THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O. PONDELJEK (MONDAY) — DEC. 27th. ŠT. 304. (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c ITALIJANSKE ČETE OBKROŽAJO REKO Oete gen. caviglia na obronkih mesta, ka- trega padec se pričakuje vsaki cas. Trst, 26. decembra. — Italijanske redne čete so zasedle tovarne, ki se nahajajo na obronkih mesta Reke. Pričakuje se, da bodo čete pod poveljstvom generala Caviglia zavzele mesto še nocoj ali pa jutri zjutraj. Redne italijanske čete so danes zjutraj napredovale za dva kilometra, ne da bi bil ustreljen en strel. Z arkado je sodelovala tudi mornarica. D'Annunzijevi legi-Jonarji so se povsod umaknili brez zoperstavljanja. Zra-koplovno Reke je tudi že v rokah redne italijanske armade. Načrt generala Caviglia je utrditi obroč Reke in Prisiliti D'Annunzija, da se poda. Caviglijeve čete so danes napredovale od severa ter so odtrgale vrhno točko trikotnika, ki je oblika Reke, ter so zasedle Grobnico, Križ in Sv- Matija. Zrakoplovno polje se nahaja v Grobnici. D'Annunzijeve Čete so se na vseh teh točkah umakne brez najmanjšega zoperstavljanja. Manever rednih čet v smeri Udine je bil izveden od •lako močne skupine vojaških čet, ki so istotako brez vseh spopadov napredovale preko slabotne črte D'Annunzije-Vlh legij onarjev. Kot se poroča, imajo redne italijanske čete naročilo, ^a se vzdrže streljanja, ako se jih k temu ne izziva. Tudi ^'Annunzio je baje naročil svojim častnikom, da naj ne streljajo, dokler on ne izda tozadevnega ukaza. Benetke, 26. dec. — Med Amerikanci, ki so odšli iz Reke, odkar je gen. Caviglia proglasil nad Reko vojno stanje, je tudi ameriški trgovec Russell Coryell, ki poroča, da je D'Annunzio izročil obrambo mesta v roke stot-n&a Hosventuri Trst, 26. decembra. — Gen- Caviglia je v petek od-l*edil, da se zasede postojanke okrog Reke. Ta korak je Podvzel z ozirom na nedavne dogodke in grozeče stališče ^'Annunzijevih legijonarjev, ki so se izpočetka zoper-stavljali rednim četam, od katerih jih je bilo pet ubitih, trideset pa ranjenih. Verska organizacija proti pogonu na unije. New York, 26. dec. — Danes je socijalni odsek verske organizacije "Koncil krščanskih cer- kva v Ameriki" podal izjavo, v ko> ko lah,ko V3ak čas ide ■kateri se kritizuje kampanjo a- katastrofe, meriških industrijalcev za upo- ,, ,, ' , stavitev "odprte delavnice" kot Medtem k° so V2rokl Kriza v Indiji. London, 26. dec.. — Indija se danes nahaja na pragu svoje največje krize, kar jih pomni njena zgodovina. Čustvo nezadovoljstva in nemirnosti, ki izza prenehanja vojne stalno narašča, je doseglo že tisto toč- do farmerji protestirajo proti anti-štraj-kovni predlogi. _ Washington, D. C. — Krajev-r1 zastopniki farmerskega kon-in narodnega odbora far-^erskih organizacij so vložili svoje proteste proti sprejemu ^ti-štrajkovne predloge, ki je bi'a. kakor znano, sprejeta v se-^tu brez vsake debate. Obenem se je protestiralo tu- <3i proti popravkom v Capper- ^olsteadove predloge, ki tako-uničujejo namen iste. George P. Hampton, glavni upravitelj farmerskega koncila, izjavil, da se farmerj'i zavedo, da delavci tvorijo pogla-^tno tržišče za farmerske pri-eM seboj," se je zahihi- če te bo držalo, pridi. Potlej vaju re hranite svoje dete, ne nahaja v v , itala na glas in je krenila navzdol j zvežem." . vaši lastni posesti, dobivajte u- pa je sel poj ° .• / •<•. j\ povsodi po hclma- i Jožef se je tedaj odpravil na radno zagotovljeno (certified) Zdajci jo je spazil brat in se jej pot in je vzel devico s seboj. De- kle je bilo bornega stanu, toda nega grajske gospodične. Vendar prestrašil njenih besedi, ker se je bal, da je mogoče od zlodja poslana, njemu v pogubo. Vendar je še brž poskusil svojo moč, ki ha, ki bi vpričo njega živo golo jse ie tudi obnesla; kajti devica Še Je Vse žalovalo za njo, ko je od devico gledal, ne da bi mu on kaj j™ bila P" spovedi in je zato huda hajala z doma. — povedal. Zato je bil že. žalosten še imela moč do nje. Naredil ji je pa tako, da naenkrat ni vdela nobenega človeka, ampak samo vodo, ki je bila vedno globlja, čimdalje je šla devica. Dekle se je balo, da si ne bi zmočilo obleke, in je začelo dvigati krilo, više mleko ali najboljšo vrsto pasteu-riziranega mleka. Drugače pa je bogati ženin mu je toliko nakupil j vedno treba zagreti mleko, pred-vsega, da je bilo lepše oblečeno , no se rabi za dete. Ako ni mogo- in prepričan, da ga je vrag ogoljufal, in je sklenil, da si izbere tisto devico za ženo. ki mu pripomore č rešitvi obeh breftov. Tega pa ni pomislil, da hudoba nima oblasti nad svetimi ljudmi, kakršni so, menihi. Obupal pa le ni in je ho- jin više, a ker je bila voda le pre-dil iz kraja v kraj, povsod zaže- [globoka, je krenilo nazaj na holm in se je sleklo. Potlej je povilo obleko v svitek, si ga delo na gla- ljen in dobro sprejet. Tisre dni so napravili v Borov-, . . ... . ,. ,. j )i- , ,vo m je spet slo navzdol. Ubogi ljah misij on in ljudje so od blizu . , . . . , in daleč vreli skupaj, da bi slišali Pf'f™ Je ^aj nenadoma izgubil pridige pobožnega kapucina, ki je prišel iz daljnih krajev v Rož. Takrat je krenil tja tudi najstarejši brat in je oznanil ljudem, da pridejo na Dole, da bodo videli, kako bo petelin vlekel bruno po klancu. Izbral si je klanec kraj vasi, kjer pelje pot v Sele. Na -vsaki strani poti stoji kopast griček, tako da človek ne vidi na pot, dokler ne oride vrh holma. Ob rešenem easu — uprav med pridigo —« se je nabralo tam toliko ljudi, da se je vse gnetlo v soteski. Prišli So tudi vsi iz ccrkve — in pobožni kapucin je kmalu gledalce in nihče se ni več zmenil zato, ali vleče žival bru4b ali slamo, ampak je vse strmelo v lepotico, ki je stopala med njimi kakor Eva pred grehom. Ko je začela iti po drugem bregu navkreber, je prišel baš iz Boro-velj