Posamezna številka stat rae SO vinarjev.
Današnja štev, izide na šestih straneh.
8, štev.	Radgona, im21 februarja 1920. II. iglo.
nrn r«r^Mwgfcvm»nmwwriirw—ir1 «r g * i;aa«raTmEanmaraa«g^3«sasB«nsnHa«aiap«c«a^^ tmt   Mn ■m — in
Ulagi® obmejnih Slovence».
Hresništvo Ir opravništvo v Radgoni, Juraka uiica štev. 184. — Telefonska štev, 31.
Rokopisi SS R6 Vračajo, sassj^:;....
izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnina vred za vse loto 22 K, za pol Sata H K, za četrt ieta 5 K 50 vin.
inserati: Ena petstoSpna pstitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
la follín© pravico kmetskih žensk.
Poslanec dr. H oh nje c je y imenu Kmetske zveze pretekli teden poslal ministrskemu predsedniku Dav?doviču in ministru notranjih zadev Pribičeviču ta-le protest r
Po vesteh, k; jih je te dni časopisje razširilo v javnosti, je ministrski s vet končno odobril volilni red za občinske volitve v Sloveniji, kateri med drugimi modernemu mišljenju nasprotujočimi določili tudi vsebuje izključitev ogromne večine slovenskega ženstva od volilne pravice. Volilna pravica se je namreč razširila, kakor se poroča, na strokovne delavke in druge nastavljenke v trgovskih in industrijskih podjetjih, ne pa. tudi na kmetske ženske.
To naj bi torej bilo plačilo za razumno in požrtvovalno gospodarsko delo, katero so kmetske žene in mladenke med in po vojni izvrševale ter ga še vedno vršijo v prid občini, deželi in državi? To naj bi bila nagrada za tisto vnemo, s katero so žene in dekleta po vseh krajih širom naše domovine širile jugoslovansko idejo, in z vztrajno agitacijo delovale za njeno uresničenje?
Naša kmetska politična organizacija si he more misliti, da -bi država ali boljše rečeno vlada, ki ima sedaj državo v svojih rokah, s tako grdo nehvalažnostjo plačevala pridnost, razumnost, skrbljivost, požrtvovalnost, delo-, redo in rodoljubje slovenskih žensk na deželi. Naša politična organizacija zahteva pravičnost in enakopravnost za vse sloje in stanove in za oba spola in ne bo nikdar pritrdila volilnemu redu, ki bi na škodo kmetskemu stanu, tako sramotno bil v obrat demokratizmu in n j “gorim temeljnim zahtevam, kakor občinski volilni red sedanje demokratsko soeijalnodemokratskc vlade.
Slovenska Kmetska zveza za Štajersko •odločno ugovarja zoper vsako omejevati}e ženske volilne pravice in zoper vsako politično oškodovanje kmetskih interesov ter zahteva za vse državljane obeh spolov splošno, tajno, direktno in enako volilno pravdo, v.smislu pravega demokratizma.
Naše ljudi je prevzelo neke vrste splošno »godrnjanje, ki se širi dalje in dalje v vedno širših krogih, kot neke vrste duševna bolezen. Torej povoda dovolj, da pogledamo enkrat tudi vzroke te prikazni.
Deloma ima to godrnjanje svoje vzroke že v značaju in v navadi našega naroda. S!o-vlhec rad godrnja, kritizira in zabavlja in ravno ono, kar ima najraje, skritizira najbolj, ker hoče imeti še boljše. Iz tega splošnega godrnjanja torej ne smerno sklepati, da bi bilo pri nas v resnici vse za n'č in da bi bili naše države že do grla siti. Ravno obratno. V tern splošnem godrnjanju se izraža dobro jedro nsšega naroda. Narod, ki je izčrpan in nima pred sabo prihod-njosti, ne godrnja, ampak udano prenaša svojo usodo, kakor mula svoje breme. To vidimo pri j
Turkih in drugih propadajočih narodih. Narod, ki stremi po boljšem, kritizira vse vprek. To opazujemo pri Rušili, kjer se je vse slovstvo- izčrpavalo v sami kritiki in je celo vsaka povest, vsaka resnica bila bičanje nezdravih državnih in gospodarskih razmer, Ako kritiziramo, je torej znamenje, da živimo, napredujemo, hočemo ustvariti boljše.
Drugi vzrok godrnjanja prihaja iz. nezdravega jedra, ki je pa popolnoma naraven in razumljiv in s katerim je bilo treba računati že odzačetka To so sovražniki našega naroda, naše države in socijalnega reda, ki žive med nami. Razumljivo je, da je med nami ostalo — zlasti po obmejnih krajih — zelo veliko načelnih nasprotnikov naše države in našega družabnega reda, ki sedaj nimajo več politične moči, so
I nezadovoljni, ter godrnjajo in zabavljajo na vso j moč. Takih zabavljačev ni mogoče iztrebiti s j policijo in sodnijo, ni jim mogoče zamašiti ust, ra-j čunati je treba z dejstvom, da bodo še dolgo ostali ; med nam*. Polagoma se bodo oni izselili, kamor jih I vleče sre, drugi umolknili, ko bode uvideli, da : navsezadnje vendar ni tako slabo in da zabav-| Ijanje kaj malo koristi, njihovi otroci bodo pa j že č:sto dobri državljani
Upoštevati moramo še eno duševno okoli | ščino, ki igra zlasti na kmetih veliko vlogo. To je takozvani »konservativni moment« ali n a sr-njen je do starih navad in starega načina življenja. Naš krnet as ljubi nobenih novotarij in to je razumljivo. Tekom vseh stoletij se je vsaka novotarija izvršila samo v njegovo Škodo, torej | glpda nezaupljivo na vsako izpremembo. Sedaj se je pa takorekoč Čez noč pred njegovimi očrni izvršila ena največjih, izprememb, kar jih pozna zgodovina. Stvar mu je prišla tako naglo, j tako nepričakovano, da si je ne more takoj j osvojiti z duhom, torej gleda postrani, godrnja in zabavlja. Tukaj je treba pustiti, da deluje čas. Ko se bo naš človek privadil na nove državne razmere, jih bo vzljubil in se jih držal j z večjo trdovratnostjo, kakor se je prešnjib.
Ne .moremo pa tajiti, da je pri nas mnogo, kar izziva kritiko, godrnjanje in zabavljanje. Naša vlada ni, kakor bi si jo zamegli želeti; uprava dela mnogo napak, ki imajo včasih zelo škodljivo posledice in katerim bi se bilo čisto lahko izogniti; ljudje, ki imajo v rokah oblast in upravo, niso vedno na svojem mestu. Zato kritiziramo včasih tudi mi in' bomo tudi vnaprej neizprosno ožigosali vsako napako in korupcijo in to kritiziranje in ožigosanje je državna potreba in v narodno korist. Vendar pa moramo tudi tukaj opozoriti na dvoje:
Mi stojimo v velevažni dobi, ko ustanavljamo lastno državo in to ie velikansko podjetje menda največje, kar jih ie mogoče. Vsied teg ’ je tudi ustanovitev združena z velikimi težavam?1 Pomisliti moramo, da se je vsaka država n1' svetu ustanovila z velikimi težkočami, prekuc? jami in boji. V tem oziru se je naša državn‘"
Charles Dickens.
(Dalje)
Vprašanje je le, kedaj? Solnca še ni bilo na obzorju, toliko sem lahko opazil skozi špranjo. Zapomnil sem si, da obrežje ni bilo obljudeno, vsaj v bližini ne, ker nismo opazili nobene luči na obali, predno je bila briga osvojena. Tudi noben veterc ni pihal, kakor sem lahko slišal, da bi pripeljal tujo ladjo na mesto mojega mučeništva.
