Inserati se sprejemaj« in velji tristopna vrsta:
8 kr., že se tiska lkrat, 12 n i> n » - » 16 „ „ n M 3 •>
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravuištvo administracija) in ekspedicija n» Starem trga h. št. 16
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. • ° «> 11
za četrt leta	. . 2 „ 60 „
V administraciji velja:
7,a celo leto . . 8 gl- 40 kr za pol leta . . -t n	ii
za četrt leta . . 2 ii 1 ii
V Ljubljani na dom pošiljan ^ velja 60 Ur. več n« leto. /' Vredništvo je ua stolnem tftju-'
rl X*. .iw 1	,	->*V>
KiS. 8t. 284.
PBlititn list n slovensKi nni

Izhaja potrikrut na teden in v torek, četrtek in saboto.
„Naro(lu' v našo ol^ainbo.
Vedel se je »Narod" nektere dni, kakor da bi hotel pojenjevati od svoje pogubne so-vražljivosti zoper katoliško cerkev, in je nekoliko kremplje skrival; pa smo mu prav malo verjeli. V št. 202 pa je zopet vse svoje roge pokazal in ob enem svojo velikansko nevednost, Če ne še veče zlobnosti, v verskih rečeh svetu razodel. V članku ,,Propadanje ultramontanske politike" zopet čenča, kakor da bi jezuiti cerkev Kristusovo vladali! Kdor tako butoglavno piše, on kaže, da ne veruje v Kristusovo cerkev, nepropadljivo in nezmotljivo, kar je od začetka verska resnica, da čisto nič ne ve, kaj se je godilo in se še godi v Rimu, v cerkvi in s cerkvijo sploh.
Papež sam in najveljavniši katoliški učenjaki so izrekli, da dogma nezmotljivosti Kristusovega namestnika nima nič opraviti s politiko, z vladarji, z vladami itd. Pa zastonj! »Narodovi" pisači verske reci vedo bolje od vsacega papeža in vsih teologov, ter kričijo in lažejo: »jezuitizem je z nezmotnostjo papeževo neko cerkveno občno absolutno nadvlado po vsem svetu vvesti hotel, - pa sami katoliški cerkvi škodoval . . ." Da je nezmotljivost v Nemčiji rodila cerkveni boj, kdo razun »Narodovih" »mladih" modrijanov in kacega juda še to verjame, ako so mu zadnje dogodbe le po vrhu znane? Kaj ima n. pr. nezmotljivost opraviti pri oddajanji duhovskih služb, pri Bismarkovem trinoženji katoliških škofov itd.? Ravno toliko, kolikor pri laškem ropu in tolovaj-Btvu, pri trpinčenji papeža, škofov in poštenih
Podlistek,
~ "7 V •».iiiu>tnft ie sklicevale na Glad-1 ..Narod" tako svoj lastni princip, »vse v prvi
S£1S2E21 . * —w -z rmi t,,,ta! kKak0
ITe bLo Narodu" v č kot sv. pismo, je le! »Narod ' v sedanjem liberalnem gnanji, ko se ki je blezo »isarouu	i	naimanifia rečica, vsaka osebica z zelez-
brošura, kakor legijon družili in čisto nič ne dokazuje in ne določuje v tem, kar tiče pravo korist katoliške cerkve; pač pa vemo, da ravno adaj, že po razglašeni papeževi nezmotljivosti, se spreobračajo najslavnejši in najučenejsi Angleži h katoliški cerkvi, možje, ki nekoliko bolj študirajo, resnico preiskujejo in ljubijo, kakor pa »Narodovi" revni politikarji in še revniši katoličani, ki še tega ne vedo, da od vesoljnega zbora sklenjen in od papeža potrjen nauk je dogma (verska resnica), ki jo mora vsak katoličan ravno tako sprejeti in verovati, kakor n. pr. nauk od včlovečenja Kristusovega, presv. Trojice itd., ako bi imeli zato tudi vsi ,Gladstoni" brošure pisati, vsi judje, kterim katoliška reč nič mar ni, jezike brusiti. Kdor ne ve tako imenitnih in najglavniših načel sv. vere, naj vsaj molči, da se mu ne bodo šolarčki
smejali.	.
Ravno tako malo vzroka ima španjsko,
francosko ali celO italijansko počenjanje, da bi svoje rogovilstvo na »ultramontanstvo", to je, na katoličanstvo zvračevalo, ter bi »ultramontan-ska" politika zato propadala; za kar je »Narod' svojemu »bogu" tako sladko hvaležen! In taki izvržki katoličanstva se predrznejo za katoliške Slovence politiko pisati! Ta list očita, da so ultramontanci" simpatizirali s Karlisti, ne pomisli pa, kako se je ravno s tem opekel, ker on simpatizira s španjskimi rogovileži, ki se z Bismarkom bratijo, tujce, ki gotovo le svoje lastne koristi išejo, celo Ilohenzollerja, na španj-ski prestol vsilujejo in v deželo kličejo itd.
^11(11 VVI V	-----J-------v
vsaka najmanjša rečica, vsaka osebica z železnimi svedri neštevilnih paragrafov privija in priklepa, more videti borbo za svobodo zoper ultramontanizem, to naj ume, kdor more! To je ideja Luciferjeva, ki je menil svoboden in svoj lasten gospod biti, ko je od Boga odpadel; to je misel tistih vitezov, kterim je mesena razuzdanost in jezična klepetavost njih zlata
doba in svoboda.
