‘r/t PHIriOHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE X. . Štev. 188 (2807) DOSLEDNO MIROLJUBNO SODELOVANJE TREH BALKANSKIH DRŽAV IN ZGLED, KI SO GA S TEM DALE OSTALIM NARODOM, STA ZNATNO PRISPEVALA K USTVARJANJU ELEMENTOV POPUŠČANJA NAPETOSTI V MEDNARODNIH ODNOSIH. Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, torek 10. avgusta 1954 Cena 20 lir SO ZUMJI MINISTRI JDBOSLATOE, GRČIJE IM TURČIJE M BLEDU SLOtESMO PODPISALI MINISTRI BALKANSKIH DRŽAV NA BLEDU Sporazum o zvezi, političnem sodelovanju | vzajemni pomoči med tremi državami « na eno izmed treh zai/eznic bo i/eljal kot napad na vse tri države - Pogodba je v skladu z Listino OŽIVI in z re-?+ ^ai7ne s^uP®^ne 021 od 17. novembra 1950 - Zveza bo veljala 20 let Ustanovljen je bil Stalni svet treh baltskih držav in balkanski znanstveni zavod - Sprejeta resolucija o osnovnih načelih balkanske posvetovalne skupščine Prispevek k popuščanju mednarodne napetosti in utrditvi miru Zaključno P05ebD*i» dopisnika) js biia’*'■ rDanes ob 11-30 v'le avnos‘ni dvorani ia»ska Podpisana bal- ss uradni-3' Dokument, ki o tveai n ??*nuie «P°S°dba »iu in ’ P ltlcnera sodelova-todpisaii Z^ie”ni pomoči»> s° stt> Kes- Z" ‘unanji mini St%opl„P°POVjČ' Stefane, zunanji mini- la ob opulos Fuad Kepru- "»v HP”rV20.čnosti ostalih čia- Vila domačih l" Velikega šte* 'hrjev j„ , ln tujih novi- Vesnost °v,reportorjev; slo- a* trav a tudi posneta trak 2a . udl Posneta Zunanji eviziiski prenos. Vaerai n lnis‘rb ki so ime-lzletu v predpoldanskem *° se ae eno sejo, ? Lf ,člani de‘ega- estanku so ? ob H. uri. deUv«v nV; PoleS ostalih ?*ki zunaniik StVoval' namest-■^ebler, g; ‘ . m'nistrov Aleš Ustniki na-1,n.Birgi ter na-Peta'nih štabnniItov treb ge’ n°vič> Oovas T setleral‘ Vuč-k2a so odprlin Koskun. Ob v°rane 2a Vrata svečane a Povin, narje in fo- toreporterje, ki so takoj hiteli opravljat svoje delo, ob il.30 pa so ministri sedli za mizo in podpisali vse tri originalne izvode pogodbe, vezane v rdeče usnje. Po podpisu so si ministri z nasmehom segli v roke in si čestitali, nato pa so si nazdravili s čašo šampanjca. Podpisu je sledila kratka tiskovna konferenca, med katero je predstavnik jigoslc-vanskega tajništva za zunanje zadeve najprej prečital besedilo zaključnega poročila, nato pa so ministri v francoščini odgovarjali na vprašanja novinarjev, pri čemer je državni tajnik Koča Popovič, ki je nosil glavno težo tiskovne konference, prosil zbrane dopisnike, naj se omejijo na vprašanja v zvezi s poročilom in besedilom pogodbe. Na vprašanje dopisnika francoske agencije APP, ali določa člen II. balkanske zveze večjo stopnjo avtomatičnosti vzajemne pomoči kot člen V. atlant- skega pakta, je državni tajnik Popovič odgovoril, da je besedilo pogodbe dovolj jasno in da se mu ne zdi potrebno delati posebnih analiz ali primerjav z drugimi pogodbami. Odgovor na naslednje vprašanje, ali lahko k pravkar podpisani zvezi pristopijo tudi druge države, je Koča Popovič prepustil grškemu zunanjemu ministru Stefanopu-losu, ki je dejal, da je tudi iz besedila poročila razvidno, da je zveza odprta tudi za druge države, ki želijo k njej pristopiti in v njej sodelovati pod v pogodbi določenimi pogoji. Na dodatno vprašanje dopisnika agencija ((Associated Press« Singletona, ali so se med blejsko konferenco razgovarjali o pristopu kakšnega drugega člana, je K. Popovič odvrnil, da nima ničesar dodati k Stefanopulosovi izjavi. Ne da bi bilo to izrečeno, sta Obe vprašanji očitno merili na Italijo. Dopisnika agencije AFP je zanimalo še, ali je procedura posvetovanj, ki jih pred- B *esedilo pogodbe o zvezi r n ZltA^* I- 1 _ X In. 17 nnMrtef« 1 Cim* PoL rnočj°Van^ irT*’’ Pričnem V2ajemPi P°- lLnSVoL« var-odelovanja. IPedi'arodne- ga St‘M 2dr-^ * ceiovit;7^° ,*"• .'h politič-dežel v ^Oruženik ln določili krePUoZ^°'- da raZ' stavi ‘el Otne pri- °vanja, Istvn'.0 Pogodbo "J“’ P°* >o 2 P s°delovanhi PnJa‘ Har, , febr,,..- nju- P°d* o n1ri> ki 5fi ruar)a 1953 v ,pl°(iovita. Pokazala ze- ie bila ta NSaVaj<*. da koVradkn°. Pojmovana «loane, ZVaz>; Jake lv ‘18 e uresniče-v2r„ lčane °trebno- M VaaVitev s?satdalie’ da b° litvt^osti rned a kolektiv-stavij , Pogodbe njlmi s skie-cmij?la ne saen° zvezi , red-Post Jii 2a njihn0 odlo«illmga ‘Mi *n Peodvisno taStU° var‘ držav bla„ st’ ‘emveč Ih * Zvest^nj0 vseh H rn oik la toj. vseh drugih vari pravega one'7.Vlonega . leže na^-u’ zlasti z< Puhovem pod m S& 1“«'« skleniti to V *A "““i iu po- o naslednjem: len I, aUjei:'uoen določii da bo/anke se obve* rMov ‘ Win d° v skladu , i6 °v> ien2drUŽenih na- katet Vodnar ,naqin reseva-‘Me * 1 utearn0dne sP°re> v 'bodila01 da s, L blti zaPle' la t0dn'h odo v svojih katetri au “ nosih vzdrža-v ao>‘ sile na 0atOd„ SiU S “ikl ne bi bil °V cua Združenili »■ obokal Clen IV Za učinkovito izvajanje pogodbe je bilo sklenjeno: 1. da se ustanovi Stanu , svet, ki ga bodo sestavljali zunanji ministri, kakor tudi drugi člani vlad pogodbenih strank, katerih navzočnost bi zahteval položaj ali značaj vprašanj na dnevnem redu. Stalni svet bo imel redne sestanke enkrat letno. Sestati se bo mogel tudi izven teh rednih zasedanj, kadar koli bi vlade vseh pogodbenih strank to imele za potrebno. V času, ko ne zaseda, bo Stalni svet opravljal svoje funkcije s posredovanjem stalnega tajništva ankarskega sporazuma in to način, ki bo določen. Konferenca zunanjih ministrov, predvidena s členom I ankarskega sporazuma, se zamenjuje s Stalnim svetom. Sklepe o bistvu vprašanj bo Stalni svet sprejemal soglasno. 2. Generalštabi pogodbenih strank bodo nadaljevali s skupnim delom, ki se je že začelo v skladu s členoma II in III ankarskega sporazuma, upoštevajoč določila te pogodbe. Clen V. V primeru, da nastopi položaj, o katerem govori člen II te pogodbe, bodo pogodbene stranke 7 h s° se S'4^ -bodo vsak MU £ Pa eno ali 7>atraieU, biihove/ katerem Mgodb kot naBari a °zemlja sklaau e s‘rankG ?•* vse tri Mco 2 ,s tem ’ 1 bodo v k°lekti, nite ina rSUjoč Pra- >e :ae. aamooSablne ali kdi>e nfifb.u 5l P«- Po kolek! , -MII Ul «, “j jJJ. Pomdlrdualno3t.'"e °ZN- :uPne sle tSMvzeiPlletP dogtfveom« bodo ‘bdi 6 vSe ukgr Voru takoj 2*JimPK°fa> VoSe' vštevši )>i0g°dbenebratpboOtrebni za Sil " K Sa 0apadalcadbruEe obvetn**1* ■hedsek ■ l'ez ezhosti eb°Mega P°PreiŠpM- aene 5 2Urria "tUkLPOm°«'m,nUdile Se obve- druga brambne j nehale, če bi Varnostni svet te ; učinkovito podvzel ukrepe, o-| menjene v členu 51 Listine ustanovi^ Stalni Združenih narodov Vlade pogodbenih strank bodo prav tako brez odlašanja dale izjavo, ki jo predvideva resolucija glavne skupščine OZN št. 378 (V.) od 17. novembra 1950 o dolžnosti držav v primeru izbruha sovražnosti, in bodo ravnale v skladu s to resolucijo. Clen VIII. Pogodbene stranke potrjujejo svoj sklep, da ne bodo sodelovale* v kakršni koli koaliciji, naperjeni proti eni izmed njih in da ne bodo prevzele nobene obveznosti, ki bi bila neskladna z določili te pogodbe. Clen IX. Določila te pogodbe ne vplivajo in jih tudi ni mogoče tolmačiti, kot da na kateri koli način vplivajo na pravice in obveznosti, ki izhajajo za pogodbene stranke iz Listine OZN. Clen X. Določila te pogodbe ni mogoče tolmačiti, kot da na kateri koli način vplivajo na pravice in obveznosti, ki izhajajo za Grčijo in Turčijo iz severnoatlantske pogodbe od 4. aprila 1949. Clen XI. Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju, sklenjena med pogodbenim: strankami v Ankari 28. februarja 1953, ostaja v veljavi, kolikor je ne zamenjujejo določila te pogodbe. Pogodbene stranke soglašajo, da se glede trajanja ankarske pogodbe uveljavijo do-ločila člena XIII. te pogodbe. Clen XII. Določila člena IX. pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju od 28. februarja 1953 bodo pod istimi pogoji veljala za to pogodbo. Clen XIII. Ta pogodba je sklenjena za 20 let. Ce je nobena pogodbena stranka ne odpove leto dni pred potekom tega roka, se bo smatrala za molče podaljšano še za leto dni in tako dalje, dokler je ena izmed pogodbenih strank ne odpove Clen XIV. Pogodbene stranke bodo to pogodbo ratificirale v skladu s svojimi ustavnimi predpisi. Veljati bo začela na dan deponiranja zadnjega ratifikacijskega instrumenta. Ratifikacijski instrumenti bodo deponirani pri ministrstvu zunanjih zadev kraljevine Grčije. Pogodba bo registrirana pri Združenih narodih. Ta pogodba je sestavljena v treh enako se glasečih izvodih v francoskem jeziku; vsaki pogodbeni stranki bo izročen po en izvod. V potrdilo vsega tega so opol. nomočenci pogodbenih strank dali pod besedilo svoje podpise. Sklenjena na Bledu, 9. avgusta 1954. stranke takoj začele z medsebojnim posvetovanjem. Stalni svet pa se bo nemudoma sestal, da bi določil ukrepe, ki bi jih bilo treba skupno podvzeti poleg onih, ki bi bili že podvzeti na osnovi člena II, in ki bi odgovarjal položaju. Clen VI. V primeru resnega poslabšanja mednarodnega položaja, zlasti pa na področju, kjer bi to poslabšanje lahko neposredno negativno vplivalo na varnost na njihovem področju, se bodo pogodbene stranke posvetovale, da bi proučile položaj in določile stališče. Pogodbene stranke se zavedajo, da utegne oborožen napad na kakšno drugo državo s tem, da bi se razširil, neposredno ali posredno ogroziti varnost in teritorialno nedotakljivost ene ali več izmed njih, in so se zato sporazumele o naslednjem: V primeru oboroženega napada na državo, do kateie so ena ali Več pogodbenih strank prevzele v trenutku podpisa te pogodbe obveznosti o vzajemni pomoči, se bodo pogodbene stranke posvetovale o u-krepih, ki bi jih bilo treba v skladu s cilji Združenih narodov podvzeti, da bi bile kos položaju, ki bi na ta način nastal na njihovem