marinka iz Tržiča — Blago, katerega košček prilagam v pismu, bi uporabila za obleko z dolgimi rokavi. Nosila bi jo predvsem za službo. Stara sem 22 let. Za vse, ki že razmišljajo o pomladanski garderobi — prva orientacija. Klasična jopa, poznamo jo kot blazer, in ravno krilo z letos značilnim »vzhodnjaškim« razporkom spredaj, lahko pa je tudi ob strani ali zadaj. Marta - Obleka je poloprije-tega kroja, midi dolžine in ima dolga rokava. Ovratnik je koničast. Zapenja se z gumbi. Pod sedlom je spredaj in zadaj rahlo nagubana. Pas je iz blaga, lahko pa je tudi usnjen. Žepi na krilu so vrezani nekoliko poševno. Hura, na sneg Počitnice so šle h koncu. Zadnje dni smo se vsi dolgočasili, saj že ni bilo več snega. Šele v petek so se po zraku začele loviti bele muhe. Spet smo morali v šolo. Zdaj je bilo dosti snega, a naših počitnic je bilo konec. Pa so nam jih podaljšali zaradi snega! Ko je bilo konec pouka, so se pred šolo razlegali glasovi: »Hura, na sneg!« Pred šolo je bilo živo. Urno smo delali kepe in prav tako urno smo jih metali sošolcem ali prijateljem za vrat. Vse to je bila prijetna igra. Zdaj je bilo vsak dan na vrsti sankanje, smučanje ali pa drsanje. Vsepovsod je bilo veselo, kjer so bili otroci in razlegali so se veseli glasovi. Na vrtovih so se tu pa tam dvigali sneženi možje. Zemlja se je bila odela v belo, svetleče se ogrinjalo. Ta nas je privabljala in nam delala veselje. Vendar je bilo našega veselja kaj kmalu konec. Izza oblakov se je prikazala Žareča krogla in nam pokvarila veselje. Kmalu bomo lahko rekli snegu, temu velikemu čarovniku, ki zna pričarati otrokom veselje, na svidenje, saj nam na vrata že trka pomlad. Vesna Pušavec, 6. a r. osn. šole Kokrškega odreda, Križe Pri Cankarju Sedim v svoji sobi in berem knjigo. Na naslovni strani piše: Ivan Cankar — Hlapec Jernej in njegova pravica. Pravzaprav ne berem, premišljujem. Zdi se mi, kot da počasi stopam po Klancu na Vrhniki. Klanec! Tega je Cankar tolikokrat opisoval v svojih delih. Tam stoji nizka, pritlična Cankarjeva hiša. S počasnimi koraki stopim k priprtim vratom in jih odprem. Prestrašeno se ozrem v moža, ki sedi za mizo. Kako podoben je Cankarju! Zazdi se mi, da je najbrž res Ivan. Predstavljala sem si ga prav takega z brki, resnim obrazom in zamišljenim pogledom. Plaho pozdravim: »Dober dan!« Pisatelj mi ne odgovori. Njegove oči so uprte vame in me začudeno gledajo. Zdi se mi, kot da so steklene in gledajo nekam daleč. Premišljuje, gleda me in me ne vidi. Vrata priprem tako, da močno zaškripljejo in zacvilijo. Tedaj sedem na stol poleg njega, on pa spregovori: »Kako to, da si prišla? Malo ljudi pride k meni. Nihče me ne razume in vsi me obsojajo.« Na mizi sem prav tedaj zagledala popisan papir, ki me je rešil morečega molka. Ob takih prilikah mi vedno zmanjka besed in zdi se mi, da že na vsa vprašanja vem odgovore. Preberem nekaj prvih vrstic na poli papirja. Saj to je vendar roman Na klancu! Vprašam ga: »Pišete roman Na klancu?« »Da,« mi odgovori, »kako to veš? Še nikomur nisem tega povedal.« »To sedaj ni pomembno. Povejte mi prosim, zakaj ste svojo mater tolikokrat opisovali v svojih delih? Morali ste jo imeti zelo radi, kajne?« »O, to pa! Materi sem postavil velik spomenik v svojih delih. Takega še ni imela slovenska mati. Poveličal sem jo predvsem v delu Na klancu. Vedno je bila tako dobrosrčna, dobra, mila in potrpežljiva. Nikdar si ne bom odpustil tega, da sem jo zatajil. Pred šolskimi vrati me je čakala vsa izmučena, lačna in v roki je stiskala še celo desetico. Ni si marala kupiti kosa kruha, jaz pa sem jo zatajil. Greh leži na moji duši in nobene solze ga ne morejo oprati. Tudi takrat, ko sem ji grobo odklonil kavo, ki mi jo je prinesla s tako ljubeznijo, ne bom pozabil, kako je bila lepa, ko je stala med vrati, kakor otrok, ki prinaša dar. Jaz pa sem jo grobo zavrnil. Oh, kako mi je tega žal. Niti pred njeno smrtjo se ji nisem opravičil, zato pišem te zgodbe, da si vsaj malo olajšam vest. Vendar me nihče noče razumeti, zato nosim to breme s seboj in vedno sem potrt, kajti greh me teži. Tudi ti me ne razumeš, kajne?« Pogledala sem ga in nisem našla pravih besed, da bi mu odgovorila. Zrl je topo predse, gostih brk in zdel se mi je kot starček, čeprav je bil še tako mlad. Njegovo mater sem si vedno predstavljala kot potrpežljivo in delavno ženo. Nadvse je morala ljubiti svoje otroke, saj je bila sama velikokrat lačna, le da je nasitila otroke. Nadvse je ljubila Ivana, saj bi vse dala zanj. Bila je to žena majhne in drobne postave, bledega obraza in dobrotnih oči. Na čelu so seji risale globoke gube, ki so kazale njeno trdo življenje. Po navadi je na glavi nosila črno ruto. Predstavljam si jo kot mojo staro mamo, ki je imela deset otrok, pa je imela vse tako rada. Spet vlada v sobi molk. Ozrem se po starem pohištvu v izbi in ga vprašam: »Kaj pa Hlapec Jernej? Zakaj ste se lotili socialnega problema kmeta-prole-tarca?« »Hotel sem napisati le agitacijsko brošuro, ko sem kandidiral na listi socialnodemokratske stranke. Ves čas sem upal, da bom uspel, pa nisem. V Hlapcu Jerneju pa opisujem hlapca, ki je 40 let delal pri Sitarju in mu pomagal do trdne kmetije. Ko pa je zagospodari! Sitarjev sin, je hlapec moral v svet. Iskal je pravico, a je ni našel. Nazadnje si jo je sam vzel. Zažgal je Sitarjevo kmetijo in poleg zgorel tudi sam.« Tedaj mi je slika Cankarja zbledela. Zavedam se, da sem vse to le premišljevala. Knjiga mi je medtem padla na tla. Poberem jo in mislim na Cankarja, ki je tako zgodaj umrl. Slovenskemu ljudstvu je zapustil veliko bogastvo. Kako močna je bila ljubezen med Ivanom in tisto kmečko materjo, ki je vedno nosila v srcu up, da bodo njeni otroci živeli lepše življenje. Rada Benedik, s. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj, novinarski krožek Podaljšane počitnice Poslušajte tole čudo! Ko zjutraj v šolo smo stopili, slovenščino smo se učili, zmoti nas objava, da še tri dni počitnic bomo preživeli. To veselo bo! To bo prelepo! To bo sreče, to bo smeh, kep dovolj za celi meh! Tega vsega konec bo, spet v šolo se bo šlo. Damjana Škantar, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Olimpijske igre miru in prijateljstva In kaj bo s človekom Pred nekaj desetletji so bile zapreke pri boju človeka za obstanek različne: neozdravljive bolezni, veliko ljudi je bilo brez dela, čemur je sledilo tudi pomanjkanje hrane. Sedaj, ko se bližamo 21. stoletju, je največja skrb, kako preprečiti onesnaževanje narave ter kako človeku povrniti zdrav in čist zrak. Več tisoč tovarniških dimnikov izpušča saje in razne pline. Najpogostejša sta žveplov dioksid in monoksid. Nevarnost je tudi mnogo večja»korozija kovin, saj se žveplov dioksid veže z vlago v zraku, pri čemer nastane žveplova kislina, ki je zagrizen sovražnik Kovine. Kaj vse še zastruplja naš zrak? Izpušne cevi letal, milijoni izpušnih cevi avtomobilov, odplakovalni kanali tovarn v reke in morja. Posledice tega pa so zelo hude, saj človek ne bo mogel dolgo vdihovati nečistega in strupenega zraka. V rekah bo izginilo življenje, živali in rastline bodo začele odmirati. Ta problem je delo znanstvenikov po vsem svetu, katerih načelo je preprečiti zastrupljevanje okolja. Bo izumrl tudi človek? To je vprašanje prihodnosti. In kaj bo potem, če se bo človek tega zavedel prepozno? Anton Umek, osn. šola heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Olimpijske igre so dogodek, ki privlači milijone ljudi ne le v kraju, kjer se odvijajo, pač pa po celem svetu. V čem je tolikšna privlačnost olimpijskih iger? To je dogodek, kjer se zbere veliko število sodelujočih držav z namenom, da se pomerijo v športu. To je edini dogodek, kjer se skupaj borijo za čim boljše rezultate tekmovalci iz dežel, ki so si različne, včasih celo nasprotne. Olimpijske igre so igre miru. Vsaj biti bi morale take! Zal pa smo že bili priča, da se športniki poslužujejo pri tekmovanju nešportnih dejanj, zgodi pa se tudi, da se med tekmovanja vrinejo še politična nasprotja, ki zaostrujejo ozračje. Dogaja se tudi, da olimpijske igre niso nič drugega kakor dokaz države prirediteljice, kako spretne gradbenike, inženirje in koliko denarja ima. Se bolj športni načrti se spreobrnejo v komercialno prireditev, za katero se porabijo milijon- Moj Črnuhi Zelo rad imam živali. Včasih, ko grem v gozd na potep, pogosto zagledam plahega zajčka ali srno. Seveda so mi najbolj pri srcu domače živali, ki se človeka ne bojijo. Doma imamo cel živalski vrt, od pava do psa. Najbolj pa mi je pri srcu naš mucek. Ime 'mu je Črnuhi, ker je črn. Ker pa je to ime predolgo, je postal kar Nuhi. To ti je pravi artist! Skače skoraj meter visoko. Je pa tudi zelo požrešen. Nekoč je bilo na tleh nekaj rdečega voska. Nuhi ga zagrabi, ker misli, da je meso. Skrije se v najtemnejši kot in ga požre. Seveda je potem vse izbruhal in jaz sem moral počistiti za njim. Sčasoma pa postaja vse bolj izbirčen in mleka, ki je bil že dolgo v skodelici, sploh noče pojesti. Seveda, kadar postane lačen, ponujeno poje. Pa ga nimajo vsi tako radi kot jaz! Najbolj se jezi nanj ati, ker mu ponoči potaca ves avto. Odtisi njegovih tačk se še najbolj poznajo na steklu. Zato nam večkrat reče, da mora od hiše. Mislim, da se to nikoli ne bo zgodilo, saj imam Nuhija zelo rad in bi bil zelo žalosten, če ga ne bi bilo več. Tomo Smolej, 5. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek ska sredstva, učinek pa je nešporten in plehek. Ravno zaradi tega je vreden pozornosti namen organizatorjev XII-zimskih olimpijskih iger v Innsbru-cku, ki nosijo naziv preproste, a j športne in prisrčne. Zdi se mi, da se je organizatorjem to posrečilo. Olim' pijske igre postajajo zopet to, kar morajo biti: športne. Vsak dan smo priča poštenim dvobojem med šport- j niki iz različnih dežel in narodnosti-Športni duh pa zajema tudi nas, saj bodrimo enako svoje ljubljence kakor slabše tekmovalce. Vsaj trudimo se tako. Mislim, da" so olimpijske igre ena najlepših svetovnih prireditev, saj nosijo oznako prireditve miru. Tako je prav, tako naj tudi ostane. Milena Fornazarič, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Kdo je to napisal? Bili smo veseli, ker smo prejeli toliko pravilnih rešitev in s tem dokazali, da našega velikega pesnika Franceta Prešerna in njegov Sonetni venec dobro poznate. Izžrebali smo Mojco Mravlja iz Šutne 81 in ji pošiljamo knjigo Jakoba Alešovca KAKO SEM SE JAZ LIKAL. Knjigo ji poklanja OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ. Tokrat pa se bomo z vprašanjem obrnili na drug konec Gorenjske in upamo, da je tudi to delo vsem znano. Sprašujemo po naslovu romana in pisatelju. Pravilne rešitve pošljite do torka, 2. marca, na naslov ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Prosimo, da napišete razred in šolo, ki jo obiskujete. ... Potem so Agato izpraševali: Kje je prvič videla hudiča? Kje je naredila prvo točo? Kdaj je bila na cerkniški Slivnici in kdaj na hrvaškem Kleku? Je li prašička, katerega je jahala, vzela gospodarju ali ga ji je pripeljal satan od kod drugod? Tudi so hoteli izvedeti, ali ima kake tova-rišice, ki bi z njo vred častile hudiča. Ravno tako, ali je Marksu Wulffingu potisnila v meso iglo, kremen in žebelj, da mu je začela noga otekati in da je po krivici moral trpeti bolečine. In tako so jo spraševali po mnogem, kar je bilo eno hudobnejše od drugega. Agata pa se ni premaknila na svojem sedežu* Njen obraz je ostal miren in bil je tako ljubezniv in mil, da se ga zbrana množica ni mogla nagledati. Kar je brez prenehanja ponavljala, je bilo, da ni res. Petek, 20. februarja 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas — 9. stran NA SORSKEM POLJU 1 2 3 4 5 6 7 8 9 I 16 11 12 13 H 15 16 ■ 18 J ■ 19 20 p ■ L ■ 24 r ■ 1 1 28 29 P 36 31 W 33 ■ 38 39 40 ■ i 42 1 44 45 46 1 - 48 ■ 1 50 ■ ■ 53 54 55 i 56 57 58 59 Rešitev nagradne križanke z dne 13. februarja: 1. koliba, 7. prekop, 13. odevalo, 15. Adakale, 16. žepar, 17. par, 19. naris, 20. Aso, 21. amoniak, 24. Ava, 25. APA, 27. aleja, 28. ona, 29. Idaho, 31. arest, 33. osel, 34. O, 35. Mies, 37. Atene, 38. srk, 40. ornat, 42. vic, 43. Laponec, 46. ali, 47. TS, 48. Ruma, 49. emir, 51. TN, 52. okrajek, 54. zijalec, 56. raglan, 57. nakana Izžrebani reševalci: prejeli smo 86 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Ančka Gantar, SDK 515, 64000 Kranj, 2. nagrado (40 din) Albin Urh, 64264 Boh. Bistrica, Jelovška 10, 3. nagrado (30 din) Dragica Zaplot-nik, 64204 Golnik, Letenice 6. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 24. februarja, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. izbrali smo za vas Na Kokrinem oddelku dekorativnih tkanin v GLOBUSU imajo bogato izbiro jacquard zaves, modernih vzorcev, izdelek Tovarne IBI. Širina 1,40 m. Cena: 57,10 din za meter. Za »teden keramike« so se pri ELGU v Lescah res bogato založili. Menda najbolj zanimivo oblikovan je pa tale servis za pravo kavo — skodelice so podobne školjkam (uvoz s Poljske). V čokoladno rjavi in rumeni barvi se dobe. Cena: 433,90 din Če iščete zanj blago za obleko, poglejte še v ZARJIN TEKSTIL na Jesenicah, kjer so dobili modne kamgarne in diolene. Cena: 182,70 do 320 din za meter. No, zdaj bodo pa le prišle na svoj račun tudi naše močnejše postave: pri ALMIRI so namreč spletli krila vseh barv in v velikostih od 40 do 50. Tudi moderno, bolj ravno so krojena. Dobe se pa v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici in v vseh večjih trikotažnih prodajalnah na Gorenjskem. Vodoravno: 1. suhomesnati izdelek, 7. znameniti park na Dunaju z zabavišči, 13. pohorski granit, 14. judovski duhovnik in predstojnik verske občine, rabin, 16. Rajmund D. Kunič, 17. radijska oddaja; izdaja bankovcev in vrednostnih papirjev, 19. utežna in votla mera na Bližnjem vzhodu, 20. obljuba, 22. edino jordansko pristanišče v Akabskem zalivu, 23. ogaba, gnus, 24. glavno mesto države Oregon v ZDA, 26. najvišje božanstvo pri starih Egipčanih, 27. duše umrlih prednikov pri Rimljanih, hišni duhovi in bogovi, 28. spremljevalec boga Erosa, upodabljan kot gol, krilati deček z lokom, 30. mali grški otoki v Južnih Sporadih, južno od Samosa, 32. kratica za Zadružna zveza, 33. kratica za kilovolt, 35. industrijsko mesto v državi Ohio v ZDA z največjo gumarsko industrijo na svetu. 37. Noetova barka, 39. vrsta preproge, imenovane po starem francoskem mestu Arras, 41. šarenica v očesu; perunika, 43. vase zaprta družbena plast, stan, sloj ali skupnost, 46. naša najdaljša reka, 47. sedem dni, 49. nogometni klub iz Madrida, brazilska in nekdanja portugalska denarna enota, 50. grška črka, 51. ptica pevka, rumene barve s črnimi perutmi, tudi nekdanji izraz za konjarja, 53. število z dvema ničlama, 54. italijanski fizik, soutemeljitelj brezžične telegrafije, nobelovec 1909, Guglielmo, 56. ime znamenite ameriške plesalke Duncan, 58. srbski liberalni politik, ki je leta 1869 izdal ustavo, Jovan, 59. italijansko mesto, križišče za Benetke, s stolpom z uro iz 12. stoletja. Navpično: 1. odločitev sodišča, sodni izrek, 2. naša nekdanja smučarska reprezentantka, Majda, 3. znak za kemično prvino lantan, 4. oddelek, krilo rimske legije, 5. ime slovenske teniške igralke Javšovčeve, 6. hribovita pokrajina v Grčiji z glavnim mestom Atene, 7. orodje, na primer jedilni ..., 8. ljudski ples, rej, 9. grobo domače orientalsko sukno, 10. znak za kemično prvino titan, 11. del večje celote, ki ima določeno samostojnost, mera, 12. priziv, pritožba na višjo stopnjo, 13. klicno zrno tajnocvetk, spora, 15. upravno središče, pomembno trgovsko in vojno pristanišče v južni Španiji, 18. perzijska dinastija, ki jo je ustanovil perzijski fevdalec Šaman, 21. ravna streha na hiši, gredi-na, polica v rebri, 23. likovni umetnik v slikarstvu, 25. vlaga, mokrota, »paca«, 29. vrsta nižjih morskih božanstev, služabnikov Pozejdona, 31. starorimski bog smrti in podzemlja, Orcus, 33. iraški general in politik, vodja zrušitve monarhije, Abdel Kerim, 34. portir, pri nogometu golman, 36. turistično mestece s pomorskim muzejem na polotoku Pelješac, 38. prisednik, zlasti na sodišču, 40. Obri, 42. ime več turških sultanov, 44. gorovje na Slovaškem in v Poljski, 45. pretežno stepska, agavi podobna rastlina z mesnatimi listi iz družine lilij, 48. na sebe, 51. geometrijski pojem, prostor med dvema stikajo-čima se stenama, 52. knez v Etiopiji, 55. Carl Spitteler, 57. Drago Tršar. ŠAHOVSKI KROŽEK Bočni udar v središče Igralec, ki mu uspe osvojiti ali trajneje nadzorovati središčna polja, je v pozicijski prednosti. Iz izkušenj vemo, da je ta prednost lahko že odločilna za končni izid igre. V poziciji na sliki (Levenfiš — Alatorcev, prvenstvo ZSSR 194«) so bele figure aktivneje razporejene od črnih. Beli lovec na polju h3 neprijetno pritiska na Se6. Črni pa si obeta nasprotno igro s c7 — c5 in s stopnjevanjem pritiska v središču. Te načrte mu beli skuša preprečiti tako, da prevzame pobudo z bočnim napadom na šibko točko e6. JU s 1 A Al t * □ & t J i A ž I y mm I 1. SlS-gSt Posredno preprečuje c7 — c5, kajti preti z (2 —f4 in nadaljnjim napredovanjem kmeta. 1. ... h7-h6 2. SgS X e6 f7 X e6 3. Sb3-d4 * Lg8-f7 4. C-f4 Beli se je odločil za kmečki juriš. Lahko bi igral tudi 4. Ddl-g4 Sb7-d8 (4. ... h6 - h5 5. Dg4 - g5 c7 - c5 6. Sd4 x e6 LI7 x efl 7. Dg5 - g6 + Dd7 - f7 Dg6 x e6 + in beli ima lovski par ter izrazito prednost) 5. b2 - b4 i.tn. 4.... c7-c5(?) Črni izvaja svoj načrt, pri tem pa ne vidi nasprotnikovih namer. Nekoliko bolje bi bilo 4. ...g7—g6, z naslednjim možnim nadaljevanjem 5. g2 - g4 Th8 - g8 6. Kgl -- hI c7 - c5 7. Se4 x e6 Lf7 x e6 8. f4 - f5 g6 x f5 9. g4 x 15 Le6 x f5 10. Ddl - h5 + i.t.n. 5. Sd4 x e8! Lf7 X e6 6. f4-f5 Le6-g8 Na 6. ... Le6 X f5 bi sledilo 7. e5 -e6! in črni ne more zadovoljivo odstraniti grožnje po liniji e in po belih poševnicah (dia- gonalah). Tudi po igrani potezi se napad elega hitro odvija. 7. e5-e8 Dd7-c6 8. Ddl-h5 + Ke8-d8 9. Le3-g5+ Kd8-c7 10. e8-e7 Sb7 - d« 11. Lg5-f4 Dc6-e8 12. Dh5-h4 Kc7-c8 13. Lf4 x d6 Kc6 X d6 14. ffi-ffi! De8-g8 15. Dh4 -f4 + Kd6 -c8 16. e7 x f8D Ta8 X 18 17. Tel-e7 in črni se je vdal zaradi neubranljive matne grožnje. dr. S. Bavdek Šahovski problem Po drugi objavi problema L. Szwedow-skega smo prejeli več pošte s pravilno rešitvijo: 1. De7-a3!!, kajti na De8 x g4 + (De6 x e4 +) sledi 2. Da3 - g3 mat (Da3 -13 mat). Z žrebom so bili izbrani naslednji nagrajenci: Vili Rakovec, 64000 Kranj, Jenkova 1, Pavel Rezek, 64208 Šenčur, Delavska c. 16, Milan Aleš, 64000 Kranj, Oldhamska 12. Nagrade po 50 din jim bomo poslali po pošti. Razpisujemo nagrade za pravilno rešitev naslednjega problema. Beli igra in matira v drugi potezi Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrade po 50 din. Rešitve je treba poslati do torka, 2. marca, na naslov GLAS (Šahovski problem), Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. dr. Srdjan Bavdek (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) (7. zapis) Tako pripoveduje o kmečkem vojvodi pisatelj Ivan Tavčar — pač tako, kot mu je narekovala bujna fantazija. Recimo torej, da se je pisatelj poslužil umetniške svobode. Ker pa je bil Jernej Sifrer zgodovinska oseba, doma iz Zabnice, na hišni številki 60 (p. d. Taine), moramo seve prisluhniti še zgodovinarju (P. Blazniku), ki pripoveduje, kako so se loški podložniki v prvi polovici 17. stoletja upirali pretiranim dajatvam in tlaki. Gosposka je tedaj (leta 1651) celo prepovedala, da bi podložniki zbirali prispevke za svoje zastopnike v pravdah proti loškemu glavarju. »Toda podložniki se še niso dali zlomiti; najbolj vztrajni so bili kmetje po bitenjski župi. Navzlic prepovedim so se organizirali in postavili za svojega vodjo Jerneja Sif-rerja, ki so ga imenovali vojvodo. Izredno delavni Sifrer se je skrivaj sestajal s podložniki po gospostvu in tam zbiral denar za akcijo. Toda vsa prizadevanja so malo zalegla. Odslej je zemljiški gospod smel zahtevati od vsake hube robotnino poprečno po 4 goldinarje nemške veljave in en dan tlake na leto.