j Posamezne Številke* g 1 Navadne Din 1'—■» I j ob nedeljah Din 1*50. | | .TABOR- Izhaja vsnk dan, ra ivca H j nedelje in praznikov, ob 1$. eri a r 8 datumom naslednjega dne ter stane 1 mcaečno po posti D 12*50, ra ino ^ | ttmslvo D 20*50, dostavljen na do ' 8 Pl 14*—na izkaznice D 12*5'-| inserati po dogovora 8 Naroča se pri upravi »TA. j D MARIBOR, Jurčičeva ulica PoISKFSi~Wacini^flo5gvM- Leto: IV. Maribor, petek 20. julija 1923. Posamezne S'evilkei Nava.*' «> n*'< , ob neuclji. Hj£a 1*50. UREDNIŠTVO sc oah«j» v Meri* boru, Jurčičeva »L št. 4, L nad* stropje. Telefon intarurb. It 276. UPRAVA «e nahaja v Jurčičevi nad Si. A pritličij decno. Tele* foa fe. 24. — SHS poštnočekovol račun štev. 11.787. Na naročila brc* denarja mu na uir*. — Rokopisi aa na vrača ja Številka: 161 Zakasnela mirovna pogodba. Dn<> 24. julija se izvrši slavnosten podpis mirovne pogodbe s Turčijo. V idilični httasjinni so diplomat j.c preživeli zimo in P°mlad; včasih so završelo po listih * Vznemirjajoče« vesti, da se bo lausannska konferenca razšla, drugikrat pa so poslali v svet optimistična poročila o sporazu-izgleda pa, da je to vse imelo samo en namen: opozoriti svel, da lausannska mirovna konferenca dela. Skoraj čez noč pa so bile odstranjene vse zapreke, ki so Poprej zavlačevale delo in otežkočale spo--razum, in Izmet paša je dobil iz daljne ■A-Ugore dovoljenje, da mirovno pogodbo Podpiše. Nekoliko sumljiva naglica! . V mednarodnem smislu je ta zakasnela mirovna pogodba značilen političen dokument. Turki so imeli zelo srečno roko: *med poraženih držav so jo odrezali naj-“°ljše. Tudi njim je pariška mirovna onferenca pripravila mirovni diktat; ddi Turčiji je bila naložena težka kazen Za ujeno zavezništvo z Nemčijo. Turške Prihod kraj ive dvojice na Bled. so pošteno okrnili. Velik del tur- meje ^kega ozemlja "je bil priključen Grčiji, L l1 t>i ga morebiti tudi obdržala, če bi ne ,. v Grčiji težkih političnih zmešnjav, v,180 ji škodovale na znotraj in na zunaj. a'sPodarska poglavja sevreske mirovne l^°dbe, pa so bila takšna, da je Turčija 8mia igračka y rokah zavezniških ka PltJstov. ■iv liriki še nišo dali ugnati. Carigrad Pr ri a z vsemi njegovimi nebeškimi jp. P3*atdcami so prepustili Antanti, ea-Pa so organizirali v Mali Aziji krepak Por. Neznatna Angora je zasenčila slojna Stamibul, in bivši poštni uradnik in li terat Kemal je prekosil Sultana in vso njegovo častitljivo okolico. Tudi na Turjem je sveža realnost zmagala nad zgodovino, krepka akcija nad okostenelim formalizmom! Razkroj grške armade je knenadil samo Angoro, dogodki v Atenah p® so globoko razočarali zapadne gr-^ke prijatelje. Usoda sevreske 'mirovne pogodbe je *©1° poučna. Tam, kjer zavezniki niso neposredno interesirani (kakor na Nemči-■P!), so bili popustljivi in needini, zato je PPel poraženi narod več izgleda na uspeh, tudi v Srednji Evropi bi bil položaj ^ngačen, če ne bi Avstrijci iri Madžari ^sdeli ob krepek odpor Češkoslovaške in ngoslavije. — Prvi grobokop sevreske a luiru je bila grška politična nestano-jJ. no®t> njeno dinastično spletkarstvo. Ne hac.-1"10 sevet^a omalovaževati strnjenega in1 1?na^'nej?a odpora ahgorske Turčije ^il^^th po nemškem1 vzorcu organizira-pp-j06^. dvema činiteljema se je bjjl nesloga med zavezniki. Na njeni vzhodu so trčili gospodarski iri' Francije iri Anglije. Francija je Tp1^9, Povojnega časa simpatizirala s Ifr L' f^ru<^^a 86 ie izpodriniti Nemčijo. mb temu, da je veljala kot strogo libe-, fa država, še je na bližnjem istoku opi-51 a katoliške verske družbe, obenem j« z vso vnemo zagovarjala moslimske erese. Francija je tolerirala več ali vito,1 fdkrito egiptsko gibanje za neod-Čh • f'• "^^^ka taktika je bila drriga-d«a’- 86 3® bala ojačen ja in mo- toi,rn'faeiie turške carevine, ker bi uteg-° to omajati njene pozicije mted indij-rau inoslimi. Francija je nadalje podili a carsko Rusije, dočim še jim 3a , a prot^v^a’ boječ se, da bi Rusi-hmkM bosporske ograje in se raz- ^anmla po Sredozemskem) morju, kar bi ^menilo opasno konkurenco. pol7a,dlverffa!ca v francoski in angleški ™hh*rm vzhodni‘ki ima “«• ia^altetičn0 ozad je, ki ga - Wasi?no kazala borba za Mosul, je a*— I^-Cljaviti sevregko mirovno ........ Beograd, 19. julija. dzv-)v »Politika« poroča: Kralj je včeraj zvečer odpotoval na letovišče na Bled. Radi tega se jc včeraj popoldne vršila na dvoru seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Veh kralja. Posamezni člani vlado so podali poročilo o dosedanjem delovanju parlamenta ter o delu, ki ga naj izvrši parlament še pred počitnicami. Govorilo se je tudi o splošnem položaju. V zadevi dopustov članov vlade je bilo sklenjeno, da odide na dopust najprej ministrski predsednik Pašič, ostali ministri pa naj se vrste po vrstnem redu. Ljubljana, 19. julija. (Izv.) Včeraj ob 16.30 sta se odpeljala kralj in kraljica iz Beograda ha Bled. Na kolodvor so ju spremili člani vlade in vojaški dostojanstveniki, Potovanje se je vršilo popolnoma inkognito in ni bilo nikjer oficijelnih sprejemov. V Ljubljano je dospel vlak ob 8.15 ter je krenil ob 8.30 naravnost proti