PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim nA Abb- postale I gruppo - Ceiia 81) lir Leto XXVII. St. 69 (7857) TRST, torek, 23. marca 1971 NESRAMNO PISMO PRINCA BORGHESEJA, KI JE ŠE VEDNO NA SVOBODI Javno tožilstvo vložilo kazensko prijavo o decembrskem poskusu oboroženega upora Aretirali so bivšega polkovnika letalstva - Pojasnila tožilstva - Izjava prinčevih branilcev o sodelovanju Združenja istrskih in dalmatinskih beguncev na zborovanju v Rimu ter telegram predsednika združenja ing. Bartolija - Številne nepotrjene vesti o ozadju državnega udara |j 22 .— V zvezi z oboroženim uporom so danes bile objav- nekat®re zanimive uradne vesti. Predvsem je javno tožilstvo 9h . preiskovalnemu sodniku kazensko prijavo proti Valeriu Bor-I, *s?lu 'n njegovim štirim sodelavcem. Danes so zaprli bivšega pol-Ptič l 3 ^e*f^va' Glavni obtoženec Borghese je še vedno na svobodi, e. Pa je s pismeno protiofenzivo in končno se vrstijo izjave v ?'*' s preiskavo ■ 9uncev, oziroma „ ...... Dopoldne je tiskovni urad javne-*°Ulstva v Rimu uradno sporočil, o sodelovanju organizacije istrskih in dalmatinskih o njih zborovanju, ki je bilo decembra v Rimu. val S° Prec*a^ v preiskavo preisko-Ho»emu soc*niku rimskega sodišča Jt0Pek proti že znanim petim obročem .V tej zvezi navajajo že tri člene kazenskega zako- Jjržavno tožilstvo je poleg tega , uradno sporočilo, s katerim : rPravlja nekatere netočne vesti, l 80 jih razširili listi. Ta pojasni-to naslednja: I Kazenski zakonik predvideva za . predvidene v tem primeru J^šjo kazen do 12 let zapora za S^zatorje in poveljnike in do ein ]e(- 2ap0ra za on6i so se J samo udeležili. C Preiskava se je začela 15. fe-.jj^ja, ko so izdali vrsto dekretov y Pooblastili za telefonska prisluško-C1!® jn Za preiskave na domovih, je zahteval politični urad rim-j kvesture. ■ Javno tožilstvo je prejelo 18. j^rca 1971 zaključno poročilo o J™ Preiskave sodne policije in je j-osnovi tega poročila lahko sodil trenil stvarni potek dogodkov. «a tej osnovi so 19. marca iz- da, katerega član upravnega sveta je bil Borghese. Govori se o povezavi med dvema dogodkoma in o sumih, da so uporabili določena sredstva za to, da so finansirali akcije, ki nimajo z gospodarstvom ničesar skupnega. Seveda gre samo za govorice, vendar pa je gotovo, da bodo ponovno preučiii obsežno dokumentacijo, ki se nanaša na bančni stečaj. Do tu so vesti iz uradnih virov, oziroma razne izjave zainteresiranih. Po neuradnih vesteh in govoricah, ki krožijo po Rimu, pa je mogoče napraviti vedno bolj jasno sliko neofašistične zarote, saj prihajajo na dan stalno nove podrobnosti. Zelo pomembna je bila preiskava, ki jo je policija napravila (ali , Prve zaporne naloge. •Sedaj še ni zadostnih pričevanj jjugovornosti drugih oseb, ki bi ječala nadaljnje aretacije. Isto-Pa pravijo, da se policijska jokava še vedno nadaljuje in da y Mogoče, da preiskovalni sodnik prihodnosti zahteva take ukrepe. (A Poročilu nato izključujejo mož-da bi tisk prejel informacije £T®ni sodnih oblasti, češ da gre .^katere informacije, s katerimi oblasti, ko so bile objav-S' še niso razpolagale. V tej ta621 izrecno zanikajo vesti, da je Pripravljenih nadaljnjih 25 za-rJAh nalogov in vesti o obstoju jtj Aripcjskih list. Glede orožja pa /Vlio, da do sedaj niso ugotovili, j; Sre za zločin hranjenja vojaške-" orožja. Nadaljuje se preiskava 2?® glede najdbe dinamita in vži-vrvice. J\°Poldne je preiskovalni sodnik na zaslišanje bivšega polžka letalstva Giuseppa Lo Vec-y a' katerega so kasneje odpeljali i,;1 Por Regina Coeli. Polkovnik Lo £ehio ima 51 let in je zapustil j^ko kariero pred dvema letoma, (5^! k0 je delal že nekaj časa na tujstvu vojaškega letalstva. Po je preiskovalni sodnik izdal i^rni nalog tudi proti komercia-«2 Giovanniju De Rosiju. k8 vedno ni znano, kje se skriva ..Junio Valerio Borghese. Med 13'mi nepotrjenimi vestmi je že-^ Ski dnevnik «La Suisse* poročal, k;118! bi se Borghese skrival v ,JU Vallesana. Policija je že u-l a preiskavo ter do sedaj ni niša Dgotovila. i, “rghtse je poslal svojemu zago-odv. brig aru pismo, v ka-Pravi, da gre za očitni po-manuver in da je član PSDI IjjPdini v današnjem «Tempu» zelo itf ? navedel kronologijo dogodkov iij5 8°nčno, da vse kar trdi pobite li nič drugega kot nekaj smeš-W borghese nato govori o najdbi j poziva in proglasih in nadalju-'■i ,®a so se organizirali, ker ne ti končati kot piščanci, če komunisti na oblast, ko bi S^.^ijeli v njih posteljah. Nato i« r*Jbje, da gre za manever, da blato na desnico, da se ^ ye škandal Mancini - Pisano -ijjbaurentis' in da se odstrani finega, tihega in nepodkuplji-'t|jv nasprotnika, ki ima določen b v državi. Zanimiv je konec, WTavi, da bo tožil vse krivce 'Up laži in žalitev in da bo tožil V'\a povrnitev velike moralne in 'Jjr^ne škode, ki jo ima skupaj ji tiij®lnni plemenitimi osebami, ki so sodelovale. Pismo je podpi-1 J. ni pa naveden noben datum da je bilo napisano pred ^iel Qnev‘- OJv- Ungaro je pismo ju1 brez poštne znamke. Češnji «Ii Piccolo* in drugi ita-‘tkj hsti pa objavljajo poročilo ifev.uskovne agencije, ki navaja \l zagovornikov Borgheseja \ ungara in Appelle, ki pojasnju-t^Velotni dogodek. Glede sestan-S J decembra pravita odvetnika, šlo za manifestacijo simpa-\*v. združenj padalcev proti pri-n"i cone B Jugoslaviji, o čemer * ok: ^krat toliko govorilo v zvezi \ jlfkom Tita. Nato pravita, da ^pnifestacie ni prišlo, kot ni do javnega zborovanja, ki bi jtj 10 biti na prostem, ker je Nev in in vso n°č v Rimu močno % a'o. Skratka gre za obrambno da ni bilo mogoče napraviti ■Sv^a8a udara, ker je preveč de- H?88*! se je tudi predsednik vseli^ lega »Združenja Julijska kra-( P Dalmacija* Gianni Bartoli, ki * predsedniku Colombu, no-^niU ministru Restivu in tajniku Janiju brzojavko, v kateri v imenu združenja, ki «ščiti interese 300.000 jadranskih beguncev* (v sobotnem uradnem sporočilu iste organizacije jih je bilo 350.000), ogorčeno in z resnično bolečino zavrača vesti in lažne govorice o odgovornosti s tako nazvanim državnim udarom s strani desnice. Bartoli nato pravi, da je bilo zborovanje in njegov govor 6. decembra v Ca-pranici «odgovoren in demokratičen protest* ter govori o poskusu «ustrahovanja velike družine jadranskih beguncev v značilnem in da je značilna istočasnost, ko prihaja na obisk predsednik Jugoslavije, proti kateremu naša organizacija, čeprav zavračajoč nasilje, ponovno protestira, ker meni, da je nepotreben tudi zaradi motenja delikatnega italijanskega položaja in ker bo kompromitiral odnose dobrega sosedstva s slovanskimi narodi*. Policija je poleg tega odkrila tudi druge zanimive dokumente, iz katerih naj bi izhajalo, da so Valerio Borghese in njegovi ožji sodelavci že pričeli sestavljati «začasno vlado*, ki bi naj jo predstavili kot «odbor socialne zveze* in ki naj bi ji predsedoval senator krščanske demokracije, ki je že bil podtajnik. V tej zvezi se je navajalo ime senatorja Bonadiesa, ki pa je danes izjavil, da so vse vesti o njegovi povezavi z ekstraparlamentar-no desnico lažnive in smešne. Vendar pa bi balo zelo dobro, da bi tudi uradne oblasti pojasnile te govorice. Tako nazvana začasna vlada naj bi imela tri izvršne odbore, v katerih naj bi bili vojaki, industrije!, profesionisti in druge osebnosti. Vendar pa niso vsi pripadniki organizacije «Fronte Nazionale* povsem prepričani v ugodni izid akcije. Tako je neki »camerata* menda v začetku leta pisal Borgheseju, ko je komplot že propadel, da se ne strinja z «zadmjimi pobudami*, ki jih je sprejela fronta, ker jih ocenjuje «nevarne za svobodo nas vseh*. Mnogo se govori tudi o stečaju in o kazenski preiskavi, ki jo vodijo v zvezi s propadom pomembnega kreditnega zavoda. V sodnih krogih so mnenja, da ne more biti povsem slučajno, da vodi preiskavo o fašistični zaroti in o stečaju dr. Vitallone, saj gre za stečaj denarnega zavo- .............................................. OB PRISOTNOSTI 422 DELEGATOV IN ŠTEVILNIH GOSTOV Poročilo Vecchiettija na kongresu PSIUP Medministrski sestanek o gradbeništvu in gospodarski konjunkturi v soboto v stanovanju princa Borgheseja v Rimu v Ulici Guido Ban-ti 19. Princ je imel v Rimu več stanovanj. Te vesti seveda ne prihajajo iz uradnih krogov, vendar vse kaže, da so utemeljene. Predvsem gre za vest, da so nameravali poslati enega, ali več delegatov k Nixonu, ter da je šlo za stike s predstavniki španske fašistične vlade. Borghese sam je napisal, da gre za ukrepe mednarodnega značaja in je spis naslovil «vzdrževanje». Več virov je potrdilo te vesti in gre torej za odraz prepričanja, da bodo lahko prevzeli oblast ter za verjetnost, da so že obstajali stiki s tujino, vsaj glede španskih fašistov, med katerimi je imel Borghe- se vedno mnogo zvestih prijateljev. Borghese in njegovi prijatelji — med njimi pa gre za tiste, ki so dali denar ter visoke politične in vojaške predstavnike — so računali na naklonjenost Nixona in ameriške vlade, ki naj bi sprejeli enostavno na znanje izvršeno dejstvo in torej spremenitev italijanskega državnega ustroja. V tej zvezi pa vsa zadeva dobiva širše ozadje in se zelo mnogo govori o osebnostih, ki naj bi bile povezane s črnim princem. Tako npr. se govori, da je dr. Claudio Vita-lone, ki vodi preiskavo, že poklical nekatere pomembne priče, da gre za politične osebnosti in visoke častnike ter med njimi menda tudi za dva admirala. Komentar diplomatskega urednika «Tanjuga> o Titovem obisku Vprašanja Evrope in Sredozemlja v središču rimskih razgovorov med Titom in Saragatom Med obema državama obstajajo še vedno nerešena vprašanja, med temi vprašanje položaja etniinih manjšin (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Diplomatski urednik Tanjuga ugotavlja v svojem komentarju v zvezi z bodočim obiskom predsednika Tita v Italiji, da so bili po decembrskih dogodkih, ki so povzročili odložitev obiska, vloženi obojestransko koristni napori, da se odstranijo nekatera nerazumevanja, da se prepreči dramatizacija in da se čimpraj vzpostavi dobrososedsko sodelovanje med obema državama. V tem pogledu so bili posebno vsebniski razgovori v zadnjih 17 dneh med Rimom in Beogradom, ki so bili dejansko nadaljevanje razgovorov Tepavac-Moro v Benetkah, med katerimi so bila obravnavam tudi «več let zamrznjena vprašanja iz bogatega arhiva okrog 200 sporazumov, ki sta jih podpisala Jugoslavija in Italija v zadnjih desetih letih«. Potem, ko poudarja pomembne rezultate, dosežene med obema državama o zunanjetrgovinski izmenjavi, industrijsikem sodelovanju, maloobmejnem prometu in na drugih področjih, diplomatski urednik Tanjuga ugotavlja, da so vsekakor med obema državama še vedno nerešena vprašanja, med njimi vprašanje položaja etničnih manjšin, katerega pomen sta poudarila ministra med razgovori v Benetkah, ko sta v imenu svojih vlad zagotovila največjo zaščito etničnim manjšinam. Po mišljenju Tanjuga bosta Tito in Saraga/t tudi tokrat posvetila polno pozornost razvoju političnega položaja v Evropi, izmenjala misli o položaju na Bližnjem vzhodu in Sredozemlju. Toda Evropa in Sredozemlje, čeprav sta pomembni točki svetovne politike, ne bosta, po mišljenju Tanjuga, izključni terni bodočih rimskih razgovorov; pričakuje se, da bosta predsednika s svojimi sodelavci ......................................................................nun........minimumi.niinnnninm NEČASTEN KONEC AMERIŠKO-SAJGONSKE PUSTOLOVŠČINE Zadnji sajgonski oddelki zapuščajo Laos pod silovitim ognjem partizanskega topništva posvetila posebno pozornost vlogi svetovne organizacije, vprašanjem razvaja in razorožitvi ter posebno popuščanju napetosti na kriznih področjih mednarodnega življenja. Z obiskom v Italiji, zaključuje diptomaitsfci urednik Tanjuga, predsednik Tito dejansko na določen način zaokrožuje svoje delovanje glede razvoja sodelovanja Jugoslavije z državami skupnega evropskega trga, s katerimi Jugoslavija želi širše in obojestransko plodne in koristne odnose Lansko jesen je Tito obiskal pet držav skupnega evropskega trga — Belgijo, Luksemburg, Nizozemsko, ter se kratko zadržal v Parizu in Bonnu. Sedaj smo pred pomembnim dogodkom. Prvič v zgodovini diplomatskih odnosov med obema sosednima državama voditelj jugoslovanske države odhaja na uradni obisk v Rim. B. B. 29. t.m. Tito pri papežu VATIKAN, 22. — Papež Pavel VI. bo v ponedeljek 29. marca sprejel predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, ki je — kot pravi uradno sporočilo Vatikana — izrazil željo, da ga obišče. Oddelki Patet Laa obstreljevali Luang Prabang - Novi ameriški letalski napadi na severnovietnamsko ozemlje SAJGON, 22. — Umik sajgonskih invazijskih sil iz južnega Laosa se nadaljuje v vedno večjem kaosu pod silovitimi napadi partizanskih sil in ob ne vedno učinkovitem kritju ameriških bombnikov. Istočasno pa so laoški partizani povečali pritisk na kraljevo prestolnico Luang Prabang na severu države, ki je že dva dni pod ognjem topništva Patet Laa. Sajgonski vojaki so danes evakuirali tudi oporišče «Bravo» v južnem Laosu, ki je samo sedem kilometrov oddaljeno od južnovietnamske meje. Po vesteh iz Sajgona zasledujejo partizani bežeče vojake ce lo s tanki, delno pa so jim eno-mogočili urnik s tem, da so uničili nekatere mostove in prehode, ki so jih Sajgonci ustvarili ob začetku ofenziva. Področje, koder poteka umik, kot tudi ameriške baze vzdolž meje med Južnim Vietnamom in Laosom, so neprenehno pod ognjem partizanskega topništva. Sajgonsko vrhovno poveljstvo je medtem objavilo podatke o zgubah med nesrečno ofenzivo v južnem RIM, 22. — Colombo je danes predsedoval medministrskemu sestanku, ki je bil posvečen vprašanjem gospodarske konjunkture in gradbeništva in katerega se je u-deležil tudi podpredsednik vlade De Martino. Minister za javna dela je po sestanku izjavil, da so govorili predvsem o gradbeništvu, toda da je treba to vprašanje povezati z ostalimi, z zaposlitvijo, proizvodnjo itd. Zaradi tega se bodo ponovno sestali čez dva ali tri dni .Minister je dodal, da niso govorili o možnosti dekreta glede davčnih olajšav in da torej o tem ne bodo govorili na prihodnji seji vlade. Minister za delo Donat - Cattin pa je rekel, da so govorili o možnosti dekreta v podporo gradbeni industriji. Današnji medministrski sestanek je tudi priprava za razgovore s sindikati o gospodarski konjunkturi, glede katere pripravlja vlada več dekretov, ki jih bo sprejela na svoji prihodnji seji, ki bo verjetno še ta teden. Parlament ta teden ne bo zasedal, kot je to običajno, kadar ima neka stranka zastopana v parlamentu svoj kongres. Danes se je pričel v Bologni kongres PSIUP in je popoldne prečital tajnik stranke Vecchietti preko sto tipkanih strani dolgo poročilo. Vecchietti je ugotovil, da se kongres vrši ob živahni borbi, ki ne bo ne kratka, ne lahka ter da gre za prehod političnega ravnovesja v novo razdobje. Poraz levega centra zahteva, da to novo ravnovesje ne bo samo enostaven prehod oblasti ponovno h KD, ki bi kot običajno odločala o usodi vlade. Prvi del poročila je posvečen mednarodnemu položaju, glede katere-1 nja ter Manifesta. ga je Vecchietti ugotovil, da enotnost atlantskega sveta ne zagotavlja miru v Evropi, temveč je prav. ani obratno, saj so nasprotja kapitali- so stičnega sistema prisilila zapadne države, da so vedno bolj odvisne od ŽIDA in od notranjih nasprotij ameriškega imperializma. Notranji italijanski položaj je tajnik PSIUP povezal s splošnimi svetovnimi gibanji in omenil kot primer potovanje Mora in Colomba v VVashington, saj to potovanje dokazuje težko ameriško intervencijo, ki naj zagotovi sedanji konzervativni sistem. Vecchietti je dejal da se je PSIUP rodila zato, da bi zavrnili politiko, ki je skušala povezati del delavskega razreda s konservativnimi načrti. Nato je govoril o perspektivi enotnosti levice prav v razdobju, ko prihaja ponovno do fašističnega škvadrističnega nasilja in ko desnica izkorišča teorijo o med seboj nasprotujočih si ekstremizmih, zato da bi utrdila svojo oblast v tovarnah, v družbi in v državi in zagotovila stabilnost sistema. V tej zvezi je Vecchietti dolgo govoril o reformah in o bistvu dejal, da gre samo za racionalizacijo kapitalistične organizacije. Iz tega zornega kota je ocenjeval tudi sindikalno enotnost. Ob zaključku svojega govora je kritično ocenil odnose s KPI in drugimi strankami levice. Nekaj pred 20. uro se je današnje zasedanje končalo in se bo jutri nadaljevalo ob prisotnosti 422 delegatov ter zelo številnih tujih delegacij iz socialističnih držav, tret jega sveta ter socialističnih strank zapadnih držav. Prisotne so delegacije KD, KPI, PSI, neodvisne levice, ljudskega in delavskega giba Laosu: Sajgonci so imeli 1.031 mrtvih, 219 pogrešanih in 3.985 ranjenih. Ameriško poveljstvo pa je s svoje strani sporočilo, da je bilo od začetka operacije sestreljenih nad Laosom 88 helikopterjev. Naj cmenimo, da gre samo za helikopterje, ki so bili popolnoma uničeni, tem je treba prišteti še tiste, ki so bili samo zadeti od protiletalskega topništva in ki tih bo mogoče po temeljitih popravilih ponovno uporabljati. Po podatkih, kij jih objavlja hanojski tisk, pa so' partizani popolnoma uničili številne sajgonske enote, med katerimi neko oklepno brigado, ter uničili 200 oklepnih vozil, 80 letal ter na desetine topov. Neuspela operacija v Laosu pa .je imela kot posledico, da so se hudo zaostrili odnosi med cnevtra-listično* vlado Suvane Fume in Patet Laom. Do invazije Laosa je namreč prišlo prav v trenutku, ko so bila v teku intenzivna pogajanja med dvema laoškima taboroma. Ta pogajanja so kljub velikim težavam privedla do nekaterih napredkov, po ameriško - sajgonski vojaški pu stolovščini pa so bila seveda blokirana. Posledica tega je bila, da so oddelki Patet Laa nepričakovano začeli bombardirati kraljevo prestolnico Luang Prabang. Posebno prizadeto je bilo letališče ter tamkajšnje skladišče munddje. ki je bila povsem uničeno. Številne tuje državljane so že evakuirali iz Luang Prabanga v Vientdane. Medtem pa se nadaljujejo letalske akcije ameriških bombnikov na ozemlje Severnega Vietnama. Včeraj in danes so ameriški bombniki bombardirali nekatere severno-vietnamske položaja južno od 19. vzporednika. Ameriški glasnik je trdil, da je šlo za »zaščitno reakcijo* proti bazam, iz katerih so streljali proti ameriškim izvidni-skim letalom ali proti letalom, ki se udeleževali akcij v južnem tonu. Rogers meni, dia bi na osnovi tega zemljevida lahko nadaljevali pogovore pri Jarringu. Proces v Španiji proti krščanskim demokratom Laosu. Poročilo sevemovietnamske vlade pa pravi, da so letala ZDA bombardirala pokrajini Quang Binii m Ha Tinh ter da .je protiletalsko tapmstvo sestrelilo tri letala. ZDA nezadovoljne z izraelsko politiko NEW YORK, 22. — Zunanje ministrstvo ZDA je danes sporočilo, da ni predvideno potovanje Roger’ sa v Izrael. Glasnik zunanjega ministrstva se je pri tej lajavi skli-ceval na vesti iz Tel Aviva, da bosta Rogers in njegov pomočnik za vprašanja Bližnjega vzhoda sicer proti koncu aprila ali v prvih dneh maja prišla v Jeruzalem. Toda v Washingtonskih političnih krogih menijo, da bi bilo koristno, če bi Rogers, takoj po udeležbi na konferenci organizacije «Oento» v Ankari, obiskal Izrael in Egipt. Prav tako si v Washing-tonu prizadevajo, da bi omogočili nadaljeivanje posredih pogajan pri veleposlaniku Jarringu, ki so se dejansko razbila, poudarjajo v Washingtonu, zaradi trmoglavega stališča Ižarela, ki noče umakniti svoje vojske z zasedenih arabskih področij. V Jeruzalemu so danes sporočili, da Je Rogers pozval izraelsko vlado, naj predloži zemljevid, na katerem naj začrta meje, ki jih zahteva. V jeruzalemskih diplomat-slrih krogih so izjavili, da je Ro- -ZBJ BU 8fU-B?BjdA O) JJ^SOd SJS8 govorih z Aba Ebanom v Washing- MADRID, 22. — Pred madridskim sodiščem za javni red se je danes začel proces proti sedmim članom «Union democratica de Ca-talunya*, ene od štirih strank, ki sestavljajo špansko krščansko de mokracijo. Glavni obtoženec je 66-letni Miguel Coli, ki velja za predsednika «demokratske unije*, katere član je že od leta 1932. Drugi obtoženci so 29-letni študent Javier Ciurana, 35-letni ekonomist Jaime Padro6, 36-letni odvetnik Gilbert Cuatrecasas, 35-letni inženir Miguel Coli ml. (sin glavnega obtoženca), 26-letni agronom Jose Miro in 54-letni podjetnik Andres Ros. Med branilci obtožencev je tudi voditelj španske krščanske demokracije Joaquin Ruiz Jimenez. Obtožnica govori o »protizakonitem združevanju*, ki naj bi ga obtoženci zakrivili pri poskusih, da bi oživili svojo stranko. Še januarja 1969 je policija vdrla v stanovanje Miguela Colla st., ki so ga are tirali, dva dni pozneje pa so are tirali še pet oseb, katerih imena so našli v Collovem telefonskem seznamu. Collovega sina so pa prijeli, ko je ta šel obiskat očeta v zapor. Obtoženci zavračajo obtožbo »protizakonitega združenja* ter trdijo, da so na sestankih samo prebirali in komentirali papeževe enciklike o sodelovanju kristjanov v javnem življenju. Po poročanju lista «Ncwsweek» Odložen obisk predsednika Tita v ZDA NEW YORK, 22. - Ameriški tednik «Newsweek* piše v svoji zadnji številki, da je .jugoslovanski predsednik Tito določil nov datum za svoj obisk v ZDA. List dodaja, da bi moral biti obisk aprila, da pa .je bil odložen zaradi razprave, ki je v teku v zvezni skupščini o ustavnih spremembah in ki zahteva Titovo prisotnost v domovini. «Newsweek» pravi, da je bil sedaj obisk neuradno določen za konec avgusta ali prve dni septembra. Tito bo gost predsednika Nixo-na v »zahodni Beli hiši* v San Clementeju v Kaliforniji. Zasedanje CK KPSZ MOSKVA, 22. — Danes se je sestal centralni komite KP Sovjetske zveze in je, kot poroča agencija Tass, obravnaval poročili ki ju bosta imeli na prihodnjem 24. kongresu Leonid Brežnjev in Aleksej Ko-sigin. Soglasno so odobrili osnovna navodila za obe poročili. S tem je zaključen formalni postopek pred pričetkom kongresa, ki se bo pričel prihodnji torek. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov vsebuje Brežnjevo poročilo svečan poziv za sklicanje zelo odprte evropske konference o varnosti, ki naj obravnava tudi vprašanje Berlina in ratifikacije sovjetsko - nemške pogodbe. Poročilo je menda umerjeno v odnosih do Kitajske, ostreje pa glede ZDA, potrjuje sovjetsko podporo Indokitaj-ski in glede notranjih vprašanj postavlja v žarišče gospodarske zadeve. Gornja slika dovolj zgovorno priča o kaosu, ki označuje umik sajgon. skih čet Iz južnega Laosa. Da bi se čimprej izognili partizanskih napadov, so številni vojaki, ki niso našli prostora v ameriških helikopterjih, na ta način pribežali v Južni Vietnam. Nekaj desetin jih je med poletom padlo in se ubilo REGGIO_ CALABRIA, 22. - Včeraj so razširili letake s pozivom na novo splošno stavko. Vendar je bilo danes vse mirno in so bili skoro vse trgovine, banke in uradi odprti ter so zapustili šole samo srednješolci. .......llliillilili...iiiiiii......n................................... MNOŽIČEN ODGOVOR BIVŠIH PARTIZANOV KONZERVATIVNIM SILAM Zaključen z veličastno manifestacijo VIL vsedržavni kongres ANPI v Bologni BOLOGNA, 22. - Včeraj zjutraj se je z mogočno manifestacijo na bolonjskem mestnem trgu »Maggio-re» zaključil VII. kongres Vsedržavnega združenja partizanov Italije. Dolge vrste bivših partizanskih borcev in antifašistov iz vseh krajev od Piemonta do Furlanije - Julijske krajine, od Lombardije do Cassina, so preplavile ulice od športne palače blizu »Porta Lame* do velikega trga, ki je oddaljen gotovo tri km od kraja, kjer se je začel sprevod. Navdušenje prisotnih je bilo nepopisno. Na čelu sprevoda so stopali člani novega vsedržavnega vodstva s predsednikom Arrigom Bol-drinijem na čelu. Sledila so številna predstavništva partizanskih organizacij s svojimi zastavami. Prisotni so bili tudi bivši borci Tržaške brigade z zastavo s peterokrako zvezdo, ki jim jo je podarila 1. 1944 mladina Kanalsko - Kalskega področja. Pločniki ob ulicah, kjer se je pomikal sprevod, so bili napolnjeni z občinstvom, ki je navdušeno pozdravljalo mimoidoče. Nikjer ni bilo slišati kakega izraza negodova-naj. Kaj takega si v Bologni sploh ni mogoče zamisliti, ker je prebivalstvo strnjeno večinoma v protifašističnih in levičarskih političnih strankah. Zaključna manifestacija združenja ANPI pa je presegla vse te kvalitativne razlike med raznimi strankami ter prerasla v splošno protifašistično manifestacijo, kjer so se brisale strankarske razlike. Slo je za manifestacijo, kjer so lahko ramo ob rami stopali komunisti in demokristjani, socialisti in socialdemokrati, ali celo republikanci, vsi prežeti z eno samo miselnostjo, eno samo zahtevo: razbiti rovarjenje in prevratniške naklepe desničarskih krogov ter uresničiti republikansko ustavo, se pravi bistvene zahteve velikega antifašističnega pakta iz vojnih let. Do obnovitve takega pakta na ravni političnih strank morda ne bo prišlo tako hitro, res pa je, da se uresničuje na bazi. S to manifestacijo je bilo dokazano, da je mogoče uresničiti na vseh ravneh eno od osnovnih zahtevkov 7. kongresa ANPI, to je ustvaritev velike antifašistične fronte s pobudo organizacije bivših partizanov. Velik sprevod bivših partizanov m antifašistov je napolnil Trg Mag-, forme ter popolnoma zbrisati z iz-giore do vseh kotičkov. Z odra, ki i vajanjem ustave vse ostanke faši-je bil postavljen prav nasproti ve- stične preteklosti, like stolnice sv. Petronija, so spre- govorili podpredsednik deželnega sveta Emilia - Romagna Adamo Vecchi, senator Arialdo Banfi in Giorgio Amendola. Smisel teh treh govorov je pravzaprav strnjen v zaključni resoluciji 7. kongresa AN Pl, ki so jo govorniki posredovali širšemu občinstvu na trgu in navsezadnje antifašistom vse italijanske republike in seveda tudi sovražnikom republikanske ureditve države. Senator Banfi je izjavil, da je fašizem star, enak tistemu iz leta 1921, toda od tedaj se je antifašistična fronta zelo okrepila in danes lelavske množice zahtevajo koreni-e gospodarske in socialne reforme. 3rav to navaja reakcionarne sile na »rezupne pustolovščine, da bi ohranile svoje privilegije. Giorgio Amendola je ostro napa-iel vse odgovorne kroge iz vrst »licije in sodnijskih oblasti, ki :o pustili sedaj na svobodi Valeria lorgheseja in še prej bankroterja ^livo. Da bi pa se odvzelo fašizmu vsakršno osnovo med množicami je treba izvajati socialne re- Sedmi kongres ANPI se je zaključil, kot smo že pisali z izglasovanjem resolucije, ki usmerja politični boji združenja v pogojih odločilnega spopada s fašizmom. Kongres je nadalje izvolil novi vsedržavni odbor v katerem so predstavniki ajrazličnejših političnih strank in skupin. Za vsedržavnega predsednika je bil potrjen Arrigo Boldrini. Heinemann v Venezueli CARACAS, 22. — Predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heinemann je dospel danes na tridnevni uradni obisk v Venezuelo. V Latinski Ameriki bo zahodnonem-ški predsednik ostal deset dni ter bo obiskal tudi Kolumbijo in Ekvador. Heinemanna, ki ga spremlja med drugimi tudi zunanji minister bonske^ vlade Walter Scheel, je na letališču v Caracasu sprejel predsednik Venezuele Rafael Caldera. TRŽAŠKI DNEVNIK ŽIVAHNA UPRAVNO POLITIČNA DEJAVNOST Številni važni problemi na sejah občinskega in pokrajinskega sveta V sredo svečano ustoličenje prvih šestih rajonskih konzuli Upravno politično delovanje je i in zanimive diskusije o petletnem spet zaizlvelo in se bo ta teden raz-1 načrtu, ki ga pokrajinski odboT vi jato s polno paro. Drevi bo nam- pripravlja v predvidevanju, da se reč seja občinskega sveta, ki se bo bo diskusija zaključila in da bo PO ZADNJI PREMIERI V GLEDALIŠČU VERDI Odlična uprizoritev «Hovanščine» pod vodstvom dir. Oskarja Danona Poleg jugoslovanskega dirigenta imajo zasluge za uspeh tudi režiser Sablič, koreograf Parlič, (oba Jugoslovana), solisti in zbor ter člani baleta beograjske Opere ponovno sestal na izredni seji jutri, v četrtek pa se bo začeto drugo zasedanje pokrajinskega sveta. rN’a dnevnem redu občinskega sveta kakor tudi pokrajinskega sveta je precej točk, med katerimi so nekatere zelo pomembne. Izredno važnost ima jutrišnja izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo ob navzočnosti najvišjili krajevnih oblasti slovesno ustoličili prvih šest rajonskih komzult, ki jih sestavlja 120 svetovalcev raznih političnih skupin. Uvodno poročilo bo imel odbornik Vigini, ki je na občinski upravi zadolžen za rajonske kon-zinite, sledile bodo izjave vodij svetovalskih skupin, nato pa bo imel zaključni govor župan Spaccini. Na dnevnem redu seje občinskega sveta, M se bo sestal drevi, je med drugim najem posojila (17 milijonov) za ograjo in stopnišče pni športnem igrišču v naselju San Sergio, najem posojila (6.952.000 lir) za preureditev občinskih re-kre-atorjev «G. Brunmer» v Rojanu in «E. De Amicis« itd. Na dnevnem redu seje pokrajinskega sveta so med drugim napovedane diskusije in glasovanje o resoluciji, ki jo je predložila svetovalka Hrovatinova (KPI) glede u-krepov za priznanje narodnih pravic Slovencev, kakor tudi o resoluciji, ki jo je predložil svetovalec Celil (KD) glede nujnosti izvajanja programskih točk pokrajinske u-prave za izboljšanje zaščite narodnih pravic slovenske manjšine. Poleg tega so na dnevnem redu imenovanja predstavnikov pokrajine v raznih ustanovah in komisijah. Tako je na dnevnem redu tudi imenovanje predstavnika pokrajine v upravnem svetu Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Med upravnimi sklepi, ki jih je sprejel pokrajinski odbor in jih mora odobriti pokrajinski svet, so prispevki raznim ustanovam in organizacijam, nabava goriva, mleka, jajc, zelenjave itd. za pokrajinske bolnišnice, študija za preureditev delovanja pokrajinskih uradov, popravilo Napoleonove oeste (42.547.290 lir), nakup zemljišč za gradnjo turistične ceste na Vejmi itd. Pokrajinski svet se bo na pri-hodnjih sejah lotil tudi zelo važne Deželni odbor je na svoji zadnji seja, ki je bala v Trstu pretekli torek, sprejel predlog odbornika za javna dela Masutta in za higieno in zdravstvo Devetaga o porazdelitvi finančnih sredstev, ki jih de^ žejni zakon štev. 36 iz leta 1963 namenja za leto 1970 gradnji, razširitvi in modernizaciji bolnišnic in drugih zdravstvenih zmogljivosti v Furlaniji - Julijski krajini. Po tem zakonu daie deželna uprava v ta namen dvajsetletne prispevke do največ 5 od sto najetih posojil za gradnjo bolnišnic in podobno, in sicer v primeru, ko prizadete bolnišnice ali zdravstveni dispanzerji ne uživajo drugačnih (državnih) o-lajšav. Na torkovi seii je odbor nakazal za gradnio novih bolnišniških zmogljivosti dedeželni prispevek na skupno vrednost 3 milijard 795 milijonov lir. V ta namen bo deželna u-prava v prihodnjih 20 letih izdala letno po približno 190 milijonov lir. Po dvajsetih letih bo torej izpla čala iz tega naziva toliko, kolikor dosega skupna vrednost del, za ka- prišlo do odobritve v prihodnjih dveh ali treh mesecih. Zanimiva bo tudi diskusija o izidu natečaja za službeno mesto novega glavnega direktorja psihiatrične bolnišnice. Na četrtkovi seji bo predsednik pokrajinskega sveta verjetno poročal tudi o svojem uradnem obisku v Ljubljani. Zaradi stavke odvetnikov odložene vse obravnave Podobno kot že pretekli četrtek, so se tudi včeraj tržaški odvetniki pridružili vsedržavni stavki odvetnikov in prokuratorjev. S svojo akcijo hočejo protestirati proti novi davčni reformi, ki predvideva tudi za pripadnike svobodnih poklicev (zdravniki, odvetniki itd.) vknjiže-nje mesečnih dohodkov. Zaradi stavke odvetnikov so bile Senatorja Vittaria Vidah ja so že soočili z njegovim domnevnim napadalcem, ali bolje s skupino petih oseb, v kateri je bil tudi Graziano Maccari. Vidah ni spoznaj v skupini napadalca, ki mu je prejšnjo nedeljo na tržaški železniški postaji zadal močan udarec v oko, zaradi česar zdravniki ne izključujejo možnosti, da se bo vid senatorju močno poslabšal. Že samo dejstvo, da so soočenje izvedli v nedeljo, dokazuje kakšen pomen je sodna oblast pripisoivaJa temu izvidu. Toda po negativnem rezultatu nastaja vprašanje, kaj bo sedaj. Namestnik državnega prav-dnika dr. Borraccettl, kateremu so poverili to težko nalogo, je po ne- tera je priznala omenjeno olajšavo Pri porazdelitvi razpoložljivih sred štev je odbor upošteval zlasti dela, ki so že v teku in ki so že pred zaključkom, tako da bo večina teh del lahko pod streho že v dobrem letu. Predvsem gre za deželni bolnišnici v Trstu in Vidmu. Tržaški bolnišnici je dežela po prvih nakazilih namenila sedaj še nadaljnjih 500 milijonov Ur. S temi sredstvi bodo uresničili tretjo tran-šo del pri gradnji nove bolnišnice na Katinari Otroška bolnišnica «Burlo Garofo-lo» v Trstu bo prejela deželni prispevek, ki .ji bo omogočil uresničitev paido - psihiatričnega obrata v Krminu in oddelka za bakterična o-bolenja v Trstu. V Krminu bodo u-redili bolnišnico za 200 umsko prizadetih otrok, v tržaškem oddelku pa bodo razvili zlasti laboratorijsko preučevanju bakteričndh obolenj. Nadaljnji deželni prispevki so predvideni za splošno bolnišnico v Sacilu, za bolnišnico v San Vitu ob Tilmentu, za bolnišnico v Tolmeču in za bolnišnico v SpiUmbergu. včeraj na sodišču vse predvidene obravnave predložene na poznejši čas. Na kazenskem sodišču, ki bi mu moral predsedovati dr. Corsi (tož. Borracetti, zapis. Corrado) je bito na seznamu sedem sodnih o-bravnav, medtem ko stavkovna akcija odvetnikov ni prizadela delovanja prizivnega sodišča, ki zaseda šele danes, in preture. na kateri bo prva razprava v tem tednu, jutri. 