za božjo čast goreči kapucin, ki je na vrhu kakor začaran obstal pred lepo žensko in ni mogel odvrniti pogleda od nje. Ta treno-tek je nastal tak vihar, da se je vsekrižem lomilo drevje, in toča, debela kot orehi, je začela naleta-vati tako na gosto, da so se ljudje prestrašeni razbežali na vse strani. Zdajci je zavriskal tretji brat, Ko sta hodila po svetu, je šel povsod sloves o bogatem paru. Cesar, ki se je tiste dni vojskoval s Turki, pa ni imel dosti denarja, je celo ponudil Jožefa baronski stan, če mu pomaga iz zadrege. Ker je bogateč videl, da bi bilo to v božjo čast in v rešitev njegove duše, je dal par kep zlata, a cesar mu je obljubil, da bo odslej sam cesarski mašnik zanj maše bral. Zdaj se je šele podal Jožef na morje. Ko pa je ladija priplula tako daleč, da ni bilo nikjer več videti suhe zemlje, je nastal silen vihar, in mornarji, ki so poznali Jožefa, so ga hoteli vreči v morje. V tej sili se je zatekel k svojemu patronu po pomoč in je če dobiti svežega mleka, je mlečni prah (dry milk) najboljša oblika konserviranega mleka za do-jencevo rabo. Količina mleka za zdravo dete. Količina kravjega mleka za dete je odvisna od njegove starosti, teže in prebavne jakosti. Večina otrok pod enim letom potrebuje poldrugo unčo mleka vsakih 24 ur za vsak funt svoje teže. Glede jako dete ali za časa, ko se odsta-vljanjo od dojenja, je najbolj varno začenjati z eno unčo za vsak funt teže. Presledek med hranjenjem. Za povprečno dete mora najkrajši presledek med enim hranjenjem in drugim značati tri ure. Za umetno hranjena deteta je presledek štirih ur najboljši. Ako dete spi tekom dneva, treba ga prebuditi, ko pride čas hranjenja. ' obljubil, da sezida njemu v časti Hraniti med 10 uro zvečer in 6 \u- spoznal, da govori praznim ste ,je mirno bral dalje. Vragu je žc nam. Zato je sklenil, da pojde še jhuda predla, ker se mu je zdelo ;on tja, kamor so jo pocedili po-, kajti v črnih kočijah sta se pri-!škoda da bi za enega samega člo- 'slušalri, in začne nezvestnim ozna- j peljala oba mlajša. Tisti, ki je praprotno seme sejal, je imel polno kočijo zlatega zrnja, oni pa, ki je videl belca iz risa, poln voz zlatih kep. Vsak je nasul pred najstarejšega nekaj svojega bogastva, povedati pa nobeden ni hotel, kje je bil ves ta čas. , "Midva sva rešena, glej še ti," veka zamudil toliko časa, i. je zaprosil: ,,Povej-mi brž, kaj ti še manjka, da potlej rrem po opravkih!" Najstarejši brat po mislil: ,,Zdaj pa že!" Prebral je še par strani, a potlej je vprašal: ,,Kdaj prideta moja dva brata nazaj ? " Vrag se je skručil in zastokal: ,,Kadar bo menih vpričo tebe oa njati pokoro. Ker je naredil najstarejši brat vse, kar je hotel, tudi to ni bilo nič čudnega, če so videli ljudje bruno, ki ga je vlekel petelin. Bilo je šest klafter dolgo in tri pedi debelo, a petelin je še kikirikal, ko je stopal po klancu Vse je bu- ljilo v močnega petelina, ko je j sta vkliknila oba hkratu in sta se nenadoma prišlo po hclmu mlado j spet poslovila. Jošef je žalostno dekle ki se je v gozdu, pri zna- j gledal za njima in je tudi povedal cerkev, če mu reši življenje. Po tej obljubi je vihar naenkrat pojenjal in Jožef je srečno zopet prispel z nevesto na suho. Brž je naročil, da so zidarji začeli zidati cerkvico, ki jo je dal postaviti ravno na brežini tistega holma, kjer je menih gledal golo devico. Kaj in kako je bilo potiej ž njim, tega živ krst ne more dogna ti. Koiomonove bukve je menda dal kapucinu, ki ga je prišel poročat, potlej pa je izginil. Cerkvica je pa menda čudna sveta. Zato je bila tudi dolgo razdeljena na tri gospodarje. Vsako leto, na svetega Jožefa dan, pa pade ponoči zlat venec nanjo, ki pa nikoli ne obstane tam, ker je pač le kupljen z zlodjevim denarjem. Ali kaj je pa zdaj s tremi brati, izvemo šele na sodnji dan, če ne menju na križpoti pripravljalo za | kapucfnu, kaj se je zgodilo prej in J pridemo prepozno. ro zjutraj je navadno nepotrebno in nespametno. Na tak način bi moralo dete dobivati ob triurnih presledkih ne več ko šest steklenic mleka in ob štiriurnih presledkih ne več ko pet steklenic v 24 urah. Dete mora ob štiriurnem presledku dobivati vsakikrat nekoliko več kot ob triurnem presledku, tako da more dobivati ravno toliko kot ob krajšem presledku. Primer hranjenja za zdravo dete izpod šestih mesecev bi bil 1. ob triurnem presledku med enim hranjenjem in drugim: Cas hranjenja: 6, 9, 12, 3, 6 in 1 0 zvečer. Skupno i število hranjenj: 6 v 24 urah. 2. ob štiriurnem presledku: Cas hranjenja: 6, 10, 2, 6, in 10 zvečer. Število hranjenj: 5 v 24 urah- Poroka mojega starega očeta in stare matere je bila, kakor večina zakonskih podjetij naše rodovine, precejšen neuspeh; obred se je vršil na gradu Tegern-see, poletnem bivališču starega kralja Maksa Jožefa I. Moja stara mati, vitko zalo dekle, je kilo zoper svojega majhnega, navadnega soproga, ker pa ji je bilo zaukazano poročiti se z vojvodo Maksom, se je morala pač sprijazniti ž njim, kakor je vedela in znala. Grad Tegernsee, ki je bil «ekoč samostan, je čudna stara gradba z mnogimi dolgimi hodniki, kjer je vse polno majhnih vrat, di drže v sobe ® pečmi, ki dajejo gradu toploto. Pri njej ni bilo nikakoršnih ceremonij s slačenjem neveste, kakor pri poroki napolitanske kraljice. Brez spremstva sta stopala stari oče in stara mati po hodniku, ki je vodil do poročne sobe, in mržnja moje stare tete do njenega moža je iznenada postala tako velika, da je sklenila, da mu ne more in noče dovoliti, da bi tisto noč delil sobo ž njo. Ko sta stopala mimo nekih napol odprtih vrat, ji je srečna misel šinila v glavo. Nevesta je izrazila željo, da bi rada vedela, kaj je v ti3t isobi; ženin je seveda postrežljivo šel pogledat, ko je bil pa notri, ga je stara teta zaklenila — vtaknila ključ v žep in zbežala. Drugo jutro je