Bledu. Bled, 19. julija. Na Bledu 'se je nastanil kraljevski par v kraljevi vili Su-vobor. Blejčani so se že delj časa pripravljali, da bi napravili visokemu paru bivanje na Bledu čim najprijetnejše. V nedeljo 22. trn. zvečer bo na jezeru Svečana bakljada in »beneška noč«, prirejena v istem obsegu kakor lani. Po vseh hribih naokoli bodo žareli kresovi. Radič si zadrgu]e vrv. Državni pravdnih bo zalite val njegovo izročitev sodišču. Beograd, 18. julija. Kako razpoloženje je nastalo v Beogradu proti Radiču, kaže dejstvo, da je v svoji današnji seji miri. svet razpravljal o vprašanju, da so od narodne skupščine zahteva izročitev Radiča sodišču radi govora, v katerem je žalil kraljevo rodbino, zlasti kraljico. Beograd, 18. julija. V klerikalnem klubu se pojavlja vedno hujša opozicija proti paktu z Radičem, ki je klerikalce opeharil, zlasti tudi v vprašanju objavo Markovega protokola. Govori se, da bodo klerikalci zveze z Radičem prekinili in sklenili separatni sporazum z radikalci, morda celo tudi šli v vlado. Značilno je, da radikalski listi že nekaj dni sem ne napadajo klerikalcev. Zagreb, 18. julija. Cuje se, da bo državni pravdnik že jutri zahteval Ra- dičevo izročitev. Imunitetni odsek «e Sestane jutri ali pojutrišnjem in bo sklepal o zahtevi. Beograd, 19. julija. (Izv.) »Novosti« poročajo: V poučenih krogih se zatrjuje, da bo Radič radi žalitve Nj. Vel. kraljice, ki jih je izrekel v nekem svojem zadnjem govora, stavljen pred sodišče. Tozadevno piše »Samouprava«, oficijelno glasilo Pašiča: »Ravno ta drzni napad na kraljico ne sme ostati nekaznovan. Ne glede na vse njegove dosedanje napade na politične osebe, na vlado in državo je ta napad tako podel, da ne sme ostati brez posledic, Nujno potrebno je, da se da Radiču občutiti avtoriteta in moč države in da se proti njemu čimprej uporabijo vsa zakonita sredstva.« Pašič odpotuje že v pondeljek v Pariz. Trifkovič tajegov namestnik. v v Beograd, 19. julija. (Izv.) Kakor se doznava, odpotuje ministrski predsednik že v pondeljek v inozemstvo. Zatrjuje se, da bo še pred svojim' odhodom izpopolnil vlado ter imenoval ministre pa ona mesta, ki še niso zasedena. Beograd, 18. julija. Pred Svojim odhodom na Bled je kralj podpisal ukaz, s katerim imenuje Trifkoviča za Pašiče-vega namestnika za čas Pašičevega potovanja v Pariz. Bolgarski zemijoradnikl so pripravljali nov prevrat. Razprava proti bivšim ministrom. 1 Beograd, 19. julija. (Izv.) Predvčerajšnjim so odkrile oblasti v Sofiji dve tajni organizaciji zemljoradnikov. Tajno gibanje zemljoradnikov vodijo bivši ze-mljoradniški poslanci. Glavna voditelja sta poslanca Tobaldzikov in Maksilov. Iz listin, ki so jih oblasti pri hišni preiskavi zaplenile, je razvidno, da hočejo zem-ljoradpiki izvršiti državni udar ter ovre- či današnjo vlado. Več uglednih oseb, ki so v zvezi z zaroto, je bilo včeraj aretiranih. Nadaljue aretacije še slede. Beograd, 18. julija. Iz Sofije poročajo, da je včeraj pričela razprava proti bivšim bolgarskim ministrom v kabinetu Stambulijski in njihovim pristašem. Ob tožba je dvignena proti 600 osebam. V celi državi je nad 10.000 ljudi zaprtih. ' V Uradniki, le čakajte! Beograd, 18. julija. Vlada je sklenila, da stopi nova uradniška pragmatika v veljavo 1. okt. t. 1. Tedaj bodo baje priznali draginjske doklade uradnikov istočasno z onimi oficirjev. #7 Železničarska pragmatika. Beograd, 19. julija. (Izv.) Včeraj dopoldne jo imel sejo odsek za proučevanje zakonskoga načrta o prometnem o-sobju. Sprejet je bil predlog demokratskega poslanca KumanUdija, da je za vse poneverbe, ki jih povzročijo nastavljene!, odgovorna država. Vršila so je tudi razprava o disciplinarnih predpisih. Seja je bila prekinjena in ge danes nada- riove bankovce po 10, 100 in 1.000 dinarjev, na eni strani radi pomanjkanja, na drugi strani pa tudi radi tega, ker shranjujejo nekateri sloji v neupravičeni bojazni velike vsote denarja doma. Izdaja novih bankovcev se izvrši v sporazumu s finančnim ministrom. pogodbo. Zelo verjetno je, da so se pri Kemalu uveljavljali tudi nemški vplivi, dalekosežnega pomena pa je bila ruska akcija. Sovjetski diplomati so iz taktičnih ozirov sprejeli v celoti brez pridržka turško stališče in Moskva je podpirala Kemalovo armado tudi s strelivom. Govorilo se je, da je šlo strelivo iz Nemčije preko Rusije v Malo Azijo. Končno so uvideli že sami zavezniki, da sevreska pogodba ne bo nikoli držala in da je treba ubrati drugo pot. Po nekolikih konferencah, križali in po hudem) vznemirjenju, ki ga je povzročila v prvt vrati angleška intransigentnost, so se zavezniki zedinili v sklepu, da je treba izdelati novo mirovno pogodbo. Ta naloga je bila poverjena lausannski konferenci. V Lausanni so Turki dosegli uspehe, ki so jih lahko veseli. Turčija je rešila svojo teritorijalno posest v Evropi. Grčija, ki se je poprej vgnezdila celo v vzhodni Trakiji, je morala privoliti ne -samo v izgubo evropskega ampak celo tudi izgubo maloazijskega turškega ozemlja, ki ji je bilo prisojeno po sevreski mirovni pogodbi. Načelo, tla Turčija nc spada več v Evropo, je bilo v Lausanni