Ko bi mi ostajalo vsaj šest ur — od jutra do poldne — ali poldruga ura, sedaj samo še ura in četrt —• v jutranjem somraku, v brez-vetrovni tišini — blizu neobljudenega obrežja — ne, tu ni moglo biti niti najmanjšega upa na rešitev!
Ko sem samega sebe o tem prepričal, pričel sem znova — in sicer zadnjikrat — v blaznem obupu trgati svoje clcove; vendar le s tem uspehom, da so se zarezali še globje v moje meso.
Pustil sem to ter poslušal g!banje vode. Pljuskanja ni bilo slišati! — Niti en zvok se ni oglasil. In vendar se je tuintam slišalo, kako je riba preletela površino in padla nazaj v vodo. Stara ropotarnica se je enakomerno in počasi zibala na malih valovih tihe površine.
Ura in četrt! Dogorek je raste! grozno, kakor hitro je minilo prve četrt ure. Zgoreli del je začel debeleti in rasti kakor goba. Bil je črn, žgoč in zdelo se je, da bo padel. Kam pač pade ? Na katero stran ? Ako pade na vrvico ? Tedaj mi ostane samo še deset minut življenja.
To spoznanje je obrnilo moje misli za trenutek v drugo smer. Kakšna je pač smrt pri eksplozicijš ? Bolestna ? Bodisi, ampak prav gotovo tako nagla, da ne bo prevelikih muk. Mogoče nekak silen udarec v telo ali mimo telesa, mogoče oboje? Ali pa ne bo samo pretreslo in udarilo, marveč tekom enega trenutka zažgalo celo telo v milijone žgočih isker. Ne vem, kako bo, ne morem si predstaviti — ne, čutila me zapuščajo. —
Ko sem se zopet nekoliko umiril, ko sem | se vrni! k čutilom ali pa ona k meni (ne morem
trditi z gotovostjo), je bil dogorek zelo velik, plamen je delal močen dim, pregoreli del se je pripravljal, da pade. Groza in strah, ki sta me obvladala pri tem pogledu, sta me privedla na drugo pot, vsekakor dobro in koristno za mojo ubogo dušo.
Skušal sem moliti, prosim, razumite me dobro, moliti v srcu in v d-uši, zakaj robec v ustih mi je branil, da bi izpregovoril le besedico glasno. Imel sem najlepši namen za molitev, toda plamen sveče me je obrnil drugam.
Hotel sem obrniti oči od te proklete sveče
—	zaman — poskusim zopet, hočem se obrniti k špranji nad menoj, k blagoslovljeni luči dneva
—	vse zastonj. Tudi to sem opustil.
Sklenil sem zapreti oči in jih imeti zaprte; poskusim enkrat — dvakrat — šlo je. »O Bog, blagoslovi mojo staro mater in sestro Lizzo; varuj ju in odpusti mi moje grehe!« — To je bilo vse, kar sem si lahko mislil zaprtih «oči, na to pa so se, proti moji volji, spet odprle in plamen sveče je tisti trenutek zaskelel moje čute.
zgradba postavila razmero .-na še aa najbolj iep in lahek način. Kdor je ustanavljal kakšno podjetje ve, kakšne težave je imel v začetku, kako težko je našel pripravne ljudi in kolikokrat jih je moral prebirati. Potem, ko je bilo urejeno _je pa teklo samo, kakor po maslu. To, kar <je-lamo sedaj, ni samo za nas, je za otroke in potomce, ki bodo živeli še čez sto in tisoč let. Bodimo ponosni, da sodelujemo, če tudi moramo prenašati vse težave ustanovitve.
Pri tem naj nas tolaži misel, da je pri nas še vendar bolje kot kje drugje Naš denar je več kot dvakrat toliko vreden, kakor dunajski in naš Še vedno raste, dunajski pa pada. Vsi, ki prihajajo iz tujine, pravijo, da se živi pri nas razmeroma še najbolj poceni, če tudi pri nas vpijejo čez veliko draginjo. Mi imamo pred sabo orihodnjost, možnost razvoja. Vzemimo gozdove, katerih Italiji iiv Franciji tako primanjkuje ; imamo premog, ki ga pogreša Italija in Avstrija; imamo živež, katerega mora uvažati Ajiglija preko morja; imamo zdravo, nadarjeno ljudstvo. Treba samo, da se vzbudi in vstane, kot speča vojska kralja Matjaža.
Sadovi vojne.
Od prevrata sem je v naših kraji!) močno padla javna varnost. '1 akoj ob prevratu so se pokazala pogubna znamenja vojne šole, Ali bi v mirnem času padlo s poštenim in delavnim ljudem n5 misel, da se zberejo in grede nad trgovine, jih oropajo ter si razdele blago? Kdor bi govoril okrog, da je pravično, če se poštenega kmeta prežene iz njegove hiše in se jo da v last onemu, kateri bo imel več moči, da si jo prisvoji, ta bi veljal za umcbolnega ali pa bi ga v najboljšem slučaju spravili v kajho. in takoj, ko je končala vojna, se je našlo ir. e d nami mnogo ljudi, ki so nekoč veljali za poštenjake ter so se bali Boga in postave, pa so se 1 zbrali, udarili na trgovine ter jih oplenili. Drugi ! so zopet nameravali prepoditi kmete in se po- , lastiti njihovih posestev. Ti ljudje danes veči notna obžalujejo svoj čin. Trgovce mora kaznovati oblast — zahtevajmo to od nje — no, in če ima kdo preveč zemlje, naj jo razdeli oblast, sicer se bomo vsi do krvavega stepli, češ, vsi smo enako upravičeni do zemlje in zakaj bi ne bila ravno meja. Oblast je tj.sta, kateri se moramo vkloniti, ker to ie v našo lastno korist, j Da so naši nekdanji poštenjaki trenutno pozabili na to, je kriva vojna. Vojska je strašno dejanje in težko jo je razumeti. V vojski so mnogi preveč pretrpeli in drugi so se zopet preveč razvadili. Kakor človek, ki se jc boril celo noč z volkovi, tako je prišel marsikateri iz vojne ves prestrašen, izmučen, osivel. Velikanska polomija je nastala na vseh krajih in koncih; vse je polomljeno in razdrapano. Mzogi so se danes že popravili in zopet .spoznavajo, kaj je prav in kaj ni prav. Veliko pa je še j takih, katerim ne diši nobeno delo, nobena odgovornost, ki hočejo dobro živeti in pohajkovati iz kraja v kraj, Ker vidijo, da to ne gre dolgo — še čebele ubijajo t-rote pred zimo in nobena država na syetu ne more trpeti takih, ki bi samo žrli in nič delali — zato se spuste v
————cm—	—saooaoi——arm—»—»—c—t————
Poglavje c nesebičnosti in nehvaležnosti.
Naši ljudje se ne moreje otresti bojazni, da smo siromaki, slaboten narod, v vsem odvisen od mogočnih sosedov, predvsem Nemcev, in nezmožni opreti se na lastne noge v kulturnem in gospodarskem oziru.
Da, Slovenci sami za sebe res izginemo s površja zemlje, a trinajst milijonov Jugoslovanov nikdar.
Siromaki smo ie, če ne izrabimo muskih in telesnih sposobnosti, če se ne lotimo dela, resnega, poštenega in vstrajnega dela, če smo lenuhi, Zemlja je bogata.
Od »mogočnih« sosedov srno odvisni, če sami nimamo toliko samozavesti in ponosa, da bi pri opazovanju njihove žiiavosti ne držali roke križem in pozabili na lasten napredek. — Glej. da jih dosežeš, prekosiš! Ne čakaj, da drugi začnejo! Sam se loti dela, drugi ti sledijo !