področju. Razume se, da bi posvetovanja, ki jih predvideva ta Člen, lahko obsegala tudi nujen sestanek Stalnega sveta. Clen VII. Pogodbene stranke bodo takoj obvestile Varnostni svet Združenih narodov o oboroženem napadu na eno izmed njih, kakor tudi o podvzetih ukrepih zakonite samoobrambe; s temi ukrepi bodo pre- videva člen II pogodbe (napad na eno izmed držav podpisnic) ista ali obsežnejša kot procedura, ki jo predvideva člen VI (napad na državo, do katere ima kakšna izmed podpisnic obveznosti o vzajemni pomoči); jugoslovanski državni tajnik je odgovoril, da se člen VI tiče s^mo posvetovanj in da je jasno, da je procedura po členu ij nujnejša in močnejša. Vse, kar se tiče zadevnih odnosov, je bilo prečitano, je dejal K. Popovič po krat/.em posvetovanju s svojima kolegoma na vprašanje, kakšen bi bil odnos balkanske zveze do kakšnega novega sistema kolektivne varnosti v Evropi (pri čemer je bila očitno mišljena evropska obrambna sKupnost, ki trenutno še ni uveljavljena). Končno je še turški zunanji minister Ke-prulu odgovoril na vprašanje, ali bodo člani posvetovalne skupščine predstavljali samo svoje delegacije ali svoje parlamente v celoti; opozoril je na splošna načela o balkanski posvetovalni skupščini, ki jih vsebuje objavljena spomenica in dejal, da glede posvetovalne skupščine še ni bilo dokončnih sklepov, ker ti pripadajo trem parlamentom, S tem je bila tiskovna konferenca treh zunanjih ministrov končana. Popoldne je predsednik republike maršal Tito v vili «Bled» sprejel v ločenih avdiencah grškega zunanjega ministra Stefanopulosa in turškega zunanjega ministra Ke-prula, zvečer pa je prav tam priredil svečan sprejem, ki se ga je poleg članov delegacij udeležil tudi ves diplomatski zfcor, razni jugoslovanski politični, vojaški in. javn: delavci, predstavniki domačega in tujega tiska in drugi. Zlasti so opazili, da so se sprejema udeležili tudi diplomatski predstavniki ZSSR in vzhodnoevropskih držav, ki so v nedeljo popoldne prispeli na Bled. Na robu konference, zlasti pa med novinarji, je bilo tudi mnogo ugibanj o drugem trenutno aktualnem vprašanju, o Trstu. Poseben povod za to ugibanje je dajalo vztrajno, čeprav ponesrečeno italijansko poskušanje povezovanja balkanske zveze s tržaškim vprašanjem, pa tudi obilica vesti in napovedi v zadnjem času, kdaj da bo vprašanje Trsta urejeno. Q teh ugibanjih je mogoče z gotovostjo reči samo to, da so se izkazala za neosnovana ona, ki so napovedovala istočasen podpis balkanske zveze in objavo sporazuma o Trstu. V običajno dobro obveščenih krogih sodijo, da ni izključeno, da bi utegnilo do rešitve tržaškega vprašanja priti kmalu, vzdržujejo pa se vsake točne napovedi, Poudarjajo pa, da se je pokazalo, na kako šibkih argumentih je slonelo prizadevanje Italije, da se obe vprašanji povežeta, Italija bi bila lahko rešila svoj diplomatski ugled samo s tern, da bi ob pravem času pristala na sporazum R. C. Splošna načela posvetovalne skupščine Splošna načela, za ustanovitev posvetovalne skupščine držav podpisnic ankarske pogodbe, kot jih našteva spomenica, ki so jo o tem izdelali zunanji ministri, so naslednja• 1. Posvetovalna skupščina bo sestavljena iz enakega števila članov vsake pogodbene stranke, ki jih bodo izbrale narodne skupščine treh držav izmed svojih članov. 2. Skupščina se bo sestala na redno zasedanje vsaj enkrat letno v prestolnicah ali drugih mestih držav članic po sistemu rotacije. 3. Skupščina bo proučevala poti, sredstva in oblike razvoja sodelovanja med državami članicami ter bo formulirala nasvete in priporočila. 4. Nasveti in priporočila posvetovalne skupščine bodo imeli posvetovalen značaj. 5. Nasveti in priporočila skupščine bodo morali dobiti večino glasov vsake poslanske skupine vsake države. 6. Statut skupščine bodo izdelale vlade treh držav. poročilo Druga konferenca ministrov za zunanje zadeve držav podpisnic ankarske pogodbe je bila na Bledu od 6. do S. avgusta 1954. Grčijo je predstavljal g. S. Ste-fanopulos, Turčijo g. prof. F. Keprulu in Jugoslavijo g. Koča Popovič. Glavna naloga konference je bila sklenitev zveze, h kateri težijo vlade in narodi treh držav že od podpisa ankarske pogodbe. Ministri so z zadovoljstvom ugotovili, da so predhodne izmenjave stališč med njihovimi vladami, še prav posebej pa konferenca strokovnjakov, ki je bila v Atenah od junija do 5. julija 1954, dovedle do uskladitve stališč o določbah pogodbe o zvezi. Zato so lahko hitro dovršili izde-’ lavo besedila pogodbe. 9. avgusta je bila podpisana ((Pogodba, o zvezi, političnem sodelovanju in vzajemni pomoči«. Ministri so soglasno ocenili, da ima ta akt, kot priročen rezultat razvoja sodelovanja med tremi državami, zgodovinski pomen za tri države in za to področje. Z novimi obveznostmi, ki jih ta akt vsebuje, predstavlja razširjeno pravno, politično in vojaško bazo za bodoče sodelovanje treh držav. Na odločilen način veča njihovo -.-f.znosi za konstruktivno politično akcijo na mednarodnem področju kakor tudi njihovo varnost in predstavlja dragocen prispevek h konsolidaciji miru na osnovi spoštovanja suverenosti in neodvisnosti. Med izmenjavo stališč o odnosih z neposrednimi sosedi svojih držav so se ministri strinjali, da predstavlja normalizacija odnosov z vsemi onimi, ki so pripravljeni, da k tej stvarno pristopijo, pozitiven prispevek interesom miru. Ministri so tudi proučili splošni svetovni položaj. Ugotovili so, da se je neposredna nevarnost vojne zmanjšala. Izrazili so prepričanje, da je dosledno miroljubno sodelovanje njihovih treh držav in primer, ki so ga s tem dale ostalim narodom, prispeva! k ustvarjanju elementov popuščanja napetosti v mednarodni situaciji in so sklenili, da bodo po tej poti nadaljevali. V želji, da bi pospešili izvajanje sklepov, sprejetih v Atenah 5. julija 1954. leta o vzpostavitvi Posvetovalne balkanske skupščine, so se trije ministri zedinili o osnovnih načelih, na katerih bi morala ta Skupščina sloneti. Oni so v tem cilju sestavili spomenico, ki jo bodo izročili svojim vladam. Med delom konference je stalno tajništvo predložilo ministrom poročilo, ki so ga odobrili. Sklenjeno je tudi, da se osnuje ((Znanstveni balkanski zavod za proučevanje vprašanj, ki imajo skupen interes 'na področju zgodovine, zemljepisa, etnologije, gospodarstva itd.». Vojaški predstavniki, ki 'šo na konferenci sodelovali, so se zedinili glede vprašanja' skorajšnje konference načelnikov glavnih štabov. Z blejske konference držav balkanske zveze: trije zunanji irinistri (od leve na desno Keprulu, Popovič in Stefanopulos) pregledujejo častno četo ob prihodu na železniško postajo Lesce—Bled. HUDI NEMIRI tf MAROKU V Incidentih v Port tyauteyu je bilo dvajset mrtvih in okrog lOO ranjenih - Za danes se pričakujejo še hujši neredi PORT LYAUTEY, 9. — V resnih incidentih, ki so se dogodili v Maroku v soboto in nedeljo, je bilo okrog 20 smrtnih žrtev, ranjenih pa okrog 100. Zdi se pa, da je število žitev večje, ker uporniški Maiokanci, ki jih vodi politična organizacija Istiq-1 a 1», kateri se je pridružila tudi komunistična partija, odnesejo žrtev s seboj. Včeraj je okrog 2000 demonstrantov demonstriralo po ulicah Port Lyauteya, pri čemer so po poročilih ameriške agencije «United Press« požigali poslopja in trgovine. Ameriške oblasti so evakuirale ameriške državljane iz mesta, zlasti iz onih predelov, kjer prebivajo Marokanci. Demonstracija je trajala tri ure. Množico je razpršila policija, potem ko je pet minut streljala vanjo. Vodstvo Maro-kancev je danes dalo ukaz. da ne sme nihče praznovati velikega muslimanskega praz. nika «Aid El Kebir«, ker je na današnji dan tudi obletnica odstavitve maroškega sultana Ben Jusefa. Zaradi tega so se bali velikih neredov, čeprav sta sultan Mohamed Ben Arafa in francoski generalni rezident Lacoste po. zvala prebivalstvo na mir. Pohod na Robot 4000 berberskih konjenikov, ki potujejo v ma-rokansko prestolnico na jutrišnje svečanosti, prisueva k povečanju napetosti, tako da se bojijo, da bo prišlo do novih hudih incidentov. Del pre. bivalstva ne priznava novega sultana Mohameda Ben Arafe in ga označuje za uzurpator-ja. Nasprotniki sedanjega sultana so najbolj številni v mestih Rabat, Casablanca in Fez. Samo prebivalci hribovitih predelov, ki so pristaši maroškega paše, so voljni priznati sedanjega sultana. V Fezu so zaprli trgovine za ves teden. Vse francoske in marokanske varnostne čete so mobilizirali in razvrstili okrog arabskega predela, da bi upornikom preprečile vdor v evropski predel mesta. Kraljeva palača je pod stalnim nadzorstvom. Sultan bo moral jutri prisostvovati verskemu obredu in ni izključeno, da bo zopet prišlo do krvavih dogodkov. Ro zadnjih vesteh je današnji dan potekel mirno. V Rabatu so arabska središča zaprta kakor tudi v evropskem delu mesta. Tudi v Port Lyau-teyu vlada mir. Vse marokanske trgovine so zaprte in policija vrši nadzorstvo. V Casablanci se je začela prava ((ekonomska« vojna, kjer so nacionalisti izdali sku. paj s komunisti poziv na splošno stavko. V Fezu pa je BRAUNSCHWEIG, 9. — P - v teku verska vojna, kjer pa licija v Braunschweigu je S se manifestanti za sedaj orne-sporočila, da sta dva sovjet- jujejo na klicanje odstavlje-ska vojaka aretirala ngle&ke-1 nemu sultanu Mohamedu Ben ga vojaka, ki je na izletu s : Jusefu. V maroški pre&tplnici kolesom pomotoma zašel 3 J»o oblastveni organi zaplenili metre globoko v rusko cono. I dva tednika: «Paris» in «La V. družbi je bilo še več voja- j Liberte». Precejšen vtis je kov, ki pa se niso prebližali napravil .prihod barberskih meji. J konjenikov, ki so zvesti se- Rusi aretirali angleškega vojaka Komentarji in odmevi