Štev. 130.
T Ljubljani, v fetrtek. 8. Jnnlla 191L
Leto XXXIX.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 38-— za pol leta „ . „ 13'—
za četrt leta
6-50
„ 2-20
za en meseo „ za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno K 1-90
SLOVENEC
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 ▼ sa dvakrat . . . . „ 13 „
sa trikrat......10 „
■a večkrat primeren poput.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
ita- Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol Štev. 6/nL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. B. _,
Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št, 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Vprašanja in odgovori.
Kmečka zveza za postojnski okraj je imela binkoštni ponedeljek, v Št. Petru svoj občni zbor. Ob tej priliki se je predstavil državnozborski kandidat dr. Ž i t n i k , ki je poročal o delovanju državnega zbora v zadnjem štiriletnem zasedanju ter izvajal:
Nova zbornica.
Dve leti jo hirala zadnja poslanska zbornica, od katere smo mnogo več pričakovali. .Vzrokov je več, glavni so: Največja krivda zadene vlado, ki se je ves čas naravnost odlikovala s pasivno resistenco. Koliko se je na primer trudil baron Beck, da je čimdalje vzdržal zanesljivo večino in delavnost poslanske zbornice, dokler mu ni znani parlamentarni intrigant izpodnesel stolca. Baron Bienerth pa je le od strani opazoval metež parlamentarnih strank in se kot fatalist smehljal tudi v trenot-kih, ko se je potapljala njegova ladja. Neznatna in nezanesljiva je bila njegova večina v zbornici; pa ganil ni prsta, da bi ojačil svojo armado. Zanašal sc je na slepo srečo in splošno mrtvičnost, dokler mu ni pošla nit. Mesto da bi podal vladarju demisijo, kakor v jeseni, je sušca meseca razpustil državni zbor. Vse dosedanje volilno gibanje pa kaže, kako nepremišljen in nepotreben je bil razpust poslanske zbornice. Nova zbornica niti za las ne bode boljša od prejšnje. Vlada potrebuje večjo in zanesljivo večino. To pa je odvisno v prvi vrsti od češko - nemškega vprašanja. Brez premirja med Čehi in Nemci je ob-strukcija vedno na straži pred zbornico. Pogajanja o češko - nemški spravi pa so zaspala.
Dalje ovira uspešno delo poslovnik, ki dovoljuje največjo anarhijo v zbornici. Vedno več jo kričavih poslancev, ki govore samo skozi okno in tratijo čas s praznimi čenčami. Dokler poslanska zbornica no dobi boljš postave, ki bodo omejevala izgrede in silovitosti, je izključeno trajno in uspešno delo. In dela je mnogo. Prva dolžnost državnega zbora jo, da tmdzoruje upravo. To nadzorstvo pa je bilo zadnja leta popolnoma ničevo. Ako parlament ne pregleda in ne odobri državnih proračunskih zaključkov, niti govoriti nc moremo o kontroli državne uprave. Zato pa so tudi vsi proračuni prazno delo, za katero se vlada jako malo ali celo nič ne zmeni.
Brambenl zakon.
Poleg državnega proračuna pridejo na vrsto v bodočem zasedanju soc. zavarovanje, lokalne železnice, vodne ceste, novi brambeni zakon in finančna reforma, brez katere itak nobena vlada ne more dalje gospodariti. Govornik obširneje pojasnjuje načrt novega bram-benega zakona in pravi: Jaz ne soglašam z onimi, ki upajo, da bode novi brambeni zakon olajšal vojaška bremena. Novi načrt je dvorezen nož. Velikega gospodarskega pomena za vse stanove, osobito pa za delavske bode dveletna vojaška službena doba. Toda — vsa ta ugodnost in olajšava vojaške službe je le danaidski dar. Dveletna služba bode vpeljana le za pešce, za konjike in topničarje ostane triletna in za mornarje celo štiriletna služba. To pa je naravnost krivično, da bode odločeval samo slučaj, kdo naj služi dve ali tri, oziroma štiri leta.
Še večja krivica v novem načrtu pa jc, da bode v bodoče najmanj 25.000 mož pri pehoti moralo služiti tri leta. Načrt namreč določa 53.700 podčastnikov, in sicer 12.500 narednikov. 15.000 vodnikov in 26.200 korporalov. To število pa more dobiti vojaška uprava, ako obdrži tri leta v službi vse narednike in vodnike ter 2500 korporalov in najmanj še 25.000 mož, sposobnih za podčastnike. Četudi bodo dobivali premije ali odškodnine, vendar je ta določba v načrtu taka, da utegne pokopati ves načrt. Tisti torej, ki so spretnejši, sposobnejši in bolj nadarjeni, bodo kaznovani s triletno službo. Kateri prostak pa so bode še potrudil, da postane podčastnik? Le taki, ki si hočejo z dvanajstletno službo prislužiti certifikat. Ta določba bode torej vplivala nemoralno na mlade vojake.
Dalje pa zahteva vojaška uprava za vsako leto 56.000 vojaških novincev več. Z dveletno službeno dobo bi se —« kar je jasno — znatno znižalo število stalne armade. Tega pa odločilni krogi za nobeno ceno ne dovolijo, ker že sedaj stotnijc štejejo komaj polovico določenega moštva. Po sedanjem zakonu znaša na leto število vojaških novincev za armado in mornarico 103.100, novi načrt pa jih določa 159.400. Recimo, cla jih od teh do 20.000 odpade na rezerviste, pomnoži se število novincev najmanj za 40.000 mož. In končno ne smemo prezreti, da se bodo stroški za armado vsled dveletne službe pomnožili najmanj za 50 milijonov na leto in sicer za višje število vojakov in pa za premije onim podčastnikom, ki bodo nad dve leti služili v armadi. Kaj naj store po-
slanci? Država mora imeti armado, to je pribito. Dveletna služba je sicer velika olajšava, na drugi strani pa bode treba pomnožiti število rekrutov in izdatke za armado. Soc. demokratje si seveda ne delajo skrbi. Ti glasujejo kot en mož proti brambenemu zakonu in tako rešujejo državo. Ker pa državni izdatki sploh rastejo od leta do leta in redni dohodki več nc pokrivajo stroškov, je za novo zbornico najnujnejše vprašanje finančna reforma. Dobiti je treba nove vire dohodkov. In kje? Za vestnega poslanca, ki hoče varovati koristi davkoplačevalcev, je to vprašanje z ozirom na rastoče kulturne potrebe jako trd in grenak oreh.
V tesni zvezi z novim brambenim zakonom je načrt vojaškega kazenskega zakona. Ta določa za vse ogrske polke mažarski kot razpravni jezik pri vojaških sodiščih. Ako obvelja ta določba, Instanc armada poleg šol največja tovarna za mažarski rod. Armada pa je vsaj sedaj še skupna, Avstrija plačuje za armado dve tretjini stroškov, torej ima tudi pravico, da prepreči to nakano, ki meri tudi na samostojno mažarsko armado. Sedaj je ,še mogoče odvrniti nevarnost za državo. Sicer pa ima v smislu pogodbenega zakona iz leta 1867. vladar sam pravico rešiti to vprašanje. Zal. da jo vojno ministrstvo že upognilo tilnik in koleno pred mažarsko kliko.
Državne podpore.
Jako nerad govorim o tej točki; toda razmere zahtevajo, da ravno poslanci nc smemo več molčati. Na misli so mi državne podpore vsled elementarnih nezgod in drugih uim. Vestni poslanci se najbolj boje toče, povodnji, ognja, črva in drugih takih nesreč. V prvi vrsti pač zato, ker se jim smili ljudstvo, ki se trudi dneve in mesece; pa pride nezgoda, ki uniči vse upe in sadove velikega truda in dela. Boje pa se teh nesreč tudi zato, ker jim povzročajo mnogo potov, sitnosti, neprijetnosti in povrhu še nelivaležnosti ter ne-volje. Med ljudstvom se je udomačila napačna misel, da mora država povrniti vso škodo vsled uim. Zato vsaka delitev državne podpore povzroča prepire, jezo, sovraštvo itd. In končno je vsega kriv poslanec, ki pa pri razdelitvi nima najmanjše besede! To izkušamo zopet sedaj, ko se je razdelila državna podpora vsled lanske slabe letine. Vlada je dovolila za Kranjsko 150.000 K za semena (krompir, koruzo in fižol) ter modro galico. Od te vsote pa je eno samo okrajno glavarstvo dobilo 50.000 K, torej tretjino. Nekatere občine niso sploh
nič dobile, ker ali županstva niso vložila prošenj ali pa so trdile poizvedbe, da ni sile in pomanjkanja. In v tem grmu tiči zajec. Odkod pa vlada dobiva poročila o uimah in nezgodah? Skoraj izključno od orožnikov, ker županstvom le malo veruje. Saj je verjetno in naravno, da županstva navadno pretiravajo škode vsled uim; a da bi bili ravno gg. orožniki nezmotljivi in popolnoma nepristranski, o tem smemo pač dvomiti. Iz svoje skušnje bi mogel dokazati, da so vse dosedanje poizvedbe jako nezanesljive in vsled tega tudi podpore tako različne. Predlanskim je občina, ki je imela na polju in travnikih škode najmanj 40.000 K, dobila državne podpore 4000 K. Neka druga občina, koder je naliv nanesel nekaj peska na polje, pa je dobila tudi iOOO K. Torej vso škodo povrnjeno. Pregovor pravi, da še Bog ne more vsem ustreči, torej tudi vlada ne. Toda merilo ni povsod enako in to merilo je odvisno večinoma le od poročil, ki jth vlada dobiva od orožni štva.
Drugi nedostatek pri takih pomožnih akcijaii pa je ta, da najmanj ali nič podpore ravno tisti ne dobe, ki so je najbolj potrebni. Predlanskim so delili seno in koruzo, letos pa semena in galico za p o 1 o v i č n o ceno. 'listi torej, ki imajo še kaj gotovine pri hiši aii kredita j-ri sosedih ir> denarnih zavodih, dobe državno podporo, reveži pa, ki v istini stradajo, pa nc morejo niti polovice plačati, ne dobe nič. Boljše je, da se odpravijo vse državne podpore, nego take delitve, ki nete sovraštvo in zavist m«d sosedi. Kmetu, ki ni mogel plačati polovice za seno, je lakote poginila krava: sosed njegov pa je dobil 50 meterskih stotov sena, ki ga je z dobičkom prodal v Trst. Premožen posestnik je n. pr. dobil letos več stotov krompirja, ki ga je prodal; pri sosedu so pa otroci lakote drhteli, ker oče tudi za polovično ceno ni mogel kupiti krompirja. Državna podpora torej ne dosega pravega svojega namena, ker razni gg. okrajni glavarji tudi različno razlagajo iri tolmačijo pojma »beda« in »gospodarski polom«. Kdor podpira posestnika., ki je že propadel, ta po toči zvoni. Državna podpora pa ima ravno ta namen, da prepreči gospodarski polom. In vsled tega so ravno manjši, revni in za-. dolženi posestniki najbolj potrebni državne podpore. Ako pa ti ne morejo plačati polovice za semena in živež, razdeli naj se jim brezplačno!
Kdo zapravlja?
Splošno je znano, da sc za povzdigo deželne kulture do leta 1900 ni sko-
LISTEK.
Josip Vanrtot:
Vii«c.
Pripovedna iz davnih dni. (Dalje.)
Hitela jc Jelica proti domu. Mimo grajskih njiv je šla in jc postala tam. »Mati, oj , mati!« je zaklicala in debele solze so ji tekle po licu. Ozrli so sc vaščani in vaščanke na njo in so prenehali z delom. Prihitela jc soseda z naglimi koraki preko njive in je obstala pred deklico.
»Mati jc šla že domov,« jc izprego-vorila in gledala sočutno malo deklico. "Pa kaj se jc zgodilo? Za božjo voljo, kaj se jc zgodilo?«
Jokala je Jelica in med jokom je davila: »Oj, prišel jc grajščakov pes. Veste, sivko in lisko jc umoril. Pa so Prišli oče in pobili psa. Grajščak je nastavil puško, da bi ustrelil ljubega oče-A jaz sem ga prijela za roko, in lovci so odgnali ubogega očeta, zvezanega stran!«
»Skalarica!« se je čul srditi valpe-Jov glas. »Ali mi greš takoj nazaj!« — ^krenila je soseda glavo; pobožala je j^alo deklico in .ji je še rekla: »Ne jokaj, Jelica! Kar hitro pojdi domov!
Mati je že doma.« To je še rekla soseda, potem pa je hitela nazaj. Radovedno so jo pogledali tlačani. Skalarica pa je pripovedovala tiho o Brezniku. Molčali so potem vsi in molče so delali naprej.
Jelica jc prišla domov. Vsa vrata so bila na stežaj odprta. Spravila jc potem koze v hlev in je stopila v hišo. Vse izbo je prehodila, a matere ni bilo nikjer. Strah se je polastil male deklice. Obupno jc klicala od sobe do sobe: »Mati, oj, mati!«
A mati se ni oglasila. Tudi v hlev in na skedenj je stopila Jelica in klicala. A zaman. Matere ni bilo nikjer. Vscdla se je deklica na trato pred hišo in jc ihtela. krčevito. Solnce se je nižalo k zatonu; dolga senca jc že ležala od visoke gore čez tiho vas. Zavel je lahen veter; drevje na vrtu se je streslo in zašumelo glasno. A matere še ni bilo od nikoder.
Ko so gnali grajščakovi lovci mimo njiv zvezanega Breznika, je vrgla Breznikica srp daleč vstran. Kakor srna jo hitela preko njive do moža, ki se je oziral z žalostnim pogledom nanjo. Prijela je moža za zvezane roke, ki so bile vsled trdih vezi že globoko otekle.
»Martin, o, Martin, knj se je zgodilo?« jc zaklicala obupno žena in je hotela s silo strgati vezi z moževih rok.
A prijela sta jo dva lovca in sta jo potegnila ocl moža. Trdno sta jo držala, da se ni mogla ganiti. Drugi lovci pa so tirali Breznika naprej. Ozrl sc jc še Breznik nazaj, pa je zaklical ženi:
»Mirna bodi, mirna! Pa za Jelico skrbi — za ubogega, zlatega otroka . . .«
To jc šc slišala Breznikica. Potem pa je umolknil mož in jc stopal naglo naprej. Prišel je valpet; palico jc dvignil in jc siknil: »Takoj sc spravi nazaj na njivo!«
Lovca sta spustila kmctico in sta pohitela za tovariši. Breznikica je hotela za njima, a trdo jo je prijel valpet za roko. »Ako ne greš hitro nazaj, boš šc pomnila to minuto! Ha-ha, trmastega ptička — tvojega moža — jo že zgrabila grajščakova trda roka. Prav mu je — bedastemu postopaču, ki misli, da je Bog ve kaj.«
S silo se je otresla Breznikica valp-tove roke. Oči so sc ji zabliskale, ko je čula take besede. Roko je dvignila in jc zažugala valpetu s pestjo: »Malizelj, kaj si žc pozabil na porasli grob sredi pokopališča? Če si pozabil ti, pa ni pozabil kdo drugi. Ni šc umrla stara Špela, in Bog živi še nad nami.«
Valpet jc prebledel in roka mu je omahnila. Gledal je prestrašeno na kmctico, ki ie stala ure d njim z dviu-
! njsno roko. Zdela se mu je, kakor pro-i rokinja, ki klice nanj kazen z nebes. ! Obrnil sc je vstran in ni izpregovoril več besede. Tucli Breznikica se je obrnila in je pohitela po stezi za možem prou belemu gradu. Prestopila je sav-j ski most in je spela naglo po peščeni poti. Pred njo sc je dvignilo visoko, debelo obzidje z ncštevilnimi stolpiči. Mračno je bilo zidovje in poraslo z zelenim mahom. Vrata so bila odprta, in Breznikica je šinila na dvorišče. Nikogar ni bilo širom okrog. Zdelo se je, kakor da bi bilo na gradu vse pomrlo. Kmetica je postala za hip. Z roko je šinila preko čela in je gledala okrog sebe. Naposled jc zapazila velike, ka-menite stopnice, ki so vodile tja gori v visoko poslopje. Pohitela je po njih in se je ustavila pri vsakih vratih. Poslušala je, če bi morebiti zaslišala odkod človeške glasove. A vse zaman — nič so ni ganilo po vsent poslopju. Stopala je od stopnice do stopnice in je prišla že visoko. Znoj ji je tekel po obrazu in noge so se ji šibilc. Dospela jc do velikih vrat. ki so bila okrašena z ostrimi rogovi jelenov in divjih kozlov. Ustavila se, ker sc ji jc zdelo, cla čuje za vrat mi govorico. Stopila je bližje in je poslušala. In takrat je spoznala grajščakov glas. Boječe je odprla vrata in jc stopila počasi v dvorano.
raj prav nič storilo. Prebivalstvo pa se je pritoževalo, da nima pitne in porab-ne vode ter potrebnih cest iu da so za-nemarjene panoge poljedelstva. Ker z rednimi deželnimi dohodki m bilo n — goče graditi vodovodov in cest ter podpirati poljedelstvo, je pred leti sklenil deželni zbor, da v ta namen najame posojilo štirih milijonov kron. Od lega, na podlagi dež. zakona iz leta 1900, št. 20, najetega posojila, se je porabilo do konca 1910, torej do zadnjega novega leta 2,523.533 K. Ker pa je dežela tudi za interesente založila večje vsote, je bilo ob novem letu na razpolago še 1,116.000 kron od prvotnega posojila. Pri deželnem odboru pa leži še nerešenih brez števila prošenj za vodovode, ceste in razna druga melioracijska dela, ki bodo po prevdarku dež. stavbenega urada stala nad 30 milijonov kron. Ker dežela dovoljuje za taka dela povprečno eno tretjino, morala bode torej v prihodnjih letih šteti najmanj 10 milijonov kron. Da ni bilo treba zvišati deželnih priklad na direktne davke, je sklenil sedanji deželni zbor, da najame deset milijonov, katere pa bode dežela vračala več desetletij počenši z letom 1926. ko bode odplačan deželni dolg za zemljiško odvezo. Do dane,s >i« dežela od tega posojila ni porabila še novčiča, ker ima še od prvega posojila okroglo milijon kron na razpolago.