Ako se cerkev s papežem, s škofi, z du-hovstvom ropa, tare, v ječe zapira, ako se verske resnice zaničujejo in značaj ni verniki psujejo: ni to prvi — kakor tudi ne zadnji p0t; _ v preganjanji se pa ona vtrjuje in razširja. »Kri mučencevje seme kristijanov". Pošteni katoličani se v času britkosti sv. cer-:ve toliko trdnejše drže in se z njo vred vojskujejo zop?r njene tlačivce; ne pa da bi po izdajsko njeno zastavo zapustili, v tabor njenih sovražnikov potegnili, pa hvalili »svojega boga", da njih »mati" preganjanje trpi!!!
Ko smo bili ta spis dokončali, nam je prišel v roko odgovor preslavnega vikšega škofa vestminsterskega dr. Manning-a na Glad-stonov pamflet. Učeni pisatelj se jc dolžnega čutil po angleških časnikih ob kratkem pa določno Gladstonovo krivičenje zavrniti ter za-se in za svoje vernike protestirati zoper taisto. Vikši pastir na prvo zatrjuje, da vsa Glad-stonova knjižura meri na trjenje, da katoliškim prebivalcem na Angleškem je vsled sklepa vatikanskega zbora nemogoče hiti dobrim državljanom. Grešil bi, pravi dalje, zoper svojo
I,,!,.„,,nit n/evet v<ako veliko misel, vsako| Krepka volja in samodjavna snaga ste veliko svrho; ou čisUt tudi velike može pro- temelj velikemu značaju. Kjer je taBna volja . « i i .. .1!	lTiofnilm Snn4fr»v:inipi in snaua. tam ie življenje, in hjti jc ,
Moč značaja.
(Po S. Smilea-u J. Steklasa.)
(Dalje.)
Čisto drugačen je človek krepkega značaja in velikega duha, ki spozna, da je za svoja dela odgovoren, in kteremu je dolžnost zakon življenja. On je resničen in pravicolju-ben ne samo v svojih javnih dejanjih in poslih, nego tudi v družinskem krogu, ker je praved-nost enako potrebna proti narodu. On je pošten v vsem, v vsakem zboru in dejanju; plemenit in velikodušen proti svojim protivnikom, kakor tudi proti slabejim. On je vesten v vseh svojih besedah in delih. Ko jc Kroimvell prosil od parlamenta, da naj mu mesto izsluženih gostničarjev in strežnikov, iz kterih je ob,ta jala vojska republike, dajo drugih vojakov, za hteval je vestnih mož. Človek značajen zna tudi spoštovati; on spoštuje vse, kar je v tečaju stoletij sveto postalo; on tedaj čisla vsak
šlosti kakor tudi svoje vrstnike. Spoštovanje je tudi sreči pojedine«, družine in naroda potrebno. Brez njega nima vere v Boga, niti zaupanja v ljudi, nima društvenega miru niti napredka. Spoštovanje je samo druga beseda za vero, ktera ljudi veže med seboj in z njihovim Bogom.
Človek velikega duha obrne vsaki dogodek v gotovo izkustvo. Med izkustvom in njegovim razumom se sklene ozka zveza, kterej so plodovi velika in plemenita dela. On dela vse iz ljubezni, da si ljubezen pridobi; njemu je dober glas mil, a sramota zaničevanja vredna; on zapoveduje in uboga z enakodušnostjo, ker je tudi njegova namera v obeh slučajih enaka. In ker zna, da razum ni brezkoristen dar božji, da se po njem voditi. Resnica mu je sveta, in njo si trudi pridobiti. V društvu je žarko solnce, kterega svetli žarki korake vsakega po pravem potu vodijo. On je prijatelj modremu, izgled neodločnemu in lek hudobnemu človeku. Tako ne čas od njega ne pride, nego ide ž njim in čim stareji je, tim bolj čuti duševno jakost v sebi, bolj nego slabost telesno
in snaga, tam jc življenje, in kjer je ni, tam je robstvo in slabost. »Krepek človek in vo-dopad si sama pot delata", pravi pregovor. Krepek in odločen vojvoda ne odpira samo sebi pota, nego tudi druge za seboj potegne. Vsak njegov čin je znamenit, pokazuje samo-djavno snago, neodvisnost in zaupanje v samega sebe, ter vzbuja nehoteč splošno spoštovanje in čudenje. Takšni značaji so bili Wa-shington, Pitt, \Yell;ngton, Ljudevit Gaj, ban Jelačič, škof Slomšek, Toman, z eno besedo takšni značaji so vsi veliki vodje ljudstev.
»Prepričan sem", rekel je Gladstone govoreč v zbornici poslancev angleškega parlamenta o vrlinah nedavno umrlega lorda Palmer-stona, »prepričan sem, da ga nam je za uzor postavila samo njegova krepka in jaka volja. Ona ga je podpirala, da ni maral za breme svoje starosti, nego da ga je še celo kakor s sebe vrgel, pa se mi še dandanes čudimo nje-govej delavnosti, in čutimo se podvizani po njegovem sijajnem zgledu, da enako strpimo na stezi pravice in dolžnosti, njega pa da ljubimo in da se mu čudimo."
dolžnost do katoličanov te dežele in do samega sebe, ako bi zoper tako trjenje kar naravnost ne oporekal. . . . Obsežek brošure se da ob kratkem v te-le besede strniti: „Dolo čila vatikanskega zbora so v razmerah katoličanov do državne oblasti naredila tako spremembo, da katoličanom ni mogoče prisege za pokorščino opraviti, kteri se podvržejo pred razglašenjem te postave." Nato daje vikši škof ta-le odgovor na Gladstonovo krivičenje: 1. Vatikanski sklepi ne za črko ali najmanjšo črtico niso spremenili ne tirjatev in ne bistva državljanske podložniške dolžnosti; 2. podlož-niška dolžnost katoličanov je ravno tako nepogojna, kakor vsih druzih kristijanov itd. Nadalje nadškof pravi, da javni mir se je v poslednji polovici tega stoletja vtrdil z od-pravljenjem verskih prepirov in neenakosti pred postavo, in da nemška država bi bila lahko ravno tako mirna, ako bi njeni državniki ne bili podžigali ognja verske prepirljivosti, in da dr. DiiUinger je spočetnik te narodovne nesreče. Nadškof miluje, da tudi v Gladstonovi brošuri ni našel le samo Dollingerjevega imena, ampak tudi njegova dokazovanja. — No,-zdaj lahko vidi „Narod", na kaj in na koga da se je opiral!