nek Služabnik ves prestrašeh sporočil, da je v dolgem hodnik« slišati čuden hrnšč, in ko jih je več hitelo gledat, kaj je, so začuli votle glasove trkanja in preklinjanja. Po kratkem obotavljanj« je nek pogumnež odklenil vrata sobe, iz katere so prihajali glasovi, in v silno osuplost vseh se je pokazalo, da sajasta pitava, ki je prišla iz nje, ni bila nikdo drugi kot vojvoda, ki bi bil po vs|j pravici moral biti v veliko boljših okolno-stih. Po tem slabem začetku zakonskega življenja se pač ni čuditi, da stari oče in stara mati nista bila posebno dobra; tekom zadnjih let svojega življenja sta le poredkoma prišla skupaj, dasi sta živela pod isto ■streho. Moj oče mi je čestokrat pravil zabavno dogodbo, ki se mu je prigodila, ko je šel ob priliki Elizabetine poroke s Francom Jožefom z mojo staro materjo na Dunaj. Tiste čase še ni bilo železnic in celo dolgo potovanje se je vršilo v štirih velikih poštnih vozovih. V prvem sta se vozili Elizabeta in ena dvornica; moj oče, dvorni 'komornik in dva uradnika so imeli drugega, v ostalih vozovih pa je bilo sluyžabništvo in prit-ljaga. Stara mati si je kupila prekrasen nov klobuk, se je bala, da se mu ne bi kaj prigodilo, ga je izročila ® katerim je nameravala streti Dunajčane v prah; ker mojemu očetu v varstvo, ki je celo poskrbel za ogromno škatljo, v kateri je bil. Malo pred Dunajem pa se je očetov voz prevrnil in v zmedi, ki je nastala, je bil tako nesrečen, da se je vsedel na škatljo ter ji podrl pokrov. "Moj klobuk! Moj klobuk!" je kričala prestraše. na stara mati, ki je prihitela iz svojega voza gledat, kaj se je zgodilo. "Nič se mu ni zgoailo," je vzkliknil papa, in s temi besedami je položil pokvarjeno pokrivalo na kolena in je skušal uravnati cazmršena peresa. Pa slama je bila slaba in vsled njegovega potiskanja in u-ravnavanja je prodrlo koleno skozi klobuk ter 'ga poškodovalo tako, da ni bil za popravilo. Stara mati je bila razjarjena in tekom ceiega bivanja na Dunaju ni v nehala tarnati, ker ljudje niso mogli občudovati njenega lepega klobuka iz Bavarske. v Sestra pokojnega regenta, kraljičina Aleksandra, je bila tudi precej blazna, in govorice so pripisovale to nesrečni ljubezni. Zagledala se je bila v nekega mladega častnika, pa seveda že sama misel, na tak zakon je bila nemogoča, in ljubko dekle je postalo čemerno in otožno, prav kakor kralj Ludvik v podobnih oklnstih. Kraljičina je imela to posebno blodnjo, da je vedno mislila, da je bila pokrita s prahom. Radi tega je cela vrsta služabnic cel dan krtačila njo in njene obleke, in celo njena hrana in pijača je morala biti v pričo nje očiščena od prahu. Druga njenih čudnih blodenj je bila, da si je domišljala, da se je divan stalno naselil v njeni glavi; zaradi tega se je videlo 'kraljičini silno nevarno iti skozi vrata, da ne bi zadela s konci divana ob nje. Temu nesrečnemu stanju pa so naredili konec, ko je neki bistri glavi prišlo na misel postaviti divan, kakor ga imajo otroci med svojimi igračami, na umivalnico, ki so jo rabili, kedar je kraljičino napadla žolčna mrzlica, in potem so ji povedali, da je njeno trpljenje povzročila borba divana za svobodo, ki pa je zdaj končana, ker je divan srečno prišel iz njenih ust. Leta 1887, leto po smrti kralja Ludvika, sem se podala v kopališče Kreuth blizu Tegernseea, kjer se mi je pridružila cesarica. Elizabeta me ni bila videla izza tragičnega dogodka v Starnberškem jezeru in razgOvarjali sva se o kralju in mnogih dogodljajih njegovega življenja, o katerih sva samo medve vedeli resnico. Neki dan sva šli na dolg izprehod in pogovor se je kakor po navadi zasukal na kralja Ludvika. Sedli sva, rla se odpočijeva, in nemara nama je samotno velikolepje gora, ki so nas obdajale, poklicalo mrtvega bratranca v spomin. "On ni srečen," je rekla teta Ciissi, in njen mistični pogled je pri teh besedah postal še bolj mističen. '"Pogostokrat govorim z Ludvikom; njegova duša ni našla pokoja.^' Bila sem že vajena njenih čudnih misli in tako s,e nisem ni malo začudila, ampak ijem samo vpraša- la: "ali si kralja videla?" "Sem ga, Marija," je odgovorila. "Poslušaj me, kajti kar 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dp 12. opoldne. Uiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii bb9bbii3bsbhbhibelhibibe9sh9b2il BBH Umi SLOVENSKO STAVBINSKO & POSOJILNO DRUŠTVO naznanja, da je odbor na svoji redni seji, dne 13. decembra 1920 sklenil plačati po 7% dividende onim del. •ferjem, ki so bili člani eno leto. Odbor tudi prosi vse vložnike, naj prinesejo prej-komogoče svoje knjižice v urad društva na 6313 ST. CLAIR AVENUE, da se iste pregledajo ter pripišejo obresti. Vabijo se tudi novi 'Vložniki, da prinesejo svoj denar na petprocentne obresti. Zagotovljena je varnost in denar se more dvigniti vsak dan. ®®BEBBBHBHBBBBBnBBBBB0BBSBEHiIBB53EBBBBH!SBBBESEI SLOVANSKA jf!^ PODPORNA DELAVSKA ^^ ZVEZA Združena 3 Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. sLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi dru-Štv>, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-Vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 ™00.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne °lniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 Vrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolnice Podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in kovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—16 et do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. . Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi ani v starosti od 18—55 let, Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za me-8ec< v katerem pristopi. / S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih Uaselbinah v Zar. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za Nasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika Mi Pa tajnika. j- Prostor, preds. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. BLAŽ NOVAK, tajnik 634 Main Street, i Johnstown, Pa. (Dalje) A spodaj so stopili zopet v mrklost, kakoršna je vladala v Sedanu že tisto jutro. Večerni mrak je zavijal ozke ulice, in zmenšnjava je vrvela po cestnem tlaku. Večina prodajalen je bila zaprta, hiše so stale kakor mrtve, zunaj pa so se suvali in pehali. Vzlic temu so znanci brez velikega truda dospeli na trg pred mestno hišo, kjer so našli gospoda Delaherche, ki je tam radoves postopal semintja. Takoj jih je poklical; zdel se je ves vzradoščen, de zopet vidi Maurica, in je pripovedoval, da je pravkar spremil stotnika Beaudouina v smeri proti Floingu, kjer tabori 106. polk. In njegovo običajno zadovoljno razpoloženje je postalo še zadovolj-nejše, ko je izvedel, da hoče tudi Weis3 prenočiti v Bazeilles-u, kajti tudi on je hotel—kakor je pravkar govedal stotniku—prebiti to noč v barvarni ter si ogledati vso stvar. "Skupaj poj deva, Weiss. . . A prej še stopimo k podprefekturi, morda vidimo cesarja.' Odkar je v baybelski pristavi skoraj govoril znjim, je stal Napoleon III. v ospredju njegovih skrbi; naposled je pregovoril celo vojaka, da sta šla z njim. Na trgu pred podprefekturo je stalo le nekaj šepočočih skupin; od časa do časa je prihitel mimo njih kak častnik s poraženim obrhom. Otožna senca je že jemala drevesom barvo, in slišalo se je možno šumenje Meuse, ki je tekla na desni spodaj za hišami. Po množici so šle govorice, kako se cesar, ki se je prejšnji večer okrog enajste ure jedva odločil zapustiti Carignan, trdovratno brani iti do Mezieresa; hotel je ostati v nevarnosti, da ne bi dal vojakom slabega zgleda. Drugi j so pravili, da ga ni več tu, nego da je pustil enega svojih častni- j kov, kot pajaca, oblečenega v njegovo uniformo; nenavadna podobnost tega moža s cesarjem da ima nalogo prevarati armado.— j Tretji zopet so dajali častno besedo, da so videli voziti vozovi na vrt podprefekture, natovorjene s cesarskim zasebnim zakladom, sto milijoniy v zlatu, v novih dvajset-irankovcih. V resnici pa je bilo na vozovih samo orodje in potrebščine cesarskega dvora, družabni voz, obedve kočiji in dvanajst prtljažnih vozov, ki so mimogrede razburili vasi Courcelles, Chene in Raucourt, in so v domišljiji prebivalstva neprestano naraščali ter postali ogromen sprevod, zapirali cesto, žadržava-| li armado, naposled pa se pre-! klinjani in psovani zatekli semkaj, kjer so jih skrili očem ljudstva pod španskim bezgom podpre-fektovega vrta. Poleg Delaherche-a, ki je stopal na prste in motril okna v pri- j tličju, je stala stara ženska, kak-! Sna dninarica iz okolice, zarastle-ga života in skrivljenih, od dela i brazgotinastih rok, ki je mrmrala i med zobmi: "Cesar. . . enega cesarja bi pa j vendarle rada videla. . . da. . . . ! videla bi. . . . ?" j Naenkrat je Delaherche vzklik-j nil in prijel Maurica za roko. j "Glejte, tam je. . . Tam, po-1 glejte, pri oknu na levi!. .Oh, ne varam se, včeraj sem ga videl čisto iz bližine, dobro ga spoznavam. . .Dvignil jt zastor, da ta, bledi obraz ob sipi je njegov." Stara ženska, ki je čula besede, je zazijala. Ob šipi se je bil zafres pokazal mrtvaški obraz, o-či ugasle, poteze razpadle, brki obledeli od tega poslednjega strahu. In starka je o3upla takoj obrnila hrbet in odšla, z gesto neizmernega zaničevanja. "To da je cesar! Živina je!" Tam je bil tudi zuav, eden tistih razkropljenih vojakov, ki se jim je mudilo dohiteti svoje oddel ke. Vihtel je chassepotko^preklin- jal in bruhal grožnje; in dejal je tovarišu: ''Počakaj, da mu poženem kroglo v glavo!" Delaherche se je ogorčen spravil nadenj. Toda cesar je bil že izginil, silno šumenje Meuse se je nadaljevalo, in bilo je, kakor da je neskončno žalna tožba zletela po naraščajoči senci. V daljavi so se srdili drugi razgubljeni glasovi. Ali je bilo mar strašno povelje: Marš, marš—ki je donelo iz Pariza ter gnalo tega moža od etape etepe , nesrečnika, ki je vlačil ironijo svojega cesarskega spremstva s seboj na cestah poraza, pahnjen v to strašno nesrečo, ki jo je videl naprej in jo je vendar piihajal iskat? Kolikim vrlim ljudem je bila po njegovi krivdi usojena smrt! In kakšna razdrtost vse ga bitja je morala bivati v tem bolniku, v tem sentimentalnem sanjaču, ki je nemo in mrko čakal svoje usode! Weiss in Delaherche sta spremila Maurica in Jeana do floin-ške planote. "Z Bogom," je dejal Maurice in objel svaka. "Ne, ne!" Do svidenja, recite, ni vrag!" je veselo zaklical tovarnar. Jeanov ostri nos*je takoj naše 1 06. polk, čigar šotori so se vrsti 1;. na bregu planote za pokopa iiščem. Noč je že skoraj ležala n? zemlji, toda še se je v velikih ob risih razločila temna masa mest nih streh, onostran pa Balan ir Bazeilles, na travnikih, ki so se razprostirali do grebena gričev cd Remilly-a do Frenoisa, dožirr se je na levi širila črna lisa Ga rennskega gozda, in je na desn blestel široki, beli trak reke Meu f;e. Nekaj hipov je gledal Mauiicr to neizmerno obzorje, ki se je po tapljalo v temi. "Ah, korporal je tu," je deja Chouteau. "Ali prihaja od razde litve živil?" Nastal je hrup. Ves dan se j< moštvo zopet združevalo s svoji mi oddelki, ti posamič, drugi \ majhnih skupinah, ob takšnerr vrvežu, da poveljnikom niti ni bi lo mogoče zahtevati pojasnil. Za pirali so oči, še srečni, da more jo sprejemati vsaj tiste, ki so se radovoljno vrnili. Sicer pa je bil stotnik Beau douin šele prišel in poročnik Ro chas šele okoli dveh pripeljal svo jo raztrgano kompariijo, skrčene na dve tretjini. Zdaj je bila zope skoraj popolna. Nekaj vojakov ji bilo pijanih, drugi so bili še tešči ker niso mogli dobiti niti skorji ce druha in razdelitve živil sevedc spet ni bilo. Vendar pa je Loube napel svojo bistroumnost in skuhal zelje ki ga je bil napulil ni sosednjem vrtu; ali ker ni imel nt soli, ne masti, so želodci vseenc krulili. "O jejx gospod korporal, vi st< vendar tako prebrisane glave!' je dejal Chouteau šaljivo. 