48-urna stavka v opekarni Valdadige Pokrajinski tajništvi FILCA -CISL in FILLEA - CGIL sporočata, da je vodstvo opekarne Valdadige včeraj suspendiralo 6 delavcev. Ker so se delavci navehčali teh ukrepov in ker nimajo jamstva za neovirano delo, so sklonih stopiti v 48-umo stavko, ki se je začela včeraj. Danes zjutraj se bodo predstavniki sindikatov sestali s predstavniki direkcije iz Verone, s katerimi bodo razpravljali o položaju v podjetju. gativnem izidu soočenja- ponovno zaslišal Maccorija, ki baje vztraja pri svoji trditvi. Seveda pa bo treba ugotoviti, če ima’Macoori manijo samoobtoževanja. V tem primeru bi obtožba napada na sen. VidaJija odpadla, ostala pa bi obtožba klevetanja samega sebe. Po odločnih, prepričljivih trditvah, v kateri ni prostora za najmanjšo senco dvoma, najprej dr. Laure Weissove in nato sen. Vittoria Vi-dailija, bi se morala samoobtožba živčno iztirjenega Maccorija zrušiti sama od sebe Soočenje Maccorija z Vidalijem, kar je bito odločilnega pomena, so izvedli v nedeljo v sobi št. 47 splošne bolnišnice, kjer se zdravi bivši komunistični senator. Ob 11.10 so v sobo pripeljali pet med seboj si kolikor toliko podobnih oseb, ki so dolgo nepremično stale pred bolnikom. Pred dr. Borraccettijem in Macoorijevkn branilcem odv. Mariom Santosom Albertijem, si je Vidah natančno ogledal vseh pet, vendar je končno zmajal z glavo Med njimi ni bito njegovega napadalca. Pod prisego je bivši senator to vnesel v zapisnik, ki ga je tudi podpisal. Soočenje je trajalo 20 minut. Treba bo torej začeti vse znova. Toda zakaj se Ma-ccori tako vztrajno samoobtožuje tudi v prisotnosti napadenega človeka? Skrivnost, ki je nam, ker pač nimamo dovolj elementov za razlago, nerazumljiva. Odv. Mario Sardos Albertini je to okoliščino takoj izkoristil: vložil je zahtevo po izpustitvi Maccorija na začasno svobodo. Maccari je namreč v zaporu pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb z ob-težilno okolnostjo namernostl, za kar zakon predvideva zaporni nalog in takojšnjo aretacijo. Toda ker te obtožbe niti napadalec ne more upravičiti, je možna samo verzija samoobtožbe, za primer pa ni predviden preiskovalni zapor. Zvedelo se je, da je dr. Borraccettl zavrnil zahtevo po izpustitvi Maccorija na začasno svobodo. Novinarji In sploh Javno mnenje zato z nestrpnostjo pričakujejo današnjo tiskovnuo konferenco, ki sta jo najavila sen. Vittorio Vida-ll in dr. Laura Welss. Konferenca bo na sedežu tržaške federacije KPI ob 11. Zdi se neverjetno, da je Modest Petrovič Musorgski eden najbolj pristnih ,ruskih’ skladateljev, v čigar glasbi se prepleta najpristnej-ša motivika ruske folklore, pravzaprav odkritje zahoda, mojstrski glasbenik, pri čigar delu so se učili zahodni skladatelji. Minilo je preko trideset let in spomin na Musorgskega je bolj ali manj tonil v pozabo, ko je skladatelju Debussyju po naključju prišel v roke klavirski izvleček včeraj je bilo spet oblačno in je v presleskih deževalo. IACP bo zgradila 50 stanovanj v miljski občini Te dni se ie sestal deželni tehnični odbor. Na seji, ki jo je vodil odbornik za javna dela Masutto, so vzeli v pretres vrsto načrtov za iz-vodbo raznih .javnih del. Med deli, za katere .ie odbor izrazil pozitivno mnenje, naj omenimo uresničitev tretje transe pri modernizaciji Furlanske sirotišnice v Čedadu (100 milijonov lir z deželnim prispevkom), načrt IACP za gradnjo 10 stanovanjskih hiš s skupno 50 stanovanji v kraju «ex fonderia» v miljski občini (450 miUjonov Ur z deželnim prispevkom po zakonu štev. 15 iz leta 1969) in uresničitev četrte transe del pri gradnji nove kanalizacije v Krminu (60 milijonov Ur, prav tako z deželnim prispevkom). Novi tajnik mladinske federacije KPI Tiskovni urad tržaške federacije KPI sporoča; da je dosedanji pokrajinski tajnik mladinske federacije Willer Bordon dobil odgovorno nalogo v miljski občinski upravi. Na njegovo mesto je bil imenovan Ugo Polh. Padec z visoke lestve brez hujših posledic Med delom v Ul. Ratto della Pi-leria je 38-letni Longino Trevisan iz Ul. Solitro včeraj zgodaj popoldne padel s treh metrov visoke lestve, pri čemer se je na njegovo srečo le malo potolkel po komolcu ln kolenu. Iz previdnosti se je Trevisan zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer pa so ga potolažiU: poškodbe niso nevarne, zaradi česar so ga odslovili in mu priporočili nekaj dni počitka. POPRAVEK V nedeljskem članku z naslovom «Skoraj 8,5 milijona lir darov ln prispevkov v razne namene* se Je vrinilo nekaj neljubih napak. Pri navedbi zneska za Dijaško matico je izpadel kar oel milijon, tako da je prava številka 1.827.555 lir ln ne samo 827.555 lir. Namesto Sekcija KPI - Sv. Ana 5000, mora biti Sekcija KPI - Opčine 5000. Namesto P.d. «1. Gruden« v Skednju 263.000, mora biti P. d. «Ivan Grbec« v Skednju 263.000. Skupna vsota je kljub tem popravkom točna Priap/VMrn se zaradi napak opravičujemo. sta (v orkestraciji Rimskega Kor-sakova) obredli in doživeli nešteto uprizoritev in odrskih postavitev v najrazličnejših opernih hišah po vsem svetu; in to zlasti «Boris», za katerega pravijo, da je najboljše delo Musorgskega. A muzikologi in glasbeni kritiki, ki so se podrobneje lotili spoznavanja tudi drugih njegovih del, so kmalu postavili na e-nako raven tudi uHovanščino» — ,najbolj mračno izmed klasičnih ruskih oper’ kot so jo mnogi ocenili. Je pa zHovanščina*, že zaradi vsebine in dejstva, da ni enega samega glavnega .junaka’, ampak so na enak način valorizirane in prikazane vse nastopajoče osebe, nekje vendarle manj neposredna in učinkujoča; ali bolje rečeno spada med tista dela, katerih blesk ni takojšen, a ga odkrivamo s ponavljajočim se poslušanjem in poglobljenim pristopom do te težke in res ,mračne’ partiturg, ki pa skriva v sebi veliko število pravih biserov ruske glasbe. Vrednost opere je porazdeljena v vseh posameznih likih, ki so zelo karakterizirani in poglobljeni, a levji delež gre predvsem čudovito lepi glasbi, iz katere diha najpristnejša ruska duša, in to posebno v tistih odlomkih, kjer se združita bistvena elementa sloga Musorgskega — orkester in zbor, ki predstavlja Musorgskemu najdraz-jega protagonista — ljudstvo. Musorgski se je pri svojem delu najbolj držal bistvenih načel okvirnega programa slovite ruske ^Peterke*, katere član je bil — «umetnost mora biti resnična» in «za dosego tega cilja je potrebno temeljito poznati življenje, kulturo in predvsem pa ruskega človeka, malega človeka*. Nihče ni dotlej prikazal ljudstva v svojih delih, kot je to storil Musorgski, njemu je namreč šlo za resničen in realističen prikaz ljudstva, ki naj bo nosilec dejanja ne pa idealiziran, eksotičen okras. Odrska postavitev ruskih oper, predvsem pa prav del Musorgskega, je dokaj zahtevna posebno zaradi tega, ker je uspeh najbolj odvisen od intenzitete ruskega ozračja, ki uspe ustvariti operni ansambel, za kar ne zadostujejo kostumi, scene in glasba. Posebno , ki je bila v soboto v gledališču Verdi in je bila zadnja premiera v letošnji sezoni, je doživela res navdušen sprejem in priznati moram, da je tak sprejem res zaslužila, čeprav v glavnem predvsem po zaslugi odličnega dirigenta 0-skarja Danona in seveda orkestra in zbora gledališča Verdi, ki mu je pod izvežbanim vodstvom stalnega pevovodje Gaetana Riccitellija uspelo ustvariti morda svojo najboljšo vlogo, če jo lahko tako imenujem, v celotni sezoni. Dirigent Oskar Danon, odličen glasbenik, čigar samozavesten nastop je odraz njegove popolne gotovosti in poznanja do potankosti najsubtilnejših sestavin partiture iz- Danes, torek, 23. marca SLAVA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 18.20. Dolžina dneva 12.17. Luna vzide ob 4.20 ln zatone ob 14.08. Jutri, sreda, 24. marca SIMON Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,2, najnižja 10,5, ob 19. uri 11, zračni tlak 990,4 nestalen, veter 4 km jugovzhodni, vlaga 84 odst., padavine 8,6 mm, nebo pooblače-no, morje mimo, temperatura morja 8 stopinj. rojstva, smrti in poroke Dne 22. marca 1971 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 31 oseb. Umrli so: 74-letna Cristina Cor-rente por. Slgnoretto, 82-letna Lu-cda Fonda, 71-letna Aristea Javor-ntch vd. Burio, 80-letna Stefamla Pet.raco, 74-letmi Giuseppe Gerdol, 69-letmi Guldo Saletnik, 73-letnt Giuseppe Labigalinl, 77-letni Erme-negdldo Busechlam, 36-letnl Adriano Prasel, 18-letni Branko Kocjančič, 57-letnl Renato Pasco, 2 meseca star Sebasttano Cutazzo, 69-letna Maria Scaramella, 86-letna Eleoa Ollani, 78-letna Francesca Cicopan, 78-letni Rodolfo Ronzelll, 70-letna Marghe-rita D’Odorloo vd. Privlleggi, 53-let-na Silvana Devetta por. Staban, 87 letna Maria Furlan vd. Zeriall Maria, 80-letna Esmeralda Mattatta por. Clrilll, 71-letni Silvio Franzet- vajanega dela, je z učinkovito jasno kretnjo, daleč od vsakršnega odvečnega fraziranja, izvabil od orkestra izvajanje na zelo visoki kakovostni ravni in dal sploh celotni predstavi, ki mu niti na najtežjih mestih ,ni ušla iz rok’, pečat visokega umetniškega dosežka. Solistične vloge so bile zaupane pevcem, ki so prav tako dosegli vi- (Nadaljevanje na 6. strani) V Slovenskem klubu bo predavaj danes, 23. marca ob 20.30 delegat ZN Jelko Rant iz Ljubljane o temi POT V SINGAPUR Predavanje bo popestril z bogato slikovno spremljavo. Pred predavanjem bo predavatelj posredoval kitajske narodne pesmi, po predavanju pa kitajsko klasično glasbo. Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE priredi v četrtek, 25. marca tj. ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj« zanimivo kvalitetno predavanje potovanje po Poljski s 180 barvnimi diapozitivi. Predaval bo tov. Rudi Honn iz Nove Gorice. Vljudno vabimo vse člane in prijatelje društva. PROSVETNO DRUŠTVO «VESNA« iz KRIŽA vabi na OBČNI ZBOR M bo v soboto, 27. marca 1971 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih P. d. Albert Sirk. Dnevni red: 1. otvoritev, 2. poročila predsednika, tajnika in blagajnika, 3. poročilo nadzornega odbora, 4. razrešnica staremu odboru, 5. volitve, 6. razno. PD ,lllllllimi PO SKLEPU DEŽELNEGA ODBORA" Nadaljnjih 500 milijonov za bolnišnico na Katinari cBurlo Garofolo» bo uredil z deželnim prispevkom bakteriološki oddelek v Trstu in bolnišnico za umsko prizadete otroke v Krminu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiMitiMiiiiNiin DANES TISKOVNA KONFERENCA SEN. VIPflLIJA IN DR. VVEISSOVE Vidali medsoočenjem v bolnišnici ni spoznal «napadalca» Maccorija Namestnik državnega pravdnika dr. Borracceti bo moral znova začeti preiskavo? Včeraj-danes Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE VVilliam Shakespeare MACBETH Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Mija Jarčeva Glasba: Ivo Petrič Prizori borb: Andrej Zajc Režiser: ŽARKO PETAN Nastopa ves Igralski ansambel Drame, v naslovni vlogi: Boris Kralj V soboto, 27. t. m. ob 21. uri (Abonma premierski, Red A in mladinski v četrtek) v nedeljo, 28. tm. ob 16. uri (Red B — nedeljski popoldanski, okoliški ln mladinski v sredo) Zaradi združitve abonmajev in nujne nove porazdelitve sedežev, vljudno prosimo vse abonente, ki si predstave ne nameravajo ali ne morejo ogledati, da nam to čimprej, vsekakor pa najkasneje do petka, sporočijo na tel. 734265 vsak dan od 10. do 12. ure. DOLINSKA SEKCIJA KPI in krožek «P. Tomažič« prirejata danes, 23. t. m. v ljudskem domu v Dolini spominski večer, posvečen 50. obletnici ustanovitve partije. O «boju komunistov dolinske občine v predvojnem obdobju« bo predaval zgodovinar tovariš Vid Vremec Vstop prost! Vabljeni ! KOMISIJA ZA DORAŠCAJOCO MLADINO pri SKGZ sporoča, da se prične vpisovanje za letovanje v Zg. Gorjah dne 22. marca 1971 na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9 od 9. do 12. ure dopodne. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob polk. Ane Žerjal vd. Slavec-Kocjan darujejo tri družine Slavec iz Doline 5.000 lir za prosvetno društvo F. Prešeren. V počastitev spomina pok. Lojzke Bratina vd. Valoppi daruje Elsa Habbe 1.000 lir za Planinsko društvo. V počastitev spomina in namesto cvetja na grob pok. Lojzke Bratina vd. Valoppi so darovali Fani in Laura Cargoi 2.000, Marija žer-jul 1.000 in družina Marzari 3.000 lir za Dijaško matico, Mili Berginc 500, Stanko Andolšek 1.000, Romana Juriševič 500 in Milan Bolčič 1.000' lir zaprosvetno društvo Ivan Cankar. Dolinske žene so darovale ob prazniku žena 10.000 lir za prosvetno društvo Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob pok. Ane Žerjal vd. Kocjan darujejo Mario, Nardo, Elvira in Drago 5.000 lir za prosvetno društvo Valentin Vodnik v Dolini. Namesto cvetja na grob pok. Lojzke Bratina vd. Valoppi darujejo Franka, Elio ln Sara Fornazarič 3.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Silvanino mamo Lojzko Valoppi darujeta prijatelja Vida in Dario 5.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok. tete Ane Kocjan roj. Žerjal darujejo za prosvetno društvo Prešeren v Bo-ljuncu: družina Bratos 5000 lir, Josip in Ana Bolčič 5000 Mr In Milan Bolčič 5000 Ur. V počastitev spomina dragega bratranoa Mirka Trobca, daruje Ema Tomažič 5.000 lir za ŠZ «Bor». V spomin na pok. bratranoa Mirka Trobca darujeta Emil ln Tončka Colja 2.000 lir za P. d. «1. Cankar«. V Isti namen daruje Just in Sonja Colja 1.500 lir za SZ «Bor» ln 1.500 Mr za Dijaško matico ter Ivanka Colja 1.000 lir za P.d. «1. Cankar«. Namesto cvetja na grob gospe Lojzke Bratina vd. Valoppi daruje Erna Tomažič 2.000 lir za »Planinsko društvo«. V počastitev spomina pok. Edvarda Trobca daruje družina Luin 5.000 lir za sklad Sergija Tončiča. Namesto cvetja na grob pok. Lojzke Valoppi darujeta Silva ln Livij Valenčič 2.000 lir za KASTA. V isti namen daruje Sonja Prinčič z družino 2.000 lir za Dijaško matico. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se d® nes nadaljuje prodaja vstop®0 za drugo predstavo opere Mu' sorgskega «Hovanščina», ki bo 23 red C v parterju in ložah tel za red B na galerijah in balkonih, danes ob 20.30 z istimi nastopajočimi kot na prvi predstavi. D* gent Oskar Danon iz Ljubljane, režija Mladen Sablič. POLITEAMA ROSSETTI Goldonijeva komedija «La sere« je na sporedu danes ob 20. • Predstave se bodo nadaljevale 28. t. m. Rezervacija vstopnic v P*8®4* Protti (tel. 36372 - 38547). Nazionale 15.30 «L’arciere d1 co», Giuliano Getrana, Maric Da-mon. Technicolor. Fenice 15.30 «La supentesttaMd*®’ Monica Vitti, Ugo Tognazzi.J-^' povedano mladini pod 18. leW\_ Eden 16.00 «Una lucertoto con palle di donna«, Florinda Stanley Baker, Jean Sore!. povedano mladini pod 18. Grattacielo 16.00 «Le belvevt, I*1*" Buzzanca, Ira FurstenbergA® nabella Incontrera. Prepoved®110 mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Scipione de*10 che TAfricano«, Marcello MaS“j^ ianni, Silvana Mangano, Vitto Gassman. Ritz 16.00 «11 gatto a nove J. Francisco, Karl Malden, rine Spaak. Film Daria Arg«®£ Prepovedano mladini pod 14, tom. Technicolor. jj Alabarda 16.30 «Intnmitk una giovane sposa«, Valer'ewje prirediteljem in organiza-)eni. Pa še to: vsak pevovodja .P.reJel na odru v poklon šopek ?Ja. _ se je razvila domača »•■uok s petjem, zborovski stro-»ki in pedagogi pa so se zbra-tebej (tako kot v Kopru), da ijo obračun letošnje manifesta-n pripravijo tekmovanje zbo-d bo — kot smo že javili — 10. maja v Ajdovščini. Zve-•Uio, da so zelo pozitivno o-Vse štiri letošnje revije »Pri a poje*, da so ugotovili kva-> rast, kar narekuje, da se •rireditvijo v sedanji obliki na-e ter da so izrekli vse pri- znanje organizacijski izpeljavi tekmovanja, ki je dokazala, da Primorska glede tega nima tekmecev v ostalih predelih Slovenije. Iz povsem strokovnega vidika so govorili o strokovni pomoči, ki jo bo treba zborom nuditi, da odpravijo nekatere pomanjkljivosti. In sedaj še Ajdovščina Na tekmovanje se lahko prijavi vsak izmed zborov, ki je sodeloval na eni izmed letošnjih štirih revij, in sam lahko tudi po lastni presoji izbere prvo ali drugo kvalitetno skupino, za kar obstajajo določena pravila. Če so torej že opravljene štiri revije predstavljale manifestacijo množičnosti, potem bo tekmovanje v Ajdovščini moralo predstavljati manifestacijo kvalitete primorskega zborovskega petja. j.k. 1 ’ ' Pred zgradbo Prosvetnega doma v Bukovici neposredno pred koncertom liauiiiiiiiiuauiiiiiiiiiiiiuiHuiimiuiiiiiiiiniiiiiiiuiiimimuinmiiiiiiniiniiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuN PRIHODNJI PETEK IN SOBOTO V VIDMU Prva deželna konferenca o problemih zadružništva Konferenco bo začel predsednik Berzantl V petek predavanja, v soboto razprava Prihodnji petek in soboto bo v Razstavni palači v Vidmu prva deželna konferenca o problemih zadružništva. Na konferenci bodo o-bravnavali vprašanja, ki zadevajo zadružništvo v današnjem času in še bolj v bližnji prihodnosti, in sicer tako v deželnem in državnem okviru, kakor tudi v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Do konference bo prišlo na prizadevanje deželne službe za zadružništvo, ki ji načeluje odbornik Varisco. Na konferenco so med drugimi povabili zastopnike vseh ostalih italijanskih dežel s posebnim statutom in zastopnike nekaterih dežel z navadnim statutom, predstavnike zadružnih organizacij iz Slovenije in Avstrije ter najvidnejše predstavnike deželne, pokrajinskih in občinskih uprav, predstavnike trgovinskih zbornic, sindikatov, predsednike obstoječih zadružnih organizacij iz Furlanije-Julijske krajine in iz notranjosti države ter številne druge osebnosti. V petek, prvi dan zasedanja, bo prvi spregovoril predsednik deželnega odbora Berzanti. Razpravo bo nato načel odbornik Varisco, ki bo nanizal glavne točke na dnevnem redu dvodnevnega zasedanja in prikazal probleme z zadružnega področja v naši deželi. Sledilo bo predavanje podpredsednika Italijanske zadružne zveze D. Mengozzija, ki bo orisal zlasti vlogo zadružništva v sodobni družbi. Na popoldanskem delu konference bo spregovoril član predsedstva vsedržavne zveze zadrug in vzajemnih blagajn prof. V. Magnani. in sicer o deželni zakonodaji na področju zadružništva. Zadnji nastop na petkovem zasedanju bo imel član vodilnega odbora Splošne zadružne zveze dr. M. Giacolone, in sicer o problemih zadružništva v kmetijstvu in to zlasti v luči kmetijske politike Evropske gospodarske skupnosti. V soboto dopoldne se bo razvila razprava o temah, o katerih bo govora na petkovem zasedanju. Konferenca se bo zaključila po povzetju glavnih sklepov dvodnevnega srečanja. 2 milijona Ur škode zaradi požara na Proseku Po nekaj dneh zatišja so Imeli gasilci v nedeljo ponovno trdo delo. Poftar Je namreč izbruhnil v skladišču zasebnega podjetja Ruf-font v oaniriški coni proseške živinske postaje, kjer je bilo precej sena in tudi slame. Prisotno osebje Je nemudoma spravilo na varno 36 volov iz Jugoslavije, ki so bili v bližnjem hlevu. Plameni so se, verjetno zaradi samožiga, pojavili okoli poldne in so kmalu zajeli kakih 800 stotov sena ln na stotine bal slame, s katerimi so z zunanje strani obvarovali seno pred vlago. Ko so prišli na kraj gasilci, so se tl znašli pred ogromnim plamenom, ki je praktično že vse uničil. Medtem ko so se z brizgalkami lotili plamenov, so drugi gasilci z buldožerjem odstranjevali pregorele dele barake, pepel in drugo, kar je motilo pri gašenju. Delo je bilo precej naporno, ker je veter razpihoval plamene. Sele okoli 18. ure je minila nevarnost, a gasilci so se morali na kraju zadržati še v pozno noč. Po prvih cenitvah naj bi požar povzročil okoli 2 milijona lir škode. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Prijava dohodkov (Vanoni) za leto 1970 Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno. Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da Jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili. Kmečka zveza (udi letos, kot običajno, izpolnjuje v uradnih urah (8—14, oh četrtkih, 8—12 in 15—18) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj), s seboj morajo pa prinesti: davčne kartele za leto 1970, potrdilo delodajalca o plači v letu 1970 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov. Priporočamo vsem, da prijavo opravijo pravočasno, da se Izognejo gneči tn čakanju zadnje dni meseca. TAJNIŠTVO KZ Včeraj popoldne ob 16. uri so v telovadnici slovenske nižje srednje šole v Gorici uradno otvorili petdnevni seminar za slovenske učitelje in profesorje. Med udeleženci naj omenimo poleg novega šolskega skrbnika, dr. Angioletija, ki se je ob tej priliki predstavil tudi slovenskih šolnikom, še občinskega odbornika za šolstvo Moiseja, dočim je deželni odbornik za šolstvo Giust brzojavno sporočilo svojo solidarnost in željo po uspešnem delu, obžalujoč da se zaradi tehtnih zadržkov ni mogel udeležiti otvoritve tudi osebno. Otvoritve in obeh prvih predavanj se je udeležilo lepo število slovenskih šolnikov, ki so napolnili ne preveč primemo šolsko telovadnico. Zbrane je najprej pozdravil dr. Angioletti, ki je izrekel dobrodošlico in željo za uspešno delo pro-fesorjem-predavateljem iz Ljubljane ter poudaril potrebo in korist takih predavanj, za modernizacijo in poživitev šolskega pouka. Poudaril je še posebej važnost in korist takih seminarjev kot je ta, kjer lahko šolniki črpajo iz velike slovenske in slovanske kulturne zakladnice in istočasno iz italo-latinske kulture, kar bo nedvomno v veliko korist tudi nove generacije, ki jo naši šolniki vzgajajo. V imenu sindikata slovenskih šolnikov je govoril dr. Milko Rener, ki je omenil, da je to drugi tak seminar v Gorici, ki ga je pripravilo šolsko skrbništvo na pobudo slovenskega sindikata. Lanski prvi seminar je bil prirejen po zgledu onega v Trstu, letošnji pa upošteva želje in potrebe slovenskih šolnikov na Goriškem ter je tudi njegov program prikrojen po teh željah. Zato bodo dali poudarka didaktičnemu puku slovenščine, poučevanju glasbe, metodi ocenjevanja učencev in nekaterim didaktičnim temam. Po tem uvodnem delu so sledila ločena predavanja za učitelje in profesorje. Prvim je Danica Goli s pedagoške akademije iz Ljubljane govorila o »Metodiki pouka slovenskega jezika na osnovni šoli*, profesorjem pa je dr. Matjaž Kmecl; asistent na filozofski fakulteti v Ljubljani govoril o temi: «Sodobna slovenska literatura*. Danes, v torek popoldne ob 16. uri bo Danica Goli govorila učiteljem o »Metodiki pouka slovenskega jezika v osnovni šoli*; profesorjem pa bo predaval Janko Plemenitaš, pedagoški svetovalec iz Ljubljane o temi «Nekatera poglavja iz pedagoške psihologije*. Kot smo že pisali bo trajal seminar do vključno v petek 26. t.m. Tržaška knjigarna je za ves čas trajanja seminarja organizirala v prostorih iste šole svojo knjižno razstavo z zanimivimi novostmi in redkostmi s slovenskega knjižnega trga, ki si jih profesorji in učiteljstvo pa tudi drugi obiskovalci šole, z zanimanjem ogledujejo. be, ostala neodotaknjena na spomeniku, ki spominja na tolikšne žrtve, Id jih je naše kraško prebivalstvo utrpelo v protifašistični borbi. V Gorici urad za zunanjo trgovino Po prizadevanju goriške trgovinske zbornice in ob posredovanju podministra za zunanjo trgovino posl. Belci j a ter nekaterih drugih o-sebnostš .je bil napravljen prvi korak za ustanovitev posebnega urada za zunanjo trgovino v Gorici. Na sestanku na sedežu trgovin- ske zbornice v Gorici sta se glavni tajnik goriške trgovinske zbornice in vodja državnega zavoda za zunanjo trgovino v Trstu sporazumela o postopku za trgovsko - informativno dejavnost zunanjetrgovinskega urada iz Trsta, ki .je doslej vršil le nadzorstvo nad uvozom in izvozom sadja in zelenjave. V bodoče bo ta urad dajal prizadetim gospodarstvenikom tudi koristna praktična navodila in nasvete s področja zunanje trgovine. To bo v korist zlasti manjšim in srednjim podjetjem. La začetek bo uradnik zunanjetrgovinskega zavoda (ICE) iz Trsta posloval v Gorici, na sedežu trgovinske zbornice vsak ponedeljek in petek od 8.30 do 13. ure. OB 50-LETNICI ZBORA «SEGHIZZI» Nastop pevcev iz Mirna in Vrtojbe v Gorici Predsednik Seghizzija o pomenu sodelovanja zborov ob meji Spet zvezda na doberdobskem spomeniku! Na spomeniku padlim v narodnoosvobodilni vojni, ki stoji na glavnem trgu v Doberdobu, so spet po. stavili rdečo peterokrako zvezdo, simbol slovenskega partizanstva. Po nalogu občinske uprave jo je na spomenik postavil prejšnji četrtek domači kamnosek Leopold Vi-žitin. Zvezdo, ki je enake velikosti kot prejšnja, je kamnosek postavil nad napisom. Prejšnjo zvezdo so neznani zlikovci s silo odstranili s spomenika pred nekaj meseci. Podlo dejanje je razburilo domačine, katerih sorodniki in prijatelji so padli v par. tizanih s tem simbolom na čepicah. Ko so pred letom in pol postavili omenjeni spomenik v Doberdobu ni bila peterokraka zvezda nekaterim pogodu in so to svoje neprijateljstvo do partizanskega simbola takrat tudi javno izpričali. Zaradi takega stališča je bilo razburjenje večine domačinov, ko je bila zvezda pred nekaj meseci odstranjena, tem večje. Domačini sedaj upajo da bo ta zvezda, simbol partizanske zvesto- iiiiimiiiiiufiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiimiiuiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiinui NA PRIJAVO MIS0VSKIH KOLOVODIJ DANES NA GORIŠKEM SODIŠČU RAZPRAVA PROTI ANTIFAŠISTOM Od 11. do 12. protestna stavka v vsej pokrajini - Ob 21. uri bo o enotnosti protifašističnih sil govoril poslanec Fortuna Danes zjutraj ob 9. uri se bo na j ruccio Bernardis odhaja v pokoj, goriškem sodišču pričel proces proti Na tej seji pokrajinskega odbora se županu iz Ronk Blasuttiju, tajnikom demokratičnih strank iz te občine ter tajnikom krajevnih odborov protifašističnih združenj v tej občini. Deset oseb .je prijavljenih sodišča, ker so žalili čast dveh mismskih prvakov, odvetnika Pascolija in dr. Coane. V plakatu, ki so ga razobesili v Ronkah po dogodkih v Reg-gio Calabri.ji in v Catanzaru, so ronška občina in zgoraj omenjene politične skupine, prisodile odgovornost za te dogodke fašističnim škvadram in s tem v zvezi zahtevale razpust MSI in vseh drugih fašističnih organizacij. Pascoli in Coana sta se čutila prizadeta ter sta poslala ovadbo na goriško sodišče. EVržavni pravdnik dr. Marši .je njih zadevi nekako ugodil in predal akte sodišču. Proces je bil na dnevnem redu že pred desetimi dnevi, odgodili pa so ga, na zahtevo branilcev, na današnji dan. Med branilci je cela vrsta uglednih odvetnikov, parlamentarcev in voditeljev raznih političnih strank. Sočasno s procesom bo, od 11. do 12. ure generalna stavka v vsej pokrajini. Proglasile so jo tri sindikalne centrale v znak solidarnosti s prijavljenimi sodišču. Nocoj ob 21. uri bo v kinodvorani Centrale govoril o tem procesu in tudi o zadnjih dogodkih v država, ki so v zvezi z namera-nim državnim udarom fašističnega princa Borgheseja, socialistični poslanec Loris Fortuna. Naslov tega govora je: »Enotnost vseh protifa-šistov proti reakcionarnim pučem*. Delovanje pokrajinskega odbora V Tržiču bodo pričeli v kratkem z gradbenimi deli za večanje poslopja realne gimnazije. Zidarska dela bodo veljala približno 70 milijonov lir. Na dražbi, ki je bila pred dnevi na sedežu pokrajinske uprave, je zmagalo podjetje Steffč-Brussi iz Tržiča. Upajo, da se bo do dijaki lahko vselili v povečano poslopje v letu 1972. S tem bodo rešeni problemi stalnega večanja števila dijakov v tem azvodu. O tem je poročal predsednik dr. Chientaroli na zadnji seji pokrajinskega odbora. Na predlog odbornikov Tacchinardija in Perissina so odborniki sprejeli načrt za povečanje prostorov higienskega laboratorija v Ulici Duca d’Aosta. Za ta dela bodo potrošili nekaj nad 23. milijonov lir. Odbornik za osebje Waltritsch je predlagal, da bi tudi delavcem, ki so v pokrajinski službi, povečali letni dopust od 21 dni na mesec dni, kot ga uživajo že sedaj vsi ostali uslužbenci. Predlog so odborniki osvojili in o njem bo razpravljal še pokrajinski svet. Glavni tajnik pokrajine dr. Fer- OB DNEVU INVALIDOV DELA Lani samo v Tržiču 440 telesnih poškodb na delu Denarne nagrade in priznanja invali. dom in podpore njihovim otrokom V nedeljo dopoldne je balo ob dnevu invalidov dela v mali dvorani UGG v Gorici zborovanje invalidov dela in pohabljencev z Gori-Šk&£3> Tržaški zdravnik primarij dr. Zilli, id je prvi govoril na tem zborovanju, .je med drugim navedel, da so lani imeli 440 primerov telesnih poškodb zaradi nesreč pri delu samo na področju Tržiča, predvsem v ladjedelnici. K tem je treba prišteti še številne primere boiezni na očeh. Za njim je govoril pokrajinski predsednik Zveze invalidov dela Salomon, ki je poudaril tudi veliko gospodarsko škodo, ki jo pivzro čajo nesreče na delu ter dodal, da so leta 1970 nudili več stotinam pri zadetih pomoč v raznih predvidenih oblikah. Govorili so še nekateri drugi predstavniki. Sledilo je razdeljevanje odlikovanj, diplom in denarnih nagrad. Ustanova INAIL je podelila trem velikim invalidom: Angelu Busu, Karlu Kraščku iz Sovodenj in Lucianu Trevisanu, častne značke velikega invalida ter denarne nagrade po 30 tisoč lir. Značke nižje kategorije in nagrade po 20 tisoč lir so prejeli drugi invalidi, med katerimi Alfonz Grudi na iz Gorice Otrokom mvandov in pohabljencev so razdelili štipendije po 40 tisoč za nižje srednje, po 60 t'soč za višje srednje šole in eno po 100 tisoč za univerzitetno študentko Razdelili so tudi šolske podpore po 20, 35 in po 60 tisoč lir raznim kategorijam učencev. je -oslovi! od predsednika in od odbornikov. Dr. Chientaroli se mu je zahvalil za dolgoletno službo- vanje na pokrajini (prišel je kot uradnik, bil nato podtajnik, nato dosegel mesto tajnika). Dr. Bemar-dis .je bil dolgo vrsto let po zadnji vojni tudi goriški župan. v Seja pokrajinskega sveta bo v četrtek zvečer. Na njej bodo v glavnem razpravljali, za zaprtimi vrati, o položaju v zavodu Duca d’Aosta v Gradiški. Sestanek o «Giro d’ltalia» O problemih prehoda meje več sto oseb v karavani kolesarske dirke «Giro d’Italia» so razpravljali sinoči na goriškem županstvu. Prisotni so bili funkcionarji policije, carine in občine. Podoben sestanek bo danes zjutraj ob 10. uri na županstvu v Novi Gorid. Kmalu bo prišlo do skupnega sestanka med italijanskimi in jugoslovanskimi funkrionarji. V sklopu »Giro dTtalia* bodo kolesarji letos vozili na reladji Bi-bione-Ljubljana 5. junija. V okviru proslav, ki jih je pripravil goriški pevski zbor »C.A. Se-ghizzi» ob svoji 50-letnici je bil v soboto 20. marca ob 20.30 uri v dvorani pokrajinskega muzeja v palači Attems v Gorici vokalni koncert. Poleg zbora C.A. Seghizzi, ki je zapel venček furlanskih pesmi »Go-tis di rosade» sta nastopila na koncertu še moški pevski zbor iz Mirna, ki ga je vodil dirigent Anton Klančič in pa moški zbor iz Vrtojbe pod vodstvom Cirila Siliča. Pred začetkom koncerta je predsednik goričkega zbora Cocianni pozdravil vse prisotne, med katerimi so bili tudi predstavniki kulturnega in prosvetnega življenja iz Nove Gorice in Gorice ter nanizal nekaj misli v zvezi s 50-letnico goričkega pevskega društva v okviru sodelovanja pevskih zborov s te in druge strani meje. Oba slovenska zbora, zlasti pa oni iz Vrtojbe, sta se prav dobro odrezala. Mirenci so zapeli 8 pesmi ter zaključili z znano italijansko *La montanara». Vrtojbenci so zapeli 10 pesmi med njimi Vodopivčevo €Kraška jesen*, Vrabčevo «Bratci veseli vsi* ter kot zadnja Vodopivčevo ' Žabja svatba*. Ob zaključku so vsi trije zbori pod vodstvom airigenla Valentinčiča zapeli skupai furlansko cStelutis al-pinis*. v teku prečkala cesto. Maranesejevo so sprejeli v goriško bolnišnica Ozdravela bo v 40 dneh. Stavka osebja bolnišnic S. Giusto in v Ul. Diaz Sindikati bolničarjev pri CISL in CGIL v Gorid sporočajo da še vedno obstaja spor med uslužbend bolnišnice pri Sv. Justu in hiralnice v Ul. Diaz v Gorid in vodstvom teh bolnišnic, ki noče ugodita njihovim zahtevam, zlasti pa izenačenje njihovega položaja z onim, ki velja za osebje drugih bolnišnic. Zato so sklenili izvesti prvo pro testno akd.jo z napovedjo stavke vsega osebja teh uveh bolnišnic razen zdravnikov. Stavko bodo izvedli v četrtek 25. t.m. od 6. do 12. ure. Istočasno bo njihova dele-gadja pristojnim oblastem obrazložila svoje stališče in zahteve ter jih zaprosila za posredovanje pri rešitvi spora. ira je Silva Avtomobillstka podrla mladenko V Drevoredu XX. včeraj ob 16. uri 29-1 Vehrensennig, bivajoča v Gorid Ul. Crispi 9, s svojim avtomobilom fiat 124 z registrarijo GO 60549 podrla 19-letno Marijo Grazio Maranese bivajočo v Ul. Dori Boščo 137, ki je iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMaiimnii PO DOLGOLETNIH PRIPRAVAH uiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiimi Pripravlja se ustanovitev turistične ustanove za Brda Pobudo je dala gorižka občina - V konzorcij za upravljanje tovarne smeti mora tudi občina Sovodnje Na zadnji seji mestnega odbora KD so razpravljali o številnih vprašanjih upravnega značaja. Prisotni so bili tudi vodilni člani KD iz bližnjih furlanskih občin. Iz dolgega poročila o tem sestanku povzemamo nekaj točk, ki nas zanimajo. Govorili so o možnostih ustanovitve medobčinskega konzorcija za pobiranje smeti in njih odnašanie v tovarno za sežig teh smeti, ki bo dokončana čez nekaj mesecev pri Sovodnjah. Po mnenju voditeljev KD naj bi bili v tem konzorciju zastopniki občin Gorica, Moša, Šlovrenc, Moraro in Kopriva. Nimamo nič proti takšnemu konzorciju ker menimo, da so podobni konzorciji potrebni. Vendarle so na KD pozabah na Sovodnje. Goriški in sovodenjski župan sta se pred časom sestala in se pogovarjala o tem zadevi; takrat je goriški župan uvidel upravičenost so-vodenjskih zahtev in tudi obl.tubil. da bo, če bo prišlo do konzorcija, sovodenjska občina na prvem mestu. Upamo ,da so sedaj na sestanku KD prezrli Sovodnje le, ker nimajo v tej občini svojih članov. Vsekakor pa bo treba da bodo v v nastajajočem konzorciju, poleg zgoraj omenjenih občin, tudi Sovodnje. Na istem sestanku je bil govor tudi o ustanovitvi avtonomne leto-viščarske ustanove, ki bi zajemala področje občin Gorica, Šte-verjan, Moša, Kopriva, Krmin in Dolenje. Ta ustanova bi praktično zajemala vse področje Brd na tej strani državne meje, vključno Go rico. Ta zamisel je koristna, ker bi bilo moč, ko bi obstojala letovi-čarska ustanova, imeti na razpolago sredstva za turistično propagando na tem področju. Denar bi se v blagajne te ustanove stekal iz posebnega davka na račun do ločenih trgovskih dejavnosti (obvezni davek bi morali plačevati vsi gostinski obrati). Trenutno obstajajo v dveh med navedenimi občinami ustanove Pro Loco (Gorica in Krmin), v Koprivi pa so Pro Loco ustanovili prejšnji teden. Zakaj so v Koprivi ustanovili Pro Loco nekaj trenutkov pred začet kom akcije za ustanovitev in priznanje briške avtonomne letoviščarske ustanove? Hočejo morda imeti adute v rokah, ko bo razprava o ustanovitvi te ustanove? Če je temu tako se morajo zbuditi, tudi šte-veriand in, nemudoma v svoji občini napravita isto ka rso napra-čim napraviti isto kar so napra-vitev Pro Looo naj da števerjan ska občina, njej naj se pridružijo vsa društva, ki delujejo na občinskem ozemlju. V bodoči turistični ustanovi mora imeti Števerjan odločilno besedo, saj so se doslej največje in tudi najbolj u-spele turistične prireditve vršile prav v Števerjanu. Mladeniča Iz Gradiške mrtva v prometni nesreči V nedeljo popoldne okrog 16. ure sta našla smrt pri prometni nesreči dva mladeniča iz Gradiške, 20-letni avtoličar Enzo Romanut iz Ul. Battisti 33 in mehanik 20-letni Ivlaurizio Trevisan iz Ul. Galiiei. Ko sta se peljala z avtom skozi Chiopris proti Medei, je šofer izgubil kontrolo nad vozilom, zadel s kolesom ob pločnik in tako zavozil v zid neke hiše ob cesta v Ul. Roma, kjer je precej dolg in slabo pregleden ovinek, ki je bil zanju usodem Romanut ie bil zaradi hu dih poškodb na glavi in po telesu na mestu mrtev, Trevisan pa je še kazal znake življenja ter so ga prepeljali v videmsko bolnišnico, pa je že med prevozom podlegel poškodbam. Cestna nesreča pri Krminu 61-letni cestar Amedeo Monti iz Moše je včeraj popoldne pri Krmi-nu prečkal državno cesto. V tem trenutku ga je podrl avto fiat 125 z registracijo GO 51081, ki ga je šofiral 51-letni Alfredo Minini bivajoč v Gorici Ul. Don Bosco 45. Stanje Montija, ki so ga sprejeli v krminsko bolnišnico, je zelo hudo. V Ul. Terza armata je včeraj popoldne padel s svojega mopeda 17-letni Antonio Vinci iz Ul. Capella 25. Ima razne poškodbe. Ozdravel bo v 20 dneh. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E.M.A.C. iz Gorice GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE WiUiam Shakespeare MACBETH Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Mija Jarčeva Glasba: Ivo Petrič Prizori borb: Andrej Zajca Režiser: ŽARKO PETAN Nastopa ves Igralski ansambel Drame, v naslovni vlogi: Boris Kralj V ponedeljek, 29. t.m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI VOZNI RED AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO: Avtobus št. I vozi skozi: Pev-mo odhod ob 19.35, Oslavje, Števerjan - Dvor odhod ob 19.45 - Bukovje, Podgora Avtobus št 2 vozi skozi: Vrh odhod ob 19.45, Rupo, Peč Avtobus St. 3 vozi skozi: Doberdob odhod ob 19.45 - Poljane Avtobus št. 4 vozi skozi: Jam-lje odhod ob 19.45 - Dol, Gabrje, Sovodnje, štandrež. VERDI 17.