»Kaj bo naša uboga kultura, ko je pa nikjer ni? In kdo naj bo jo ustvaril? Naše go
skrajnosti; postanejo tatje, roparji in če treba ubijalci. Iz vseh krajev sa poroča o ropih, vlomih in tatvinah. Če človek to bere, se mnogo spominja na čase, ko so se po naših šumah klatili rokovnjači. Te tolpe so tekom desetletij zatrli in sedaj jih je vojska vzgojila znova. Taki novodobni rokovnjači se skrivajo po gozdih in ko opazijo na potu samotnega popotnika — zlasti ženske -- skočijo iz zasede, nastavijo orožje na prsi: Denar ali smrt! In revež se prestraši ter izroči ves denar. Na tak način pride tolovaj do lepih tisočakov in ti mu omogočajo, da živi brez dela. Po mestih so na dnevnem redu raznotere tatvine, ki zahtevajo že bolj premetenih glavic Ni redek pojav, da se zaloti pri tatvinah tudi izobražene ljudi. Krade se vse poprek in povsod; še v gledališču moraš paziti na svoje stvari, v kavami in v gostilnah tembolj Vsak klobuk predstavlja danes več kot sto kron, vse se da vnovčiti. Tatovi ne puste niti mrtyih pri miru. Na Češkem so te dni obsodili nekega fanta, ki je po noči izkopal dobro oblečenega mrliča ter mu sklefcei obleko in obuvalo. S to obleko je nato nekaj časa verižii, dokler se ni sam izdal. Potrebno je, da se vsi, kar nas je poštenih, z vso odločnostjo zastavimo proti temu zlu, ki nam krade čast in ugled. Z besedo in dejanjem ga moramo zatirati, sicer narn bo vzrastel čez glavo.
Politični pregled.
j a d r a n s k o, v p r a š a n j e stopa zopet v ospredje. Angleži, Francozi in Italijani imajo, sedaj svoja posvetovanja v Londonu, kjer tehtajo, kako bi ukrotili trmaste Jugoslavane in jim vsilili tako rešitev jadranskega vprašanja, kakršno oni želijo. Amerika se ne udeležuje teh posvetovanj v Londonu. Vsa znamenja kažejo, da noče imeti ni kakega posla s tern ostudnim barantanjem in da je odločno na naši strani. Zadnje dni prihajajo.celo poročila, da je predsednik. Wilson pedal angleškim, francoskim in italijanskim barantačem v Loiidorm ultimatum v katerem izjavlja, da ne prizna niti pariškega kompromisa, niti londonskega pakta, ampak odločno vstraja pri svoji rešitvi jadranskega vprašanja, A ko bi zavezniki iste ne hoteli sprejeti, zapuste ameriški zastopniki Pariz in prepuste zaveznike svoji usodi. Ako se ti poročila skladajo z resnico, potem smo zadnje dni vendarle nekaj pridobili. Antanta, posebej še Italija, si vendar ne bo upala nasprotovati Ameriki, ker ima ta v gospodarskem in finančnem, ozira usodo Evrope v svojih rokah. Prišlo bode morda do Wilsonove rešitve jadranskega vprašanja. Mi bodemo pa še nadalje zahtevali, da se jadransko vprašanje kakor tudi usoda vseh po Italiji zasedenih jugoslovanskih krajev reši na podlagi narodnostnega principa.
Madžarska. Madžarom nič posebno ne dišijo miroval pogoji, katerim so je izročili v Parizu. Dobro vedo, da brez slovanske krvi, katero so dosedaj pili, ne morejo živeti. Zato so izročili tajništvu mirovne konference v Parizu dolgo noto, v kateri delajo svoje pripombe k mirovnim pogojem. V tejnoti povdarjajo potrebo obstoja zgodovinske Madžarske, zahtevajo za
spodarstvo je beračija.. Vse imamo od drugih«. Take in enake sramotne besede izusti naš človek ; in pri vsem tem navadno bahač, ki hoče biti nekaj več kar se tiče bogastva človeške — soli. Kar ustvari armada pametnih, dobrih mož, podere tak bahač z eno besedo.
Lastne kulture ne poznamo, ker se za njo doslej nismo brigali, ker se zase sploh nismo brigali. Domače platno in irha nista bili za mehko kožo naših deklet, šopirile so se raje in še se šopirijo v ponarejeni svili tujih, židovskih fabrikantov. Ali ni blazna misel, da drugi delajo vse bolje, ko sami, ali da imamo drugo raje ko svoje ? »Je pa lepo!« Ali je vse tudi dobro, kar mami oči?
Kdor zank ijc se sam — itd., je podlaga — tujčeve sreče, da, tujčeve sreč 3, lastne nesreče.
Če je vsklilo pri nas kaj lepega, izrednega, kaj je storil naš človek? Vesel je bil, kar srečnega se je čutil, če je mogel tisto stvar nakloniti — sam hlapec in siromak — gospodarskemu in bogatemu tujcu. Ali naj še opisujem blaženstvo, ki je zaigralo v njegovem
sporna ozemlja ljudsko glasovanje in varstvo manjšin na Erdeljskern. No, Madžari so sedaj tako majhni in brez moči, da njihovih želj tudi v Parizu ne bodo upoštevali. Odklenkalo jim je!
Nemčija. Antanta ne popusti od svojih zahtev niti za las in odločno zahteva od Nemčije, da ji ta izroči vojne krivce. Med krivci je tudi bivši nemški cesar Viljem, general Hindenburg in Luddendorf in veliko drugih višjih in nižjih častnikov, kakor tudi civilnih oseb. Antanta je silno ranila nemški ponos in stalo jo bede mnogo truda, predno ji bo Nemčija ugodila. Hindenburg je še vedno oboževane c nemškega naroda; govori javno na slo dih in narod ga navdušeno pozdravlja. Ne, takih mož nemški narod ne bo prostovoljno izročil! — V Šlezviku se je ‘zvršdo ljudsko g.asovanie. Glasovalo se je, kam naj ta dežela pripada: k Danski ali k Nemčiji. Leta 1864 so Nemci s pomočjo Avstrije to deželo oropali Dancem, sedaj se je zopet vrnila Dancem potom hunskega glasovanja. Za Dance, je bilo oddanih 72.773 glasov, za Nemčijo pa 24.393. To je bilo prvo glasovanje, ki se je izvršilo na povelje antante. In tepeni so bili Nemci.
Tedenske no¥iee.
Vlada v Beogradu odstopila. Pogajanje med vladnimi strankami in opozicijo' glede sestave koncentracijskega kabineta niso imela uspeha! Ivo je vlada uvidela, da opozicija njenih predlogov noče sprejeti, je predložila regentu v podpis ukaz o razpustu parlamenta. Ker I regent tega ukaza ni hotel podpisati, je vlada dembijonirala. Sestava nove vlade bo poverjena .opozicijskemu bloku, V novo vlado ne bodo šli niti demokrati niti socijalisti.
Kako se rešuje agrarna reforma. Posestvo kneza Auersperga v Presiki pri Ljut rneru, ki je bilo dosedaj pod nadzorstvom, se 5 e razkosalo in razdelilo. Seveda med naše viničarje in delavce, ki so doslej robotih. Kaj še? Med veleposestnike in bogataše, viničarji in' delavci so se obrisali pod nosom! To je lepa agrarna reforma. Na ta način boste že pridobili naše nižje sloje za državo. Zahtevamo od vlade, da nam pojasni, kako je s to čedno stvarco. Kajti ne moremo si misliti, da je končni cilj agrarne reforme ta, da še bolj obogate tisti, ki so že itak begati.
