©*
šjuSUce
Ameriška Domovina
|i
71' ft/l E R1 €Pk Ul— HOME
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 9, 1947
LETO XLIX—VOL. XUX
■MflnRRMnsSEESS-
(Došle preko Trete)
UDARNIKI SO ZBOROVA- nančni minister Zoran Polič čla-'	|..Jj
nek dne 28. jan. Ta članek je Afllllvf fl Hilli Za IMS
LI. — Udarniki so tisti, ki na-rede po tovarnah več kot drugi delavci in ki jih potem drugim stavijo za vzgled in spodbudo, kot v šoli otroke, ki so dobili spominek pridnosti Tudi to so povzeli titovci po ruskih zgledih. Tam imenujejo take ljudi staha-novce po nekem Stahanovu, ki je baje naredil izredno veliko. Te udarnike porabljajo tedaj kot nekako avantgardo “nove” delovne Jugoslavije. Držati jih hočejo strogo na komunistični liniji. Zato jih posebej vežbajo za komunistično propagando. 26. januarja so klicali iz cele Slovenije udarnike v Ljubljano, da so jih tam počastili in šolali. Med sklepi beremo, da bodo dobivali tudi v bodoče “čisto linijo” od centralnega komiteta komunistične partije. Ti udarniki bodo tedaj nekaki valpeti nad drugimi delavci po rudnikih in vseh mogočih delavnicah.
Podpisi za mir morajo biti boljši, kot so bili v Jalti in Potsdamu
zato zanimiv, ker odkrito poka-' že svojo ost proti kmetom koti edinemu stanu, ki ima še nekaj samostojnosti in ki ga ne more-
jo kar naenkrat razlastiti. Polič; Washington_ _ Senator Van.' la že mnogo škode v. oranžnih kn^:rr,rema' denb«8. načelnik senatnega od- nasadih po Kaliforniji, tl P! Ž • °t ®Ju	seka za tujezemske zadeve, je Kot trdijo znanstveniki je bo-
1.1 včerai uovoril v senatu, da nudi- '°™ podobna oni, 4 se je poja-
Orlando, Fla. — Državni odsek za rastlinstvo j« prepovedal uvažati oranže iz Kalifornije. S tem hočejo preprečiti oranžno bolezen, ki je baje nf oranžah na zapadnem obrežju in je napravi-
Uwiitoie.MljFe-j^TsE
do premogarji na delo/ kjer je tovarno
Kakih 100,000 premogar-jev je delalo prvi dan po ukazanem žalovanju
Washington. — John L. Lew-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
JE ZVRNIL ČOLN
Sharon, Pa. — Frank Cvelbar, 28 let star veteran druge svetovne vojne, doma iz Brook- Zaroka— field ob ohijski meji, je utonil v, Mr in Mrs. Leo Troha iz Floridi. Kot pripovedujejo, je ri- 2203j Miller Ave., Euclid, O., baril v zalivu St. Andrews, kose naznanjata, da 8e je na veliko-mu je prevrnil mal čoln na ja- , nede]jo zaročiia hčerka
is, predsednik unijskih premoč ra‘ .......	.	| Rose Cecilia z Mr. Joseph Paul
garjev, je naročil svojim članom J Pokojni je bil sin Mr. in Mrs. jarc, sinom družine Jarc iz naj gredo takoj nazaj na delo,' “°u'ls. Cvelbar in je bil uslužben jgggo Ormiston Ave. Obenem

lrniAtn /vnrnJ* n Irataat V /t • J euvulu v	Utt nuai-	r''—----—*>	__j _____ ^	....	....
nos ampak samo na resnične do" j° Zed' drŽ8Ve Sovjetski Uniji na oranžnih nasadih v Južni kakor hjtro Wo premogovniki kot civilni nameščenec pri Tyn. naznanjat da je danes njiju nos, ampak samo resnične do---------------------------------- Ameriki. Limone pa ta odredba| čekirani in priznani yarnj za dej dali letališču blizu Pknama City. najmlajša hčerka Betty opra-
vila obljubo ter dobila redovniško obleko pri sestrah uršulin-kah. Dobila je ime Sister Katherine. Iskreno čestitamo 1 Zahvala po bolezni—
Poznana Mrs. Mary Stano-
k„jih.	NOVI GROBOVI
proti kmetu je seveda ix>polnoma| javjl> {e b. 2avrgl, to	Antonija Zorman
mun stiUKJetmmnrI d1X k0"' Predsednika Trumana, bi s tem1 Včeraj zjutraj ob pol sedmih J.‘-“	,j tek	pokazali vso svojo šibkost.	t je poklicala sina Petra Pikša, da
greniti življenje na lastn, zem- P	......	1 naj vstane, da gre na delo, sama
lji, da se ne bo več branil iti v' Dobe je senator izjavil, da s jgJpa priatavillfna ^ kavo. Ko
kolhoz ali kot to imenujejo sedaj £ P0”1^'0 Grč|ji in Turč'jj je sin dospel v kuhinjo je tožila, v Jugoslaviji, v obdelovalno za-| Zed. države ne skušajo prezreti da	“
drugo, kjer je zemlja skupna Organizacije združenih narodov,1 “ . last. Ali bo potem zajnlja bolje' amPak jo hočejo ravno s to akci-
obdelana ali morda slabejše, po-| j°	Ako^ M organzaciji 3)a sg ,g ng gto) ob ^ ,n jzdi_
v Jugoslaviji, v obdelovalno za-| Zed- države ne skušajo prezreti ,	dobrrf ne počuti’
drugo, kjer je zemlja skupna' Organizacije združenih narodov,!
»otem zajnlja bolje norda slabejše, po-
DAVČNA POLITIKA O	«££ » » bi -„1. kMl in MU.!	^
davčm politiki komunistične, lpn knm„ni7om	bi jo s tem uničili za vselej, je' - K8j a 36	“ C n’
je zopet vstala in šla k peči, vse-
tem se komunist ne vprašuje,' poverili kako tako nalogo, kate- z& yedn0
stranke je napisal ljubljanski fi-1 *	(
Ministri v Moskvi priznajo, da niso fe nit napravili
> se sporazu-
Iz raznih naselbin
zatrjeval Mr. Vandenberg. S
da jo v prsih napada bolezen.
narodovdldaVAmenriIa nameJornl’ Edward J™.^.18 1J Eveleth, Minn. _ V poslopju prezira Organizacijo združenih tako tud> ed>na hč. S’lv.ja do «1-
na 308 Grand Ave., last Mrs.' narodov.	| *?• ko 3e odSla ’ ‘Vf ’
' California pred dvema letoma.
rati vladni inšpektorji.
Francoski komunisti so
Prvi dan po končanem žalova-	Qaulla, ker je
nju za ubitimi premogarji v	..	’	■*
Centraliji, 111. je delalo kakih ZaAlKeriKO
100.000	premogarjev v 500 pre- Pariz. — Francoski komunisti
mogovnikih. Toda unija šteje so včeraj strupeno napadali ge-'nikiz 6209 Bonna Ave., je zdaj vsega skupaj do 400,000 premo- nerala De Gaulla, ker je v svo-1 zopet na nogah po dolgi in hu-garjev, torej jih je tri četrtine jem govoru v Strasborgu rekel, ^ di bolezni. Tem potom se že-še vedno doma. Produkcijo pre-	da mora ostati Francija dežela	]j zahvaliti	prijateljicam	in
moga v pondeljek računajo na	zapadnih narodov, da bo v vzdr-j	sosedam	za	obiske,	cvetlice,
723.000	ton, ali 32% normalne ževala ravnotežje med Rusijo in'ljubeznive kartice in za vse to-
dnevne produkcije.	i Zed. državami ki sta v tekmi, hažilne besede. Ljubi Bog naj
Ako bodo premogarji čakali, Komunistično časopisje napa-'vsem stoterno povrne vse doda bodo vladni inšpektorji pre- da de Gaulla kot voditelja re-'brote izkazane ji tekom bolez-gledali vse premogovnike, bo	akcionarcev. Leo Blum, vodja	„j,
vzelo to več mesecev, predno bo-	socialistov, tudi ni bil zadovoljen	poro£a_
do šli vsi nazaj na delo.
z generalovim govorom, češ,
GENERALI SO HITLERJU SLIKALI PRECEJ NAPAČNO SLIKO O ‘TISTIH’ AMERIKANCIH
Mrs. Mary Fortuna, Iz 1401 E. 47. St. naznanja, da se bo poročila njena hčerka Julia z Mr. Frankom Stobierski iz 13867 E. 147. St. Poroka bo v
Frankfurt. — Iz zapiskov, ki nobenega pravega duha, nikake’soboto 12 apri,a ob 9 zjutraj
so jih zavezniki dobili v Hitler-
Barbare Miroslavich, je nastali Vandenberg je povedal, da! Dan^bTdospe^rCleveland^ jevem bivališču Berchtesgaden vsled razstrelbe ogenj. Lastnica smo že leta 1945 ponujali Rusi-1 zrakopiovom	| v Bavariji, je razvidno, kaj vse mili v kakih 10 letih.”
poslopja in Harry Kent, ki vodi J* *vezo Proti kakemu novemul Boinu ^„dnva nrtfo so nemški generali pripovedova-
notranje sile. Angleži sami mi-j y cerky. gy vida Vse najbolj. slijo da si bodo Ameriko podjar- . želimo mlademu paru y no.
Hitler je dobil vse to od nazijr!
vem stanu.
vezniki so zavrnili predlog sovjetskega ministra Molotova, da bi nemški narod sam odgiaso-val, ali naj imaicentralno vlado, ali federativno republiko.
Ker niso mogli na tej točki nikamor, je ameriški državni tajnik Marshall predlagal, naj bi prešli na drugo točko — na meje bodoče Nemčije. Proti temu predlogu se je pa takoj oglasil Molotov.
Zatem je angleški minister Bevin izjavil, da vzpričo tega, ker niso v štirih tednih še ničesar napravili, je pač vseeno o čem razpravljajo.
Tajnik Marshall je izjavil, da Zed. države ne marajo ustvarjati kake nemške vlade, ki bi sčasoma postala diktatura, kot je bila pod Hitlerjem.
Ameriški in angleški viri izjavljajo, da izrablja Molotov zborovanje bolj za to, da slišijo Nemci njegovo mnenje, kot pa da bi dosegel sporazum z ostalimi zavezniki. Zato pa neprestano poudarja potrebo centralne vlade za Nemčijo, ki bi bila faktično pravcata diktatura, kot so vse centralne vlade. Zato pa za-padni zavezniki vztrajajo na federalnem načinu vlade za bodočo Nemčijo, ki bila v resnici vlada vsega naroda po svojih zastopnikih.