na podpis balkanske zveze Uradna izjava Foreiga Officea želi izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Italijo - Zadovoljstvo v Parizu - Intervju grškega zunanjega ministra Stetanopulosa z agencijo ANSA LONDON, 9. — predstavnik Foreign Officea je danes prečital uradno izjavo o stališču britanske vlade do podpisa balkanske zveze. «Z veseljem sprejemamo podpis pogodbe, — je dejal predstavnik — ki predstavlja okrepitev odnosov med državami podpisnicami in prispevek k obrambi svobodnega sveta na tem področju Evrope. Ob istem času smo zadovoljni, ker sta Grčija in Turčija razpravljali z ostalimi članicami NATO o besedilu balkanske zveze, preden sta ga podpisali. Prepričani smo, da bosta balkanski pakt in NATO lahko tem bolje de- Delegacija angleških laburistov odpotovala včeraj v Moskvo ia Peking Delegacijo vodi Clement Altlee, v njej pa je tudi voditelj levih laburistov Aneurin Bevan - V četrtek bo laburiste sprejel Malenkov? LONDON, 9- — Danes ob 16 20 je z letalom odpotovala iz'Londona v Peking uradna delegacija britanske laburistične stranke, ki jo vodi Clement Attlee. V delegaciji, ki šteje 8 članov, je tudi voditelj levega krila v stranki Bevan 7 članov delegacije bo poleg tega obiskalo tudi ZSSR, Japonsko, Houng Kong, Singapore in Burmo. Delegacija je danes zvečer prispela v Stockholm, kjer bo prenočila, jutri pa bo nadaljevala pot v Moskvo, kamor bo prispela ob 17. uri. V sredo bodo laburisti v Moskvi obiskali razstavo sovjetskega kmetijstva, nato pa jih bo sprejel predsednik vrhovnega sovjeta v ZSSR Vorošilov. Zdi se tudi verjetno, da bo delegacijo v četrtek sprejel predsednik sovjetske vlade Malenkov. Med tiskovno konferenco na londonskem letališču je Attlee izjavil, da je glavni na- men potovanja laburistov ((vzpostavitev stikov na Kitajskem, sestanki s člani kitajske vlade in spoznavanje tega, kar se dogaja na Kitajskem«. Bivši ministrski predsednik je dodal, da želijo člani delegacije videti «čim večje število stvari«, in ne samo tisto, kar bi jim hoteli pokazati. Izrazil je tudi upanje, da bo delegacijo sprejel Cuenlaj, in nato omenil, da to potovanje ne bi smelo škodovati angleško-, ameriškim odnosom. Voditelj levega krila laburistične stranke Aneurin Bevan pa je izjavil, da bo po njegovem mnenju to potovanje znatno prispevalo k izboljšanju odnosov med Kitajsko in Anglijo in da utegne preprečiti da bi bila Kitajska prisiljena k izolacioni-stični politiki. Poleg Attleeja in Bevana so v delegaciji še glavni tajnik laburistične stranke Mor- gan Phillips in pet članov izvršnega odbora — Burke, Earnshavv, Franklin, Watson in Summerskill. Medtem je uradni predstavnik indijske vlade danes potrdil, da je ministrski predsednik Nehru sporočil ceylon-skemu ministrskemu predsedniku Kotelavali, da po njegovem mnenju ne kaže sklicati konference držav colombske skupine za razpravljanje o SEATO. Predstavnik je še dodal, da je Nehru v svoji noti tudi poudaril, da je večina držav colombske skupine že izrazila svoje kategorično nasprotovanje načrtu o SEATO in da zato ni razloga, da bi o svojem stališču sklepali na posebni ko»ferenci. Predstavnik ameriškega državnega tajništva pa je izjavil, da se v Washingtonu nadaljujejo razgovori o SEATO. Dodal je, da je po njegovem mogoče, da bi bila o tem v kratkem objavljena posebna izjava. lovala, čim tesnejše bo njuno sodelovanje. Končno upamo. da bo sklenitvi balkanske zveze sledila okrepitev odnosov med Italijo in Jugoslavijo.« V Parizu so podpis balkanske zveze pozdravili kot dogodek, ki bo bistveno prispeval k varnosti na Balkanu in v Evropi sploh. Tako izjavljajo v francoskih uradnih krogih, kjer še izražajo željo po čim tesnejših odnosih med balkansko zvezo in atlantskim paktom. V Rimu pa je agencija ANSA razširila intervju svojega dopisnika v Jugoslaviji Saporita z grškim zunanjim ministrom Stefanopulosom. V intervjuju so vprašanja skoraj vsiljivo postavljena tako, da bi moralo biti že iz njih razvidno, kako potreben bi bil balkanski zvezi pristop Italije. Stefanopulos je na ta vprašanja odgovoril, da balkanska zveza ni naperjena proti nikomur in da bo omogočila še tesnejše in prisrč-nejše sodelovanje z vsemi drugimi miroljubnimi in demokratičnimi deželami. Sicer pa, je dejal Stefanopulos, je balkanska zveza odprta na vse strani, grška vlada pa želi, da bi se «Italija pridružila tej miroljubni delavnosti, ki je namenjena blaginji vseh«. Na drugo vprašanje ali bo tudi balkanska posvetovalna skupščina odprta «za države, ki v ožjem smislu niso balkanske«, je Stefanopulos od' vrnil, da je posvetovalna skupščina, prav kot balkanska zveza, odprta za vse miroljubne narode, navdahnjene z željo po sodelovanju in prijateljstvu, ki bi hoteli v njej sodelovati. Nato je grški zunanji minister na posebno vprašanje izrazil mnenje, da bo podpis balkanske zveze omogočil še boljši razvoj dogodkov med Grčijo in Italijo in končno navedel še nekatere grške naloge; med njimi je omenil, da se bo Grčija zaradi Cipra obrnila na Združene narode. danjemu sultanu. Ustavili so se okrog sultanove palače, kjer so postavili šotore vsi tisti, ki se bodo jutri udeležili verskega praznika. O-zračje je napeto in bo postalo še bolj, ko se bodo manifestanti, pristaši odstavljenega sultana, zvrstili v povor, ke. Policiji in vojski so baje dali nalog, da smeta streljati, samo če bo prišlo do nasilnih dejanj. Singman Ri hoče združiti Koreio z atomsko bombo WASHINGTON, 9. — Predsednik južnokorejske republike Singman Ri je v intervjuju tedniku «U. S. News and World Report« zahteval ((glasno in nujno, naj mu ZDA dajo atomsko orožje, da bi z njim «pregnal komuniste iz severne Koreje«. Ri dodaja v svoji izjavi, da je njegova vlada ((določen čas po podpisu premirja« sklenila obnoviti borbo proti severni Koreji. da pa je vojska prav v času, ko je hotela začeti z akcijo, opazila, da so ((bencinski sodi pod ključem«. Južnokorejski predsednik ni pojasnil, kdaj se je to zgodilo, niti katera oblast je na ta način onemogočila obnovitev sovražnosti, Ri je tudi dejal, da Francije ali Anglije ni mogoče imeti za antikomunistične deželi, «ker se je preveč Francozov in Angležev navzelo komunistič* nih idej«. Poveljnik južnokorejske policije general Kimčanghung pa je danes izjavil, da bo v desetih dneh odločil, ali je potrebno aretirati čaškoslo-vaške in poljske člane nevtralnem komisije, ki jih obtožujejo, da se ukvarjajo z vohunstvom. Velike stavke v Zahodni Nemčiji FRANKFURT, 9. — . Danes je začelo stavkati 200.000 delavcev kovinske industrije na Bavarskem, ker ni bil dosežen sporazum o sindikalnih mezdnih zahtevah. Stavka 14.000 prevozniških delavcev je trajala danes že 6. dan. Stavkovni odbor je včeraj soglasno zavrnil kompromisni predlog industrijcev. Stavkovnemu gibanju se je pridružilo tudi 900.000 delavcev kovinske industrije v deželi Porenje-Palatinat. Skupno se je že več kot 4 milijone delavcev udeležilo sindikalne borbe za povišanje mezd. PARIZ, 9. t— Danes je tudi francoska vlada odgovorila na avstrijsko noto od 22. julija, ki predlaga sklicanje stalnega odbora, sestavljenega iz predstavnikov Avstrije in štirih okupacijskih velesil. DUNAJ, 9. — Veleposlaništvo ZDA na Dunaju je danes odgovorilo na avstrijski predlog o sklicanju komisije petih držav za zmanjšanje okupacijskih bremen, ki težijo Avstrijo. Ameriška vlada je odgovorila pritrdilno. LONDON, 9. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je «zelo neverjetno«, da bi britanska vlada poslala opazovalce na konferenco šestih držav članic EOS, ki bo 19. avgusta v Bruslju. PRIMORSKI DNEVNIK sl*(>MI\Klil IUKVI Na današnji dan je bil leta 1893 rojen Prežihov Voranc-Lo-vro Kuhar, slovenski pisatelj. 10. avgusta liji DANES, torek 10. avguJla Lavrencij, Juriča Sonce v/.ide ob 4.57 in z«OM j® 19.22. Dolžina dneva 14.23 vzide ob 16.47 in zatone od im* JUTRI, sreda 11. avgusta Suzana, Bol emir 1*KR ECE VI*KA*AXJ1<: ZAPOSLITVE \AMIH LAPJKPKL^IC ODLOČEN POSEG NA TUJA TRŽIŠČA EDINI IZHOD IZ KRIZE LADJEDELNIC Državni prispevki za gradnjo ladij lahko krizo samo omilijo, nikakor pa je ne morejo rešiti - Kako je z ustanovitvijo proste cone? V našem listu smo že podrobno poročali o novem načrtu gradnje ladij v tržaških ladjedelnicah, katerega je obrazložil na tiskovni konferenci o tržaškem proračunu dr. Sartori, ravnatetlj za gospodarstvo in finance ZVU. Načrt predvideva graditev dveh mešanih potniško-tovor-nih ladij v ladjedelnici Sv. Marka za pomorsko družbo ((Adriatica« in graditev 8.000-tonske tovorne ladje za italijansko družbo «Lussino». Kot običajno bodo tudi tokrat plačali velik del stroškov za gradnjo teh ladij s fondi tržaškega conskega proračuna in bodo tako prispevali samo za gradnjo obeh mešanih ladij okrog 1 milijardo in pol lir. Ta načrt, pa čeprav zahteva dokaj občutna finančna sredstva pa žal ne more rešiti hude krize tržaških ladjedelnic. Stanje v ladjedelnicah je namreč zelo resno, saj gradijo sedaj v ladjedelnici Sv. Marka le tri ladje, v ladjedelnici Sv. Justa dve, v ladjedelnici Fel-szegy v Miljah pa dve ladji. V ladjedelnici Sv. Marka, bi že mprali sploviti eno potniško tovorno ladjo za ((Tržaški Lloyd», medtem ko bo druga pripravljena za splovitev v kratkem. V maju, ko je ladjedelnica gradila samo ti dve mešani ladji, je izkoriščala komaj 18 odstotkov naprav in tako zabeležila najnižji odstotek v vsej svoji zgodovini. Stanje se je z graditvijo ladje za tržaško družbo, «Marittima Finanziaria« le malo popravilo in ni nobene perspektive, da se še popravi v bližnji prihodnosti. Za pričetek gradnje dveh ladij za družbo «A-driatica« je treba namreč mnogo časa. sa'j so potrebni zelo podrobni načrti in obsežne