odklonjeno* Turčija bo ostala še nadalje evropski vratar pri Carigradu; njena naloga bo, da straži Črno morje in Marmarsko morje iri da drži povprečnico na tehtnici zapadnih' sil in Rusije v bližnjem Orientu. Še večji) so tu raki uspehi v gospodarsko-finančnemi oziru. Turčija se je osvobodila nadležne kuratele velesil in je postala gospodar v lastni hiši. Zlasti povoljno je rešen,o vprašanje dolgov. V vprašanju turških državnih dolgov! je tako prizadeta naša država, zato je Izjavil minister dr. Ninčič, da JUgosla> vija lausanriske pogodbe ne podpiše. Lausannska pogodba določa celo sankcijo, če turških dolgov, ki odpadajo na našo državo, ne poravnavamo do določene dobe. Ta sankcija obstoji v tem, da nas zatožijo Društvu narodov, ki poveri eni alt drugi mednarodni ustanovi v haši državi pobiranje dohodkov, ki so potrebni za izplačilo turškega dolga. To bi značilo finančno kuratelo nad našo nezaviapo državo! (»Politika« z dne 15, tm.) Turki so tedaj popolnoma uspeli S svojim odporom zoper zmagovalce. K že naštetim faktorjem, ki so jim omogočili uspeh, je treba pristaviti zemljepisni položaj njihove države. Turki pa «o se v! teiri času opomogli tudi na znotraj. Odstavitev sultana in ločitev kalifata od posvetne oblasti znači uprav revolnoijo-naren napredek. Nova Turčija je prvi ev-ropsko-azijskl zaveznik Rusije. Nova Turčija pa je tudi tihi azil germanofil-ske politike na bližnjem vzhodu. To je važnega pomena osobito za balkansko politiko. Reakcija proti rezultatom pariške mirovne konference je bila sedaj prvič sankcijoniraria od samih zaveznikov. Tako se izpreminja položaj! I-us. ljuje. Novi 10-, 100- in 1000-dinarski bankovci. Beograd, 19. julija, (Izv.) Narodna .bsate 1» x;fegfi»ia . x, aroaej borza, Curih, 19. julija. (Izv.) Sklepni tečaj Pariz 33.70, Beograd 6.10, London 25.30, Berlin' 0.0019, Praga 17.125, Milan 24.65, Nowyork 571.50, Dunaj 0.008075, Budimpešta 0.06, Varšava 0.045. Zagreb', 19. julija. Park 5.525—5.575, Švica 16.475—16.525, London' 4.35—4.36, Berlin 0.325—0.355, Dunaj 0.132-0.13275, Praga 2.835—2.845, Milan 4.075—4.095, New york 94.— —-94.50, Budimpešta 0.9G—0.99. -UH it Politične vesti. * Evo, zopet so demokrati krivi! »Slovenec« porablja vso svojo učenost, d« dokazuje, zakaj so klerikalci brez vsaka moči v narodni skupščini. Evo zak$j; radikalci so podpisali »protokol sporazuma« v Zagrebu, pa niso svojih' obvez izpolnili. In zakaj jih niso izpolnili? Zato ker imajo radikalci za hrbtom' »še cele polke demokratskih mačk«. In zato so vam’ — eto — zopet ti nesrečni demokrati krivi, da klerikalci nimajo nobenih uspehov. Malo težko razumljivo Sicer — pa za klerikalne ovčice je vpeeno, verjele bodo že! . * Zopet vesti o koaliciji. Beograjski »Preporod« poroča v svoji 158. številki, da se radi zamotane notranje in zunanje politične situacije -sedanja homogena vlftda, gosebjio ker tudi v fljeaih v m Btraft 2. *T A fc O K«. MMa MtriborT 20. Pia 1923.^ tah 'samiknjveč soglasja, en ti prešibko, a 'bi mog Vladati in nastopati tako, akor to zahtevajo interesi države, sled tega je mod radikali ponovno natopilo mnenje, da jc neobliodno potrcb-o'utrditi vlado s koalicijo z demokrati, ekateri politiki so mnenja, da bo do oalicije prišlo že v štirinajstih do dvaj-teetih dneli, drugi pa smatrajo, da na koral lei jo pred jesenskim zasedanjem skupščine ni računati. Mi verjamemo, da bi {radikali, ki spoznavajo vsak dan bolj, Ida so s svojo dosedanjo politiko temeljili® skr a hirali in da je vsak dan v nevur-pnosti tudi. njihova večina v parlamentu, f&i je danes prepuščena na milost in ne-?imilost Turkom in Nemcem, sedaj radi robno vili koalicijo, vprašanje pa je, če llbodo tudi demokrati pripravljeni »spa-asavati« radikale1? f * Radič v zvezi z makedonstvujušciml. ^Beograjski listi prinašajo senzacijonal-hno poročilo, da se je oblastem posrečilo [odkriti zvezo med Radičem in sedanjo ['bolgarsko vlado, oziroma komandantom itmakedonškili komitašev, Todoront Aleksandrovem. Pred nedavnim časom jo prišla v Zagreb iz Sofije skupina ljudi, tiki so poselili Radiča ter ostali več1 dni f.pri njem. Vladi se je zdela stvar sumi j t-rya, zato je uvedla preiskavo, ki je do-pgnala, da so bili dotični ijiidje odpo-pslanci m n k e d o n st v u j u š či h ter so obiskali 'Radiča radi osnovanja seljačke republi-pkanske stranko v Macedoniji, ki naj bi libila osnova makedonstvujuščih ter zaveznica Radiča v boju proti Beogradu 'in sedanji naši državi. Preiskava se nadaljuje in zato oblast zaenkrat še ne iz-L«3a poročilo o tej najnovejši aferi,' ki v Beogradu ne vzbuja nič manj zanimanja kakor znana zagrebška vohunska afera, * Radiča izroee sodišču? V Beogradu čje zavladalo splošno ogorčenje nad Radi-ičeni, ki je v svojem govoru dne 14. tm. bžalil dinastijo in napadal kraljico. To o-iigorčonje delijo tudi oni krogi, ki so bili idoslej za pogajanja z Radičem. Drznost, ;s katero habsburški podrepnik napada rkltaljevi dom Karadjordjevičev, ki je s ■Svojim narodom vred trpel in se boril za 'Osvobojenje, je izzvala pri vsakem pa-ftriotično mislečem državljanu odvrni j.jnost in