'Sa ne pravim zaradi sebe: midva ; Loubetom sva prav dobro zaju trekovala pri neki dami." Plašni obrazi so se obračal proti Jeanu; oddelek je čakal nje feovega prihoda, pred vsemi p; Pache in Lapoulle, ki nista dobil; ničesar in sta zaupala vanj, ki b znal še iz kamenja napraviti mo ko, kakor sta govorila. In Jean sc je usmilil; vest se mu je oglašala da je zapustil svoje ljudi, in zate i:m je razdelil tisto polovico hle ba, ki jo je imel v telečnjaku. "Bog in bogme! Bog jn bog-me!" je ponavljal Lapoulle po-žiraje; kruleč od zadovoljstva, nI mogel najti druge besede, dočim je Pache prav tiho molil očenat in češčenomarijo, hoteč se zagotoviti, da mu nebo tudi še jutri pošlje vsak njega kruha. Trobentač Gauae je gromko zatrobil k apelu, toda večernice ni bilo, taborišče se je takoj po-greznilo v globoko molčanje. In ko je seržant Sapin, ostronos in suhega bolehnega obraza, dognal, da je njegova polovica oddelka popolna, je rahlo dejal: ''O, jaz bom jutri ubit." Ura je bila devet, in noč je pretila z ledenim mrazom, kajti od Meuse so se bile dvignile me- gle, ki so zakrivale zvezdno nebo. In Maurice, ki je ležal blizo Jeana, je trepetal, menil je, da bi se bilo dobro zlekniti pod šato-rom. A spati ni mogel nihče izmed njiju; obadva sta bila kakor razbita in še bolj onemogla, odkar sta bila odpočila pri Weissu. Zavidala sta poročniku od njuni strani, ki je zaničeval vsakršno streho: zavil se je bil v svojo odejo in je junaško smrčal na vlažni zemlji. Nato sta dolgo in pozorno opazovala mali plamen sveče, ki je gorela v velikem šatoru, kjer je bedel polkovnik z nekaterimi častniki. Ves večer se je kazal gospod de Vineuil zelo vznemirjenega, ker ni imel za drugo jutro še nikakega povelja. Čutil je. da visi njegov polk v zraku in da je še vedno preveč pomaknjen naprej, dasi se je že med dnevom umaknil z izpostavljene točke, ki jo je bil zjutraj zavzel. General 3ourgain-Desfeulles se ni bil pokazal; govrili so, da leži bolan v hotelu "Pri zlatem križu"; polkovnik se je moral odločiti, da mu pošlje častnika ter ga opozori, da ^e zdi nova postojanka nevarna zaradi razpršenosti 7. armadnega rbora, ki je primoran braniti preveč dolgo črto—od ovinka Meuse do Garennskega gozda.—L; še šest ali osem ur tegi velikega 'rnega miru je ležalo pred njimi. Maurice je bil ves začuden, ko je igasnila drobna lučka v polkov-nikovem šatoru, pa je videl ka-oitana Beaudouina potihoma iti >b živi meji mimo njega in izgini-:i proti Sedanu. Noč je prihajala čimdalje gostejša, in veliki hlapovi, ki so vstajali iz reke, so jo polnili z mrač-10 meglo. "Jean, ali spiš?' Jean je spal, in Maurice je o-ital sam. Misel, da bi se podal k -apoulle-u in drugim tovarišem, tiu je bila zoperna. Slišal je nji-lovo smrčanje odgovarjati smrčanju poročnika Rochasa in zavijal jim je. Ako veliki vojskovodje pred bitko dobro spe, spe morda le zato, ker so utrujeni. Iz /esolj enega neizmernega taborišča, zakopanega v temo, je slišal :golj globoki dih spanja, ogromno, rahlo sopenje. Ničesar ni bilo več; vedel je samo, da mora 5. 3trmadni zbor taboriti tam pod obzidjem, in da se 1. zbor razte-la od Garennskega gozda do vasi Moncelle, dočim 1 2. zbor na dru-;i strani mesta drži Bazeilles; in 7se je spalo, počasno utripanje je Irhtelo od prvih do zadnjih ša-orov nad miljo daleč iz temne sence. Tam onostran pa je ležalo irugo neznano nekaj, čigar glaso-/i so tudi včasih prihajali k nje-nu, tako daljni, tako rahli, da bi ih bil lahko smatral za golo šumenje lastnih učes: izgubljeni ga-!op jezdecev, oslabljeno drdranje epov, pred vsem pa težki korak i/ojakov, reka črnih mravelj na višinah, ta naplav, to obkoljevanje, ki ga niti noč ni mogla prekiniti. !n tam spodaj, ali ni bilo še vedno naglih ognjev, ki so ugašali, razkropljenih glasov, ki so se dvigali v krikih, ali ni bilo rastočega strahu, ki je navdajal to poslednjo noč v grozepolnem pričakoVanju dneva? (Nadaljevanje) rok in naj si rane na rokah dobro obveželjo. Kjer pa je izdatna ventilacija, naj eden in isti delavec ni ma predolgo opravka z metilnim ali denaturiranim špiritom. Uporaba metilnega špirita v gorilne namene je radi mogočih eksplozij zelo opasna. Storili so se primerni koraki, da se prosta prodaja metilnega alkohola sloh prepove. —Srbohrvaščina na ljudskih šolah. Ministrstvo -prosvete je izdalo naredbo, po kateri se morajo ljudsko-šolski učitelji, ki se znajo srbohrvatski naučiti tega jezika v najkrajšem času ustno in pismeno toliko, da ga morejo ustno predavati na ljudskih šolah. . .Ubogi Triglav! Kakor javljajo listi, nameravajo Italijani na Triglavskem pogorju postaviti velik spomenik svojemu kralju E-manuelu.—Ubogi Triglav! Dose-daj si bil edino zatočišče in tolažba za ljudi, ki so hrepeneli iz za-duhlega in zastrupljenega mestnega ozračja po čistem planinskem zraku. Niso mirovali. Sedaj hočejo še tebe in tvojo častljivo okolico okužiti s svojimi komedijami. Tatvina. Strojniku v Jugoslovanski tiskarni A. J. je iz njegovega stanovanja neznan tat ukradel zelenkasto pelerino in en suknjič. Strojnik ima i ECO K škode. Tatvine zimske obleke, zlasti sukenj se v zadnjem času silno množe. Policija tatov ne more izslediti. Vlom v Vevčah. Neznan človek je 6. t. m. okoli 10 zvečer vlomil v zaklenjeno stanovanje čevljarja Franceta Faganela v Vevčah št. 24. Tat je pobral vse, kar mu je prišlo pod roke, med drugim: 3 m. rjavega sukna, vrednega 1500 K 4 moške bele srajce, rjuhe, nogavice in celo robce. Faganel ima 2800 K škode. Mala kronika. V kavarni "U-nion' je neznan tat izmaknil trgovcu iz Linca