So pa politični lopovi in vsiljive fcgage. ki vedoma širijo po deželi neresnico, da je S. L. S. od tega novega posojila zapravila že do šest milijonov. To je ostudna laž, ki jo moramo z vso odločnostjo zavračati. V p r v i vrsti je dolžan deželniodbor sebi in večini deželnega zbora, ki sta odgovorna za deželno gospodarstvo, da brez pardona zasleduje te politične harleki-ne in jim da priliko, da dokažejo svoje zlobne in hinavske trditve. Mi deželni poslanci javno poživljamo deželni od-oor, da v tem oziru stori svojo dolžnost in nesramnim nasprotnikom zaveže jezike. (Burno pritrjevanje.)
Draginja.
Isti liberalni krošnjarji čvekajo na raznih shodih, da so kmetje največji oderuhi in krivi sedanje splošne draginje. Seveda, te budalosti govore le po mestnih gostilnah, pred kmete se ne upajo s takimi lažmi. Lani so zahtevali in dosegli, da se je odprla državna meja uvažanju zaklane živine iz Argen-tinije, Srbije in Romunije. Ali je vsled tega meso cenejše? Na Du: ;iju imajo v hladilnikih nad 700.000 kg argentinskega mesa, ki ga Dunajčani nočejo več kupovati. In iz Srbije in Rumunije so po ovinkih zanesli v naše kraje živinsko kugo, ki je po statistiki poljedelskega ministrstva napravila že do 200 milijonov škode. Vsled kuge so bili sejmi in so še marsikje prepovedani, kar gotovo ne zmanjšuje draginje. Nc verujte torej tem Kljukcem, ampak po-!enite jih izpod strehe in iz vasi. Dne 13. junija pa oddajte svoje glasove za kandidate S. L. S., ki brani zahteve in pospešuje koristi vseh stanov, posebno pa delavskih, ki si s trdim delom služijo vsakdanji kruh.
V vse slovenske družine „Slovenca"! Agitirajte, da se po več oseb sknpaj naroči na ..Slovenca"!
Okrog velike mize so sedeli pri veleli gostiji lovci. Grajščak je sedel na prvem mestu, na njegovi desnici pa oni bledi tujec. Grajščak je držal kozarec v roki in je ravno govoril. Naravnost v vrata je gledal in je zapazil takoj Brez-nikico. Od jeze je zardel in je položil kozarec trdo na mizo, da se je razlilo rujno vino.
»Kdo pa je tebi dovolil vstop v dvorano?« je zakričal. Osupnjeni so vstali lovci s svojih sedežev. Lc tujec je sedel mirno in se ni ganil. Smehljal sc jc tiho in je gledal predse na mizo.
Breznikica jc pohitela z naglimi koraki k grajščaku. Na kolena je padla pred njim in je sklenila proseče svoje roke. »Usmilite se, milostijivi gospod!«
Grajščaku je rdel obraz vedno bolj. Srdito je gledal na klečočo ženo. Potem pa se je okrenil in sunil Breznikieo z nogo, da je omahnila in padla na trda tla.
»Poberi se! Sicer zapodim pse vate.« — Zažugal je grajščak in se je vsedel nazaj na mehki stol. Breznikica jo vstala in se mu je bližala na kolenih. »Usmilite se, gospod! Dajte ubogemu otroku očeta nazaj! Kaj hoče sirota na svetit brez očeta? Usmilite se, gospod! usmilite!«
Tako je prosila kmetica. Debele solze so ji tekle po bledih licih in dvigala je svoje proseče roko. A grajščak jo poskočil na noge. Žile na čelu so so mu napele. Od srda tresočo roko jc dvignil in zavnil lovcem.
Liberalna »Glavna" posojilnica pred porotniki.
Nadaljevanje Rogljevega zasliševanja.
Zakaj pa Hudnik ni izjavil, da on dolguje teh 40.000 K Glavni posojilnici, tedaj bi pravzaprav morala Glavna posojilnica dr. Hudniku 40.000 K plačati. Rogel ne rnore te zagonetke razrešiti.
Glede deležev izjavi, da se j-3 celo predlagalo, naj se izplača lOodstotna dividenda. Pavšlerja je hotel pridobiti za upravnega svetnika, ker bi to bilo Glavni posojilnici zelo v ugled. Predsednik Pajk našteva vsakoletne čiste dobičke, ki so vedno naraščali, tako da je leta 1909 znašal 30.244 K 65 v, v resnici pa je primanjkljaj. Rogel zatrjuje, da jo delal računske zaključke popolnoma pravilno, vso reč je napravil natančno po knjigah. Predsednik Pajk: »Seveda, dobička je bilo toliko, sedaj pa so tu dolgovi«. Nato začne prebirati inserate iz »Jutra« in »Slovenskega Naroda« in amerikanskega »Glas Naroda«. Tu stoji, da znašajo rezervni zakladi 80.000 K, v resnici pa jih ni bilo. Rogel kaže predsedniku bilance in mu sestavlja številke, ki naj znesejo 80.000 kron. O tej zadevi bodo govorili izvedenci.
Glede očitka, da je Mačku poneve-ril 200 K, pravi, da ni mogoče, da ne bi izdal upravnemu svetniku potrdila. Knific, gdč. Počivavnik in sluga bi morali vedeti za to, da je denar prejel, posebno bi Mačka opozorili, da je žc plačal, ker je bil baje čez teden dni zopet pozvan, naj plača. Zalaznika ni nikoli prosil, da naj mu odpusti 200 K, katere je prejel v njegovi trgovini. Zalaznik je imel pri Glavni jiosojilnici dve vložni knjižici za clolg in stanarino. Morda jc Rogel naložil na drugo, kakor je mislil Zlaznik. In iz te jiomote je nastala sumnja, da jih je poneveril, kasneje se je zadeva pred upravnim svetom poravnala v Rogeljev prid. Glede popravka »Provizija Jošt« 500 K, pravi, da ni hotel, da bi kak drug revizor vedel za to. Pomoto »Provizija Sakser« je naredila gosp. Počivavnik. Glede provizije 3000 K za Jošta pravi, da mu Joštovo pismo ni znano, in mu je samo dr. Hudnik naročil, naj nakaže Joštu, kar je tudi storil. Pavšlerju se ni pisalo, da se ga je obremenilo za to svoto, a ko se mu je konec leta poslal njegov računski zaključek, Pavšler ni ugovarjal. Rogel ga je obremenil po dogovoru z dr. Hudnikom, ker je Pavšler svoj čas rekel, da rad nosi razne stroške. Dr. Ravnihar: »Torej si niste prisvojili teh 3000 K?« Državni pravdnik dr. Neuberger: »Toga ne trdim«. Predsednik Pajk: »Krade sc lahko v tujo korist«. 100 K od Joštovih 3000 K si ni smel prilastiti, a Jošt ni ugovarjal in mu je Rogel izdal pravo zadolžnico. Dr. Neuberger: »Ničvreden popir«. V preiskavi je Rogel izjavil, da od Zalaznika sploh nikoli ni nič prejel, sedaj pa obširno razlaga vso zadevo. Pravi, da se je začel počasi spominjati. Roglju ni bil noben uradnik podrejen, ampak vsi so bili podrejeni dr. Hudniku. Upravni svet jo bil vedno obveščen o prihodu revizorja Jošta. Ta jc dobil vsa pojasnila, katera je hotel. Rogel mu je dajal pojasnila, kakor je bil sam poučen.
»Primite jo, pa jo vrzite iz grada!«
Poskočili so lovci na noge in so zagrabili kmetico. A Breznikica je zamahnila obupno z rokami okrog sebe, da sta odletela dva lovca v stran. A vedno in vedno so ji še ponavljale tresoče in brezbarvne ustnice: »Usmilite se, gospod, usmilite . . .«
Tesno so jo oklenili lovci in jo tirali proti vratom. Upirala sc jc Breznikica z vsemi močmi. Curkom ji je tekel znoj po obrazu — a upirala se je zaman. Že so jo potisnili lovci k vratom, in žc je segel eden po kljuki, da bi jih odprl. A takrat so se hitro odprla vrata, in na pragu se je jirikazala grajšča-kinja. Brez glasu so obstali lovci, in njihove roke so izpustile Breznikieo. Uboga žena so jo zgrudila jired gospo in jo jecljala: »Usmilite se, gospa, usmilite . . .«
Začudeno jo je gledala grajščaki-nja. »Kaj se je zgodilo? Povoj mi, Jerica, kaj sc jc zgodilo?«
»LTgrabili so mi moža,« je ihtela Breznikica, »mojemu ubogemu otroku so ugrabili očeta in ga vrgli v ječo. Kaj hoče sirota na svetu brez očeta? Usmilite se, gospa, usmilite . . .«
Pogledala je grajščakinja na svojega moža, ki je zrl temno in neprijazno na ta prizor. »Ali jo ros? Zakaj si storil to?«
Zasmejal so jo grajščak, po jo odgovoril: »Čemu so vtikaš v reči, ki ti niso mari? Pa da boš vedela, da nisem ! storil krivice, ti povem vse. Zbežal jc
Dr. Triller: »Upravni svetniki se pritožujejo, da so včasih kar po dva ali tri zapisnike morali podpisati in da niso mogli dobiti jasne slike o položaju«. — Rogel jih je miril, kakor je bil pač sam pomirjen. — Za kupčijo Thal je bil uverjen, da bo plodonosna, istotako Meglič in Pavšler sigurna. Škodovati ni hotel, ker je celo njegov oče deležnik Glavne posojilnice. Rogel nara-čuna, da ima Glavna posojilnica pravzaprav okoli 400.000 K rezerv. — Predsednik Pajk: »Denarja pa vendar nikjer ni«. — Glede slučaja dr. Brumen pravi, da je ravno tisti čas Putrich iskal v Celovcu 200.000 K za cesijo Pav-šlerjevih terjatev, pa stvar ni šla hitro, upal je na redno poslovanje, prišel pa je run.
V razpravo pride nov slučaj nekega Žerjava iz Radeč, ki kaže silno zanimivo, kako so ocl Glavne posojilnice povsod vohali, kdo ima kaj denarja. Na zvit način so spravili iz Žerjava 7000 K. Rogel se izgovarja, da jc hotel vložnika samo obvarovati izgube na obrestih. Žerjav je poslal sodišču obširno pismo, v katerem ostro osvetli, s kakšnimi zvijačami so delali in pravi, da ti ljudje niso vredni, da še stopijo na svobodo. Slovensko ljudstvo se bo maščevalo nad njimi. — Dr. Ravnihar predloži nekaj predlogov glede Roglja, nakar sc konstatira, cla uradniki niso imeli reprezentančne pravice Glavne posojilnice. Dr. Hudnik zanika, da bi bil Rogel njegov nesrečni svetovalec, kar pa državni pravdnik še vedno trdi, kot čisto jasno.
Nato se začne zaslišavanje Franca Jošta.
Joštov zagovor.
Jošt pravi, da je revidiral Glavno posojilnico prvič leta 1901. V dotičnem revizijskem poročilu je konstatiral nekatere nedostatke in zahteval odpravo teh. Drugič je revidiral 13. januarja 1. 1906, tretjič pa 10 januarja 1908. V tretjem revizijskem poročilu je Jošt povdarjal, da imajo nekateri, kakor Lavrenčič in Domicelj, brata Pollak in konsorcij »Thal« prevelike kredite in je nujno priporočal, naj se čimpreje izterja, posebno ker tvorijo velik del hranilnih vlog ravno zadruge.
Predsednik: »Ali mislite, da je zadostovalo to poročilo v smislu zakona?« — Jošt: »Drugače se sploh ni mogoče prepričati o stanju zadruge, kakor iz vpogleda v knjige in na zatrdila funkcijonarjev«.
Predsednik: »Kako ste prišli do tega, da ste preskrbovali vloge Glavni posojilnici?«
Jošt: »Leta 1906 je pričela delovati Zadružna zveza v Celju. Ta je bila obenem ludi denarna centrala in je svojim članicam dovoljevala tudi kredit. Kredit se je dajal v obliki hranilnih vlog ali na tekoči račun. Med drugimi se je tudi Glavna posojilnica obrnila na Zadružno zvezo za kredit. Prišel je nekoč dr. Hudnik v Celje in se pri tej priliki oglasil pri meni in vprašal, če bi Glavna posojilnica dobila kredit. Jaz sem mu razložil na kak način dovoljuje Zadružna zveza kredit in ga vprašal, koliko bi rabila Glavna posojilnica. Dr. Iludnik mi jc povedal, da bi radi nakupili neko graščinsko podjetje na Štajerskem in zato bi vzeli, kolikor bi jim Zveza pač mogla dati. Rekel jc tudi:
lopov, ki se imenuje Breznik, s tlake in mi je pobil Rustana, mojega Rustana. Ha-ha, pa bi ga za to ne vrgel v temnico?«
»Pa zakaj je pobil psa, Jerica, zakaj?« se je obrnila grajščakinja k Brez-nikici.
»Oj, Bog ve,« je ihtela kmetica, ki je še vedno klečala pred gospo. »Samo to vem, da je nedolžen, nedolžen in trpi po krivem. Usmilite se, usmilite! Vsaj ubogega otroka se usmilite! Jaz trpim rada . . .«
Grajščakinja je stopila k možu. Prijela ga je za roko, pa ga jo prosila: »Pa se je usmili in ne bodi trdosrčen. Glej, koliko trpljenja in žalosti lahko izpremeniš v veselje.«
Zlobno se je zakrohotal grajščak in je otrescl ženino roko. »Kaj? Šc njihovo hudobnost naj podpiram? Veš, obesiti ga dam na najvišje drevo. Rustana mi je pobil, mojega Rustana! . . . Kaj zijate, malopridneži? Zgrabite jo, pa jo vrzite preko zida!«
Zganili so se lovci. Naglo so prijeli Breznikieo; dvignili so jo s tal in jo odvedli s silo skozi vrata. Zaman sc jc upirala Breznikica in ni bila kos veliki premoči. Vodno in vedno so ji ponavljale ustnice: »Usmilite so, usmilite . . .« Žc daleč doli črez stopnice so jo pritirali hlapci, a. vedno so je čul njen glas, ki jo prosil ponižno in gorko: »Usmilite se, usmilite . . .« Vodno tišji jo postajal glas, dokler ni utihnil daleč tam doli za zidom.
»Za Vaše posredovanje Vam obljubim nagrado«. Pri tem se je, kolikor se spominjam, imenovala svota 10.000 K. — Glavni posojilnici se je dovolil kredit in siccr je znašal koncem prvega leta dovoljeni kredit s kapiializiranimi obrestmi vred nad 300.000 K. Ko sem jaz odšel iz Celja, je bilo, še 250.000 K, pozneje se ji jc zopet dvakrat izplačalo tako da je sedaj 302,000 K«.
Predsednik: »Kako je pa z Zagor-sko posojilnico?«
Jošt: »Predsednik, te posojilnice mi je pravil, da imajo žc delj časa zvezo •/, Glavno posojilnico, katera da zelo dobro obrestuje. Prašal me je za kredit pri Zadružni zvezi, da bi potem to naložili pri Glavni posojilnici in tako ne, kaj zaslužili. Zadružna zveza je dala Zagorski posojilnici 150.000 K po 5 od, stotkov, ta denar je potem dobila Glav* na posojilnica«.