priprave. Lahko se računa, da bodo za to porabili vsaj še nekaj mesecev, če ne bedo nastale nobene zapreke tethničnega administrativnega ali političnega značaja. To pa tudi pomeni, da obe novi ladji ne bosta povečali izkoriščanja naprav ladjedelnice Sv. Marka, temveč da bosta samo nadoknadili izgubo zposlitve nastale z dogotovitvijo obeh ladij za ((Tržaški Lloyd». Novi načrt gradnje ladij torej ni nič drugega kot načrt, kako dati ladjedelnici. Sv. Marka vsaj minimalno zaposlitev, da ne bi bila ladjedelnica prisiljena zapreti obrate. Po računih sindikatov bodo z gradnjo vseh predvidenih novih ladij v najboljšem primeru izkoristili 38 odsjotkov naprav največje tržaške ladjedelnice. Računa pa se, da mora ladjedelnica izkoriščati vsaj 60 odstotkov naprav, da dela kolikor toliko gospodar-stveno. Stroški uprave, plače stalno zaposlene delovne sile, amortizacija osnovnih sredstev itd. so namreč skoro popolnoma enako visoki, če ladjedelnica dela veliko ali malo. Tj stroški so povprečno za eno ladjo zelo nizki, kadar je ladjedelnica Dolno zaposlena in izredno visoki, kadar izkorišča komaj 38 odstotkov naprav. V takih pogojih bodo torej stroški za gradnjo ladij v tržaških ladjedelnicah še višji, kot so bili doslej in je skoro izključeno, da bi se ladjedelnice lahko ugodno borile za naročila na notranjem in zunanjem trgu. Položaj je še toliko kritičnejši, ker so že sedaj le stežka našli družbe, ki bi hotele graditi, kljub temu, da so za te gradnje prispevali znatne vsote iz tržaškega proračuna. Pa tudi na mednarodnem trgu je vedno težje (pa čeprav še vedno možno) dobiti naročila. Po podatkih Shipbul-ding Conference so znašala naročila za gradnje ladij po vsem svetu: v letu 1951 717 ladij za skupno 4.2 milijona ton. v letu 1952 270 ladij za skupno 1.4 milijona ton in 152 ladij za 0.4 milijona ton v letu 1953. V Italiji pa je stanje še toliko kritičnejše, ker ladjedelniška industrija ne more vzdržati konkurence s tujimi ladjedelnicami, tako da številne italijanske pomorske družbe, kljub državni pomoči pri gradnji ladij doma, naročajo nove ladje v tujini. Tako so v Italiji splovili v letu 1953 skupno 26.9.880 ton ladjevja (statistike vključujejo tudi ladje splovljene v tržaških ladjedelnicah) medte i ko je bilo v januarju tekočega leta v gradnji komaj še 164.445 ton ladjevja. Vsi ti statistični podatki, kot tudi proučitev novega r.ačrta gradnje ladij, govore isti jezik: kriza tržaških ladjedelnic se bo v bodočnosti še zaostrila. Izkušnje kažejo, da za ublažitev te krize le malo pomagajo obsežni prispevki iz proračuna, pa čeprav znašajo ti prispevki sko-ro tri milijarde lir na leto. Po računih italijanskih gospodarskih krogov so proizvodne sposobnosti italijanskih ladjedelnic višje, kot je po-tieba po novih ladjah za italijansko mornarico. Državne prispevke, in tudi prispevke ZVU iz conskega proračuna pa dajejo izključno za gradi tev ladij, katere grade za italijanske pomorske družbe. V takih pogojih lahko državni prispevki krizo samo omilijo, nikakor pa je ne morejo re šiti. Edini izhod je zaradi te ga za tržaške ladjedelnice tu ji trg, kjer se, pa čeprav s težavo, še lahko dobe naročila. Pot na tuji trg in konkurenčna bitka s tujimi ladjedelnicami pa je popolnoma nemogoča, dokler bodo ladje* delnice delale za 30 do 40 odstotkov draže, kot delajo ostale ladjedelnice po svetu. Ladjedelnice pa ne morejo znižati proizvodnih stroškov, dokler ne bodo lahko kupovale cenejši material na svetovnem trgu (italijanske surovine za gradnjo ladij; jeklene plošče, cevi, polizdelki in drugo, so namreč tudi dvakrat dražji kot na svetovnem trgu) po svetovnih cenah, kar bi že samo po sebi znižalo razliko za približno polovico in dokler ne bodo lahko zni> Žale delež splošnih stroškov za gradnjo vsake ladje, :n-a Angelica Bam-boschek, 65-letna Annamaria Ma-rlnig por. Cotugnati, Roberto Jermani® star en mesec, 90-letna Giuseppina Leban vd. Stanta, 89-letma Giovanna Macho vd. Škamperle. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V nedeljo so priplule v Trst sledeče ladje: iz Barija angl. ladja «Edenwood» z 870 t raz nega blaga; iz Turčije it. ladja «Otranto» s 140 t raznega blaga; iz Gradeža it. ladja «Grado» s 30 potniki: Iz Neaplja it. ladja »Otiau, prazna: Iz Baltimore grška ladja «Axios» s 7.700 t premoga. Odplule so: protj Reki Jug. ladja »Bakar« s 93 potniki; proti Benetkam it. ladja »Valflori-ta» z 59 potniki; proti Kostanci norveška ladja »Cišbrovic«, prazna; proti Gradežu it. ladja »Gra do« s 175 potniki. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 28, najnižja 22.2, ob 17. uri 26 6. Zrač ni tlak 1005.6 pada. Veter južno zapadni 12 km/h, vlaga 62 odst., nebo oblačno, morje nekoliko razgibano, temperatura morja 24.8 stopinje. NOČNA SLtIZBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Plcclola, Ul. Oriani, 2; Alla Salute, Ol. Giulla, l; Serravallo, Trg Cavana, l; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. zbor radia Zagreb; 17.30 D tinske in slavonske naroonfJP mi; 18.00 Poročila v 18.15 Poje basist MirOS »US galovič in tenorist J. Uemj 18.32 Igra vaški seletrt. £ Šport; 20.00 Giuseppe Vero-sr nani« _ lirična drama v • njih , izvaja zbor, solisti , kester Italijanskega radia, L j Ferdinanda H Plesna glasba; 23.10 Gda** lahko noč. tr srn* 306,1 m ah 980 KC-M* j, 11.30 Lahka glasba: S f vsakega nekaj: 13.00 GM?. željah; 14.00 Vesela s]"''/«! Kulturni obzornik; 14.« ski motivi; 17.30 Plesna 8- ^ 18.00 Schuman: Koncert in orkester; 18.24 MOZMj, L nemški plesi; 18.40 Kon*«^ zosopranistke Justine krai,^ gove: 19.15 Priljubljene «5 je; 20.00 Šport; 20.05 zbori; 20.30 Zabavn«. 21.00 Lichienb-erg: Mlad' IS šef; igra v 3 dej.; 23.30 r na glasba, T It H 'I' *• . jj 11.00 Za vsakega nek*iu Komorna glasba; 13.2* glasba: 17.30 Ameriška ij 21.00 Melodična orkester v, golija; 22.25 Romantični -22.45 Broadvvayski nokti« N I. O V K M 1 J * t 327,1 m, 202.1 m, 2124 Poročila ob 5.00. 6.0Č P, LUI AJV 1 l H UU v I* «sA lil 13.00. 15.00. 17.00, 19-30,S|KJ 12.00 20 minut z VeseW p ci; 12.20 Kmetijski Bruch: Koncert za kester v g-moiu, Prim<» ^jt* Seherzo; 13.30 Lahka In glasba; 14.30 Iz znand®1!-., g; nike; 14.40 Poje pi«S K II, gimnazije v Mari«*" ,1 Želeli ste - posHB*fiJlL K Utrinki iz literature: » Čič: Jablan: 16.15 5 koncert; 18.30 Odlomki ^ zartovih in Rosslmjmr" 20.00 Slovenske naro^ajM poje zbor Slovenske 1 Oj# je in duet Koritnik ' gu)š 20.40 Mali koncert lw*Lata ’ 21.30 Cesar Franck: 5«,, klavir in violino V A KADARKOLI sa®8 se Vam zdi in ne ^ v začetku mescca lahko naročite n «PRIMORSKI DNEVNIM Dovolj, da telefo”^ na štev. 37338 ali ročite Vaš naslov mu raznašalcd » c £ A Dr. SONJA MA3 bo odsotna -|(l! 15. avgusta do 5. srV . ADEX 21. in 22. avgusta 1 ILIRSKO BISTRA PIVKO KNEŽAK " KANAL MOST NA SOC* TOLMIN 22. avgusta TOMAJ - DUTOVL' SEŽANO Vpisovanje do 12. * Od 28. avgusta i° tembra iz,et SPLIT ------it|e*' 28. in 29. avgusta LJUBLJANO KOBARID BOVEC in na BLED 28. in 29. avlj^f enoinpoldnevni OPATIJO - 29. avgusta HERPELJE-K°Z MATERIJO Vpisovanje do 19' * 4., 5. in 6. seP*e izlet v ZAGRE® ,1 J 76 Svj 5 Vpisovanje do , h pri «Adria-Expre jjjr F. Severo 5-b - ———' f Pri «Adria-E*P’.^j(j * v prodaji v°zn‘ nsfA,, avtopulman ir * (Vet BELJAK, VRBO - r DEN), CELOVE GRADEC. Zii •** Izleti, ki so n»> p, dani za 22. »»»J/ preloženi na f in sicer i*1«1 KOMEN ,C0 KOSTANJEVIH TOMAJ „ DUTOVLJE ŠTANJEL JSSSScn;> / Vpisovanje do ^ 29. avgusta'*1^ KOZINO-HE® LOKEV a SKOCIJAN 2() ,vr Vpisovanje ' cptcii>i Od 3. dO t>' gfl izlet z via $ Z A G . vel«5* > na zagrebški ^ Vpisovanjedo^' ^ PRIMORSKI dnevnik — s — 10, avgusta 1954 zlasti pa cux*7P v tlL **£ 5e*^U raSejO borJfpi zao star'h neste- 5s.» «■ sJ 0 Tli v’ Sl Jtl n“Icoej fc° preiazla: histvo c‘lli \*eCe m vseh r l1e,,li Zatem olcevanje, V^a7V^nieapa({- nasi' ^l‘^£CZmn oo use- točno kot bi BOGO GRAFENAUER DR. DRAGOMA LONČARJA WqJ ~°t°eenim državnim iuro talen olitiano struk-Verh teh ,, ,se 2 uniče-t: (Urj- dveh morala zde- naravna1l'lri90Va smrt tako Mogoče ' rt °. iern ni bilo Pa je hi/ Premalo °srea .-® zmeraj do- reZ burzouZ aovoli pret' Vde^^ljivo Z zn°va mo-2 ° ^Zoreti na ste-2 lvn°sti 7 »o svoji o&- P^sPoj?a- Le-to je tain Kanja Jt anarhičnega k ' kak°r tZheneSa r(r- »mP^ostt i*arldi 3V°- io0) Po icn*-so na Pr Hii, ® Pomeniti Ctan' vojni »ty ,e «Wehl Vne orga' Z^až^olf. v ko- i/e. '""uzenj Ar u «0‘ De0tt Poml A:a? r^L1. danes MSI H l^tiČmUi * acije raz-SŽf^aiov na.cislič-dn/ft V0]ni>l zlo- 4sii, in r • S mg man » z’ stranZ“nOkajšek v %notrOli)i ■ Neodvisnih itd - vmnco v >u *« Prav toa\idrUge' v 2noua ‘o. da so d N%;, d-1'° SIie' Ulfadstml vlovestvu V > Po obsegu k komnaSnejSo 0(1 lal za nami. rasejo nelte-m vo-b vrst. si ju bistvo e- splosnem uveljavljanju naj-hujse duhovne inkvizicije in fizičnega terorja. Sodeč po nekaterih znakih. bi mogli reči, da je duh, s katerim se zdi, da je prežeta revijp tDer Stern», v najpopolnejšem soglasju s pravkar omenjenimi metodami, . sredstvi in cilji. Samo po svoji navidezno umerjeni in uglajeni obliki, se njen jezik razlikuje od onega, ki ga je nekoč rabil Goebels, sicer pa je njegovo bistvo docela isto. Kaj na pr. hočejo nekateri «Sternreporterji» (reporterji revije «Der Sferni,) doseči in povedati v svojem članku «Vergessen ist ge-faehrlichers? Gre nemara za senzacionalno reportažo, ki se z njo uprava in uredništvo revije trudita, da bi z vrsto takšnih in podobnih prispevkov ohranila, odnosno povečala njeno naklado? Nam se ne zdi, zdi se nam pa. odnosno prepričani smo, da je vse, kar lahko beremo v omenjenem članku čisto navadno vojno hujskaštvo, pozivanje nemških ljudi na revanzo. netenje njihovega