« »Toda podložniki so bili še dalje vztrajni in tudi pogumni. Saj je Sifrer poiskal cesarja v daljnem Regensburgu, ga prestregel na poti v cerkev in mu predal prošnjo. Dosegel seveda ni nič.« Vendar je odpor kmetov na Sorskem polju sčasoma splahnel, ker je v spor med loško gosposko in podložniki posegel sam deželni glavar in zaukazal, da Ločani ne smejo kmetom samovoljno zviševati robotnine. Ko tako zaključujem pogovor o zanimivem možu, uporniku, prav-daču in kmečkem vojvodu Jerneju Šifrerju, še omenim podatek, ki sem ga prebral v rodovniku žabniških Sifrerjev (menda je sedaj tu še 12 rodbin s tem. priimkom): da se je prvi otrok rodil Jerneju Sifrerju leta 1621. Tako bi lahko določili vsaj približno rojstno letnico kmečkega pravdača: konec 16. stoletja, med leti 1590-1598. Razumeli pa bomo srd takratnih podložnikov, ki jim je gosposka poleg točno določenih dajatev in obveznosti, ki so bile vpisane v urbarjih, nalagala še vse mogoče stroške, ki bi jim danes rekli kar »takse«. Poleg desetine je biro treba odrajtati še mrtvaščino, odselnino, pečatnino, odpravščino; potem so bile tu še visoke dajatve, ki so jih kmetje morali plačati za žejiitovanjsko pismo, za oporoko, za razne pobotnice idr. Upiranje Jerneja Šifrerja in njegovih pristašev pa le ni bilo brez haska: sčasoma so se stvari tako ublažile, da so vodile končno do poravnave v letu 1677. In še drobna vest, ki sem jo zvedel mimogrede: žabniški rojak pesnik in pisatelj Tone Šifrer, ki je žal moral tako nesrečno umreti kot talec v nemškem taborišču, je imel v načrtu povest (roman, ljudsko igro, dramo?) o nekdanjem uporniku-soime-njaku Jerneju Sifrerju. Snov je tako zanimiva, da res kar kliče po peresu. KUGA - »ŠIBA BOŽJA« Danes si le stežka predstavljamo preplah naših prednikov, ko so iznenada zaslišali, da spet prihaja strašna kuga v deželo. Brez učinkovite zdravniške pomoči, brez pravih zdravil — le izolacija je veljala za nekakšno rešitev. Pa še ta je bila dostikrat le bolj tolažba, samoprevara. Kajti dogodilo se je, da se je neki kraj povsem zaprl pred sosedi in tujci, zadelal vsa vnanja vrata, navalil na dohodne poti skale in drevje — a ko je nevarnost kuge v deželi že minila, ko so mrliče že zasuli, so prišli preživeli sosedje, da bi zaprti vasi sporočili, da ni več nevarnosti — se nihče od vaščanov ni oglasil. V svoji lastni karanteni so vsi pomrli od kuge ... S to boleznijo je bilo nekaj čudnega: niso jo prinesli iz vzhodnih dežela le križarji, popotniki in trgovci — bolezen je pripotovala v deželo tudi z okuženim žitom in drugim blagom. Torej niso le tujci prinašali kal kuge, pač pa tudi njihovo blago, vino, orodje, orožje, posodje, skratka — vse je bilo v onih časih sumljivo! Seveda pa so bile za širjenje te nadloge najbolj krive slabe higienske razmere. Kopanje, preoblačenje, zračenje — to so bile še v mestih in gradovih bolj neznane besede, kaj šele med neukim ljudstvom, ki je poznalo le trudapolno delo za fevdalce, za lek pa le molitev . . . Prav posebno hudo je bilo leta 1599 v vaseh na Sorskem polju. Takrat je kuga morila na Godešiču; v Bitnjah je zavzela štiri domačije — v Žabnici pa je bolezen okužila, k sreči, le eno domačijo. Res pa je tudi, da so tedanje gosposke storile, kar so mogle. Predvsem je bila tu preventiva, obramba: posebni možje so pazili, da nobeden od prebivalcev okuženih vasi ni prišel v Škofjo Loko. (Tudi iz Stare Loke ne, kajti tudi tam je kuga morila v šestih hišah.) Loški oskrbnik je bil dolžan skrbeti za bolnike na gospostvu s tem, da jim je pošiljal kruh, moko, meso, olje, sol, vino, kis in sveče. No, po hudih letih srednjega veka in začetkov novega veka je kuga ponehala, po letu 1600 ni bilo več dosti slišati o njej. Kaže, da se je bolezen le polegla. Te »šibe božje« naši kraji poslej nis6 več okušali. C. Z. LU > O o. o LU Če se računalnik zmoti... Več sto žena in mož v Chicagu se je znašlo v neljubem položaju, ko je moralo zakonskemu partnerju pojasniti, zakaj pismo, s katerim se jim hotel v središču mesta zahvaljuje za obisk. Pismo, namenjeno stalnim gostom hotela Oxford, so pomotoma poslali 4000 stanovalcem iz mesta in okolice. V računalnik so namreč vložili napačen trak in posledica je bilo sumničenje pri zakoncih. Ze v naslednjih dneh je telefonska centrala v hotelu prejela 500 pozivov mož in žena, ki so podvomili o zvestobi svojega zakonskega tovariša. Ostale edino vžigalice Poljski časopisi so se te dni veliko razpisali o požaru v tovarni vžigalic. Ker je splošno znano, da vžigalice iz te tovarne niso najboljše kvalitete, so ob teh poročilih napisali tudi nekaj pikrih. Med drugim so zapisali tudi to, da v požaru edino vžigalice niso zgorele. Zbudil se je v mrtvašnici Nočni čuvaj v Titovem V žicu 41 letni Djurje Zekavica se je zbudil na mrtvaškem odru v kapelici bolnišnice, kamor so ga spravili, ko so ugotovili, da ga je zadeta kap. Po končanem dežurstvu se je odpravil domov, zavil v gostilno in zvrnil dve šilci žganja. Zgrudil se je in ker so mislili, da ga je zadela kap, so poklicali dežurnega zdravnika. Le-ta je ugotovil, da sta srce in utrip povsem odpovedala. Rešilni avtomobil naj bi ga odpeljal v bolnišnico, po nesporazumu pa so ga spravili v bolnišnično kapelo. Pokrit z belo rjuho je Zekavica ležal na mrtvaškem odru 45 minut. Najbrž bi svojce kmalu obvestili o smrti, če ne bi po naključju prišel v kapelo bolničar. Ob ropotu se je Zekavica zbudil in ga poprosil za vžigalico, da bi si lahko prižgal cigareto: V poročilu nič ne piše, kako je reagiral bolničar, ko je »mrlič« spregovoril. Norveški Švejk Švedska pomorska policija je alarmirala vsa vojaška oporišča, ko je opazila v obalnih vodah ladjo brez zastave. Menila je, da gre za tujo ladjo, na kateri so najbrž vohuni. Švedi so s signalnimi in raketnimi opozorili prisilili »posadko« tuje ladje, da se je vdala. Debelo so pogledali, ko se je na krovu ladje pojavil en sam človek, premražen »kapitan« v uniformi navadnega norveškega vojaka. Kmalu zatem so stvar razjasnili. Norveški vojak je med služenjem vojaškega roka ukradel vojaško patruljno ladjo in pobegnil iz pomorskega oporišča. Namenil se je na Dansko, ker pa se na pomorstvo ni spoznal, je priplul na Švedsko. Norveški Švejk je nameraval v svet, ker se je naveličal vojaške službe. Njegova pustolovščina je trajala 14 ur. radio sobota 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ob bistrem potoku 13.30 Priporočajo vam 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 S knjižnega trga 17.20 Gremo v kino 18.05 Pogovor s poslušalci 18.15 Sobotni glasbeni otnnibus 19.40 Minute z Ljubljanskim jaz/ ansamblom 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Opatija 76 - prenos 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljeju-e 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž cxl tU in tam 14.33 Od ena do pet 15.40 Portret orkestra The Dutch swing college band 16.00 Nas podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 Deset minut z ansamblom Francija Puharja 118.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 Johannes Mrahnis: 25 variacij i" Cuga na temo G F. Handla V B-duru za klavir, op 21 20.00 Iz operni glasbenih dram 21.40 Deseta muza 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 22 6.00 8.07 nedelja 8.37 9.05 9.55 10.05 11.10 1 1.30 14.05 17.50 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Dobro jutro Radijska igra za otroke — F. Rudolf: Domišljavi helikopter Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Glasbena medigra Koncert iz naših krajev Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Radijska igra — J. Pavlovski: Primer Vera Saši na Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program J RT — studio Zagreb Literarni nokturno V lučeh semaforjev Drugi program H.03 Zvoki za nedeljsko jutro 8.15 Stoppops20 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.3.) Melodije po pošti 13.18 Film, opereta, musi ca I 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.15 Igramo, kar ste izbrali vmes 20.35 Knjižni klub 23.00 Iz slovenske socialistične literature za pihalne instrumente 23.55 I/, slovenske poezije ponedeljek 4.30 Dobro jutro ' 8.10 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje 9.40 Slovenske ljudske pesmi v priredbah 10.15 Kdaj, kam kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 23.05 23.15 Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Naši znanstveniki pred mikrofonom Zvočni signali Minute z ansamblom Boruta Lesjaka Lahko noč, otroci Če bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev Literarni nokturno Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13. (K) Melodije in ritmi iz studia 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14. (M) Ponedeljkov križemkraž 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru in solistih radia Berlin 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.(K) Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.30 Dva Handlova koncerta 19.50 Naš eksperimentalni studio 20.35 J. S. Bach: Suita za lutnjo v g-molu 21.00 Ekonomska politika 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije torek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 1 1.03 Promenadni koncert 12.10 Popevke brez besed 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.10 Skladbe za mladino 14.40 Na poti s kitaro 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Družba in čas 17.20 Obiski naših solistov 18.05 V torek na svidenje 18.35 Lahke note 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Od premiere do premiere 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Trije concertini 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrst ijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.ACIJ VAGABUND ali ZANIKRNA TROJKA. Pridite, nasmejali se boste! 