gnus. Čaša je prenapolnjena. Sedaj jo samo vprašanje: Ali bo država uveljavila svojo avtoriteto tudi n a pr um Badiču? Noben sofizem, nobeno zavijanje dejstev no pomaga nič: vsaka država »bi poklicala človeka Radičeve vrsto na 'Odgovornost. Če zakon velja za ubogega branjevca, ki se v pijanosti izpozabi in 'izblebeče žaljivo besedo o kralju — ali lin s kako pravico sme Radie kot odgo Prof. dr. KarS GSaser. (K desetletnici njegove smrti.) Življenje, izpolnjeno z neumornim delom, posvečeno znanosti in narodu, zagrenjeno z navrhano kupo prevar in razočaranj, se je dne 18. julija 1913 utrnilo. *V Hoče, od koder se jo kot deček na-kpotil preko mariborske gimnazijo v ši-jroki svet, se je vrnil, da sklene račune o HBvojem potovanju. In je našei, da so rezultat ne ujema... Tragično spoznanje! Do 6. gimnazijskega razreda jo mi-tslil na duhovniški stan, tedaj pa mu je avorin Ostenja-k s svojimi starinoslov-imi razpravami, rekli bi, zmedel gla o: sklenil je postati gimnazijski profesor in apostol sauskrita med avstrijskimi sSlotani. Na zunaj se mu je oboje posre-sčilo, okusil je kot profesor šest gimnazij hv 4 deželah in postal je prvi indolog ne fle med Slovenci, temveč prekosil je turni mnoge i no jezične sovrstnike. Toda za jjjdovoljstva ni našel. Manjkalo mu jo odeneva med rojaki, zair.an jo iskal razu-‘tmevanja in priznanja, to je tistega ozi-a-jčja, brez katerega ustvarjajoči duh ne 'imore živeti. j- Svojo življenjsko srečo je skušal postaviti na tri temelje: izbral si je bil liz po tedanjih nazorih visoko stoječih itkrogov družico, da bi mu negovula do-ilmače ognjišče; temeljito se je pripravil za svoj profesorski poklic, v katerem je upal priti do uglednega stališča; iz svojega duševnega bogastva je podal reja-tikom, kar jim je bilo ob vstopu med kulturne narode po njegovem prepričanja {nujno potrebno: zgodovino slovenskega ‘•(slovstva in prevode iz svetovne literate®. .aasrkžie pne. da]jne iadij&e, g 'šLa-litu. ;V «j»C----- vorert politik in voditelj mas nekaznovano žaliti kraljev dom in izpodkopavati državno avtoriteto?! Zadnji čas je, da se Radiča nauči spoštovati državne zakone, ki veljajo več nego njegova ciganska klepetavost. Po najnovejših vesteh smemo soditi, da bo vlada z vso odločnostjo končala Radičeve megalomanske izpade. * Panslavistična orijcntaclja nove bolgarske vlado? Organ kmečke stranke »Aurora« v Bukarešti doznava, da je bolgarska vlada pozvala v Bolgarsko g. Mi-1 j-u ko v a, da prevzame vodstvo ruske emigracije v Bolgarski. Miljukov stanuje sedaj v Berlinu. Ta poziv se smatra za simpton panslavistične orijcntacije via-de g. Cankova. Prihod Miljukova sc pričakuje. * Osiguranje Male antante preti Ogrsko. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš jc predložil angleški vladi konkretni predlog glede Ogrske, v katerem zahteva, naj Ogrska podpiše protokol, v katerem so garantira razoreženje in se-dajne meje Ogrske. Češkoslovaška zahteva zastopstvo v kontrolni komisiji, ki bo nadzirala uporabo ogrskega posojila. Mala antanta želi biti zavarovana pred vsakim napadom s strani Ogrske. Angleška vlada je izjavila dr. Bcnešu, da smatra njegovo zahteve za upravičene. * Po podpisu lausnnneke mirovne pogodbe. V plenarni seji vseh treh konferenčnih odborov je bil dosežen končni sporazum v Vseh točkah. Mirovna pogodba bo podpisana v torek, dne 24. julija na slovesen način. Švicarska brzojavna agentura je izvedela nekatere podrobnosti o lausannski mirovni pogodbi z Turčijo. Zavezniško ladjevje mora šest tednov po ratifikaciji mirovne pogodbe za pustiti turško vodovje. Dokler ne stopijo v veljavo pogodbe o morskih ožinah, sme imeti vsaka velesila pri Carigradu po eno križarko in dva rušilca. Dosežen je tudi sporazum glede stavbe železnic v Turčiji. ' * Napetost med Francijo in Italijo radi kolonij. »Vossiscbe Zeitung« poroča iz Pariza: Med Francijo in Italijo je v zadnjem času nastalo napeto razmerje. Gre pred vsem za kolonije, zlasti za Tu nis, kjer so italijanske kolonije radi intenzivnega delovanja Francozov zelo vznemirjene. Italijanski poslanik je imel včeraj tozadeven razgovor s Poincurojem. Izgloda, da polaga italijanska fa šistovska vlada na to muogo večjo važ nost, kakor pa na rešitev reparacij s kega vprašanja. * Govor maršala Ilaiga. »Loknlanzei-ger« poroča iz Pariza: Maršal Haig, biv ši vrhovni poveljnik angleških čet v Franciji, je imel včeraj govor, v kate- li katero so se bavili izvoljeni duševni ari-stokratje. V vseh troh smereh je izgrešil pričakovani uspeh. O svojem rodbinskem življenju tudi s prijatelji ni rad govoril toliko več pa o svojem učiteljevanju, ko so ga potiskali iz enega kota v drug kot (iz Kranja v \Veidenau in od tam ' Trst), ko so slovenski njegovi predsloj nik-i ocenjevali njegove uspehe z »im allgemcinen befriedigend« to mu daja »Verweis« in »Riige«, tam je propade pri vsaki kompetenci, naj se je potegu val za službo profesorja ali ravnatelja istotako, ko je segal po najbolj zaželje nem cilju svojega življenja: postati vse učiliški profesor indologijc; najbolj p* je propadel, ko je, no moremo drugače reči, v