nagona po maščevanju, nevarno, dasi nostalgično (malomeščanstvo se nasploh rado nagiba k sentimentalnosti in nostagiji) obujanje spomina na nemško-italijansko «kriegskameradarstvo» v in rimsko-berlinsko fašistično os, ki bi jo prejkone spet radi priklicali v življenje. Ves članek predstavlja v resnici eno samo podlo natolcevanje, vrsto najbolj u-mazanih laži, kar jih je bilo kdaj izrečenih na ra- čun nekega majhnega naroda, ki se je hrabro boril proti fašizmu in je v borbi za svojo svobodo malone izkrvavel. Toda reviji iDer Štern» je malo mm za vse to, revija «Der Sterni,, za- stopajoča interese določenih ljudi, ki se jim že ob sami besedi «majhni naro-dh od razburjenja zatakne v grlu, bi najraje, če bi le mogla, z enim samim zamahom svojega peresa prebodla vse, kar je na tem svetu majhnega in je bilo nemški veličini že stoletja v napoto. Ce postavimo ob stran uvodni opis Krasa, njegovega značaja in posebnosti, kakor tudi Trsta in njegove okolice, če postgvimo hkrati ob stran tudi nekatere več ali manj resnične osebne zgodbe, kot je na prana o mladem hitlerjevskem mornarju Guentherju, njegovi slovenski zaročenki Liviji, njenem bratrancu partizanu Brunu, iz trte izvito zgodbo o likvidatorju Taboru, opis «hrabrega» odpora nemške posadke na gradu leta 1945, če pustimo vse to ob strani in se skušamo dotipati do jedra, bomo lahko ugotovili, da je le-to brez omenjene garniture romantično - sentimentalnih okraskov čisto navadna vulgarna mistifi-kacija in ponarejanje resnice, blatenje našega osvobodilnega boja in naših žrtev, slavospev pruskemu militarizmu in nacistični okupaciji, kakor tudi fašizmu na sploh. Prišli so Nemci — tako nekako se pletejo osnovne misli članka «Vergessen ist gefaehrlicher» — ki bi lahko prinesli tem krajem red, mir, blagostanje. Toda primitivizem domačega ljudstva, prežetega s temnimi instinkti, tega ni znal in ni hotel ceniti. Nasprotno se je ljudstvo lotilo orožja ter se zbrano v na ppl divja krdslg začelo boriti proti nemški vojski. Izpolnjeno z naravnost neuteš-Ijivo maščevalnostjo, hlepeče po krvi, po naravi prežeto z najnizkotnejšimi strastmi, se je ob koncu vojne kot divja zver zagna- lo ne samo proti pripadnikom nemške vojske, ampak se je v navalu besnega komunističnega fanatizma, pomešanega z nacionalnim sovraštvom, lotilo tudi italijanskega civilnega prebivalstva, pa tudi lastnih ljudi, kadar so to zahtevali kaki neporavnani osebni računi. Ubijalo se je kakor na tekočem traku, trupla žrtev pa so polnila številne jame (grotte, foibe, poz-zi) v okolici Trsta in drugod. (Nadaljevanje sledi) ■Oprostite, toda med vami ni krmarja!« 7, Dragotinom Lončarjem je pred tednom dni (29.VII. 1954) zatisnil oči človek, ki je v slovenskem javnem življenju pomemben v več pogledih pionir in doslej brez dvoma naš najboljši poznavalec slovenske politične zgodovine v XIX. in začetku XX. stoletja. Njegova zunanja življenjska pot je bila preprosta. Rojen leta 1876 na Brdu pri Podpeči, je študiral gimnazijo v Ljubljani 1888-1897), zgodovino pa na univerzi v Pragi, kjer je o-pravil doktorski izpit. 1. 1902. Od leta 1901 naprej je — z RADAR - frkfr Brez dvoma je vojna veliko zlo za vse človeštvo in nesmiselne so trditve nekih ljudi, da vojne omogočijo razna odkritja ali izpopolnitve znanstvenih izsledkov, ki bi jih sicer ne bilo - Znanost bi v miru tudi prišla do svojih velikih uspehov in žrtve, ki jih vojna nosi s sabo, bi bile človeštvu prihranjene In vendar je res, da je zadnja vojna mnogo pospešila razvoj radarja, ki danes služi človeštvu ne samo v vojaške namene - Ker je radar tako važna pridobitev, se bomo ustavili nekoliko pri njem in si ga . = ogledali z njegove tehnične in razvojne plati . Zadnja vojna se je končala. Njene posledice se še tu pa tam čutijo. Prinesla ni seveda nič dobrega, No prav. Saj je res. Vendar ne bodimo toliko pesimistični, saj ima vsaka slaba stvar tudi iskrico dobrega, O radarju ste gotovo že slišali. Lahko ga imenujemo tudi magično oko, kar po pravici zasluži. Je pa to ena najvažnejših tehničnih pridobitev zadnje minule vojne, ki jo je prav' vojna omogočila, saj so bili stroški zanjo tako ogromni, da bi verjetno tega čudeža moderne tehnike ne imeli še cela desetletja. Kaj je radar? Radar je v drugi svetovni vojni odigral zelo veliko in važno vlogo. Da bomo delo radarja laže razumeli, poglejmo kaj radar pravzaprav je: Radar je elekron-ska naprava za ugotavljanje navzočnosti in položaja objekta z merjenjem časa, ki ga rabi snop radarskih valov, da pride od objekta, od katerega se odbijejo, pa do radarja. Hkrati seveda, z merjenjem razdalje radar ugotovi smer, iz katere se vrnejo odbiti valovi. V bistvu lahko primerjamo radar z žepno baterijo. Ce nam pade neki bleščeč predmet v temi na tla, posvetimo z baterijo po tleh dokler ga ne najdemo, .odnosno dokler se iskani predmet ne zasveti. Baterija torej oddaja vidne svetlobne valove, odbite pa jih zaznava naše oko. Torej lah-ko primerjamo svetilko z radarskim oddajnikom, oko pa s sprejemnikom radarja. Razlika je v tem, da so radarski valovi nevidni. Ti valovi, ki jih proizvaja v radarju poseben generator in se po radarskem oddajniku širijo v obliki u-tripov ali impulzov premočrtno, so ultra-kratki. Odbite ali odsevne valove lovi vrteča se sprejemna antena, poljubne oblike in jih pojačene dovede v svetlobni indikator s katodno cevjo. To zadnje je poseben zaslon na katerem se pokaže bledo zelena fluorescenčna slika okolice radarske naprave. Ro časovnem razmaku med oddanim impulzom in prejetim impulzom moremo ugotoviti oddaljenost predmeta. Ta časovni interval je zaradi velike hitrosti radarskih valov izredno kratek, saj znaša le tisočinko sekunde. •veri Uya — Kri Je curkoma brizgnila u rane, zadane s sekiro No, zdaj ko smo se z radarjem pobliže seznanili in smo videli kakšno čudo je, poglejmo kakšno vlogo je odigral v pretekli vojni. Njegova vloga v vojni Letalcem angleškega vojnega letalstva se je prav gotovo vtisnilo, v spomin leto 1940 ko so prizadejali osovraženi nemški zračni sili «Luftwaffe» prvi strahovit poraz, četudi je prišlo na deset nemških komaj eno angleško letalo. Kjerkoli v zraku na kateri koli višini in kraju so Hitlerjeva letala napadla, so bila maloštevilna angleška letala vedno na mestu, da jih sprejmejo. Celo ponoči so našli Angleži velika temna sovražna letala in jih uničevali V taki meri, da je moral oholi sovražnik le priznati svoj poraz. Skratka, radar, naprava za ugotavljanje položaja letal je rešil Anglijo. Lahko bi seveda rešil tudi Američane pri Pearl Harboru. Saj je vendar radar ameriške obveščevalne službe deloval tako zanesljivo, kot obveščevalec, ki se nikdar ne zmoti. Tudi tistega usodnega jutra, 7. dec. 1941. je našel in ugotovil položaj japonskih letal, ki so bila še 200 km daleč. Poročnik Lock-hart, ki je bil takrat ravno dežurni pri radarju je takoj obvestil svojega poveljnika o bližini letal ter o-stal v službi, da bi videl njihov prihod. Toda poveljnik, ki je vedel, da je na poti za Pearl Harbor več- ja skupina ameriških letal ni sumil o preteči nevarnosti, Tudi ostalo moštvo radarja ni slutilo ničesar, ker takrat Američani še niso bili v vojni z Japonci. Posledica je bil največji poraz, katerega je kdaj koli doživela ameriška vojna mornarica, saj je v pol ure izgubila premoč na Tihem oceanu. Cilj nemške vohunske službe Znano je, da so Hitlerjevi vohuni na vse načine poizkusili odkriti tajnost, ki jo je kril v sebi radar. Nekega mrzlega jutra v marcu leta 1935, ko so mogli še svobodno šariti po Angliji, bi bili lahko odkrili to tajnost v tihem kotičku Anglije, v bližini Daventryja. Ob cesti, na mrzli zemlji je stal tovornik na nebu pa je letalo sem in tja letalo angleškega vojnega letalstva. Na avtomobilu so poleg 43-letnega Roberta Aleksandra Watsona Watta, ki je izumil ključ do tajnosti, katera nam je dala pozneje radar, stali še drugi fiziki in tehniki. Iznajditelj radarja, ki so mu zaradi njegovih velikih znanstvenih zaslug podelili plemiški naslov «sir», je potomec znamenitega Watta čigar iznajdba parnega kotla je pomenila prevrat v industriji. Znanstveniki na avtu so pazljivo opazovali sklonjeni nad okornimi in v naglici sestavljenimi aparati, svetlobni indikator, kt je označeval letalo tako na nitki privezanega. Ko je bil poizkus končan so se dvignili in se razburjeni, pogovarjali o čudežu, ki so ga pravkar videli, To je bil začetek radarja največjega tajnega orožja v tej vojni... Da, to je bilo leta 1935. Toda že leta 1917 je naš veliki rojak Nikola Tesla dal princip današnjega radarja. ko je ameriškemu generalštabu predložil način, kako naj bi uspešno u-ničevali nemške podmornice. Toda Tesla, je bil mnogo pred razvojem tehnike, do praktične ostvaritve njegove ideje je preteklo polnih 17 let. Dve leti po izumu radarja so že izdelovali to napravo kar po 24 ur na dan za zaklenjenimi vrati neke tovarne. Ves ta čas so o radarju vedeli le nekateri zanesljivi ljudje. Tudi vsa pismena poročila in načrti so bili šifrirani. Lahko rečemo, da je bila to najbolje čuvana vojaška tajnost do 17. julija 1941. Tega usodnega dne so namreč Nemci odgrnili zastor, ki je dotlej skrival td tajnost. Predvsem so Nemci že zaplenili nekaj prvotnih radarjev in na podlagi teh zgradili podobne naprave, ki pa so bile mnogo slabše od angleških. Angleži so potrpežljivo čakali, da so Nemci po dolgih naporih zgradili veliko tudi radarsko postajo na obali Rokavskega preliva pri Brunewalu. Ko je bila vendar le gotova in je imela velik strateški pomen, so Angleži poslali tja specialno četo, svojih: Comandosov, ki je pobrala prav vse do zadnjega vijaka z osebjem radarske postaje