Predsednik: »Koliko ste dobili prtu vizije, nagrade ali odškodnine?«
Jošt: »Prvič sem dobil 7000 K, dva« krat po 3000 K in potem še v dveh obrokih 900 K, skupno tedaj 13.900 K. Ve-del nisem nič, da so se ti zneski vpisali v knjige; mislil sem, da me dr. Hudnik iz lastnega žepa odškoduje«.
Predsednik: »Kako ste prišli do tega, da ste od dr. Huclnika še zahtevali, ko ste že dobili 10.000 K?«
Jošt: »Zahteval nisem ničesar. Stvar je bila taka. Za j)rojetih 7000 K sem nakupil delnice Združenih pivova-ron v Žalcu in Laškem trgu. Pozneje sem pa nujno rabil denar in zato poslal te delnice clr. Hudniku, naj bi jih on izpečal ali pa da bi jih kupila Glavna posojilnica. Po preteku enega leta mi je dr. Hudnik pisal, da ne more teh delnic oddati, da pa mi bo že na drug na. čin pomagal. Nato sem mu jaz pisal, naj mi hitro pošlje denar«.
Nato je predsednik še prečital do* tično Joštovo pismo dr. Hudniku, na* kar se je ob oni uri popoldne prekinila razprava.
Nadaljevanje razprave v sredo olj 4.,uri popoldne.
Knilicov zagovor.
Razprava sc prične ob 4. uri. Prvj se zasliši Franc Knific, ki se čuti nedolžnega. Vstopil je k Glavni posojilnici leta 1902 kot knjigovodja, kar pa ni bil v resnici, ker njegovo pravo delo je bilo samo izknjiževanje iz blagajniškega dnevnika v posamezne knjige. Bilanc ni nikdar sestavljal. Do 1. 1906 ni podpisaval nobenih pisem, šele tega leta mu je dal odbor to pravico. Na predsednikovo vprašanje, ali se mu ja to pismeno sporočilo, pravi, da ne, am-pak mu je to sporočil tajnik Rogelj. Napram oblastem pa je bil tudi zanaprej njegov podpis neveljaven.
Predsednik: Kdo je delal bilance! — Knific: Rogelj sam. — Predsednik: Ali vam je znano, kako so se dajala posojila? — Knific: Stranka je ali sama napisala ali pa je po njeni izpovedi napisal tajnik Rogelj poročilo, koliko želi, kako varnost nudi in je to poročilo jiredložil dr. Hudniku. Stranke so se tucli direktno oglašale pri dr. Hudniku. Ta je časih, če je stranko poznal, sam odločil, ali se da posojilo ali ne, Drugače pa jc šla okrožnica od upravnega svetnika do drugega: če je bila večina podpisov za, se je dalo, če ne, se jc odklonilo. — Pajk: Kdo jc odklonil? — Knific: Rogelj. — Kaj se je v sejah sklepalo, mu ni bilo znano. Provizije so se mu zdele čisto naravne, Glede Joštovih provizij ve samo za ono od 500 K. Na vprašanje, ali je bil Jošt kje v knjigah zapisan, pravi, da ni njegovega imena kljub natančnemu pregledovanju nikjer drugod našel. Šele v preiskavi, ko mu je zvedenec Skerbinc povedal natančno datume, je šel zopet gledat v knjige, in ros našel tiste provizije zapisane, a na račun Thal. Tudi noben upravni svetnik, če ni bil o tem informiran, ni tega spoznal. »Provizija Sakser« je bila prej zapisana kot provizija Jošt. Gdč. Počivalnik je po pomoti zapisala to ime. Pri sejah ni bil zraven. Glede okrožnic se izjavi, da jili je podpisaval šele od leta 1906, samo v slučaju, če ni bilo enega odbornika navzočega. Pisma je sestavljal Rogelj, Knific ni niti bral teh pisem; če je videl že Roglja podpisanega, se ni poniiš-Ijal in se še sam podpisal.
Državni pravdnik dr. Neuberger: Tedaj ste slepo podpisovali? — Knific: Da, slepo.
Gdč. Počivalnik je tudi podpisava-la, če ni bilo enega odbornika in Roglja ali Knifica. Pisem on ni sestavljal, tudi se ne spominja, da bi bral pismi na Pavšlerja in Žerjava. Glede pasivnosti Trauna, Megliča in drugih, pravi, da je bil v dobri veri, da ima dr. Hudnik zadostni pravni naslov, da io vzel terjatve. O Frohlichu je slišal, d« stoji zadaj neka akcija, ki naj bi m" pomagala. Ker jo Frohlich clr. Ambr«' žiču šc po kpftkiyzu izročil 30.000 K, ic
Knific upal, da bo plačal tudi Glavno posojilnico. Glede Thala je verjel, ker go prihajala vedno dobra poročila: do--govorjeno je bilo, da vsak deležnik iz dobička pokrije še specielne dolgove. Meglič jc vedno govoril, da ima krasno kupčijo, gospodje so hodili k njemu in dobro poročali. Šele oktobra 1910 je izvedel, da je v konkurzu. Nato pripoveduje, izzvan od svojega zagovornika, da je zaupal Glavni posojilnici in je celo neko bližnjo sorodnico spravil v zvezo z Glavno posojilnico in ima vsled tega sam veliko materielno škodo. Na vprašanje dr. Novakovo zatrjuje, da je trdno prepričan, da dr. Hudnik ni imel namena škodovati zadružnikom; daje vsa stvar reelna, kajti drugače bi šel proč. Z Joštom ni imel nobenega stika; Rogelj jc Joštu isto poročal kot njemu, upravni svet jc bil o reviziji obveščen. O kakih zvezah med Joštom in dr. Hudnikom mu ni bilo ničesar znano. Nato nastane prerekanje med državnim pravdnikom in zagovorniki zaradi visokih obresti," ki so jih ponujali.
Začne se zasliševanje upravnih Svetnikov. Prvi je Jožef Maček, ki se ne čuti krivega. Šele po dolgem obotavljanju in ker mu ie Veršec imenoval Hudnika, Ledcniga, Kauscheka, se jc dal pregovoriti, da je stopil v upravni svet. Ravno pred sejo, ko so potem našli .Veršeca mrtvega, mu je clr. Hudnik pravil, da naj nastavijo Veršeca za uradnika, ker ni dobro, da imajo skupaj hranilnico in banko. K sejam so vsi upravni svetniki prihajali, bile so pa zelo redke. Maček je predlagal mesečno, pa to sc ni držalo. Majhna posojila so dovoljevali po okrožnicah, in še danes trdi, da so ta prav gotova, ker so bili zelo strogi. Ko je slišal, da ima Lavrenčič večji dolg, je šel takoj s Turkom vprašat, kaj je na tem, ker jim je bilo popolnoma neznano. Pri sejah so Vedno vpraševali, ali so posojila gotova. Pri tej seji je Turk zahteval kontrolo nad Lavrenčičem in da mora ta dovoliti vpogled v knjige in bilanco. Pregledalo sc je, poročalo, da je vse v redu in s tem so bili zapeljani.
Kasneje se mu jc poročalo, da jc K. Meglič prevzel tvrdko Lavrenčič. Maček je dvomil o njegovih vrednostih, pa vedno se je zatrjevalo, da je aktiven. Ko je Maček zvedel, da ima Me-jrlič pri Glavni posojilnici večji dolg, je grajal, da se jim v sejah samo porota: Eskomptirali smo to in to menico. Zahteval je, da se pri vsaki seji poroča, Voliko znaša cel dol^r enega ali drugega. Rogelj je to obljubil, ni pa storil. Maček je predlagal, da naj gresta dva odbornika pregledat Megličevo vrednost. Kasneje je Rogelj prinesel bilanco, katero jc Meglič sam napravil, in vsled Mačkovih dvomov sta šla pregledovat Putrih in Rogelj. Že prej se je sklenilo, da sc Megliču ne dovoli nič več kredita. Maček zve, da Meglič razkošno živi, in zopet je Rogelj prinesel Zatrdilo, da bo lahko pokril. Sklenilo se je: Najprvo naj Meglič vse plača, prej ne dobi novega posojila. Takrat sc je tudi sklenilo: Nobenega posojila brez seje! Pa tudi to se ni držalo, kljub temu so se eskotnptirale menice. Ko zve Maček, da ima Meglič volila Glavni posojilnici, je po otlborovem sklepu šel sam s Turkom in Knificem k Megliču, kjer so vse pregledali in po Mačkovem mnenju so znašala pasiva ■140.000 K. Po Megličcvih podatkih bi pa znašala 90,000 K.
Takoj, ko je zvedel, da ji- na Thalu okoli 600.000 K dolga, je zahteval sejo, katero pa Hudnik ni takoj sklical.
Dr. Neubcrgcr: Kdaj sle to zvedeli?
Maček: Ne vem natanko, pred dve-tni ali tremi leti. — Maček je nato zahteval. da gredo sami pregledat, če jc v Thalu posojilo varno. Šli so Turk, Putrih in Rogelj. Zo na prvi žagi so zapazili nepravilnosti; mecesnove deske so se žagale v dolžini 0 m, kar sploh ni trgovska mera; nek stroj je ležal kar v travi. »Platzmeister« nam je sicer povedal, natanko pokazal, koliko lesa so je razžagalo, a kam jc šel, tega ni mogel povedati.
Predsednik Pajk prebere nek sejni Zapisnik iz leta 1908, ki potrjuje Mačkovo izpoved.
Les je gnil na okoli. Lavrenčič je Začel delati iz njega zaboje. Gozdovi so bili izsekani. Vprašali so logarja, ali je to vse dr. Hudniku znano in dobili so odgovor, da ne, da je vse to »gospodarstvo« Alojzija Lavrenčiča. Dobili so vtis, da se bo pokritje težko dobilo. Na drugi žagi so našli, da se je žagal tuj les. pa za Lavrenčičev žep. Mauer jim je rekel: da kar je bilo najlepšega, je Lavrenčič uničil in da jo denar šel v nepravi kraj. Maček pravi, da jc Mauer rabil drugo besedo, a on jo ne izreče, da ga Lavrenčič ne loži. Ko so prišli v Ljubljano, je bila takoj seja in Maček ic rekel Hudniku, zakaj ne naznani Lavrenčiča državnemu uravclniku. Dr.
HucTniku se 'je naročilo, naj hitro Thal v denar spravi, Lavrenčiča pa spodi. To se je zgodilo. Hudnik je obetal hitro pokritje s hišami. Končno Maček zatrjuje, da je odbor storil svojo dolžnost v polni meri.
Predsednik Pajk bere iz zapisnika, da se je leta 1905 dovolilo Hudniku za Thal 160.000 kron, podpisan je tudi Maček.
Maček pogleda podpis: Podpis je moj, a o tem se ni nikdar govorilo, niti prebralo.
Državni pravdnik dr. Neuberger: Vi pravite: vse smo sklenili, a kako se strinja s tem, da se je leta 1908 izplačalo za Thal 134.000 K, leta 1909 še 39 tisoč kron?
Maček: Odbor ni vedel prav nič za te svote. Prepovedali smo takoj vsa izplačila.
Dr. Neuberger (z močnim glasom): Da, za vašim hrbtom se je dajalo, še leta 1910 39.195 K na račun Thala. Na to sc opira obtožnica.
Predsednik Pajk prebere nov slučaj, pod katerim je zopet Mačkov podpis. Maček zatrjuje, da se jim zopet zapisnik ni prebral.
Dr. Neuberger: Preveč zaupljivi ste bili: to vam predbaciva obtožnica.
Maček: .Seja je bila od dveh do treh popoldne. Ob 3. uri prihajajo stranke. Predložila sta se nam kar po dva zapisnika, hitro so podpisali, ne da bi brali, in so šli ven, ker so bile že stranke v posojilničnih prostorih. Preveč besede je imelo uradništvo. Priča Pre-sker bo izpovedal, da je Rogelj enkrat rekel o Mačku: Da bi lc hudič tega branjevca kam odnesel, da bi nam zmeraj ne mešal. — Dr. Hudniku so naročili, naj Glavno posojilnico vknjiži zaradi Thala na Mauerjevo posestvo, pa tega ni storil. Maček sc čudi, zakaj državno pravdništvo v Gradcu žc ni prijelo Lavrenčiča zaradi goljufije.
Državni pravdnik: Bomo že mi poskrbeli! — Dr. Triller nato obžaluje, da je včeraj nek list očital, da so ti upravni svetniki izrabljali Glavno posojilnico v svoje svrhe.
Konstatira se nato, da je lani v poletnih mesecih odbor podpisal za 110 tisoč kron menic kot garancijo za Gl. posojilnico.
Dr. Neuberger tudi obžaluje tisti napad in pravi, da jim obtožnica tega ne predbaciva.
Maček nato govori o tem, cla Rogelj ni vknjižil 200 K, ki mu jih jc dal in vztraja pri svoji obdolžitvi. Najprvo ni mislil preganjati Roglja zaradi goljufije, a šele v preiskavi, ko je rekel, (ia Roglju ne zaupa, jc na vprašanje preiskovalnega sodnika razodel celo zadevo. Dr. Hudnik proti Mačku: Povejte pred svojo vestjo, kaj veste o moji osebi? Ali sem jaz zmožen kaznji-voga dejanja? Ali mislite, da sem delal nepošteno? — Maček: Ne, tega ne trdim.
Dr. Ravnihar: Kdaj ste prišli do prepričanja, cla je Glavna posojilnica pasivna?
Maček: Ko so rekli, da nc izplačuje več. (Veselost.)
Josip Turk.
Nato se zasliši deželni poslanec Josip Turk, ki se ne čuti krivega, ker je odbor storil svojo dolžnost. Posojila, katera so odborniki dovolili, so vsa varna. Vsa izguba je v treh osebah: Lavrenčič in Domicelj, Pavšler, Thal.
Za Lavrenčiča so takoj v seji sklenili, cla se mora takoj iztirjati 50.000 K in se mu toliko časa ne sme več dajati, potem šele od časa do časa. Lavrenčič jc šel v Thal, da bi dolg poplačal. Pri Thalu bi ne bilo izgube, če bi se pametno gospodarilo in tucli dr. Hudnik bi nič ne izgubil, če bi imel druge kom-panjone. Vsa nesreča Glavne posojilnice je Pavšler.
Josip Turk zatrjuje nadalje, da se je vedno trudil in zahteval, da bi sc dobil na kak način denar od Thala nazaj. Šel je k Roglju in dr. Hudniku, da se skliče seja. Dr. Hudnik mu je pa rekel: Saj je vse v redu, saj bo v kratkem vse rešeno. - Končno jc sejo res tucli sklical, in takrat sc jc prenesel dolg Thala na dunajske hišo. Putrich jc hiše na Dunaju videl in ta jih je cenil na 2,00.000 K. Naprosil jo tudi Karola Kavška, da je šel na Dunaj in si jih ogledal. Ta jih je cenil na 1,700.000 kron. Turk pravi, da je hotel, naj se Glavna posojilnica zavaruje na Thalu, česa'" se je pa dr. Hudnik vedno branil. Zahteval je pri seji, naj se Hudnik in-tabulira ter naj njegova gospa podpiše menico za 400.000 K. Došlo je do poloma. Turk pravi, da je poloma kriv največ Pavšler sam, oziroma oni, ki so ga vlačili za nos. Pavšlerja so klicali skoro vsak dan v Ljubljano, naj uredi svojo zadevo; kazai fini jc razne dopise in pisma deželnega odbora glede vodnih sil, da je tako nastalo mnenje, da bo Pavšler prodal vodne sile deželnemu odboru. Turk pravi nadalje, da je sam
govoril nekoč z neTcTm odličnim gospodom, ki mu je rekel, naj Pavšler svojih vodnih sil ne pusti pasti. Turk pravi, da so na Pavšlerja tucli vedno pritiskali, da je denar dajal in tako vrače-val posojilo.
Glede Karola Megliča pravi, da ga je večkrat revidiral Rogelj, ki pa je našel vedno vse v redu. Ko pa je nekoč Turk pregledoval Megličevc knjige, mu jc povedal: »Prijatelj, ti si pasiven.« Meglič mu je ugovarjal ter trdil, da je za najmanj 120.000 K aktiven. No, Turk pa mu je takoj izračunal, koliko je vredno njegovo posestvo in mu dokazal, da je pasiven. Po so mu nato poslali poštne čeke od Glavne posojilnice, da bi jih pošiljal dolžnim strankam, je te čeke vrgel v koš in pošiljal strankam še nadalje svoje čeke. Turk pravi, da je silil dr. Hudnika, naj sc Glavna posojilnica intabulira, a se jc Kmečka posojilnica prej, ker je zavlačeval. — Dr. Hudnik: Saj jc bila Kihečka že takrat intabulirana.