—22.: «Brancaleone alle crociate«. Vlttorio Gassman in S. Sandrelli. Kinemaskop v barvah. CORSO 17.00—22.00: <1,f* DR. FRAN VATOVEC: Časnikarski fenomen: goriška Soča Dogajanja in ugibanja ob robu njene stoletnice Zato niso zaupali katoliško liberalnemu dr. A. Gregorij ki se s svojim profesorskim kolegom dr. Mahničem v g0*11 bogoslovnici sploh nista pogledala. Prizadevni novostrujauj kakor poroča Soča, so ustanavljali novostrujarska katoli* društva, gospodarske organizacije, zadruge in posojilnice, lovske organizacije itd. Dr. A. Gregorčiču, njihovemu nemu strankarskemu šefu se o tem še sanjalo ni. prvi^ počilo, ko so novostrujarji začeli izdajati svoje glasilo (1 Qnn 1 n 1 c \ n__:x __^^crnrOtca čas» (1909—1915). Drugič in dokočno pa, ko so dr. Gregor® zrušili še kot formalnega predsednika katoliške Slov^^. ljudske stranke na Goriškem (na shodu zaupnikov nove je 20. junija 1913). , Soča prede še dalje svoje niti. Ugotavlja, da je dr. ^ Gregorčičeva zvezda začela na Goriškem ugašati, ko se j® "J riški nadškof dr. Franc Sedej pridružil novostrujarjem. -,v priznava Soča, da je bilo izobraževalno delo novostrujaU^ koristno. «Novostrujarji» sicer kričijo, toda delajo. Gregor® pa počiva na lovorikar. Zato mu krščansko socialni struj®^ lahko lezejo čez glavo. Gregorčič pa jih označuje kot tirano blago)) in kot podpihovalce, ki hodijo lagat o bogoslovnem- profesorju, v nadškofovo palačo. gi Soča izraža še nadaljnja priznanja na naslov krščans*® . socializma: «Jugoslovani, združeni in samoupravni, Bi sposobni izvršiti krščansko socialni program«. Izčrpno nava vprašanje krščanskega socializma v seriji štirih ^ • " -..................... itabJ01; To priznanje je našlo svoj odzvok v Sočinih stolp®® VliANA lllllllllllltlllillllllllllllllllilllllllllllll PRVA KNJIGA Moški zbor Kras, Dol — Poljane Umikali smo se v strmino po meter globokem snegu in vlekli ranjence za sabo. V goščavi so nam udarili Nemci v bok in nas obsuli z ognjem. Jaz sem že prej izgubil komandanta, zato sem jo ucvrl kar po svoje. Tekel sem kot za stavo, padal sem in veje so me tolkle po obrazu. Ko mi Je zmanjkalo sape in krogle niso več žvižgale okoli ušes, sem šele pogledal nazaj. Čeprav smo skočili trije v isto smer, sem ostal sam v gozdu. Pokalo je povsod. Zato sem jo ubral v naj gostejši gozd in takoj proti domu. Komandant ml je obljubil, da bom lahko za en dan skočil domov po perilo in druge stvari. Zato sem si mislil, da bo najbolje, da sem čimprej doma. V mraku sem bil že v domači hiši. Mati mi je branila oditi nazaj. Bal pa sem se komandanta. Naročal mi je vedno, da moram biti kakor senca za njim. Naslednjega dne je prišel Jelen, zapekla me je vest, poiskal sem ga, in tako vidite, greva nazaj v brigado.« «Ali se ne bojiš, Lesnik? Razhajkance so včasih streljali?« ga je podražil Keča. Primož pa ga je pomiril? «Nič se ne boj! Zdaj bo šlo štabu za nohte, ne pa kurirjem. Dren bo šel pred sodišče. Kako da niste postavili patrulj ali vsaj dve strojnici v zasedo?« «Spomnim se, da so rekli, da Švabov ne bo, tudi če bi jih vabil,« se je izgovarjal bledolični fant. «Poglej, Keča, tvejo komando, ki se vse, ki misli za vse in vedno ukrene to, kar je najboljše!« ga je dražil Primož. «To je sluča.,« se je jezil Bosanec. ((Katerega je plačalo z življenjem osemdeset borcev. Več takih slučajev poznam. Jaz se ne zanesem na nikogar. Samo nase,« je pribil Primož, Vojko pa ga je podprl: «Ali niste vedeli tega, Jelen, da Nemci v okolici Bleda, kjer imajo vse štabe, ne prenesejo velike enote? Štabi so štabi in kjer koli so, hočejo biti vami. Sedaj pa poglejte, kako je, če štab zapusti borce.« «Spet ta kritika,« se je razhudil Keča. «škoda, da že niste veliki funkcionarji. Vedno le pripombe.« «Res je,» je s trdim glasom pribil Jelen. «Prav imata!« Ana Je poslušala razgovor in nalagala veje na ogenj. Razgovori o izdajalcih so jo spravljali iz ravnotežja. Jelenova pripoved jo je ganila in obenem zdramila v njej tesnobo. Spomnila se je Wolfa in na tisti trenutek, ko bo prišla vrsta nanjo in bo morala opraviti svojo izdajalsko nalogo. Da bi prikrila vznemirjenost, se je zamaknila v ogenj, kjer Je grela vodo, da bi umila in preobvezala ranjenega Jelena. «Ali vidiš, Ana, kaj lahko napravi izdajalec?« Je Primož, ko se Je lotila preobvezovanja. «To je grozno,« Je dejala Ana, ki je vedela, da je to namerno. Težko se je obvladala, da je ostala mirna. «Sovražiti moramo Švabe,« je nadaljeval Primož. «Jaz jih sovražim,« je rekla, «tudd vojno sovražim, ker nosi s seboj toliko grozot.« «0, kako jih sovražim,« je zaškripal Primož z zobmi. «Tako kot Primož ne zna sovražiti nihče. Toda, kdor Je sposoben velikega sovraštva, je sposoben tudi velike ljubezni,« je dejal Vojno. «Zdi se mi, da Je nisem.« «Si, si. Ti zelo ljubiš ljudi,« je prigovarjal Vojko. «Morda. Ce jih ljubim, jih ne razumem. Ce jih razumem, jih ne morem ljubiti,« je odvrnil Primož. Keča pa se je vmešal z medvedjim godrnjanjem: ((Pustimo te zapletene stvari! Ne počutim se dobro, kadar začnete filozofirati. To ni dobro niti ni potrebno, ne za danes in ne za jutri.« «Prav, pa nam povej, kaj je dobro za danes, kaj ^ trebno za jutri,« ga je poprašal Vojko in hudomušen mu je preblisnil deški obraz. ((Povedal bom jasno. Razmisilti moramo, kako bom® -------- avuouuoiJU IllUI ČUIIU, KUKU vili tovariša Jelena v bolnico in Lesnika nazaj k Dre*jU'h<# potrebujem čevlje številka sedeminštirideset, če ne mi “ tl -ren» v ■»1/»»'— nimam podatkov,« se je naredil važnega vodnik, ki j« priliko, da se je uveljavil. 1ei0lr Ponoči so prigazali do brigadnega štaba, oddali so in Lesnika in se nameravali vrniti v bataljon. Tu pa so * e]0 nalog, da takoj prekoračijo Savo pri Bohinju in se P° na Pokljuko. Določeni so bili, da si ogledajo položaj na da pripeljejo razkropljene borce in pogledajo, kaj je z mi in ranjenimi. Povečerjali so in tekali, da Je prišel * dir Orlov, ki naj bi vodil izvidniško patruljo. Dan Je dohitel patruljo v pokljuških gozdovih, v so se izogibali gazi in vseh mest, kjer bi lahko nalej® ^ D? rednih uvodnikov. Pripominja, da je pri nemških ter *«*-- g skih krščanskih socialistih nehote in nevede narodnost prvem mestu, potem šele sledita vera in socialno vpraš&*ri Tudi v poznejših letih povzemamo iz Scčinih stolpe® P znanja novostrujarskim krščanskim socialcem, ki da so ^ znali, da s teorijami dr. Mahničeve revije ((Rimski kat®' ne bodo prišli daleč. Zato so se rajši lotili praktičnega d v Pokazali so največjo «čilost in vnetost do dela«, saj sdj. kratkem času omrežili skoro vso goriško deželo s po*0-11^ cami. Dr. Gregorčič pa dela demagoško, brez načel, l® ohranitev politične moči nad ljudstvom. h $e potem, ko je Andrej Gabršček, osrednja postava v So® n. časnikarskem krogu, razbil v Šempetru pri Gorici shod kr* $ skih socialcev, ki sta se ga udeležila tudi dr. J. E. KreK Jože Gostinčar iz Ljubljane. ^ Krščansko socialna smer se je zasidrala med g°r^ Slovenci tudi po razkroju avstroogrske monarhije. To je $ predvsem zasluga obeh osrednjih vodilnih osebnosti v kr krščansko socialne ((Edinosti« v Gorici, t.j. dr. Eng®1^. Besednjaka, časnikarja, govornika, bivšega poslanca v r skem parlamentu, dolgoletnega manjšinskega politika ter % govega pogumnega sodelavca, sposobnega organizatorja i® manjšinskega politika dr. Jožeta Bitežnika.3) iq|2' 3) Soča: 29. jun. in 16. okt. 1896 — 27. okt. 1899 — 4. jul- (Nadaltevanje siesti nemške zasede. Za seboj so imeli dolg pohod. Orlov Jegg£0< ^ _ ‘ --.-(M ^ ^ s seboj samo Vojka in Primoževo trojko ter vodnik* ji ki jim Je neutrudljivo in medvedje močan že ves čas, se spustili v gozd, gazil naprej in preklinjal z ovite čevlje, ker mu Orlov še ni preskrbel novih. Za V dirjem je hodila Ana, nosila Je torbico prve pomoči. lahko prevezala preživele ranjence, če bi nanje rialetetj\j ^ njeni v bele halje so se kot sprevod tihih senc Ponl K orl°' časi in sila previdno skozi enoličnost zasneženih gozdov. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 23. marca 1971 v/sr m Mt A KOSA n K A PRVENSTVO D LIGE Bor nerodno zgubil v Rovigu V prvenstvu «prima divisione» prva zmaga «plavih» BOSCO RO - BOR 74:57 (39:26) Don BOSCO ROVIGO: Fusaro 6, C&bin, Carli 10, Merlo 13, Sac-Aetto 4, Varese 8, Cecchetto 10, trgamo 14, Colombo 9. , BOR: Zavadlal 16, Rudes 4, Fab-6, Lakovič 10, Starc 13, Sirk 4, ™i>brožič 4, Pertot, Škerlj. SODNIKA: Folpimi (Bologna) in «li (Lugo). .PROSTI METI: D. Bosco 12:22, Bor 9:20. Borovci so v nedeljo zamudili veko priložnost v Rovigu, kjer bi lahko osvojili obe točki. Zgodilo se * namreč, da so bili «plavi» 5 ma-Pred kancem tekme pet točk v Postanku. Domačini so izgubili tri ,v°je najboljše igralce zaradi petih j**8nih napak. Kazalo je, da bodo “'»'ovci kaj kmalu nadoknadili za-"'tjeno in da bodo v končnih minutah celo prehiteli domačine. Bo-f°vpi pa te priložnosti niso znali iz-*°rtstiti. Zagrešili so nekaj naivnih ^Pak v napadu in v obrambi, kar 10 seveda domačini izkoristili, da so No prednost še povečali na 11 ***. Za borovce ni preostalo dru-», kot to, da so poskusili še Nije orožje, ki so ga imeli na *U|UiliiiilllliilltltiiiiiiiiiiiiiiiMiillmlltlllimiiiiuiit IZIDI Cagliari — *Fiorentina *°ggia — Roma uiter — Napoli “Uventus — Torino vicenza — Milan Lazio — Catania Bologna — *Sampdoria ■arese — Verona LESTVICA 22 12 9 22 14 5 22 11 7 22 10 6 22 8 9 22 7 10 2-1 1-0 2-1 3-3 1- l 1-0 2- 1 2-0 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 4 14 6 9 5 10 4 11 5 9 42 17 32 19 21 14 31 22 26 19 24 25 22 21 1 3 4 6 5 5 4 7 7 7 22 23 8 18 25 4 10 8 22 24 2 13 7 17 23 2 12 8 20 27 3 9 10 19 32 4 7 11 15 30 {Slan ,aPoli jUventus S^ogna »ari uma uggia Sna Sno gUenza Spdoria Sse ', utentina S ^tania I PRIHODNJE KOLO ^Bologna - Fiorentina; Cagliari -Juenza; Catania — Inter; Milan Sse; Napoli - Lazio; Roma -“Nntus; Torino - Sampdoria; Ve- razpolago. Prejeli so domačine v «pressing» (to je obramba po vsem igrišču). Pri tem so se nevarno odkrili v obrambi. Za domačine je bilo kar enostavno nizati točke neposredno pod košem. Tako se je to srečanje za naše košarkarje neugodno končalo. V primeru zmage bi odpravili vsakršno skrb za nazadovanje v nižjo ligo. Sicer pa so imeli naši predstavniki dokajšnjo smolo na tem gostovanju. Oba najboljša Borova igralca Sirk iin Starc še nista popolnoma okrevala in tako je bil njun nastop medel. Poleg tega pa se je pred tekmo še Fabjan počutil slabo zaradi dolgega potovanja (borovci so namreč prišli v telovadnico malo pred tekmo, po triurni vožnji z avtomobili). Naloga borovcev je postajala vse težja. Najboljši Barov strelec Starc nikakor ni mogel do koša. Domačini so bili zelo točni pri metih od daleč in so takoj nabrali prednost 8-9 točk, ki so jo nato še povečali. V drugem delu igre pa se je našim košarkarjem le cdpiio. Sprožili so nekaj nevarnih protinapadov, ki so zmedli obrambo domačinov. Borovci so nadoknadili zamujeno in so imeli le dve točki zaostanka. Nato pa se je v naših vrstah ponovno zataknilo in domačini so si nabrali visoko prednost. Njihova zmaga je bila zaslužena. Najboljši borovec je bil Zavadlal. Sodnika nista bila pristranska, a zgrešila sta dosti. NEDELJSKI IZIDI San Dona - Thiene 84:64 Don Bosco RO - Bor 74:57 Italcantieri - Zuccheri 79:63 Siloplast - Pro Pace PD 55:45 Castelfraneo - Dukcevich 51:47 Friulana - Treviso 42:35 rezala* marsikateremu noge, tako da upamo, da bodo borovci čimprej te napake popravili in da bodo zaigrali tako, kot znajo. Libertas je bil za naše košarkarje skromen nasprotnik. Njegovi i-gralci so namreč tehnično in telesno šibki, tako da so «plavi» že v uvodnih minutah povedli in so spravili nasprotnike v težave. Nato pa se je v naših vrstah nekaj zataknilo. Napake so se vrstile kot na tekočem traku, na srečo pa so se borovci v ključnih trenutkih le toliko zbrali, da so si nabrali zadostno prednost in zmagali. * * * IZIDI NAŠIH MOŠTEV Prvenstvo dečkov Bor A - Polet 61:13 Pokal SABA Lloyd - Bor 44:14 Minibasket Vasari - Bor 18:14 b. I. AVTOMOBILIZEM V Sebringu poraz ferrarijev SEBRING, 22. - Vic Elford je zmagal na dvanajsturni dirki v Sebringu. Vozil je avto znamke porsche 917 in je v dvanajstih urah prevozil 260 krogov. Na drugo in na tretje mesto sta se uvrstili dve alfa romeo P 33, ki sta ju vozila Nanni Galli in Nino Vacca-rella. Parlotti prvi v Riminiju RIMINI, 22. - Tržačan Gilberto Parlotti na yamahi 250 ccm je bil najhitrejši v svojem razredu. 26 krogov je prevozil v času 43’38”9 s poprečno hitrostjo 119,808 km na uro. V razredu 350 kubikov je zmagal svetovni prvak Giacomo Agosti-ni, ki se je v višji kategoriji, do 500 kubikov moral zadovoljiti z drugim mestom za svojim rojakom Angelom Bergamontijem, ki je tre- V PRVENSTVU ZENSKE ODBOJKARSKE B LIGE Si je Zarja z zmago nad Lido Spina že zagotovila obstanek v B ligi? Tudi Bretonke so osvojile obe točki, Bor in Sokol pa sta tokrat ostala praznih rok Zarja — Lido Spina 3:1 (15:13, 13:15, 15:8, 15:4) ZARJA: Bandelj, S., D. in M. Križmančič, Pernarčič, Kufersin, Foda, Terčon. V pomembni tekmi (za Zarjo) so Bazovke v nedeljo popoldne na stadionu «1. maj» v Trstu zaigrale tako, kot smo pričakovali ob začetku prvenstva. Raven igre je bila na višini nastopa na openskem turnirju oktobra meseca, ter domače trofeje za bazoviške žrtve. Razne okoliščine pa so pripomogle, da je tedaj ekipa zgubila nekoliko svoje forme in komaj sedaj ponovno pridobiva svojo standardno moč. Lido Spina je v prvih dveh setih | kljubovala razigranim zarjašicam, 1 toda ob mreži ni blestela kot bilo pričakovati, ker je blok Mag- pila prvo mesto. ^ - Foggia. B «PRIMA DIVISIONE« BOR — LIBERTAS TS 49:34 BOR: Stojan Hrvatič 8, Kafol (k) ____ 13, Šare 7, Martin Kralj 15, Valter 24 28 21 j Hrvatič 2, Barazzutti 2, Rajmund 18 24 20 Kralj 2, Štokelj, Koren, Francia. V prvem nastopu letošnjega prvenstva «Prima divisione» je Borova ekipa dosegla prepričljivo zmago pnoti Libertasu iz Trsta. Kljub temu, da so naši košarkarji z lahkoto odpravili svoje nasprotnike, pa «plavi» s prikazano igro nikakor niso zadovoljili. Zagrešili so namreč mnogo napak, tudi neposredno pod nasprotnikovim košem, ki so nedopustljive. Bil pa je to prvi nastop naših košarkarjev v tem prvenstvu: zato je morda trema «od- ■ tl IZIDI ^tozzo — Casertana Nlanta — Brescia Jasena — Ternana m>ijio — Bari Novara — Modena £*lermo — Catanzaro iwugia — Livorno Dsa — Massese j?eggina — Mantova *®ranto jS^va Snta jfNzaro Nena .Ngia Monza LESTVICA 26 13 8 26 10 13 26 12 7 2-2 1-0 1-0 1-0 1-1 0-0 2-1 0-0 0-0 29 17 32 17 28 19 25 10 9 6 24 19 pscia »ina Szo Sitna Sara So JSa Srmo bV°rno ^na 26 10 S 26 9 10 26 25 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 7 14 5 9 9 7 9 8 9 8 10 8 8 10 7 12 8 9 5 14 7 10 6 11 6 11 4 13 4 12 10 3 9 14 26 26 25 20 22 19 18 20 29 23 22 17 8 22 22 21 28 23 28 21 22 15 17 19 27 17 20 17 23 21 32 15 30 PRIHODNJE KOLO Barj - Piša, Brescia - Como, Ca-|tana - Novara, Catanzaro - Ata- 1« N Livorno - Taranto, Mantova ,er>a. Massese • Reggina, Mode - V Palermo, Monza - Arezzo, Ter-Perugia. =.JE== Fiorentina — Cagliari ■ 2 Foggia — Roma 1 Inter — Napoli 1 Juventus — Torino X Vicenza — Milan X Lazio — Catania 1 Sampdoria — Bologna 2 Varese — Verona 1 Atalanta — Brescia X Como — Bari 1 Novara — Modena 1 Palermo — Catanzaro X Perugia — Livorno X KVOTE 13 — 27.293.000 Ur 12 — 693.100 » iT tf § Ta rf i Pj 1. — 1. Cciba X 2. Vaprio 1 2. — 1. Douqui I 2. Esploratore 2 3. — 1. Icari 1 2. Ingegno X 4. — 1. Nikevolo 1 2. Sangiorgio X 5. — 1. Chardin II X 2. Misord 2 6. — 1. Flair 1 2. Anfione 1 KVOTE 11 — 416.652 lir 10 — 30.240 » nutino njegov najresnejši tekmec. I toda ob mreži ni blestela kot je ■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||III||||||||||||||||||||||llll||||||||||riIIII|||||ll||ll||||||IIIII|||||llllllll|||,llllll|M„„,||||„„,llll,llllll„lllll|||llllllim„ll„m„,ll,|||,ll|lll V MOŠKI ODBOJKARSKI C LIGI IN D LIGI Tudi v zadnji domači tekmi Kras ohranil ves izkupiček Breg je moral na igrišče z rezervnimi igralci in je osvojil le niz Kras — Concordia Schio 3:0 (15:8, 15:3, 15:13) KRAS: Drasič, L. Budin, L. Milič, Persinger, Vesnaver, Škrk, Živec, Guštin. CONCORDIA: Rossato, Dallafina, Cateni, Romagnolo, Bernardi, F. Rossato, Pupin, Scorzato. SODNIK: Fornaser (Videm). Kras se je v soboto poslovil od svojega občinstva s čisto zmago nad šibko šesterko Concordie iz Schia. Tekma ni bila posebno borbena, zlasti po «zaslugi» gostov, ki so pokazali, da izpad iz C lige povsem zaslužijo. Kras je tehnično igral zelo dobro, zlasti v prvih dveh nizih, v tretjem pa je nekoliko popustil in Concordia je lahko nudila nekaj več odpora. Na vsak način zmaga slovenskega moštva ni bila nikoli v dvomu. Tekma sama ni ogrela številnega občinstva. Zvesti Krasovi navijači so po koncu srečanja kljub temu zadovoljni odšli iz dvorane, saj je ■kipa opravila letos res zelo u-spešno prvenstvo. Dosegla je. cilj, ki si ga je zastavila: obstanek v C ligi. To nalogo so fantje opravili res dobro in ekipa se je usidrala na četrtem mesjtu lestvice, katerega mu ne more odvzeti več nobeno drugo moštvo. Kratka kronika tekme: V prvem setu so domačini povedli kar z 9:1 in so ga osvojili brez težav. Takoj je bilo opaziti, da Concordia ne bo kos svojim nasprotnikom. Drugi set je potekal v popolni premoči domače ekipe, ki je gostom prepustila