vred. Lahko si mi-..slimo kako se je tako drzno dejanje ponosnim Nemcem posebno močno poka- dilo pod nos. Kmalu po dogodku so se Angleži združili z Amerikanci v enega največjih znanstvenih in tehničnih del v zgodovini uporabe znanosti, v delu za razvoj jn proizvodnjo radarja za vojne namene. Na tem so med vojno delali tisoči znanstvenikov noč in dan. Vse laboratorije vseh stanov in vse delavnice so rekvirirali v ta namen. Poleg sto tisočev delavcev je bil pri delu neprestano zaposlen tudi ves visoko kvalificirani kader znanstvenikov, ki je imel na razpolago neomejen finančni kapital, Ti združeni napori pa so želj v petih letih tak uspeh in napredek, da bi v mirnem času potrebovali najmanj dvajset let da bi dosegli zaželene cilje. V omenjenih 5 letih so bili skupni izdatki za radarje v ZDA sedem in pol milijarde dolarjev, v Angliji pa eno milijardo funtov. (Nadaljevanje sledi) izjemo dvanajstih let, ko je služboval v Kranju (1903-04) in v Idriji (1907-1918) — živel do svoje smrti v Ljubljani kot profesor in pozneje nekaj časa ravnatelj narodnega muzeja, šef prosvetne uprave, gimnazijski ravnatelj in končno kot upokojenec. Obenem pa je posvetil velik delež svo. jega organizacijskega delovanja tudi našim kulturnim organizacijam (zlasti kot pravi član in odbornik Znanstvenega društva za humanistične vede, prednika Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti, ter kot dolgoletni predsednik Slovenske Matice od leta 1920 naprej). V slovensko kulturno zgodovino je vpisal Lončar svoje ime predvsem po dveh straneh. Z ene strani je bil med najvidnejšimi člani tako imenovane «masarykovske» skupine slovenskih inteligen-tov, ki so v začetku našega stoletja vnesli v naše javno življenje v marsičem novega življenja in začeli boj za kritiko tudi izven ožjega literarnega sveta, ker ga je doboje-val že Levstik v prejšnjem stoletju. Ze njihova pot na u-niverzitetni študij v Prago je pričala o njihovi zdravi in pravilni misli, da je slovenska inteligenca po svoji naravni študijski poti (Dunaj ali Gradec) oprta vse preveč le na nemško znanstveno šolo na vseh področjih. Pod vplivom Masarykove filozofije pa so postal; zavestni sopotniki našega delavskega gibanja in so v prvih dveh desetletjih našega stoletja s svojim sodelovanjem bistveno pripomogli, da so postali Naši Zapiski najbolj razgibana in tud; znanstveno pomembna med vsemi našimi takratnimi revijami. Lončar je v Naših Zapiskih in v raznih drugih listih že od svojih dijaških let sodeio-val z raznimi publicističnimi Vila «Bled» ob Blejskem jezeru, kjer se Je vršila konferenca zunanjih ministrov zavezniških balkanskih držav in kjer je bil včeraj podpisan sporazum o balkanski vojaški zvezi. 150-LETNICA ROJSTVA OČETA IN POBUDNIKA POŠTNE ZNAMKE Slovenca Lovrenc IJ jugoslovanska filatelistična razstava v Ljubljani - Posebna razstavna znamka - Svečanosti v spomin 150-letnice rojstva Lovrenca Koširja One 29- julija t. I. je poteklo 150 let, kar se je v mali vasici Spodnji Luši nad Skofio Loko rodil pobudnik poštne znamke Lovrenc Košir. Slučaj je nanesel, da je l. 1829 Košir nastopil službo v guberniji Ilirske pokrajine v Ljubljani, kjer je bil kot ra- čunski ingrosist čez glavo zaposlen z zapletenim obračunavanjem poštne pristojbine. Takratna poštna pristojbina se je namreč zaračunavala od postaje do postaje, vse do vročitve. Sleherno pismo je spremljal poseben spisek, ki je bil vselej poslan na obračun poštnemu računovodstvu. Zapletena preračunavanja poštnih pristojbin so se zdela Košir-dokaj nevšečna, zato je že l. 18.14 in 1835 začel misliti, kako bi se dalo obračunavanj e poštnih pristojbin poenotiti. Pri tem si je zamislil poštno znamko, kakršna je danes v veljavi ter to svojo zhmisel predložil tudi avstrijski vladi. Vlada takrat ni po-kazala zanimanja za njegovo idejo, zato je pač isto stvar Košir zaupal angleškemu a-nentu Palivagu, ki se je l. 1835 slučajno zadrževal v Ljubljani. Posledica tega je bila, da je že čez pet let t. j. 1. 1840 v Londonu prišla v promet prva poštna znamka, da-Jravno se pri tem ni omenjalo ime njenega idejnega tvorca. Ta stvar je danes poznana že malone vsakemu filatelistu na svetu, za ti tudi inozemska literatura često spo- minja ime našega slovenskega rojaka m s tem daje priznanje za njegove zasluge. spomin na 150-letnico rojstva Lovrenca Koširja, so jugoslovanski filatelisti na sam dan tega jubileja dne 29. julija odprli v Ljubljani II. jugoslovansko filatelistično razstavo, ki je bila odprta do 8. avgusta t.l. Kakor je bil r.amen I. jugoslovanske filatelistične razstave, ki je bila pred dvema letoma v Beogradu, da pokaže obseg in vsebino jugoslovanske filatelije, tako nam je nova razstava nudila po svojem načinu podajanja vso globino študijskega dela filatelistov, ki bo po svoji izredni zanimivosti v stoterih raznih oblikah, prav gotovo našla še mnogo novih prijateljev filatelije. Celokup. ni razstavni objekti, ki so bili zajeti v štirinajstih grupah, so bili tako številni in bogati, da so z njimi napolnili ne le prostore obnovljenega »Jakopičevega paviljona* temveč tudi spodnje prostore Moderne galerije v Ljubljani, Posebno pohvale vredno je da sta Zveza filatelistov Jugoslavije kot prireditelj, ter Zveza filatelistov Slovenije kot organizator na to razstavo povabili tudi glavno direkcijo pošt in PTT muzej, poleg tega pa razne tiskarne in podjetja, ki izdelujejo znamke ter celo umetnike, ki sodelujejo pri natečajih za osnutek znamk. Tako se je slehernemu obiskovalcu razstave nudila prilika, da se je podrobno seznanil s tehnično platjo izdelave znamk ter z napredkom, ki je dosežen v sami grafični obdelavi osnutkov. Ostali del razstave je obsegal poleg generalnih in posebnih študijskih zbirk še ce- lo vrsto raznih redkosti, kot so predfilatelistična pisma, žigi, partizanska pošta in falzi-fikati. V posebnih grupah so bile obdelane tudi napake znamk s konkretnimi zelo nazorno prikazanimi primeri. V precejšnji meri so obiskovalca presenečale tudi posebne zbirke tako po tematiki kot po motivih, razen tega pa zbirke telegrafskih in železniških znamk, zbirke znamk lokalnih in koncesijskih pošt, zbirke osnutkov, esejev in poizkusnih odtiskov ter novotiskov znamk in celin. Zadnje tri grupe pa so poleg ostalih zajemale razne predmete in dokumente iz zgodovine pošte ter zgodovine tiskanja znamk, mladinske zbirke (katere so razstavljali mladinci izpod 18 let) ter filatelistično literaturo in pri- bor. v tem je marsikoga presenetila bogata domača in inozemska literatura iz življenja in prizadevanj Lovrenca Koširja, katerega moramo po vseh dokazih raznih dokumentov počastiti s priznanjem, ki mu pripada. Glavna poštna direkcija FLRJ je v počastitev tega jubileja, na sam dan o- tvoritve razstave dala v promet posebno razstavno znamko v trobarvnem tisku, ki kaže Ljubljano v XVII. stoletju. Njena nominalna vrednost znaša 15 dinarjev, dobi pa se skupno z vstopnico pri obisku razstave. To je že 184 spominska znamka, ki jo je izdala nova Jugoslavija. S to uspelo filatelistično razstavo bo vsekakor ohranjen izreden spomin velikega pobudnika poštne znamke, ki bo za večne čase ohranjen med domačimi in tujimi filatelisti. Spomin tega genialnega moža se je te dni ob proslavi njegove 150-letnice oddolžila tudi sama ljubljanska poštna direkcija skupno s svojimi kolektivi, ki so dne 1. avgusta ponesli in svečano predali njegovi rojstni hiši v Spodnji Luši posebno spominsko knjigo. Tako bo tudi ta hiša s tisočerimi obiskovalci hranila spomin na ime Lovrenca Koširja. MILOŠ MACAHOL prispevki, v katerih je obravnaval razna politična vprašanja in ob njih urejeval Ma-sarykove ideje, ki se jih ie navzel kot študent v Pragi. Na mnogih mestih se tudi v teh publicističnih prispevkih uveljavlja kot zgodovinar in bodisi z metodo zgodovinarja, bodisi s pomočjo zgodovinske perspektive osvetljuje razna aktualna vprašanja, tako delavsko gibanje in socializem, naše narodno vprašanje in posebej vprašanje obmejnih Slovencev itd. Posebej slovenski politični zgodovini je posvetil svojo posebno paž. njo že kot študent na gimnaziji in pozneje v Pragi, kar se je pokazalo že ob njegovih stikih s člani ljubljanske dijaške Zadruge. Z izjemo zemljepisne razprave O gostoti prebivalstva in krajev n« Kranjskem ter Zemljevida o naseljenosti prebivalstva na Kranjskem (oboje je izšlo v Programu II. ljubljanske gimnazije 1. 1902 oz. 1904) je prav tej politični zgodovini veljalo njegovo življenjsko delo. Ko je začel s svojim delom, je mogel Slovenec vzeti za svojo zgodovino v času od 1848 naprej v roke komaj kaj drugega, kakor Apihovo knjigo «Naš cesar*, ki je izšla 1. 1898 ob petdesetletnici vlade Franca Jožefa. Ze leta 1906 pa je Lončar izdal — ob obisku Cehov v Sloveniji in njim v informacijo — prvič svoje Politično življenje Slovencev, ki pomeni v svoj: izdaji iz leta 1921 še danes najsolidnejši in najpopolnejši pregled slovenskega političnega razvoja od marčne revolucije do zedinjenja leta 1818. To delo ni zvezano le z zamudnim pregledovanjem vsega našega časopisja iz tega časa in enako zapisnikov državnega in deželnih zborov ter iskanja in izpisovanja številnih brošur političnega značaja — priloge v 2. izdaji Političnega življenja Slovencev so še danei najpopolnejši, dragoceni bibliografski pregled virov te vrste do leta 1918 — marveč tudi iskanja korespondence raznih političnih veljakov pri Slovencih in dopisovanja s še živimi političnimi delavci. Prenekatere stvari jz tega dopisovanja še do danes niso v celoti objavljene. Arhivsko gradivo za to dobo v času, ko jo je Lončar proučeval, seveda še ni bile dostopno. Poleg tega pregleda je Lončar poskusil v prispevku »Slovenci. Načrt socialne zgodovine*, ki je izšel v slovenskem prevodu Niederlejeve knjige Slovanski svet (1. 