svoji naivnosti pričakoval, da bodo rojaki nagradili njegovo znanstveno delovanje z državnim poslanstvom! vel je še v ideologiji onih rodoljubov, ko jo bilo kuturno delo in politično de eno in isto, in ni opazil, da smo Slovenci med tem tudi v tej diferenciaciji krepi napredovali... Glaiser je bil literarno deloval v treh strokah: kot indolog, kot pisec naše slovstvene zgodovine in kot prevajalec. — Z orijentalskkni jeziki se je pečal temeljito, njegova disertacija jo izšla v dunajski akademiji, dopisoval si je z vsemi znamenitimi indologi, prevedel indijske in perzijske pesnitve na nemški in slovenski jezik, ustvaril nam posebno Indijsko Talijo; toda kaj mu je pomagala vsa ta učenost, ko pa je nikdo ni hotel kupiti! Na tuje univerze ni mogel priti, domače pa takrat še imeli nismo. In ne bil bi ji v nečast! In njegova slovstvena zgodovina! Ne mjgr&mp dp.volj Phču^OTftti njegoje 32592: rem je med drugim izjavil: Anglija more uresničiti svoje mirovne ideale samo,j če bo izvrstno oborožena. Narod brez orožja si ne more priboriti niti spoštovanja niti prijateljstva svojih sosedov. Britansko kraljestvo se mora uspešno braniti, da prepreči novo vojno. Leta 1914 se je jasno pokazalo, kako daleč se pride, če vojska ni dovoljno oborožena. In ta nauk sc no sme ponoviti, pa tudi nikoli pozabiti. * Madžarski so.cijfdlsti se odrekajo tretji internacljonnli. Madžarski socija-1 isti so na svojem glavnem zboru, ki se je vršil te dni v Budimpešti, sklenili pretrgati vso vezi s tret jo iniernacijonalo in sploh z Moskvo. Odslej se hočejo parlamentarnim polom boriti za izboljšanje gmotnega stanja madžarskega prolctarl-jata ter delati za izgraditev in utrditev domovine. S tem so se znatno približali ostalim madžarskim meščanskim stran-kan in Bethlen celo upa, da se bodo dali pridobiti za sodelovanje s sedanjo vlado. Razmere ob meji. (Dopis). Naša najsevernejša občina je Ojstrica, severno od Dravograda. Svoj čas je vključevala tudi občino Dravograd. Da so pa Dravogradčanl lažje germanizirali, so odluščili trško občino od Ojstrice. Tako je zgubilo slovensko prebivalstvo moč nad trgom. Na Ojstrici je enorazrednica s približno 80 otroci. Pouk na ti šoli oskrbuje tamošnji župnik Hafner, odkar je odšel učitelj Simon v Guštauj, ki je dolgo vstrajal v tem kraju. Razmere v tej občini so se po prevratu zelo spreobrnile; ljudstvo je postalo bolj in bolj nemčursko, ker za svoje težnjo ni našlo nikjer ušes. Mnogo je škodovala tudi razmejitvena propaganda. V novejšem času razburja domače u-pravne organe (občine in kr. šolskega sveta) zadeva — da se že 5 let ne pobirajo davki. Mi smo torej srečno prijadrali v Radičevo republiko — brez davkov! Tako občina ne bode več mogla uradovati, ker tajnika ne more plačati. — Šole v jeseni ne bodo mogli otvoriti, ker ni denarja za drva in druge potrebščine, Blagajne so popolnoma prazne! Vsa prizadevanja občine, da bi se davek pobi ral, so zaman. Ne okrajno glavarstvo, ne okr. šolski svet, ne pokrajinska uprava niso v stanu napraviti v občini reda! — Davkarija v Prevaljah pa žal ne grepre-bivalstvu ali občini na roko. Ta urad se na dosedaj za Koroško veljavne zakone benega razumevanja za razmere ob meji! Vprašamo javno, če se najde kje oseba, ne marljivosti in vztrajnosti, ko je kot prvi nabiral in nabral ono ogromno število književnih, životopismih in kulturnih notic, brez dopusta, izrabljajoč ves prosti čas, brez velikih javnih knjižnic; kajti nikdar ni bil za dalje časa v Ljubljani. In ko mu je končno izšla prva knjiga in je njegova duša drhtela po priznanju, tedaj je padla iz dunajskega slovanskega seminarja ledena slana, češ, to ni nobena literarna zgodovina, temveč k večjem bibliografija in še kot taka je pomanjkljiva! Ta sodba je postala merodajna za vse njegovo poznejše delo. Glaser je bil prepričan, da se mu godi krivica, zato je bil trpek proti vsem »nasprotnikom«, tem bolj pa se je oklepal maloštevilnih prijateljev, ki se niso istovetili z ono obsodbo. Posebno rad se je zatekal k znanemu češkemu pi satelju dr ju Ivariisku, ki ga je potrtega bodril in priznalno ocenjeval. Koučna sodba o vrednosti Glaserjeve zgodovine se bo dala zdaj, ko imamo za primer tu v , *•....— pesni k. ura« ni ]in pr" /'p. di;nga c'cIa* objektivno, gotovo pa ln tako je žel povsod le neuspehe-V nulcjsi obliki izreči. eud„0< da mu tlldi realno ž!vljefl5e i izreci. pravi, da se je lotil prevajanja v odmo rdi med drugim znanstvenim delom, bolj sebi v razvedrilo. Poleg prevodov iz orijentalskili jezikov se je kot prvi med Slovenci _ spravil na prevajanje dvorni svetnik Šiiklje?« .jlin espearja ln Prevedel D iger. »Sha kespeare v slovenskem prevodu? Čemu?, so spraševan rojaki. »Saj ga vsakdo lahko^ čita v (nemškem) originalu!« In tako je Glaser 11 let ponujal zaman svo je prevode, pisal je kritike in o noče lih, tako da mu že nihče ni hotel več ob' javljati in je nazadnje izdajal tak dro ... biž na svoje stroške... Vzrok te odklo- $ imo, kafea je: feMUaetl' ki bi naredila red? Ivakšno preklinjanja bo, ko bode prebivalstvo moralo plače-' vati davke za pet let nazaj ali pa v višini — petih let, ker druzega izhoda ni Potem se pa čudimo, zakaj ljudstvo t&' državo ni navdušeno! ..'