[ GOSPODAR LETO 1943-XXI 14. JULIJA ŠT. 25 Blagoslov dela »Bom dal olroka študirati, da mu ne bo treba v življenju tako garati kot meni,< pravita premožnejši kmet na deželi ali boljši delavec v mestu in se ne zavedata, kako s temi besedami svoje lastuo delo ponižujeta in podcenjujeta. »Bom šel rajši v tovarno, kjer bom delal le par ur in mi ne bo treba od ranega svita do temne noči delati zgolj za kruh in obleko,« se ujeda kmečki fant in se rajši zasužnji brezdušnemu stroju, kakor da bi bil sam svoj gospod na lastni zemlji. »Cemu bi delal,« pravi brezposelni, »zakaj pa so hrezposelne podpore, zakaj socialna pomoč?« In živi na račun tuje dobrodelnosti,. ker je izgubil vsak čut sramu in ponosa. Tri mnenja o delul Dočim bi rad prvi svojim otrokom delo olajšal, bi si ga rad drugi skrajšal, a tretji sploh neče nič vedeti o njem in se ga brani kot nekakšnega Kdo izmed njih ima prav, če ima sploh kateri prav? »V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh,« pravi svelo pismo. Globlji smisel tega izreka pač ni ta, da je delo nekakšno prekletstvo, pač pa, da delo človeka odvrača od zla. Kajti v brezdelju je bit spočet prvi greh in v čigavih možganih se danes spočne največ zločinov, največ prevratnih in krvavih anarhizmov, če ne prav v ljudeh, ki mrzijo resno delo in bi radi živeli prijetno življenje brez vsakršnih na-porov. . Ali je mogoče brez dela živeti/ Ce namreč eden živi brez njega, naj bi imel pravico tudi drugi. To je, da naj bi se vse delo ustavilo. Kmet ne bi obdeloval svojega polja, delavec ne bi hodil v tovarno, zidar ne zidal hiše, uradnik ne reševal aktov in učenjak no obravnaval novih vprašanj. Ali bi svet še obstal? Kakor se mirna voda usmradi, če se ne giblje, tako se človek prav gotovo pokvari, če ne dela. Oslabi mu telo, izmaliči se mu duša. A kljub temu je želja povprečnega človeka, da bi čim bolj živel brez dela in užival. V tistih gornjih desettisočih, ki so se morda po slučaju ali po brezobzirnosti povzpeli do »zavidljive sreče«, da žive le oh znoju manj srečnih milijonov tovarišev, vidi vsak od njih svoj Ideal, ne vidi pa, koliko temnih globin, koliko duševne nesreče in nezadovoljnosti ter duševnega iu telesnega propada jo vprav med temi gornjimi izbranci Človek obstoji iz duše iu telesa. Ni tovorna žival, ki naj iz dneva v dan brez misli vleče svoje breme, dokler se ne zgrudi pod njim, ni pa tudi telesno tako zgrajen, da tli mogel brez dela ostati zdrav na duši in telesu. Hoke so za to, da se gibljejo, noge, da hodijo, glava, da misli. Vse je čudovito urejeno. Pravilno je sicer, da si potemtakem človek po možnosti olajša delo, ne more in ne sme pa živeti docela brez naporov. Eden je ustvarjen bolj za telesno delo, drugi bolj za duševno, eden drugega pa naj izpopolnjujeta. Duševni delavec je zamislil in iznašel stroj, ki naj telesnemu delavcu skrajša in olajša delo. Navaden delavec pa zopet s svojo spretnostjo in ročnostjo pomaga duševnemu delavcu, da nove zamisleke spremeni v resničnost. Oba naj se skušata razumeti. Ni pravilno tedaj, če da oče otroka zato študirati, da mu ne bo treba delati. S tem misli seveda le na telesno delo. Kakor ie kdo nesposoben za zgolj telesne napore, tako je drugi za zgolj duševno udejstvovanje. Marsikateri otrok, ki ga je oče prisilil, da je z muko dovršil gimnazijo in je sedaj slab uradni, bi se dosti rajši naučil kakšne obrti. Prav je, da hodi otrok v šolo, a le toliko, da se mu razbistri um in razširi duševno obzorje. Če ima potem voljo, vrniti se spet domov za kmeta, zakaj ne? Prav zaradi svojega šolanja bo znal v svojem delu najti večji mik, ga bo znal izpopolniti in olajšati. Kajti le tisti, ki so kmečko delo ljubili, so tudi iznašli razne poljedelske stroje, so določili izbor semen, kakovost zemlje za razne sadeže in drugo. Srečam zadnjič deklico, ki hodi v mestno šolo in je hčerka kmeta iz okolice, ter jo vprašam, ali ob počitnicah kaj pomaga doma na polju. >0h, kje,« se je zaničljivo namrdnila mala, »za to so vendar hlapci in dekle, jaz bom pa gospodična in ne bom delala.