Bankovci s ponarejenimi koleki. Glavarstvo v Ljutomeru poroča sledeče: Kot se je dognalo, krožijo v Medžimurju bankovci po 1000 In 500 kron, ki imajo ponarejene koleke. Razlika med pravimi in ponarejenimi koleki za tisočake je sledeča: Prave znamke so v gornjem delu temno modre, a grb (dvoglavi orel) in dolnji del znamke imata bolj rumene poteze. Falzificirane znamke so svetlejše (bledejše) ter imajo bolj bledozeleno barvo kakor modro. Barva grbe in spodnji del znamke nista tako izrazita kot pri pravih znamkah. Besedilo na ponarejenih znamkah je isto kot prt pravih a s to razliko, da ni celo besedilo na modrem i polju temveč ga ie nokoliko na rumenem polju ! grba. Sam grb je neizrazit in ni tako jasen
■■—............................. ‘	' =-r
obrazu, če se mu je tujec milostno nasmehnil Kaj se mu je godilo v duši, če je slišal povrh še sladko besedo, pa sploh ne morem izreči v našem »robatem« slovenskem jeziku,
Kaj pa razumemo pod domačo kulturo v širjem pomenu besede ? Slovenska propoved v cerkvi, domači jezik v šolah, slovenske pripovedne ia znanstvene knjige, domača umetnost, naša društva, zveze itd., to je naša kultura.
Domače gospodarstvo se očituje v izdelkih našega obrtnika in naše industrije; v sadovih ! zemlje in različnih drugih pridelkih našega kmeta; v trgovini, rudnikih in plavžih; v vsakojakih strokovnih zvezah, družbah in zadrugah. In kdo je vse to ustvaril?
»Notranji imperativ posameznikov je izvršil pri nas velika kulturna dela. Njih idealizem je bil hrbtenica našega narodno kulturnega življenja, ki je. izvrševal tudi naroino-obrambno delo, kar tvori posebno poglavje v narodni zavednosti kot faktorju družabne morale«. (Abditus, Problemi rnaiega naroda, str. 5).
Gospodarske zadruge za Prekmurje, Mursko polje ii Slovenske gorice r. z. z 0. z, v Gonji Radgoni
za poslovno leto ISIS.
S	prvim letnim poročilom stopamo pred naše člane. Vam, zadružniki, je na razpolago, da sodite naše delo, da razsodite, ali smo delali in kaj smo naredili. Marsikaj je seveda potrebno izboljšanja, marsikaj ni bilo, kakor bi želeli Vi in mi, toda imeli smo vsaj dobro voljo storiti vse, kar je v naših močeh, izpolniti pričakovanja naših članov. V kolikor se nam je to posrečilo, o tem naj sodi občni zbor.
Kdor se je udeležil ustanovnega občnega zbora naše zadruge dne 6. julija lanskega leta v bivši pisarni dr. Gorički, si pač m mislil, da bomo tekom dobrih pet mesecev izkazali toliko prometa, kakor ga kaže to poročilo. Vedeli smo sicer vsi, da je naša zadruga neobhodno potrebna, da moramo nekaj ukreniti, nekaj začeti, če nočemo biti večni sužnji onih, ki so si med vojsko nagrabili milijone in nam sedaj pijejo našo srčno kri, toda kako bomo to našo željo spremenili v dejanje, o tem si nismo bili popolnoma na jasnem. Nekateri izmed ustanoviteljev so sicer slutili, da so tla za našo zadrugo posebno pri nas zelo ugodna, toda na kak način najbolje izrabiti to priliko, kako rešiti naše ljudi sramotnega izkoriščanja nekaterih, tega natanko ni vedel nikdo. Sli smo na delo v trdni veri, da naša dobra stvar mora uspeti in se nismo varali.
Do ustanovnega občnega zbora se je oglasilo 105 zadružnikov, ki so vplačali na deležih K 10.840.—. S tem začetkom smo bili vsi zadovoljni. Nastalo je seveda vprašanje, kje dobiti trgoyske prostore za zadružno prodajalno. Nekaj časa smo mislili na prezidavo hiše gdč. Gorički, toda kmalu smo stopili v pogajanja s trgovcem g. Kremplom, ki nam je ponudil trgovino na glavni cesti. S prvim avgustom smo prevzeli v Radgoni aprovizacijo od prejšnjega odbora, ki nam je glasom pogodbe prispeval K 40.000-— v našo rezervo kot osnovno glavnico» zakar se mu tukaj prav toplo zahvaljujemo. S tem je bil storjen pivi začetek. Med tem so prišla pogajanja z g. Kremplom tako daleč, da smo s 15. septembrom preyzeii njegovo trgovino in so imeli naši zadružniki tudi to stran Mure zadružno prodajalno.
Takoj po zasedenju Prekmurja nam je civilni komisar g. dr. Lajnšic poveril aprovizacijo Prekmurja. V ta namen smo morali otvoriti v Murski Soboti dne 29. avgusta podružnico, enako na Cankovi začetkom septembra. Istočasno smo radi sklepa mirovne konference, da pripade mesto Radgona z okolico avstrijski republiki, opustili aprovizacijo Radgone in porazdelili takratne malenkostne zaloge med ostale podružnice. Na večkratno zahtevo civilnega komisarijata v Murski Soboti smo otvorili začetkom decembra podružnico v Dolnji Lendavi, ki nam je sicer v začetku radi oddaljenosti delala mnogo skrbi, toda posrečilo se nam je
dobiti prav zanesljive ljudi za vodstvo, tako da je sedaj tudi ta podružnica v najboljšem redu. Neposredno pred božičem smo zopet prevzeli aprovizacijo Radgone, vendar pa nam merodajne oblasti ne gredo tako na roko, kakor smo pričakovali in ne dobimo za to podružnico toliko blaga, kolikor bi ga potrebovali. Tekom meseca decembra so se začeli zanimati za našo zadrugo v Križevcih pri Ljutomeru. Za našo stvar se je posebno zavzela Posojilnica v Križevcih, ki je prevzela nabiranje članov in nam dala na razpolago del svoje hiše. Vendar pa se je podružnica v Križeycih radi nepričakovanih zapreic mogla otvoriti še ie po novem letu.
To bi bil na kratko razvoj naše zadruge na zunaj. Gotovi ljudje, ki jim je zadruga nepričakovano zmešala njih račune, so sicer poskušali odvrniti ljudi na vse mogoče načine od zadruge, ne toliko s pošteno konkurenco, kakor z obrekovanjem in s si,lo, vendar po največ brez uspeha. Odvrnili so od zadruge pač nekatere ljudi, ker so širili o zadrugi najnever-jetnejše izmišljotine ali pa, ker so bili od njih odvisni, in so jih lako prisilili, da so se ogibali zadruge in jim hlapčujejo dalje, je pač težko preboleti resnico, da so se komu uprli sužnji in si ustanovili svoje gospodarstvo.
Kakor smo že omenili, je bilo do ustanovnega občnega zbora priglašenih 105 zadružnikov z K 10.840— deiežev. Do konca leta 1919 je narasuo število zadružnikov na 1366, ki so vplačali K 111.449 — deležev j od teh članov jih je odstopilo deset, enega je načelstvo izključilo.
Začetkom poslovanja smo imeli svojo pisarno v hiši gdč. Gorički na Spodnjem grisu. Ko smo kupih hišo od g, Krempia, smo preselili pisarno v to hišo in otvorili za naše na-stavljence v Radgoni in Gornji Radgoni v isti hiši lastno kuhinjo. Pri prometu, kakor ga imamo sedaj, nam je postala premajhna ne samo pisarna, ampak tudi kuhinja, posebno pa skladišče. Prej ali slej bode treba misliti na to, da si postavimo primerno skladišče s potrebnimi prostori za pisarno in stanovanja nastavljencev- Kdaj bo se to zgodila* je seveda odvisno od zavednosti in stanovitnosti zadružnikov.