V Moskvi govorijo, da bo zborovanje minstrov končano v dveh tednih in to brez vsakega uspe
sta bila v bolnišnico na Ely.
Ely, Minn. — Miss Ana Ba-
zagotavljajoč ji sigurnost in
_____■[	varnost v njenem legitimnem
rich, dijakinja višje šole v Ely, območju. Toda podpis mora biti
*ivii| uijcmmja viojc ouic v iMijrpi	"	.
iz E. Chapman St. je
Shipman bolnišnici. - Vdovi1 ^	.	.
Slava Rožich, rojena Deklich, bi| 0bra n°	"S UPr8V“
rada Zvedela za svojega očeta'fn!, zahtfatl ,Mo9k!e Z88°-Jožeta Deklich. že več let ni pre-1 toy,Iain dokazov.daf kf “• jela Pisma od njega in ne ve če' rote- da bl nas obkollla 8 komu' SmZ. Nahajal le' nifave^n da je v državi Michigan, kjer je bi-; nehat' napad k—^v na la Slavica tudi rojena. Odšla je oas znotraj n zunaj Zed^dr-
z materjo v stari kraj, kjer je' žav’’ *iz3avl1 Mr' Vande^rg-pa mati kmalu umrla. Njen Ta načrt (za pomoč Grčiji in umrli soprog Anton Rožich je' Turčiji) ni v nobenem oziru lm-bil vnuk Mrs. Katherine Peshel | perijelističen, ampak ima samo iz 439 E. Cam St., Ely, Minn, namen zajeziti vsak eventuelm Rojaki so prošeni, naj sporoče napad, ki se lahko spremeni v na ta naslov, ako kdo kaj ve o' svetovni požar, kadar se začne Deklicbu	j enkrat valiti. Osrednji vzhod m
| dovolj daleč za varnost od naše-Claridge, Pa. — Po kratki bo-; ga New Yorka, Detroita, Chica-lezni je 22. marca umrl v bol-: ge ali San Francisca, je rekel nišnici Mihael Balah, star 63 let, seaator. Zato se moramo pa od-
ftnlnill l/nmlvO aItVOI . .....	..	i i	1 V •
kliško ime je bilo Čenčur. Pozneje se je poročila Zorman kakor zgoraj omenjeno, ki je umrl pred 18 leti. Dom družine se nahaja na 991 East 74. St. Pripadala je društvu Svobodomiselne Slovenke št. 2, SDZ.
Pogreb se bo vršil v petek iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev Sv. Vida ob 9:30. Pokopana bo v družinsko grobnico na Calvariji._______
mehkužnežev in strahopetcev, ameriške vojake kot nezavedno druhal brez vsakih idealov, ki ne bo vzdržala v krizi.
Iz zapiskov je razvidno, da je Hitler mislil o Amerikancih takole: “Amerikanci nimajo dosti. Vse, kar imajo, je na kupu, da si evropski turisti lahko ogledajo. Farmarji so skupina polom-
malčTpihnil, pa bodo Amerik*n-!®De.*a pozidfv° na*elbiiie na
ci bežali na vse strani. Tisti 61;‘n ^ ce3ti- Seje bo v spod-tajni zapiski pa ne kažejo, kdaj”J1 'ivoranš SND na St. Clair je dobil Hitler drugačno ali pra- Ave. Vsi, ki se zanimate za to,
vo mnenje o Amerikancih.
ste prijazno vabljeni na to sejo. Kdo je naiel denar—
Od 63. ceste po Norwood Rd. v smer Superior je bil izgubljen desetak. Pošten najditelj
Nov poslanik za Indijo
bo imenovan ljen ueaetaK, mosten najaneij Washington. Predsednik je progenj da ga prinese nazaj jo. Farmarji so skupina polom- Truman bo imenoval za ameri- k Mrg giogar) jj49 g 53 ,st ljencev, ki vandrajo sem in tje škega poslanika v Indiji Henrya' brez cilja. Amerikanci nimajo F. Grady iz Kalifornije,
Od navadnega farmarja do multimilijonarja
G N	...._____ .	...... .	,
Druga obletnica-V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Koščak v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Kot smo včeraj poročali je Co. V blagajno je del $28,000, je bil velik prijatelj predsedni- Dva para »e .enita— umrl v Dearbornu, Michigan,: to je vse, kar je mogel spraviti ka Wilsona, leta 1928 je pa pod- Kodni »i n« w multimilijonar, Henry Ford,’skupaj. Dvajset let pozneje je piral Herberta Hooverja star 83 let. Njegovo življenje se ista družba plačala v dividen- °-“i- *—
bere kot kak romay in bo goto-, dah $100,000,000. Neki John vo na(še čitatelje zanimalo, če Gray, bankir iz Detroita, je po. omenimo nekaj iz njegovega sodil takrat Fordu $10,500, pa
življenja.
Forda so smatrali v mladih letih kot navadnega sanjača, ki
še za te mu je moral nek prijatelj garantirati. Dvajset let pozneje je isti Gray prodal svoje
Sedaj si pa kar preskrbite
---------------------- vstopnice za 20. aprila, ko se bo-
Svoje čase je imel velike boje; sta oženila kar dva para. Vstop-z bankami, katere je prosil za nice so v prodaji v trgovini Kro-denar. Obljubili so ga, toda so' mar, vogal 60. ceste in Glass hoteli voditi njegova podjetja.] Ave. Cena je 75 centov.
Tega pa ni pustil.	|	o_______
Računalo se je, da je Ford Telefonska Stavka Še najbogatejsi človek na svetu, ka-' .	• „„„„„„„„„
terega letni dohodki znašajo do VeOllO IU poravnana
$100,000,000. Svoje čase je la-] Washington. - Stavka tele-
--  ---------- ----- ločili; ail pugieuamu puiuaoju v(se peča z uia^mim lucjam*. *^0 uwu.w	t—>  -----
Litija. Tukaj zapušča ženo, pet ^ zdaj> ali pozneje? Kaj je je bil samo navaden strojnik do] Ford je leta 1914 vznemiril
sestri. Hčeri živita v Harrison	da j#	^asno'oseb in svojega premoženja ne so se temu uprli, toda Ford je	pAafje obldco, čevlje g8J8nf “f T°
Cityju, dva sinova pa v Jean- ., pred8ednikov program bi dal za $1,000,000,000.	1 zagrozil ,če ne dovolijo, bo izsto- . 3 . P 3	3	3 ci so trajala včeraj ves dan in
pJm i« MS l« v« ».i i. mm. MJ-tKi m M »f*«-- m I „7 Sm, d. *SC
se je zavedal, da je to edina pot, lom $28,000 kar so mu posodili Ford je zaslovel po vsem s ve-, ?6>000 000 na ,eto y Kentucky 11	"X
da se ustavi napad vsepovsol. prijatelji in znanci leta 1903. tu leta 1915, ko je razglasil, da ^ West vir?iniji je ime) premo.	P°tems0.Pa ^pel nada-
Mi Amerikanci imamo neizbe-] Henry Ford je bil rojen 20.( bo do božiča istega leta pomiril goynikej y „^0^ Michiganu ^^adli^dniki trdiio da ka žno dolžnost, da branimo pravi- julija 1863 v Greenfieldu ki je svet m končal vojno. Orgamzi- ^ rudnike in ]esne žage; Vladni uradniki trdijo, da ka-
,,A^SI,vsMa4p^H>'iMm^S,
MO VA mOPNCI_____
Ne odlaiaftil
Nabavite M
BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov:
Ameriška Domovina «117 St Clair Avo. Cleveland 3, O.
, „ _________________________________________________________________________
Avtobus je zletel v vodo
trnkom zletel Dreko ceste in str- vodilno vlogo, je rekel senator, obdelovali večjo farmo, kjer je tovali so po evropskih mestih m,	ravnavo.
trimom, zletel preko ceste in sir | voai no	tudi Henrv delal do svojega 16.1 propagirali mir. Vrnili so sd1 Tako je prišel od mladega' V nekaterih krajih so se unije
moglavil v b i njo r	i	. lgta Tod& ^ kot mia,j fant jej brez uspeha 24. decembra. Forda kmetskega fanta s svojo bistro-] pobotale s telefonsko družbo in
videl, da zanj ne bo delo na far- je stalo tisto misijonsko delo umnostjo, pridnostjo ter železno'delavci so šli na deo. Tako je .	'-i— — $400,000.	| voljo do največjega bogataša na bilo v Schenectady, N. Y., dočim
V Mariboru so žensko obsodili v smrt
mi. Odšel je v Detroit, kjer se Maribor. — Mariborsko sedi- je izučil za mehanika. Zvečer si
mish.
Kolikor so mogli dozdaj dognati, je bilo smrtno ponesrečenih 9 potnikov. Policija in po- murmur. —	Je ,IUrii “»*——•	—
žarna bramba je mnoge otela šče je obsodilo v smrt Marijo^ je prislužil nekaj denarja, ko je smrti z umetnim dihanjem, ko so Bubak. Spoznana je bila za kri- popravljal ure. jih izvlekli iz busa, ki je bil sko- vo, da je vozila z avtom preko ( v letih 1892 in 1893 je prišel ro ves pod vodo.	| meje "izdajalce” in da je služila pa na idejo, da bi napravil ko-
Ljudje Mi so bili prvi na licu kot obveščevalka tujezemskim čijo brez vprege.” Sestavil 'je
J	..	.	.	1	«• u____1__It ____________r. _ . __ n	In	fn OA
nesreče, so začeli naglo z reše- in domačim “reakcionarjem.
vanjem. S sekirami so razbili	--------o——
streho busa, da so prišli do pot-. Kadar morate ponoii preko nikov, ki so bili v busu kot v pa- ceste, imejte na tebi vedno kak sti. Mnoge so izvlekli še žive \f M predmet, da w» voznik la-busa, nekatere pa že mrtve. tje opazi
stroj na 2 cilindra in voz, in še sam sebi ni verjel, da bo “stvar res šla.” Pa je, in to je bil začetek Ford avtomobilov.
Na 16. junija 1903 je organiziral korporacijo Ford Motor
Ford je bil silen nasprotnik svetu. Seveda, prave reči se je telefonski uslužbenci v Bing-vojne, toda ko je šla Amerika] lotil in o pravem času. Rekli so hamton, N. Y. sploh niso šli na v vojno, je na lastne stroške mu, da sanja in je res sanjal ter stavko, opremil bolnišnico v Detroitu in gledal v bodočnost. Toda te sa-| Najhujše so prizadeti klici na jo izročil vladi za vojake. To ga nje so pomenile njegovo srečo, daljavo, katerih nobenega ne
je stalo okroglih $10,000,000.