Turk pravi nadalje, da mora pri-poznati, cla jc bil dr. Hudnik dober človek, ki je le preracl vsakomur zaupal. Tudi pravi, da bi pri Pavšlerju nič ne izgubili, kar dokazuje žc to, da so ga zvedenci in sploh vsi vzeli v bilanco kot aktivnega.
Posojila so odobrili, a zapisnik sc jc vedno napravil pozneje in se je podpisal pri kaki poznejši seji.
Dr. Neuberger: Seje se je sklicevalo o taki uri, da se sploh niste mogli mnogo posvetovati.
Turk: No, mnogo se sploh nismo nikoli posvetovali. Zanašali smo se pač na poštenost clr. Hudnika.
Dr. Hudnik: Gospod Turk, ali me danes nimate več za poštenega?
Predsednik Pajk: Turk je mislil s tem samo reči, da jc mislil, da je vse v redu.
Turk nato pove,.da jo. imel ob polomu pri Glavni posojilnici 76.000 kron dolga. Zahteval je kontokorent, šel v Kreditno banko in plačal ves dolg. Pri revizijah od strani Zadružne zveze v Celju ni bil navzoč. Pozneje sc mu je vedno pravilo, cla je vse dobro in vse v redu. Zanašal se jo na Jošta, ki je prišel kot revizor celjske Zadružne zveze, kateri je Glavna posojilnica plačevala vsakoletne velike prispevke. Revizijska poročila se pri sejah ni nikdar prečitalo, čemur pa Rogelj ugovarja in trdi, cla ga jc vedno prcčital.
Josip čad
izpove, da se strinja z izpovedbami g. Turka. Pravi, da sta Maček in Turk vedno gonila, naj urede zaradi Thala. Nič ni vedel za posojilo 160.000 K za Thal. Zanašal se jc istotako kot drugi na Hudnika. Za velike dolgove sploh ni nič vedel, ker pri sejali o njih ni bilo nikoli poročano. Vedel je lc za nekatere manjše dolgove. Bilo mu je vse zarub-Ijeno. Ob polomu jc imel pri Glavni posojilnici 1096 K dolga, njegov največji dolg pri Glavni posojilnici je znašal svojčas okoli 3000 K. O revizijah Jošta ni nič vedel, niti o provizijah. Seveda, ako bi prišlo clo tega, da bi se dalo Joštu kako nagrado, ker je revizijsko poročilo vestno napravil, bi ne bil proti temu.
Putrich
izpove, da se ni za posojila nikoli mnogo menil. Za tvrdko Lavrenčič in Domicelj je zvedel šele takrat, ko so kupovali graščino Thal, češ, da bodo naredili velik dobiček. Šel je gledat graščino in videl, da jc vse gospodarstvo zavoženo. Po njegovem mnenju bi bila kupčija s Thalom ugodna, ako bi sc pametno gospodarilo. A' gozdu je bilo 7- clo 900.000 m3 lesa, ki ga ceni na 1,164.000 K, toliko bi gotovo dobili. Toda ker je Hudnik gospodarstvo zaupal Lavrenčiču, je šlo vse navzdol. Les sc ni žagal prav, reda sploh ni bilo.
Kako se je Rogelj učil ponarejati podpise.
Po večminutnem odmoru zasliši predsednik še enkrat Mačka, v koliko ve, da jc Rogelj popravljal rokopise.
Maček pravi, da je nekoč v pisarni Glavne posojilnice zaiotil Roglja, kako se je učil ponarejati njegov podpis. Vprašal je Roglja: Kaj pa to delate? Rogelj pa mu je odgovoril, da kar tako čečka ter da se njegovi podpisi najtežje ponarejajo. Takrat Mačku ni bilo tynogo mar, a pozneje v preiskavi sc je nato spomnil in rekel, cla na noben svoj podpis nič ne cla.
Dr. Triller predlaga nato, da se smejo njegovi štirje klijenti Turk, Maček, Čad in Putrich odstraniti od zasliševanja 57 prič. in sc zato tudi v naprej odpove vsaki tozadevni ničnostni pritožbi. Dr. Neuberger sc strinja s tem predlogom. Predsednik Pajk naznani, da se bo o predlogu še sklepalo. Nato se prične
ZASLIŠEVANJE PRIČ.
Priča Karel K a v š e k izpove, da sc ne ve spominjati, da bi se po smrti
Veršeca blagajna takoj odprla. Tudi
ni ničesar slišal o dolgu 30.000 kron. Pajk: Ali se spominjate, da je hodil dr. Hudnik v gostilno Auer, da bi se nekaj podpisalo. Kavšek: Da, šlo se jc za dolg 5000 kron pri Glavni posojilnici. Rekel pa je, da nc bo nič podpisal, dokler se nc bo prepričal. Kavšek jc videl grajščino Thal ter jo cenil na 700.000 kron. Glede Putrichove trditve o velikanski množini lesa, pravi, da sploh ni mogoče, cla bi bilo toliko lesa. Thal si je ogledal v enem dnevu, in mu je popolnoma zadostovalo.
Revizor in odbornik »Zadružne zveze« v Celju, priča Kunej, poroča, da je sestavil zadnjo bilanco Glavne in jo predložil občnemu zboru dne 8. januarja t. 1. Dvomljivih terjatev brez Pavšlarjevega dolga je bilo okoli 1 milijon 200.000 K. Pri vsem je dobil vtis, da se je posojevalo lahkomišljeno ln so se posojila naknadno odobrila. Ko je sestavljal bilanco, ni imel časa presojati, kaj je pravo ali ne, zato je treba mnogo časa. Ko pa je hotel revidirati tudi Thal, je bil konkurz že napovedan. Po njegovem mnenju jc glavna revizorjeva dolžnost, da pregleda posojila, na kaki podlagi so dovoljena, kakšno varnost imajo ter je trc>ba pregledati tudi zapisnike, na kaki podlagi so se dovolila. Da bi se pa neplačane obresti pripisovale k glavnici posojila, kot se jc to godilo pri Glavni, je manipulacija, ki jo doslej še ni nikjer videl. Knjige Zadružne zveze v Celju so mu na razpolago od leta 1908. O Glavni posojilnici je že pred dvema leti slišal, da slabo stoji. Ko sc mu pokaže Joštovo revizijsko poročilo o Glavni posojilnici od 10. januarja 1908, pravi, cla je popolnoma pravilno za tačasno prakso. Kunej je žc od leta 1906 v nadzorstvenem svetu Zadružne zveze v Celju. Pravi, da ko jim jc Jošt predložil ob koncu leta bilanco in pripomočke, so kar hitro pregledali in odobrili, ker so se zanašali na Jošta. Glede provizij, ki jih je prejemal Jošt, ker je dovolja-val kot, ravnatelj Zadružne zveze v Celju, kar je smel, posojila Glavni, pravi, cla to ne smatra za pregrešek, pač pa sc mu ne zdi prav.
Priča Jakob Z a 1 a z n i k je bil svoječasno tudi upravni svetnik Glavne posojilnice, a jo prišel zraven žc po nakupu Thala in se ne ve o celi zadevi ni spominjati. Veliko sej sploh nikoli nič spominjati. Veliko sej sploh nikoli stvar. Rogelj si je pač sposodil nekoč na njegovo ime 250 kron, pa mu jih je odpustil.
Priča Fran Pust izpove, da je na občnem zboru, ki ga je sklical likvidacijski odbor Glavne v Mestnem domu prišel skupaj s Čadom in ga vprašal, kaj je vzrok, da je prišlo tako daleč z Glavno posojilnico. Čad pa mu je odgovoril: Vse bi šlo, ampak previsoke provizije so dajali. Vsled tega jc Pust in-terpeliral na občnem zboru predsednika clr. Oražna, ki je odgovoril, da so res dobivali nekateri provizije, ki bi ne bile dovoljene v normalnih razmerah. Nato je Pust tudi vprašal dr. Oražna, koliko je primanjkljaja, dr. Oražen pa jc odgovoril, cla bi primanjkljaj še vseeno bil, četudi bi izdatkov nc pisali med dohodke.
Priča Makso B r a d a š k a je bil član likvidacijskega odbora Glavne posojilnice. Na vprašanje predsednikovo, kak vtis je dobil o poslovanju v Glavni posojilnici, je izjavil, cla jc nanj najbolj čuden vtis napravilo to, da so so hranilne vloge tako različno obrestovale. Tozadevnih podrobTTostij ni bilo razvideti iz dotičnega konta in če so se zahtevala pojasnila, sc je moralo vedno zanašati na ustna pojasnila uradnikov, ker tozadevnih aktov ni bilo nikjer najti. Priča jc sam zaključil nekaj kontov hranilnih vlog ter našel nekaj napak. Konečno .jc: sestavil z gospodom Mikužem bilanco ter se je oziral pri aktivih na solventnost posameznega dolžnika. Na podlagi clo takrat znanih detajlov je konečno izkazala ta bilanca izgube okroglo 2 milijona 260.000 kron, pri čemur pa se je vpo-števal tirai konto Pavšlar z izgubo 300.000 kron. Z ozirom na to ,ic stavil v seji likvidacijskega odbora predlog, cla se napove konkurz, kar sc je pa odklonilo, ker je likvidacijski odbor stal na stališču, da sam to bilance še ni v detajlu odobril. Nato je stavil priča tozadevni predlog pri sodišču ter z ozirom na napade v listih priobčil »Poslano« v »Slovencu«, ker jo smatral, da je zavezan svoj korak pojasniti v javnosti.
Na vprašanje dr. Novaka pojasni priča, cla se je vpošteval pri kontu dr. Hudnika primanjkljaj 1 milijon 200.000 kron, vrednost, dunajskih hiš pa z l milijon 600.000 kron.
Na vprašanje predsednikovo, li ni Rogelj dejal, ko mu je priča očital, zakaj. da se izkazuje priznano neizterljive terjatve mccl aktivi, da zato, ker bi
se sicer ne moglo izkazati dobička, je Driča to potrdil.
Priča je bil tudi navzoč, ko se jc pojasnilo da jc bilo zapisano v knjigi prvotno ime Fr. Jošt, to pa izradirano in prepisano z Fr. Sakserjem.
Dr. Neuberger: Vi ste prisegli in morate govoriti resnico. Povejte mi, ste li res iz same hudobije napovedali konkurz, kakor se vam je to očitalo v listih?
Priča: Nikakor ne! Bil sem prepričan, da čimdalje se stvar zavlačuje, tem slabše bo, kajti po mojem mnenju vsak drug lahko svoje premoženje po-skrije, le uradnik ne.
Dr. Novak: Kako ste mogli pri zaslišanju v predpreiskavi trditi, da je bila zamenjava graščine Dol za dunajske hiše slaba kupčija, ko ste cenili dunajske hiše na 1 milijon 600.000 K, graščina Dol pa vendar ni toliko vredna?
Priča: Vpoštevati sc mora, da so dunajske hiše obremenjene že a priori z 1,350.000 K, k temu se pa mora prišteti še dolg dr. Hudnika pri Glavni posojilnici 1,600.000 K, ki izvira iz kupčije graščine Dol. Smatrati je torej dunajske hiše obremenjene s skupnim meskoon okoli 3,000. 000 K, ki so pokrite le z 1,300.000 K, to je z današnjo vrednostjo teh hiš, kar gotovo ni bila dobra kupčija. Nihče pa ne bode trdil, da so dunajske hiše vredne 3 milijone.
Dr. Neuberger: Vi ste fungirali kot Izvedenec, saj ste računski uradnik in ste tudi revidirali bilanco. Povejte mi, je li dopustno po Vašem mnenju, da se izkazuje na primer konto Lavrenčič & Domlcelj z neizterljivim zneskom 165 tisoč kron med aktivi, na drugi strani pa rezervni zaklad s 156.000 K?
Priča izjavi, da se to njemu ne Sdi dopustno.
Dr. Novak in dr. Ravnihar ugovarjata, ker priča ni sodni izvedenec, na kar priča izjavi, da je to njegovo privatno mnenje.
Dr. Novak je nato rekel: Stališče g. Bradaške nam je itak znano.
G. Bradaška je prosil g. predsednika. naj pozove dr. Novaka, da se izjavi, kaj je hotel s tem reči, ker se čuti kot zaprisežena priča žaljenega in napadenega od strani dr. Novaka. Ne pusti si kot tak ničesar insinuirati. Predsednik je nato prepovedal dr. Novaku ^sake nadaljne podobne opazke.
Priča Roza Počivalnik, uradnica Glavne posojilnice izpove, da je^ bila v knjigi vknjižena provizija prvotno na ime Fr. Jošt, Rogelj ji je pa ukazal, naj to izbriše in napiše Fran Sakserja.
Karel Kresal. uradni sluga Glavne posojilnice izpove, da pri sejah ni bil navzoč, pač pa je raznašal tozadevna vabila. Glede posojil mu je toliko znano, da so se dajala, predno so prišla v sejo. Rogelj se je večkrat jezil na Mačka, češ, da je Maček zelo siten.
Nato je predsednik ob 8. uri zvečer prekinil razpravo.
Tretji dan.
Začetek ob 9. uri. Z ozirom na predlog dr. Novaka, da se zasliši kot. izvedenec tudi Fr. Majer, ki jc dejal, da je les v Thalu vreden 1,200.000 K, pravi državni pravdnik, da se ne bo skliceval na izpoved K. Kauscheka, ki je cenil gozd samo na 700.000 K.
Rogelj očita Mačku in Putricbu.
Nato Rogelj očita Mačku in Putri-fhu, da bi kot bivša upravna svetnika drugih zadrug z neomejeno zavezo že morala vedeti, kakšno dolžnost imata pri podpisovanju zapisnikov Glavne posojilnice. Vsak dan bi moral biti en upravni svetnik kot dnevni komisar v Glavni posojilnici in vse nadzirati, pa jih ni bilo.
Nato nastopi dr. Oblak kot upravitelj konkurzne mase. Prevzel je pravde, ki jih jc za likvidacijski odbor začel, danes šo ne ve, koliko sc bo iztožilo. Obširno govori o tožbah proti posameznim velikim dolžnikom. Pri Megliču se najbrž niti 77.000 ne bo dobilo. Najtežje je s Pavšlarjem, ker so tako silno različna mnenja o njegovih vodnih silah. Govoril je, z dr. Lampe-tom. Dežela itna 12 projektov. Pavšlar-jev pride v poštev le, če bo najcenejši in naj ugodnejši in pa stvar z Majdi-čem in Novakom urejena. Sploh nc nameravajo začeti z eksekucijo nepremičnin pri nobenem dolžniku, ampak bodo skušali s prodajo iz proste roko doseči čim več za konkurzni sklad.
Terjatve zoper dr. Hudnika so skoro vse zavarovane na dunajskih hišah in na Thalu. Toda kdaj in koliko bodo dobili, sc ne ve. Kjer je ime Lavrenčič, tam jc izguba; pri Maksu Lavrcnčiču sc bo težko kaj dobilo. Turkov dolg jc plačan. Kakor vsi dolžniki ima tudi Putrich vse polno ugovorov proti terjatvam in se tudi ne ve, koliko in kdaj se bo rešilo. Se največ upanja jc pri Andreiu Maucrju, samo kdaj bo kai.
Terjatev zoper Teodora Frohllcha je izgubljena; čudi se le, da dr. Hudnik ni regresnim potom zahteval povračila od Bruder Pollak, čigar podpisa sta na Frohlichovih menicah. Sedaj je regresna pravica proti njima zastarana.
Pri Lavrenčiču & Domicelj jc že likvidacijski odbor predlagal, da se tožba opusti, ker ni nobenega upanja. Dosedaj je izterjal 78.540 K (Turk, Ma-renčič), od manjših dolžnikov 88.600 kron, v poštni hranilnici je kakih 400 kron, reeskomptirali so za približno 200.000 K, tedaj je vsega skupaj okoli 400.000 kron. Položaj je danes tak: Manjši dolžniki so izterljivi in plačujejo svoje vloge, veliki dolžniki pa tega ne morejo in moramo čakati, ker če se začne z dražbami, se bo dobilo manj, kot z mirnim prodajanjem.
Dr. Oblak povdarja na vprašanje dr. Sabotyja, da je Knific zelo slabo informiran o dolžnikih in položaju Glnv-ne posojilnice. Knific namreč se nahaja na svobodi in je v pomoč dr. Oblaku v Glavni posojilnici.
Dr. Ravnihar hoče imeti konštati-rano, da Rogelj ni bil nikak ravnatelj Glavne posojilnice, ker ni našel v Glavni posojilnici dr. Oblak njegove službeno pogodbe.
Predsednik Pa j k naznani sklep sodišča, da obtoženi upravni svetniki Turk, Maček, Čad in Putrich do sobote lahko zapustijo sodno dvorano. Obtoženci zapuste sodno dvorano.