Načelstvo naše zadruge je imelo v preteklem poslovnem letu 11 sej, med temi 3 skupno z nadzorstvom. Tekoče posle pa je reševalo ravnateljstvo v svojih sejah, ki so se vrstile skoraj dnevno.
Prejemki blagajne so znašali K 2,242.949-35
izdatki pa.....................»	2,161.870-67
tako da je znašala gotovina
koncem leta............... 81.078-68
Blaga smo nakupili za . » 10,105.794-97 od tega smo imeli koncem leta v glavnem skladišču vredposti K 791.148-87, pri podružnicah
pa K 2,850.037-44 in sicer:
v Murski Soboti . v Gornji Radgoni
K
1,166.272-33 591.257-24 564.419-58 364.279-26 163.809 03
K 2,850.037-44 kakor to zahtevajo
v Dolnji Lendavi na Cankovi v Radgoni .	.	.
skupaj
in sicer po nakupni ceni, pravila.
Za hišo, posestvo in druge nepremičnine smo plačali K 222.009-50, od tega smo odpisali 2%, kar znaša K 4.440-19 in izkazujemo vrednost nepremičnin z K 217.569-31.
Premičnega inventarja (pohištvo, stelaže, konji, vozovi itd) smo nakupili za K 124.057’84. Od tega smo odpisali na vrednosti 10%, kar znaša K 12.405-78 in izkazujemo vrednost premičnin z K 111.652 06.
Predplačila za razno blago in teijatve na blagu znašajo K 1,041.278-63. Pripomniti pa moramo, da smo v splošnem prodajali samo proti gotovemu plačilu, le tu in tam smo izjemoma dali kake malenkosti za kratek čas na upanje.
Delež pri Zadružni zvezi v Ljubljani smo plačali v znesku K io-—, ker smo po pravilih včlanjeni pri tej zvezi v svrho revizije in ker nam deloma posreduje denarni promet.
Rezervni zaklad je dosegel znesek K 42.754'— in sicer iz prispevka aproviza-cijskega odbora v Radgoni po . K 40,000-— in pristopnin po ...... »	2.754-—
kar je znašalo z vplačanimi deleži po » 111.449-— naš lasten obratni kapital. Ker s tem denarjem samim seveda ne bi mogli ničesar začeti, smo bili prisiljeni iskati kredita drugod. Največ nam je pomagala pri tem Posojilnica v Gornji Radgoni, nekaj blaga pa smo dobili na upanje pri naših dobaviteljih, večinoma sorodnih zadrugah. Bilanca kaže, da smo imeli dolga pri imenovanih upnikih K 4,782.997-51, kateri dolg pa je seveda krit z vrednostjo blaga v zalogah in ostalim premoženjem.
Načelstvo je sklenilo obrestovati deleže takoj za prvo poslovno leto in sicer kakor to določajo pravila i°/o višje kakor obrestujejo denarni zavodi hranilne vloge. Za preteklo poslovno leto so se določile obresti po 4*/», kar znaša K 968 09. Kdaj in kako bodo se te obresti izplačevale, ima določiti občni zbor.
Ako odštejemo od našega premoženja rezervo, deleže, dolg pri upnikih in Obresti deležev, se nam pokaže čisti dobiček preteklega poslovnega leta v znesku K 154.606-39.
Celega prometa izkazujejo naše knjige v preteklem letu K 60,621.780-66, torej znaša čisti dobiček le 7i% od vsega prometa. Gotovo bo se te4ko našlo kako trgovsko podjetje, ki bi deloyalo samo s tako nizkim odstotkom. Da pa so cene različnemu blagu še kljub temu precej visoke, ni kriva zadruga,
ampak oni, od katerih moramo blago po visokih cenah kupovati. Ko bi nam šle merodajne oblasti bolj na roko in nam omogočile nakupovanje blaga naravnost pri onih, ki blago prideljujejo in bi ne bili prisiljeni kupovati blaga potom trgovctv, ki hočejo vsi zaslužiti in se tako blago brez potrebe podražuje, bi bile cene naarsikakemu blagu seveda drugačne.
Koliko dobička je naredila kaka posameznih podružnic, ni mogoče izračuniti, ker so stroški za prevoz pri raznih podružnicah različni, cene blagu pa pri vseh podružnicah tostran Mure enake, pri prekmurskih podružnicah pa zopet enake, ne glede na to, ali se blago prodaje v Murski Soboti ali Lendavi, v Gornji Radgoni ali Križevcih. Dobiček je last cele zadruge in imajo korist od njega vsi zadruž-
niki, ne glede na to, ali kupujejo pri tej ali oni podružnici.
Ob tej priliki še moramo naše člane na sekaj posebno opozoriti. Do sedaj so videli naši člani v naših prodajalnah le trgovine, kakor pri vsakem drugem trgovcu. To pa nikakor ni pravilno. Naši člani morajo priti do prepričanja, da je gospodarstvo zadruge v resnici del njihovega gospodarstva, da pri zadrugi odločujejo samo člani oziroma od njih izvoljeno načelstvo in ravnateljstvo, ki ima pred očmi vedno le koristi zadružnikov. Ako se kakemu članu ne zdi pri zadrugi kaj prav, mu je vedno prosta pot, da se pritoži pri načelstvu ali ravnateljstvu ali pa vpiše svoje pritožbe v pritožno knjigo, ki se nahaja pri vsaki podružnici in v zadružni pisarni. Nedopustno pa je seveda nastopati.
proti nastavljencem zadruge surovo, ker ti delajo vedno le po navodilih vodstva in je dolžnost vsakega člana, povedati svoje pritožbe vedno le na pristojno mesto, Ako bodo se vsi člani vedno ravnali po tem, ako bodo vsi člani storili vse, kar je v njih moči. da se zadruga čim lepše razvija, bo naše poročilo prihodnje leto izkazovalo še mnogo lepše uspehe kakor letos.
Z upanjem, da bodo nam vse merodajne oblasti šle vsestransko na roko v prospeh vsega našega prebivalstva in da bodo se zadružniki še z večjo vnemo oklenili svoje zadruge, sklepamo poročilo o našem prvem poslovnem letu.
Računski sklep
Gospodarske zadrego za Prekmurje, Mursko polje In Slovensko gorice, r. z. z o. z. za čas od nastanka
zadrugo do 3!. decembra lili.
JSl. k ti va			3? a s i v a		
	K	V	\	K	V
Stanje blagajne z 31. XII, 1919 .......	81,078	68	Rezervni zaklad ............	42.754	—
Vrednost blaga v podružnicah po 15% odpisu			vplačani de*eži . 			111.449		.
od prod. cene		 . . . .	2,860.087	44	dolg pri raznih upnikih . 		4,782.997	51
Vrednost blaga v centrali			791.148	87	obresti od deležev za 1. igig ......	968	09
Vrednost nepremičnin po 2% odpisu ....	2:7.569	31	čisti dobiček			1 54.606	39
Vrednost premičnin po 10% odpi.su . . .	111 652	06			
Tirjatve pri raznih dolžnikih . 		1,041.278	63			
delež pri zadr. zvezi		10		,			
	5,092.774	99		5,092.774	99
	I 1		\	j-	
Černjavič Josip 1. r., knjigovodja
Za odbor11
Kukovec Viktor 1. r. Ozmec Jožef 1. r.
/
Kaučič Matija 1. r. Požun Hinko 1. r. Žitek Alojz 1. r. Osojnik Anton 1. r.
Za načelstvo s
Rogan Franc 1. r. načelnik. Cobelj Franc 1. r. nač. namestnik.
Ravnateljstvo s
Neudauer Alojz 1. r. ravnatelj. Kocbek Anton 1. r. ravnat namestnik. Pelci Janko 1. r. član ravnateljstva.