tri bore točke. Tretji niz je bil najbolj izenačen in obe ekipi sta predvajali precej enakovredno odbojko. Končni naskok Krasovih igralcev pa je Con-cordii odvzel še zadnje upanje v vsaj prestižno osvojitev enega niza. Še neka podrobnost: v tej tekmi je prišlo do dogodka, kakršnega Kras od kar nastopa še ni doživel. Vodja gostujoče ekipe je namreč pri stanju 2:0 prosil kapetana in trenerja Drašiča, naj ekipa Krasa pusti Concordii osvojiti tretji set tekme. Prof. Drasič mu je kajpak odgovoril, da se kaj takega pri Krasu ni še nikoli zgodilo in se tudi ne bo: tekmo je treba osvojiti z igro, ne pa s podkupovanjem. V soboto čaka Krasovo ekipo zadnja tekma letošnjega prvenstva z ekipo goriških Gasilcev. Tekma bo v Gorici ob 21.15. VOK KENNEDY — BREG 3:1 (14:16, 15:4, 15:11, 15:13) BREG: Grgič, Dino, Franko in Vojteh Lovriha, Škrinjar, Boris in Valter Žerjal. KENNEDY: Ribis, Del Biaggio, Peresutti, Petri, Tarondi, Del Zot-to, Russoni, Feruglio, Guaino. SODNIKI: Susič, Maurantonio in Alletto. Iz nepojasnjenih razlogov so v nedeljskem gostovanju zmanjkali kar trije standardni igralci. Breg je moral tako stopiti na igrišče v Ade-gliaccu le s polovico stalnih igralcev. Pri tem pa je precej presenetila vnema rezervnih igralcev, ki je privedla tudi v prvem setu do delnega uspeha. Na žalost pa rezerve precej zaostajajo s svojo i-gro in so zato večkrat zagrešile hude napake, kar je stalo ekipo zmago, ki bi ji s popolno postavo ne bi mogla ubežati. Kennedy je namreč zelo krhka ekipa. To so brežani z nekaterimi lepimi akcijami potrdili zlasti v tretjem in četrtem setu. Nastop «plavih» moramo zato vsaj delno oceniti kot pozitiven, zlasti glede na to, da so nastopili tako močno okrnjeni. Na žalost pa pričakovanega preporoda e-kipe ni bilo. Vodstvo bo moralo zato proti članom ekipe ostro nastopiti, saj je postalo stanje že kar nevzdržno. Tekma se je začela z lepo in u-mirjeno igro Brega, ki si je zagotovil veliko prednost, saj je v kratkem vodil 9:2 in še 13:5. Po že starem običaju pa so Brežani dovolili nasprotnikom, da so jih dohiteli. Vendar jim je vseeno uspelo zaključiti set v svojo korist. V drugem setu pa so Brežani prepustili pobudo nasprotnikom, kar jih je seveda stalo set. V tretjem so slovenski predstavniki igrali precej bolje in so ustvarili mnogo lepih in posrečenih akcij, tako da so zanesljivo vodili do 9:7. Sledilo je zopet popuščanje ter banalne napake in tudi ta set je bil zgubljen. V četrtem setu je že kazalo na pravo katastrofo saj so Videmčani vodili kar 11:1! Tedaj pa so Brežani (in to prvič v letošnjem prven- ŠD Breg sklicuje v petek, 26. marca 1971 v dvorani prosvetnega društva Valentin Vodnik, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju OBČNI ZBOR Dnevni red: predsedniško poročilo tajniško poročilo blagajniško poročilo poročilo nadzornega odbora volitve novega odbora razno Vljudno vabljeni vsi člani. stvu) s trdovratno in zagrizeno igro ujeli nasprotnika pri trinajsti toč-gi. Priznati moramo, do so tu dolinski igralci imeli nekaj smole, saj je sodnik spregledal, ker dve out žogi. Še poslednja akcija Vi-demčanov in usoda Brega je bila zapečatena. Omenimo naj še, da so tekmo igrali na prostem in je akcije oviral neprijeten veter. Sodnik ni zadovoljil. S. R. NOGOMET RIM, 22. — Concetto Lo Bello, italijanski mednarodni nogometni sodnik, bo s pomočjo kolegov Lat-tanzija in Tosellija sodil v sredo, 24. marca, tekmo med Celticom in Ajaxom, veljavno za četrtfinale pokala državnih prvakov. * * * MILAN, 22. — Ker je igrišče Torina diskvalificirano, bodo prvenstveno nogometno tekmo italijanske nogometne A lige Torino - Sampdoria odigrali v Novari. ODBOJKA MODENA, 22. — V Modeni bodo odigrali srečanja ene izločilne skupine evropskega odbojkarskega prvenstva za moške. TtNIS CARACAS, 22. — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Caracasu je Brazilec Thomas Koch premagal Španca Manuela Orantesa in s tem osvojil prvo mesto. Brazilec je zmagal tudi v dvojicah, kjer je z Mandarinom igral proti Batricku in Curtisu (VB). NAMIZNI TENIS HONG KONG, 22. — Ljudska republika Kitajska je zahtevala takojšnjo izključitev Kambodže in Južnega Vietnama s svetovnega namiznoteniškega prvenstva. Namesto teh dveh držav, naj bi na prvenstvo nastopili ekipi, ki bi predstavljali vlado princa Sihanuka, ter začasno revolucionarno vlado Južnega Vietnama. AVTOMOBILIZEM BRANDS HATCH, 22. - V prvi dirki letošnje sezone za trofejo formule 1 v Brands Hatchu je prvo mesto osvojil Švicar Clay Regazzo-ni na ferrariju 312 B. Regazzoni je vozil s poprečno hitrostjo 173,8 km na uro. de Križmančič popolnoma onemogočil najboljšo nasprotno tolkačico in državno reprezentantko Natalije-vo. Tekma bi se lahko zaključila tudi z izidom 3:0, toda v drugem setu je prišlo po začetnem vodstvu (s 5:0) do krize, ki tako rada zajeme ženske šesterke. V zadnjih dveh setih pa niso gostje prišle do izraza, kar jasno kaže tudi rezultat zlasti zadnjega niza. F. V. BREG — DOP. MARZOTTO 3:0 (16:14, 16:14. 15:7) Na svojem zadnjem potovanju letošnjega prvenstva so Brežanke v nedeljo gostovale v Valdagnu, kjer so premagale domačo ekipo Dopo-Iavoro Marzotto z izidom 3:0. Rezultat v glavnem odgovarja poteku dogodkov na igrišču, vendar bi Marzotto zaslužil vsaj set zaradi borbenosti in zagrizenosti svojih mladih igralk ter zaradi nerazumljivih napak, ki so jih zagrešile Brežanke v prvih dveh setih. V opravičilo naj omenimo naporno potovanje, saj se je tekma v Valdagnu začela ob 10.30 ter je ekipa Brega prispela v Valdagno samo pol ure prej. Breg je igral v standardni postavi: "Klabjan, Slavec, Foraus, Hmeljak, Barut, Kofol in Zobec. Dobro je sodil Manzoni iz Bergama. Gledalcev je bilo približno 250. Brežanke bodo zaključile letošnje prvenstvo «Bx> lige z domačo tekmo proti ekipi Fari Ultravox iz Brescie v soboto, 27. t.m. ob 21.15 na stadionu .1. maj. BOR — OMA 1:3 (5:15, 15:13, 5:15, 8:15) BOR: Pečar, Bolčina, Kalan, Hrovatin, Artač, Švagelj, Bezeljak. OMA: Grassi, Puzzer, Cavalieri, Ferrari, Collarich, Cociancich, Coi na, Saina, Quattrocchi, Luchesi in Brovedani. V nedeljo je bil v predzadnjem kolu ženskega odbojkarskega prvenstva B lige na sporedu mestni derbi med ekipama Bora in OMA. Zmagala je OMA z rezultatom 3:1. Zmaga italijanske ekipe je bila zaslužena, toda borovke je precej oškodoval sodnik Marcon, ki je posebno v drugem setu nasprotnicam pustil celo vrsto nošenih žog. Tudi z nepristranskim sojenjem bi zmagovalec sicer ostal isti, manjša bi pa lahko bila razlika v točkah. Borovke so od časa do časa zaigrale zelo živčno, nato spet zadovoljivo. Glavna hiba so bili, kot običajno, .sendsL Davolj^jer.jča. pave,-mo, da jih je bilo zgrešenih kar osemnajst! OMA je zaigrala precej umerjeno in je zasluženo zmagala. Ta ekipa predstavlja pravo presečenje letošnjega prvenstva. Pred tremi leti je še nastopala v promocijski ligi, nato dve leti v C ligi, letos bo pa v svoji skupini zelo verjetno osvo- V prvem nizu so borovke zaigrale precej živčno. OMA je bila stalno v vodstvu in je nasprotnicam prepustila le pet točk. Drugi set je bil zelo borben in izenačen. Ekipi sta sd bili povsem enakovredni in priče smo bili številnim menjavam servisa, ne da bi pri tem ena ali druga ekipa osvojila točke. OMA je na koncu povedla s 13:12, ko so prevzele pobudo borovke in osvojile «petnajstico». Nato so «plave» ponovno popolnoma odpovedale. V tretjem delu igre je OMA stalno krepko vodila. Pri stanju 13:1 so borovke osvojile še štiri točke, kar je bilo pa tudi vse. Tudi v zadnjem setu je OMA takoj povedla. Pri stanju 6:0 pa so borovke prevzele iniciativo in začele zasledovati nasprotnice. Priča smo bili lepim akcijam na obeh straneh mreže. Nato so borovke zagrešile nekaj servisov in tekme je bilo konec. Do konca prvenstva manjka sedaj še kolo. Borovke bodo v nedeljo odpotovale v Novento Vicenti-no, kjer se bodo spoprijele z domačo Primavero Marzotto. INKA MINELLI — SOKOL 3:0 (15:13, 15:6, 15:5) SOKOL: Švab (k), Gabrovec, Zidarič, Škerk, Peterin, Colja, Rebula, Furlan. SODNIK: Bedini iz Ancone. V sobotni tekmi Sokola je vsekakor bil odločilen prvi set. Ne bi mogli trditi, da bi Nabrežinke zmagale, potek tekme pa je bil tak, da smo lahko pričakovali sleherni izid. Minelli se je predstavil kot ekipa z dokaj neučinkovito igro, od njega, kot šesterke, ki se nahaja na samem vrhu razpredelnice, smo pričakovali nekaj več. V prvem setu je Sokol zaigral res borbeno in tudi tehnično zelo dobro. Prvi niz je bil verjetno s te strani najpopolnejši, kar smo jih do sedaj videli. Potem ko so dekleta iz Nabrežine zgubljala že 4:10 so zbrala toliko moči, da so povedla 13:11. Ta nesrečna trinajstica, ki je bila Nabrežinkam te večkrat usodna, je tudi v soboto potrdila svoj sloves. Obenem moramo omeniti tudi sodnika, ki sicer ni Dil pristranski, a je v zadnjih, odločilnih trenutkih tega niza popolnoma odpovedal. So kolu je namreč piskal vse žoge «no-šene», tako da je Minelli zadnje 4 točke osvojil praktično brez borbe. To je popolnoma pokopalo moralo setih Minelli zagospodaril nad igriščem ob burnem navijanju številnega občinstva. Nabrežinke so se mu učinkovito upirale le od časa do časa. Ekipa je torej zaigrala le v prvem nizu, ko so bile podaje točne ia tolčenje res odlično. Obramba je lovila skoraj nemogoče žoge, medtem ko je blok bil v tistih trenutkih nepremagljiv. Tudi sistem, razporeditev igralk na igrišču, se je dobro izkazal in večkra> spravil v zagato nasprotnice, katerim pa - - je poznalo, da jim je zmanjkala ena tolkačica, kot je to pozneje izjavil tudi njihov trener. Pri porazu je gotovo botrovala tudi utrujenost po dolgi vožnji. Prihodnja sobota bo odločilna za Sokolove barve. Spoprijel se bo namreš z ekipo Galileo iz Reggio Emilie v borbi za obstoj v ligi. A. P. Alpinistični odsek SPDT obvešča, da se v nedeljo, 18. APRILA prične PLEZALNI TEČAJ V GLINŠČICI Zainteresirani se lahko vpišejo v Tržaški knjigarni do 10. aprila. Ostali podatki bodo pravočasno objavljeni v dnevnem tisku. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO priredi 1. in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve družabni izlet z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott pri Kraljeviči Vpisnina 10.500 lir na osebo. V vpisnini je vključena srečka za izžrebanje motornega kolesa. Vpisovanje na sedežu SGZ, Ul. Filzi 8, tel. 37-808. do 31. marca 1971, ko se nepreklicno zaključi. VLJUDNO VABUENT! Jugoslovanska nogometna prvenstvo 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Čelik - Olimpija 0:0 Maribor - Hajduk 2:2 Vojvodina - Radnički (K) 2:1 Sloboda - željezničar 1:0 Beograd - Velež 4:1 Dinamo - Borac 5:0 Radnički (N) - C. zvezda 0:3 Crvenka - Bor 0:2 Sarajevo - Partizan 0:0 LESTVICA Hajduk 20 8 10 2 30 16 26 Partizan 20 10 6 4 24 11 26 Dinamo 20 9 7 4 26 14 25 C. zvezda 20 8 6 6 34 24 22 Olimpija 20 8 6 5 21 20 22 Željezničar 20 8 6 6 21 20 22 Čelik 20 8 5 7 20 21 21 Beograd 20 8 4 8 35 31 20 Sarajevo 20 7 6 7 31 29 20 Velež 20 9 2 9 28 28 20 Vojvodina 20 6 7 7 22 20 19 Radnički N 20 7 5 8 22 26 19 Radnički K 20 6 6 8 16 30 18 Crvenka 20 6 5 9 18 25 17 Sloboda 20 5 6 9 12 20 16 Borac 20 4 8 8 24 34 16 Bor 20 5 6 9 21 32 16 ■Maribor — m 4 7 9 19 29- PRIHODNJE KOLO Čelik - Vojvodina, Olimpija - Sarajevo, Partizan - Maribor, Bor -Radnički (N), Hajduk - Crvenka, C. zvezda - Dinamo, Borac - Beograd, Velež - Sloboda, Željezničar - Radnički (K). 2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD IZIDI Ljubljana - Orijent 1:0 Metalac - Mura 0:0 Split - Železničar 1:2 Trešnjevka - Karlovac 2:0 Rudar Jedinstvo 1:0 Rijeka - Zg. plavi 0:1 Šibenik - Varteks 2-1 LESTVICA Rijeka 18 12 3 3 36 9 27 Rudar 18 12 3 3 24 12 27 Šibenik 18 11 4 3 27 16 26 Varteks 19 11 2 6 34 16 24 Zagreb 18 10 3 5 30 19 23 Ljubljana 19 7 7 5 25 19 21 Železničar 19 8 5 6 24 22 21 Split 19 7 6 8 28 20 20 Karlnvac 19 6 6 7 24 27 18 Mura 17 5 5 7 16 24 15 Metalac 19 5 4 10 20 36 14 Orijent 18 5 3 10 21 27 13 Rovinj 18 4 5 9 16 22 13 Trešnjevka 19 6 3 10 17 30 13 Jedinstvo 19 3 6 10 19 34 12 Zg. plavi 19 2 5 12 19 47 9 PRIHODNJE KOLO Šibenik - Trešnjevka, Varteks -Rijeka, Zagrebački plavi - Rudar, Zagreb - Rovinj, Mura - Split, Železničar - Ljubljana, Orijent - Kar-_! lovac. V zadnjem zaselku so naleteli na terence. Od njih so več podrobnosti o ranjencih in položaju na Pokljuki. (l Je zavedal nevarnosti svoje naloge, zato je ukrenil vse, j? he bi bili presenečeni. Ko so ponoči prišli do Save, kjer JBa brigada navadno čez brv, so jim terenski obveščevalci ™ročdli, da so na mostu Nemci. U Orlov ni maral zamujati časa in čakati, kdaj bo Nemce lj01j zeblo, da bodo odšli. Slekli so se do pasu in prebrodili vodo le nekaj sto metrov od mostu. Ano je velikodušni ponesel na hrbtu. Voda je bila mrzla, da jih je še nekaj ^toetrov naprej žgalo do kosti in jih poganjalo, da so dJ6Je hodili. V prvi vasi so dobili bele rjuhe, zaseke, kruha, in žganja, da bi lahko zdržali. Kjer koli so se ustavili, M ljudeh opazili strah in zadržanost. O poboju bataljona krožile vznemirjajoče vesti. Orlov je samo poslušal in nič. Vse bolj ga je gnalo naprej, da bi videl na lastne ■ kaj se je zgodilo z njihovimi ljudmi. |l|jMeili ^kateri so Orlovu odsvetovali, da bi se bližal hotelu, češ ij. So še vedno v zasedah Nemci. Drugi pa so sveto zatrjevali, tjj 0 Nemcih ni ne duha ne sluha. Orlov kot izkušen vojak lj4.Verjel nobenim. O vsem se je hotel prepričati sam. Usoda j-”Wjona je izostrila njegovo previdnost, zato ni bil pri-hjjj^jen tvegati. Izogibal se je poti in steza, ki so križale ^n°V0 pot. Goreljku so se približali od zahodne strani, ne vkt naleteli na kakršno koli človeško sled. Gozd Je bil OJprežen samo od stečin divjadi, ki so vse vodile v isto smer. ^ ^ se je orientiral po karti in s pomočjo medlega sonca, J® viselo na bledem nebu. Sneg pod drevjem je bil trd ki se jim ni preveč udiral. Postajalo jim je toplo in 1 Je curljal po obrazih. golčali so vso dolgo pot. Ko le ni hotelo biti nobene Wk>be, ki bi pričala, da se približujejo cilju, je Orlov podvoji v svoj orientacijski čut. Kaj pa, če bodo zašli? Saj Je 1^ Sam skusil, kaj pomeni ves dan krožiti med drevjem in j^večer znajti tam, od koder si zjutraj odšel. Odredil Je Wt(1k' Popadali so na nahrbtnike in naslonjeni na drevje k11, kje so. Izčrpani od hoje in neprespane noči so se lotili mesa in kruha, čeprav je bilo mraz, da je sneg škripal pod nogami, komandir ni dovolil, da bi se okrepčali z žganjem. Nič ni pomagalo, da je celo Keča, kot najbolj discipliniran med njimi, na glas zabavljal čez to odredbo in nekajkrat omenil tudi svoje strgane čevlje. Orlov se je bal, da se jih ne bi začel prijemati spanec, za njim pa otopelost in dvom, da so se morda izgubili. Sonce je izginilo za oblake, gozd je postal siv in enoličen, komandir pa je jezen sam nase stal med drevjem in obračal karto na vse strani. Primož in Vojko sta mu na tihem privoščila, ker ni maral nikogar poprašati za svet. Le na Kečo se je jezil, da se kot prvi ni držal smeri, ki mu jo je sproti narekoval. Že nekaj časa je kar naprej tipal drevesa, kje so z mahom močneje zaraščena, da bi ugotovil severno stran. «Sdt sem že tega prekletega beganja. Vzemi no ven kompas in poglej, kje smo! Saj vidiš, da kar naprej ugotavlja, pa nič ne ugotovi. Tako lahko hodimo do sodnega dne,» je dejal Primož Vojku, ki se je vneto ukvarjal z velikim kosom kruha in mesa in tiho ždel na korenini stoletnega drevesa. «Ne! Potem mi ne bo dal miru, dokler mu ga ne bom dal. In moral mu ga bom dati. Vsakokrat, kadar sem ga pokazal, se je našel kdo, ki mi ga je hotel vzeti. Tako jim gre v nos kakor tvoja pištola.