Priče o Joštovih zadevah.
Prvi se zasliši inženir Miha V o š-n j a k, 741eten starček, znan slovenski zadružnik in predsednik Zadružne zveze v Celju. Obširno razloži zgodovino, kako je prišlo do Zadružne zveze v Celju. Predsednik Pajk ga pozove, naj se izjavi ali mu res ni bilo znano, da Glavna posojilnica ni imela posojila samo pod kontom »tekoči račun«, ampak tudi pod kontom »naložbe«. Priča razlaga opravilni red Zadružne zveze v Celju. En član načelstva (tisti čas dr. Kukovec) je bil blagajniški nadzornik in ta je z ravnateljem vodil blagajniške in pisarniške posle. Imeli so načelo, da se zadrugam z neomejeno zavezo da tolikrat po 500 kron kredita, kolikor članov ta šteje. Protestira proti »Slovenskemu Narodu« ali pa proti obtožnici, če ta to trdi, da sc je dalo Glavni posojilnici tolike vsote brez vsake varnosti. Varstvo obstoji ravno na pravilih in opravilnem redu. Proti Joštu povdarja, da se je pri vseh sejah celjske Zadružne zveze polagalo važnost na varnost kredita, hitro plačlji-vost in visočino obrestovanja.
Dr. Frlan: Koliko je smela Glavna posojilnica dobiti kredita po pravilih v opravilnem redu?
Vošnjak: Po opravilih in opravilnem redu ni imela nobena zadruga-članica pravice zahtevati od Zveze kredita. Tega je dovolilo šolo načelstvo po zaslišanju revizorja; če se. jim je potem zdelo varno, tedaj šele je nastopilo to, da se. je na vsacega člana Zadruge z neomejeno zavezo smelo dati 500 kron. Ne spominja se po tolikih letih, ali se je o Glavni posojilnici poročalo v sejah.
Državni pravdnik dr. Neuberger: Rekli ste, da se je sklepalo o dovoljevanju kredita šele na podlagi revizorjevih poročil. Če dolži obtožnica — in to bom dokazal — da je Jošt leta 1904 grajal uradnike posojilnice v Ormožu, zakaj nalagajo pri Glavni, in čo je šc leta 1906 govoril drugim, da je pri Glavni nevarnost in naj svoj denar ven vzamejo, — če Vam je potem Jošt nri sejah poročal, da je pri Glavni posojilnici varno, ali je to pošteno, ali se more Jošt zagovarjati? V zapisnikih stoji, da je odbor dovolil te kredite. Priča Vošnjak pravi, da bi to ne bilo pošteno. Dr. Frlan vprašu je, kakšna, je bila leta 1906 v Celju splošna sodba o Glavni posojilnici. Priči njen položaj ni bil znan, malo čuden pa se mu jc zdel naslov »Glavna«.
Dr. Frlan: Kakšen vtis ste imeli od Jošta.
Vošnjak: Jaz sem zaupal Joštu, ker nisem imel vzroka za nezaupanje.
Dr. Frlan: Ali ste imeli vzrok, se pritoževati nad revizijskimi poročili J oš ta?
Vošnjak: Nisem imel vzroka, sam se pa prepričati ni mogoče.
Jošt. vpraša Vošnjaka, ali mu je morda znano, da so imele leki 1904., ko šc ni bilo Zadružne Zveze kot denarne centrale, zadruge naročeno, da naj se njihov denar steka za to bodočo Zadružno Zvezo.
Predsednik ustavi nadaljna vprašanja in zapriseže pričo dr. Jožefa Vrečko, ki je bil tudi član načelstva Zadružne Zveze v Celju. O posojilih Glavni posojilnici se spominja, da je bilo v neki seji sklen jeno, do mora svoj nrekoračeni k redil vvnčali, mesečno
vsaj 20.000 K. Predsednik Pajk prebere neko pismo dr. Žerjava na dr. Ivukov-ca, ki je sicer silno zanimivo za razmerje in tedanjo napetost med Zadružno Zvezo v Celju in novo Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, a po izjavi priče nima nobene zveze z Glavno posojilnico. Jošt sam mu je enkrat povedal, da je kredit Glavne posojilnice prekoračen; poslal je, ker so tako prosili. Priči je zatrjeval, da ta zavod dobro dela, in Gl. pos. jc morala tudi po 20.000 K mesečno vračati.
Dr. Frlan vprašuje, ali se je v sejah poročalo o posameznih naložbah. Ali so se prebrali sklepi odborovih sej? Priča: Sklepi so se takoj pri sejah napisali in podpisali. O Joštu ni imel slabega mnenja. Položaj Glavne mu ni bil znan. Za pasiviteto Glavne je izvedel šele po časopisih.
Državni pravdnik najprvo protestira, da zagovorniki po 20 krat stavijo enaka vprašanja, nato pa vpraša pričo, ali bi dovolili take kredite, če bi vedeli, da je bila Glavna posojilnica leta 1906. za 140.000 K pasivna. Priča: Gotovo ne.
Nato se zasliši predsednik nadzorstva Zadružne Zvezo v Celju dr. Alojzij Brenčič. Znana so mu ta posojila. Jošt mu je povedal za 200.000 K in o tem, da je Glavna posojilnica vrnila okoli 20.000 K.
Šele kasneje je zvedel, da je Glavna imela okoli 300.000 K, in sicer na dveh računih. Že 4 ali 5 let je vedel, da Gl. pos. slabo stoji. Na vprašanje drž. pravdnika potrdi, da bi ne dovolili takih posojil, čo bi vedeli, da jc 1. 1906. pasivna za približno 200.000 K.
Državni pravdnik: Ali ni to Vaša škocla?
Dr. Brenčič: Gotovo, ker ne moremo razpolagati z denarjem?
Državni pravdnik: In kdo bo plačal to škodo?
Dr. Brenčič: Zadružniki Glavne posojilnice.
Predsednik Pajk naznani, da sc tudi Zadružna Zveza v Celju pridružuje kazenskemu postopanju proti Joštu.
Dr. Oblak: Leta 1907. je revidiral revizor od »Allgemciner Verbanda« na Dunaju Zadružno in Glavno; tako tudi leta 1910., in Vi ste se čutili po teh revizijah pomirjene.
Dr. Brenčič: Da. Zaupanje v Jošta ni bilo nikdar omajano.
Dr. Frlan: Ali jc tudi državni revizor imel vpogled v tiste skrite knjige, o katerih ste govorili.
Priča: Da.
Dr. Frlan: Pa članicam-zaclrugam se je dovoljevalo posojila v sejah? Priča potrdi.
Dr. Frlan: Po opravilnem redu je smel ravnatelj odvišni denar sam nalagati.
Priča: Da. Jošt pa sam denarja ni mogel jemati iz blagajne, ker je imel en ključ blagajniški nadzornik.
Dr. Frlan: Ni mogel!
Zasliši se priča Anton Mirnik, sedaj blagajnik pri Zadružni Zvezi v Celju. Prej ni bil član načelstva, zato jo šele kasneje zvedel za te zadeve. O Joštu je slišal, da je bil vesten uradnik. O kreditih in zalogah je Jošt vedno poročal pri sejali in je bil priložen izpisek kreditov. Če je bil izpisek zalog priložen, se ne spominja. Jošt je smel dati Glavni posojilnici 300.000 K, če bi imela 600 članov in seve, če bi bilo varno.
Državni pravdnik: To tudi jaz trdim. Če bi bilo varno.
Zasliši se priča Jvan Rcbek iz Celja, ki pa ne izpove nič novega.
(Dalje pred telefonskimi poročili.)
Okraj Vrhnika—Idrija—Logatec— Cirknica.
JOSIP GOSTINČAR, posestnik v Ljubljani.
Vpraša se nas, če je neobhodno treba na glasovnici pristaviti tudi ulico i n hišno številko (Karlov-ška cesta 13)? Na to vprašanje odgovarjamo, da to ni potrebno, ker v Ljubljani ni nobenega drugega posestnika tega imena in razun tega ve vsak otrok, da se gre za dosedanjega poslanca Josipa Gostinčarja. Zakon zahteva samo, da se kandidata na glasovnici jasno označi. Čo je tedaj zapisano na glasovnici »Josip Gostinčar, posestnik v Ljubljani«, je oseba kandidata označena popolnoma jasno in je izključen vsak dvom.
Volilni okraj Litija — Višnja Gora Radeče.
Tranc Povše, deželni poslanec v Ljubljani.
Tajen liberalen shod na Vačah
je imel na binkoStni ponedeljek zjutraj števni kandidat jos. Reisner v spremstvu litijskega pisarja Rogliča. Ubogi Reisner! V Ljubljani je na shodu trdil, da naši do-
slanci preveč store za kmeta, pri nas je p; trdil, da ne store nič. Liberalci so vedtii da za tako duševno hrano ni vsak. Zaic so na ta skrivni shod v gostilno liberalnega župana Zamika povabili samo take, ki zna]o kaj prenesti. Prišlo jih je ravno 26 (šestin dvajset), pa še ti niso bili vsi liberalnega mišljenja. Reisner jim je lahko obetal hribe in doline, saj je vedel, da ne bo izvoljen Zatrdil je tudi, da mora pasti cena živini tako, da bodo dobili par lepih volov za 500 kron in eno tele bo stalo deset kron Nastal je splošen smeh in ploskanje. Če Reisner tega ploskanja ni razumel, mu ne moremo pomagati. Ko je še razdal nekaj liberalnih letakov in brošuric »Kam gre denar naših davkoplačevalcev", jo je od-kuril na nove poraze proti Podšentjuriju,
Volilni shod v Radečah pri Zidanem mostu.
Za binkoštno nedeljo so bili napo. vedali volilni shod socialni demokratje. Da bi vsaj par kalinov v svoje zanjke vjeli, so ga bili sklicali kar na prostem sredi trga, da bi ljudem, ki bi šli od jutranje maše, svoj evangelij raz-lagali. Topol so se pa vrezali. Niti enega poslušalca ni bilo kljub vsej agitaciji. Zato jc moral naročeni govornik oclkuriti. Pri nas ni prostora za take zabavljačc, ki ničesar ne store za ljudi stvo.
Vse drugače pa je uspel shod bin< kostni ponedeljek. V Narodnem domu se je zbralo do dvesto mož volilcev, Shod je otvoril sklicatelj g. Ravnikar, predsednik Kmečke zveze. Med sploš-nim odobravanjem in živio-klici na na< šega poslanca Franceta Povše, da predsednik besedo našemu kandidatu. Svetnik Povše razloži nato v poljudnem, nad eno uro trajajočem govoru program S. L. S. in pokaže, koliko dobrega je S. L. S. storila za naše ljudstvo na gospodarskem in narodnem polju. Zato so se ob koncu govora vsi zbrani volilci izrekli, da bodo na dan volitve dne 13. junija oddali svoje glasove temu delavnemu krščanskemu možu, ki že toliko let zastopa naš okraj. Naš kandidat more biti le Franc Povše, deželni poslanec v Ljubljani. <
Iz Trsla.
Krinka odpada. Ako pogledamo liberalno drevo na Slovenskem, vidimo, da se mu veje suše, deblo peša in korenine mro. To. kar je bilo precl leti spoštovano kot blesk briljanta v diademu; slovenske narodne krone, je danes postalo puhlo, gnilo in za smrt sposobno.! Liberalna stranka, katera je hotela kar čez noč obogateti, katera je hotela improvizirati po Sloveniji revolucijo in poteptati ves demokratizem v prah, pobiti vse ljudske pravice, se danes sama pogreza v prah, sama se bo zadušila, Liberalna stranka, katera je rogo-vilila do leta 1907 proti splošni in enaki volilni pravici, a je s svojim proti-clelovanjem propadla, se od tedaj hlini ljudstvu, češ, slovenski narod je ubog in treba podpor. Spominjamo se na predrznost liberalcev, kot do leta 1907 sovražnikov ljudstva revnega stanu, ko so, omamljeni sramote, skušali pridobili za-se ono ljudstvo, katero je potem bilo že v posesti volilnice, zoper kojo so inscenirali vse mogoče lumparije, da bi jo preprečili. Ustanovili so baš po proklamaciji splošne in enake volilne pravice takozvano Narodno Delavsko Organizacijo (gelbe Organisation). S tem so hoteli trapolirati ljudsko maso, da bi prišli na ta način v posest nje glasov. N. D. O., ki šteje dneve življenja, živi v Trstu ter je liberalcem na ljubo v gospodarskem oziru »demokratska«, v političnem oziru pa — nepolitična. To se pravi: v gospodarskem oziru na strani slovenskih ali turških delodajalcev, v političnem pa v službi onih liberalcev, kateri sedaj odklanjajo delavsko zavarovanje za starost in zahtevajo splošno obligatno zavarovanje.
V	prvem slučaju bi v 1 a d a s k r b e 1 a za starostno zavarovanje, v drugem pa zakon, na podlagi katerega bi bil vsakdo primoran, da se zavaruje in sam plačuje drage zavarovalne p r e m i j c posameznim kapitalističnim zavarovalnim družbam (!). S tem hočejo liberalci izsesati zopet kapljo krvi več od našega ljudstva. Liberalcem njih dejanja sama odkrivajo krinko raz obraza. Sram jih je in sedaj, ko je volilni boj na polju, hočejo z nasilji preprečiti agitacije drugih strank.
V	Trstu so liberalci organizirali veliko četo kratkovidne mase v svrho, da z vpitjem in žvižganjem razbija shode po Krasu in drugod. Duša »delavske« N. D. O. je prišel s svojo kompanijo tudi na shod v Rojan, nota bene kot zastopnik liberalcev. Zbijal jc, govoril o marsičem, le o N. D. O. je molčal. Ako prevdarimo, zakaj N. D. O. obstoja, čemu v hnsek, nam je lahko odgovoriti, da je ona le desna roka liberalcev v Trstu, sicer bi dr. Mandič nc go-
voril za njo in bi se postavila na politično stališče. Egalno je, komu liberalci na tak način razbijajo shode, toda vidi se, da sila bolezni pred smrtjo žene daleč, daleč, tudi do skrajnosti take taktike, kakršno oni improvizirajo iu jo raztezajo na Kras, katero je namenjeno zoper kandidata Stepančiča in za dr. Gregorina. Obsodbe je vredno to delo na eni strani, na drugi pa hvale, ker pomaga liberalcem do popolnega poraza in ker jim gladi pot do mirnega — groba.
Nove vojske no Balkonu.
Rusija je znala, zakaj da je tako odločno posredovala pri turški vladi, da se ohrani mir. V tistih pokrajinah, kjer ima še danes Avstro-Ogrska svoje pokroviteljstvo na papirju, se gode zelo važne politične stvari, za katere se je pokroviteljica ljudstva teh pokrajin, naša država, hočeš nočeš, morala pričeti zanimati. A o tem pozneje. Rodovi katol. Miriditov so proglasili svojo neodvisnost, črnogorski kralj odkrito izjavlja, da bo pričel s Turki vojsko. Bolgarsko ljudstvo komaj čaka, da požene Turka v Azijo, Grki bi se tudi naj-rajše spopadli s Turki. Nedavno že smo poročali, cla je črnogorski kralj izjavil, da je neizogibna vojska s Turčijo, poročali smo tudi, da so proglasili Miriditi svojo neodvisnost. Črnogorski kralj je tudi izjavil, da so odgovorne velevlasti, če izbruhne vojska. Črnogorski kralj je še pristavil, da ko bi se mogel zanesti na Bolgare in na Grke, bi takoj udaril.
Mirziti, ki so proglasili svojo neodvisnost, so najmočnejši albanski rod. Njih število cenijo na 30.000. Prebivajo v severni Albaniji, med južno črnogorsko mejo in Jadranskim morjem. Znali so si vedno ohraniti nekako samostojnost. Večinoma so katoličani. Vlada jim knez (preuk) iz rodu 2 on. Sedanjega preuka Bib Dodo je prognal Aba ul Hamid v Malo Azijo. Mladoturki so mu dovolili, da se je smel vrniti v domovino. Vstaški Mirziti so dobro oboroženi. Imajo celo gorske topove. Ljudstvo je krepko, bojaželjno, trpljenja in težav navajeno, kar ni nič čudnega, ker prebiva v goratih krajih.
Iz Podgorice je došlo še nepotrjeno poročilo, da nameravajo vstaški Albanci napasti Skader. Tudi dozdaj mirni mohamedanski Albanci so se pridružili vstašem. Albanci so pogumni, ker se trdi, da razsaja med turškimi vojaki legar in da Turki dezertirajo.
Turki poročajo, da zanje položaj ni nevaren, ker imajo močno armado v pobunjenih krajih in da bodo zadušili vstajo.
XXX
Danes so došla naslednja poročila:
Avstro Ogrska proti Turčiji.