črno usnjato aktno torbico. — Gostilničarju Avgustu Klincu v Ciglerji ulici je bilo ukradeno na dvorišču se suseče perilo v vrednosti 1500 K. — V kolodvorski restavraciji je neki Vrhničan izmaknil Štefanu Petri-ču denarnico z 2500 K. Petrič je Vrhničana povabil na pijačo. Nezgoda. Vinko Pavlin, žagar na cirkularni žagi posestnice Katarine Ambrožič v Mekinjah, si je pri rezanju desk s cirkulerjem močno prerezal štiri prste desne roke tako, da so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnico. Aretacija. Aretirana je bila I-vanka Kuga, ki je pred nekaj dnevi izvabila po neki brezposelni služkinji gospej Velkavrhovi v Zeleni jami lepo obleko, last njene hčerke Mimice. Slov. Delavski Dom v Collinwood, 0. IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednik: — JOHN IVANClC, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDIČ, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St. NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANClC, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ZELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani. lEEEEEEllBEEEiiiilllSPiiiliiiilEEEEEEll 0 o NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril TRGOVINO Z ŽELEZNINO IN VSO KUHINJSKO OPRAVO in z vsem drugim hišnim orodjem. Se priporočam Slovencem za obilen obisk, ker O D O 0 o bom vedno skrbel, da boste dobili smernih cenah. dobro blago po V II LOVRENC AUCIN 15406 CALCUTTA AVE. I CUNARD ANCHOR LINE. Ladja CALABRIA odplove 28. decembra proti DUBROVNIKU in TRSTU. Cena tretjemu razredu DUBROVNIK..........§125.00 — TRST.............$115.00 Dodatno še $5.00 vojnega davka. Ladja Caronia odplove 15. januarja. 20.000 ton, proti TRSTU do NAPELJ Cena tretjemu razredu v Trst preko Napelj ..........$104.50 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. Iz stare domovine. Pozor pred metilnim špiritom. Pred kratkim se je neki strojni mojster teškd) poškodoval vsled eksplozije svetiljke, napolnjene z metilnim špiritom. Zdravstveni odsek radi tega opozarja, da jej metilni špirit zelo strupen. Zaužit v večjih množinah prouzroca smrt, v manjših množinah pa hud glavobol, omotico, bljuvanje, o-hromenje nog itd., ter težka vnetja na očeh, ki privedejo lahko do oslepljenja. Tudi vdihavanje metilnega špirita je zelo škodlivo. Zaradi tega je njega primešava-nje k drugim žganim pijačam, k parfumom i kosmetičnim preparatom po neki naredbi strogo prepovedano. V vseh obratih in sploh povsod, kjer se uporablja metilni špirit, je gledati na to, da se delavni prostori dobro prezračujejo Delavci naj pazijo na snago svo"' RAZPIS SLUŽBE TAJNIKA Družba S. N. Dom razpisuje službo pomožnega ob enem finančnega tajnika in knjigovodje. Prositelji naj navedejo njih zmožnosti in priporočila. Položiti bode tudi varščino ka-koršno bode določil direktorij. Plača začasno $80.00. mesečno. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe naj se pošljejo ali pa osebno izroče sedanjemu tajniku L. MEDVEŠEK, 6409 St. Clair Ave. ODBOR S. N. DOMA. DRUŠTVA, DELNIČARJI S. N. , DOMA, "POZOR!" Vsa ona društva, ki niso poslala zastopnikov na letošnjo konferenco, so prošeija, I)A SE PRIGLASIJO GOTOVO, DO 31, DECEMBRA 1920 finančnemu tajniku L. MEDVESEK, 6409 St. Clair Ave. v torek ali petek zvečer od 7. do 8. ure zvečer radi delitve dohodkov kluba društev S. N. Doma, ker bi se jih siccr ne moglo pri delitvi vpoštevati. L. MDVEŠEK, fin. tajnik. Stran 4. "ENAKOPRAVNOST" LOKALNE NOVICE — Umrla je sinoči ob 10. uri rojakinja Amalija! Košir, sta-; nujoča na 5914 Prosser ave. U-' mrla je v mestni bolnišnici in! sicer na porodu; dete še živi J toda bo najbrže tudi umrlo. Po-1 kojna je bila stara 40 let, doma' iz Trsta ter zapušča tukaj dva otroka ter žalujočega moža, v atarem kraju pa mater in ene-gia brata. — Pismo ima v našem uradu! Mr. Frank Pirnat. ,— V sredo je bilo v Cleve-lartidu iz neke poštne vreče u-kraiienih liberty bondov v skupni vrednosti $5,900. Poštne avtoritete sedaj preiskujejo slučaj v prepričanju, da se je tekom dni pred božičnimi prazniki izvršilo še več drugih tatvin, katerim pa se sedaj še ni prišlo na sled. Oblastim se je do-sedaj posrečilo, da so dobile nazaj nekaj bondov po $50 in $100 ki so bili prodani v četrtek zjutraj, o ostalih bondih, ki so bili ukradeni pa še vedno ni nobenega sfledu. Zavoj z bondi je bil odposlan iz Delaware, O. v sredo zveč er. Vlak, na katerem se je nahajal zavoj, je dospel v Cleveland ob 2. uri v četrtek zjutraj. Ko je bila registrirana poštma vreča vzeta na pošti in odprta, se je pronašlo, da zavoja z 1 liberty bondi manjka. Detektivi so mnenja, da je tat, ki je prodal nekaj bondov v Cle-velandu, sedaj odšel drugam, do proda ostale drugod. — Cleveland Trust Co. je Viljemu Petriju, ki je ob priliki banditskega napada na njeno podružnico v Bedfordu odpodil roparje, katere je vodil "Jiggs" Losteiner, ki je bil pred kratkim obsojen v dosmrtno ječo, ■dala nagrado $2,500. Petri je bil dvakrat precej nevarno ranjen, in se je nekaj časa mislilo, da ne bo živel. Petri je star šele 17 let, in bo dobil nagrado šele, ko bo star 25 let, do tistega časa pa bo denar naložen na banki. pa so hoteli prenesti njegov o-klep, jih je moralo biti devet. Ta se je tedaj ponudil gospe v službo in je bil ves omoten od njene lepote. Govorica je krožila o njem, da je postranski sin kralja j Devete dežele in gorske vile ter ! prelita v ljubezni in udanosti. Slu- pe. Lasje, ki so bili sicer plavi kot zoreča pčenica, z vabljivim, zlato nadahnjenim sijajem, so kar naenkrat in popolnoma brez sledu izginili s tistim hipom, ko je šinila zarja na nebo. Mesto njih so se pokazale na glavi luskine, trde in grde ko rjasto železo. Lica in vse telo je izgubilo človeško barvo, a koža je bila naenkrat hrapava in razpokana kot želvovina. j znansko sram, da