Leta 1918 je Ford kandidiral za zveznega senatorja, toda je izgubil za 4,000 glasov Leta 1923 so ga hoteli prijatelji kandidirati za predsednika Zed. držav, toda akcija je zaspala. Prej
ŠIJC BU [JUlllCJUlv UJCgUVU °»CVV|	°
ker si jih je znal prav razlagati.' sprejmejo, če ni klic nujne vse-Mnogo je tvegal, toda skoro pri bine. Kjer imšjo “dial” sisteme vsakem podjetju je uspel. Pozne-] se stavka ne čuti, ker so taki te-je, ko je imel že denar, se ni po- lefoni avtomatični.
znalo, če mu je kako podjetje]	-------o--------
spodletelo. Je pa pri drugem za-]
uovmui namig so n
služil
ušiu u oo lo grvui-
NJK. POMAGAJMO JIM!
Ameriška Domovina
“BT-”	«~t«
Published dally aretpl Saturday!, Sunday« and Holidays _

tkrni'1 )iyi»1 • <*«	•	I	J	4	>!
6 7	8	9	»	II	u	1
IJ I«	>5	16	<7	'•	'9	\
U U	U	1)	14	I]	ll	1
17 18	19	JO	J
NAROČNINA:
Za Ameriko na lilo 060: sa Cleveland In Kanado no poiti ta eno leto >8.00 Za Ameriko nol leta »400; ta Cleveland tt Kanado po poiti pol leta »4.60.
Za Ameriko Setrt leta »360; aa Cleveland In Kanado po poiti 6etrt leta 0.16.
Za Clveeland In okolico po ratnaialnlh; celo leto »IDO. pol leU »460. Setrt leU »360. Fotameana itevflka stana 6 centov.
SUBSCRIPTION RATES:
United States »7.00 per year; Cleveland and Canada by maU »000 per year U 8. »too lor 0 month*. Cleveland and Canada by mall (460 for 6 months.
U S. 12 50 for 3 months Cleveland and Ca-nada by mail »3.75 for 3 mwttu.
Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. MOO lor 0 months »360 for 3 months Single copies 5 cents each.__________
Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Offloe i Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.	_______________
Ali je tvoje srce tukaj v dežel?, ki ti je dala kruh, ali kje onstran morja? Oni, ki še; blodijo v zmotnjah kake propagande, bodo pametno storili, če se kmalu vprašajo: na kateri strani sem, ali bom? Doba komunističnih piknikov na vrtovih narodnih domov, je tudi v Ameriki minila. Mi pravimo: prav je tako...
4llt*4444.|llll444'*4l>Uii***IH>iM»»mimm*m*
BESEDA IZ NARODA
l.Hniin6***nimm«*»«»»**t***imilll********<
83
No. 70 Wed., April 9, 1947
Boj ne gre Rusiji, ampak njeni totalitarni vladi
Naš časopis je na tem mestu že opetovano izjavil, da boj demokracij ni boj proti Rusiji, ali boj proti Jugoslaviji, ani-pak je boj proti totalitarnim režimom. Kadar govorimo, da je cilj komunistične stranke nadvlada nad svetom, moramo pri tem poudariti, da vodijo ta boj komunisti oziroma njih internacionala in ne morda Rusija. Kadar pišemo, da so ameriški komunisti pokorni ukazom iz Moskve, si ne smemo pri tem predstavljati Moskve kot prestolnico slovanske Rusije ampak prestolnico kominterne. Zato moramo razumeti, da ameriški komunisti niso zvesti pripadniki Rusije, ampak komunizma, totalitarizma.
Obratno tudi ne smemo r?či, da je Rusija tista, ki skuša s svojo peto kolono vreči ameriški sistem vlade, ampak je to svetovni komunizem. Zato bi tudi ne bilo prav, če bi rekli, da mora Rusija plačati za delo komunizma.
Zato pa naš časopis vedno rabi besedo Sovjetska Unija, kadar piše o svetovni propagandi za zmago komunizma, ki prihaja iz Moskvei, in ne besedo — Rusija. Komunistični režim v Moskvi na zastopa Rusije, kakor ne zastopa seaanji jugoslovanski režim v Belgradu — Jugoslavije. Zato more samo nepoznavalec razmer ali bedak trditi, da napadamo Rusijo, ali da napadamo Jugoslavijo, kadar beremo levite totalitarnim režimom tam.
Ako bi rekli, da sta Rusija in komunizem istovetna, bi delali veliko krivico ruskemu narodu, enako, kadar govorimo o sedanii lueoslaviii. Narod ie eno. režim ali vlada
Globoko smo se oddahnile
Noble, Ohio. — Ker sem precej oddaljena, nimam dosti prilike hoditi na društvene seje. Veseli me pa slišati, da podružnica dobro napreduje in da ima tudi kadetke ki so ene izmed najboljših. Zato me je pa zelo iznenadilo, ko sem slišala od neke članice, ki se je izrazila, da rajši pusti Zvezo, kot bi še nadalje poslušala to prerekanje. Rekla je, ko sem pristopila v Zvezo, me ni nihče vprašal, kakšnega prepričanja sem. čemu sedaj to vlačijo naprej? Bila sem iznenadena, ker sem vedno slišala, da je Zveza na katoliški podlagi. Spominjam se, kako je bilo od začetka, da ni imela dostopa v Zvezo nobena, ki ni bila dobra katoličanka. In smo lepo napredovale, ker je bila sloga med nami.
Bolelo nas je, ker se je zadnje čase vse tako čudno mešalo. Zato smo se pa globoko oddahnile, ko smo dobile v roke Zarjo od meseca marca. Zdaj mislimo, da bo mir pri Zvezi, če je !e božja volja tako. Izjava glavne predsednice bo menda držala in tudi druge potolažila.
Ena reč nam pa še ni čisto jasna. Naša glavna predsednica z velikimi črkami piše v zadnji Zarji, da je Slovenska zenska zveza ustanovljena, posluje in ostane na katoliškem temelju. Do zadnjega smo mislile, da to prav lahko razumemo. Večkrat
vsaka članica praktična katdti-čanka.
Po tam takem je res težko razumeti, kako je prišla v Zvezo kakšna tretjina članic, ki niso katoliškega prepričanja. Dobro ZVezo imamo in tudi dobra pra vila, Ki so narejene za VSE! — članice kot uradnice. Spolnuj-mo jih VSE! Potem ne bo mesta za razdore in nasprotovanja. Bodimo si sestre in- v lepi slegi pomagajmo druga drugi! Potem ne bo naše delo ZASTONJ in se
moralnega vedenja in pri dobrem zdravju, članice odraslega oddelka morajo biti 14 in ne več inam ne bo treba bati, da smo
kot 50 let stare. Vsaka prosilka mora biti za vstop priporočena od članice, ki je dobro poznana.” Zato nam ne gre v glavo, da bi moglo biti tako, kot pišejo pravila, zraven pa tudi tako, kot piše naš duhovni vodja, Rev. Kebe. V slovenskem in angleškem besedilu je povedano, da je S. Ž. Z. zamišljena tako, da ni samo Zveza postavljena na katoliškem temelju, ampak mora biti tudi
ZASTONJ plačevale. Bodimo zveste Bogu in svoji veri, pa se ne bo treba bati, da bi prepadle! Prosimo novoustalnega Zveličar]*, naj nam pomaga. Spomnimo se pa tudi.naših zaslepljenih brtitov ih sester, tukaj in v stari domovini in jih priporočimo božjemu usmiljenju. S se-sterskim pozdravom,
Rozie Perc, članica podr. št. 49.
laloigra Slovenskega Primorja
(Nadaljevanje)
RAZNA POROČILA
Poročila iz raznih krajev Julijske Krajine zgovorno potrjujejo žalostno resnico, ki smo jo zapisali, Nekaj teh poročil priobčujemo v izvlečkih. Tudi letak “Zakaj bežimo,” nam presunljivo riše trpljenje primorskih beguncev.
Volče pri Tolminu. (Ob Morganovi črti. Volče teže v pasu A, Tolmin pa v pasu B.) Odkar so partizani zasedli slovensko ozemlje, se je stanje prebivalstva v vseh pogledih poslabšalo. Novi gospodarji so uvedli komunistični sistem s silo, ustanovili v vsakem okraju krajevni odbor, ki je pod nadzorstvom in diktaturo okraja in po-
.............. I	smo slišale, posebno zadnje čase, krajinskega poverjemštva.
ipn n	Iueoslaviii. Narod je eno, režim ali vlada je da so v Zvezi tudi take, ki nisolPrav‘i0. da so krajevni odbori
drugo. Niti v Rusiji, nitfv Jugoslaviji ni narod postavil se-Tpo življenju KatHltefhke. Poseb-| ljudska oblast in Ja*’
danjega režima na vlado. In če bi bile danes svobodne voli- no pa smo se začudile, ko smo
deli za razglas o izseljevanju, togega režima v Jugoslaviji se je tudi njih lotil obup. Partijci in oblastniki so pa v zadregi. Ni jilh prav, da ljudje beže, ker ne bodo mogli po načrtu obračunavati; po drugi strani jih je pa sram in se bojijo, da so zaigrali.
Breginjski kot (Pas k — ob nekdanji italijansko - avstrijski meji).
Po (zadnjih vesteh o podpisu pogodbe z Italijo in v zveži z oglasom kobariškega guvernerja, da naj se prebivalci, ki sc nameravajo izseliti, javijo do konca februarja in naj se po možnosti v tem času tudi izselijo, je ustvarjeno med ljudmi sledeče razpoloženje:	od
1800 prebivalcev je 750 odločenih, da se preseli. Le malenkosten del teh ljudi ve, kam bo šel. Ker izgleda, da zavezniki ne mislijo poskrbeti za prevozila sredstva, je nastala med ljudmi prava zmeda. Ne vedo, kaj bi naredili. Vsi pričakujejo, da jih bodo zavezniki že kako rešili iz mučnega položaja.
Vzroki, ki jih navajajo lju-
iz vrst terencev se čuje neza dovoljne opombe. Ves čas pogajanj na konferencah v Parizu in New Yotku smo napeto pričakovali, da se bo kaj spre menilo in izboljšalo, toda tudi to pot smo bili razočarani.
Strahovalci obljubujejo mnogim smrt, prisilno delo, razlastitev premoženja in podobno. Ljudstvo, dasi je žalostno in u-strahovano, še vedno upa in je prepričano, da zavezniki še niso izrekli zadnje besede.
Ljudstvo tudi pričakuje, da bo nasilna vladavina v Jugo slaviji zrušena in takrat bo zopet prišla ura sreče in zadovoljstva.
gledajo z negotovostjo v bo-: dočnost. Hudo je posebno kmetom, ker ne vedo, kako bodo svojo imovino spravili na Varno. Smatrajo, da bi bila sveta dolžnost zaveznikov, da jim pri tem pomagajo in oskrbijo ptevozna sredstva. Lj udje se bojijo, da bi jih bodoče jugoslovanske oblasti ne tirale pred sodišče, ker so kolabo-rirali z zavezniki. Tu je bil od zaveznikov imenovan prvi župan domačin.