« Delo je delo. Če je pošteno, ne more nikogar osramotiti, glavno pa je, da imamo zanj sposobnost in veselje. Že izrana je treba v otroku obuditi veselje do dela in mu privzgojiti spoštovanje do njega, pa če tudi naj bi bilo to delo hlapca ali dekle. Ni vsak sposoben za inženirja, uradnika ali e«Io ministra. Vsako delo Je treba, da Ima svoje zastopnike. Zato je tako napačno siliti nekoga k delu, ki mu ne prija, siliti otroka k učenju, £e bi šel rajši za obrtnika. Še vedno je bolje biti dober kovač kot slab minister. Delo bistri duha, daje Življenju pravo ▼rednost, daje občutek, da nismo zastonj na svetu in da moremo nekomu s svojim trudom in naporom koristiti. Kakšen užitek mora imeti kmet, ko po vseh naporih za- gleda plentžno polje, zre v tvoje polne ka- šče in shrambe, kakšno veselje učenjak, ki je »pisal razpravo, ki bo človeštvu pokazala nova pota. in kakšno veselje pač vsak, kuor ni docela brezdelno preživel dneva. Ne nauči torej otroka, da bo zavidal brezdelnega bogatina in že izza mladosti sovražil delo. Vzgojil boš iz njega dflo-mrJneža, ki bo vsem na potu. ki bo svoje in tuje ljudi izkoriščal, če ne bo postal celo hudodelec. P O L ] E Vse poJeto lito spravimo v kozolce, kjer jih pa nimajo, pa ga zložijo v križe kar na njivah. Cez kakih 14 dni bo snopje že zadosti suho, da bodo zapeli po podih cepci in ga začeli mlatiti. Kjer so kmetovalci naprednejši, imajo mlatilnice, bodisi na gepelj ali pa na motorni (bencinski oz. električni pogon). V sedanjih časih, kc marsikje primanjkuje sposobnih mlatičev in delavcev sploh, se bodo stroji še prav posebno Izkazali — izkazal se bo pa tudi smisel stanu za gospodarsko sodelovanje in zadružno skupnost. Vse" to je lepa reč in zelo koristna tudi v normalnih časih, v sedanjih pa Se toliko bolj. Zato bi bilo umestno, če bi naši kmetje na splošno začeli razmišljevati, kako bi si za bodoče s skupnimi močmi olajšali težko delo mlačve in mlačev samo skrajšali na nekaj ur. V skupnosti in vzajemnosti je velika moč. Strojne zadruge, ki jih vodijo pošteni in vestni možje, ter stroje uporabljajo zadružniki, ki čutijo odgovornost za škodo tudi pri stroju, kateri je skupna last. Take strojne zadruge so velika blagodat za kmečko ljudstvo, bi na svojih kmetijah brez potrebe vse preveč telesno trpi. Toda zadružna skupnost se prisiliti ne da: spoznati jo je treba za dobro in se je prostovoljno okleniti ter ji tudi v normalnih časih — kot dobri stvari — zvest ostati. Trdno upamo, da bodo razmere sedanjega ča6a boljši učitelj v tem pogledu, kakor smo bili svoj čas mi. Kdor ima svojo mlatilnico ali v oskrbi zadružno, naj ne zamuja s časom, ne da bi stroj temeljito pregledal, poplavil kakor treba in se preskrbel s potrebnim pogonskim sredstvom pravočasno. Ni gospodarsko, tekati okoli 6troja, kadar ga že zaženeš, pa se izkaže, da ne teče v redu. Najbolj nerodno pa je, popravljati stroje, ko 6e zaradi prejšnje malomarnosti in površnosti sredi največjega dela ustavljajo in povzročajo celi vreti delavcev občutne zamude. Na poljih po žetvi ne pustimo, da bi Štrlela proti soncu gola strnišča, temveč vzemimo plug in takoj začnimo a preoravanjem. Strniščni sadeži bodo tem prej prišli k rokam, čimprej jih bomo djali v zemljo. Na ječmenišče lahko vsejemo sončnico za pridelovanje eneilažne (kisle) krme, na rženo strnilče pa sejemo ajdo in strniščno repo. Zlasti s usevom ajde je treba hiteti, da v jeseni čimprej dozori in jo ne zalotijo zgodnje jesenske 6lane. Tudi oslala 6trnišči rprašimo in jih preorjemo za setev ozimin; čim prej se namreč strnišča podorjejo, tem bolje se pripravi zemlja za jesenske setve. Okopavine.. kakor koruzo, fižol in druge, se priporoča še enkrat okopati, posebno še, če so močni nalivi zbili zemljo. Z okopava-njem opravimo dvojno delo: uničimo nadležni in škodljivi plevel, ki ovira rastline » rasti in jim krade iz zemlje hranilne snovi, na drugi strani pa rahljamo *to!