1911, tudi posebej, i. 1938 tudi v angleškem prevodu), podati pregled slovenske zgodovine tudi pod drugačnim vidikom, kakor pa ga je bilo vajeno dotlej skoraj izključno le k vprašanjem političnega razvoja usmerjeno naše zgodovinopisje. Predvsem pa se je najraje vračal vedno k osvetlitvi posameznih širših in ožjih vprašanj naše politične zgodovine v drugi polovici XIX. stoletja. To dobo osvetljujejo njegove objave literarne in politične korespondence Janeza Bleiweisa (Naši Zapiski 1909-1910), Josipa Vošnjaka (prav tam 1912) in Janka Ser-neca (Veda 1914), pa tudi široko zasnovane monografije o Janezu Bleiweisu (J. B. in njegova doba, Zbornik Slov. Mat. 1919 in posebej), Dragotin Dežman (D. D. slovenstvo, Razprave Znanstv. društva za human, vede V-VI, 1930) in Janku Sernecu (Dr. J1. S., Družboslovna črtica v okviru njegovih narodno-političnih in gospodarsko-socialnih načel, Sodobnost 1935 in posebej), pa tudi Lončarjev delež prj izdaji Goršetove knjige Doktor Valentin Zarnik 1940, omenjen skromno le s sporočilom, da je »rokopis priredil za tisk dr. Dragotin Lončar*. PTav temu obdobju so posvečene tudi najpomembnejše Lončarjeve ocene, med katerimi sta najvažnejši brez dvoma oceni Prijateljevega Janka Kersnika v Vedi 1914 in Prijateljeve Kulturne in politične zgodovine Slovencev 1848-1895 v Zgodovinskem časopisu 1950. Lončar se v svojih delih o slovenskem političnem življenju nikakor ni zadovoljeval le z obravnavo dela po- fNadaijevaaic na 4, v OSVEŽITEV SPOMINA VSEM VEČ ALI MANJZLONAMERNIM TJRST, torek 10. avgusta 1954 %' H l^žj SR] Vremenska napoved za danes: Spremenljivo vreme z razjasnitvami in pooblačitvami ter možnostjo krajevnih ploh. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 28 stopinj; najnižja pa 22 stopinj. DKEYKIK RADI« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: ■)---- „. G. Verdi: «Ernani». lirična drama v 4 dej. Trs -18.40: Koncert mezzosopranistke Justine Kralj-Vug ' — Trst I.: 22.25: Romantični valčki. — Slovenija: Poje pionirski zbor II. gimnazije v Mariboru. \ ................._ £j:jSE* 1 : • • "-..T' ' ::j: jt g • \,_g~ p*- ' ' .i |jr A ,V '-"‘•i.ui.t.-iHiiniSmt TENIS ZA kPOKAL GALEAm • J) JE Ž TBETJI ETAPI DAVOS LECCO Jugoslavija 2IZUMI I SMI1B PIHDMIB PRVI Tudi drugo mesto jugoslovanskih mladincev v tej mednarodni tekmi je lep uspeh Ko je po drugem dnevu tekmovanja za «Pokal Galea», v katerem nastopajo mladinski teniški igralci, Italija prevzela vodstvo nad Jugoslavijo z 2:1, tedaj je bila zmaga Italije že skoraj zagotovljena. Italijana Jacobini in Pirro sta namreč premagala dvojico Jagec-Bačo z 10:8, 4:6, 6:4, 6:3. Danes sta nastopila najprej Jagec in Pirro. Zmaga Jugoslovana je bila že pričakovana tudi med Italijani in res se je igra končala v dveh setih 6:0, 7:5. Pač pa Bačo ni mogel uspeti proti Jacobiniju, ki spada že med boljše igralce in ki je zmagal v treh setih 6:3, 4:6, 7:5. Italija si je tako s končno zmago 3:2 osvojila «Pokal Ga-lea», medtem ko je Jugoslavija dosegla drugo mesto, Tekma med Francijo in Belgijo še je končala s 4:1 v korist Francozov, ki so tako zasedli tretje mesto. * * * Na teniškem turnirju v Hamburgu je zmagal Američan Budge Patty, ki je v finalu premagal Šveda Svena Davidsona s 6:1, 6:1, 7:5. V dvoje pa sta si bila zopet Patty in Dayidson nasprotnika. Prvi v družbi z Nemcem Von Crammom drugi pa s Švedom Bergelinom. Zmagala je prva dvojica z 9:7, 6:4, 6:2. Danes si bo mogoče na etapi na kronometer Coppi popravil položaj; v nedeljo z neoporečno zmago v drugi etapi in včeraj z dobro vožnjo je Coppi dokazal, da je res spet v dobri formi Coppi in Fornara pred začetkom dirke po Švici. JUGOSLOVŽHSKI LflHKOATLETl PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM LORGER, BTO60SA, MIHALIČ imajo največ nad, da se nveljavijo Nekateri atleti, ki so že dosegali odlične uspehe, še vedno niso v svoji nekdanji formi V soboto in nedeljo je bilo v Novem Sadu tekmovanje za jugoslovansko lahkoatletsko prvenstvo posameznikov. Poleg nekaterih dobrih so bili doseženi tudi dokaj povprečni rezultati. Tako n. pr. jugoslovanski atleti nikamor ne pridejo v teku na 400 m zaprekami pa tudi brez zaprek na 400 m ni posebnih rezultatov. V skoku v daljino se nihče ne približa Radovanoviču, ki se navadno tudi ne odmakne daleč od 7 m; prav tako je na mrtvi točki troskok. Kar slabi pa so letos metalci diska v primeri z njihovimi že dokazanimi sposobnostmi. Razveseljiv je napredek razen na 110 m z zaprekami tudi v metu krogle. V teku na 100 m je upanje, da se atleti vračajo v svojo formo. Tudi v metu kopja se mogoče polagoma vračajo nekdanji lepši časi, medtem ko vlada v metu kladiva že dlje časa neka stagnacija. Kdaj bo Milakov v svoji lanski formi? Nekje v sredi so tudi rezultati skoka v višino, medtem ko so odlični rezultati na 800 in 1500 m. Sobotni rezultati: 110 m zapreke: 1. Lorger (Kladivar) 15.0, 2.-3. Puc (Ljubljana* in Cipčič (Crv. zvezda) 15.5; krogla: 1. Sar-čevič (Crv. zvezda) 15.93; 2. Jelisijevič (Takovo) 14.99; 3. Skiijevič (Sarajevo) 14.90; 100 metrov: 1. Jovančič (Crv. zvezda) 10.7; 2. Lorger (Kiadi- var) 10.8; 3. Benjak (Novi Sad) 10.9; 4. Petrovič (CZ) 11.0; 400 m: 1. Grujič (Novi Sad) 49.0; 2. Sarič (Partizan) 50.1; 3. Dovijanič (CZ) 50.4; 4 Miladinovič (CZ) 50.4; ur šina; 1. Marjanovič (Partizan) 190; 2, Nikolič (CZ). 186; 3. Di-mitrijevič (Partizan) 180; 1500 m, 1. Mugoša 3:48,8; 2. Vipotnik (Kladivar) 3:50.6; 3. Oten-hajmer (Partizan) 3:52.2; 4. Krstič (Partizan) 3:53.4; 5. Radišič (CZ) 3:53.8; kopje: 1. Pavlovič (Partizan) 66.03; 2. Vujačič (Partizan) 64.0; 3. Kopitar (Kladivar) 62.14; daljina: 1. Radovanovič 7.05 m; 2. Savič (oba CZ) 6.89; 3. Popov (Novi Sad) 6.83; 10.000 rn; 1. Ceraj (Partizan) 32:41.8; 2. Cošič (CZ) 32:59.0; 3. Skenderovič (Spartak) 33 minut; 4x100 m: 1. Novi Sad (Unger, Grujič, Popov, Benjak) 43.0; 2. Crve-na zvezda 43.2; 3. Kladivar 44.0. Nedeljski rezultati: Kladivo: 1. Račič (Železničar Karlovac) 54.88; 2. Gubi-jan (Partizan) 54.28; 3. Ga-lin (Mladost) 52.14. 800 m: 1. Grujič »Novi Sad) 1:52.7; 2. Vipotnik (Kladivar) 1:52.9; 3. Cular (Dinamo) 1:53.6. 400 m zapreke: 1. Cipčič (Crv. zvezda) 55.0; 2. Zupančič (Kladivar) 55.2; 3. Saboty (Takovo, Gornji Milanovac) 55.7. 200 m: 1. Benjak (Novi Sad) 22.0; 2. Petrovič (Crv. zve- zda) 22.2; 3. Ošlakovič (Mladost) 22.2. 5000 m: 1. Mihalič (Partizan) 14:23.4; 2. Štritof (Partizan) 14:28.8; 3. Ilič (Crv. zvezda) 14.35.2. Pisk: 1. Krnjajič (Partizan) 47.00; 2. Zivojinovič 44.79; 3. Krivokapič (Crv. zvezda) 44.17. Palica: 1. Milakov (Crv. zvezda) 4.10; 2. Kušec (Mladost) 3.90; 3. Supek (Partizan) 3.70. Troskok: 1. Radovanovič (Crv. zvezda) 14.43; 2. Milovanovič (Partizan) 14.06; 3 Miličevič (Crv. zvezda) 13.44. Štafeta 4x400 m: 1. Crvena zvezda 3:21.4; 2. Kladivar 3:22.5; 3. Partizan 3:23.7. Na padalskem svetovnem prvenstvu v Franciji, ki je bilo zaključeno včeraj, je jugoslovanski udeleženec Miličevič v dokončnem vrstnem redu zasedel peto mesto s 551 točkami, takoj za njim pa se je plasiral Poličar s 550 točkami. Zmagovalec med posamezniki je bil Dedkinin (SZ) s 672 točkami, prav tako pa je tudi med ekipami zmagala Sovjetska zveza pred CSR in Francijo, medtem ko je Jugoslavija četrta. Višina: 1. Kovar (Cehoslov.) 1.99; 2. Lewandowsky (Polj) 1.99; 3. Szetepanov (SZ) 1.95. 200: 1. Stavcsik (Polj) 21”5; 2. Schroder (Nemč) 21”6; 3. Baranowsky (Polj) 21”7. Krogla: 1. Ovszepan (SZ) 15.88; 2. Kovesdi (Madž.) 15.70 3. Georgescu (Romun.) 15.49. 4x100: 1. Rusija 41”1; 2. Poljska 41”4; 3. Madžarska 41”5. 400: 1. Bromberger (Nemč) 48”2; 2. Mach (Polj) 48”3; 3. Mann (Nemč) 48”5. Desetoboj: 1. Meier (Nemč) 6587 točk; 2. Zombresteanu (Romun.) 5746; 3. Kertesz (Madž.) 5678. ZENSKE Di sk: I. Beljakova (SZ) 45.36; 2. Seredi (Madž.) 43.59; 3. Manolin (Romun.) 42.46. 200: 1. Stubnik (Nemč.) 23”5 (nov nemški rek.); 2. Itkina (SZ) 24”2; 3. Krepkina (SZ) 24”3. 80 m ovire: 1. Kohler (Nemč.) H” (nov nemški rek.); 2. Gurvics (SZ) 11”3; 3. Pocian (Polj) 11”4. VRSTNI RED NA CILJU DRUGE ETAPE VVINTERTHUR — DAVOS (245 km): 1. Coppi 6.50T5”, povprečno 34,954 km na uro; 2. Monti 6.50’51"; 3. Astrua i. č.; 4. Zampini i. č.; 5. Co-letto; 6. Fornara; 7. Hollen-stein; 8. Huber; 9. Metzger 6.52’02”; 10. Conterno 6.52’28”. V drugi etapi od Winterthu-ra do Davosa je zmagal Coppi. Stari as se je odlično počutil in uspel je, da je na cilj prišel pol minute pred ostalimi. SKUPNA OCENA PO DRUGI ETAPI: L Monti 12.27’48”; 2. Fornara, Astrua, Coletto, Huber presledek 31”; 6. Conterno 2’08”; 7. Adriaenssens 3’51”; 8. Croci-Torti 4’27”; 9. Metzger 5’25”; 10. Braeckeveldt 10’3I”; 11. Po-blet 10’32”; 12. Coppi 11’08”. LECCO, 9. — Start za tretjo etapo iz Davosa do Lecca (184 km) je bil ob 13. uri in že tedaj so temni oblaki grozili, da bo nevihta. Prvi pomemben dogodek na današnji etapi je bila prepričljiva zmaga Coppi ja na cilju za veliko gorsko nagrado na hribu Luela (2386 m), komaj 13 km od začetka etape. To je najvišja točka vse etapne dirke in da se je to tudi občutilo, je poskrbel oster mraz. Prvi je vozil skozi gorski cilj Coppi, za njim pa Astrua, Zampini, Monti, Fornara, Huber, Croci-Torti, Adriaenssen, Hollenstein in Nemec Panko-ke. Coppi je prešel sedaj v vodstvo v oceni za veliko gorsko nagrado. Onstran Luele je pobegnil Zampini. Njegov beg se mu je posrečil; od 33. km pa do cilja je vozil sam in tudi zmagal z majhnim naskokom. Sicer se je skupinica spravila v zasledovanje, vendar pa so zasledovalci popustili, ko je vodja moštva Arbos Baldarel-liju in Gianneschiju ukazal, da