Današnji „Fremdenblatt" objavja daljši članek, naslovljen na Turčijo. Glasilo našega zunanjega minislra očita Turčiji, da je sama s svojim ostrim nastopom po vstaji I. 1910. povzročila sedanjo vstajo. Turčija se ni ozirala na svarila avstrijske diplomacije, da ne kaže ostro postopati z Albanci, če se hoče ohraniti zvestoba Albancev. Z Albanci se mora postopati res liberalno in se Albanci ne smejo streti, marveč se mora Turčija sprijazniti z njimi, dvignili njih gospodarsko blagostanje, da se priklopi Albanija turški državi. Avstrija se živo zanima za albansko politiko, ker hoče dobre razmere s Turčijo, ker simpatizira z Albanci vseh treh veroizpovedanj in ker jc zaščitnica albanskih katoličanov. Avslro Ogrska sicer smatra albanske zadeve kot notranje zadeve Turčije, a želja, da se ohrani evropska Turčija in tradicionalne zveze v Albaniji narekujejo avstr. diplomaciji, da izjavi svoje mnenje o sedanji turški ne-vzdržljivi politiki.
Italijani za Albanca.
V italijanski zbornici je naglašal posl. Chiesa. da mora čuti Evropa glas ljudstva, ki brani s krvjo svojo svobodo.
Pozivi na vstajo. — Novi boji.
.^okalanzeiger" poroča, da so razdelili 200.000 oklicev, v katerih se zahteva samostojna Albanija. Pri Kopliku so bili novi boji. Turkov je padlo 200 mož. — Alesio je napadlo 1000 mož. Dobro oboroženih jih je bilo 300, ostali so imeli zgolj sekire, jatagane in revolverje.
Črnogorci mobilizirani.
Dunajski vojaški krogi so dobili poročila, da je v Črnigori že 30.000 mož pripravljenih na vojsko. V Črnogoro so že prišli tudi vsi Črnogorci iz inozemstva, tako da bo v slučaju vojske s Turki razpolagala Črnagora s 50 do 60 tisoč možmi.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
Dnevne novice.
t Nn delo za sijajno zmago Vseslovenske Ljudske Stranke. Šo ry>kaj dni nas loči od 13. junija. Termin je že zelo kratek in treba je, da izpolni vsak naš somišljenik v polni meri svojo dolžnost, da bo zmaga na celi črti častna in sijajna. Razpoloženje /.a naše kandidate je v vseh okrajih izborno. Poročila iz vseh shodov so ugodna in pravijo o velikem navdušenju. Treba je samo, da poskrbimo za mnogoštevilno ndeležbo na dan volitve. Zaupniki in zavedni somišljeniki, agitirajte od moža do moža, razdelite si vasi po hišah in poskrbite, da bodo šli vsi mlačneži na volišče. Obračamo se tudi do našega ženstva, ki naj nam pomaga. Žene in dekleta, povejte svojim brezbrižnim možem, očetom ln bratom, za kaj se gre. Poskrbimo, da nihče ne ostane doma, in potem bo zmaga naša in popolna. Zavedajmo se, da moramo z našimi nasprotniki za vedno obračunati. Nobeden zaveden kmet in mladenič naj nikar ne pozabi, da so ljudje, ki se sedaj smukajo okrog nas, in lovijo naše glasove, zavezniki ljudi, ki so imenovali slovenske kmečke fante — svinje, da so ti ljudje slovensko ljudstvo psovali na najgrši način. Iz nekaterih krajev poročajo, da hodijo liberalni agitatorji okolu in.popisujejo ljudem glasovnice. Posebno predrzno vrši to učitelj Korbar v Preserju. Pazite na liberalne agitatorje, preprečite njihove nakane in preskrbite povsod, da bodo glasovnice pravilno izpolnjene. Zaupniki naj bodo povsod čuječi, da jih v zadnjem trenotku ne ogoljufa nasprotniki V prihodnjih dneh bodi naj-najvažnejše delo, delo za sijajno zmago Vseslovenske Ljudske Stranke!
-t- »Slovenec« in »Glavna« posojilnica. Dr. Triller ima na naš list prav posebno piko. Ob vsaki primerni in neprimerni priliki se v.|inj zaganja; neštetokrat je že naš li^t napadel v ljubljanskem občinskem svetu, v dež. zboru, in včeraj si ga je privoščil v porotni dvorani pred sodiščem. S preračunjeno umetno advokatsko ogorčenostjo je hotel na vsak način napraviti med sodnimi funkcionarji neko odiozno razpoloženje proti našemu listu v prilog obtožencem. Dr. Triller je včeraj pred sodiščem izjavil,« da se je v javnosti včeraj napadlo te štiri može (dr. Triller zagovarja Čada, Mačka, Putricha in Turka), da so izlorabili denar »Glavne« posojilnice za svoje lastne osebne špekulacije in da proti temu protestira.« Temu protestu se je pridružil tudi dr. Neuberger: Mi bi k temu protestu tole dostavili: Gospoda naj vzameta v roko naš list od torka in naj se prepričata, da razven Turka nobeden izmed dr. Trillerjevih klientov niti imenovan ni, še manj pa, da bi pisali, da so ti možje denar »Glavne« za svoje lastne Špekulacije zlorabili. Kdo so tisti špekulantje, katere smo v dotični številki splošno imenovali, dr. Triller dobro ve, še bolj pa državni pravdnik Neuberger, ki piše v obtožnici:
»Glavna posojilnica se ni vodila na korist občinstva, temveč na korist dr. Hudnika in nekaterih njegovih znancev,« in da je posledica, da je iinelo »11 dolžnikov izposojenih 3,242.700 K 19 vin,, dočim odpade ostanek 604.097 kron 13 vin. na 270 drugih dolžnikov.«
Na drugem mestu zopet pravi, da »v hujše roke denar sploh priti ni mogel«. Če se torej čuti dr. Triller kot plačani zagovornik poklicanega za kake proteste, naj jih kam drugam naslov-lja., ne na naš list. Mi smo samo pisali, »da je vse špekuliralo, tako člani na-čelstva in nadzorstva, posojilojemalci in tudi veliki vložniki«. Nikjer pa ni list pisal, da so v s i člani načel-s t v a i n nadzorstva špekulirali. Sicer pa naj špekulira zaradi nas kdo hoče in kakor hoče; mi smo hoteli to pribiti, da se sme špekulirati le z lastnim denarjem. Če se pa. z zadružnim, morajo skrbeti načelstva zadrug za varnosi tega denarja, in morajo biti podučeni o načinu te špekulacije in skrbeti za kontrolo. — Drugi, ki se je te dni v nas zadri, je včerajšnji »Narod«, ki pravi, da »poizkuša »Slovenec« na tako nesramen način vplivati na porotnike in jih nahujskati proti obtožencem, da svet kaj takega ni videl«. Pripominjamo, da naš list ni niti črke zapisal ne o sodbi, ne o porotnikih, torej ne more biti o kakem vplivu na porotnike niti najmanjšega govora. Če srno pa označili nekatere ljudi pri »Glavni« za. »špekulante«, imamo dovolj vzroka za lo; čc pa misli »Slovenski Narod«, da so ti možje največji dobrotniki našega. naroda, je pa to stvar okusa in pa prav posebnega naziranja o sodbi teh mož. — Kot. tretji se je obregnil ob nas list »Jutro«. Ta pravi, da smo obtožnico falsifirirali. To je zopet itifatnnn laž. »Jutro« in :>Narod« sta res pri-
nesla samo izvleček in markantne stvari izpustila, samo ml smo prinesli obtožnico v celoti. Ti napadi imajo gotov namen; nam je poj>olnoma vseeno, ali ga dosežejo ali ne. Mi smo si že ustvarili svojo sodbo o »Glavni« posojilnici, kakšno si ustvari porota, jo za nas popolnoma irelevantno. Zato nimamo popolnoma nobenega vzroka, da bi kak vpliv izvajali na sodbo porotnikov, še manj pa, da bi imeli kak interes na sodbi teh obtožencev. »Narod« je pač v političnih pravdah proti našemu listu in somišljenikom prinašal cele pole tendenčnih člankov, da bi tako na javnost vplival; razmere med nami in ljubljanskimi porotniki pa so bile vedno take, da je naravnost smešno govoriti o kakem našem vplivanju na porotnike.
-(- Državni zbor bo po poročilih do-šlih z Dunaja sklican U. julija. Ministrski svet še ta teden določi dan. Poletno držav-nozborsko zasedanje bo kratko. Konstituirala se bo zgolj zbornica. Niti (;, ni tovo, Če poda Bienerth poleti k:il. > .uli-tično izjavo. Prestolni govor bo i r ' prestolonaslednik. Sobotne avdienec .ofa Aerenthala, grofa Montecuccol;j;i, :,.ota Khuena in barona Bienertha v soboto pri prestolonasledniku so bile že v zvezi z vsebino prestolnega govora.
-j- Potrjen sklep deželnega zbora vojvodine Kranjske. Cesar je potrdil sklep z dne 18. februarja letos, ki dovoljuje občini Čelje, okraj Postojna, pobirati 174 odstotno doklado.
—	Hrvaški avtomobilisti v Postojni. Člani 1. hrvaškega avtomobilnega kluba v Zagrebu so o Binkoštih napravili skupen izlet v Postojno. Vozili so v nedeljo 4. t. m. preko Zaprešiča, Brežic, Novega mesta v Ljubljano, kjer so večerjali v „Unionu" in prenočili. Drugo jutro so se odpeljali v Postojno, nekaj jih je pa obiskalo tudi Bled.
—	Nesreča na kolodvoru državne železnice v Trstu. Župnika Berlic in Piber ter soproga župana Jana ranjeni. Včeraj zjutraj sc berolinski vlak, ki prihaja v Trst ob 8. uri 50 minut, ni dal ustaviti, ko je pridrdral v kolodvorsko lopo državne železnice in je zadel ob železni steber, ki se nahaja ob koncu tira. Sunek je bil tako močan, da sta sc zlomila odbojnika toliko na lokomotivi, kolikor na stebru in je tudi lokomotiva s prvimi dvemi kolesi skočila s tira. Toliko prva pred-prežna kolikor tudi druga lokomotiva sta bili precej poškodovani. Vsled silnega sunka je bilo ranjenih 10 do 12 pasažirjev, a nobeden težko. Najbolj ranjen je bil železniški kontrolor, ki ga je sunek butnil ob steno in se mu je radi tega strgala koža pod očesom. Stroj jc vodil gosp. Mihevc, ki so ga takoj zaslišali na zapisnik. Vendar smo mi doznali, da je lokomotiva vozila v kolodvorsko lopo kakor navadno in torej gospoda Mihevca ne zadene nikaka krivda, temveč je nesreča nastala, ker je bil stroj nekaj pokvarjen in zavora ni pravilno iunkcijonirala. Prvi vzrok nesreče je »šparsistem«. Strojevodja predprežne lokomotive je bil prošnji dan v službi od 5. zjutraj do 11. zvečer, torej celih 18 ur. In če človek gre ob 11. uri zvečer iz kurilnice domov, pač ni mogoče, da bi morebiti kar na komando zaspal. Zjutraj ob 5. pa je dotični strojevodja zopet moral v službo. Torej po 18umi službi 6 ur jako problematičnega počitka. — Tudi mnogi potniki so poškodovani. Od druge strani se nam poroča: Sunek je bil tako silovit, da so nekateri potniki popadali po tleh, drugi pa odleteli v stene. Nekaj jih je tudi krvavelo. Med potniki sta bila tudi duhovna svetnika J. Berlic in poslanec J. Piber, prvi je dobil poškodbo na glavi, drugi na obeh rokah. Žena gosp. župana Jana iz Go-rij je ranjena na levem kolenu na nogi.
—	Akutna gastro-enteritls v Trstu.
To bolezen, ki se radi raznih enakih simptomov (griže in bruhanja) imenuje tudi »cholera nostras« nasproti »cholera asiatica«, privi koleri, je zelo običajna poleti in zlasti nevarna zato, ker strašljivci pri njej takoj mislijo na pravo kolero. Tak slučaj se je pripetil v pondeljek zvečer v ljudskem prenočišču v ulici Pondares. — Zbolel je 221etni podajač Ivan Caffieri, ki je bil radi previdnosti prepeljan v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu.
—	Novačenje v Škofji Loki. Pri novačenju v Škofji Loki za škofjeloški okraj so potrdili dne 1. junija med 112 mladeniči 25, dne 2. junija mecl 104 25 in dne 3. junija med 104 26 mla-deničev.
—	Milijonska dedščina. List „Neue Freie Presse" z dne 27. oktobra 1876. leta je prinesla na 4. strani pod zgorajšnjim naslovom sledečo novico: „!z Marzilje se nam piše : Pred večimi leti je umrl na Ho-landskem neki general tujega pokolenia, brez otrok in družine in brez pravnih dedičev. Njegovo prcmoženic ie bilo znatno
ter se ga je polastila holandska vlada. Zadeva je bila že pozabljena, ko sta naenkrat francozki zunanji minister in nemški državni kancelar obvestila holandski kabinet, da reklamirajo bogato dedščino umrlega generala sorodniki, ki žive v Marzilji in onstran Rena. Holandska viada ni hotela spočetka ničesar vedeti o tem, zahteve dedičev pa so bile vedno silnejše in holandska vlada se ni mogla tej zadevi nič več odtegniti. Ta zadeva se je zadnji čas tudi uredila. Premoženje, ki ga je zapustil na Holandskem umrli Novak znaša skupno z obresti 159,322.000 frankov, ki so jih dobili dediči. Dedič v Marzilji je 19 letni Georges Martinengo de Novack, ki je bil dijak tamkajšnega liceja; doslej je delal pri svojem stricu, trgovcu z železom in lesom. Prvega januarja 1877. mora holandska vlada izplačati prvi obrok dedščine, namreč 16 milijonov: v 10 letih bo izplačana vsa ostala dedščina."
—	Poštni nabiralnik, kakršen bi ne smel biti, imajo na Jezici. Te praznike so zopet pošiljatve, kakor že večkrat, obležale v nabiralniku, namestu da bi mož, ki ima za to skrbeti, pošiljatve pravočasno pobral iz nabiralnika. Treba je poskrbeti za red!
—	Nagloma je umrl, zadet od kapi glavni urednik ..Triester Zeitung" g. dr. Fran L ari g v starosti 47 let.
Slovenca povozil vlak v Ameriki. V Salle, 111., je povozil vsak Slovenca Josipa Kapša.
—	Zopet žrtev neprevidnosti s puško. Posestnik Mihael Blaznik v Žih-polju na Koroškem je prišel z lova domov in je obesil nabasano puško v veži. Kmalu nato je počil strel. Hlapec J. Lentschacher je neprevidno ravnal s puško, ki se je sprožila ter ga je zadel smrtni strel.
Štajerske novice.
š Zdravnik dr. Sernec med suro* veži. Na shodu v Babnem dne 4. t. m. je neki nahujskan pijan hlapec skočil v pristaša S. K. Zveze, strgal iz obraza očali in jih zdrobil ter mu zadal rane na čelu. A tudi dr. Sernec istemu svojemu protigovor-niku ni mogel z drugimi argumenti priti do živega, kakor da ga je dejanski napadel. Vprašamo zdravniško kamoro, ali se to strinja z dravniško častjo? Mislimo tudi, da bi v Celju še en zdravnik, kato-liško-narodnega mišljenja, prav lahko izhajal !
š Počasi študira. Zdravnik Sernec je na shodu na Babnem rohnel proti plači duhovnikov in proti denarju za maše. Raje bi se spravil nad odvetniške plače svojih sorodnikov! Pometaj pred svojim pragom I Rekel je tudi, da je štiri leta študiral, predno je dobil vkup „cifre" cerkvenega premo ženja. To si pa res dolgo študiral! Koliko let še bi le potreboval, da bi preštudiral, kako voditi dr. Storovo gospodarstvo? Škoda, da ti sodnija ni dala časal Zato se še tudi slovenske slovnice nisi mogel naučiti, ker toliko let za vse rabiš. Drugače ne bi rabil izrazov kakor: »Sklicale smo tota volilni shod itd." S prav Tvojo slovenščino ti je dobro odgovoril kmet, ki ti je rekel: „Ali ste se prišli „raufat" med nas, pavre."
š V celjski okolici so v zadnjem času liberalci sklicali tri shode, na Savi, ns Babnem in v Lokrovcu. Na vseli treh so pogoreli s svojimi govorniki vred, Lesni-čar, zdravnik Sernec, Spindler in — dr Zdolšek. Na prvih dveh so pristaši S. K. Z v veliki večini krepko zavračali liberalne napade, na zadnjem so pa sami prevzeli predsedstvo, tako da sta Spindler in dr Zdolšek predčasno zapustila zborovališče
š Slov. kat. akad. tehn. društvo »Zarja« priredi v soboto, 9. t. m. ob 8 zvečer v gostilni „zum Andreas Hofer" lil. redni občni zbor s sledečim vspore-dom: 1. čitanje zapisnikov; 2. poročile odborovo; 3. sprejem novih članov; 4. slučajnosti.