Za nadzorstvo s
Dr. Steinfelser Franc 1. r. Šantl Franc 1. r.
Škof Franc 1. r. Vračko Franc 1. r. Babosek Franc L r.
kot pri pravih znamkah. Krona je precej ponesrečena in križ na kroni se sploh ne vidi. Na orlovskima glavama se slabo poznajo oči in •jezik. Obrobek okrog napisa je biedeišl in širši kakor na pravih znamkah; obrobne črte niso tako izrazite kor, pri pravih znamkah. Pri sto takih ni v sredini grba, odroma ni nikako izražen. Občinstvo se v lastnem interesu odo .zarja, da poroča pri sprejemanju iooo in ioo .kronskih bankovcev največjo pažnjo okolščini, ali niso koleki ponarejeni ter vsak slučaj takoj javi pristojni orožniški postaji. Bankovci s ponarejenimi koleki izvirajo iz Prekmurja.
Zamenjava kronskih bankovcev za nove. Začna
se pri nas dne 18. februarja t. 1. Zamenjavali se bodo samo bankovci Avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 K, ki so pravilno kolkovani. Te bankovca bodo po vsej Sloveniji zamenjavali davčni uradi in sicer vse Štiri vrste kronskih bankovcev, le ljubljanska dva davčna urada samo bankovce po 20, 50 in 100 K. Tisočake bo zamenjavala v Ljubljani finančna deželna blagajnana Krekovem trgu, Tudi podružnici Avstro-ogrske banke v Ljubljani in Mariboru boste sprejemali v zameno samo bankovce po 20, 50 in 100 K- Od 1. februarja t. 1. dalje 30 novi bankovci Narodne banke SHS splošno zakonito plačilno sredstvo v celem kraljestvu, tako, da se z njimi plačujejo polnoveljavno vse obveznosti, dogovorjene v kronah ali dinarjih. Upnik nima pravice zahtevati od dolžnika plačilo v kronskih bankovcih Avstro-ogrske banke ali v dinarskih bankovcih Narodne banke kraljevine Srbije. Vsakdo mora vzeti za plačilo nove kronsko-dinarske bankovce. Dne 15. marca t. 1. prenehajo biti kronski bankovci Avstro-ogrske banke po 29, 50, 100 in ! 000 K pri nas splošno zakonito plačilno sredstvo. Ostanejo pa še nadalje v prometu kronski bankovci po 1, 2 in 10 K. Ti se bodo vzeli pozneje iz prometa. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Sestanek tesarskih mojstrov iz Slovenije v svrho ustanovitve strokovne zadruge se vrši v mestni posvetovalnici (magistrat) v Ljubljani dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne. Na ta sestanek se vabijo vsi tesarski mojstri iz cele Slovenije, ker gre za ustanovitev velevažne gospodarske strokovne organizacije.
Rekruiacija letnikov 1899—¡900.	Mariborska
polkovna komandi razglaša: Rekrutacija letnikov 1890—1900 se pričue s I. 3. t. 1. K rekrutaciji morajo priti skupno ir, naenkrat prav vsi vojaški obvezanci letnikov 1890 —¡900, ne’glede na te, če in koliko časa je posameznik že služil pri vojakih, kakor tudi vsi oni, ki so bili pod bivšo Avstrijo ali pa tudi v naši vojski že asentovani ali prebrani. Vojaški obvezana, ki so svoj rok v kadru že odslužili bodisi v avstro-ogrski ali v naši vojski, naj deneso neborni komisiji uradna dokazila o njihovi celokupni vojaški službi, kar bo naborna komisija v naborni listi zabeležila, invalidi letnikov 1890—1900 so naborne obveznosti oproščeni, če ; predleže svoje listine o invalidnosti svojim županstvom ali najbližji orožniški postaji, katera vpešiie te listine pristojni politični oblasti na vpogled i« zabeležbo v ! naborni listi, nakar se listine invalidu zopet vrnejo, j Glede skrajšanega roka vojaške službe ali sploh kake olajšave se opozarja, da prinese vsak vojaški obrezanec 3eboj Ysa uradna dokazila, to je družinska poročila, katera so se že od strani okrajnih glavarstev izdala župnijskim uradom. Ta poročila morajo biti potrjena sledeče: »Za resničnost jamčimo. Župnijski in občinski urad s pritiskam okroglega pečata«. Dalja si mora vsaki obrezanec preskrbeti uradno potrdilo davčnega urada, koliko direktnega (realitetnega) in osebnega davka brez doklad plačuje glavar družine ali vojaški obrezanec sam. Če mu to ni mogoče, naj prinese seboj davčne knjižice. Kdor si tega ne preskrbi, temu se na vsak način pripozna polni rok aktivne vojaške službe. Na naknadno vložene prošnje se ne bo oziralo. Da se do-žene delazmožnost moških družinskih članov obrezanca, naj se isti zglase z vojaškim obvezancem vred pri naborni komis», če rodbina prosi za kako olajšavo. Dan in kraj nabora se bo že razglasil.
Kamnikar - diplomat. Govorijo, da se
hoče Kamnikar posvetiti diplomaciji. Vest, da ie Radgona po »modrem« ukrepu pariške mi-
rovne konference priklopljena Avstriji in to po »njegovi« zaslugi, je moža tako napihnila, da je sklenil zamenjati zdravniška suknjo z diplomatskim frakom. Toda naj si dobričina nič kaj preveč ne dornišljuje! Ako bomo zgubili Radgono,' jo bodemo vsled naše lastne brezbrižnosti, a ne vsled ostrine njegovega diplomatič-nega jezika.
Prazen strah. »Deutsche Grenzvvacht«
toži, da še ne sme objaviti imena onih slavnih junakov, ki so se udeležili lanskega zmagovitega pohoda na Radgono in jo potem sramotno odkuriii pred bajoneti in kopiti naših vrlih jugoslovanskih vojakov. Boji se, da bi jih naše oblasti zasledovale. Ta strah >Grenzwachte« je popolnoma prazen, Pozname te klavrne junake in le naši pohlevnosti, ki meji na ono jagnjet je pripisovati, da ti ljudje še n-so dobili plačila, kakršno bi zaslužili. »Grenzvvacht* lahko še sedaj postavlja spomenike tem svojim junakom po radgonskih ulicah. Naše jugosjovanske oblasti v Radgoni je gotovo ne bodo ovirale.
Domače vesti
Kapela — Radine!, Veselica, katero je priredilo kapelsko kmetijsko bralno društvo v Rosenbergerjevi dvorani v Radincih, je izvrstno uspela. Kapelčanam, posebej še g. Mauku, moramo le častitati k prireditvi. Vloge v burkah »Ego uro doktor« in »Zamorec« so bile srečno razdeljeno in so se dobro igrale. Posameznim prizorom in nastopom se je občiustvo iz srca smejalo. »Zviti Jaka« je bil pravi tip vaškega norčka, domišljavega, a vendar dobrodušnega fanta, K uspehu prireditve je mnogo pripomogel nastop gornjeradgonskega pevskega društva po vodstvom č. g. kaplana Maksa Ašiča. Kapelčanom pa kličemo: Le po tej poti naprej brez ozira na ovire in zapreke, ki se varn stavijo na pot.