Politični pregled.
V Ljubljani 18. novembra.
Avstrijske dežele.
O iiiiiiiMtrr*Eii EiH/J, pravi „N. fr. Pr.", je vse potihnilo. To pa ni res. Čez vse ustavoverni stari ,,FremdenbIatt" piše, da sedanjemu ministerstvu od lanskega borznega kraka sem, ko je pokazalo tako malo previdnosti in poguma, solnce zahaja in da stoji na razpotju, ki bode odločilo njegovo osodo. Tudi dunajskemu „Tagblattu" se iz Lvova telegrafuje, da „Gaceta Lwowska", ki je glasilo cesarskega namestnika Golu ho vskega, objavlja neki članek, v kterem napoveduje spmnembo notranjih vstavnih zadev ter ostre levite bere ustavovercem, voditelje staročeske pa proslavlja.
Že večkrat, piše „Politik", so na Dunaju ministersva češki opoziciji na ljubav padla in vstala in zastonj bi na Dunaju iskali vlado, ki bi brez nas mogla računiti. Zlasti pri zmedenih notranjih zadevah in od danes do jutri
negotovem vnanjem stanju nobenemu državniku, naj že spada h kteri koli stranki, ne more biti neznano, da sodelovanje tako močnega faktorja, kakor je češko ljudstvo, je Avstriji neobhodno potrebno. To spoznanje je že velikokrat vodilo dogodke v cesarstvu iu je tudi tečaj sedanje situacije, naj se ustavoverci še tako moške kažejo. Kar vladajoči sistem z vsemi svojimi poskušnjami na Češkem ni dosegel, to mora vsaj obetati in upati, sicer nima nobenega vzroka za svoj obstanek." Vsta-voverci se pa še vedno tolažijo s tem, da se bodo Čehi naposled vdali, in „Pest. Llovd" je je nedavno rekel, da ravno sedaj je najman primeren čas za porazumljenje, ker se na Češkem narodna stranka kruši in je treba še le počakati, kaj bo. Vstavoverci stavijo svoje zaupanje na Mladočehe, ki pa še sami ne vedo, pravi „Politik," kaj hočejo. Vsak list kaj druzega zahteva in te dni je neki mladočesk Časopis ostro zahteval, da naj se že skoro osnuje program in da naj se v ta namen vsi Mladoči hi skličejo v posvetovanje.
Profesorji tilozofične fakultete na Dunajskem vseučilišču so po nasvetu dr. Miklošiča sklenili oporekati -proti učnemu ministerstvu, ker je nedavno na priporočbo nekega gospoda, ki pri fakulteti nima nič opraviti, proti nasvetu kolegija imenovalo nekega izrednega profesorja.
Baron It o d i č hoče na vsak način odstopiti. Njegov naslednik bo neki generalmajor Jovanovič, Rodičev svak in prijatel.
V n a nje države.
!Fa'ii!»Ioi hoče za mornarsko in tele-grafično opravničtvo na posodo vzeti 16 milijonov tolarjev. Poslancem ni nič kaj vseč, da vlada, ki je od Francozov dobila toliko milijonov, hoče že dolgove delati. ,,Grofa Ar nima zarad bolchnosti niso zaprli v ječo; Tožno pismo so mu neki izročili 14. t. m., konečna obravnava pa bode 7. decembra.
Asi EScifeEtciii so zasledili veliko zaroto ter zaprli mnogo oseb. Pravijo celo, da so hoteli neko noč preiskati v Petrogradu vse hiše. Pa kje bi bili vzeli toliko policajev in vojakov ?
1/.	so liberalni listi
vedno veliko poročali o grozovitosti Karlistov. Tudi naš Ijubezujivi „Narod" je v njihovi rog trobil, a sedaj celo „N. fr. Presse" pripoznava,
da republikanci so po bitvi pri Št. Marku zažgali vse hiše svojih nasprotnikov. Karlisti se zbirajo pri Veri in hočejo napasti republikance, ki si ne upajo več napasti jih.
lia liitšknii se nasprotovanje proti vladi čedalje bolj množi, zlasti v južnih deželah, kjer so Piemontezov že čez grlo siti. Pri volitvah je iavoljenih 271 ministerskih in 195 nasprotnih kandidatov.
Izvirni dopisi.