se je tako spo- j znal. Po vseh razpokah se je cedil sok, j zabil,—pa je moral zbog tega o-zoprn in tako strupen, da je uve- krog po svetu. Tako je torej blo- bav!" Bil je kraljevi sin je vedel marsikaj, samo tega ne, kaj čaka to noč. Tudi to mu ni bilo znano, da čudna grofice ne more rešiti nič drugega nego lastna kri, ki bo je baje zato takšen, ker je svoje matere čudežno mleko, lo je seve nerodno in kralja pil. til je prekletstvo na grofici, ka-Bi- j kor sa ga molče slutiti vsi, a nje- ne- j gove ki jo je do- Ivan Albreht: PRAVLJICA O CUDN1 GROFICI. Nekoč je živela čudna bokata oblastnica, ki je imela toliko gradov kakor prstov na rokah, a njena moč je segala po vsem Koroškem in še daleč po drugih deželah okrog. Cez dan, dokler je sijalo solnce, je bila neki tako lepa, da bi ji noben človek ne mogel najti para na svetu; ko pa je začelo zahajati solnce, je jela minevati tudi lepota premožne gos- la slehrna rastlina, segla ta sluza. Spričo teh in sličnih lastnosti je bila plemenita gospa žalostna in kljub vsemu neštetemu bogastvu sila nesrečna. Vse noči je prejokala—pa še solze njene niso bile človeške, ampak žgoča sluza, ki je razjedla prt in les, če je kanila nanj. Zategadelj ji ihtenje tudi ni moglo olajšati nesreči, ampak jo je še množilo in povečavalo bolesti. Poleg tega je trpinčil grofico strah, da bo morala ostati sama in brez potomstva ter izročiti vse silno bogastvo v popolnoma tujo last. Ogibali so se je namreč vsi bogati gospodje in knezi ter veli-kaši mogočnega rodu in ni bilo torej prav nič upanja na možitev pri njej. Ker je bila dovolj premožna, si je vzdrževala po običaju tistih starih časov svojo lastno stalno vojsko. Vojaštvo je imelo pri njej zelo dobro. Bila je mehkega srca in dobrih rok ter nt štedila niti pri plači, niti pri hrani. Zato so silili k njej celo ljudje izpod drugih o-blastev in so se ji ponujali v službo. Sprejela je vsakogar in ga je uvrstila v svoje čete tako, da je polagoma narastla njena vojska do takega števila, kakršnega ni zmogel niti cesar sam. Vsemu vojaštvu se je zdelo seve čudno, zakaj ostaja gospa brez ženina. Ce so prav poznali njeno nadlogo, vseeno niso mogli pojmiti, čemu se ne oglasi pri njej kak človek visokega rodu, da bi se zvezal ž njo. Ce je ponoči vse narobe— so menili vojaki—je pa toliko lepše čez dani. . . Tega pa ni vedel nihče, da ima njihova zapo-vednica prekletstvo nad seboj, ki ni bilo znano nobeni živi duši na svetu. — Leta so potekala, čas je mineval, a grofica je ostala venomer ista. Trikrat so se že izmenjali med tem rodovi, na stotine mož je osivelo v njeni službi, gospa pa je bila kakor vedno: živa lepoi čez dan in zgolj grdoba na noč. . Slednjič se je oglasil mladenič, ki je bil sila bistroumen in tako jak po telesu, da je izruval lahko dve sto let star dob s koreninami iz tal. Moč je imel tako, da so ga komaj dvignili trije možje, dil mladenič okrog, dokler ni do-rastel in prišel k čudni grofici. Ker je bil visokega rodu, je lahko upal marsikaj ter se je res začel približevati gospe bolj in drugače nego ostali vojniki. Spočetka je bil tak, da ni mogel ne jesti, ne piti—in se je vlačil okrog kakor senčni sled. Ko pa je izvedel, da ima gospa posebno v časteh lipo, je zasadil o-krog gradu cel lipov gaj. Nanesel je skupaj samo takšnih dreves, ki so bila tako debela, da jih v višini človeka trije možje niso mo-I gli tako objeti, da ne bi bilo med ' desno roko prvega in levo zadnjega vsaj še pedi prostora. Ko je bilo vse dovršeno, je rekel gospe: j "Tehle šibic sem vam nasadil okrog hiše, da bo nekoliko sence. Pravili so mi, da imate ridi take paličke." Gospa je bila ginjena spričo tolike udanosti in uljudnosti ter se je na vse mogoče načine zahvaljevala uslužnemu mladeniču. Nazadnje je še vzkliknila: "Ne vem, kako n?j ti poplačam to veliko prijaznost!" Mladenič je sklonil glavo in je v zamišljenosti strmel predse, a naposled se je ojunačil: ''Ce bi vam smel svetovati, bi storil to nemudoma." Grofica je priazno pokirruila z glavo: /Svetuj, prosim te! Ako je le v moji moči, ti ne odrečem." Zdaj je dvignil glavo kraljevi sin: ''Ljubezna vaša je v vaši oblasti, kot je moja v moji. Krasoti-ca zala, daj mi ljubezen za lju- dalekosežne oblasti ni po-Vse se je izkazalo šele pozneje ko je bil dopolnjen čas; kajti grofica je bila nesrečne matere zakleta hči—in rečeno je bilo, da bo rešena šele tedaj, ko odpre sedmi mož pri srčni strani njeno kriv. Gospa je tedaj vztrepetala po vsem životu, ko je zaslišala mladeničeve besede. Hotela je zakriti veselje, vendar se ji ni posrečilo, da bi se premagala, in je priznala vsa v solzah: "Ako upaš, da je tebi prav, naj bo še v moje srečo! Tu je roka in srce!" Strnila sta se v objem, vsa vojska je hrupno nazdravljala paru —in veselje ni hotelo pojenjati ves tisti dan. Do večera je trajala svatba in raj, ukanje in radost, ki je vsem prihajala globoko iz srca. Ko pa se je začelo nočiti, je od- peljala grofice mladega moža v sobane, kjer je vpričo njega izginil ves dnevni čar. "Ali si pomislil, da te čaka na noč ta groza?" Z drhtečim glasom je odvrnil junak: 'Vse, kar je tvojega, mi je drago in ljubo, najsi bo tako ali tako. Ljubezen moja ne pozna pridržka in ne bojazni moj pogum!" Grofica je zaplakala, a to pot to je silila v solze sama iskrena radost. Pozabila je bolečine in tu-ge svoje in je odvedla mledega moža v najlepšo sobo. Ali ko jima je zazvenela najslajša ljubav, ga je objela z želvastvimi rokami, ki so se začele zaklepati, dokler ni bil ubogi mož tako utesnjen, da je že komaj lovil sapo.— Prigovarjal je ženi in prosil, toda ona je jeknila obupno: "Ne morem." (Dalje prihodnjič) •i«iiij«jbi}»i«im»j« imi^i!