Mala Nedelja, Dne 10. februarja 1.1. ob 11. url smo pokopali tukajšneg® mnogoletnega šolskega ravnatelja Simona Cvahteja, ki je umri 7. februarja t. 1. po dolgi in mučni bolezni. Pokojni je tukaj služboval dolgih 36 lat, tekom katerih si je pridobil toliko ljubezni in spoštovanja, da je užival ne samo pri svojih stanovskih tovariših, temveč tudi pri domačem ijudstvu taki ugled, kakor malokdo. Bil ni samo učitelj mladine, temveč Teli župniji svetovalec in voditelj. Ljudstvo ga je naravnost oboževalo, kar je pokazalo neštetokrat še za časa njegovega življenja, dalje med njegovo dolgotrajno boleznijo, zlasti pa pri njTgovi smrti. Ko se je po šolskem okolišu raznesla vest, da je dobri gospod ravnatelj za vedno zatisnil svoje trudne oči, je bila žalost vseobča. Ne samo mladina, temveč tudi dekleta in žene, da celo fantje in resni možje so jokali kakor mali otroki. Posebno ginljivo je bilo, ko je že v nedeljo dne 8. t. m. bila skoraj vsa fara v znak sožalja odeta v žalno obleko in v dolgih vrstah hodila kropit svojega učitelja. Višek spoštovanja do blagopokojaika pa je pokazalo ljudstvo na dan pogreba samega. Menda je bila na nogah vsa malonedeljska župnija, kajti ljudstva se j# kar trlo na gričku okoli cerkvica. Bila je prava manifestacija, v kateri je narod hotel pokazati, kako ve ceniti svoje ljubljence. Tako veličastnega pogreba še Mala nedelja ni videla. Tedi stanovski tovariši so mu lepo izkazali zadnjo čast, kajti nabralo se jih je od blizu in daleč kakih 70, nekateri celo iz Ptuja in Maribora. Pogreba se je udeležilo tudi sedem duhovnikov, med njimi tukajšnji rojak pesnik in pisatelj Franc Ks. Meško, kar svedoči, da je pokojnik tudi med njimi užival velik ugled, kar je domači g. župnik tudi omenil v svojem govoru, ki ga je imel v cerkvi po opravljeni maši zadušnici. Na grobu so mu govorili v slovo tovariša Mavrič in Tomažič ter kmet domačin, ki so omenjali njegove vsestranske zasluge. Skorej nobeno oko ni ostalo suho. Na domu in na groba so mu zapeli pevci pod vodstvom tovariša Zaherla v srca segajoče žalostinke. Čuden slučaj je nanesel, da je bil istočasno pokopan tudi tukajšni domačin, učitelj v pokoju, g. Andrej Vrabl. Prej cela desetletja nobeden učitelj, in
sedaj na mah kar dva! V slovo mu je govoril tovariš Cvetko. In tako je bil dan 10. februarja za Malonedelj-čane pravi dan žalosti. Pokazali pa so, da vedo spoštovati in častiti svoje zaslužne može, zato čast in slava jim, blagopokojaikoma pa mir in pokoj, in večna luč jima naj sveti!
Vogričevei pri Ljutomeru. Na gostiji Alojzija Lederhasa z Marijo Verzel je nabral posestniški sin Franc Filipič iz Vogričevec 79 K 30 li za vojake-slepce, kateri znesek je odposlal uredništvu »Murske Straže«. Posnemajte 1
Gornja Radgona. V nedeljo dne 22. februarja se vrši ob 3. uri pop. v posojilniški dvorani protestni shod naših žen in mladenk proti občinskemu volilnemu redu, kateri jim odreka volilno pravico. Nastopijo govornice iz vrst naših žen in mladenk. Žene in mladenke I Udeležite se v obilnem številu tega shoda in pokažite, da vam ni vseeno, ali se vas zapostavlja, ali sa vam da priznanje za vse ono požrtovalno delo, katero ste vršile med vojno.
Gornja Radgona. V nedeljo dne 29. t. m. se vrši ob pol 10. uri dopoldne v posojilniški dvorani občni zbor Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni. K številni udeležbi vabi odbor.	"***
Gornja Radgona. Te dni so ustrelili v naši občini obmejni stražniki nekega tihotapca iz kapelske župnije. Hotel je vtihotapiti v Nemško Avstrijo večjo množino živil. V svarilen vzgled vsem onim, ki se pečajo s tem » kšeftera«!
Gornja Radgona. Samostojna kmetijska stranka, o katere shodu in polomiji, smo svoječasno poročali v »Murski Straži«, se trudi na vse kriplje, da bi privabila v svoje vrste naše ljudi. Kakor znano, je naše ljudstvo po pretežni večini organizirano v »Vseslovenski ljudski stranki« in »Kmečki zvezi« in vse zovarenje »samostojne« kmetijske stranke je in bo ostalo brezplodno in brezuspešno. Apostol te stranke v šentpe-terski župniji je do sitega znani tukajšnji verižnik, tihotapec in navijalec cen, kateremu je naše ljudstvo znosilo že lepe tisočake v nenasitljivo bisago in v zahvalo, zato ga hoče osrečiti s svojim preizkušenim vodstvom. Podpira ga v njegovem človekoljubnem delu cela vrsta nemškutarjev, po obrti in srcu mu sorodnih bratcev. Nimamo ničesar proti temu, ako kdo deluje za svojo stranko in ji skuša pridobiti pristašev, ako-ravno bi bilo morda bolje, zdržati se strankarskih bojev v čaših, ko je skupno delo za naše severne meje neizmerne važnosti. Ako pa katera stranka meni, da mora rovariti, tedaj naj pošlje v boj moža čistih rok, poštenjaka, a ne ljudskega oderuha, kateremu bi se morda dobila primerna družba v zaporu, ne pa med poštenimi ljudmi. Ako »samostojna« misli, da mora njen bojni rog odmevati tudi po naših obmejnih krajih, delati spor in rušiti edinost, tedaj se naj bojuje s poštenim orožjem in dovoljenimi sredstvi, ne pa pod različnimi pretvezami in na goljufivi način pobirati podpise po sentpeterskih občinah za svoje kandidatne liste. Tako postopanje obsojamo in prepričani smo, da bodo z nami soglašali tudi naši politični ncprijatelji, sicer pa poštenjaki. Oblasti opozarjamo, da si ogledajo te ptiče natančneje in jih pošljejo tja, kamor spadajo. Ljudstvo pa svarimo pred to svojatjo!
Ljutomer. Zveza viničarjev, skupina Jugoslovanske strok, zveze v Ljubljani priredi v nedeljo dne 22. februarja ob 3. uri popoldne v prostorih g. Stermana tombolo z mnogimi lepimi dobitki. Vse prijatelje delavstva uljudno vabi odbor.
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elzafluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specialni steklenici 27 K« Fellerjev Elza mentclni četnik en komad 3 K 50 v.
Želodec Vata ni v redH ? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljc 12 K. Pravi balsam 12 steklenic 30 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 12 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubiea donja, Elzatrg štev. 264, Hrvatska.	C.
y (latam se! novozidana hiSa krita z opeko, z štirimi nsjSUt sobami, vrtom in sadovnjakom na lopi solnčni legi z dobro pita« vodo, ob veliki cesti na križopotju. Pripravljena za trgovino ali kaki urad. Najemnina na leto od 2000 kron naprej. Ponudbe do 30. marca 1920 na lastnika Matjaža Kusteo w Gornji Bistrici, pošta Srednja Bistrica, Preknmrje.
Jugoslovansko inženirsko podjetje
družba z o. z.
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje
Lj4ab!janas Sodna ulica štev. 2 Maribor, Viktringhofova ulica štev. 34
Brzojavni nailovi: JIP — Ljubljana, J1P — Maribor.
Oddelek 8.
Projekti, proračuni. Nasvctovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstva,
Gddcdek II.
Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija.
SiideSek iii.
Beton, žeiezobeton. Železu*, .konstrukcija.
Oddelek IV.
Železnice, ceste, predori, mostovi.
Oddelek V.
Industrij d; a in gospodarska poslopja.
Oddelek VE.
Komereijalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin.
občni zbor Gospodarske zadruge
za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, r. z. z o. z. v Gornji Radgoni, kateri se bo vršil v nedeljo, dsi® 29. februarja ¡920 ob pol ¡O. tari ps-edpoSsian v posojilnični sS^orani w Goraji Radgoni.
JOsa-ovsa.A	s
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Predložitev računov za leto 1919 in potrjenje bilance za pretečeno leto.
3.	Slučajnosti.
Na občnem zboru govorijo o gospodarskih zadrugah in o zadružništvu sploh tudi tuji govorni! !,
Ker šteje gospodarska zadruga danes že okoli 2000 članov, je želeti, da bo tudi udeležba temu orimerna. — Tudi onim, ki niso člani Gospodarske za-
druge, je pristop dovoljen.	/
Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri pa sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih zadružnikov.
V Gornji Radgoni, dne 9 februarja igao.
Hacelsivo.
cilindrovo, strojno, plinovo
PetreleJ
Gudron
ICÖIBET, LJUBLJANA
Katera trajno ==-== veseljepovzročuje?
SUTTNER
Niklnsta,.jeklena, srebrna,zlata, po vsaki ceni in presenečeni bodete! Tudi verižice, prstane, zapestnice in vsakovrstne potrebne reči, kokor škarje, n6že, britve, doze za cigarete, sibie-njake, denarnice itd.
Vse dobro in ceno!
Zahtevajte cenike od:
H. SUTTNER Ljubljana štev. 978
Hočete obdržati svojo lepoto?
Hočete imeti kakor baržun mehko kožo ?
Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev ?
Uporabljajte Felerjevo pravo Elza obrazno, kožo ob-
vanajoco pomado! Občudovani bodete! Zavidam!
1 lonček 0 K, No. III močnejše vrste » K. K temu
— Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Trgovski k^esSita pod najugodnejšimi pogoji.
papirje
Mariborska eskomptna banka podružnica Morska Sobota
JE»€»c3L3r‘UL.^feia.i<5eL
Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po 3 ®|0 čistili, ter vloge na tekoči račun po dogovoru.
Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji.
prostori v <ol>oiaaa.istima. Jbaassi v x« lOLOidstzropJia.«	^
kurzu.
Krojaškega pomočniki
sprejme takoj Josip Jelovšek, -krojaški mojster v Ljutomeru.
Pri Bali nedelji, okraj
Ljutomer se proda majhno posestvo v bližini farne cerkve, v obsegu nekaj aad dva orala. Zidana hiša (streha »tara), vinograd (polovico obnovljen), rodoviten sadovnjak, vrt, njiva, polu gozd in travišče. Priličen stavbeni pro «tor ob lepi cesti. Pripravno za vsako gar, posebno za umirovljenca, za zdravnika, oziroma se da preredki za trgovca, gostilničarja, peka ali za drugo, Natančneje se izve pri posestniku Antonu Porekar, nadučitelju na Humu, pošta Ormož ob Dravi ali pozneje pri razglašeni licitaciji.
Otrobe, pšenično mečko, oves za
seme, pšenično, krušno, koruzno in ajdinsko moko, proseno pšeno, tikvino (bučno) olje, dobro milo, sodo, vžigalice, sladno kavo, drva za kurjavo, prodaja na debelo in drobno ter kupuje vse deželne pridelke. Sprejema naročila za apno in cement. J. Škerlec, trgovec, Gornja Radgona.
Sladno kavo
znamka
jmmr
v zavitkih po 200 in 500 g, originalni zaboji po 50 kg, po najnizji ceni, franko vsaka železniška postaja dobavlja
Kolesarji
Vse gsotrelbšeine za kolesa in motocikle plašče in zračnice
1 dobite najceneje v trgovini
J. Goreč, Ljubljana
Pismena naročila se izvrše še s=—isti dan. =-=-s -
Sliši • Podgane
stenice — ščurki
P«“a Sito, ajdo in proso
ES	h”Ss3 Vit,ko »aidsa, valjični mira, Kranj.
hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča
Rozalija Ruscher v Ljutomeru. 13—8
Zinsnafa kakor tudi prvovrstna svilnata mlinska sita (pajtlji) iz Švica, za moko vseh vrst, se dobe vtrgv. AVGUST ČADEŽ Ljubljana kolodvorska ul. št. 35, nasproti stareTišlerjeve gosti.
Cene franko kolodvor. Ponudbam priložiti vzorce.
Sopet
ogromna posiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka
Gigovič
SSaribof, Glavni trg 21
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate niGja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim slišim K 7*—, za podgane is miši K 7*—, za Ščurke K 8---, posebno močna tinktura za stenice K 7'—, nnt-čevaiee moljev, prašek za aši v obleki ia periln, proti mravljam, proti nšem pri perutnini K 6--~, prašek proti mrčesom K 6’—, mazilo proti a šem [tri ljudeh K 4'—, mazilo za nSi pri iivini K 4-—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalcev rastlin) K e-—. Pošilja p» povzetja Zavod za eksport
M. Jfisfcer, Zagreb 46, Peirlojska ailea 3;
i primešaj krmi; vsak teden eno pest, Če ‘ pa se rabi kot nadomestilo za, krmo, tedaj 2 pesli. 5 zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, tvorbo jajc in mleka, zadostuje 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali pri trgovcu, vsak ga lahko proslo prodaja. Ali pa piši lekarni Triife<šezy w LJnlsSiassE, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino.
öglaswjfe y „ffiurski SiraJI“.
ugoslovanski kreditni jaiod
PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje k po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega, gj
inkasp faktiasr* is? trgovske informacije.
izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska
in sicer volne, cefirja, tiskanitia, etamina, ba tista za ženske obleke, sukna kamgarna in hiačevine za moške obleke, belega in pisanega plalna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še^mnogo raznega družega blaga, katero se prodaje zaradi nakupa v_ velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega redno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kiii,^ ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.
Ilustrovani cenik zastonj!	Na debelo samo v !. nadstropju.
iiSSlS", R. Stermeeki ci£„SSy£*
Izdaja ..Tiskovna zadruga4" v Radgoni.
»■	v	-VVU J 11IHVJ A it IV.
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeva prava Elza Tanoehina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Zabrani plešo ! 1 lonček 6 K. No. III 9 K.
K temu močno terovo milo za umivanje glave 7 K.
Šampon 1 K. Mazilo za brke 1 K 80 v, in 2 K50 v.
Mučijo Vas kurje očesa?
Kellerjev, pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kuijih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škadljica 3 K 50 v velika škadlja 5 K 50 v.
Želite še kaj?
Fellerjeve Elza uniivalne pastilje (Kolonjska voda) i škadlja 5 K.	-
Kellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škadlja 5 K. — FeUerjev mentolu ctmk zoper glavo- m zobobol 1 škadljica 3 K 50 v J Kellerjev Elza fluid 6 dvojnaiih ali 2 veliki stekljenici špeciialni 84 Tč Najboljši parfum z najfmejšim duhom od 8 K naprej NTiifinpiši tli™ -	D«'-Klnger, bel, roza in rumen. 1 velika^š^dlja^Tl t *
1-	" Stekifnlcft^ Pr° ° K in 16 K- Liliji no mlečno milo
Jošf„inaaprSj amnajcLeje 6ga'PUder Dr' K’U^ 12 K' 0mot
easen y. feller, ib™ stutio, s gi®
mowsaaaasawsMguaH
Jajca
Odgovorni urednik: Franc Jerebič.
v SkLmnožin5 in prosi za ponudbe ekspertna frgo^ma Ed. Supggasia:g Pristova, 5ioyerifj2,
Tisk tiskarne F, Semfitsch v Radgoni.