1061 GASILSKO DRUŠTVO KRANJ — Primskovo prireja v soboto, 28. 2. 1976, ob 20. uri v zadružnem domu na Primskovem MASKA RA- DO. Igral bo PLANINSKI INSTRUMENTALNI KVINTET. Dostojne maske zaželene. Vabijo vas gasilci! Rezervacij ni. 1002 Področno tekmovanje »KAJ VEŠ t) KMETIJSTVU« za mlade zadružnike v Naklem je preloženo na nedeljo, 22.2. 1976, ob 15. uri. Tekmovanje bo v kulturnem domu kot je bilo prvotno predvideno. Po tekmovanju bo v zadružnem domu MLADINSKI PLES. Vabi aktiv mladih zadružnikov. 1003 ()0 ZSMS LJUBNO priredi v soboto, 21.2. 1976, ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel MANUAL. 1064 MLADINSKI AKTIV VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra VIA TURISTI. 1104 HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igra VIA TURISTI. 1105 OO ZSMS UTIK prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igra ansambel BOHINJ. Vabljeni 1106 KUD »SIMON JENKO« MAVČIČE uprizori dramo Miška Kranjca POT DO ZLOČINA v nedeljo, 22. 2. 1976, ob 16. uri v zadružnem domu v RETEČAH pri Škofji Loki. 1107 NOGOMETNI KLUB ŠENČUR prireja 28. 2. 1976 ob 20. uri tradicionalno MAŠKARADO. Rezervacije sprejema samopostrežna trgovina Šenčur. Igra priznani ansambel MM 5 1108 ŠD ŽABNICA priredi v nedeljo, 22. februarja, ob 17. uri v zadružnem domu Zabniea HOKEJSKI PLES. Igral bo ansambel VIBRATOR! obvestila OBLAČIMO GUMBE. Se priporoča MIRA, Kranj, Titov trg 24/1. 170 KRANJČANI! Vse vrste talnih oblog in preproge čistim STROJNO. Tudi če preproga nima madežev, jo je potrebno osvežiti in ji vrniti prvotno barvo in sijaj, da bo kot nova. Na vaš klic pridem na dom. Telefon 26-912 859 Cenjene stranke obveščam, da bom imel delavnico ZAPRTO od 23.2. do 4.3.1976. KEMIČNA ČISTILNICA OGRIN BOŽIDAR, Cerklje 940 izgubljeno V soboto, 14. 2. 1976, ob 20. uri mi je bila vzeta AKTOVKA s stroj-čkom in vozovnicami, dokumenti in denarjem. Najditelja prosim, da mi vse povrne, denar pa lahko obdrži za nagrado. Brčič Ivan, 31. divizije 24, Kranj 1109 Izgubil se je mlad nemški OVČAR. Javite: Šimenc, Tekstilna 7, Kranj 1110 najdeno Našel sem KLJUČE v etuiju pri hotelu Evropa Kranj. Jenko Anton, Trboje 96 1111 Najdena je bila zapestna ženska URA DARVVIL. Dobi se: Suha 4, Kranj 1065 loterija l T ■S -_ V. 'f. ? - ~ v ■- - -f -£ r -* r "S — 7.1 7 ■% f. -i - / ~z 40 20 16 20 m 40 4« 30 .110 HO 656 100 550 HO 1702« «00 26930 «00 28316 800 615540 ;">()( M) 61846 800 523270 10000 01276 800 918«« 1000 .'{(il 1 200 4147« 1000 «0571 800 658626 5000 99831 800 2178«« 10000 475«l 1000 «3882«. 10000 r>4 60 4411«8 5000 9«24 300 2 7!» 128 150000 53034 <;<>o 42484 800 10 08904 800 39599 «00 23644 1000 «3309 1000 65759 1000 5 10 07599 1000 4()52.r) «00 «35099 5000 zaposlitve Iščem ljubiteljico otrok za VARSTVO 10-mesečnega fantka na našem domu. Cenjene ponudbe pod šifro »Vodovodni stolp« 1100 ZHIZflUJE 40% DO 15. MARCA PRI NAKUPU OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA KREDIT DO 30.000 DIN BREZPLAČEN PREVOZ DO 30 km LAHEK DOSTOP PARKIRNI PROSTOR KRANJ PRIMSKOVO nesreče ZAHVALA Ob smrti dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta in brata Janeza Vidmarja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljeni obred kakor tudi delovni organizaciji Gorenjska oblačila za izrečeno iskreno sožalje in darovani venec. Kavno tako tudi iskrena hvala ZB Lenart za ganljiv govor ob odprtem grobu in za darovan venec. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Zg. Luša. Stirpnik, St razišče, 15. februarja 197(> ZAHVALA Ob smrt i naše drage mame, stare tnam<\ sest re in tete Marije Bogataj roj. Tolar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence. Hvala vsem bivšim sosedom iz Studen-čic, sostanovalcem iz Gradnikove 121. kolektivu tovarne Plamen iz Krope, tovarni Verig iz Lesc, Veletrgovini Živila Kranj in kolektivu Živila Marketa iz Radovljice. Bolnišnici Jesenice za trud pri zdravljenju, g. duhovniku za opravljen pogrebni obred in pevcem tovarne Verig za lepo zapete pesmi. Žalujoči otroci: Jelka, Franc, Štefka, Lojze, Marija, Janez in Vinko z družinami in ostalo sorodstvo. Radovljica, 16. februarja 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in tete Marije Zadnikar upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in poklonili cvetje in vence. Posebna zahvala dr. Bajžlju za njegovo dolgotrajno zdravljenje, Nevrološki kliniki v Ljubljani, tovarni IBI, upokojencem, pevcem in godbi. Enaka se zahvaljujemo tudi sosedom s Primskovega ter prijateljem iz Kranja in Jezerskega. Še enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči: mož Francelj in hčerka Milena z družino ter ostalo sorodstvo. Primskovo, Kranj, Jezersko, 17. februarja 1970 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Frančiške Bergant se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih dneh, jo spremili na zadnji poti in ji poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice Golnik, društvu upokojencev Kranj ter duhovščini za spremstvo. Žalujoči: hčerki Milka in Francka z družinama Kranj, 17. februarja 1976 Žalostni sporočamo, da nas je po kratki bolezni, v 82. letu starosti zapustil naš skrbni in dobri oče, stari oče, stric, tast in svak Lovro Ferjanc gostilničar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 21. 2. 1976, ob 15.30 izpred domače hiše v Strahinju. Žalujoči: sin Viktor z družino, hčere Anica, Magda in Nada z družinami, teta Katka in ostalo sorodstvo. Strahinj, 19. februarja 1976 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, starega očeta, tasta in pradeda Antona Lebna Arneževega ata iz Sp. Dupelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence, nam izrazili sožalje in nam ob težkih urah stali ob strani. Posebna zahvala dr. Krum-pestarju, duhovščini za pogrebni obred, pevskemu zboru Duplje, Hkavčevim, predstavništvu Gorenje, Iskri Ljubljana in Tekstil-indusu Kranj. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: sinova Jože in Peter z družinama, hčerke Marija, Anica, Slavka, Francka, Cilka, Joži, Julka z družinami in hčerka Tončka Duplje, Strahinj, Naklo, Stražišče, Luže, Ljubljana, 15. februarja 1976 ZAHVALA Ob težki izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica Jožeta Jenka zidarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za pomoč v bolezni in ob smrti našega dragega. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem topla zahvala za izražena sožalja, vence, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem Elektro Kranj in šole Preddvor. Lepa hvala dr. Novaku, dr. Ažmanu in dr. Stenšakovi, ki so pokojnemu v težki bolezni lajšali trpljenje. Zahvala g. župniku Slapšaku za obiske, obred in tolažilne besede. Hvala pevcem za lepe žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena, hčerka Marija, sinova Jože in Vinko z družinami, brata, sestra in ostali sorodniki. Kranj, Preddvor, Oberhausen, Amsterdam, 18. februarja 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, babice, sestre, tete in tašče Ivanke Valjavec — Johance roj. M okorel se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem znancem in kolektivom Ljubljanske banke Tržič, SAP Tržič, BPT Tržič, Tovarni usnja Vrhnika in Šmartno pri Litiji, Zdravstvenemu domu Kranj in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje in vence ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala dr. Štefetovi iz Kranja in dr. Vilku Rusu za zdravljenje in lajšanje bolečin ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, hčerke Ivanka, Darinka in Sonja sinovi Srečo, Zdravko m Franci z družinami, brat, sestre, vnuki, vnukinje ter ostalo sorodstvo. Hudi graben, Hi. februarja 1<)7(> Alpinistične novice VZPON V RIGLJICI Prejšnjo soboto, 7. februarja so Jane/. Kunstelj, Jani Gregorit in Lojze Javondri (vsi AO Jesenice) ter Jože Oštrek (AO Kranj) opravili prvi zimski vzpon prek severovzhodne grape v steni Rigljice, ki jo je kot prvi leta 1!'42 preplezal Janez Krušic. Za smer, ki je IL —tli. tež. stopnje, so v izredno slabih razmerah potrebovali 5 ur. TRADICIONALNI POHOD NA STOL V soboto in nedeljo bo izveden tokrat že XI. zimski pohod na Stol. Organizatorji predvidevajo, da precejšnje količine novega snega ne bodo ovirale velike manifestacije slovenskega planinstva. Zaradi obstoječe nevarnosti plazov so spremenili le traso pohoda. Za zimski pohod na Stol je obvezna dobra fizična kondicija, ustrezna obutev in obleka ter visokogorska oprema (topla vetrovka, kapa že/, ušesa, volnene nogavice, rokav ne. toplo perilo, gamaše, temna očala). Priporočljive so tudi smučarske palice za oporo pri hoji. eventualno pa tudi dereze in cepin. Potrebno je vzeti tudi nekaj kalorične hrane, tfstre/.no obutev in opremljenost udeležencev bo kontrolirala posebna komisija 01) prvem vzponu dobijo udeleženci bronaste spominske značke, za tri vzpone srebrne, za pet vzponov pa /late značke Za udeležbo na desetih zimskih pohodih pa dobijo plaketo Na voljo bodo tudi lani manjkajoče / značke in izkaznire. ZACKTKK PLKZALNK SOLK V KRANJU V četrtek, 2(>. 