( in predpise ne ozira in hoče vse tako k® je na Kranjskem ali Štajerskem. Dok!®,'. se pri nas ne odpravijo potom enake s®* konodajc stavi predpisi in podajo dna>s navodila — sc z negacijo obstoj«^1 reda zaide samo v kaos. Kako da ljfltH ki sede danes po oblastih ne kažejo ^ Dajte nam že vendar našo maribot** oblast, v kateri bomo mogli urediti o* zadeve. Centrala v Ljubljani je dale^'® kaj sc Ljubljana zmeni za našo mejo. . Na Prevalje pa nam' dajte uradnika * bo voljan urediti davčne razmere meji in bo šel oblastim in ljudetu roko. Dnevna kronika. — Spominsko ploščo poročnlkn Fraric!l Malgaju, ki je padci 6. maja 1919 v ^ svobodilnih bojih na Koroškem, boi® postavili Slovenci mežiške doline na ravni skali v bližini, kjer se je boril i® padel za domovino. Odkrili jo bodo s P®' sobno slavnostjo pod pokroviteljstvo®1 generala Maistra dne 5. maja 1924. — Ea vojne begunce iz Prekmurja J® ministrstvo vojne in mornarice na pr®®‘ log IV. armijske oblasti v Zagrebu P°‘ daljšalo rok amnestije. Begunci, ki vrnejo v roku štirih mesecev, se radi M* gunstva ne bo kazensko postopalo. — Spored kongresa Jugoslovetaskeg* učiteljstva v Ljubljani. Zborovanja ^ do trajala tri dni. V nedeljo, dne 5. a^' se vrši ob 8. uri dopoldne v mestni V°‘ svetovalnici na magistratu seja Gla^' ga Odbora Udruženja Jugoslov. učitelj' stva v katerem so poleg beograjsko?4 vodstva tudi po trije zastopniki pokr1' jin i. s. iz Hrvatske, Slovenije, Dalffl^1' je, Bosne in Hercegovine, Črnegore in P4, vorjeništva iz Srbije. Popoldne iste?* dne se vrši zborovanje Glavnega odbef4 in delegatov vseh pokrajinskih sek^ Udruženja, na katerem bodo navzoči predsedniki okrajnih učiteljskih druŠt^ in po en delegat od vsakega društva. V bo torej delegacija, na kateri bodo d«!4, gati iz vse države. Delegacija bo zboC0‘ vala v veliki dvorani hotela Union. | ponedeljek, dne 6. avgusta se vrši v liki dvorani hotela Union ob 8. uri B državna učiteljska skupščina Ud rožen.1'* jugoslovanskega učiteljstva. SkupšČi11* bo zborovala ves dan. Na skupščini * bodo reševala organizacijska, notrflflh vprašanja UJU za celo državo. V toro" prepričan, »da v Ljubljani vladajoča ^ terarna struja rada obmejniške pis**4 lje stiska v kot«, temveč njegov jezik resnici ni odgovarjal več sodobn®1” razvoju. V sredi znanstvenega dela ser ni utegnil slediti neslutenemu f*4 voju slovenščine baš pod vplivom ^ derne, zato so mu nasprotniki oČi^,1 Cegnarjevo slovenščino in da spra’?*'1 oblike iz 15. in 16. stoletja zopet v Brezdvomno je Glaser razumel a'1? ški izvirnik v filološkem oziru bolj k4' kor njegovi soprevajalci. katerim j® kazovai, da so se bolj držali Sohlegl^ ga nemškega prevoda, vendar za Pr®v e janje pesnika samo jezikovno znanj® zadošča. j Glaser je prevedel 16 dram, med celo Govekarjeve Rokovnjače, zbirfl*«j, nemške prevode slovenskih pesni ^f]o-sam prevajal, da bi podal NemcenJ vensko antologijo. Vedno znova j4 -e*' šal dokazati, da ni treba prevaja*’ .gjj, nika, baš pesnik. Toda ni jih pr®*>r' ►ril> rr v n vmuhv/, uti mu uiui reainu , :aS,0r,.,kot prevn-!,,lec! Sam prineslo nobenih darov. Klasično P . vednje, koko se je srečal z nekda®3 svojim tovarišem v Novem mestu- * nisi ti Karl Glaser?« ga vpraša tov» Glaser pokima in vpraša: »AR nl orni svetnik Šuklje?« . . v Drugi so postali dvorni 93.etn '’a ditelji naroda ali vsaj bogataši. oQ ostal le — Karl Glaser. In vendar, dragi Karl Glaser. za n Slovence imaš kot tihi kulturni večji pomen kakor marsikateri voditelj ifi dvorni Svetnik in I Maribor, 20 julija 1923. »TABO K*. Strrf Sr1 dne 7. avgusta se vrši ob 8. uri v veliki korani hotela Union II. kongres Udru-Stenja jugoslo venskega učiteljstva. Prvi kongres se je vršil leta 1920 v Beogradu, *b ustanovitvi UJU. Kongresi se vrše vsako tretje leto, drž. učit. skupščine pa *edno vsako leto. ~ Deutsches Volksblatt« o položaju Nemcev na Češkoslovaškem. Novosadski ^Deutsches Volksblatt« prinaša v številki od torka dolg 61a.nek o krivicah, ki se fcode Nemcem na Češkosovaškem. Ola-nek je sestavljen tako, da bi človek, ki Pozna razmer nazadnje res lahko verjel' da so Nemci na Češkoslovaškem r*epravna raja. Resnica je seveda do-nasprotna in tudi naš list je že ope-poročal, kako tolerantni so Čehi ^Pram svoji nemški manjšini, ki je na-^otno do skrajnosti predrzna in ne-^ama. Ne le po našem, ampak tudi po ^Pšnju nepristranskega inozemstva., ki ®°2na rovarjenje čeških Nemcev, postopajo Cehi s temi Nemci še mnogo prc-c'bro. Za njihovo popustljivost in do-roto jih sedaj češki Nemci tudi napadali11 blatijo v »Deutsches Volksblattut. V.