« Primožu je že bil pravil, kako ga je smuknil svojemu «kompanu šefu«, ko mu je v Grenoblu hodil v hotel čistiti škornje in je pripravljal skupino za pobeg čez francoske Alpe in zgornjo Italijo v domače kraje. Šli so naprej. Sele ko je Orlov začel na glas kleti in je priznal, da ne ve, kje so, je Vojko izvlekel kompas. S pomočjo karte so ugotovili, da so nekoliko zgrešili. Seveda Je Orlov hotel imeti kompas, toda ne na tak način kakor Fazan pištolo. Fant pa mu ga ni hotel dati niti na posodo In Orlov je bil dovolj pameten, da ni več silil vanj. Bil je vesel tudi tega, da so šli v pravo smer. Čez pol ure so prečkali prvo samotno gaz, orošeno s krvjo. Vijugasto se je vlekla med debli, kot bi blodil pijanec. «To bo eden od naših,« je ugotovil Orlov in se odločil, da bodo šli tja, od koder je sled pripeljala. Po njej pa bodo iskali po tein, ko bodo ugotovili, kaj je pri hotelu. Niso hodih dolgo, ko se je med debli začelo svetliti. Kmalu nato so zagledali rob kotline, zasnežene senožeti, raztresene pastirske koče in planjave, porasle z redkim drevjem. V daljavi so zagledali ruševine hotela. Potajili so se k deblom in opazovali. Okoli hotela so hodili ljudje s puškami na ramah, izza smrek pa je prišel voznik s konjem in sanmi. Videli so, da pobirajo mrliče in jih nakladajo na sani. Obšlo jih je čudno čustvo žalosti, besa in tesnobe. Bili so predaleč, da bi videli, ali so Nemci ali partizani. Ko so se plazili od drevesa do drevesa, si je Primož vroče želel, da bi bili Nemci. Tudi Vojko je že brisal zrklo na daljnogledu. Bosanec pa je še vedno utiral gaz in tiho klel, da je premagoval tesnobo prvega, ki pride sovražniku na muho. Oddahnili so si, ko so ugotovili, da so spodaj partizani in kmetje Po nekaj korakih jih je iznenadil z rezkim «Stoj!» stražar Ni jim verjel, da so prešemovci, ker so bili vsi v belem. Njihova ogrinjala so bila podobna mašnim plaščem, ker je Orov za vsakega izrezal s škarjami v rjuho samo prostor za glavo. Naprej jih je pustil šele, ko je Orlov vse preklel in mu naštel najmanj dvajset imen bohinjskih partizanov, ki so se držali na Pokljuki. Keča je stražarja kar belo pogledoval, ko jim Je ta pravil, kako jih je imel na muhi, in je prav malo manjkalo, da ni pritisnil. Premislil se je šele, ko je zagledal dolge ženske lase. Z dekleti pa Nemci ne hodijo v sneg. «Tako, Keča, oba se zahvalita Ani, da sta živa! Ti bi njega, mi bi tebe. Ana nam prinaša srečo,« je ugotovil Orlov in krenili so navzdol. Ano je mrzlo spreletelo po hrbtu, ko so se bližali bojišču. Usti, ki so pospravili mrliče, so obstali in jih gledali nezaupljivo. šele ko je Orlov, ki je zdaj šel prvi, zavpil: «Po- '' . ~ na vozndJta- W se Je pomaknil za konja, se je stalil led nezaupanja. Kmet je spoznal Orlova in prešo nečen, da ga vidi po dolgem času, mu je stopil nasproti in s«: »r/pivzr gC2da, kjer so jim člani mobilizacijskega voda kopah v zamrznjeno zemljo skupni grob. Vendar je vsem skupaj ob pogledu na krvavo ogmeli sneg steptan od nemških nog in nastlan s trupli, zamrznila beseda na ustih. Z nekaj stavki, ki so ga davili v grlu, je Orlov pojasnil, kaj jih je prineslo. To, kar so fantje videli pred seboj je bilo tudi za njihove oči, ki so že marsikaj videle, preveč. Stisnili so se v gručo, kakor bi bili tako močnejši in manj podvrženi vplivu groze, ki je oledenela in izžgala obraze Ustih, ki so za večno odšli od njih. Kmet Vorh se je napotil z njim po poljani okoli hotela. Pred njim je ležal cvet tretjega bataljona, ki je bil namenjen prižigat bakljo svobode na Koroško. Med mrtvimi so bili Gorenjci, ki so jih poznali iz tistih dni, ko se je ustanovila brigada, Tolminci, dobri fantje, ki so prišli s tolminsko brigado, Notranjci iz dolomitskega odreda in nekaj fantov drugih narodnosti, ld so se zatekli sem pred fašisti. Orlov je vzel blok in napisal imena tistih, ld jih je poznal ali pa sta jih poznala kmeta Vorh in Vršičnek. Mrliči so bili pokriti s srežem in zmrzli. Njihovi zadnji gibi so okamneli. Oči so ostekleoele, roke nekaterih so še vedno krčevito stiskale rane, iz katerih je odtekla kri v temne lise na snegu. Nekateri obrazi so bili čudovito spokojni, kot bi umrli v dobrem spanju, drugi pa spačeni v grozi. Zmaličile so jih bolečine, razbile mine in razsekale krogle. Kakor da tavajo v blodnem snu, so hodili od mrliča do mrliča. Nek*r teri so imeli obraze zakopane v sneg, drugi uprte v nebo po katerem so se podili oblaki. V bližini hotela so našli vse bolj iznakažena trupla Ib obrazi s požgano kožo so bdU pošastni. Sneg okoli hotela Je počrnel. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRSI GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 .. . , Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Stran 6 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Italiana*. 23. marca 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trd NOV VAL SLABEGA VREMENA ZAJEL EVROPO Plazovi so terjali tudi človeške žrtve Reševalne skupine so rešile še enega delavca, ki ga je z enajstimi tovariši zasul plaz v dolini Suša ■ Reka Pad nevarno narašča TURIN, 22. — Včeraj Je sicer bil I ki je otežkočalo reševalce, še po- prvi dan pomladi, vreme pa se je — ne glede na koledar — še enkrat nenadoma poslabšalo. Nov val slabega vremena je zajel celo Evropo, v alpskih predelih pa je povzročil vrsto snežnih plazov, ki so ponekod terjali tudi človeške žrtve. Ob vznožju vrha Arpone je snežni plaz zasul včeraj gradbišče, na katerem je delalo dvanajst delavcev. Devet delavcev so rešili po nekaj urah Iskanja, ostale tri pa so reševalci začeli spet iskati davi. Okrog poldne so reševalne skupine našle še desetega delavca, Ri-zierlja de Salvadorja, ki je bil kljub hudim poškodbam še živ. Pozno popoldne so našli truplo še enega delavca, zadnjega pa še vedno pogrešajo Skoraj nobene možnosti ni, da bi bil zadnji delavec še živ. V dolini Suša se je vreme. slabšalo. Zaradi dežja je prišlo do manjših poplav, v višini nad 1000 metrov pa še vedno sneži. Samo včeraj je plast komaj zapadlega snega bila debela preko enega metra. Pri kraju Sagnalonga je snežni plaz popolnoma porušil hišo, ki je pa bila na srečo prazna Zaradi dežja je nevarno narastla reka Pad. Do «varnostne črte« manjka samo 20 cm. Pad narašča s hitrostjo 7 do 8 cm na uro V smučarskem središču Foppolo je stanje nespremenjeno. Po plazu, ki je že v petek prekinil vse zveze, so šele danes uspeli skoraj očistiti cesto, ki pelje do središča. Nekaj avtomobilov je komaj prevozilo pot, ko se je nenadoma udrl nov plaz. Kakih 200 turistov je zapustilo hotel in dospelo peš do kraja Val lese V kratkem podpisana pogodba za petrolej LONDON, 22. — V angleških petrolejskih krogih se uveljavlja prepričanje, da se bodo pogajanja za petrolej v Tripolisu zaključila zelo hitro, morda celo v 48 urah. Delegati petrolejskih družb so namreč sporočili v London, da potekajo pogajanja «izredno zadovoljivo*, kar naj bi pomenilo, da so družbe in izvozniki premostili težave ter da bodo vsak čas podpisali pogodbo. ZARADI BLIŽNJEGA PORASTA AVTOMOBILSKEGA PROMETA Pereče vprašanje gradnje avtomobilskih cest v SZ ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE 0d I. 1975 vsako leto dvemiKjonski priliv motornih vozil Upor v ameriškem oporišču «Fort Davis» PANAMA, 22. — Do precej hudih sporov in spopadov je prišlo v a-meriškem oporišču »Fort Davis* ob Panamskem kanalu, kjer se je 17 temnopoltih vojakov uprlo aretaciji tovariša, ki bi se moral zaradi lažjih prekrškov zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Med uporniki in ostalimi vojaki je prišlo do oboroženega spopada, med katerim so štirje uporniki bili huje ranjeni. Šasnik »Panama America* je povezoval upor z dejavnostjo organizacije «Black Panthers*, vendar vest ni utemeljena, čeprav so bili vsi uporniki temne polti. Gre za »običajno* krivico, kateri so se vojaki uprli. MOSKVA, 22. —V Sovjetski zvezi Se z rastočo ostrino postavlja vprašanje avtomobilskih cest, ki se bodo morale še pred letom 1975 močno razviti zaradi nadaljnjega vsakoletnega priliva dveh milijonov avtomobilskih vozil. Ta poplava motornih vozil dela precejšnje preglavice ministru za gradnje cest v ruski republiki SZ A. Nikolajevu, ki je med drugim predložil da bi ustanovili vsezvezno telo, ki naj bi osredotočilo v svoje roke vse zadeve, ki se tičejo avtomobilskega prometa, začenši od cest. do tehnične pomoči. O vseh teh vprašanjih razpravlja danes minister Nikolajev v daljšem članku, ki ga je objavila «Pravda». «Gradnja novih cest in modernizacija starih — pravi minister — napreduje počasi*, kar naj bi bilo pripisati pomanjkanju tehnične o-preme in materiala. V mnogih krajih ruske federacije primanjkuje kamenja zaradi prostranih aluvialnih ravnin. Kamenje marajo pre- važati tudi od več tisoč kilometrov oddaljenih krajev, kar poveča prevozne stroške in zamude pri dostavi materiala. Ni pa vedno mogoče — pravi minister — uporabljati novih tehnoloških postopkov zaradi pomanjkanja cementa. Dogaja se tudi, da država troši desetine in tudi tisoče milijard rubljev za izgradnjo novih industrijskih objektov in naselij, toda stroški za izgradnjo cest niso vključeni v proračune. To se je zgodilo na primer s cesto Kujbišev - Togliattigrad in s tisto, ki bo povezovala novo tovarno tovornjakov ob reki Kami. Razen vprašanja cest, ki predstavlja popolnoma nov problem za Sovjetsko zvezo, se postavlja tudi vprašanje izgradnje drugih objektov, ki so tesno povezani s cestami: bencinske črpalke, servisne delavnice, moteli itd. Zato je treba ustanoviti — meni minister Nikolajev — vsezvezno telo, ki naj bi črpalo denarna sredstva od vseh zainteresiranih ministrstev. niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiia BENEŠKI DNEVNIK TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA PROF. CUMBATA Bogat program poletnih prireditev Turistične in letoviščarske ustanove Začetek z IX. festivalom znanstvenofantastičnega filma - Operete, opere, drame, folklora, umetni ognji itd. * «Bottega del vino od včeraj v zasebni upravi Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, ki je v osebi prof. Edoarda Cumbata dobila novega predsednika, je vsaj v o-kvirnih obrisih že začrtala in tudi v dobršni meri organizacijsko izpeljala program svoje dejavnosti med letošnjo poletno sezono, ki se ma-nifestativno odraža zlasti v prireditvah na tržaškem gradu, pa seveda tudi v drugih dejavnostih, katerih namen je naše mesto najbolj usposobiti za pritegnitev in zadovoljitev tujega in domačega turista. O vsem tem je včeraj spregovoril časnikarjem sam predsednik prof. Cumbat na tiskovni konferenci v prostorih «Bottega Pel vino* na gradu, katere so se udeležile tudi podžupan Lonza kot zastopnik občine, dr. Orlando in profesorica Paulon kot sodelavca ustanove pri izvedbi tradicionalnega festivala znanstvenofantastičnega filma, ravnatelj u-stanove dr. Quitan in drugi. Program poletnih prireditev, ki sicer še ni povsem dokončen, se bo letos začel prej kot prejšnja leta in so bo odvijal v največji možni meri na grajskem dvorišču, kar u-'e zaradi možnih vremenskih ne-prilik povzročiti kakšno nevšečnost in manjši inkaso, vendar hoče u-stanova vztrajati na grajskem dvorišču, kjer so dani vsi tehnični po goji za vsakovrstne prireditve. Poletno sezono bo odprl IX. festival znanstvenofantastičnega filma, za katerega so svojo deiežbo z dolgo-metražnimi in kratkometražnimi filmi že prijavile številne tradicional ne udeleženke in ki bo letos obogaten z retrospektivnim in antološkim pregledom tematike »Surreali-zem v kinematografiji* Retrospektivo bo pripravil prof. Luigi Chiari-ni, predstojnik katetre za filmsko zgodovino in estetiko univerze v Ur-binu, Ado Kiran, avtor knjige »Le surrealisme dans le Cinema* pa bo pripravil uvodni tekst za festivalski katalog. Festival znanstvenofantastičnega filma bo od sobote 10. do sobote 17. julija na gradu, pregled »surrealizma v kinematografiji* pa se bo začel v ponedeljek 5. julija in zaključil v petek 9. julija. Podrobneje bomo o programu obeh festivalskih ciklusov poročali kasneje. Že zdaj pa lahko povemo, da bo zastopana najpomembnejša svetovna proizvodnja. Za drugo polovico julija je predvidenih 4 do 6 izvedb vsake od o- beh operet, Leharjeve »Vesele vdove* in Lombardi - Iiaznatove »Cin Ci La*. V prvi polovici avgusta !>o na vrsti opera in sicer Verdijev »Rigoletto* in Puccinijeva »Bohe-mč*, nato pa se bo prvič predstavil tržaškemu občinstvu folklorni ansambel črnske afriške republike Ruanda, ki je postal znan v svetu s svojim sodelovanjem v filmu »Rudniki kralja Salomona*. Medtem ko so še v teku pogajanja z najbolj znanimi in resnimi italijanskimi im-prezariji za nekaj večerov lahke glasbe in »musichals* je že sedaj zagotovljen ciklus Shakespearovih predstav, ki bo obsegal »Dvanajsto noč* in verjetno »Machbeth*. Potrjene so tudi tradicionalne izvedbe umetnih ognjev na zunanjem valolomu zaliva Sv. Justa. Za razliko od prejšnjih let letos usut iovi ne bo mogoče prirediti predstav v Rimskem (?'oJh šfi> ka kor tudi ne raznih komornih del v Miramarskem parku, ker bi to za radi scenskih zahtev terjalo od u-stanove prevelikih izdatkov, ki pa jih v tem trenutku ne zmore. Pač pa se bodo s 13. sezono nadaljevale predstave »Luči in zvoki* v ita lijanščini, nemščini in angleščini v Miramarskem parku. Doslej si je teh izredno sugestivnih predstav o-gledalo nad 300.000 oseb. Razen tega bo ustanova tudi letos indirektno prisotna s svojimi uslugami pri celi vrsti znanstvenih, umetniških, kulturnih, glasbenih in športnih pobud v Trstu. Spričo omejenih finančnih možnosti, pa čeprav je namenila okrog 30 odst. predvidenih izdatkov v ta namen ne bo mogla opraviti večjih in dražjih del pri urejevanju turistično pomembnih naprav. Kljub temu pa je ustanova že nakazala j znatni znesek iz svojih razpoložlji-1 vih skladov za popolno obnovitev palače v Ul. Čampo Marzio, kjer bodo urejene dragocene zbirke pomorskega muzeja, ter za obnovitev vodnjaka na Montuzzi, pri čemer bo sodelovala tudi občinska u-prava. Dalje bo ustanova poskrbela za namestitev druge skupine svetlobnih smerokazov vzdolž državnih cest na področju tržaške občine, prav v teh dneh pa se zaključujejo dela za namestitev svetlobnih napisov pri podhodih na Trgu Liberta in pri higienskih napravah ob zalivu S. Giorgio, kjer postajajo avtobusi. Ustanova bo prav tako še naprej delovala v okviru konzorcija za Julijsko letališče, konzorcija za vzdrževanje inštituta in zgodovinskega ter vojnega muzeja ter konzorcija za turistični razvoj tržaške obale, istočasno pa se zanima tudi za vzdrževanje svetilnika Zmage, za čistočo vzdolž glavnih cest na kraški planoti ter za obnovitev svetlobnih vodometov vodnjakov na Trgu Vit-torio Veneto in S. Antonio. V sodelovanju z sieželnim odborom za kolektivno propagando v inozemstvu, s pokrajinsko turistično ustanovo in s sorodno ustanovo v Sesljanu, je tržaška ustanova integralni del obsežne propagandne akcije, ki je že v polnem teku preko časnikov in periodičnih listov, specializiranih revij, potovalnih a-gencij itd. v zahodni Evropi. Prihodnjo soboto bo reklamni avtobus odpotoval iz Trsta na eno izmed svojih običajnih potovanj, ki ga bo na dolžini 5.000 km povedlo v Avstrijo, Nemčijo. Nizozemsko, Belgijo in Švico. Razdelili bodo plakate in brošurice v jezikih posameznih držav, uredili razstavne in reklamne vetrine, predvajali dokumentarne filme v barvah itd. Ponatisnili so ob sodelovanju EPT tudi ilustrativno brošuro o tržaški pokrajini v dvanajstih jezikovnih izdajah. Ustanova bo prav tako prevzela nase del bremen za redna gostovanja ter za sprejeme, častna in delovna kosila, turistične oglede in kar je s tem v zvezi. Končno je prof. Cumbat še povedal, da se vzdrževanje lokala »Bottega del vino* na gradu v lastni režiji ni obneslo in da je zato padla odločitev, da se lokal preda v zasebni najem in upravo, ki je dejansko z včerajšnjim dnem prešla v roke družine Lanzilotti pod vodstvom znanega »Valentina*, ki je že prej upravljal taverneto v hotelu Jolly, restavracijo »Golf clu-ba» na Padričah in hotel restavracijo »Obelisk* na Opčinah. Odločitev, da se preda upravljanje lokala prav njemu, bila je sprejeta zaradi najugodnejše ponudbe od šestih predloženih. Novi upravnik je zagotovil ceno, ki ne bo višja od cene podobnih lokalov in ki bo zato dostopna srednji klienteli. Na kraju je prof. Cumbat odgovarjal na vprašanja časnikarjev. Med drugim je na vprašanje našega urednika glede že pred leti omenjenih stikov s prireditelji folklornih festivalov v Kopru in Opatiji in s tem v zvezi o možnostih pridobitve ka- terega od slovitih jugoslovanskih ansamblov, ki nastopajo na teh revijah, za nastop na tržaškem gradu, pojasnil, da ustanova doslej v tem smislu ni dobila nobenih ponudb, da pa ni nobenih ovir, da bi do takega nastopa prišlo, če bi ustrezne ponudbe dobila. Predsednik prof. Cumbat je nato prisotne zadržal na kosilu. Odlična (Nadaljevanje z 2. strani) sofco umetniško stopnjo podajanja zahtevnih likov, a pri tem moramo žal omeniti, da je vsem (ne po njihovi krivdi seveda) manjkala bistvena komponenta uspešnega podoživljanja in prijema na poslušalca — muzikaličnost ruske besede originalnega teksta, ki preveden in izvajan v italijanščini zveni preveč tuje v drugače odrsko zelo zadetem in učinkovitem ruskem okolju. (Če za Wagnerja najame vodstvo gledališča nemške pevce ali sploh celo nemški ansambel, bi se to ne dalo tudi za slovanske opere?) Izmed vseh je ustvaril najbolj u-činkovito figuro znani basist Raf-faele Arie, ki je res izvrstno podal mističnega patra Dositeja, a tudi ostali pevci so njim zaupane vloge skušali podati na tembolj verni ,ruski' osnovi — tako smo spoznali zelo dober bas Nicola Ghiusele-va v vlogi princa Ivana Hovanske-ga, ostali pevci pa so v tržaškem gledališču že nastopali — Giampie-ro Malaspina, uspešen šakloviti, Piero Filippi (Golizin) in Giuseppe Botta (princ Andrej Hovanski, l-vanov sin); zelo zahtevno edino žensko vlogo je kar zadovoljivo podala Maria Grazia Allegri, čeprav je včasih njen glas zvenel preveč prisiljeno in premalo poduhovljeno (zlasti v zaključni sceni pri sežiganju vernih starcev na grmadi); v manjših vlogah so še nastopili Aldo Ber-tocci (pisar), Lucia Cappellino (Em-ma), Vito Susca (Varsonofief), Paolo Mazzotta (Kuska, strelec) Eno Mucchiutti in Erno Viaro. V znanih .perzijskih plesih’ v tretjem dejanju je nastopil del baletnega ansambla beograjske Opere, solistka je bila odlična Lidija Pilipen-ko, in je v preprosti a učinkoviti koreografiji Dmitrije Parliča uspešno podalo kratek baletni odlomek, za kar so bile plesalke deležne posebnega aplavza (in tudi velike košarice rdečih nageljnov). Težje delo je imel režiser Mladen Sablič, ki je moral razporediti gibanje številnega zbora v razmeroma majhnem odrskem prostoru; — scena Nicole Benoisa so sicer bile zelo učinkovite in res umetniško zasnovane ter prijetno obarvane z rusko .patino’, a bile so vse premogočne, impo-nentne, tako da je gledalec imel občutek utesnjenosti in še večje ,mračnosti’, kot jo je že sama glasba vzbujala. A kljub temu je režiser Sablič kar neprisiljeno izpeljal nič kaj olajšano mu delo. Še kar številno občinstvo, med katerim smo mdeli tudi številne predstavnike jugoslovanskih glasbenih krogov, in tudi gen. konzula v Trstu Borisa Trampuža s soprogo, je vse nastopajoče nagradilo z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem že ob odprtih scenah, kakor še posebno ob koncu posameznih dejanj in seveda ob zaključku šti-ridejanske opere. Danes ob 20.30 je na sporedu prva ponovitev opere za red C v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih. ŽRTEV