2., ob 1!). uri bo v prostorih planinskega društva Kranj uvodno predavanje ob začetku letošnje plezalne šole. Udeleženci bodo seznanjeni z delom alpinističnega odseka, ob barvnih diapozitivih pa bodo dobili tud! prve vtise o alpinizmu. Plezalna šola bo tekla če/, vse leto. glavni pudarek pa je na spomladanskem delu, kjer bodo udeleženci ob stalnih predavanjih ;ia društvu ter praktičnih vajah v plezalnem vrtcu v Preddvoru ter na Turncu dobili osnovni vpogled v skrivnosti plezalne tehnike. Ob zaključku spomladanskega dela bodo tudi i/.piU. po opravljenih petih vzponih (nekaj vzponov bodo imeli možnost opraviti skupaj z inštruktorji) pa bodo tečajniki sprejeti med pripravnike alpinističnega odreka. Kandidati, za katere je pogoj nekaj opravljenih pristopov v naših gorah, se lahko prijavijo v pisarni Planinskega drušlva ali na sestankih alpinističnega odseka v četrtkih Ob 1!J. uri. F. Ster Snežna brozga V ponedeljek, 16. februarja, ob 18. uri se je na regionalni cesti Kranj-Mengeš pri Šenčurju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ahmet Bektaševič (roj. 1954) z Jesenic je vozil proti Mengšu. V bližini Šenčurja je zavo-zil v snežno brozgo na cesti, zaradi tega je njegov avtomobil začelo zanašati in je trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Ilovar Tugomir (roj. 1932) iz Ljubljane. Pri trčenju je bila sopotnica v. Ilovarjevem avtomobilu Iva Šunkar iz Domžal lažje ranjena, lažje ranjen pa je bil tudi sopotnik v Bektaševičevem avtomobilu Musta-fa Bektaševič z Jesenic. Škode na vozilih pa je za 35.000 din. Avtomobil zaneslo v pešca V ponedeljek, 16. februarja, ob 11. uri se je na magistralni cesti med Kranjsko goro in Podkorenom pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Krumpič (roj. 1955) iz Podkorena je vozil proti Kranjski gori. V levem nepreglednem ovinku sta mu nasproti po levi prišli pešakinji Dobrila in Božena Nastič. Pred srečanjem je voznik zaviral, na zasneženi cesti pa je njegov avtomobil začelo zanašati, tako da je Dobrilo Nastič zadel v glavo. Voznik jo je odpeljal v ZD Kranjska gora, kjer so jo po nudeni prvi pomoči napotili v domačo oskrbo. Trčenje avtobusov V sredo, 18. februarja, ob 7.20 se je na Ljubljanski cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Stanislav Dolenc (roj. 1941) iz Škofje Loke je peljal od Škofje Loke proti Trati. Pred mostom je zaviral, da bi se lažje in varneje srečal z avtobusom, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Vili Polanjko (roj. 1943) iz Škofje Loke; med zaviranjem pa je avtobus, ki ga je vozil Dolenc, zaneslo na levi vozni pas. Voznik Polanjko je prav tako zaviral in zavijal v levo, da bi se izognil trčenju, vendar sta avtobusa kljub temu trčila. V nesreči si je potnik Slavko Križnar iz Škofje Loke zlomil roko, lažje pa je bilo ranjenih še sedem potnikov. Škode na avtobusih je za 150.000 din. L. M. Otroci spet v dolini V sredo, 18. februarja, je srečno prišlo v dolino 40 do 50 šolarjev iz osnovne šole Vodice, ki so bili v šoli v naravi na Komni. V dolino bi se morali vrniti 14. februarja, a zaradi snega to ni bilo mogoče, saj je na Komni zapadlo 2,40 m snega. V torek, 17. februarja, jim je odšla na pomoč skupina 18 planincev-vojakov, 8 gorskih reševalcev in komandir OM Boh. Bistrica z dvema lavinskima psoma. Požar V torek, 17. februarja, nekaj po 20. uri je začelo goreti na gospodarskem poslopju Jožeta Vestra v Zg. Gorjah. Gospodar je podnevi kuhal v gospodarskem poslopju žganje, cevi kotla pa so speljane tako, da se tiščijo ostrešja. Zato so segrete cevi vnele leseno ostrešje. Ogenj so pogasili gasilci PGD Zg. Gorje, škode pa je za okoli 50.000 din. Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosti delovni mesti 1. saldokontista 2. mesarja — sekača Pogoji: pod 1.: srednja ekonomska šola pod 2.: KV mesar — sekač Za obe delovni mesti je zaželena praksa na takšnem ali podobnem delu. Prijave sprejema kadrovska služba zadruge 14 dni po objavi. Petek, 20. februarja 1976 £_—- Glas — 15. stran pogovor tedna Rajko Bogataj: Potreba po telovadnici in kadrih Pred dnevi je 150-članski kolektiv TVD Parti/an Kranj - po skupščini Partizana Slovenije je postalo društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo — v prostorih osnovne šole Franceta Prešerna na svojem rednem zboru pregledal delo in sprejel srednjeročni program dela. Zato smo za današnjega sogovornika izbrali njihovega predsednika Hajka Bogataja. Kakšna stališča ste zavzeli, da bi vaše društvo v naši telesni kulturi spet dobilo tisto mesto kot ga je imelo le pred nedavnim? »Ugotovitve so, da je bila usmeritev dejavnosti društva na področju športne rekreacije v danih pogojih, predvsem odraslih občanov obeh spolov pravilna. Z danimi pogoji je tu mišljeno predvsem to, da društvo, kot eno redkih, nima svoje telovadnice. V Kranju je to seveda velika ovira za odpiranje društva navzven do vseh kategorij občanov, predvsem predšolske mladine, saj je v popoldanskem času nemogoče dobiti prostor v kranjskih telovadnicah. Pri tem bo treba nujno nadaljevati s prizadevanji, da se z zagotovitvijo večje telovadnice omogoči razširitev redne vadbe na čimvečje število predšolskih otrok (sedaj se jih 40 stiska v majhnem prostoru, op. p.) po možnosti tudi skupaj s starši. V ta namen se bo treba povezati s TKS, ZPN, KS in s šolskimi športnimi društvi, ki imajo nerazumljivo absolutno prednost pri uporabi telovadnic. V ta namen bi bilo treba za vadbo predšolske in šoloobvezne mladine ustanoviti .odbor za telesno vadbo otrok'. V tem odboru pa bi morali vsekakor biti predvsem starši, predstavniki ZPM, ŠŠI) in drugi. Prav bi bilo, da bi v samoupravnih in izvršilnih organih društva sodelovalo več žensk, ki jih je med članstvom več kot polovica. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, OZD, občinskim sindikalnim svetom, JLA in drugimi zainteresiranimi družbenimi dejavniki bo treba odločno pokreniti skupno akcijo za zgraditev telovadnice. Le-ta bi rabila športno-rekreativnemu udejstvovanju vseh starostnih kategorij, organiziranih v »Partizanu« Kranj, osnovnih organizacijah sindikata, enotah SLO in JLA in ekipah rekreativnega razreda po razdelitvi v prioriteto. Čimbolj bo treba propagirati in gojiti partizanski mnogoboj, ki je obogaten s specifičnimi elementi delovanja društva pomembna oblika našega delovanja. Društvo bo to obliko razvijalo v sodelovanju z drugimi organizacijami. To je namreč izjemen način ugotavljanja telesne zmogljivosti posameznika v okviru splošnega zdravstvenega in psihofizičnega stanja prebivalstva. V občini pa bo treba organizirati čimveč tekmovanj prav v partizanskem mnogoboju.« Kaj pa kadri? »To je še en pereč problem. Usmeriti moramo naša skupna prizadevanja, da se (OZD, sindikat, društva) pomanjkanje usposobljenih organizatorjev rekreacije in vadbe z mladino čimprej odpravi. Da se bodo odločili za to zvrst, jih bo treba tu primerno stimulirati in izenačiti na vseh področjih telesne kulture.« Letos se vključujete v praznovanje 80-letnice »Sokola«, ki je bil predhodnik današnjega Partizana. V ta namen ste v praznovanje dneva mladosti vključili tudi ta visoki jubilej. Kako potekajo priprave? »Organizacijski odbor dela s polno paro, saj je ta jubilej treba dostojno proslaviti. Vendar je tu spet problem financiranje. Naša blagajna ne bo zmogla vsega sama, saj sredstva, ki so nam namenjena, so še za redno dejavnost premajhna. Upam pa, da nam bodo ravno pri tem ostali v občini priskočili na pomoč. 80-letnica se namreč ne praznuje vsak dan!« Kot vse kaže, pa se glede vadbenih prostorov v Kranju obetajo boljši časi. Slišati je, da se bo kino Storžič kmalu preselil. Z manjšo adaptacijo bi se ta prostor lepo dal preurediti v telovadnico, ki bi rabila tudi za druge namene. Ve se pa tudi, da je bil današnji kranjski delavski dom grajen za potrebe »Sokola« in prav Partizan se že 30 let bori za pridobitev teh prostorov. Skrajni čas pa je, da jih tudi dobi! D. Humer ALPETOUR DO Alpetour, Škofja Loka. Titov trg4b objavlja naslednja prosta delovna mesta v: TOZD Vogeln Ig^ttgMg^M tt^^g^te poslovnega knjigovodje Pogoj: VŠ izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu Poskusno delo 3 mesece. OD približno 5200 din. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene prijave se sprejemajo 7 dni po objavi, na upravi TOZD Žičnica vogel - Ukane, p. Bohinjsko jezero. TOZD Inženiring žičnic: projektanta za žičnice Pogoj: VS izobrazba strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje 1 tujega jezika (nemščina), pooblastilo za projektira-nje znanje smučanja. Poskusno delo 3 mesece. OD približno 6200 din. elektrom on terja za šibki tok P°goj: KV elektrikar za šibki tok, 2 leti delovnih izkušenj, usposobljenost za avtogeno in elektro varjenje, zdravstvena sposob-nost za delo v višini, znanje smučanja. Poskusno delo 2 meseca. OD približno 4300 din. monterja Pogoj: KV ključavničar ali orodjar, 2 leti delovnih izkušenj, usposobljenost za avtogeno in elektro varjenje, pasivno znanje 1 tujega jezika, zdravstvena sposobnost za delo na višini, znanje smučanja. Poskusno delo 2 meseca. OD približno 4300 din. serviserja teptalnih strojev Pogoj: KV avtomehanik ali ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, usposobljenost za avtogeno in elektro varjenje, pasivno znanje enega tujega jezika, zdravstvena sposobnost za delo v višini, znanje smučanja. Poskusno delo 2 meseca. OD približno 4300 din. Skupne službe za Gorenjske žičnice: vodje plansko analitskega oddelka logoj: VS izobrazba ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, aktivno znanje 1 tujega jezika (nemško). Poskusno delo 3 mesece. OD približno 6200 din. vodje marketing Pogoj: VS izobrazba ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, aktivno znanje 1 tujega jezika (nemško). Poskusno delo 3 mesece. OD približno 7000 din. Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela takoj. Pismene Šonudbe se sprejemajo 7 dni po objavi v kadrovskem oddelku kofja Loka, Titov trg 4 b. Slovenska moška kegljaška liga Visoka zmaga in nov rekord Turka Kranj — Na tukajšnjem kegljišču so kegljači kranjskega Triglava v 8. kolu moške republiške lige gostili celjski Aero. Domači kegljači so bili tokrat izredno razpoloženi, saj so gostje občutili visok poraz; dvoboj 80 izgubili kar z 839 keglji razlike. Od osmerice Kranjčanov — le Prijonu ni uspelo podreti več kot 1000 kegljev — je Jože Turk tokrat igral v vrhunski formi. Na prvi in četrti stezi je v 50 lučajih obakrat podrl 289 kegljev in je s 1110 keglji postavil nov uradni rekord kranjskega kegljišča. Triglav 8210 - Karun 1014, Zvršen 1010, Potočnik 1039, Vehovec 1035, Turk 1110, Ma-rinšek 1011, Jereb 1021, Prijon 970. Aero 7371 - Nakers 934, Kisenbacher 977, Veranič 870, Marinček 992, Božiček »16, Petek 898, Ločnikar 906, Kranjc 878. -dh Občinska kegljaška liga Ponovna zmaga Podreče V nadaljevanju občinske kegljaške lige so v petem kolu pomembno zmago dosegli kegljači Podreče, ki so v gosteh premagali šesterico Preddvorčanov. V preostalih dveh srečanjih ni prišlo do presenečenj, saj je Krvavec dobil dvoboj s kranjskim Merkurjem, Iskra pa je premagala Savo. Izidi: Preddvor : Podreča 341(5:3486, Krvavec : Merkur 3209:3095, Iskra : Sava 3629:3469. Lestvica: Podreča Iskra Preddvor Krvavec Sava Merkur + 290 + 138 -185 + 4 - 81 -166 Podreča Pari prihodnjega kola: (25.2.): Sava (ob 17. uri), Iskra : Merkur (kegljišče Triglava ob 20. uri), Krvavec : Preddvor (kegljišče Cešnar ob 17. uri), -dh Gorenjska zimska rokometna liga Jutri nadaljevanje Jutri bo telovadnica osnovne šole Kokr-škega odreda v Križah prizorišče nadaljevanja prve zimske članske gorenjske lige nasploh. 2e prva kola so pokazala, da so moštva solidno pripravljena za spomladanski del tekmovanja v ljubljanski conski in gorenj* ski ligi. Za uspeh na prvem tovrstnem tekmovanju na Gorenjskem lahko računajo conski ligaši Križe in Duplje, čeravno so tudi drugi v obeh dosedanjih kolih pokazali dobro rokometno igro. PARI JUTRIŠNJEGA KOLA: Storžič : Sava (18.30), Duplje : Veterani (16.15), Besnica : Storžič (17. uri), Sava : Zabniea (17.45), Besnica : Veterani (18.30), Križe : Sava (19.15), Besnica : Zabniea (20. uri). -dh V Ljubljani Jugoslavija : ZRN Teniški klub Slovan bo v novi dvorani na Kodeljevem organizator povratnega srečanja teniških reprezentanc Jugoslavije in ZRN. Srečanje se bo začelo v ponedeljek ob 14.30. Za jugoslovanske barve bodo nastopili Nikola Pilić, Zeljko Franulović, Nikola Špear, Zoltan Ilin ter Dragan Savič. Reprezentanco ZRN pa sestavljajo Jurgen Fass-bender, Hans Jurgen Pohmann in UUi Pin-ner. Prvo tekmo v Nemčiji so dobili domači tekmovalci z 2:1. -dh Porazi Triglava II V gorenjski namiznoteniški ligi se tekmovanje nadaljuje s pričakovanimi rezultati. Le Triglav II je zapravil zaradi zaporednih porazov možnost za visoko uvrstitev. Ekipa Save pa zanesljivo zmaguje. Rezultati: 1. kolo: Jesenice II : Lesce 5:3, Murova : Trboje 5:1, Sava : Mošnje 5:0, Kondor : Triglav II 5.2, 2. kolo: Kondor : Jesenice II 5:4, Triglav II : Šava 2:5, Mošnje : Murova 2:5, Voklo : Lesce 1:5, 3. kolo: Jesenice II : Voklo 5:0, Murova : Triglav II 5:4, Sava : Kondor 5:3. J. Starman Gorenja vas premagala Kondor II l*red dnevi se je pričelo tekmovanje v občinski namiznoteniški ligi Škofje boke.. Do sedaj so odigrali 3 kola. V vodstvu je Kondor II pred Gorenjo vasjo. Rezultati — 1. kolo: Gorenja vas : Trata 5:4, Kondor II : Reteče5:4, Iskra : Grče5:3,'2. kolo: Reteče : Gorenja vas 1:5, Grče : Trata 0:5, Iskra : Kondor II 3:5,3. kolo: Grče : Reteče 0:5, Gorenja vas : Kondor II 5:4, Iskra : Trata 1:5. J. Starman Zmaga Deželaka V organizaciji ŠD Radovljica je bilo izvedeno mladinsko brzopotezno prvenstvo Gorenjske, na katerem je igralo le osem mladincev. Igrali so dvokrožno, z 12 točkami pa je zmagal Deželak pred Mencingerjem in Mazijem s po 10 točkami in pol. Četrti je bil Rakovec z 8,5 točke, peti pa Pavlin s 5,5. L. M. POZD Orodjarstvo Šenčur, Mlakarjeva 63 zaposli takoj KV rezkalca K V orodjarja VK orodjarja — vodje delavnice OD po dogovoru. Kolesarji Save se marljivo pripravljajo za novo tekmovalno sezono. Pred dnevi so nastopili v Novem mestu, kjer so bili najuspešnejši v kategoriji članov. V nedeljo, 22. februarja, pa bodo nastopili na državnem prvenstvu v kolesarskem krosu v Poreču. — S. Doki Državno prvenstvo na Starem vrhu STARI VRH - Pobočja Starega vrha je v minulih dneh prekrilo več kot meter snega. Kljub temu pa delavci smučarskega kluba Alpetour iz Škofje Loke zagotavljajo, da bodo prav tako, kot so odlično pripravili mednarodno FIS tekmovanje za pionirke in pionirje, ki so se ga udeležili nara-ščajniki iz petih evropskih držav, pohvalil ga je tudi FIS delegat Heinz Steger iz Švice, pripravili na starovrških strminah tudi mednarodno prvenstvo Jugoslavije v alpskih smučarskih disciplinah za članice in člane — ali drugače povedano, jugoslovansko državno prvenstvo za članice in člane v smuku, slalomu in veleslalomu. Zdaj je že natanko znano, da tekmovalcev iz tujine ne bo! Zato je toliko bolj razveseljiva novica, da pa se je za tekmovanje na državnem prvenstvu prijavilo kar 96 tekmovalcev iz SR Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Makedonije in naše republike. Med njimi so vsi naši olimpijci: Bojan Križaj, Andrej Koželj, Miran Gašperšič, Ajdin Pašovič ter še vrsta odličnih tekmovalk in tekmovalcev. Proge so zares dobro pripravljene. Pripravljalo jih je več deset članov smučarskega kluba Alpetour iz Škofje Loke ter več kot štirideset pripadnikov JLA. Treba je povedati, da je še posebno zahtevna priprava proge za smuk. Velja omeniti, da nova pravila mednarodne FIS zveze dovoljujejo, da je mogoče smuk izvesti v dveh tekih, smuk proga na Starem vrhu je namreč dolga le 2600 metrov, kar je dosti prekratka dolžina za večja tekmovanja, če v premeru 500 kilometrov v radiusu ni ustrezne smuk proge. V torek je bil na Starem vrhu najprej ogled proge za tekmovalke in tekmovalce, ki nastopajo na smuk progi, takoj po ogledu pa »non stop« trening za vse udeležence tekmovanja. Včeraj pa je časomeril-ska ekipa merila na treningu že tudi čase, na podlagi katerih bo mogoče določiti startne številke. Napovedovati favorite je dokaj težavna naloga. Toda kljub temu je treba omeniti, da so med članicami in člani največji kandidati za osvojitev najvišjih državnih naslovov Barbara Pikon iz Radovljice, Jožica Gortner iz Železnikov, Andreja Urh iz Radovljice, Andreja Jezernik iz Celja, Manja Koklič iz mariborskega Branika, Obnovljeno delovanje ŠD Radovljica 12. februarja je bil v Radovljici redni občni zbor ŠD Radovljica. Šahovsko društvo je svoje delovanje po desetih letih obnovilo. Za leto 1976 je društvo postavilo v plan razvoj množičnosti na področju Radovljice, mladinski krožek ter delo s pionirji v Radovljici in Lipnici. Društvo pa je sprejelo organizacijo gorenjskega mladinskega hitropoteznega prvenstva, gorenjskega članskega prvenstva, srednješolskega prvenstva, občinskega sindikalnega prvenstva ter skupaj z društvom prijateljev mladine slovenskega pionirskega moštvenega turnirja. Zal društvo nima svojih prostorov, ob četrtkih pa uporablja salon gostilne Avguštin. L. M. EJemc novi predsednik Pred dnevi so na Bledu zborovali nogometni sodniki Gorenjske. ,Iz poročila izvršnega odbora je bilo razvidno, da so v minuli poslovni dobi okrepili svoje vrste, saj je naraslo število sodnikov od 48 na 77. Na konferenci so podelili priznanja, in sicer za 20 let članstva je dobil srebrno značko Rudi Gros, bronasto pa so dobili Ivan Kranjc, Tone Kaštivnik, Marjan Mihelčič, Peter Piškur in Slavo Božnar. Sprejeli so nov statut ter izvolili novo vodstvo, v katerem so: Kranjc, ReS, Jemc, Novak, Prigora, Ključevič, Drinovec, F. Gros, Rupar ter delegat podzveze in trenerjev. Predsednik izvršnega odbora bo v naslednjih dveh letih Božo Jemc z Bleda. P. Novak Pokal ostal na Jesenicah Na kegljišču na Jesenicah je bilo tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal za področje Gorenjske, na katerem so nastopili invalidi v počastitev dneva invalidov pod geslom Šport invalidu. Vrstni red ekipe: 1. Jesenice, 2. Radovljica, 3. Škofja Loka, posamezno: 1. Frelih (Jesenice), 2. Bem (Radovljica), 3. Langus in Rebolj (oba Jesenice). J. Mrovlje Najboljši športniki v Komendi V petek, 20. februarja, ob 17. uri bo v kulturni dvorani v Komendi slovesna podelitev Ziherlovih plaket najboljšim slovenskim športnikom in športnicam v letu 1975. Prireditev organizirata športno društvo Komenda in tednik ITD iz Ljubljane. med moškimi pa naši olimpijski tekmovalci iz Innsbrucka. Presenečenja pa so seveda vsekakor mogoča. Pokrovitelj mednarodnega tekmovanja je Nama iz Ljubljane, ki je včeraj v prostorih škofjeloške Name za svoje goste pripravila tudi sprejem, predsednik prireditvenega odbora je Zdravko Krvina, tehnični delegat mednarodne FIS zveze pa Herbert Hlavitschka iz Avstrije. Le-ta je v Škofjo Loko že prispel. Danes ob 9.30 bo prva vožnja smuka za članice in člane, ob 12. uri pa druga vožnja za moške, ženske bodo namreč morale prevoziti progo le enkrat, jutri ob 9.30 bo prva vožnja veleslaloma za moške in ženske, ob 12. uri druga vožnja veleslaloma za moške, v nedeljo pa bo za članice in člane prva vožnja slaloma ob 9.30, druga pa ob 11.30. Slovesna razglasitev rezultatov in zaključek tekmovanja ob 17. uri. J. Govekar Sankaško tekmovanje 0 na Jesenicah Sindikalna organizacija bolnice Jesenice je organizirala sankaško tekmovanje na Savskih jamah. Vrstni red — moški: 1. Andrej Zima, 2. Rado Faganel, 3. Silvo Robič, ženske: 1. Silva Grobotek, 2. Marija Razboršek. 