LMonske novice.
SOMIŠLJENIKI!
Kdor ni prejel izkaznice, naj jo gre iskat na deželno vlado, vhod iz Simon Gregorčičeve nlice, I. nadstropje, soba št. 32.
Kdor še ni prejel reklamacijam priloženih izpričeval, jih dobi v tajništvu S. L. S. Od jutri, to je petka dalje, do volitve posluje tajništvo S. L. S. (Miklošičeva cesta št. 6, leve stopnjice, II. nadstropje, telefon 301) vsak dan od 3. do 1. ure opoldne in od 3. do 8. ure popoldne, v nedeljo od 10. do 12. ure
Volivci, pazite, da ima vsaka glasovnica uradni pečat, glasovnice brez uradnega pečata so neveljavne.
Ij Shod volivcev Slovenske Ljudske Stranke se je včeraj vršil v »Ljudskem Domu« v nabito polni zborovalni dvorani in ob velikem navdušenju, ki priča, da so naši volivci pripravljeni nadaljevati boj za končno zmago tudi v Ljubljani. Govore voditelja Vseslo-I vensko Ljudske Stranke dr. Ivana Š u-
s t e r š i 5 a, kandidata Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Vinko Gregoriča in deželnega odbornika dr. E. L a m p e t a so spremljale navdušene ovacijc zborovalcev. Obširneje poročilo o tem impozantnem shodu še priobčimo. Iz poročila bodo vsi ljubljanski volivci lahko spoznali, da imajo saino eno pot, ako sodijo z razumom, ne s strastjo — voliti dr. Vinko Gregoriča.
lj VI. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, ki je bila ravnokar otvorjena, ostane odprta do srede meseca julija. Da se privabi večjo število obiskovalcev, srečkale se bodo, v slučaju, da dosežejo prodane vstopnice število 3000, tri darila, obstoječa iz treh izvirnih umotvorov. Ker služijo vstopnice enočasno kot srečke, se prosi obiskovalce, da jih blagovolijo shraniti.
lj VI. Umetniška razstava. Kupljeni ste bili na dan otvoritve sliki: »Ob Idrijci;; iv. Vavpotiča in »Morje« II. Gerbiča.
lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi k blagoslovitvi društvene zastave dne 11. junija 1911. V nedeljo, dne 11. junija: Ob 9 uri popoldne sv. maša v cerkvi sv. Petra. Poje društveni mešani zbor. Ob pol 1. uri dopoldne zbiranje društev pred Ljudskim domom. Ob 1. uri popoldne pozdrav društev pred Ljudskim domom, na kar se sprevod uvrsti. Točno ob pol 2 uri odhod v župno cerkev po Cesarja Josipa trgu. Poljanski cesti. Škofji ulici, Sv. Petra cesti. Ob 2. uri slavnostni cerkveni govor. Nato blagoslovi društveno zastavo preč. gospod župnik Fr. Pavlič. Po cerkvenem opravilu se uvrste društva v sprevod, ki gre nato po Svetega Petra cesti, Resljev e sti in Komenskega ulici v Rokodelski dom, kjer se vrši veselica na vrtu in v vseh prostorih doma. — Spored veselice: 1. godba, 2. petje, 3. sre-čolov, 4. brezžični brzojav, 5. kupleti in drugo. Na vrtu bodo različni paviljoni, izvirna posebnost: udmatski muzej. Pri sprevodu in na vrtni veselici sodeluje slavna domžalska godba. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 40 v. Orli v kroju vstopnine prosti. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseh notranjih Drostorih Rokodelskega doma.
— Samoumor poslovodje Predvčerajšnjim je odšel iz trgovine tvrdke Souvan poslovodja tvrdke Ferdinand Souvan gosp. Franc Urek, ne da bi se vedelo kam. Danes je prišlo poročilo iz Kranja, da se je g. Urek v Kranju obesil. Denarja je imel pri sebi le 16 vin. G. Urek je že dalje časa trpel na živčni bolezni.
Ij Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri v petek od pol 8. zvečer v ,.Tivoli'. — Spored: 1. Filenberg: .,Vedno čvrsto", koračnica: 2. I. Strauss : Ouvertura k opereti .,Princ Me-thuzalem"; 3. O. Strauss ..Trilala" valček iz operete »Pogumni vojak-1: 4. Gounod: „Cvetke ljubljene ve! . . . Pesem iz opere „Faust" ; 5. Wagner: „Krmarjeva pesem in zbor mornarjev iz opere „Večni mornar" ; 6. Morena: „Telelunken", potpouri
lj Zopet kolo u'i.adeno. Danes zjutraj fe bilo v starem vojaškem skladišču ukradeno zidarskemu polirju g. Ivanu Kramarju že obrabljeno kolo •.Prenosa" vredno okoli 60 K. Kolo je črno pleskano in nima desnega korkovega ročja. Policija je tatu nekemu 15 letnemu dečku že na sledu.
lj Čegava je ročna torbica. Pri aretaciji nekega 13 letnega uečka je policija odvzela sivo ročno torbico pumpaduro v kateri je bila prazna vir.ska steklenica in nož. Lastnica naj sc zglast na policiji.
lj Zblaznela je v Gradišču štev. 5 kuharica Marija Kumelj in sicer iako močno, da so jo morali na odredbo z rešilnim vozom odpeljati v deželno blaznico.
lj Neprevidna kolesarja. Včeraj je delavec Fran Rupnik po Tržaški cesti tako neprevidno vozil, da je zadel 13 letno šolsko učenko Angelo Sokličevo in jo na desni roki telesno poškodoval. — Tudi po Poljanskem nasipu je nek kolesar tako neprevidno dirjal, da je zadel in podrl 5 letnega Friderika Jordana ter ga istotako znatno telesno poškodoval.
lj Poročil s(> je gospotl Jakob Pire, paznik prisilne delavnicc z gospodično Slavico Luker, delavko tobačne tavar-ne in požrtvovalno članico naših društev, Bilo najsrečnejše!
lj Umrli so v Ljubljani: Uršula Cedilnik, pomožna usmiljenka, 41 let. — Silva Kosmač, postreščkova hči, 5 let.
—	Marija Rožanc, hiralka, 72 let. — Marija Langus, zascbnica, 77 let. — Rudolf Lichtenegger, c. in ki-, pešec, 22 let. — Ivan Trobec, poljski delavec, 29 let. — Ivan Schmidt, godec, 18 let.
—	Barbara Pečan, delavka, 55 let. — Marija Zabukovec, delavčeva hči, šest let. — Valentin Bukovnik, občinski ubožec, 52 let. - Albina Lampret, de-
lavčeva hči, 2 leti. — Ivana Kunauer,
posestnikova hči, 3 leta. — Neža Zaje, krovčeva žena, 73 let. Helena Nogra-šek, hči užitninskega paznika, šest tednov.
Nadaljevanje obravnave o »Glavni"
Revizor liberalne Zadružne Zveze v Celju.
Miloš S t i b 1 e r, revizor Zadružne Zveze v Celju, je revidiral Glavno posojilnico 3. in 4. marca 1910. Prečita se tozadevno revizijsko poročilo, ki pravi med drugim, da je bilanca za leto 1909. pravilno sestavljena, knjigovodstvo v vzornem redu in da se upravni svet in uradništvo vestno trudijo za prospeh posojilnice. — Glede kredita Glavne posojilnico pri Zadružni Zvezi v Celju izpove isto kakor prejšne priče. Pove tudi, da se je v knjigo dolžnikov v dobro vpisalo Glavni posojilnici 100.000 Iv, še isti dan pa teh 100.000 K vpisalo v knjigo vlog.
Predsednik: Ali ste pri reviziji kaj vprašali glede dvomljivih terjatev?
Stibler: Rogl je izjavil, da so vsa posojila popolnoma varna. V seji Zadružne Zveze sem poročal, da so nekatera posojila jako dvomljiva, nakar sc .ic sklenilo, da mora Glavna posojilnica ta posojila takoj izterjati. V isti seji sc .je odpovedalo tudi Glavni posojilnici 200.000 K.-Takrat jc bil še Jošt v Celju. Jošt je odšel, denar se pa ni iztirjal.
Dr. Frlan: Vi sle revidirali Glavno posojilnico. Ali se niste nič informirali glede varnosti velikih posojil? Ali zadostuje, da se revizor zanese na zatrdila funkcionarjev.
Stibler: Zadostuje.
Druge priče.
Priča d r. B r u m c n , odvetnik v Ptuju, jc vložil svoječasno proti Glavni posojilnici ovadbo na deželno sodišče. V Ljudski posojilnici v Ljubljani jc imel na dveh knjižicah vloženih 11.416 kron 10 vin. Slišal jc, tla Ljudska posojilnica slabo sloji. Poleg tega sc jc tudi zanesel na reklamo po listih za Glavno posojilnico. Poslal jc dotični dve hranilni knjižici Glavni posojilnici z naročilom, naj jih realizira in pri lasi nem zavodu naloži. Pridruži sc kazenskemu postopanju kot zasebni udeleženec.
Dr. Neubcrger: Ali vzdržujete šc izraz. da je to »pravcata goljufija«, kakor ste napisali v svoji ovadbi?
Dr. Brunicn: Posedanjem čisto gotovo.
Priča Mali y R i h a r d, načelnik posojilnice v Tržiču pove, da je vsled pisma Glavne posojilnice, v katerem sc obetajo 51 i:c/c, naložila posojilnica nad 6000 K.
Bistveno isto izpovedo tudi priče .1 o s i i» Š t c r, načelnik zadruge »Lastni dom« v Tržiču, F r i d c r i k P e -liani, nadučitelj in predsednik posojilnice v Trebnjem, Franc Kcrin, tajnik občinske hranilnice v Krškem in M a r t j n Z a d n i k, nadučitelj v Trnovem za posojilnico v Ilirski Bistrici.
Prečita sc tudi izpoved ravnatelja L a p a j n c t a v Krškem.
Med zasliševanjem teli prič jc prišlo med državnim pravdnikom in tir. Novakom do ostrega konflikta, ker jc državni pravdnik rekel, da jc ves ta denar vržen v vodo. Dr. Novak jc proti temu protestiral in sc pri tem opiral na neomejeno jamstvo, nakar mu jc državni pravdnik rekel: »Vi gotovo nc boste plačali.« Končal ic ta prepir predsednik Pajk v. besedami: »Jaz nc dopustim takih razgovorov.«
Priča A v g u š t i n N a d i 1 o, pos. tajnik v Škofji Loki izpove, da jc Jošt odsvetoval nalagati denar pri Glavni posojilnici, češ da ni varen, ker sc preveč špekulira.
A 1 o j z i j Ž c r j a v iz Rateč na Gorenjskem jc imel pri Kmečki posojilnici na Vačah naloženih 5200 K. Ker sc mu tu denar ni zdel varen, ga je naložil pri Glavni posojilnici. Vsega skupaj ima za terjali od Glavne posojilnice 1'2.500 kron.
Nato je predsednik razpravo prekini! ob 1. uri popoldne. Nadaljuje se ob štirih.
Popraviti moramo poročilo o porotnikih. Porotnikov je vseh 14, med temi dva namestnika in to sta J. Ki a n ta iz Lon dola in Ivan Zelen, trgovec iz Senožeč. Med glavnimi porotniki jc tudi g. L e o n h a r d Del- L i n z, trgovec in posestnik iz Razdrtega. V današnjem poročilu naj se pri zaslišanju Puiricha pravilno čita: V gozdu jc bilo 97.000 kubičnih metrov lesa.
Bazne stvari.
Razstava bolgarskih ženskih umetnin sc je 1. t. mes. otvorila v Pragi.
43 uradniških hiš sezida v Zagrebu Društvo javnih uradnikov. Dotični svet v Vlaški ulici proda občina društvu po 23 K kvadratni meter.
28 Maderovih nasprotnikov ustreljenih. V Tuscou so ustrelili 28 Maderovih nasprotnikov.
Ravnatelj inomoške vseučiliščne knjižnice ponesrečil na planinah. Ob binkoštih jc ponesrečil na planinah knjižničar inomoške vseučiliške knjižnice dr. Hittmair. Padel je z neke skale 100 m globoko in sc ubil.
— Sneg v Rusiji. V okrožju Harko1 va že dva dni sneži, v Belgorodu je pa tak mraz, da vse zmrzuje.
Kolera nastopa svoje smrtonosno potovanje. V Mali Aziji divja v Samsunu in v Snureni. Kako je v Italiji, nihče ne zna, ker italijanski brzojavni urad inhibirajo brzojavke o koleri. V Laškem pri Celju so že tudi obolele tri osebe na sumljivih znakih kolere. Zdravniki sodijo, da gre za „Cho-lera nostras". V tržaškem municipiju je pro-tofizik izjavil, da je obolelo v Benetkah že 31. majnika na koleri 31 oseb.
Zaprti italijanski dijaki na Dunaju. Dunajska policija je obsodila 22 italijanskih dijakov, ki so demonstrirali pred naučnim ministrstvom na tri dni zapora.
57 kratni morilec. V neki ruski vasi so zaprli nekega hudodelca, ki je priznal, da je umoril 57 ljudi.
Zaklad v mravljišču. V gozdu Hasl, Hanover, so našli delavci v nekem mrav-Ijičju skritih 150.000 mark.
Na križ pribita so dobili carinski stražniki nekega moškega in žensko. Pribita sta bila na malem plavu, ki je plul po Volgi.
TURŠKI PORAZI V ALBANIJI.
Iz Bagdada se poroča, cla so sc uprli Irakarabci. Prekinjen jc promet med Ivorno, Nazrieno in Semavo.
ROP NA DUNAJU.
Dunaj, 8. junija. Tu je bila napadena, oropana in težko poškodovana prostitutka Rosa Ertl. Storilec 24letni bolniški strežnik Martin Kovač je bil prijet, ko jc poskušal prodati ukradene stvari.
AMRUŠ ODLIKOVAN.
Zagreb, 8. junija. Oddelni predstojnik clr. Amruš jc odlikovan z redom železne krone III. vrste.
ROUVIER UMRL.
Pariz, 8. junija. Tu je umrl bivši ministrski predsednik Rouvier. Bil je velik financielni talent.
AVTOMOBIL UBIL 16 OSEB.
Lizbona, 8. junija. V Lizboni se je zaletel avtomobilni omnibus, ki je vozil 60 oseb, z velikim privatnim omnibu-som. Šofer in 15 oseb jc bilo na mestu mrtvih, 10 oseb je smrtnonevarno ranjenih.
Mnenje gospoda dr. 6. Stamatoffa.
Slivno.
Gospod J. Serravallo I
Trst.
Med poizkusi, izvršenimi v Vašim Ser-r a v a I o v i m Kina vinom z železo m je nekaj slučajev, katere je vredno da objavim. Pripisal sem Serravallovc Kina vino z železom gospe, ki je trpela na malokrvnosti, ki je tožila za glavobolom in breztečnostjo. Posledice sc bile: probujenje teka, izgin bolečin v glavi in splošno izboljšanje. Drugi slučaj se tiče deklice sedmih let, šibke, rekonvalescentne po difteriji in malokrvne. Posledice so bile : splošno izboljšanje, probujenje teka, povrnitev rdečice na ustnicah, ki so bile poprej blede. Na splošno se dosežejo s Ser-ravallovim Kina vinom z železom jako lepi uspehi in jaz sem z njim popolnoma zadovoljen.
Slivno, 12. oktobra 1909.
Dr. G. S t a m a t o f f.
Telefonska in Drzojavna poročila.
KOLERA V CELJU.
Dunaj, 8. junija. Z ozirom na poročila iz Celja, da jc ondi obolel na sumljivih znakih kolere neki iz Gradca došli asistent, katerega so takoj poslali v izolačno bolnico, da je bakteriolo-gična preiskava dejektov v Gradcu imela negativen uspeh, da sta na siič-nih pojavih oboleli v Celju še dve osebi in ena oseba v Laškem trgu, se uradno poroča, da so vesti o koleri v Celju neresnične.
VELIKANSKI POTRES V MEKSIKI.