Zaskrbljenost ljudi poveličuje budi dejstvo, da se v zadnjem času vrača iz Jugoslavije večje število demobilizirancev. Ljudem se zdi, da bodo te osebe delale zapreke pri odhodu drugam.
bodno Jugoslavijo, ne pa suženj današnjih teroristov. Celohjg kj g0 odločeni, da se izse-
danjega režima tve, najsi bo v Rusiji ali v Jugoslaviji, bi dobil režim bore malo glasov. V Jugoslaviji, vemo, ne bi dobil Titov režim niti 10% glasov pri svobodnih volitvah in podobno bi bilo v Rusiji. V splošnem je, ruskemu ati jugoslovanskemu narodu (in tako je tudi na Poljskem) prav tako malo do komunizma, kot je Angležem ali Amerikancem.
Ameriški komunisti ne prisegajo torej zvestobe. Rusiji, morda nit? ne sovjetski vladi, ampak mednarodnemu kompleksu revolucionarnih komunističnih strank. Vse te stranke, najsi so v Sovjetski Uniji, ali v Zed. državah, imajo isti cilj, ki naj spremeni razne "narodne države” v baze svetovne revolucije pod diktaturo komunistične stranke. Vsaka teh strank, pa naj bo ža velika kot je v Rusiji, ali majhna, kot je v Ameriki, je privesek ali del celotne stranke, ali z drugo besedo — peta kolona komunistične internacionale.
Komunistična diktatura, kot jih vidimo danes v Sovjetski Uniji, v Jugoslaviji, na Poljskem, v Romuniji in Bolgariji — pomeni: neomejeno moč, ki bazira na teroristčni sili in ne na zakonih. Zato ja pa dežela, kadar pride enkrat v jarem diktature komunistične internacionale, brez vsake moči. Ntjeno prebivalstvo je nemo in brez moči, da bi se otreslo te mizerije in terorja. V taki brezmočni mizeriji je danes ruski narod v Sovjetski Uniji, je narod v Jugoslaviji, Poljski in drugih priveskih kominterne. Ali ne mslite, da ruski narod danes prav tako sanja o svobodi v svoji deželi, kakor jo privošči vsaki drugii deželi? Ruski narod ne sanja o tem, kako bi strmoglavil ameriško demokracijo, ampak sanja, kako bi se sam otresel komunistične diktature.
Zato pa ameriška demokracija ne stremi za tem, kako b porazila Rusijo, ampak kako bi jo osvobodila jarma diktature. Cilj demokratičnega sveta ni, kako bi svet razdelil, ampak kako bi ga zedinil1 v pravi svobodni svet, kjer bi vsak imel svobodno besedo in si svobodrfo izbiral svoje vlade.
Totalitarizem, ki hoče po Leninovem nauku: neomejena oblast, ki temelji na sili in ne na zakonih — dobiti' y svojo pest ves svet, je napovedal boj demokracijam in te niemu. Ta boj, zaenkrat še nekrvav, se bije danes in se bo oil do končne zmage. V ta boj so zadnje čase posegle z vso odločnostjo naše Zed. države in vemo, da ne bodo odnehale. Vsakega pravega ameriškega državljana je dolžnost, da stoj; na strani svoje domovine Amerike, najsi bo že adoptirana, ali rojstna — domovina je. V tem boju moramo pa ločiti narode od režimov. Naš boj, kot smo že rekli, ni proti ruskemu narodu, n proti Jugoslaviji, ampak je boj proti njih totalitarnim režimom. Mi vemo, da želijo narodi tako v Rusiji kot v Jugoslaviji zmago demokracijam. Ta boj niso napovedale, demokracije, ampak ga je napovedal mednarodni komunizem, ki ne pozna kake Rusije, ali kake Jugoslavije, ali Poljske, ampak pozna samo diktaturo komunizma Ta boj so demokracije sprejele, ker so ga moralo sprejeti, da' se ohranijo. Gre za svobodo in demokracijo na eni in za suž-nost pod komunizmom na drugi strani. Narodi v deželah, katerim je totalitarizem nadel na roke verige, si sami ne morejo pomagati. Pomagati jim moramo mi. to je največja dfc-mokracija na svetu — Amerika. In pomagali jim bomo, tako je danes spregovoril v ogromni večini ameriški narod, d rektrto in po svojih zastopnikih v kongresu.
Prihajajo časi, kakor smo jih že mi napovedovali v
pa smo se začudile, ko brale v februarski številki Zarje v članku gospoda duhovnega vodje, kar naravnost povedano, da
Zveza vključuje tudi članstvo, ki ni strogo katoliško orientirano. Malo poprej čitamo v istem članku tudi to, da se zvezino članstvo črpa iz panog in tako imenovanih prepričanj celega slovenskega življa v Ameriki.
ljudska .	------ .	.
ravna višja oblast, tudi odbornike, pravijo, da voli ljudstvo. V resnici ima krajevni odbor
■lijo, so v glavnem sledeči:
Ljudje v Breginjskem kotu so resnično demokratični in smatrajo režim v Jugoslaviji za totalitaren. Zasedbe po zaveznikih so bili zelo veseli, ker so upali, da bodo zavezniki toliko časa držali to ozemlje, dokler se v Jugoslaviji ne bo iz-premenil režim.
2e odkar so zavezniki tukaj, slišijo ljudje, ki se ne strinjajo z režimom v Jugoslaviji, nasprotne strani grožnje, da bodo že videli, kaj bo, ko bo prišla ljudska oblast. Tega se ljudje, čeprav niso prav nič Ijubimkovali s fašizmom, vedno bolj boje in so trdno odlo-
čeni, da se izselijo. Tudi ne — .— r---------------.—
Zastopniki Zav. voj. uprave ■	nobeni morebitni ob- proizvajalca od potrošnika,
(ZVU) v posameznih občinah J J ne.	. k	----- -	— *
*	'	s
KOBARID
1. Razpoloženje ljudstva.
Razpoloženje ljudstva je vedno obupnejše, stopnjuje se pač s približevanjem tega dneva, ko bo mirovna pogodba izvedena in radi negotovosti tega datuma, t— Demokratično ljudstvo želi, da zavezniki pravočasno obveste o dnevu predaje tega ozemlja Jugoslaviji. To jasnost žele oni, ki ostanejo doma, da se vsak v svojem smislu pripravi na spremembe. Negotovost v tem pogle-, du bi škodo na gospodarskem, političnem in moralnem polju samo povečala.
Področje kobariškega guvernerja namerava po dosedanjih informacijah zapustiti preko 2000 prijavljenih.
2. Vzroki tega razpoloženja.
Bojazen pred francosko črto, ki z razkosanjem zemljepisne, upravne in gospodarske enote Julijske Krajine uničuje osnovne življenjske pogoje prebivalstva gornje soške doline, ker loči podeželje od mesta,
podeželje od gospodarskih, ;
naj se prijavi db konca februarja. Ta razglas je zadel tako v živo, da so ljudje čisto ztne
kandidatni listi, ki jo je določila Osvobodilna fronta. Tudi volitve same največkrat niso pravilne. Vršijo se z dviganjem rok in ker krajevni stra-jhovalci pazijo, kdo dvigne rože, ko smo to čitale, smo za- ko> ljudje v izogib posledic in čele misliti, kako to, da nismo -u strahu dvignejo roke. Naj-
odbornike, ki jih ljudstvo iz denj ;n zmešani. Sprašujejo se, strahu pred posledicami voli po kam naj gredo j„ s čim naj se
bile od- začetka poučene, da je Slovenska ženska zveza odprta vsem, ne pa samo katoličankam, ki so katoliško “orientirane.” V pravilih, ki so bila sprejeta na šesti redni konvenciji v Pittsburghu, se pod številko 107 glasi dobesedno; “V Slovensko žensko zvezo se sprejemajo žene in dekleta slovenske in druge, narodnosti,-belega plemena, ki so praktične katoličanke, lepega
hujši strah in trepet vsakega kraja je p& strankina policija pod imenom OZNA. Odtod tolikd ugrabljen], aretacij in u-morov. V vsakem kraju, pa naj bo v zoni A ali B strahuje prebivalstvo le par ljudi.
Prebivalstvo, ki je proti takemu postopanju, je nesrečno in zbegano. Pričakovalo je, da bo ves narod pod pošteno in svo-
preživljajo, ko morajo ob izse-
litvi pustiti svoje premoženje, pgjngjg v Jugoslaviji preselijo
Ako bi ljudje vedeli, da se bodo v tujini lahko preživljali, bi se prav gotovo tri četrtine vaščanov izselilo in sicer iz bojazni pred obračunavanjem krajevnih partijcev in radi razlastitve premoženj. Mnogi se ne upajo, prijaviti, ker se boje, da bodo prišli seznami v roke partizanov, ki bi se nad njimi maščevali, če jim ne bi uspelo pravočasno zapustiti domačega kraja.
Tudi v pasu B je velika večina proti Titovemu režim« in žalostno ter zaskrbljeno čaka in upa na rešitev. Ko so izve-
ijskerfi kotil tudi dejstvo, (te
bo francoska črta, kakor predvidevana, katastrofalno vplivala. Ljudje vedo, d* ne bodo mogli uspevati, ker bo prevelika konkurenca in jim ne' bi preostalo drugega, kot da se
v kak drug kraj države, kjer bi mogli živeti.
Ljudi strašijo tudi novice iz Jugoslavije. Kmetje zatrjujejo, da v taki državi ne bi bilo mogoče živeti samostojnemu kmetu, zato so se odločili, da se raje preselijo v kraje, kjer bi lahko ostali še nadalje samostojni. Tu pri nas so priglašeni tudi taki, ki simpatizirajo z režimom v Jugoslaviji. Zavedajo se, kaj jih čaka, ko bo ta režim zavladal nad njimi. Zato so začeli izsekavati gozdove in prodajati les.
nih središč, mesto pa od svojega naravnega zaledja, ki je
bilo pogoj za njegov nastanek in razvoj. Francoska črta je s tem porušila vsestransko ravnotežje, kf se je ustvarilo skozi stoletja skupnega sožitja na temelju naravnih zemljepisnih predpogojev.
Prebivalstvo gornje soške doline iz teh utemeljenih razlogov in v svojem zdravem življenjskem instinktu upravičeno z največjo skrbjo gleda v bodočnost. V teh krajih se je splošno razširilo mnenje, da bo po realizaciji francoske črte nastala “Rezija,” kar pomeni od ostalega sveta po vsem odrezano pokrajino.