3. Jožica Noč. J. Mrovlje V soboto skoki v Besnici Smučarski klub Triglav bo v soboto, 21. februarja, ob 15. uri letos že tretjič organiziral meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici v Zgornji Besnici. Tokrat bo tekmovanje za kategorizacijo za starejše in mlajše pionirje. J. J. Veleslalom za srednješolce V ponedeljek, 23. februarja, bo šolsko športno društvo Zelezar iz Železarskega izobraževalnega centra Jesenice organiziralo veleslalom V Kranjski gori za gorenjske srednje šole. To področno prvenstvo velja za kategorizacijo Smučarske zveze Slovenije. Tekmovali bodo posamezniki v moški in ženski konkurenci. Za vsako šolo lahko v vsaki konkurenci nastopajo štirje člani. Prijave sprejema Železarsko izobraževalni center Jesenice, Ruparjeva št. 2. J. Novak 14. zimske športne igre gradbenih delavcev JESENICE - Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic bo v Kranjski gori 20. in 21. februarja organiziralo 14. zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije.I.etot, pričakujejo rekordno udeležbo gradbincev. D. S. Smuk s Šmarjetne gore Trim klub pri ŠD Sava Stražišče bo v nedeljo ob 10. uri organizator letošnjega tekmovanja v smuku s Šmarjetne gore. Tekmovanje bo za vse starostne kategorije, prijave pa sprejemajo v gostilni Benedik do jutri do 18. ure, kjer bo tudi žrebanje. Vsi smukači se lahko prijavijo pismeno ali na telefon 22-888, Kranj. -dh v_S V Cerkljah za občinske naslove v skokih Komisija za smučanje pri TKS Kranj in športno društvo Krvavec iz Cerkelj bosta organizirala v nedeljo, 22. februarja, ob 15. uri na 25-metr8ki skakalnici na Pšati odprto občinsko prvenstvo kranjske občine v skokih za starejše in mlajše pionirje. Na tekmovanju bo sodelovalo po dosedanjih prijavah okoli 70 mladih skakalcev. J. J. Meddruštveno tekmovanje smučarjev tekačev Rudno v Selški dolini - V Rudnem v Selški dolini je bilo v četrtek, 12. februarja, meddruštveno tekmovanje smučarjev tekačev. Udeležilo se ga je 70 tekmovalcev iz smučarskih društev z Gorenjske ter z ljubljanskega področja. Tekmovanje je odlično organiziral SK Alples iz Železnikov. Rezultati — mlajši pionirji: 1. Pustovrh (Olimpija), 2. Stoje (Gorje), 3. Demšar (Alples); starejši pionirji: Kršinar (Olimpija), 2. Golob (Gorje); mlajši mladinci: Podlogar (Gorje), 2. Vrhunc (Alples); starejši mladinci: Cvaj-nar (Olimpija), 3. Demšar (Alples); mlajši člani: Pokljukar (Gorje), 2. Kordež (Plamen); člani: 1. Gudlin (Ihan), 2. Lotrič (Triglav). -jg Stalne družbeno denarne pomoči Ce je malo ali nič dohodkov za življenje Družbeno denarna pomoč je intervencija družbe takrat, kadar se občan znajde brez sredstev za piv življanje oziroma ta sredstva niso zadostna za preživljanje. Vzroki, zakaj se nekdo ali pa je to morda celo družina, v življenju ne /najde v tolikšni meri, da bi se lahko preživel, so seveda različni, objektivni in subjektivni, največkrat pa se okoliščine, zaradi katerih se nekdo znajde brez dohodka, tako med seboj prepletene, da jih ni mogočo ločiti. Največkrat se denarna pomoč dodeljuje starejšim osebam, ki niso več delovno sposobne, a si v letih, ko so bile delovno sposobne, niso znale ali mogle zagotoviti materialne varnosti tudi za stara leta, nimajo pa sorodnikov, ki bi lahko skrbeli zanje. To so tako imenovani preužitkarji, nekdanje dekle in hlapci, ki si z delom na tuji lastnini niso mogli zagotoviti tudi varne starosti. So pa tudi primeri, in teh ni malo. ko si delovno sposoben občan zaradi različnih vzrokov, naj bodo to nizki osebni dohodki, številna družina, začasna brezposelnost, različne bolezni, invalidnost, ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za preživljali je. Po kriterijih skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, je lani dobivalo stalno družbeno denarno pomoč, ki je bila tudi edini vir dohodka, 3660 občanov. Te pomoči se izplačujejo iz združenih sredstev občinskih skupnostih socialnega skrbstva. Po več kot 100 prejemnikov družbene denarne pomoči so lani imele občine: Ptuj, Maribor, Celje, Slov. Bistrica, Tolmin, Šentjur, Ljubljana-Siška, Lenart in Ilirska Bistrica. Glas v Železnikih Prebivalci Železnikov, prebivalci srednjega dela Selške doline, v torek, 24. februarja, se bomo zagotovo srečali. Tako smo se domenili že v prejšnji številki Glasa. Čeprav vemo, da je v teh dneh zapadlo veliko novega snega, da 80 bile prometne žile proti vašim krajem domala neprehodljive, vam vseeno zagotavljamo, da v torek zagotovo pridemo v Železnike. Fotoreporter Glasa Franc Perdan ter novinarja Darinka Sedej in Janez Govekar se bomo ob 16. uri oglasili v mali dvorani kulturnega doma v Železnikih. Kaj od vas pričakujemo? Nič drugega kot to, da nam boste povedali čimveč o vašem kraju, o vašem področju. Zagotovo nam boste vedeli povedati veliko zanimivega: veselega ali pa tudi žalostnega. Nismo prepričani, da bomo prav mi znali razrešiti vaše težave. Toda zabeležili bomo vse, o vsem pa seveda tudi pisali v našem Glasu. Na srečanje smo že povabili predstavnike krajevne skupnosti in predstavnike družbenopolitičnih organizacij, torej predstavnike kraja. Seveda pa bomo veseli prav vsakega obiska. Vemo, da so v vašem kraju izredno aktivni mladinci, da imate odlične športnike, uspešne delovne organizacije, razgibano kulturno življenje. Pa še nekaj vam moramo povedati ob tej priložnosti! Najbrž ste že v nekaj preteklih številkah brali, da naša naklada stalno raste. Tega smo zelo veseli. Tudi na vašem področju nimamo malo naročnikov. Toda verjetno bi jih lahko imeli še več. Lahko vam zaupamo, da smo se člani našega »uredništva«, ki bo v torek, 24. februarja, v Železnikih — kot rečeno bo ob 16. uri — odločili, da se boste na naš časopis lahko naročili kar »doma«. Torej ob obisku naših reporter jov v vašem kraju. Pa še nekaj! Članica na šega kolektiva bo v Železnikih zbirala tudi naročila za male oglase. Ce imate kaj za prodajo, želite kaj kupiti, potrebujete stanovanje, skratka, če bi radi imeli mali oglas v Glasu, pridite v malo dvorano kulturnega doma v Železnikih. Morda nam lahko že te dni sporočite kakršnekoli predloge? O čem naj pišemo? Se pred torkom nas lahko pokličete na telefonsko številko 21-860. Zagotavljamo vam, da bomo v tem primeru prišli v Železnike že prej. In se seveda z vami tudi pomenili. Pisali o zanimivostih iz vašega kraja. In še tole! V prihodnjih tednih bomo obiskovali različne kraje Gorenjske. Železniki so šele začetek. Predlagajte nam: kam naj pridemo, kje naj se oglasimo. Vsakega vašega predloga bomo veseli. -jg Gorenjska regija je imela lani le 1.50 občanov, ki jim je bila družbena denarna pomoč edini vir preživljanja. Največ občanov, in to 45 je to vrsto pomoči prejemalo v škofjeloški občini. 28 v Kranju in Radovljici, v Tržiču 14 in na Jesenicah 15. Sicer pa je stalno denarno pomoč dobivalo v gorenjski regiji 560 občanov, razen tega pa je bilo podeljenih tudi več začasnih in enkratnih družbeno denarnih pomoči. Izstopata pred' vsem kranjska in škofjeloška občina, v vsaki je stalno denarno pomoč prejemalo po 160 občanov, slede Jesenice, kjer je prejemalo to pomoč 88 občanov, v Radovljici jih je bilo i)8 in v Tržiču 51. DODATEK ZA DRUŽINE Z OTROKI V kranjski občini je, kot smo že rekli, stalno družbeno denarno pomoč v lanskem letu prejemalo poprečno 160 občanov na mesec. Med njimi je to pomoč prejemalo 17 družin z otroki, ki so bili upravičeni do otroškega dodatka, skupaj pa je prejelo pomoč začasno ali enkratno ali kot ozimnico še 89 družin z otroki, upravičenimi do otroškega dodatka. »Za kategorijo prejemnikov družbeno denarne pomoči, ki za otroke dobivajo tudi otroški dodatek, bi bilo po našem mnenju nujno določiti nova merila,« je povedala Slavka Šarčevič, socialna delavka Centra za socialno delo v Kranju. »To so družine, ki jih preživljajo starši, ki ne zmorejo dovolj zaslužka za preživljanje vse družine ali pa so upokojenci z majhno pokojnino. Otroški dodatek v takih družinah skupaj z družbeno denarno pomočjo ne pomeni tolikšnega dohodka, da bi družino razbremenilo stalnega pritiska materialne ogroženosti in dolgotrajnega in nepotrebnega pomanjkanja. Takšne družine, ki imajo dohodek na družinskega člana izpod eksistenčnega senzusa, naj bi po našem mnenju prejemale poseben dodatek: ta naj bi zmanjševal njihovo neprestano ogroženo eksistenco.« »NACIONALNA POKOJNINA« Stalno denarno pomoč je v lanskem letu v tržiški občini prejemalo 51 občanov, od tega je bila 14 ta pomoč edini vir dohodka. Občinska skupnost socialnega skrbstva ima za letošnje leto v programu uvedbo »nacionalne pokojnine« za občane brez dohodkov: to minimalno pokojnino bi prejemale osebe, ki bi dosegle določeno starost, a ne bi prejemale redne pokojnine, se ne bi mogle preživljati z lastnim delom in bi bile brez premoženja in brez sorodnikov. Višina te pomoči naj bi se gibala v višini 70 odstotkov varstvene pokojnine. ŠTEVILO SE SKORAJ NE SPREMINJA .Stalno družbeno denarno pomoč v radovljiški občini prejema trenutno 87 odraslih občanov in 11 mladoletnih oseb. »To pomoč prejemajo predvsem starejše osebe, stare nad 65 let,« je povedala Minka Robič v. d. tajnika občinske skupnosti socialnega skrbstva. »Te osebe so zaradi starosti seveda nesposobne za delo, nekaj pa je takih, ki zaradi telesne ali duševne invalidnosti ne morejo skrbeti zase. Med upravičenci družbeno denarne pomoči je velika večina žensk: vzrok je verjetno v tem, da se v preteklosti ženske niso tako zaposlovale kot se danes. Opažamo, da se v zadnjih desetih letih število prejemnikov družbeno denarne pomoči ne spreminja veliko in je številka dokaj konstantna. Posebno v zadnjem času pa je med prosilci za družbeno denarno pomoč vse več ostarelih kmetov, ki so ostali sami na posestvih, za delo pa niso več sposobni. To velja predvsem za bohinjski predel, kjer je veliko majhnih visokogoskih kmetij in ki ne prinašajo zadostnega dohodka. Poseben problem pa na teh kmetijah predstavljajo ostareli preužitkarji.