č«no zemljo in na ta način preprečujemo, da vlaga ii nje prekomerno ne izhlapeva. Na koruznih njivah potrgajmo pred cvetenjem molk" cvete na vseh onih rastlinah, ki so slabo razvite, pritlikave ali bolne; s tem preprečimo, da bi cvetni prah z malovrednih rastlin oplojeval dobre in zdrave rastline. V zadnjih letih nap»da krompirjeve njive vedno več različnih bo'ezni. kakor krompirjeva plesen, ovenelos! listja, kodravost listja in druge. Te bolezni postajajo nevarna našemu glavnemu okopa vi a-3kem u pridelku; zato jih moramo skrbno zasledovati in proti njim takoj potrebno ukreniti. Ce je bolezen napadla le malo krompirjevih rastlin, je te treba takoj odstraniti z njiv, da se od njih Se druge n» okužijo. Vsekakor pa krompirja, kjer se je na njivi pojavila v obsežnejši meri kakšna bolezen, ni uin^'no prihodnje leto uporabljali za seme. ker Je z?io verjetno, da bo novi nasad Se bolj bolrm in da mnogo posajenih gomoljev sploh na bo ozeknelo. euj)3| bujiz ejusojan V veliki skrbi za (vsakdanji) kruh kaj radi pogledamo zoreča žita na polju. Uspehi kmečkega dela r.sm dajejo upanje za bodočnost. V želji menda, da bi nam dobra letina zmanjšala mor:č<> ekrbi, v želji, da bi bili pridelki čim vičjl, dostikrat vidimo lepše, kot v resnici je. Sodi bolj želja kot preudarek. Mislim, da smo na ta način prišli do mnenja o l«*lošnji dobri letini. Kes je pridelek iil od laiiskt.jja boljši. Toda čeprav M letos pridelali dvakratno VoliSino lanskega pridelka žit, Še vedno ne bi dosegli povprečja. Zato nas primerjava z lanskim pridelkom ne sme zapeljati. Ker je bil lan-ki pridelek v primeri z letošnjim slab. se nam morda letošnji zdi dober, nekaterim celo prav dober. To mnenje je pogrcšno in lahko zelo škodljivo. Zdi se, da ga širijo brezvestni špekulanti, ki iz kmetij vlečejo žo prve pridelke za svoj črni trg s pretvezo: saj je pridelek dober; nekaj hoste že imeli za oddajo. »Dobroc letino utemeljujejo z vremenom In trdijo, da nam je nebo bilo naklonjeno. V resnici smo imeli po setvi kar dve nenormalnosti: izredno dolgo in milo jesen ter Izredno milo in kratko zimo. Ti okoinosti pa sta žitu prej škodili ko! koristili. Žito se je že jeseni bujno razraslo in zgostilo. Spomlad-na suša je rast tu pa tam nekaj zadržala, škodila pa žitom ni. Tako smo imeli pred cvetjem ponekod res lepo obetajoče poseve (tudi od tod mnenje o lo-bri letini). Oh času cve'.ja, ponekod že tudi poprej so pogostni viharji in nevihte povzročile, da je skoraj vse žito poleglo, posebno rž in pšenica. Sedaj je v vsej pokrajini težko dobiti parcelo žita, da ne bi bilo v*aj deloma poleglo. Letos je poleglost žita še posebno škodljiva. K temu pomaga v prav veliki meri sedanje vlažno vreme. Žito napada rja in prerašča plevel. Plevela že dolgo ni bilo toliko kot letos. Ob dejstvu, da so naši najboljši žitni predeli letos odpovedali zaradi poleganja in da so veliki predeli ostali neobdelani ali le površno obdelani, moramo ugotoviti, da pridelek komaj dosega povprečje zadnjih let. S tem pa ne mislimo trditi, da nikjer nimajo dobre letine. So nekateri kraji, ki po vojnih dogodkih niso bili toliko prizadeti, še bolje rečeno: so posamezne kmetije, ki imajo letos prav dobro lelino. Vendar posamezni slučaji ne morejo povprečja dosti popraviti. Pogfšno mnenje o letini bi utegnilo marsikoga zapeljati na napačno ravnanje. Zato se nam je zdelo potrebno pojasniti to vprašanje. Cvetlice ostanejo dalj časa sveže, če odstranimo vse vele liste na steblih pod vodo, da se na njih ne morejo zbirati uničujoče bakterije. Stebelca moramo vsak dan sveže obrezati