Meksiko, 8. junija. Tu sta dva potresna sunka napravila nepopisno škodo. Zadnja poročila govore že o 200 mrtvih in mnogo težko ranjenih. Pri potresnih sunkih sc je zemlja raz-počila, žice električne razsvetljave so sc potrgale in je v mestu nastala popolna tema, plinove cevi so počile, plin je silil na površje ter se je dogodilo mnogo strašnih eksplozij. Na stotine hiš je razrušenih, med drugimi narodna palača in slavna cerkev sv. Dominika. Ko sc jc prvikrat potreslo, jc prebivalstvo spalo. Nastala jc strašna panika. Podrla sc jc tudi topničarska vojašnica. Doslej so v razvalinah topni-čarske vojašnice našli 70 mrličev. Ljudstvo jc bežalo v cerkve in klicalo, da jc to kazen, ker jc predsednik Diaz moral bežati. Nekaj ur pozneje jc pa velik del občinstva žc pozabil na strah. Ob 12 je imel vodja vstašev Madero vhod v mesto. Pol milijona ljudi jc slalo na ccstah in klicalo »Eviva Madero«. Madero sc jc podal v svoje stanovanje. (Potresni sunek v Meksiki sta zabeležili tucli potresni opazovalnici v Ljubljani in Pulju. Ured.)
OO
enesa učenca sprejme
JOSIP K0LIHAN na Bledu.

tir
P ©zor!
Poroča se, da ima Ferdo Motnikar,
urar in trgovec
v zalogi birmanska darila po tovarniški ceni in siccr: Srebrna ura, na kanuiih tek. od K 8-—napr. Srebrna verižica ....„„ 1-60 „ Srebrni obeski po ... „ '„ —-50 „ Srebrna o vratna verižica J, „ 1-60 ,, Niklasta ura na kamnih tek. „ „ 5-60 ,, Niklasta verižica z obeskom .. „—'00 ,t Na prodaj je mnogo prstanov zlatih, dou-blc, srebrnih itd. Vsako blago je na c, kr. finančnem punčnem uradu puncirano. Za dobro blago se jamči! Za obilen obisk sc priporoča
FERDO MOTNIKAR
urar in trgovec v Zagorju ob Savi.
V najem se odda s 1. julijem t. 1.
dobro icloča
v Litiji. — Vse drugo sc izve pri gosp F. Bcrdais-u v Litiji. 1839
rii<i'krrc®
Grafenauer: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva, II. del. — Doba narodnega prebujenja leta 1848—1868.
Občutno pogrešani in tako težko pričakovani drugi del Grafenauerjeve slovstvene zgodovine je skoro dotiskan ter izide koncem prihodnjega tedna. Tega je gotovo najbolj veselo podpisano založništvo samo, ker se je moralo doslej dan za dnem izgovarjati in vsestransko opravičevati; prihajalo je namreč vsaki dan nešteto vprašanj po drugem delu.
Vešči bralec pa bo, ko bo prebiral knjigo, ki obsega okrog 480 strani, takoj že sam izprevidel, da ima v roki delo, ki je zahtevalo preobito študij in ogromnega duševnega truda in napora; poleg toga je bilo pa tucli tehnično delo samoposebi precej zamudno in je potrebovalo dokaj časa.
Pričujoči drugi del obravnava dobo narodnega prebujenja — ali kakor smo jo tudi navajeni zvati — Blei\veisovu dobo, eno najzanimivejših razdobij v našem narodnem, kulturnem in slovstvenem življenju.
Boj za biti ali nebiti v narodnem oziru je glavni znak te dobe in ta boj je vtisnil svoj pečat tucli književnosti, predvsem pa naziranju o slovstvu in njegovih nalogah.
Celo delo je razdeljeno tako-le: Politični in kulturni pregled; slovstvene razmere; starejši pisateljski rod; začetniki novega časa; Fr. Levstik, Simon Jenko in mlajši pisateljski rod; kratek pregled znanstvene proge.
II. del bo gotovo še bolj kakor I. del vzbudil vseobče zanimanje ter bo dobro došel vsem Slovencem, ki se žele podrobneje seznaniti in natančneje proučiti to zanimivo dobo našega slovstva.
Knjiga bo na razpolago broširana ln v celo" platno vezana. Ker dragocene knjige podpisano založništvo ne ho pošiljalo na ogled, naj blagovolijo p. n. naročniki pravočasno prijaviti svoja naročila, katera sprejema:
»Katoliška Bukvarna v Ljubljani«.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani
priporoča za praznik presv. Bešnjega Telesa in njega osmino našim cerkvenim zborom sledeče skladbe:
Kimovec Fran: Rihar renatns. Part. 3 K, posamezni glasovi po 40 h. Obsega več raznih napevov, med temi tudi sedem evharističnih himen z latinskim in slovenskim besedilom. Te zelo lepo harmoniziranc ltiharjeve himne izborno služijo pri štirih postajah med procesijo na praznik pre-svetega Bešnjega Telesa. Foerster Anton: 12 Pange lingua — Tantum ergo zn mešan zbor. Part. 1 K 80 h, glasovi a 50 b. Mihelčič Alojzij: Laudes Hncharisticae
za mešani zbor. Pur:. , 1\. Hladnik Ignacij: Pange lingua et IV hyrnni acl processionem in festo S. Corporis Christi ad IV voces inaequa-les. Part. 50 h. Goller Vincenc: 12 Pange lingua za mešani zbor. Part. 2 K 04 b, pos. glasovi a 24 h. Hladnik Ignacij: Laudes Eucharisticae.
5 evharističnih himen. Part. 1 K. Foerster Anton: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. in 4 glasovi 3 K 50 h, pos. glasovi a 40 h. Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in 4 glasovi 3 K 60 h, posamezni glasovi a 40 b. Grum Anton: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe. I del za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K. Foerster Anton: Cantica saera I. del. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K 40 h.
Chlondo\vski dr. Anton: Tantum ergo za triglasni moški ali ženski zbor z orglami. Part. 50 h, pos. glasovi a 10 h.
Vse te navedene kakor tudi druge skladbe se dobivajo in naročajo v »Katoliški Bukvami v Ljubljani«.
r r x«z: k i : o jk rs jk,.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7. junija.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	1164
i Rž za oktober 1911......9 30
i Oves za oktober 1911.....7'30
Koruza za julij 1911............6 93
Tvrdka Franc Ksav. Souvan v Ljubljani javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni zvesti sotrudtiik, gospod
preminul.
Franc Urek
poslovodja
Blag mu spomin.
1840
Zahvala.
188")
Potrti vsled prebridke izgube, ki nas jc zadela s smrtjo našega nepozabnega soproga, očeta, brato in svaka, gospoda
Bogdana Oblaka
se ne moremo zalival iti vsakemu posebej. Izražamo torej tem potom za mnoge dokaze ljubeznivega sočutja, kakor tudi za častno število spremstva pri pogrebu našo naj-iskrenejšo zahvalo.
Dolenji Logatec, 7. junija 191.1.
Žalujoči ostali.

Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni llaic 73(rU mm
; Stanji Cas opa- 1 baro-»ovanja metra v mm
lempe-ratura
po
Celziju
Vetrovi
Nebo
7, 9. zveč. : 740 0
19 0 j sl. szah
149 sl svzh 27 5 p. m jzah.
7. zjutr. 739 7 2. pop. 736 6 Srednja včerajšnja temp, 18 9' norm. 16 S'.
Kurzi efektov in menjic.
dne 7. junija 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	
vember ...........	92-35
Skupna 4°/„ konv. renta, junuvar	
—julij..........	92-35
Skupna 4-2% papirna renta, fe-	
bruar—avgust ........	96-25
Skupna 4-2°/,, srebrna renta, april	
—oktober.........	96'25
Avstrijska zlata renta ...	116-70
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	92-30
Avstrijska investic. renta 3 «/2% .	81-20
Ogrska zlata renta 4«/0 ....	111-90
Ogrska kronska renta 4o/0 . . .	91-30
Ogrska investicijska renta 31/2%	80-20
Delnico avstrijsko-ogrske bunke	19-25
Kreditne delnice.......	043-50
London vista........	239-85
Nemški drž. bankovci za 100 murk	117-371/2
	23-48
	19--
Italijanski bankovci......	94-50
	2-533/,
jasno jasno
00
V POUK v kako trgovino 7. mešanim in manufak-turnim blagom, želi vstopiti 15 let stara 1836
deklica
najraje v Ljubljani. Ponudbe je pošiljati pod „Poste restante'- 1111. Dol. Logatec, do 22. tega meseca
Katoliška Bukvarna v
flllL
iiiiiiimiiiiiiHmiimiiiiimuiiiiiiiiHiiiiiiii.iiMmMHiiuriiitiiHiim
TIpMp n |iinnm Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2"20, U vlmlv ii Mi5)Cl vezano K 3-20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem vedenju.
Spisal Urbanu s. K 3—, elegantno vezano K 4-—. — 2e dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla
^nrinlnniia Opisal dr- A- Ušeničnik. K 8'50, vezano K 10-80. — Celo ve-l3UulUAUyiJ<«. liki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
-C L? C.

poezije $nt©n
I. del K 3-80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki jo pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
■iililiiiiii;t9:ci:iiii:tiiiirnii!fiiiiiiitiilt(]iiiit)i}iH:liiii:i!ti:it)iiiiiiiiiiiliiilitliliililiili>iiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitilllll(lflllllill
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2"—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob VolgL S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Roleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. - V. Levstik. Roman. K l !)0, vezano K 3'—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abrant. Poeni z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.)
8.	zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Hregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K <V80.
Kacljanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 140, vezano K 2-40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. K 3-20. Andrej Hofer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 žonske vloge). K —-80, deset izvodov K 5- --. 6rna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2*—.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan I)oyle. Londonska povest. K —'60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80.
3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achieitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K l1—, vezano K 1'90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska, Avgust, še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2-60.
6.	zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjeglavcl. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legendo. I. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. - 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. ToSčica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2'20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal. I. del. I< 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 120, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13.	zvezek: Haggard, Dekle z biseri, K 2-—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K—-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spili -mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (t> moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K ---35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885-1910). K 1—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K !•—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vlogo prirejenih iger, jc tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-SO.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (0 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v rokel Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Župan sardaniski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih.
. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. /nkleta
soba v gostilni pri ..zlati goski". Burka v enem dejanju. (fi ženskih vlog.) K —-80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (10 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. ("> moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (0 moških vlog.) — 7. Kmet in lotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka, (fi moških in 1 ženska vloga.) K 1-60.
7. in S. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka cnode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 0. Najdena hči. Igra zu ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K H«0.
9.	zvezek: 1. Na Betlehemskili poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v Štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev, igra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju, (b ženskih vlog in dva otroka.) K —-SO.
10.	zvezek: 1. Fernando strali Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —'80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Repoštov, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v potih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Pre-pirljivasosedaall boljša jo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen siu. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Zu ženske vloge: Vestalka. Smrt Marijo Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža.
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) K --80.
Navedeue igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vso naše domače odre.

Use te KniKe se dobe u Katoliški BuRcurni v Uu&iM v Knjigarn! Jiiriia" u Kranju In i sciralcc nosi. v liooem mestu.
samo Tol	ie edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla
aainu	fricmnu voda, U71 Naroča se. Tolsfi vrh p GuštanJ Koroško
Ali ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte npliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
1507
Hiša
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
sc proda.
Hiša !
na prodaj z osmimi sobami. Več se poizve v Rcžni dolini št. 84.
Kotel Union na Dobrni
se odda v najem s 1. oktobrom t. I.
event. tudi mesnica. V hotelu „Union" je automobilna postaja proge Dobrna-Celje. Vpraša se pri načelništvu hranilnice in posojilnice na Dobrni.
1784 1780
V najem sc odda
gnonndstropnii Mm
v Konjušni ul. št. 11. V hiši se nahaja lepo stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, hramom in vrtom. Poizve se pri mesarju Putrihu na Dolenjski cesti.
Zl

ipliti
n.i Kranjskem, dolenjska železniška postaja Straža-Toplice. Akratov vrelec 38° C. Voda za
pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revirJ, iscfeias, nevralgiii, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
I42i s	zdraviliška uprava.
I. VeccMet
zlatar v UUBLMNI, nsproli Glavne pošle
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
= zlatnine ss
ter precizijskih žepnih ur. Lastna delavnica
Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno.
TtiT
H
Pozor!
prevzame se stara, dobro upehana
mešana Mina
v večjem kraju na Slovenskem; natančne podatke, koliko prometa, koliko zaloge in jdačilni pogoji, naj se pošljejo na upravništvo pod »Trgovec 101«.
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Dobro ohranjen
1828
z vso opravo vred se po nizki ceni proda. Poduk za izdelovanje ter druga j)otrobna navodila brezplačno.
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro »Obstanek zagotovljen« upravništvu »Slovenca«.
8
0
JCeglji in kroglje
za kegljanje, tudi pristni
£ignum sanetum les, kroglje za ba-lin, vrtne klopi in mize
i
1652

za zlaganje, v veliki zalogi pri
v *
Štefan JCagu
£jubljana, Vodnikov trg št. 5.
t
§
Proda se iz proste roke v Kamniku na Kranjskem — enonadstropna
1825
v kateri se izvršuje gostilniška obrt. Poleg hiše je velik senčnat vrt, vrt za sočivje in njiva, prostorno gospodarsko poslopje, velike kleti in vse pritikline. Natančneje se poizve pri posestnici gospe Mariji Fischer v Kamniku, Graben št. 33.

Vprašajte Vašega zdravnika!
Salzschlirfski
zdravi trganje
in temu sorodno prlKazne bolezni.
Nedosežen v svojem učinku.
Glavna zaloga v Ljubljani: Mih. Kastner in A. Šarabon.
Natančneje prospekte, prt-anaVjn itd., za3tonj on*
Rosamfs & Winter
Dunaj II., Czeiningasse štev. 23.
Dobi 30 v vseh lekarnah, drogeriiah ia rro-1108 dajalnah mineralnih voda.

Robert Smielowski
arhitekt in mestni stavbni mojster
sc priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, katera sc izvrše najsolidnejše in po zmerni ceni.
Rimska cesta štev. 2
(Recherjeva hiša).
čŠFl
M
Št. 17911.
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo počenši s 1. junijem 1911 vsak četrtek popoludne ob 3. uri brezplačno stavile koze v veliki dvorani Mestnega doma. Vabijo se vsi stariši, kojih otroci še niso cepljeni, da prineso te k cepljenju in k pregledu cepljen-cev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu izroče se tudi* spričevala o cepljenju, ter bodi posebno še po-vdarjeno, da se v smislu ministerijalne naredbe zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo spričevalo o vspešno cepljenih kozah,
Mestni magistrat ljubljanski
dne 30. majnika 1911. (
Za oskrb. občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c.kr. dež. vlade svetnik
Laschan 1. r.
1822
LVatiie* Varaždinske toplice »i
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z elektr. razsvetljavo.
staroznana radioaktivna žveplcna kopelj -f- .580 q 1^81	priporočljiva za
trnanfp VP^lllfl i<aiiu itd- p,,na zdravilišča za bolezni tlljailjfC, ICVIUU, I&ljd v vratu, krhliu, prsih, jetrah, želodcu in črevesih. Elekt. masaža, blatne, oglj. kisi. in solnčne kopelji. Odprto celo leto. Moderni komfort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva.
Razglas.
Št. 17759
Zaradi oddaje betonskih in ključarskih del pri napravi ograje okoli stavbišča državne obrtne šole v Ljubljani, vršila se bode dne 10. junija 1911 ob 10. uri dopoludne
m	ar
jiiOTia pismena razprava
pri mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada.
Kolkovane in z 5%vadijem, določenim na podlagi ponujane skupne svote opremljene ponudbe, v katerih je navesti enotne cene in preračunjene skupne zneske v številkah in besedah, vročiti je do določenega časa draž-binskej komisiji.
Na ponudbe, katere bi ne odgovarjale razpisnim določbam in take ki bi se pogojno glasile prepozno in naknadno vložene bile, se ne bodo oziralo. Mestni magistrat si pridržuje pravico oddaje del tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Proračun, načrti in pogoji razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva v Gorupovej ulici vsak dan od 8. do 12. dopoludne in 2. do 6. popoludne na vpogled.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 29. maja 1911.
1774 2
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan I. r.
Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko
„PUCH 1911"
pri Fr. Cudnu trgovcu V li!uDlI9ni
Prešernova ulica, samo nasnroli frančiškanske cerkve!
Raznih znamk kolesa od 110 lv naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer, Ringschiff. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
913

navijam, da tem pteuscl Ctgomvio z manw|aMuintin blagom,
j. CM IV b i^eli cz
Stati t&cj, al". 1	c^anoo )
Ha to to Godem iHnpno t cjo&p. ctaillaom pod jetrno
°i P' P . C i nha-
ttC
i [aU \
GCc
u
adafje tsodif, tot ic Godeva t> vsaltcm ox4.ru pott.nd.iCa ccuicviim objumatcciiv liat ttaj-Gofjc po&ltcci,
cJo&ip (Siulaa.
Izdaja konzorcij »Slovcnca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odeovorni urednik: Ivan štefe.