I« fjjaihljsiiie. (Konec.) Zadnjič smo govorili o zboru tukajšnjih nemčurskih učiteljev. Naj danes omenimo le še nekterih sklepov, ki so bili po specijalni obravnavi sprejeti. 3. točka določuje, da noben mojster ne sme sprejeli rokodelskega fanta v nauk brez postavnega odpustnega spričevala iz ljudskih šol. Novo šolstvo je vse vrtoglavo. Če kdo iz ljudske šole stopi v gimnazijo ali realko, ne potrebuje nobenega spričevala, rokodelskim fantom pa naj bi taka spričevala bila neobhodno potrebna?! Po 4. točki naj deželni šolski svet večkrat pregleduje, kako okrajni šolski svet izvršuje kaznovanja, naložena od krajnega šolskega sveta za poo.stajanje iz šole. Po 5. točki naj se k šolski nadzorski postavi doda še pristavek ali novela, kakor je v Istriji. (Postava od 11. febr. 1874.) Po tej noveli naj bi se krajni šolski svet, ki svoje dolžnosti ne spolnuje, po deželnem šolskem svetu razdjal in nov volil; ako pa tudi ta ne bi zadostil, naj bi se izvolil za vse šolstvo oskrbnik, kterega naj bi dotične srenje plačevale, kakor naj plačujejo tudi vse druge s tim vzrokovane stroške. To novelo je nasvetoval g. Sima. Po 6. točki landesschulconferenz želi, da naj napoldnevne šole jenjajo. Po 7. točki se okrajnim šolskim nadzornikom ukaže, naj nad tem čujejo, da se šolske postave zvršujejo z vso ostrostjo. Po 8. točki naj se c. k. deželni šolski svet s kn. škof. ordinarijatom dogovori, naj {atehete tako vravna, da se drže krščanskemu nauku odločenih ur. Nemara tudi takrat, kadar je treba k bolniku iti, pokopavati, kršče-vati itd. Naj tukaj memogrede še opomnimo sklepa v St. Jerneju zbranih 13 učiteljev, ki na to meri, da orglauje se šteje med prepovedana stranska opravila učiteljev, namesto tega pa naj se učitelju plača povikša najmanj za 200 gold.
Hraber vodja vleče nu-se može sorodnega značaja, kakor magnet železo na-se potegne. Težko je njegovemu zgledu se izogniti. On spodbuja slabiča, da mu mora slediti. Tako se pripoveduje o nekem mladem častniku, da je v odločnem trenutku bitke skočil na junaške noge, mahnil s klobukom in poklical najbližje vojnike, da gredo ž njim, ter se je vrgel med sovražnike. Vojniki se ohrabrijo, hite za mla-denčem in sovražnika srečno potolčejo.
Tako se godi tudi v vsakdanjem življenju. Za velikimi in dobrimi ljudmi se obračajo drugi; oni spodbujajo in vnemajo na delo vso svojo okolico; oni so tako rekoč živ tečaj lepih del. Ako doseže človek krepkega in česti-tega značaja kakšno moč ali oblast, čutijo se vsi, ki pod njim služijo, spodbujeni k vrlinam, ktere opazujejo nad svojim predpostavljenim. Vsak mornar, ki je pod Nelsonom služil, bil je navdahnjen od hrabrosti svojega vodje.
Ko je Washington privolil, da sprejme najvišje poveljništvo, videlo se je, kakor da bi bila amerikanska vojska še enkrat tako močna postala. Mnogo let kasneje (1798), ko je Washington bil že ostarel in je v Mount Ver-nonu počival, bilo je še le verjetno, da bode
Francoska zaveznim državam vojsko napovedala. Takrat mu je pisal predsednik Adams: „Mi rabimo vaše ime; dopustite, da se smemo posluževati ga, ker je v njem veča sila, nego v mnogej vojski." Tolika je bila moč AVashing-tonovega značaja.
Krasno, zares divno piše Jefforson Wa-shingtonu, ko se je hotel ta zahvaliti za čast predsedništva, in je precej za tem pretila nevarnost, da bode amerikanska unija razpala. „Cela unija v vas zaupa. Od vseh razlogov, s kterimi bi mogli narod pomiriti, bode ta naj-jači, ako mu rečemo, da ste še v Časti. So včasi takšni značaji, kakor da bi narodovi bili, in potem se mora človek želji za zasebno srečo svojo odreči, ter samo na to gledati, kako bi se sedanje in prihodnje blagostanje naroda spolnilo. In to, se mi vidi, je tudi vaša dolžnost, ktero vam je večna previdnost takrat odločila, ko je vstvarila vaš značaj in te dogodjaje, ki so se po njem razvili. S teh razlogov tedaj, a ne da bi se jaz bal za sebe in za svoje prijatelje, ki nimamo nikakoršne pravice od vas kakšne žrtve zahtevati, obračam se proti vašemu sklepu ter vas prosim, da ga proti spremenjenemu stanju stvari spremenite."
I V poedinih slučajih se nam vidi, kakor da so stanovitni ljudje sredstva neke čezna-torne sile. „Trebam samo z nogo udariti ob tla Italije in cela vojska bode vstala," rekel je Pompej. Puščavnik Peter amienski se je samo oglasil v Evropi in vsa se je vzdignila nad Azijo. O kalifu Omotu se pripoveduje, da je znal s svojo palčico veči strah zbuditi nego kdo drugi z britkim mečem. Samo ime nekterih ljudi podobno je glasu troblje, — bilo je tudi takih mož, ki so še le po smrti najsjajneje zmage izvojskovali. „Nikdar ni bil Cezar bolj živ, mogočen in strašen, pravi Michelet, nego ko je staro njegovo telo kot bledo ranjeno truplo na tleh ležalo; takrat še le so ga spoznali kot čistega, zuačajnega in pravega moža." Nikdar ni veliki značaj Viljema Oranskega na njegove zemljake toliko vpliva imel, kakor takrat, ko so začuli, da je ubit. Tistega dne namreč so sklenile holandske državice, da bodo svojo sveto stvar z božjo pomočjo do zadnjega branile, ter niti denarju niti krvi zanašale; pa so tudi ostale mož beseda.
(Dalje prih.)
Iz vsega mišljenja in željenja, dejanja in nehanja glavarjev te učiteljske konferencije je je zdaj menda vsakemu in slehernemu zadosti jasno to, da ni šola zavoljo kmeta, ampak kmet je stvarjen zarad šole in zarad učiteljske plače.