ter obrezano površino tudi povečati, da stebelce spodaj zmečkamo. Temperatura v prostoru, kjer imamo cvetlice, naj bo vedno enakomerna. ^jigvinogradj^ V mesecu juliju bomo ie škropili z bor-doško brozgo proti peronospori, fn sicer bomo uporabljali sedaj 1 do 1!S% modro galico ali Ramato Zavedati se moramo, da nam vinska trta še ra3te, zdravo listje pa rabimo na trti do pozne jeseni. Ako bomo opazili razvoj oidija, bomo v mesecu juliju tudi še žveplali. Posebno moramo paziti, da nam grozdje ne zboli. Ako smo opazili meseca junija na ka-brnkib kaj več grozdnega sukača, bo potrebno, da preprečimo v drugi polovici meseca juiija nastop njegove druge generacije — kiseljaka. V drugi polovici julija ali v začetku avgusta leže metuljček jajčeca na jagode. iz katerih že po nekaj dneh izlezejo gosenice, k: se pre-2.ro v jagode. Ako dobijo na jagodah arsenik, poginejo Zaradi tega dodamo pri zadn.c-ni škropljenju trsja škropivu do 150 g uranija zelem a. Namesto ura-nija zelenila lahko uporabljamo tudi aresin ali meritol, in sicer do 4o za krmo. — V tem mesecu začnemo sekati vejnike, frodl, veje listnatega gozdnega drevja, ki nam oh slabih košnjah nadomesti seno vsaj za ovce. Ce so pravočasno nasekani in dobro posušeni, so precej izdatna krma. — Sedaj bo tudi čas očistiti in poglobiti vodne jarke, ker nain vixla najmanj uagaja. — Za napravo kompostov imamo v tem času na razpolago obilo plevela z njib in blata iz jarkov in cest. ŽIVINOREJA Govejo živino krmimo s 6vežo, nespar-jeno travo ali deteljo, -li pa jo pasemo na travniku. Novega 6ena ne krmimo, dokler se dobro ne uleže, kar traja 4 do ti tednov. V juliju trpi živina zaradi muh, brencljev in vročine. Muh in obadov najlaže ubranimo živino, če redno čistimo njo in hlev. Kjer je mogoče, je dobro, da živino v tekoči vodi napajamo, da 6e napoji, ohladi in očisti, iz hleva pa sproti izvažamo gnoj ter čistimo odvodne kanale, da se gnojnica ne zadržuje v njih, ker tam izhlapeva in povroča nezdrav smrad. V hlevu naj bo zrak zdrav in svež, zato odpirajmo okna in ventilatorje, da se dobro prezrači. Svinje držimo večinoma v ograji — teka-lišču, kjer jim nudimo mlado, sočno krmo in pitno vodo. Dobro je napraviti tudi bazen z vodo, kjer bi 6e svinje kopale in hladile. Napravimo jim nastrešek iz desk, ki bo svinje varoval pred dežjem in vročino. Svinjake kakor tudi tekališča dnevno čistimo. Neočiščeni 6vtnjaki posebno sedaj poleti neznosno smrdijo, 6mrad pa privabi cele roje muh v hlev, ki nadlegujejo živali. Perutnini poskrbimo za senco, ker težko prenaša veliko vročino. Naj ima vedno zdravo pitno vodo, da ne bo trpela žeje. Hrane pa si bodo v tem mesecu kokoši in piščanci mnogo sami našli na pokošen:h travnikih in elrniščih, če bo perutnina proeta, Seznam posestnikov in oskrbnikov, ki imajo odobrene žrebce za pripušanje leta 1943 Okraj Ljnbljanu: Petrovfič Anton, Sinja gorica 3, občina Vrhnika, rojen 1934, pasma: medjimurec. opis: lisjak. Inž. Lenarčič Milan, Verd, obč. Vrhnika, 1926, lipicaner, belec. Kakovec Štefan, Vnanje gorice, obč. Brezovica, 1. IV. 1940, noričan, kostanjev. Švigelj Joie. Brest 16-Grad Ig, obč. Ig, 1936, medjimurec, kostanjev. Peršin Jože. Tomišelj 4, obč. Tomišelj, 1937, noričan, temen lisjak. Babnik Cecilija, Bizovik 8, obč. Dobrunje, 20. IV. 1932. noričan, kostanjev. Kamnar Franc, Hrastje 9, obč. Polje, 8. IV. 1933, nonius, svetlorjav. Lampič Jože, Tlake 3, obč. Šmarje, 9. IV. 1936, haflinger križanec, lisjak. Lampič Jože, Tlake 3, obč. Šmarje, 1937, medjimurec, kostanjev. Kadunc Anton. Oselica 8, obč. Krka, 19. IV, 1940, noričan, kostanjev. Mesto Ljubljana: VeroTŠek Jože, Ljubljana, Cesta na Loko, 1937, engl. polkr, kostanjev. Vcrovsek Jože, Ljubljana, Cesta na Loko, 10. V. 1937, amerikanee. kostanjev. Zaje Miha, Muljava 16. obč. Stična, 21. V, 1940, lipicaner križanec, kostanjev, (