^ llHlf liHilLLSiJ Li^LiJ lijSiJ E1S12 ILJ^IJ LLfLli UfEJJ Ei^LLllLSii ILfEillif^if ilBllllBllllBililBliilBlii'Kllilalil'alillalliialiilaiiilalii'Klir'Kiiru'lila1.it alMlBllilB'ii^Blii'BliilBliilBiiilHiiilHliilalir. VABILO NA MAŠKERADNO VESELICO ki jo priredi SLOV. PEV. DRUŠTVO "SOČA H ■Ti 1 P iti Iti iti iti V Uš H iti iti 99 Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, j® vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali. !) DECEMBER 27th 1920 illlllllllllllllllllllllll mi ■1 MALI OGLASI 1 Sil liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZVRSTNI PEVCI! Naprodaj imam pevce — kanar. čke — same dobre pevce. Zglasi-te se na 1401 E. 43. Str. STANOVANJE, obstoječe iz 4 sob v pritličju se odda majhni družini. Vprašajte na 446 E. 156 Str. Collinwood. O. 305 TRI SOBE SE oddajo v rent v pritličju. Najemnina nizka. Zgla-site se na 887 Addison Rd. 304) Joseph Zajec 15605 Waterloo Rd. Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo, PROTI OGNJU Telefon — Wood 228—R BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane. izpahke, lišaje. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. VEŠČ KROJAŠKI POMOČNIK (Slovenec) išče službo. Poizve se v uradu tega lista. 304 DVE POSTELJI in peč na trd premog se mora nemudoma prodati. Zglasite se na 1071 E. 64. St. 306) Elimm sli POZOR! Delničarji Ameriško-Jugoslovanske Tiskovne Družbe! Dne 9. JANUARJA 1921 se vrši letna delničarska seja in sicer v Grdinovi dvorani št. 1. tretje nadstropje. Vabila so razposlana. Ker pa se je gotovo več delničarjev med tem preselilo, ne da bi nam bili sporočali premembo naslova, se vsi oni, ki pismenega povabila ne dobe, tem potom opozarjajo na gori omenjeno sejo in'so vabljeni, da se iste gotovo vdeleže osebno ali pa dajo pooblastilo kakemu drugemu delničarju oz. direktorju, da jih zastopa, ker bode rešiti več zelo važnih zadev. Za Ameriško-Jugoslovansko Tisk. Družbo LUDVIK MEDVEŠEK, tajnik in blagajnik. M m V iti iti m I I iti iti ■ iti Iti - v v Sloven. Domu na Holmes Ave. 31. DECEMBRA 1920 NA SILVESTROV VEČER P Začetek ob 7. uri zvečer. Tem potom se priporočamo za velikansko vdeležbo. Zabava bo najzanimivejša kar jih je bilo v tem letu in razdeljenih bo 10 nagrad za najboljše maske: 1. Nagrada — cekin za $10.00 2. Nagrada — cekin za $5-00 3. Nagrada — cekin za $2.50 in še 7 nadaljnih nagrad. Torej kdor hoče pričakati Novo leto v veseli družbi, naj se našemi in pride v dvorano. VSTOPNINA ZA OSEBO 50c .Vabi Društvo "SOČA" 1'ahr ■IIII»IIII»IIII1|II|»|II|«|II|1|II|«|II|»|II|»|II|»|II]»|II|»|II!»|III»IIII»|II|»IIIHIIII«HII»|III»III1»IIII»IIII»III|I iti ilili iliTi iliTi ilili ilili ilili ifiii iliTi ilili iliTi ilili i iT"i riti iTSTi iTiTi iTiTi iTiTi iTiTi iliTi iTiTi iTiTi ilili ilili iti n j| j® m ji m g i i I M M i i n n n M m n p n I Sni ji I 1 m Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. IlillllllllllEilllEEEilEEilEEiaiiilllElEEEEIiliiliBEEl ion jjoj jg JU go M 1 1 | 1 1 p 1 1 § H I m ®j n I i I I 1 = jD 1 1 n Dg H H M H n n m §1 n i H m n i ®i i i i n j® i m m m Sš Url IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA! Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela: Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00. Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c. Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c. Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25. V močvirju velemesta. 50c. Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov. AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave. Cleveland, O. NA PROSTO STANOVANJE se sprejme dekle ali udova, katera dela čez dan u tovarni, da bi zvečer od 5. ure naprej pazila na 3 odraščene otroke. Ima lahko tudi enega svojih otrok. Za podrobnosti se obrnite na 1 142 E. 66. Str. od 8 do 12 ure dopoldne. 304) Mohar & Oblak, 9206 Superior Ave. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R DR. j. I ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja ■ zobozdravniški delo j* v tej okolici že 7 let. BROTHERHOOD OF LOCO-MOTIVE ENGINEERS Co-operative National Bank of Cleveland. Ta banka razdeli isvoj leten dobiček na sledeč način: Del čistega dobička gre v preostal sklad.—Delničarejm se izplača 10 odstotne dividende. In kar še preostane od profi-tov se razdeli med ulagatelje. To lahko imenujemo sodelovanje. Poleg tega vam plača ta banka še po 4 odstotke obresti, od dne ko vložite denar, do dneva, ko ga vam izplačamo. Plačamo tudi obresti od čekovne vložbe. Veselo in srečno novo leto! NEGOVANJE OTROK. VI. Pripravljanje kravjega mleka za dete. Enolstavno pravilo, kako naj se hrani povprečno zdravo dete, je, da se mu daje poldrugo unco mleka v 24 urah za vsak 15 unč, kravjega mleka v 24 urah, čemur se je še dodalo sladkorja in zavrete oziroma žitne vode. V prvem mesecu detetovega življenja se kravje mleko mora razredčiti z navadno, zavreto vodo. Po prvem mesecu more se ta nadomestiti z žitno vodo, ako dete ne pridobiva na rasti dosti hitro. Žitna voda. Tekom prvih mesecev rabite pol žličice ječmenove ali pšenič-ne moke na en pajnt (osminko galona) vode. To se more polagoma povečati do dveh velikih žlic, ko je dete šest mesecov staro, in do treh velikih žlic," ko je dete 9 mesecov staro. Žitna voda pripravlja se na ta način, da se moka pomeša z malo hladne vode, dokler ne nastane prav gladka kaša. Tedaj pomešajte to v panjtu vode in kuhajte kašo vrh plamena, dokler s« ne zgosti, ter potem nadaljujte s počasnim kuhanjem v dvojnem kotlu za najmenj eno uro. Ne za-solite za mlada deteta. Opomba: Otroški oddelek pošilja brezplačno knižice o negovanju otrok in mater. Ako želite tak iztis ali pa oseben nasvet, o-brnite se na: Children's Bureau, Department of Labor, Washington, D. C. Izdelana v THE CLEVELAND GRAIN & MILLING CO. Tel. Central 2373 R. Gramoionsk e Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter M05 ST. CLAIB AVENUB Cleyelaad, O.