Moramo pa še enkrat zatrditi, da naše očitanje zadeva zmerom le nasprotnike našega naroda, ne pa učiteljev, ki so kakor iz naroda tako tudi z narodom. Zraven toliko druzih zvijačnih presukovanj v „Schulzeitungi" (spis: Die Inter-pellation dr. Zarniks) je tudi to, da so domoljubi v letošnjem deželnem zboru ljudsko učiteljstvo od sebe sunili! Ne sujejo jih domoljubi od sebe, temuč cerkvi in domači reči sovražni odpadniki jih s perfidnostjo za seboj vlečete, ne mara po pregovoru: Dulce est socios ma-lorum habere!
G z Efrri blizo italijanske meje 14. nov. Vaš cenjeni list ni pod tem naslovom še nobenega dopisa prinesel in javaljne bi ga še tako hitro, ako bi ne bil jaz deloma kot posiljeni deloma pa prostovoljni slovenski turist, od 1. t. m. svojih oči čez lepe briške holmce in vinograde tje čez reki Nadižo in Ter (TorreJ in tje čez beneško ravnino v današnji dan vse od snega pobeljene karnske in kadorske ali tridentinske planine opiral in pasel. Poč res so Brda lep kotič jugozahodne Slovenije, zasajen s trtami, iz kterih pridelujejo tudi po Kranjskem in Koroškem znano sladko vino »rebulo".
Ker sem pa tukej za toliko reči še ptu-jec, vam tega vinsko znamenitega kraja, kjer še Slovenci prebivajo tje do Nadiže ali beneške (t. j. severno laške) ravnine za zdaj še ne m orem natančneje opisati, akoravno bi bilo to truda vredno. Kaj bi vam tedaj prvikrat iz tega kraja pisal V Marsikaj mi je pri srcu, pa za zdaj ne morem še vsega razodeti, kar me tišči, o priliki pa si bom že svoje srce olajšal s kakim dopisom, ako bo drago vašemu in našemu »Slovencu". Za zdaj vam povem, da tu mejimo s furlansko-italjanskim rodom, ki se razprostira do podnožja briških lepih s trto obsajenih holmcev, in da so žali-bog bližnje furlanske vasi blizo podnožja tih homcev pred časom bile slovenske, ki so se pa po spodrivanju laškega življa polagoma žalibog do čistega pofurlanile. Tega so nam priča bližnje vasi Ločnik, (zdaj Lucenico!) Moša, Kapriva (Kopriva), Karmin (Cormons*j, kjer se s kremenom (kauiuom) mlinski kamni lomijo in obdelujejo.
Tako je močnejši in mnogobrojniši laški ljud izpodrinil slovenski rod, oziroma, raznaro-dil ga in pofurlanil. Pa bojim se tudi zarad prihodnjosti, da če ne dobimo zedinjene »Slovenije" proti laškemu molohu, se bodemo morali v teku prihodnjih vekov čedalje bolj stiskati proti Soči, tej od Lahov naravni imenovani meji, in Bog v<5, kako bo z nami preko-sočnimi Slovenci, ako bo prišlo do kake prihodnje bojne homatije z »mlado Italijo", osnovano po prostomavtarstvu, kakor pravijo isti katoliško-laški listi? Pač mora slehern slovensk narodnjak in avstrijsk domoljub z bojaznijo gledati v prihodnost, ako do tistihmal ne dobimo zedinjene Slovenije, ali vsaj popolna vresničenja ravnopravnosti, ktera se pa brez zedinjene Slovenije težko misliti da! Komu ni znana zgodovina vojne 1859 in 1866? Iu
*) Ko sem nekdaj z nekim Lahom govoril, ter mu rekel, da so prebivali svoje dni satni Slovenci v Kirminu, mi je odgovoril, da Cormons (Karmin) se izpeljuje od: eor-montium, t. je srce ined gorami, akoravno je Kaitninna podnožji vinskih goric.	Pis.
mar ni zgodovina naša najboljša in praktična učiteljica? Komu ni znana primorska bitva pri Visu (Lissa) 20. julija 186(3, kjer je slavni Tegetthof veliko večje in ponosno laško ladivje slavno premagal? Tedaj so Italijani v zvezi s Prusijo nameravali Avstrijo uničiti in se polastiti vsega njenega obrežja, Dalmacije in Istre. Pa slava slovanski hrabrosti, tačas jim je rajni Tegetthof pot zadelal in njih prenapete zahteve osramotil. Kaj pa prihodnost krije, tega nihče ne ve. Na Avstriji pa je ležeče, hočeli iz nas napraviti sebi in nam živ jez in močno trdnjavo proti nenasitljivi Italiji, ali pa nas kot neenakopravni narod še nadalje imeti za Ahilovo peto proti nji vedno manj ali bolj sovražni Italiji.
Še to naj vam sporočim. Dne 5. t. m. so našli truplo nekega laškega duhovna g. Marcolina blizo Karmina v neki strugi. Vdar-jen je bil s kamnom na sence. Ni bil neki ravno izgleden duhoven. Pravijo, da ga je nekdo iz njegove žlalite usmrtil zarad neke pravde. To seje godilo pri belem dnevu prav blizo Karmina 5. t. m. zvečer, ko sta šla od obravnave domu. Dotični mož in žena, s kte-rima je šel po cesti in ktera sta ga zavratno napadla in s kamenjem tolkla do smrti, sta že v zaporu in v preiskavi. To je laška brutalnost! Pač malo veselo za one, posebno pa slovenske duhovnike, kteri so po Furlaniji potaknjeni! Toliko za zdaj , a drugipot še kaj, če bo Vam drago. *)
Domače novice.
Ljubljana, 19. novembra.
(Umrl) je 17. t. m. gospod notar dr. Jože Orel, pošten narodnjak iu v prejšnjih časih ud mestnega odbora in podžupan, v visoki starosti. 13i I je že dalje časa skoro popolnoma slep, zato je 17. t. m. padel na stopnicah tako nesrečno, daje kmalo umrl. Pogreb njegov bo danes popoldne ob štirih.