To obupno razpoloženje se stopnjuje iz dneva v dan vsled raznih informacij, Ri prihajajo iz zone B in ostale Jugosla-
Pfijatelji in nasprotniki Ti-	(Pelje na 3. strani)
TONETE
AL PA NE
No in potem smo se lepo poslovili od Stautovih. To se pravi, samo od Mrs. Staut, ker Rado nas je spremil v metropolo.
prostore pri Mrs. Kolar; bom kar sam notri stopil in naglo opravil. Pri nas se je že ustavila v Clevelandu in strašno bi: »me-
da bomo spet kmalu prišli, smo rekli: adijo pa zbogom in se od-“Zdaj vas bom pa vse skupaj peljali proti Milwaukeeju. lepo vzel na kontrofe, da bo še | “Da bi le še zdaj kmalu od-poznim rodovom priča, da smo pravili in zapodili proti severu, bili fajn ljudje skupaj pri Stau-1 pa bo okej,” je konštatiral Mr. tovih v Milwaukee,” nas je učil > Grdina.
Mr. Grdina, ki ga prav tako red- j “Zdaj bo šlo pa kot namaza-ko dobite brez kamere, kot me- no,” sem ga potolažil, “najprej ne brez pakelca cigaret. Izvrsti- j vržemo gospoda Toneta pred fall smo se iz hiše lepo v parih, roviem iz mašine, potem g.
Po vsestranskem zagviševanju,! rila, če bi šli kar tako mimo nje.”
“Aha, tudi pri nas se je že ustavila in tudi meni bi strašno zamerila, če bi ji obiska ne vr-
Pred hišo se je postavil Mr. Gr- Stauta pred njegovo tiskarno, dina s kamero in nas “pobijal,” j pa bomo spet ob svojem.” ko smo se prikazovali izza vo-i “Ampak ker smo se že tako gala. Prav kot vidimo v muvis. i obirali, bi jaz predlagat, da zmu-Meni se je to tako dopadlo, da dimo še pet minut in se ustavi-sem tekel okrog hiše, da sem mo še pri Mrs. Krstini Kolar, prišel dvakrat v sliko. Tisti, ki 1 saj ne bo od rok,” je predlagal je potem "pičer” videl, je goto-1 Mr. Grdina.
vo mislil, da sem jaz od dvojčkov,! “Podpiram,” sem bil jaz takoj tini, da se vam ni treba bati po-
ker sem bil dvakrat v isti sliki. i pri volji, "saj ima Mrs. Kolar Mr. Grdina je rekel, da sem ska- gostilno, ali ne?” zil sliko, ker sem se držal na "Ima jo že, ampak kar izbite smeh. pri čemer sem kazal tiste si iz glave,- da bi se tam nacejali škrbine v listih, če bi se bil pa vse popoldne,” ugotavlja vodja jezno držal, bi pa spet ne bilo našega programa, Tone Grdina, lepo. Kadar bomo šli spet v Mil- “Samo hal« pa gudbaj bomo re-na-| waukee, bomo tiste slike kazali v kli, dacol. Prav za prav, saj ni
drenjali
šem listu, ko bo treba izjaviti: na kateri strani si, prijatelj? mestnem avditoriju.	| treba, da bi se vsi drenjali v
nil. Vsi za enega, eden za vse, da boste vedeli, Mr. Grdina. Ali bomo šli vsi notri, da se bomo malo naslonili, ali pa noben.”
“Orajt, orajt, saj vem, da mora biti vse po vašem, ampak zapomnite si: enega boste 'stisnil, kpa nič več,” se vda naš glavni blagajnik.
“Velja, samo enega, to se pravi : prvega, pa zadnjega,” privolim ponižno.
“Lep je ta vaš Milwaukee,” se obrnem do gospoda Toneta in g. Stauta. "Meni se dopade, ki ni pri tleh, ampak lepo na vzpe-
včdnji. Ampak nekaj pa jaz vem, kar ni splošno znano, ali pa morda pozabljeno in to je, da bi Milwaukee ne bil to, kar je, ali bi ga sploh ne bilo, če ne bi pred leti prijeli naši kranjski
“No, kje ste pa spet to pobra- dalje. Razume se, da fantje li?” bi rada vedela naša družba niso dosti pazili, kaj so prijeli v vsevprek.	I roke in tudi ne, kam so s tistim
“I, lepo vas prosim, kdo bo | udarili. Bilo pa je veliko popa dandanes še kaj vedel, če ne manjkanje drikelcev in ročic, bo urednik. Kar nanj se zane-1 so rekli. Navadno se je najprej site, da bo pretaknil vse luknje j kateri zmotil, da je udaril po
in podstraže in prinese na dan razne zaprašene stvari. Na primer, noben izmed vas ne ve, da so imeli pred več kot 30 leti kraifjski fantje v Milwaukee svoje društvo, v katerega ni bil sprejet noben drugi kot samski fant, ki je moral biti še po vseh paragrafih fest in zakej.”
“A, da res?” se začudi gospod Tone, ki je takrat pasel ovčice, koštrune in morda tudi kozle še po Wyomingu, ali kje že.
“Aha, živa istina! Pa tudi to vem, da je bilo tisto društvo kranjskih fantov na tako’ dobrem glasu, da so se ob sobotah večer vsi gostilničarji bali, da jih ne bi cenjeno društvo obiskalo, korporativno, ali pa vsaj z deputacijo. Rado se je namreč primerilo, kot takrat povsod po Ameriki, kjer so bili naši kranjski fantje, da je dala beseda be-
fantje in mesto, če ni bila maf1 sedo in potem so se nosili, nekaj takrat še vas, postavili na ma- č^sa znotraj V prostorih, potem po”	pa skozi vrata in zunaj in tako
svetilki in potem je nastala pa splošna domača zabava. Ko je postalo na fronti vse mirno irf se je zanesel bojni metež ven na cesto, je gostilničar prilezel izpod bare, ali kamor se je že iz strategičnih ozirov umaknil in računal na prste, koliko bo znašala vojna odšodnina in kdo jo bo plačal.
Ampak Milwaukee se ne more bahati, da so bile take domače prireditve samo tam. Ko sem jaz prišel v Cleveland, sem prvo soboto doživel tak surprise party na st. clairskem bulevar-du. Najprej sem misli, da kje na kakem podu mlatijo, potem mi je pa prijatelj razložil, da delajo fantje obračun za cel teden nazaj. Vedel sem pa; da sem še vedno med našimi rojaki, ker od vseh strani se je slišala mila naša govorica: “Na, hudič!” In pa: “Aufbiks!”
Bom še povedal nekaj o Mil-waukeeju, če bo vse zdravo.
-r
ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BUTOV FRANCOSKIH VOJAKOV
.	janez Cigler
Henrik in zdravnik sta bila ves dan pri baronu Žigi; mislila sta ga že drugi dan z ba-ronovko vred prepeljati domov, toda to ni bilo mogoče; rane se niso še toliko zacelile, da bi se bil mogel baron voziti brez nevarnosti. Morala sta ostati V krčmi še štiri dni, potem naj prideta Henrik in zdravnik z veliko kočijo, da se bodo peljali skup domov.
Veliko veselje je bilo v gradu o prihodu barona in baro-novke; sešlo se je več ljudi, ker so zvedeli njihovo nesrečo in pa njih srečen prihod po prestani nevarnosti; vsi so jima voščili srečo. Krčmarja-je baron obilno poplačal za vso postrežbo in zahvalil za prijazno sočutje, pa tudi ga pohvalil kot prijaznega in dobrega gostilničarja.
Ko baron in baronovka prideta v svoje navadno stanišče, boljšata se vedno bolj in kmalu popolnoma okrevata. Luku sta bila hvaležna, pa tudi mladi baron Henirk je bil ž njim -prijatelj zavoljo tolike stari-šem izkazane skrbi in truda. Po zadobljenem zdravju ukaže baron žiga nekega dne napraviti dobro pojedino in povabi več znancev in prijateljev, da se ž njimi vred veselijo in na njegovo zdravje pijejo, pa iLuka tudi niso pozabili, ampak zelo so ga hvalili. ,
Ko se povabljenci razidejo, vsedeta se baron in baronovka na podolgasti poblazinjeni stol, pokličeta Luka in baron mu tako govori: “Glej Luka, srečno sva ozdravela, čast bodi Bogu! Zdaj povej, ker si nama toliko dobrega storil, tako depo nama stregel, da sva v kratkem času ozdravela, koliko ti .bom
dal včasih kaj denarjev; le pameten boš moral biti in lepo se vesti. Pred smrtjo bom že naročil, da te bo moral moj naslednik, naj bo že moj sin ali pa kdo drugi, preskrbeti z vsem do smrti, ako ti pa ne hotel v hiši imeti, ti bo moral dati vsako leto v denarjih, kolikor ti bom odločil. Luka, povej zdaj, si li zadovoljen s tem ali ne?”
“Dobri gospod baron, rad ostanem pri vas, dokler me boste hoteli imeti; kadar se me pa naveličate, pojdem pa s trebuhom za kruhom. Samo to vas prosim, dovolite mi, da grem iskat nekega gospoda, kateremu imam veliko povedati; ne vem ravno prav, kje prebiva tisti gospod; pa toliko vem, da je v tej okolici nekje njegov grad.”
Baron vpraša Luka: “Ali imaš kako pismo do tistega gospoda, katerega misliš iskati? Drugače ne najdeš, ker tudi pravega imena ne veš-.”
“To je da,” odgovori Luka, seže v žepe in pokaže list brez napisa. Baron vzame pismo in bere: zapisano pa je bilo takole:
"Ljubi moj oče!
Ce vam Luka P .sam prinese to pisemece, prosim vas, da mu odštejete sto rubljev za veliki trud, ki ga je imel z menoj
moji bolezni v jetnišnici v ‘Sibiriji; lepo mi je stregel, zato mu z voljo dajte, kar sem mu obljubil. H koncu vzamem za vselej od vas slovo, zakaj poteka mi življenje. Odpustite mi, ker sem vas razžalil.
Vaš nesrečni sin Pavel v Sibiriji.”
Prebravši to pisemce, prihaja boron bled kot pražnja ru-
S. P. D. SV. MOHORJA
Ustanovljena 31. decembra 1901
Inkorportrana 13. oktobra 1933
Re-lnkorporlrana 8. april« IM)
CHICAGO, ILL
Odbor m leto 1947>
predsednik: Min Mlakar. 1938 W. 33nd Place Podpredsednik: Frank Puklavec, 3333 So. *lst Ct, Clcero, Dl.