« pa je v svojem članku tudi ne-***** in se naravnost norca dela iz ®®ko-slovaške edinosti in jezika. »D. 1 •* naj bi raje objavil dejstvo, da je •ntanta zaščitila v lozanski mirovni pogodbi manjšine v Turčiji s klavzulo, * ® imajo Turki postopati z manjšinami ,. kakor postopajo Čehoslovaki s svojimi«! ~ ~~ Preureditev selske službe pri pošti v. Jurij ob j. ž. S L avgustom 1923 se dostava v eelskih okrajih pri hod * ^V’ °k j* ta-kole: V I. okraj sledeči kraji: Botričnica, Ka-iVnov Primož, Brezje (Sv. Primož), hie I ^°i®’ Goričica (vzh. del), Zgor-kraj. Spodnje Lokarje; v II. o- del) V ?eilCa’ Podgrad, Hruševec (sev. •božali a n°’ ®ornjavas> Dol jnjavas, Sv. /q_ 1J8\ ^obovno, Ogorenc, Brezje rovcJ"6«! ^roseniško, Kristan, Vrh, Ce-c,’. a*rovna, Goričica (zah. del), Rep-,. e; ^ Pl- okraj: Hruševec (juž. d.), ■)e’. ra,njščica, Šibenik (zap. del), )e’ ^deuica, Novavas, Črnolic-a . zap. del), Bezovje, Dolec, Dolska-v, [0a' Razkože; v IV. okraj: Pole, Šibe-drui ^akob, Planica, Vo- le« • ’ V?VTle’. Seč j a vas, Osredek, Pod-30, Kalobje, Tezno, Vezovje, Črnoli- * (jug. vzh. del). Selški pismonoša bo Ostavljal v I. in III. okraju vsak pon-doljek, sredo in petek, v II. in IV. okra-JU pa vsak torek, četrtek in soboto. — Po povodnjih poškodovane kraje bo tiskala posebna komisija, ki bo ugotovila dejansko škodo. Oškodovanci dobe Primemo odškodnino iz fonda 50 milijo-a°v dinarjev. Merodajne činitelje v posameznih krajih poživljamo, da nerati-Qnia Prijavijo kompetentnim mestom P°skodbe. ~~ Konec afere, Kamenarovičeva blata ^akor znano, je ljubljansko sodi-ije ^ani na podlagi očitkov ravnatelja odranske banke Kamenaroviča uvedlo Preiskavo proti ravnatelju Prapotniku, dr. Kavčniku in drugim radi j^uP^rehe pri Jadranski banki. Sedaj je 'no sodišče preiskavo ustavilo, ker pa ^kenega povoda za kazensko posto-gatg-g Radikalci so za eno blamažo bo- je zbirala prispevke za novo bolnico za žene in deco v Beogradu. Bolnico ustanavljajo beograjske zdravnice, katerih je 20. Materijal je poklonila deloma znana Američanka Rozalija dr. Morton iz Njujorka, deloma škotske žene iz Edinburga. Stavba sama, ki je deloma že pod streho, bo stala krog 20 milijonov dinarjev. Prostora bo v njej za 250 postelj. Upravljale bodo bolnico izključno žen-ske-zdravnice. Lep korak vrlih Beograjčank toplo pozdravljamo, zlasti požrtvovalnosti, s katero so se posvetile zbiranju prostovoljnih prispevkov, zakaj vsi stroški so bodo krili samo s prostovoljnimi doneski. — Izvolitev kozaškega atamana v Beogradu. Minulo nedeljo so se vršile v Beogradu v prostorih Sveruskega zemeljskega saveza volitve novega kozaškega ataniana. Na zboru sta bili zastopani dve struji, caristična in pomirlivej-ša, domokratičnejša. Po daljši, mestoma burni razpravi je bil izvoljen za novega atamana polkovnik Kutarini, prijatelj znanega generala Krasnova, ki živi v Berlinu in dela monarhistično propagando. Zborovalci so poslali brzojavni pozdrav velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, katerega pozivajo kozaki, naj kmalu osvobodi Rusijo. Zanimivo je, da vlada med kozaki trdno prepričanje, da bo še letošnjo jesen padel boljševiški režim in da se že o Božiču vrnejo v domovino. Zato »o tudi naglašali vsi govorniki, da je treba med kozaki izvesti pod robno organizacijo, da bodo vsak trenutek pripravljeni na odhod in za vsako akcijo. — Stopetdeset let starosti sicer ni doseglo mnogo ljudi, pač pa med želvami ni nikaka redkost. Nedavno so ujeli na Tougaiskih otokih veliko želvo, ki je dokazano dosegla nad 150 let. Na hrbtni kosti ima namreč pritrjeno srebrno ploščico, v katero je vrezal Cook leta 1772 svoje ime in letnico. Tudi v nekaterih zooloških vrtih imajo želve, ki so stare nad 100 let — Polet čez Kavkaz. Poveljnik bolj-ševiških letalcev Snamensky je te dni preletel kavkaško gorovje v višini 4000 m s svojim letalom. Dvignil sc je iz Moskve ter jo po 24-urnem poletu pristal v Taškentu. — Dvajset milijonov poštnine. Meseca junija je zvišala sovjetska vlada poštnino za 100 odstotkov. Sedaj je treba v Moskvi plačati za pismo, ki gre v inozemstvo, nič manj, kot 20 milijonov rubljev poštnine. Človek res ne yo, ali bi se smejal ali jokal. — Prepoved alkohola mladini v Angl! ji. Angleška vlada je izdala zakon, s katerim je prepovedano prodajati alkohol osebam, ki niso dovršile 18. leto starosti. — 5906 avtomobilov v enem dnevu je izdelala meseca marca Fordova tvornica v Ameriki. To je rekord v izdelovanju avtomobilov. — Svetovni rekord v hitrosti parnika. Največji potniški parnik sveta, ainerl-kanski »Leviathan«, je dosegel glede hitrosti svetovni rekord, ker je prevozil na svoji prvi vožnji v eni uri največ 28.04 vozlov, povprečno pa 27 vozlov. Prekosil je s tem največji angleški parnik »Majestic«, ki je ponos Angležev. Povrh je dosegel »Leviathan« ta rekord v neugodnih vremenskih razmerah. Zag v Švico. Švicarski konzulat »D * Priredi v zvezi s tamošnjim 'co r^ alo se bode v zbora, kvartetu in duelu pod vo če jma cc)o zakladnico smo na odru vajeni, da rešim njegovo' polago. bčer iz sramote in nečasfcl; rekel mi .is; le mal, ironičen usmev mu je zgrbančil celo, ce se nama ne posreči rešiti jo, da: ustni.— bo on, čeprav nevede, venda.r pa sokri-| »Ali, — za zlomka vendar,« — je zo-vec, že vedel, kaznovati se za tak zločin. | pet povzel d’ Etioles, ki je bil na Crebil- lona jezen, ker ga je pusti tako trepetati, predno mu je povedal novico, katero je D’ Etioles je medtem stopil k napisal par besed na listek, katercC ŽL •** se 3® podal Poissonu, ki ga je sprejel, so mu oči razločile pomen listka, žarek veselja razlil po njegovem 0brfi2uj na svojo raz-Crebillon pa je ostal resen, — »Kaj je to?