(Imenovanje.) Računski pregledovalec Fr. Sujer je od denarnega ministra imenovan za računskega svetovalca in provizoričnega voditelja računskega oddelka c. k. finančne direkcije v Ljubljani.
(Dragina.) Med tem, ko so nekteri poljski pridelki zelo po ceni, n. pr. želj nate glave po krajcarji in še ceneje, so včeraj na ljubljanskem trgu jajca poskočila na 5 kr. eno, le bolj drobna so se dobivala po 4 kr. Tako draga pač pri nas niso bila jajca že davno.
(Vnetica vratu,) ki razsaja že dalje časa po Ljubljani, pa je pobirala dozdaj le otroke, se je lotila zdaj že odrašenih ljudi. Morda jo bo mraz, ki je zdaj nastopil, jel zatirati.
(Za smojenje mrliče v) je tudi »Narod' kaj močno nasmojen in užgan. »Klerikalcem vseh ver" ter nasprotnikom tega »omikanega" početja očita, da so pa vedar le njih »klerikalni predniki" Ilusa sežgali. — Kakor v dogmatiki tako so »Narodovi" možje tudi v zgodovini revno podkovani, ali vsaj se take štulijo ; zakaj, ne koncil, ampak država, ne »klerikalci", am-takratno kervavo in mučilno pravo je bilo Ilusa obsodilo in sežgalo, — in ker „Narod" ves gori za državne postave (še najbolj ako so cerkvi nasprotne), bi se ravno tako lahko reklo, da takratni „narodovci" so Ilusa sežgali. Če bi bil »Narod" takrat živel, ne mata, prvi ogorek bi bil v Ilusa vrgel, kajti bil je llus nekako čudno trd z ljudmi, kakoršni so da-
*) Lepo prosimo!
Da ste nam zdravi!
Vred.
našnji »svoboduharji" in »liberalci", ter je učil, da nobeden, kdor je v smrtnem grehu, ni zmožen za službo kake gosposke . . . Pa se je le sam sebe živega »osmodil Narod", ko je hotel mrtve "smoditi."
(Slovensko gledišče.) Zaznamovati nam je večer, ki je bil vsem po godu. Prva igra »Pes in mačka" je prav živa burka, iu ker so v nji igrale tri glavne moči: gospodična Podkrajše-kova in gospoda Schmid in Kajzel, se samo po sebi razumi, da je šlo vse gladko, kar je občinstvo z živahno pohvalo pripoznalo. — V drugi igri »Lažnjivec iu njegov sin," zelo kratkočasili burki, je pokazal gospod Šušteršič, da tudi on dobro igra, če se naloge uči, kar je takrat storil. Gospod Jeločnik se je pokazal prav velikanskega »lažnjivca" in pravil prav debele; za vrlo igranje ga je občinstvo glasno pohvalilo. Gospodična Ledarjeva nam je v tej igri in v opereti pokazala, da lepo in marljivo napreduje. Le pogum, talent za igralko se ji vidi. Gospoda Juvančič in Kajzelj sta svoji stranski nalogi tako izpeljala, da je bilo občinstvo res z vsem zadovoljno. —
Opereta »Skrivnost ljubezni" je že znana, nima posebno prijetnih ali umetnih melodij, a ker so pevci: gospodična pl. Neugebauerjeva in gospoda Meden in Nolli bili vsi dobrega glasu, izvrstno peli in igrali, je opereta bila prijeten sklep po vsem zabavnega večera in občinstvo je pevce in igralce s ploskanjem klicalo in hvalilo. — Polno zopet gledišče ni bilo tako, kakor bi bili igralci zaslužili, nekoliko zavoljo slabega sneženega vremena, nekoliko pa zato, ker je veči del lož v rokah nem-škutarjev. — V nedeljo bo zopet slovenska predstava, igrala se bo že znana ginljiva žalo-igra »Marie, Jeane."
(Nevljudnost vodstev železniških.) Prepričani smo, da je v prvi vrsti občiustvu — ne le po mestih, ampak tudi po deželi, po kmetih — mnogo ležeče na tem, da zvedo natanko, kdaj prihajajo različni vlaki v Ljubljano, Trst, Celje, Maribor, in kdaj od tod odhajajo, da se vedo ravnati po tem. Tedaj bi moralo vodstvom železnic, ki se gotovo le po občinstvu vzdržujejo, ravno toliko ali morda še več ležeče biti na tem, da se vsaka prememba, kterih je zlasti zdaj vedno veliko, kar mogoče razglasi. Kaj pa store vodstva v ta namen? Toliko ko nič! Par velikih plakatov se nabije uavadno že prepozno po mestnih voglih, to je vse, kajti plakati na kolodvorih tega namena nikakor ne spolnujejo, ker jih popotnik bere še le, ko tje pride, in vidi iz njih, da je prišel za toliko ur prepozno ali prezgodaj in da mu je čakati ali pa iti zopet domu; čakati je pa zlasti po zimi neprijetno, ker čakalnice so navadno mrzle, nezakurjene. Najpriležnejša in gotovo tudi najboljša pot bi bila, ako bi železnice vožni red iu vsake premembe hitro razglaševale po naših časnikih. Ali to se ne zgodi, marveč še če pošlje kako vredništvo na kolodvor po novi vožnji red, da bi ga samo iz svoje volje razglasilo, ga ne dobi, češ, da je le toliko in toliko plakatov došlo iz Dunaja, ki so pa že vsi drugam namenjeni.