Tajnik: Joe. J. Kobal, 3113 W. 23rd Street Blagajnik: Joe Oblak. Jr.. 1840 W. 23nd Place Zapisnikarica: Anna Zofa 3080 W. coulter Street Duhovni vodja: Ker. Leonard BOfoHn, O. P. M, 1863 W. 2Jnd Place Nadzorniki: Jelin Dona. 3030 Arthingtan Aye. — Karolina Plcbman, 2328 So. Wolcott Ave. - Frank Dolenc. 208« W. ZSrd St.
Porotni odbor: Matk Hajdinjak; 2017 W. 21st Plačo - Leo Mladi«. 1919 W. 22nd Plačo - Paallne Oibolt, 2099 W. Cermak Rd. -Anna Zorko. 1684 W. 21et Hace
Družbena zdravnika: Dr. Jp. E. Untch, 1901 W. Cermak Road ln Dr. F. T Grili, 1858 W. Cermak Road Vratar: {tank Roblek. 1833 W. 22nd Place uradno Glasilo: “Ameriika Domovina”
Seje se vrtijo vsako drugo soboto v mesecu ob 8. url aveCer v cerkveni dvonud Sv. Stefana na 22nd Place In Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo mo&e ln ženske od d do 45. leta starosti, pristop v Družbo je prost. Za natančno pojasnilo glede Družbe ln njenega poslovanja se obrnita na Družbenega tajnika ali predmdnlka.
To Je lzvanredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v Chl-cagL Rojald, pristopajte v to domačo Družbo!
ROBNE VESII IZ SLOVENIJE
v.
OfedaUevanjft ■ t «tr*nl)
“REAKCIJONARJI prijavili PREMALO DOHODKOV,” piše “Lj. pr.” 8. feb. in pri tem napada po imenu razne ljudi v št. Vidu nad Ljubljano, ki da niso prav prijavili svojih dohodkov, članek pravi, da se “ljudska” komisija na te prijave ne bo ozirala, ampak te osebe obdavčila po svojem presodku. Našteti so sami taki, ki so resnično proti komunističnemu režimu. Nihče ne more presoditi, ali so imenovani upravičeno napadeni. Tudi se ne morejo imenovani nikjer braniti. Ker so
(Dofle preko Trsta)
sednik jugoslovanske fašistične organizacije imenovane Organizacija jugoslovanskih nacijona-listov (Orjuna), drugi je bil v tesni zvezi s temi fašistovske mislečimi Orjuiiaši. Oba sedaj obožujeta Tita — komunista. Ponoven dokaz, kako sta si fašl zem in komunizem sorodna, Leontič sedaj brez sramu prosi Angleže za pomoč, Kosanovič pa hodi okrog državnega tajništva v Washingtonu.
Gotovo vsakega človeka boli, da je prišlo v Jugoslaviji tako
Žakrigft Slovenskega Primerja
(NzdzUevwJe ■ 3. »trzni)
vij# o tamkajšnjem političnem socialnem in gospodarskem stanju. Ljudje vsak dan bolj spoznavajo, kako so bjli pod krinko narodno - osvobodilnega boja zlorabljanj za interese komunistične recolucije v Jugoslaviji. Ljudje, ki so toliko pretrpeli pred fašističnim totalitarnim režimom in pričakovali od Sedanje vojne resnične demokracije, z grozo gledajo v možnost, da pridejo pod novi totalitarni režim, pod komunizem, ki v Jugoslaviji ne dovoljuje niti najosnovnejših demokratičnih svoboščin,-kakor svobodo vesti, besede, združevanja, opozicije tiska itd.
V Soški dolini ne poznajo ljudje nikogar, ki je prišel iz zone B ali Jugoslavije in ni plačan agent Titovega režima, da bi se pohvalno izrazil o razmerah v zoni B ali Jugoslaviji. Nekateri delavci iz naših krajev, ki so iskali dela v Jugoslaviji, so se po par mesecih razočarani vrnili, ker sedanji režim ne more zadovoljiti niti razreda, v katerem naj bi slonela njegova politična moč. To dejstvo je vplivalo na prebivalstvo Gornje soške doline, kj se iz dneva v dan bolj odvrača od Titovega režima. Tudi številni dosedanji predstavniki komunističnih in pol-komunističnih organizaiij ne žele danes več, da se uresničijo njih prvotne želje.
Ce bi v tem ‘trenutku bila dana možnost plebiscitarne izbire med francosko črto in pri-ltljučenjem k svobodnemu tržaškemu ozemlju, bi Gornja soška dolina dala Trstu gotovo 80—90, odstotkov glasov.
rije ter grožnje od takrat pa do danes je spričevalo, ki mm daje ukaz, da BEŽIMO izpod krvavo-terorističnega režima, ki se mm obeta! !
S tem, da zapuščamo rodno grudo in premoženje in potem, ko smo podpirali osvobodilno vojsko, žrtvovali življenja naših sinov in hčera ter trpeli grozne muke za svobodo,
IZPOVEDUJEMO vsemu svobodnemu in demokratičnemu svetu, mie zavestno demokratično prepričanje in odločno ZAHTEVAMO, da se v Jugoslaviji že vendar enkrat izpolnijo'sadovi Jaltskega sporazuma! Samo v tem slučaju smo se pripravljeni vrniti!
Zaman nas prepričujete — Bevk in drugi — mj OSTANEMO! ! !......................
Vi vsi ste krivi naše prostovoljne odločitve za BEGUNSTVO, in Vam ničesar ne verjamemo, ker ste do sedaj samo lagali in dosledno izvajali vse prejšnje grožnje!
Sramujte se mšega razpoloženja, sami ste krivi, sa^ii nosite odgovornost in posledice.
Slovenski begunci. Januarja 1917.
(Dalje prihodnjič)
/BEŽIMO!
daleč, da mora nedolžno ljudstvo , . , stradati, čudno pa bi bilo, če bi LeU}z Bomjmrmlovom je bi l
1 razširjen \
DELO DOBIJO
VEC POMOČNIC ZA
(AFEIEDUO
se sprejme :-a
—	!i .ji
Delo je r čisti, zdravi okoliši
—	.i.«!
Morajo razumeti in govoriti angleško	■,
—**	®
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 89 let starosti naj se priglasijo.
rt
’i ‘r!' j
Dobra plači
Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone
SREČEN Mica je bila jako prepirljiva žena! Venomer je obdelovala svojega moža, tako da je naposled od same jeze zbolel in umrl. Ljudje so si celo šušljali, da je popil nekaj takega, kar mu‘je škodovalo. Ženšče se je naposled kesalo, šla je na njegov grob ter ga prosila odpuščanja. Nekoč se ji je prikazal v sanjah in ona ga je prav prijazno sprejela. “No, kako Se še kaj imaš?” ga je ljubeznivo vprašala. — “Prav dobro”, ji je odgovoril. — “Ali bolje kot doma pri meni ’’ je poizvedovala. — “Mongo bolje”, je dejal prav resno, tako da žena skoro ni mogla dvo-
soba 901
700 Prospect Ave.
DIE MAKERS Die Repair Men Arc Welders Laborers
Plača od ure , Stalno deo
Bishop & Babcock Mfg. Co.
4285 E. 49. St.
(79)
, Glasi se: miti, _“Kje pa si vendar?
Za tovarniška dela
Lahko delo v veliki pivovarni na vzhodni strani
stalna <
Le naravnost in odkritosrčno govori.”
Luka na to pohlevno reče: “Žlahtni gospod baron, zelo me veseli, da ste ozdraveli, dobro se mi zdi, da sem vam mogel nekoliko pomagati v vaši nesreči; pa tega nisem storil za-volj dobička ali plačila, ampak storil sem to le iz krščanske ljubezni do bližnjega; storil sem le svojo dolžnost; če pa človek stori, kar je dolžan, s tem še nič ne zasluži. Ce sem kaj zaslužil, plačal mi bo Bog; če mi pa vi prostovoljno daste kak dar, rad ga bom vzel, ker sem reven. Denarci, ki mi jih je dal brat, so že pošli, torej nimam zdaj prav nič. Ce mi za popotnico kaj podarite, bom vam zelo hvaležen.”
Bardn in boronovka se spogledata, potem reče baron: “Luka, ker za ves trud od mene nič ne terjaš, sklenil sem tako-le narediti, ako ti bo prav: Ti’ostaneš v moji hiši, dokler boš živ; preskrbljen boš z vsem potrebnim; imel boš lepo Obleko, dobro hrano in snažno stanovanje; delati ti neibo nič treba, samo meni boš Stregel; ti boš moj osebni strežaj. Za kratkočastnosti ti bom Hud!
00 YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
Ye« oart tael ood lock your be«
- mšem you do. B yoe are In
fate, w, lorde you » make fa (.faring Mat sard*.
Oat • podlaga ul duly. One-A-Pay (bread) Multiple Vitamin Capadat. Taka ono eaptula ovary day Mr duty daye, H you ore fa reddled your druggld will refund your money. Be lure to 'fa Oao-A-Day (brand) Multiple Vdeneta Capsules, the kind Mat fa fa kademark
mo tako prestrašila, da je o-medlela in se dolgo ni zavedla. Potem reče baron Luku: “Ni treba hoditi daleč iskat tistega gospoda, glej, jaz sem oče tistega bolnika, kateremu si stregel v jetnišnici. O Luka! povej, kako se je vendar godilo mojemu sinu Pavlu v jetnišnici?”
Luka zdaj pripoveduje, koliko je moral Pavel trpeti in
ali kakega odgovora. Med imenovanimi je tudi zdravnik dr. Matej Justin, ki je daleč na okrog znan kot velik dobrotnik ravno delavskih ljudi. Toda on je “reakcijonar” in v “novi” Jugoslaviji brez besede. Verjetno je ta napad na imenovane znamenje, da so na tem, da se jim zapleni vse premoženje.
KOSANQVIC IN LEONTIČ). __Jugoslovanska vlada je torej
da je dobil grozno mučno bo* javno priznala, da je Titova Ju-
0ME |*| PAY
MULTIPLE VITMAUi CAPSULtŠ
MUH LABORATORIES, INC
lezen, da ni bilo mu mogoče več ozdraveti. “Posebno mi je priporočal malo pred smrtjo: Ljubi Luka, če boš našel moje ljube stariše, povej jim, da sem delal ostro pokoro v jetnišnici za svoje pregrehe in napačnosti; zato upam, da mi bo Bog tudi odpustil.”
Baron odšteje precej Luku sto rubljev po sinovem naročilu, rekoč: “Tu imaš sto rubljev, še več ti bom pa dal, če bom videl, da denarje prav in dobro obračaš, zato da boš tudi ti katerikrat mplil za mojega nesrečnega sina Pavla.” Oče in mati sta dolgo žalovala po Pavlu, zanj molila in svojega mlajšega sina lepo učila, da naj bo pokoren, priden in dober kristjan. Večkrat je oče rekel: “Glej, ljubi sin, ako bi bit tvoj brat Pavel mene slušal -in spoštoval, ako bi ne zahajal v hudobne tovarišje, bi ne bil prišel nikdar v tako nesrečo. Varuj se, da ae tudi tebi ne primeri kaj enakega!” * Luka P. se oženi.