počakata, če bi bilo treba pomagati «zlati majici** Mon-tiju. Zampini je privozil čez švicarsko—italijansko mejo 2’40” pred skupino petih zasledovalcev in več kot 8’ pred glavno skupino. V nalivu pa je ob Comskem jezeru skupina začela hitreje voziti in v zadnjem delu etape je Coppi z nekaterimi dirkači pustil za seboj glavno skupino in privozil na cilj kar kmalu za Zampinijem kot drugi, potem ko je v končnem sprintu prehitel vse ostale. Coppi ima v skupni oceni še vedno več kot 10 minut zaostanka, toda po mnenju strokovnjakov se bo mogoče jutri na etapi na kronometer znatno popravil. VRSTNI RED NA CILJU TRETJE ETAPE DAVOS — LECCO (184 km): 1. Zampini 5.18’32”; 2. Coppi 5.19’OS”; 3. Fornara, 4. Milano; 5. De Smet; 6. Monti; 7. Lu-rati; 8. Gismondi; 9. z enako oceno v času Coppija večja skupina z Astruo, Colettom in drugimi. SKUPNA OCENA PO TRETJI ETAPI : 1. Monti 17.46'56”; 2. Fornara, Astrua. Coletto, Huber 17.47’27”; 6. Adriaenssens 17.50'47”; 7. Croci-Torti 17.51’23”; 8. Poblet 17.57’28”; 9. Coppi 17.58 04”; 10 Hollenstein 17.59T0”; 20. Zampini 18.07’28”; 22. Volpi 18.07'38”; 23. Gismondi 18.09’05”, 27. Carrea 18.12’39”. SPORI MED SPOLOVINARJI IN LASTNIKI ZEMLJIŠČ Danes po vsej državi protestna zborovanja Nad 2 milijona spolovinarjev bo danes protestiralo proti ravnanju gospodarjev, lastnikov zemljišč, ki jih spolovinarji obdelujejo. Znano je nepravično in tudi protizakonito ravnanje, ki ga je deležne v državi nad 400.000 družin; veleposestniki se najbolj branijo sklepati zaključne letne obračune s spolovinarji, in več mesecev se že vodijo po vsej državi borbe za rešitev tega vprašanja, ki tare spolovinarje, saj imajo od odprtega računa koristi samo veleposestniki, ki od spolovinarjev vlečejo koristi in se zategadelj branijo čistih računov. V goriški pokrajini je položaj spolovinarjev še vedno precej nejasen, dočim so veleposestniki povečali dnevne nagrade kmečkim delavcem, je pa še vedno veliko število spolovinarjev brez pravih kmečkih pogodb. Danes bo ob 10. dopoldne zborovanje spolovinarjev v Ronkah, ki ga organizira Con-federterra. Med tem časom splovinarji ne bodo delali. rešeno. Ako naj verjamemo tem vestem, in če med samim finansiranjem ne bo prišlo do zaprek, potem bi bilo mogoče sklepati, da bodo z deli kmalu začeli. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na nič manj važno vprašanje namakanja kr-minsko - gradiščanskega polja, ki predstavlja poleg zgoraj omenjenega vodovoda temeljno zahtevo tamkajšnjega prebivalstva. o čemer so časopisi pred leti mnogo pisali in o čemer se je prav tako veliko govorilo na raznih sestankih in svetih. Kam vodi tržiško občin« demokristjanska polUikaj Da bi zmanjšali občinski primanjkljaj, so na zahtevo finančnih ganov zvišali trošarino najosnovnejšim življenjskim potrebščin flflj pred dnevi približno 640 lir, na količina bencina, k> je sedaj po 720 lir. Zelo ob- povzročila eksplozijo, Namesto dežja veter Letos ne mine dan, da ne bi zopet znova ugotovljali muhasto vreme, ki vlada že od januarja meseca in ki povzroča, posebno našim kmetovalcem, precej škode. Tudi včeraj, ko se je že pričakoval dež, saj je bilo nebo popolnoma pooblačeno, je pričel pihati veter, ki je samo še bolj osušil že tako suho zemljo. 01) smrti dr. Dragotina Lončarja (Nadaljevanje s 3. strani) 300 milijonov lir za furlanski vodovod Po pisanju nekega tržaškega dnevnika naj bi minister Campilli sporočil goriškemu senatorju, da je italijanska vlada na podlagi zakonov štev. 647 od 10. avgusta 1950 in štev. 543 od 15. julija 1954 sklenila finansirati gradnjo vzhodnega furlanskega vodovoda, za kar naj bi trenutno dala na razpolago 300 milijonov lir. Napeljava vodovoda po vzhodni Furlaniji je že precej staro vprašanje, ki se že dolga leta vleče, ne da bi bilo sameznika ali le z ugotavljanjem golih dejstev. Vselej je šel tudi v globino pri iskanju vzrokov takega ali drugačnega razvoja, pa tudi pri obravnavanju posameznih naših politikov je poskušal skozi prizmo posameznika osvetliti širša politična vprašanja, pri ka. terih so ti posamezniki sodelovali. Nikakor ni slučajno, da je na primer izmed naših političnih delavcev v XIX. stoletju obdelal prav Bleiwei-sa in Dežmana. Marsikje so — zlasti v njegovih monografijah — vse do danes razložena gibala našega političnega razvoja bolje in precizneje kakor v delih, ki so obravnavala ista vprašanja pozneje. Spričo takratne nepristop-nosti arhivskih virov in spričo nekaterih novih prijemov sodobnega zgodovinopisja (pomen gospodarstva, statistična metoda itd.) čakajo sicer tudi vprašanja, ki jih je obravnaval Lončar, danes na svojo ponovno obdelavo in poglobitev. Vsekakor pa je Lončar postavil trdne terpelje za njihovo obravnavo in obenem svetel vzgled slovenskim zgodovinarjem tudi v tem, da se je brez oklevanja lotil obravnavanja zgodovine njemu najbližje dobe, kar občutimo tudi danes kot veliko potrebo in najnujnejšo nalogo našega zgodovinopisj a. Hude so posledice, ki jih mora na svojih ramenih občutiti delovno prebivalstvo tržiške občine, zaradi nesocialne politike demokristjanov: 2.500 brezposelnih, 2.300 prebivalcev, katere vzdržuje občinsko podporno društvo ECA, 1.600 delavcev izven proizvodnje v CRDA, katerih bodočnost je zelo nejasna, prav v zvezi s pomanjkanjem naročil za ladjedelnice v Tržiču — to je slika, ki jo kaže danes tržiška občina. Življenjski standard njenih prebivalcev ne more zaradi tega biti na dsotojni višini; to dokazuje tudi obtok denarja, ki se je v zadnjem letu zmanjšal za eno milijardo lir. Za ta obupen gospodarski položaj demokristjani niso našli izhoda. Za prebivalce so pred volitvami imeli samo besede in obljube, od katerih ni ostal danes niti spomin, pač pa je prišlo do novih ukrepov finančnega značaja, ki so še bolj oslabili kupno moč prebivalstva in s tem tudi zmanjšali nivo njegovega življenjskega standarda. Nasprotno namesto pomoči, ki bi morala biti za goriško pokrajino od centralnih oblasti v Rimu večja v odnosu do marsikatere druge pokrajine, še posebej kar se tiče goriške in tržiške občine, pa smo bili prejšnji teden priča ukrepu lokalnih finančnih oblasti, ki so od demokristjanske uprave v Tržiču zahtevale zmanjšanje deficita v proračunu in s tem_ postavile občino pred dejstvo, da si je morala poiskati nov vir dohodkov. Demokristjanska večina v občinskem svetu je dobro vedela, na čigav račun bo zmanjšan občinski deficit, toda prav zato ni dolgo pomišljala in je kljub negativnemu stališču vseh ostalih občinskih svetovalcev sprejela zahtevo finančnih organov. Posledice tega ukrepa so danes Že dovolj vidne v sa-men Tržiču. Cene življenjskim potrebčinam so se začele dvigati, čeprav je, kot že zgoraj omenjeno, kupna moč tržiškega prebivalstva vedno manjša. V. nekaj dneh so zelo poskočile cene ribam saj znaša trošarina za kg rib kar 12 lir. Kg mesa, ki je stal čuten skok so zabeleželi pri čistem alkoholu: liter danes stane 1.400 lir, dočim si ga preje lahko kupil za 1.200 lir. Zdi se, da bodo poskočile tudi cene ostalih važnih proizvodov za domačo potrošnjo, kajti razumljivo je, da bodo trgovci s povečanjem trošarine primorani povečati tudi prodajne cene svojih proizvodov. V zvezi s tem je bila v nedeljo v Tržiču konferenca, ki so jo sklicali zastopniki leve opozicije v občinskem svetu, in več govornikov je nakazalo gospodarsko stanje tržiške občine in protestiralo proti zadnjim ukrepom lokalne finančne intendance, ki je še poslabšala življenjske razmere tržiških prebivalcev. Gabrijelčičevo zdravslveno stanje se zboljšuje Kakor smo izvedeli, se je stanje 47-letnega Friderika Ga. brijelčiča iz Revme zboljšalo. Gabrijelčič je bil namreč žrtev nesreče, ki se je dogodila v soboto okrog 16.45 v mehanični delavnici Vouk v Drevoredu XX. septembra, kjer je zaposlen kot delavec. Izven delavnice ob cesti je Gabrijelčič popravljal prazen bencinski rezervoar za pet tisoč litrov. Na dnu rezervoarja je bila po vsej verjetnosti majh- , k i) Plamen, ki je nastal o ~ ' -**«■ j ploziji, je zajel Gat)nI^ in ga opekel po obrazi ^ in rokah. Na kraj ie , prišel rešilni avto Ze ^ križa, ki je ponesrečene*^ peljal v bolnico Briga'i« via, kjer so mu opekline prve in druge nje. Goriški podprefekt J Včeraj zjutraj je v taP nenadoma umrl P' goriške pokrajine, ki seg0[jjl( mudil na počitnicah. podprefekt dr. Feliee ^ g squale je bil rojen _ ^ leti v Noli. V službi ^ fekturi goriške poki3)1 j bil od aprila leta 1949- DEŽURNA LEKAR^' Danes posluje ve* -pftr ponoči lekarna blrb?^ ,1-5 nese, Ul. Rossini 1 k a n Frane'1 , > VERDI. 17: «Plen zverm Powerš. CENTRALE. 17: Don Camilla». VITTORIA. 17: «£kan I »Aureole* y «Moeris> «Lemania» «KaIos» tDicM* J i' prometu! Za prevoz z avtobusi , mnenju, brez posebnih žrtev po cesti čez Vrhovlje, kjer je pokazala prav v uvidevnosti vožnja zelo nevarna, morajo I v tem primeru. Sestavljena iz najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo »a 5 let , u r» riu Zahtevajte jo pri svojem ..rertiuk STANISLAV KENKU - OKEUNISTVO: ULICA MUNTECCH) St. 6 IH. nad. - Telefon Številka 83-808 In J4-B38. - Pojta* oridal ^ UPRAVaTiH.ICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 - 18 - TeL 37 aas — Cen« oniasov Za vsak nun vISme v Širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stmpia za vse ?rs“ogiasnvV 35, din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružr. Gorica Ul S. Pelhro IH Tel 33-82 - Rokooisl se n' vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed, ljud. repub. Jugoslavija: Izvod :0, uieseč(l“ g|i>^ PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska, Drž. zal0,.()Z • ' Ulje, Ljubljana Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.