Tako si moramo sami z velikim trudom preskrbeti taka naznanila, da jih priobčimo, in pri tem se lahko zgodi, da se kaka napaka vrine. To se nam je zgodilo pred kratkim, ko smo priobčili novi red, in sicer glede Ru-dollove (gorenjske) železnice, ktere vodstvo je do časnikov posebno nevljudno. Vlaka, ki prihajata v Ljubljano, smo napačno naznanili; prihajata namreč: prvi ob 11. uri 50. minut zjutraj, drugi ob 2. uri 30. minut ponoči, kar zdaj, ko smo zvedeli popravimo. Na vsak na-
čin pa bi bilo želeti, da bi se vodstva žele znic bolj ozirala na slovenske časnike, in bi jim naznanjala vožnje premembe o pravem času. —
Razne reči.
—	Čitalnica vKamniku napravi prihodnjo nedeljo, t. j. 22. listopada, v svojih prostorih „besedo" s sledečim programom: 1. a» „Prisega", dvospev s spremljevanjem na glasoviru; b) „Planinar", čveterospev. 2.„Klju kec je od mrtvih vstal", burka v enem dejanji. 3. pies. — K tej veselici se vljudno vabijo vsi čč. gg. društveniki, kteri smejo pripeljati tudi sposobne neude; vstopnina navadna.
—	Cerkvena slovesnost. Iz Ptuja se nam piše: Pretečeno nedeljo 15. t. m. so mil. knezoškof lavantinski posvetili novo postavljeno cerkev sv. Martina v II a j d in i poleg Ptuja. Prelepi hram božji postavil se je z denarjem (okoli 20.000 gl.), kterega je rajni g. župnik Kvar za ta namen velikodušno odločil. Slava in večni spomin vrlemu pokojniku!
—	Burja in sneg. Iz ilir. bistriškega okraja se nam 15. novmb. piše: Komaj je sv Martin skoz lepo podnebje od nas odšel, že se drugi dan stemni višava, in v petek jutro začne po burji snežiti, in vihra s snegom po staja bolj in bolj tako strašanska, da so zidovi škripali; in da so v soboto morali vozniki še prazne vozove na cesti izprezati in v bližnje vasi iti, da so se pogina rešili. Po cestah in potih je pa zdaj dosti dela, kterega so zameti napravili.
—	Ta tje so vlomili v farovž v Preski pri Medvodah in pokradli denar, zlatnino in srebrnino ter druge stvari, do kterih so mogli priti. ___
Listnica opravništva.
G J. V. kapi. v V.: Vaše naznanilo zarad spremenjenja naslova smo še le 14. t. m. prejeli, ter Vašim željam vstregli; vse poprejšnje liste smo sicer v redu, pa pod starim naslovom pošiljali.
G. J. V. v P.: Naznanjene številke smo vnovič poslali. Da niste treh listov po vrsti prejeli,
si ne vemo razjasniti.
Gg. slov. bg. v G.: Poslali smo Vain tri liste ziTčenši 12. t. m.-, tedaj precej, kakor smo naročilo prejeli. Oe jih niste prejeli, Vam jih do-pošljemo.	__
Umrli s«»:
13. nov. Jože Adler, sin predst. podružnice .narodne banke", 15 1., za oslabljcnjem po vnetju "la — Marija Močnik, branjevka, 59 1., za pljučnim oslabljcnjem. — Marija Iliti, Šivilja, 24 1., za pljučno sušico. - Peter Pavlic, kurjačev otrok,
4 1., za božjastjo.
15. nov. Ivana Wernig, lici bisn. posestnika, 17 1, za vročinsko boleznijo. — Anton Pečuik, | vprčgalca vozov otrok, 5 1 , za vnetjem vratu.
IG. nov. Henrik Kokel, kletarjev otrok, 5 in. za krčem. — Ana Podlogar, kočijažev otrok, 31, za škrlatnim prisadom. — Angelika Pavlin, hči | oficijla dež. vlade, 20 1., za vnetjem vratu. -Anton Zor, pisač, 43 1., za vročinsko boleznijo.
17. nov. Frančiška Hribar, sodarskega poma-gača hči, 8 1., za škrlatnim prisadom.
Eksekutivne dražbe.
21 nov 3. M. Narobe tovo iz Svilj (10(!8 gl.) v Ljubljani. - 3. M. Kovan-ovo iz Bele (1670 gl.) v Vipavi. — Mart. Pavlič-evo iz Zagonec (270 gl) — 3. Ant. Žužk-ovo iz Jernaka (4350 gl.), obe'v Vel. Laščah. — 3. Lize Jakobin ove iz Skril (798 gl.), — 3. J. Snoj-evo pri sv. Jakobu (1347 gl.), —3. Neže Tomažič-cve iz Javor 11131 gl.), vse v Ljubljani. — 3. 13. Ferlan-ovo iz Naloga (360 gl.) v Loki. - 2. Jan. Tekavc-evo iz Gradeka (621 gl.) v Vel. Laščah. — 2.] Kat. Marč evc s Slapa v Vipavi. — 2. Baz. Iler-niak-ovo iz Bršlevice (1200 gl.) v Metliki. — 2. Ant. Pirman-ovo iz Poverš (1983 gl.) v Krhkem. _ 2. Fr. Terbižan-ove iz Goe v Vipav
|_ 2. Jan Zaveršnik-ovo iz Lakalc (405 gl.) v
Krškem. — 2. Ant. Ažmanovo iz Bistrice (2950 gl.) v Badolici. — 1. Ant. Meden-ovo iz Senožeč (1530 gl.), — 1. Jože Dekleva-vo iz Landola (408 gl.), — 1. Katarine Premru-tove iz Razdrtega (580 gl.), vse v Senožečah. — 1. France Pšenica-vo iz Koroške Bele (4470 gl.) v Kranjski Gori. — 1. Matija Lustcr-jevo iz Viševka (3820 gl.) v Kranju. — 3. Miha Narobe-tovo iz Zale (1068 gl.) v Ljubljani. — 1. Jan. Češark-ovo v Ribnici.