Dve leti je bil že Luka P. v hiši barona Žige, vedno vesel in dobre volje, z vsemi prijazen in priljuden; popolnoma se je bil odpovedal pijančevanju, zvesto služil in stregel baronu in baranovki, zato sta ga tudi vedno rada imela. Henrik, baronov sin, ki je bil od začetka Luku zelo prijazen in dober, pa ga je začel grdo gledati, pri vsaki priliki mu zabavljati in ga zaničevati; imenoval ga je le pritepenca, postat#«« in lenuha; nazadnje se je prijaz-
goslavija pred velikim strada njem. -Neprestano #o se vrstili v jugoslovanskih listih napadi na Ameriko in na vse zapadne kapitalistične države. Ravno tista Jugoslavija, ki je na primer na smrt obsodila ljudi, ki so bili v stiku z ameriškim poslaništvom Belgradu in jih obdolžili, da špijonirajo za Ameriko, ravno ista Jugoslavija se sedaj obrne na Ameriko za pomoč. Ali je to lahkomiselnost ali je to predrznost? Tisti Tito, ki je dal sestreliti lanskega avgusta ameriške letalce nad Bledom, se gotovo še ni namenil moliti kesanja.
Zanimivo je, da prosita za pomoč dva spreobrnjenca k — Titu. Leontič, ki je Titov poslanik Londonu, je bil včasih pred-
če morda Tit# ne izrabi dane pomoči proti Ameriki, kot je to delal z UNRRA. Tudi to bi morali Amerikanci pogledati, kako da ni Titova vlada prej vedela, kako slabo stoji s prehrano. Kje so vzroki? In še to. Ali bodo delili samo titovcem?
(Amerika je zaenkrat odbila pomoč. Dovolila je le, da sme Jugoslavijo nakupiti v Ameriki krompirja. Morda bo to za njb naredila še UNRRA. Vprašanje pa je, kako prepeljati ta krompir. Op/ Ur)
SPOR Z AMERIKO RADI LADIJ. — Po mesecu maju 1945, ko je zavezniško orožje zmagalo, je Jugoslavija zasegla večje število italijanskih ladij, ki so jadrale po Jadranu. Nekatere od teh so bile poškodovane. Amerika je 18. febr. protestirala v Belgradu radi te zaplembe, ker da je to proti dogovorom premirja. Ameriška nota govori za enkrat o devetih ladjah, med katerimi je tudi velika znana ladja “Rex,” poročila pravijo, da
trjene vesti o splošnem nezadovoljstvu vsega naroda z beograjskim režimom! Temu nezadovoljstvu so vzrok, absolutna nesvoboda vsakega demokratično mislečega Jugoslovana! Na dnevnem redu so, aretacije ali zahrbtne likvidacije nedolžnih ljudi, da pri tem o skritih deportacijah neznanokam, sploh ne govorimo! Ljudje izginjajo preko noči brez sledu itd. itd.
Gospodarsko socijalen polo■ žaj je obupen. Polom na mirovni konferenci po krivdi Moskve in Beograda, ima za posledico razbitje naše dežele ter znoči gospodarsko propast celokupne Julijske krajine.
Poleg tega so vplivale na našo odločitev za beg, strahovite grožnje s smrtjo, preganjanjem in ljudskimi sodišči, ki so nam jih dan za dnem, na umetnih mitingih in drugod, bobnali na naša ušesa, vsi voditelji takozva-ne G F (Osvobodilne Fronte) njihovi funkcionarji in terenci! Vselej in povsod, so nam zlasti
bila radovedna. -
je dejal ih izginil. ----------------o—
S POTOVANJA
Matej še je vrnil s potovanja in pravil sosedu svoje doživljaje. "Prišli smo na hrib, ki je bil videti, kakor da se neba dotika,” je dejal, “pa je bil svet še zmiraj dalje.”
je vseh takih ladij, večjih in »d maja me dalje Obljubljali
manjših, čez trideset. Ameriško zahtevo, da se naj te ladje izro-če, je Belgrad odbil. S tem gotovo ni priporoči svoje prošnje za ameriško pomoč proti grozeči lakoti. Kdo razume to komunistično taktiko, ki vedno napada tistega, ki mu more pomagati.
POŠKODBA V PLANINI. ■
V Planini se je težko poškodoval
nost spremenila celo V sovraštvo do Luka. Pred očetom se baron Henrik ni predrznil go-riti kaj Zoper Luka, Vendar-proti svojim prijateljem je večkrat rekel; “Moj oče so neumni, ki so tega tujca pri hiši ob* držali, to ni nič prida človek;
če bi bil kaj prida, ne bi ga _________.	.
bili po Sibiriji vlačili po jetniš- gvfljg ia3e je bil v Chicagu in
nicah. Ce je mojim starišem kaj dobrega storil, naj bi mu bili zato plačali, pa ga odpravili, ne pa obljubili mu; da ga preskrbe do smrti z vsem, da bo še meni prišel na gltfvo. Moj oče ne bodo več dolgo gospo-
gotovo ne bumf*
gospodarstvo, gledal pri hiši tega tujca. (Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Ugoden nakup
Naprodaj je moderna hiša 6 sob, skedenj, garaža, kokošnjak, svinjak, klet pod vso hišo, vroča in mrzla voda, obsega 20 akrov zemlje, dosti vode, 700 mladih breskev, 1 aker špargljev, pol akra trte, polj sko orodje. Nahaja se na tlakam cesti 86, tri milje od Painesville, O. Se lahko takoj vselite.
Matt Teubl
RFD 3, Painesville, O.
-(72)
Delo dobi
Srednje stara ženska se sprejme, da bi pomagala v kuhinji od pondeljka do sobote. Zglasite se v Paulich Bar, 5238 St. Clair Ave. za nadaljne informacije.
(72)
vislice, strel v tilnik, 20 letno prisilno delo, likvidacijo duhovnikov in intelektualcev, ter za-'plembo premoženja!
Grožnje so postale resnica, ko so ti grozitelji prisilili pijane ljudi napadati vse demokratične elemente, zahrbtno moriti duhovnike, napadati in rušiti stanovanja demokrgtov, ugrabiti in
Harmonika naprodaj
Naprodaj je harmonika, 120 basov, 4 premembe, z Flotatone in amplyfying unit; prodase privatno. Pokličite HE 2955.
(70)
posestnik Jože Matičič, doma iz odpeljati v zono “B nedolžne Ivanjega sela. šel je na skedenj ljudi, klati občinske uslužbence, po seno za Živino,'ko se je zvrnil minirati njihova stanovanja, ter vznak in si pri padcu zlomil križ ropati poštene kmete! Vidni in eno roko. OdpeljalUso ga z višji funkcionarji so prisegli, da avtom v Ljubljano v bolnišnico, bodo klali zlastno roko (Bri-
sker 15 let, v Braddock, Pa. pa kakih 5 let.
RAKOVSKO POLJE. Iz Rakeka poročajo, da bodo zdaj j na 'pomlad vse polje zaeno iz-oraH s traktorji. Na polovico
tram)!
Z zločinskim umorom na Njivicah pri Kojskem trdijo, da je pričela likvidacija reakcije. Brdih, na Kanalskem, Kobari-škm, Bovškem in drugod trdijo, da že pripravtjdjo vislice,
oce ne	,cu	bodo zasejali žito, na potovico pa brusijo nože mkemajcakajo, da
darili ker so že stari in zelo krompir. Potem bodo pa to na se zopet mpijejo Mrvi lastnih oslabeli- ko pa jaz nastopim 'vse enako razdelili med ljudi, bratov/ Odkritje skupnih gro-Kmetje, ki so imeli'dobra gnoje-f boe in sedanji umori z deporta-ne njive, so morali vse odstopiti' cijami likvidiranih pred junijem za skupno last.	I ## «'* ^ori, napadi, deporta-
Stone Kniting Mills Co. posebnosti
Moške vse volneni slip-ons, prej $3.95, sedaj 49c.
Za mladino, deške in moške športne in delovne srajce, 25c do 91c.
Tudi mnogo drugih stvari za družino,-
Stone Kniting Mills Co.
7500 Stanton Avenue
Dva bloka severno od Woodland Ave. iz East 79. ceste.
(Apr. 7, 9)
in napolnjevanje Ltobra plača od ure.
Zglasite se v
Carting’s
Brewing Corporation of America
E. 93rd in Quincy.
(74)
MALI OGLASI
Furnea
Novi fumezl za premog. oUe, gorko vodo ali poro. Resetting 816 - SlMenJe 88 premen jamo stare na oUe
Cheater Heating C«.
1198 Addison Rd. - BN (Mri Govorimo terenska (x>
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, sa avtomotale, Upe itd, so lahko ln uanedjtvo obrnete n«
L Petrieh — IV1874
19441 KH.DEBR AVB.
Sobo išče
Moški bi rad dobil sobo in če mogoče s privilegijami v kuhinji. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista.	—(72)
Stanovanje iščejo
Družina Wencel Frank z 2 šol skima otrokoma nujno želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 2463.
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
tou e. in 8t
KB eM


<90iiiiiiiiiiii
BELI MENIHI
Povest iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZOREC

“Prav, no prav. Pa ostani drevi doma za varuha!’’ je Majnhalm še huje vzdihnil. “Morda bi se ukrotil tudi jaz, če Turjačan ne bi bil tak tr-din. Pa le naj še malo potrpi! Vse mu bom vrnil, da me bo pomnil do smrti!”
H.
Tisto dopoldne se je ob Krki po stari cesti čez Vrhovo proti Višnji gori počasi vlekla dolga vrsta tovornikov. Na konjih so tovorili platno in kožuhovino, vosek in lanski med za jesenske samanje dneve v Trstu.
Spred je močnega konja jezdil trgovec Krištof Planina; ob sedlu mu je pozveneval dolg beneški rapir. Z njim je jahalo kakih deset hlapcev, oboroženih s sulico in ščitom, nekateri pa zogloj z opaljeno gorjačo ali s sekirico na dolgi palici.
Krištof Planina, dobrih trideset let star, visok in močan človek, se je razgledal po gričevju ob Krki tja v višenjsko hribje. Obraz mu je bil teman in pogled skrban.
“Budislave!” je zaklical čez ramo in si s prstom posnel znoj s čela.
Iz četice oboroženih hlapcev je tršat, rdečeličen mladenič pognal konja do njega in vprašal: “Kaj bi radi, gospodar?”