PONEDELJKOVEGA POŽARA V ČISTILNICI «AQUILA» ŠOFER AVTOCISTERNE PODLEGEL OPEKLINAM Opekline II. stopnje so mu pokrivale nad 30 odst. telesne površine Zelo uspešno prvenstveno kolo zn nnše nogometne enujsterice Primorec (1:0) Don Bosco 2:0 Požar, ki je prejšnji ponedeljek zajel v notranjosti čistilnice olj «Aquila» v žavljah štiri avtocister-ne, je sedaj zahteval tudd človeško žrtev. Med požarom, ki je nastal zaradi rahlega trčenja ene cisterne v drugo, v katero so črpali gorivo, je bil najhuje ranjen in opečen 58-letni Renato Pasco, ki je stanoval v Ul. Zanelila 1. šofer, ki se je znašel sredi ognja, je skočil lz kabine, pri čemer si je tudi zlomil gleženj leve noge. Najhujše poškodbe pa so mu ugotovili na dermatološkem oddelku, kjer so spoznali, da ima na 30 odstotkov telesne površine od obraza do nog hude opekline II. stopnje. Vseeno so zdravniki menili, da ga bodo rešili in da mu bo zadostovala 60-dnevna skrbna bolniška nega. 2al se je njegovo stanje v soboto poslabšalo in Pasco je v nedeljo okoM 2. ure ponoči podlegel poškodbam. Padec priletne ženske zaradi napada mladeničev V nedeljo so morali malo pred polnočjo sprejeti na nevrokirurškem oddelku 62-letno Mario Perentin iz Ul. Sterpato, kateri so ugotovili u-darec v glavo, rano nad desnim o- Perentinova, ki bo verjetno okrevala v 15 dneh, je pojasnila, da sta ji malo prej na vogalu Ul. Conti z Ul. Gambini dva mladeniča hotela strgati torbico iz rok, zaradi česar je padla na tla. • Danes ob 18. uri bo m sedežu PLI v Ul. Genova 9/m deželni tajnik odv. Sergio Trauner orisal med tiskovno konferenco pravne pobude liberalcev in še posebej zakonski osnutek »Norme za nadzorstvo podvladja*. Jutri ob 20. uri organizira sekcija KPI na Pončani, na sedežu v Ul. Cancellieri 3 javni sestanek članov Govorili bodo o rajonskih konzultah in bodo imenovali rajonske svetovalce KPI. Govoril bo vodja komunistične svetovalske skupine Giorgio Rossetti. Predavanje v Dolini česom in odrgnino na levem licu. vitve KPI. V dvorani prosvetnega društva Valentin Vodnik v Dolini bo danes ob 20. uri govoril Vid Vremec o temi »Boj komunistov dolinske občine v predvojni dobi*. Predavanje spada v okvir pobud krajevne sekcije KPI za proslavo 50. obletnice ustano- STRELCI: v 9. min. p.p. Čuk Bogdan, v 19. min. d.p. Možina Teodor. PRIMOREC: Kralj Vladimir, Pa-patico, Sluga, Sosič, Milkovič, Možina Valdi, Kralj Mauro, Možina Teodor, Kralj Pavel, Čuk Bogdan, Čuk Henrik, (št. 13) Kralj Leo-nard. KOTI: 15:5 za Primorec. Tudi v tem kolu je Primorec odnesel s padriškega igrišča obe točki in tokrat proti enajsterici Don Bosca, ki je prej imela isto število točk na skupni lestvici. Tekma je bila torej važnejša za trebenske predstavnike, ki so mojstrsko odločili tekmo v svojo korist. V prvem polčasu so bili Trebenci stalno pred vrati Don Bosca a dosegli so samo en gol (in 8 kotov). Dvakrat je rešila nasprotnike vratnica. V drugem polčasu so Trebenci spet napadali, dokler ni padel drugi gol. Potem so bolj varovali rezultat, kot da bi ga višali, čeprav so imeli mnogo priložnosti, da bi to naredili. Toda vplivala je tudi odsotnost Maura Kralja, ko ga je sodnik izključil skupno s svojim nasprotnim igralcem zaradi prepiranja. Kronika: Že v 9. min. Trebenti povedejo, ko Čuk Bogdan z močnim strelom ukane vratarja gostov. V 34. min. strelja Mauro Kralj, a vratar od- no strelja a žoga noče v mrežo. Od-1 Primorje B bije se namreč od vratnice. Tako 2*0 (0 0) je ostal rezultat 2:0 in treba je po-' ’ ' ‘ ' hvaliti vse igralce, ki so se potrudili na precej blatnem igrišču, posebno pa Sluga, Sosič in Možina Teodor. B. K. — Bar Venelo bije žogo v vratnico, s katere se odbije spet v polje in prosti branilec gostov reši v kot. V 36. min. zelo močan strel Valdija Možine, a žoga se odbije od vratič. V 44. min. Čuk Bogdan zgreši za las, ko mu vratar odbije žogo na prečko. V drugem polčasu pa je končno padel drugi gol, in sicer po zaslugi Teodora Možine, ki pošlje žogo pod prečko v mrežo. V 22. min. nevarna akcija gostov, lep poseg Vladi-rnira Kralja, ki odbije žogo v kot. V 33. min. spet Bogdan Čuk moč- Viani — Olimpija 0:2 (0:1) GIPO VIANI: Ghersinič, Bottin, Pistilli, D’Angolo, Del Monaco, Laska, Sartori, Savarin, Orzan. OLIMPIJA: Battistutta, Perisutti, Trampuž, Blazina, Starc, Rebula Kozlovič, Škoda, Tavčar, Nanut, Germani. STRELCI: v 20. min. p.p. Nanut, v 20. min. d.p. Škoda. Na stadionu «Prvi maj* je Olimpija osvojila dve dragoceni točki proti ekipi Vianija. Igra ni bila preveč razburljiva. K temu je pripomoglo mnogo tudi igrišče, ki je bilo zelo blatno. Olimpija je imela skoraj vedno pobudo. Nasprotniki so le redkokdaj prešli v napad in niso dali nobenega resnega strela. Le ob koncu tekme bi lahko z enajstmetrovko znižali rezultat, vendar so to edinstveno priložnost zapravili. Ves prvi polčas je Olimpija vodila igro in ustvarila vrsto dobrih priložnosti, od katerih pa je bila le ena uspešno izkoriščena. Nesposobnost je stala «plave* že več točk. Tokrat pa je vendarle u-spelo ekipi obdržati vodstvo in v drugem polčasu še povišati rezultat. Gola sta dala Nanut in Škoda. Prvi je padel v 20. min. prvega polčasa. Rebula je tolkel z desne prosti strel v kazenski prostor. Branilec je zgrešil žogo. Ta je prišla do Nanuta, ki jo je brez težav spravil v mrežo. Drugi gol je padel v 20. min. drugega polčasa. Germani je lepo podal v sredino kazenskega prostora do prostega Škode, ki je takoj streljal in premagal vratarja. Job PRIMORJE B: Furlan, Bukavec. Pavletič, Štoka M., Bezin, Pf*** Del Bene, Sardoč, Rustja, Z*?. Čemjava, 12. Štoka A., 13. Metk®; BAR VENETO: Dainese, Zaccm gna, Delise, Bisiacchi, Santin, 1 lomban), Furlan, Pecchiari, P°n*L tich, Valenti. Falconetti. Zaratin. 12. Jannone. _ STRELCA: v d.p. Sardoč in ^ letti. Druga postava Primorja .je s. •uii«iiiiiii»mniiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiUHiiiiiHiiiiiiiiiiimii»iiiiiiiiii*UHii*«iiiiiniiiiiii V L NOGOMETNI AMATERSKI LIGI Poraz Vesne tudi proti Pro Romansu Križani so kljub požrtvovalni igri podlegli Pro Romans — Vesna A 2:0 (1:0) STRELCA: v 15. min. p.p. Calli-garis, v 15. min. d.p. Candussi H. PRO ROMANS: Visintin, Simonit, iiiiimiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiinniiiiiiiiiiiiiiiimmmnimiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiimiiiiMiiiimimiiiiiiiiiii ///////Z/A »■a TOREK, 23. MARCA 1971 TRST A II. PROGRAM 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. narodne: 11.50 Trobentač Rotondo; 12.10 Bednarik - «Pratika»; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Plošče za vas: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Otroci pojo; 19.20 Srečanje z R. Nakrstom; 19.30 Moški zbor »V. Vodnik* iz Doline; 20.00 šport; 20.35 Čajkovski: »E. Onjegin* . Opera. TRST 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba (Drevo v Brooklynu); 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00, 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Sanremske pesmi; 15.00 Ne vse toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Odprti študijo; 18.15 Pregled plošč; 18.45 Glasbene novosti; 19.02 Spored s Pippom Baudom; 20.10 Musiča match (z Mikom Bongiornom); 21.20 Ping pong; 21.40 Novosti; 22.00 Zabavni spored; 22.40 Radijska priredba De Montepinovega romana. 12.10 Plošče; 14.15 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 15.50 Radijska priredba; 16.40 Lahka glasba. III. PROGRAM KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.30, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranje pesmi; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Za vas mlade; 9.15 Zbori iz Trevisa; 9.20 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Operna glasba; 11.45 Glasba in pesmi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Spomini iz Pulja: 17.45 Mozartove skladbe: 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbeni koktail; 23.35 Iz operetnega sveta; 23.00 Spored RL. 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Klasična glasba; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 «Somrak bogov* R. Wagner-ja; 17.00 Pregled tujega tiska: 17.25 Strani albuma; 17.40 Pregled jazz glasbe; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Sodobna klasična glasba. FILODIFUZIJA glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Moj svet je glasba*; 14.30 S simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana; 14.40 Mladinska oddaja: «Na poti s kitaro*; 14.55 Pet minut za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez-zo: 15.40 Odskočna deska; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Rad imam glasbo; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana; 19.25 Pet minut za EP; 19.30 Novice, komentarji, ocene, magnetofonski zapisi; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.15 Lahka glasba; 22.15 Iz sodobne švicarske glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 8.00 (17.00) Koncert za začetek; 9.00 (18.00) Albinonijev koncert; 9.40 (18.40) Ital. sodobna glasba; 10.00 (19.00) Skladba Stravinskega; 10.20 (19.20) Vzporedne skladbe; 11.05 in (20.05) Medigra; 12.00 (21.00) Umetnine; 12.30 (21.30) O-perna glasba: 13.30 (22.30) Avtorjev portret; Giovanni Pacini; 14.15 (23.15) Antologija izvajalcev; 15.30 Lahka glasba-stereo. 12.30 Kulturni spored; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Spored za najmlajše 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za mladino; 18.45 Risanke; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Detektivka; 22.00 Znanost in tehnika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Bumerang; 22.20 »H topolino* — enodejanka. JUG. TELEVIZIJA NACIONALNI PROGRAM SLOVENIJA 8.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila: 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.31 Fe-derico itd. itd.; 13.00 «D testaco-da»; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Spored za mladino; 16.20 Glasba za mladino; 18.15 Pesmi za vse; 18.45 Gospodarsko-sindikalni pregled; 19.00 Klasična glasba; 19.30 Spored s Tomom Jonesom; 20.20 Verdijeva opera »Ples v maskah*; 22.35 Ital. folklorna glasba. 7.00, 8.00, 9.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 7.15 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Pesmi iz Medjimurja; 10.00 Novice, komentarji, zanimivosti; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Jakov Gotovac: dva odlomka iz opere »Ero z onega sveta*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Lepe melodije; 13.15 Obvestila in zabavna 20.00, 22.25 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Spoznavanje prirode in družbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Angleščina; 17.50 Tiktal:; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Torkov večer; 19.05 Mednaiodni marketing in transport; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.35 Nepozabni Fernandel; »Žena z dvema možema* — franc, film; 22.05 Glasbeni nokturno. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Od 19.05 do 19.30 Barvni mana skop; 19.30 Risanke; 20.00 Oddaja o življenju Eskimov. Baizzeu, Pelos, Candussi I, Di Barbana, Serino, Candussi II, Cantarut-ti, Concina, Calligaris. VESNA: Rado Tence, Verzier, Mongardini, Zoffoli, Skrem, Car-meli, Ridolfo, Barbiani, Švab, Milič. Degrassi. SODNIK: Giacomin (Casarsa). Vesna je v nedeljo gostovala v Romansu, kjer se je spoprijela z močno enajsterico Pro Romansa, ki sodi med boljše ekipe tega prvenstva. Pro Romans ima namreč 25 točk in je visoko na lestvici. Od vodečega para Manzanese in Aquileie ga ločita le dve točki. Že to dejstvo zgovorno priča o težavah in težki nalogi, ki je čakala kriške nogometaše. Nihče v kriškem taboru si ni obetal zmage po zadnjih slabih nastopih. In tudi tokrat so Križani morali poraženi z igrišča. Pro Romans je namreč odpravil nasprotnike s »klasičnim* 2:0 in je obenem potrdil, da je zasluženo visoko na lestvici. Pro Romans je namreč homogena ekipa, odločna v obrambi, z dobrimi režiserji in z odličnim napadalcem Calligarisom. ki je s trinajstimi goli drugi najboljši strelec prvenstva. In Calligaris je tudi proti Vesni dosegel svoj gol, kar neposredno s kazenskega strela iz velike razdalje. Proti tej dobri ekipi se je Vesna — Kot običajno — požrtvovalno vrgla v borbo. Vsi igralci so se močno potrudili, da bi od tega gostovanja odnesli vsaj točko, a jim to ni uspelo. Igrali so požtrvovalno, a ne razsodno. Akcije so bile sad posameznikov, le redkokdaj so bile sad skupne igre. S tako igro so seveda kriški nogometaši še olajšali nalogo domačinov, ki so udobno gradili svoje akcije in so bili s hitrimi protinapadi večkrat nevarni zz Tenceieva vrata. Prvi gol je padel že v 15. min., ko je Calligaris iz kakih 25 metrov kar s prostim strelom ugnal Ten-ceja. Ta gol je znatno potrl goste, ki so se morali zato v še večji meri odpreti v obrambi in so skušali izenačiti stanje, kar pa jim v prvem polčasu ni uspelo. Tudi v drugem delu igre domačini niso popustili. Umirjeno so vodili tekmo in so v 15. min. podvojili izid. S tem zadetkom je bilo tekme praktično konec. Po drugem prejetem golu so se Križani še z večjo vnemo vrgli v napad. Pri tem pa so opustili vsako taktiko, kar jim i je bilo seveda usodno. Nevarno so ' se namreč odprli v obrambi in domačini so le za las zgrešili še nekaj ugodnih priložnosti. Tudi Vesna je v teh končnih minutah zgradila celo vrsto akcij za gol, ki pa so se le za las izjalovile. Izid je tako ostal pri 2:0 za domačine, ki so zaslu ženo zmagali, Križani pa gotovo niso razočarali. S tem porazom je — žal — polo *aj Vesne brezupen. b. I. sičnim izidom 2:0 premagala Bar Veneta. Izkupiček Primorja lahko bil še večii, če ne bi preveč preigravali in ne bi teli na izredno dober dan n®s%19 nega vratarja. V ekipo Pri^L sta se vrnila prosti branilec n® in srednji napadalec Rustja. W prej igrala v prvem moštvu. i tega pa je v nedeljo igral tu®,. Bene, ki je s svojo izkušeno® močno pripomogel k uspehu. ... Prosečani so zaigrali dokaj P02 vovalno, posebno se je izkazala s, dina igrišča kier so Pertot. Sar®*-1 dina igrišča, kjer so Pertot, Živec in Del Bene strli vsako F budo nasprotnikov in tako v Precejj^ nji meri olajšali delo obrambe, pa je bila praktično nezapos1®1^ saj so igralci Bar Veneta “fli ^ en strel v vrata Prosečanov, ki *. » • * Jj. je Furlan odlično branil. V naPaj7, se je poleg Rustje in Černjave ■ kazal tudi branilec Pavletič. ki£ često zapustil svoje mesto in pil prvo vrsto »rdeče - rurnen«?\ Bar Veneto ni pokazal a®’' kakšne uigranosti. Bil je precej P\ manjkljiv, predvsem v napadu. - , je v vsej tekmi le enkrat streti: v vrata. Ko so Prosečani v driMF^ polčasu zaigrali ostreje, je 010 Bar Veneto predati orožje. KRONIKA Že v prvih minutah so ^>roS6^as-vsilili oster tempo in spravili na protnika v težavo. Bar Veneto je zaprl v obrambo in ni J trel.iak da bi »rdeče-rumeni* strw-, u vrata. V tem obdobju je v vrs vratu, v iem odciodju je » y. :e Primorja izstopal Pavletič, ® .L zalagal napad z zelo uporab® žogami, katerih pa* napadala n znali izkoristiti. Najprej je J®8 Bar Veneta lepo odbil strel nato pa je še obranil svojo tore pred napadom Živca. Prosečani kar postopoma zmanjšali tempa izkoristili nasprotniki in s * TU-nja tijem enkrat nevarno ogrožali vr Furlanova vrata. pf\. Drugi polčas je bil monolog ? morja, ki si je najprej zaPr» nekaj enkratnih priložnosti. povedlo z diagonalnim strelom p doča, ki je presenetil nasprotni" vratarja. Prosečani pa se niso dovoljili z minimalnim rezulta in so kar naprej napadali-Sredi drugega polčasa je DolI ne podal žogo v sredino kazoo^i ga prostora. Za usnjem se j® P0",:-! Pavletič, ki je neubranljivo s^’eIJj,i pod prečko: 2:0 za Primorje tekme je bilo konec. Demacori — Vesna B 2:2 (*:V STRELCI: v 25. min. p.p. so (D), v 35. min. Struggia (”/>, 40. min. Renato Košuta (V) z e*,0G, metrovke, v 38. min. d.p. RefW Košuta (V) z enajstmetrovke^ DE MACORI: Ferluga, Soldano, Doz, Del Bello, Zulian, gonini, D’Ambrosi, Struggia, Ca1 so, Bon. «u. VESNA B: Tretjak, Danilo K-.« ta, Bogateč, C. Sulčič, E. S®c‘ F. Sulčič, Zdravko Košuta, nja. Renato Košuta, E. Sulči® tonini. ^ Druga enajsterica Vesne Je v. jpj deljo iztrgala dragoceno točko e* De Macori. Remi je toliko bolj ^ veselil igralce in navijače, ^ jja-kazalo, da bodo nogometaši D® conija odpravili kriške nogo® ^ dokajšnjo razliko De namreč že vodil z 2:0 in o-, ui se morali močno braniti, lahko zaustavljali napade nikov, ki so se v prvem delu .PCr«-ga polčasa popolnoma razigra j N«' "zb<«; to pa so se naši nogometaši le._wlll li. Uredili so svoje vrste in 1 ,a s» nekaj uspešnih napadov, tako bili branilci De Macorija Prl3tpfe-večkrat ostro poseči, da so čili Križanom pot do gola. V 4® jj, nuti je sodnik zasluženo doso<® p metrovko v korist Vesne, ki 1° Renato Košuta tudi realiziral- , V drugem polčasu so Križ®1, a. ločneje začeli in so zgradili ^ godnih priložnosti, ki pa F** ^ znali izkoristiti. Nekaj koncem tekme pa je sodnik nn rlnc/vlil onoictmaftvurlrA lfl **. no dosodil enajstmetrovko in Košuta je še enkrat hladn®^p realiziral. Vesna je tako za®1 $■ remizirala to srečanje, ki se J* njo začelo neugodno. Najboljši v kriških vrstah J Renato Košuta. h J, Zarja — Rolanese 2:0 b- Bazoviška Zarja je brez _ ^ prišla do obeh točk. R01®?-', je namreč predstavil na o'r’ opreme, bolje rečeno brez ago in je zato sodnik prisodil Bazovcem. BA^ še P0^1* Jutri bomo priobčili - . naslednjih tekem: - rtjll Moraro — Sovodnje 2:1 l Azzurra — Juventlna 0: COOP — Breg 0:1 (0:<,} 4 \K it a 4 4 t Si -K k b k fc S ?! S ,4 S S s Ut s ib s !>