23. nov. 3. Tom. Pogorele evo (110 gl.) Kočevji. — 3. J. Bergant-ove iz Prevoj (350 gl.) v Ljubljani. — 3. Ign. Debelak-ovo iz Travnika (1080 gl.) v Ribnici — 2. Jer. Ilreščak ovo iz Sinadola (302 gl.) v Senožečah. — 2. Jožefe Vilhar-jeve iz Kalca (2620 gl.) v Ipavi. — 1 (36783 gl.) v Bistrici iz Jenko-ta iz Voklega (595
Miroslav Vilbarjevo Kalca — 1. Matevž gl.) v Kranju.
24 nov. 3. Jož. Loki. — 3. Greg. 3. Jan. Frank-ovo 3. Mar. Grimšič evo iz Ilrastja (745 gl.) v Krškem. — 3. Ant. Urbič-evo (580 gl.) v Ratečah.
Biič-evo iz Davčc (2030 gl.) Vičič-evo iz Topol (1000 gl.) Bere, obe v Bistrici. —
Dennrutvene cene.
17. novembra. Državni fondi.
5 •/, avstrijska papirna renta
5"/, renta v srebru
Srečke (loži) 1854. 1......
1860. 1.. celi. . . . 1860. 1., petinke . .
Premijski listi 1864. 1.,.....
Zemljišeiue odvezuice.
Stajarske po 5°/,.......
Kranjske, koroške in primorske po 5"
Ogerske po 5°/0.......
Hrvaške in slavonske po 5'/, , . .
Sedmogradske po 5'/0.....
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke......
Unionske bauke.......
Kreditne akcije.......
Nižoavstr. eskomptne družbe . .
Anglo-avstr. banke......
Srečke (loži)
Denar.| Mlaj."
I 70.06 74.55 102.— 109.--112.90 138.25
9.1.50 ! 86 50 77.75 | 79 75 74.75
987 122-1236.25 940.— 148 50
70.15 74.65 102 25 109.35 113 H) 138 75
91.-
78.25 80 15 75 75
089 122.25 2.36.50 945.— 148.75
IVleKrnllrMr deiMriir cme
18. novembra. Papirna renta 70.10. - Srebrna renta 74.60. — 18601etno državno posojilo 109 10. — Bankine akcije 99* Kreditne akcije 235.25. — Loudor. 110 25. — Srebra 104 70 — Ces kr. cekini ——. — Napoleon 8.89.

41 <3
Dva lepa konja
v najboljši starosti — pripravna za kočijo in kmetijo — sta naprodaj v Dolu liiš št. 11 nasproti šoli. (62-1)
F
8>
E> g>
P P
o

r>
Kreditue l Tržaške
po
a. v. k. d.
Budenske Salmove 1'alffi-jeve Clary-jeve | St. Genois j \V indischgratz - ovo | \Valdstein-ove
Srebro in zlato
Ces. cekini . . ■ " • Napoleonsd'or .... Siebro ......
100 gld. 100 50 „ „ .. 40 gld. a. v. 40 „ i, M
40
40 40 20 40
167.75 n;*.— il06.— 106.50 51.— 25 50 33.— 25,-26.50 26.75 23 50 23.50
32. — 24 — 26.25 •J6 25 23.—
5.27 '/, 5.28 '/, 8 90 8 91 104 65 104 75
Prodaja se zdaj pri 31. Gerberju v Ljubljani po zelo znižani ceni:
KLJUČ
za poštevanje, razštevanje iu metrično mero s ,.poj asnilom" vred po2kr.a.v.
A, b e c € d n i € a
s podobami
za čitanje in štetje po 18 kr. a. v.
Kdor pa naroči pri pisatelju Žnidar-čir-u na Banjšicali (poštai Canale bei Gorz) po 10 iztisov te ali une knjižice, ta prejme na vsakih 10 še 2 iztisa za privržek.
„Slovenski učitelj" govori v 3. štev. (str. 14) obširno o „Abecednici" ter sklepa tako: ,. Kaj tacega nemajo še Nemci ne, kakor so te podobe, ktere služijo dvojnemu namenu: kazalnemu poduku in iz-poznavanju pismen. Mislimo toraj, da bi se, moglo slovensko učiteljstvo po pravici ponašati s to „Abecednico". Priporočamo jo najtopleje vsem čast. čitateljem našega
lista".	„ i*7-3)
., Abecednica" se dobiva tudi v L e 1 o v cu v tiskarni družbe sv. Mohor a, v Mariboru pri F e r 1 i n c u, v Gorici pri W o k u 1 a t u in Filaku, v Zagrebu pri II ar t man u, v Pragi priGregru.
i
j pri 11 ar t m
j
mm^mmrmšimmmmm w	smmm
(54 — 6)
Ces.
dvorna
zzsl zvonove
L Hilzerja
v Dunajskem
livarna
in
metale
& sinov
Novem mestu
(Igiiaz
hil^cr JSoliii in Wieucr-TVoiihUicU)
se priporoča na naročevanje Zv«..ov rmiUv ■ leie 1» takega glasa ter 1 I)nruiULa	tudJL za ysake izdelke iz vlitega metala.
7t nred odločeni glas ali čisto harmonični akord naročenega zvonovja (več zvonov)
::0 k-cr tirPTXih SanoVožn^Ien načfn tudi se lahko presučejo kedar kn5J?n.lr br z posebnenaprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepše pojo Tudi'J IIS tako "redijo, da se pri zvonenji vsi lepo vjemajo in kemblji
. ...S snrjsat sasri»t.«sts«g
L	____ ____^TZfV^trt CD^S?' Y, vTiTT