“Pot se je prebesila v dolino, da človek nikamor ne vidi iz strašne hoste. Skoči malo naprej, odpri ušesa in oči, da spažiš, ati nam kje ne preti nevarnost. 1*',
'Budislav je poprijel vajeti in se spustil v oprezen dir.
“Prikupen mladenič —,” je Krištof Planina pokimal in postal. Vrsta je stopicala ob poti, gospodar jo je pazno gledal. Lesena sedla po dtovori so škripala, konji so od vročine in muke hrzljali, njih vodiči so jim, če so pešali ali zaostajali na slabi poti, prigovarjali in ojb njih trudno štorkljali s težko grčevko. Tu, tam je kdo tiho zaklel in si z rokami otrl znoj z obraza, češ, glej, o gospodar, kako trpim zate in se peklim.
žujte tovor in konja! V dolini pazite, da se kleka ne splaši, če bi kakova zver skočila čez pot!” je v presledkih ponavljal, dokler ni vsa vrsta minila.
Zad je jahala druga oborožena četica hlapcev. Vodil jih je Štefan Blagajne, gospodarjev pomočnik in zaupnik.
“Skrbi me, ali bomo do noči prišli v Ljubljano,” je Krištof Planina dejal, ko je zajahali vštric zaupnika. “Prepočasi krevsamo.”
"Davi je Budislav menil, da bomo; samo počivati, pravi, bo kmalp treba in konje napasti in napojiti; tovor je pretežak, se mu zdi, vročina prehuda in pot še prav dolga.”
“Ko le ne bi bilo strogega knežjega ukaza, da se mora blago najprej ponuditi ljubljanskim kupcem, pa bi zdajle leh-ko kmalu zavili na levo čez Krko in Ilovo goro in bi si močno skrajšali pot v Trst.”
“In se ognili nevarni Višnji gori.”
“Saj to mislim, vidiš! Tisti trije bratje na višenjskem gradu, ki o njih tudi Budislav ve dosti povedati, so pravi malopridneži in zelo nevarni tovornikom.”
Nemara jo bomo to pot še unesli. Budislav je spotoma zvedel, da se nekaj bodejo s Turjačanom. Ce je tako, je res prava sreča za nas.”
Krištof Planina ni rekel nobene; molče je gledal v konjsko grivo pred seboj in svedral
TlrtSft-------------------------
“Po pravici ti povem, glej, žal mi je, tebe bi bil moral poslati naprej in se odkupiti pri nevarnih Višnjanih,” je naposled dejal.
“Še snoči sem ti svetoval to,” se je Štefan Blagajne spomnil.
“Žal, da te nisem poslušal.” “Nemara še ne bi bilo pre-kesno, če bi šel kar zdajle “E, kaj bi zdaj! Saj Budislav pravi, da jih morda ni do-
ti,” se je Krištof nasmehnil. “Ce si res slab in hromoten, si tudi za ženitev že prekilav.” “Oženil se bom in z možmi iz tehle krajev bom kupčeval kar v Trstu; takale pot, tvegana in nevarna, me utruja — to sem hotel reči,” se je Štefan hitro popravljal, ker ga je bilo sram slabičnosti in je bil tudi nekoliko hud, da se mu Krištof posmehuje.
“Upam, da se boš še kaj premislil,” mu je Krištof Planina pokimal in ob vrsti tovornikov zdirjal na čelo prednje četice.
Cez pot, ki je šla skozi staro h^astovje in bukovje ob Krki, je skočil zajec. Mož se ga je močno prestrašil.
“Nič dobrega ne pomeni tale zajec, pot mi je preskočil,” je praznoverii in mislil, kako dolga utegne šeNbiti pot do Ljubljane. V Ljubljani bi se pridružil tovornikom, če bi jih bilo kaj namenjenih v Trst, pa bi pot bila bolj varna in kratkočasna. Tudi Štefanovih besedi se je spomnil. Le kaj ti je šinilo vanj? Ali Kaj skriva? V katero smer se bo obrnil
Te misli so se skodrčale v trudno zmes in mu omahnile v prazno.
“Oho, kaj se tamle ne vrača Budislav?” ga je zdramil pogled na trato ob potočku, ki se mu je mudilo v Krko. Zdirjal je naprej.
“No, Budislav?” je zasopel vprašal.
Mislim, da brez skrbi raztovorimo živali in se odpočijemo,” je izvidnik povedal. “Voda za napajanje je tu; trave in mladovja dosti; hladna senca pod hrasti in bjikvami pa kar ustavlja človeka in tovorno ži-vinče.”
“Ali si vse dobro 'preteknil in nisi opazil ali začutil nič sumljivega?”
“Sled konjskh kopit, biti je
moral en sam jezdec, sem pač
misleku pokimal in določil pro- pribilžala. yrsta se je ustavi- kimal. “Saj bi vse še bilo pri
štor za počitek.
“Kanji so zelo trudni,” je Budislav omenil. “Najbolje bi bilo, da bi potlej krenili po dolini na* desno. Pot je res nekaj daljša, zato pa je zložna in ne tako utrudljiva.”
“Ne, ne, kar po višinah bomo šli,” se je gospodar branil. “Dolina je zmerom nevarna.” “Po višinah od Kravjeka dalje je pot slaba.”
“Po višinah pojdemo!” je o-ni tiščal svoje.
“Ce je tako, se moramo prav dobro spočiti," je Budislav svetoval.
Krištof Planina je molče segel po majhnem rogu, ki mu je na pisani vrvici bingljal čez prsi, in zatrobil, ko se je vrsta
la in poslušala, kaj jim gospodar ukazuje za čas počitka.
Hlapci in vodiči so urno raztovorili konje in jih spustili po trati. Potlej so zakurili in si spekli bravine in svinjine. Ko so se nasitili, so polegli pod hrastovjem in se odžejali z mehom domačega vina. Posebno živ je bil Budislav. Ko si je od ust tretjič odtrgal vinski meh, se je sprožil v zdravico z domačih goric.
“In vino je kislo, da me za ušesom boli,” se je posmehoval Primorec, ki je služil v oboroženi četi.
“Zato te pa v glavi in trebuhu na miru pusti!” mu jo je brž zabrodil Budislav.
“Nič ne rečem,” je Primorec
vas. Ko le ne bi bilo teh strašnih host! Človeka je kar groza, če hodi in hodi, hoste pa venomer več in več.”
Budislav pritegnil. “Polna je strahot, pa tudi lepot; svoje življenje živi. Pusto nam bi bilo brez nje in prazno.” “Spotoma smo pa le-videli,
"Da, hosta je hosta,” mu je da jo iz3ekujete in izžigate.”
Štefan se je tiho nasmehnil Krištofovi pogubečnosti, na-
Pot se lomi navzdolTpridr- gla3 Pa Je rekel: “Budislav je le slišal tako, gotovega pa ne more vedeti nič.”
Krištof je molčal. Skop je bil, škoifa se mu je zdelo odkupnine, zaupal se je sreči. Tuai Štefan ni dalje silil. Cez čas pa mu je rekel: “Glej, Krištof, bogat si, sam si — za koga se pekliš po svetu, ko bi leh-ko doma v Trstu in brez nevarnosti kupoval prav takole blago?”
“Lehko že, lehko; ampak s prav majhnim dobičkom.” se je ta smehljal in nemirnega konja po vratu tepljal in prijazno miril. “Možje iz Kranjske grofije in Slovenske krajine res vsako leto pritovorijo v Trst dosti blaga; pa kupuj pri njih, če moreš! Do sebe ne dajo ne z zvijačo ne s sladko besedo in za vsako žlico soli se trgajo s teboj.”
“Jaz ti v bogastvu še do kolena nisem ne, pa vendar povem že zdalje, da se bova v Trstu ločila.”
“Ločila? Nikar no! Kaj sem se ti zameril? Veš, hudo bi mi bilo po tebi, Štefan.” “Nič. Oženil se bom, sit sem samije; res; tudi tovorjenja po svetu mi je že dosti; da, kar oženil se bom, skrajni čas je; staram se, menda že lezem kar v dve gube, tako hromoten in zanič se zdim sam sebi.” 1 “Mlajši si od mene, pa praviš, da se taraš! Sicer pa je mož star toliko, kolikor se ču-
V BLAG SPOMIN
PPRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Magdalene
ki je zatisnil svoje mile oči y 9 aprila 1946.
Ljubi sporo« in oče, prezgodaj sl nas zapustil,
Iko ni dneva ne noči. vedno nam si pred očmi, zastonj Te Iščejo naše oči, ker Tebe od nikoder ni.
Žalujoči:
SOPROGA. OTROCI in VNUKI. Cleveland. O. 9. aprila 1947.
trgal od vas; pa se mi je zgubila v mahovju.”
“Kdo bi utegnil biti?” je Krištofa skrbelo.
“Lovec; potnik, ki je zašel; kakov klatež morda. Kdo bi se ga ibal? Saj je bil sam, nas pa je dosti.”
Gospodar je po kratkem pre-
-AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride
Naiim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.
•j OH N OBLA-Vv pf T -im h* uws #swi:
atyELA*u>.

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z. vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 1146 E. 61st St.
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, lastnik.
PUNCH PRESS OPERATORS
Experienced
Good piecework earnings
The Geometric Stamping Co.
1111 E. 200 St.
IV 3800
Don’t Delay! Deposit Today!
Deposits made on or before April 10th 1947 will be credited w,ith interest from April 1st 1947.
FURTHER:
Your savings account with us will earn the maximum interest commensurate with safety. Our institution alsp helps GI’s to purchase their own homes. We are one of 1882 savings and loan association that had granted combined a total of 357,600 loan to GI’s to December 31st 1946.
We are happy that our institution, with the aid of our depositors, has also given us an opportunity to help our deserving veterans. We aim to help more veterans, therefore your deposit will be to your benefit and to that of our youth.
SI. CLAIR SAVINGS & LOAN (0.
6235 St Clair Ave.	HE 5670
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Ne čaka]le, kadar imate
čut, da m vas prijemlje starost, če težko kontrolirate vodo, če »aa peče V mehurju, če imate bolečine v hrbtu. Morda imate vnete žile. Vse to so nevarna znamenja. Pojdite k sdravnlku, ki ima 15 let uspeSne lzkužnje v bolnišnici v teh boleznih. Govorim alovemko.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 CITIZENS BLDG.. 850 EUCLID AVE.
TELEFON MAln 6016
Uradne ura: 10 do 4 razen ob sredah In po dofovoru
Povodenj v Angliji. — Reka Ouse je vsled vedno naraščajoče vode prsetopUa bregove in poplavila Fen pokrajino v Angliji. Slika nam kaže izolirano mestece Littleport. Voda je poplavila tudi ped milj železniške proge, ki pelje v Ely (Cambridgeshire) proti jugu.