« INDUSTRIJA ZAGOTAVLJA DOHODEK V nasprotju s pretežno kmetijskimi predeli v regiji, prevsem v višjih predelih, pa nasprotno industrijski predeli, kot je to na primer jeseniška občina, nimajo posebnih problemov z občani, ki si sami ne morejo zagotavljati zadosten dohodek. V jeseniški občini je lani prejemalo stalno družbeno denarno pomoč sicer 88 občanov, vendar pa je bilo le 15 takih, ki jim je bila ta pomoč edini dohodek. Jesenice so že od nekdaj industrijsko mesto, kjer je bilo vedno možno najti zaposlitev in si s tem zagotoviti materialno varnost, zato je majhno število oseb popolnoma brez dohodkov in drugih možnosti za preživaljanje tudi razumljivo. Morda velja omeniti še posebnost, da se družbeno denarne pomoči podeljujejo po sprejetih cenzusih, ki pa ne veljajo v celoti, kadar gre za razvojno motene mlade invalide; podobno obliko pomoči invalidnim osebam imajo tudi nekatere druge občine. L. M. Za nakup aparata so se odločili v večini OOS Pretekli teden smo objavili pogovor z docentom dr. mag. Markom Lavričem, ki je govoril o rentgenskem aparatu za zgodnje odkrivanje raka na dojki kot pomembni pridobitvi za gorenjsko zdravstvo in pridobitvi, ki bo pripomogla k boljšemu zdravju žena. Seveda pa je treba aparat najprej kupiti. Na pobudo naših bralk je medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko začel z akcijo zbiranja denarja za nakup. In sicer naj bi osnovne organizacije sindikata združevale na skupnem žiro računu denar, ki so ga namenile za obdaritev svojih članic ob 8. marcu. »Delovni ljudje na Gorenjskem so z zadovoljstvom sprejeli pobudo, naj bi namesto daril ob 8. marcu kupili skupno darilo za vse ženske,« je povedal predsednik odbora za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj Viktor Eržen. »Povsod, kjer so o njej že razpravljali, so se tudi odločili, da prispevajo denar in sedaj že lahko rečem, da so se za akcij.o in nakup aparata odločili v večini delovnih organizacij.« »Vendar na žiro računu še ni opaziti tega-in je zbrana vsota de dokaj nizka.« »Prav sedaj se sprejemajo zaključni računi in večina osnovnih organizacij sindikata bo šele ob tej priložnosti dobila dotacijo iz sklada skupnih rezerv, oziroma bo šele sedaj lahko razpolagala s sredstvi. Zato lahko konec tega in v začetku prihodnjega meseca pričakujemo, da bo večina osnovnih organizacij tudi uresničila sklep, ki so ga že sprejeli bodisi na letni skupščini ali na izredni seji osnovne organizacije.« »Kakšna pa je sedaj naloga odbora?« »Ker vemo, da se je večina osnovnih organizacij odločila, da^pri-stopijo k akciji, se že dogovarjamo z uvozniki o tipu aparata in nakupu. Seveda moramo pri tem gledati na to, da bomo kasneje lahko zagotovili tudi potrebne servise in da bomo lahko kupili tudi rezervne dele. Na zdravstvene institucije pa bomo naslovili poziv, da bodo preskrbeli potreben prostor za ambulanto in za kadre. Delegate zdravstvenih skupnosti pa bomo aktivirali, da bodo v skupščinah in izvršnih odborih skupnosti zahtevali, da se stroški storitev rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka rta dojki vnesejo v proračun zdravstvene skupnosti.« »Kdaj naj bi bilo vse to urejeno?« »Čeprav smo se o akciji začeli pogovarjati že pred enim letom, letos za dan žena še ne bo uresničena. Predlog je namreč šel v široko javno razpravo, poleg tega pa je tudi postopek za pridobitev uvoznega dovoljenja izredno dolg. Vendar pričakujemo, da bo vse nared v letošnjem letu.« »Predstavniki zdravstva menijo, da bi najprej uredili eno ambulanto za bolezni dojk oziroma en center na Gorenjskem. Odbor pa predlaga nakup dveh aparatov.« »Denar se zbira za nakup dveh aparatov. Tako smo sklenili in bo najbrž tako tudi ostalo. Gotovo pa je, da bomo najprej uredili eno ambulanto in potem po potrebi še drugo.« »Za nakup aparata so se delovni ljudje odločili zelo enotno.« »Prav s to akcijo, s katero zbiramo denar za nakup rentgenskega aparata, smo Gorenjci ponovno dokazali, da smo za delavsko solidarnost, in to je že tudi porok, da bo tudi uspešna.« L. Bogataj Gospodar za peč, Ivanca čez prag Ivanca se nikoli ni možila, nima otrok, ostala je pri hiši, na premožni domačiji. Ostala je pri bratu in njegovi družini, si izgovorila zapeček in dvakrat, trikrat na dan nekaj v skledi in se v zameno odpovedala svojemu gozdu. Ne skromni hosti, pravemu, vrednemu borštu. Vendar se na zapeček nikoli ni smela usesti, kaj šele se pogreti, v skledi pa so zanjo ostajali ostanki. Ivanca je dolga in dolga leta vstajala z jutranjo zarjo in ostala po ves dan v hlevu, kjer se je grela in pogrela ob sapi Živine in v poznem večeru odhajala v izbo, mrzlo izbo, kjer ni peči, kjer ni rjuh. Ivanca je zmrzovala, kljub svojemu borštu. kljub svojemu nenehnemu garanju, Ivama je bila za zahvalo tepena, zmerjana. ohreana, opljuvana, Ivanca je bila strašansko odveč pri hiši in vredna manj kot potepuški pes. Delala je in garala, vpila in jokala, kadar je bila preveč tepena in ko niti zar juti ni mogla več, je otopela. Ustrahovana in prestrašena je včasih še bežala skozi vas domov, zdaj ne gre nikamor več. Ivama sploh ne more dobro iti, kajti vsa je sključena, odvisna od palice, s katero se pretolče komajda do hleva. Do tja mora še vedno vsak dan, še vedno mora kidati, mora pometati, sicer je — tepena! Od krajevnega Rdečega križa so jo že obiskali, od socialne iz Radovljice so že prišli, miličniki so se oglasili ob njenih obupnih klicih, kadar so jo nečloveško zmerjali in nečloveško pretepali. Pretepali njeni domači, kajti Ivanca ne more živa v grob, Ivanca še živi. In zdaj pojdem še jaz, hočem jo videti in slišati, četudi pričakujem, da ustrahovana ne bo rekla nič. Ampak vsaj videti jo moram, ker nikakor ne morem dojeti, da bi se kaj takšnega še vedno dogajalo. (»Ivanca je velika reva, reva daleč naokoli . . . Ivanca nikamor ne sme, Ivanca mora garati kot žival, če ne, jo pretepajo . . . Ivanca je starka šestdesetih let, čisto pri tleh, oble- r V vasi begunjskega kota ravna družina s svojo ostarelo in betež-no teto slabše kot z deklo — Skoraj neverjetno, kako se da poteptati, uničiti človekovo dostojanstvo, kako se da nekomu zagreniti življenje tako, da življenje ni več vredno življenja čena v stare cape... Ivanca je vedno, vedno, vedno samo v hlevu, nikamor ne pojde, ker nikamor ne sme .. . Tako bi se ji godilo samo še v koncentracijskem taborišču.«) Kdo bi verjel? Saj, za vse na svetu, preprosto ni mogoče! IVANCA V TEMI V razsvetljeni hlev stopim in po-prašam po Ivanci. V hlevu je ni, ženska, ki molze, mi da vedeti, da je Ivanca vendarle v hiši, da naj prižgem luči. V hiši je zares vse temno, a vidi se sključena postava v kuhinji na stolu. Prižgem luč v veži, prižgem luč v kuhinji, Ivanca se zdrzne proti meni, a spet se pogrezne v dve gubi in je daleč pod menoj. Njeni dolgi, črni nohti in skrivenčeni prsti, povsem pošito krilo, pošit predpasnik, preluknjani črni copati; Ivama še vedno prinaša vonj po hlevu, še tu se ga ne znebi, Ivanca se ga nikoli ne znebi. »Ivanca,« rečem, »Ivanca, kako vam gre, kaj jeste, kako živite, vas tepejo, Ivanca, ali še vedno delate, Ivanca, kdaj ste bili zadnjič v vasi, Ivanca, kdaj ste bili zadnjič v cerkvi?« »Dobro mi gre, dobro jem, dobro, ne, ne tepejo me, v vasi nisem bila, ne morem, tako boli, tako boli,« pravi tiho in zibaje, trudno, a hlastno potegne roko po desni strani telesa, vsa bolestna, vsa tako betež-na. Nenadoma vstane, vendar se sploh ne zravna, Ivanca ni tako sključena, kot si pričakoval, Ivanca je čisto pri tleh, Ivanca je povsem, strahotno sključena od svoje bolezni. Nenadoma mene zaboli v tej mrzli kuhinji, drugače zaboli kot Ivanco, ki čuti le še topo bolečino, ki so ji notranjost iztepli, poteptali. »Ivanca,« zatulim na ves glas, prijateljica, ki me spremlja na tem neverjetno resničnem obisku se pretresena ozira proti vratom, »Ivanca, nikogar ni, Ivanca, povejte mi: ali ste danes delali, ali so vas tepli, Ivanca povejte vendar!« Pogleda sem in tja, z enim očesom, drugega ima povsem zaprtega. »Tepli so me, zdaj ne več; delam ja, pa me vse tako boli.« Ivanca le kdajpakdaj pogleda proti meni, proti nama, zdaj se sploh več ne ozirava proti vratom, zdaj nama je malo mar, če kdo stopi v hišo ali ne. »Kje spite Ivanca, ali bi šli v vas?« »V izbi spim, kako bo toplo tam, ko pa ni peči! Bi, bi šla, v cerkev bi šla.« OBTOŽUJEM Ženske, ki je molzla, ni za mano, v vežo stopi mladi mož v delovni obleki, a se napoti na vrh stopnic. Ko greva ven, je tudi on pri vratih, /.animirava osorni dober večer in lahko noč hkrati. Nič ne vpraša, nihče tod nič ne sprašuje, zakaj prihajaš k Ivanci. Čudno. Zapuščava Ivanco, ne da bi sploh doumela, kdo in od kod dva bili. Greva proč, v belo zimsko noč in pustiva Ivanco sredi kuhinje, Ivanco s pošitim črnim predpasnikom, s strganimi črnimi copatami, z nalomlje-nimi črnimi nohti in zgaranimi, skri-venčenimi prsti, Ivanco v krilu, pošitem krilu iz navadnega »žakla«, Ivanco, ki ima gmajno, pa vse mrzle zimske dni prezeba. Ivanco, ki je nikoli ne zapusti vortj po hlevu, Ivanco, ki je za petek in svetek v hlevu, kjer kida in pometa, ki je vas ni videla že leta in leta. In na vasi in v okoliških vaseh so bili ljudje vajeni trdega življenja, odrekanja, gara- nja in tudi ponižanj, a kaj takšnega še nikoli niso doživljali. In glas o nesrečni Ivanci se je ponesel daleč, daleč, na čisto drugi konec Gorenjske, od koder so nam kmetje o be-težni starki in njenem trpljenju tudi sporočili. »Zgrozili se boste,« so rekli in res smo se zgrozili. Sočutje do Ivance se prevesi v tožbo, v obtožbo, Ivančina bridka usoda je naša sramota. Koliko človeških stisk, zagat in težav je že videlo in doživelo vsakdanje življenje na vasi, a Ivančina usoda je neverjetno nečloveška še za tiste, ki poznajo trdo življenje in garaštvo. Trpinčena Ivanca je bolna, stara, betežna, izžeta in povsem oijemogla. Dajte, pojdite v vas begunjskega kota, kjer vsakdo pozna tragično usodo staike, pojdite k njej in zdelo se vam bo, da doživljate hude sanje, da ste v neresničnosti. Dajte, pojdite v vas begunjskega kota odločno tudi tisti, ki ne smete dovoliti, da se njeno trpinčenje sploh še nadaljuje. Ivanca po vsej sili in na vsak način mora drugam, pa najsi je njen boršt še tako vabljiv, pa najsi naj stokrat zagotavljajo, da z njo lepo ravnajo. Pojdite takoj, pojdite zdaj, še preden se po vsem tem spet dvigne roka nad njo in jo poniža. Pot dobro poznate ... — Dajmo, sklonimo glavo, sram nas je lahko, da smo vse skupaj dopu-.ščali in dopustili. In zgolj za zgražanje, za prizadetost, za obsodbo naj ne bo več misli, Ivanca še naprej trpi. Zganimo se, dajmo ji na njena otopela, stara in bolehna leta vsaj posteljo z rjuhami, vsaj toplo izbo, recimo ji, dovolj je tlačanstva, zdaj lahko počivaš. Naj živi človeka vredno življenje ... Darinka Sedej