« — vpraša Crebillon, list, katerega je držal Noe Poisson->To je nakaznica na pet tisoč lir, Je stokajoč jel pripovedovati, kako mu je naznanil Berryer, da grozi Ivani §mrt od IBtrani mogočnih in neizprosnih sovražnikov, — kako sta potem s Crebillomom uredila vse v sporazumu z Berryerjcm, d® je Ivana lahko ubežala in se rešila preteče ji nevarnosti. — »Na ta način ste torej mislili, da naredite moji ženi veliko uslugo,« — je pripornimi d’ Etioles, ko je Noe končal svojo pripoved, — »In zahvaliti se vam moram, gospoda moja,« — je še pristavil. — »Moj Bog, prav res tako!« — je pripomnil Crebillon, medtem ko je Noe, srečen, da mu ne grozi več batina, — prost Strahu zopet olajšano dihal. — »Ali,« - je potem pristavil d’ Etioles, ki je spletko že v prvem hipu razumel, ne da bi to pokazal, — »jaz vendarle ne razumem, kako vlogo naj bi v vsem1 tem igral kralj'.« — »Iri vendar je tudi to čisto priprosto. Moj prijajte!j vami bo tudi to razmerje jrazjatenil.«: i—> Noe je teda,j z večjo Signirnostjo, ker - iga je minila: bojazen1, pripovedoval o pogovoru d isvojo ženo ter olepšal v »voj prilog, kar mu je žena zaupala. — Te besede, ki jih je izrekel Crebillon z jako resnim glasom, v novo grozo ubogega Poissona, kateremu so se že kar lasje ježili. — Začel se je spraševati, kaka smrt mu jo pač odločena, — ali se jo morda rešil batin, le da bo lahko visel? — Crebillon se pa ni brigal za komično obupanost svojega prijatelja, ampak je nadaljeval nemoteno svojo pripoved. —• »Zdelo se mi je tedaj najpoglavitnejše, da pridem k,vam kot soprogu nedolžne žrtve, da nastopite kot pravi, od narave že odločeni ji branitelj. Dovolite še, da se jaz in moj prijatelj Poisson popolnoma staviva vam na razpolago, za kar bi nas potrebovali ter vas le prosiva, da zapoveste, kaj naj storiva « — »Ah gospoda moja, — kako se naj o-prostim pred vama, kako se naj vama zahvalim?« — je navidezno ginjen’ in potrt vprašal d’ Etioles. — In stiskal je roke obema prijateljema. Ta dva ista se poklonila, medtem1 ko je d’ Etioles nadaljeval: »Ne bojte se, dragi moj Poissotf,« — je govoril proti Noetu, kateremu se je vračalo upanje, da se zadeva ne reši tako slabo za njega, - »ne bo Se treba obesiti, kajti prisegam’ vam pri Bogu, znal bodem rešiti Sramote svojo ženo. — Gošpo-da, sedaj sem ves vaš, zvezani smo na življenje in’ 'smrt, — Me pozabite in spo- tako željno pričakoval. — »Zakaj mi niso zopet, spravile ste tega takoj povedali?« — Crebillon pa si je zlobno mislil: »To je bila tako moja ideja, dragi gospod.« — Glasno pa je pristavil, ne da bi odgovoril na vprašanje, ampak vprašujoč: »In sedaj, dragi gospod, oprostite, da sem tako prost, kaj mislite sedaj vi storiti?« — »Kaj storim,« — odgovori Henrik d’ Etioles pozvonivši z namiznim zvoncem: »Evo, takoj bodete to videli!« — In strežaju, ki se je prikazal, je ukazal: Lasi&iik ifl izdaja,te]j: Konzorcij »Tabor«. « Odgovorai uxedaik; Budo« ft*i »Mojo kočijo, mojo ceremonijalno o-pienio takoj, takoj. — Gospoda, jaz giem v Versailles, grem h kralju in prisegam vam, da dosežem pravo,« — je nadaljeval proti Crebillonu. — »Razpolagajte z nama dvema!« — je še ponovil Crebillon. — D Etioles je dozdevno malo pomislil, potem pa je rekel skoro kot da se posvetuje sam s seboj; »Ne, za to, kar mislim' istoriti jaz, je bolje, da sem sam’. Pustite mi vaš naslov,« — je še dostavil, obrnivši se do Cre-b Iona. »Ako bi mi bilo od koristi, se obrnem gotovo do vas, kot do svojega najvdanejšega prijatelja.« — Zopet sta še poklonila: d’ Etiolesu. — tere vam izplača moja blagajna,« odgovoril d’ Etioles. ^ Crebillon je živahno zagrabil koŠce papirja ter ga pomolil nazaj rP Etioles«* medtem ko je Noe žalostno osupnjen dal, kako mu je Crebillon iztrgal dra£° ceni zaklad. — .. »Prosim vas,« — je d’ Etioles odvr^ na nemo zavrnitev njegove ponudbe, »ne bodite brezpotrebno ponosni, Crebillon. — Ali morda mislite, da 60 . vas hotel užaliti? — Ne, to gotovo ni namen. — A bojim se, da vas bom S« P _ treboval, in vaša pomoč mi bo tenisa■ cenejša, ker vem, da vam smem' za’ul’ ^ — Ali — bi bilo tedaj morda pra'7’’ ^g, vam še naprtim celo stroške, kate_re^a, dete morda radi mehe imeli? — j3 gajua k sreči ni prazna iu logičn0 r^e, so vsi stroški na moji strani. — Spr^0 pil prosim vas, gospod Crebillon, to Ijubav. — Poeti navadno nis® ^lo gospod Crebillon, in morda bi ceZj^eirf časa že obžalovali, ako bi v prcvC znajri srn® ^ "10 se pustiti zapeljati čez mero,« J končal svojo prošnjo in ponudbo. "Z »Pri moji veri,« — je pomisli r ^ Ion, — »prav ima in res je tako.« no pa je odvrnil: »Sprejmem tedaj ponudbo!« — . ja ponosu zavrgli mojo pomoč. — slTlet0 ceniti vaša plemenita čustva, ali n6 cj0. »Z Bogom gospoda, in’ na svideHJ® ^ še jedenkrat: hvala, lepa hvala vad- , Malo časa zatem je d’ EtioleS monijelnl opremi fe topil v svojo k°c ter velel kočijažu: »V Versailles!« — .(Dalje prihodnjič-' m. Tiskaj Mariborska tiskarna d. d,