45 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 3, 45-47 Mag. Petra Mikeln »Dobrodušna šestdesetletnica« – jubilej gibanja Bralna značka konference so nato moderatorji na kratko predstavili povzetke vseh sklopov, s čimer je bila konferenca na koncu vsebinsko in formal- no zaokrožena celota. Kot udeleženka konference in kot knjižničarka sem iz prve sekcije izbrala sklop predavanj z naslovom Kako integrirati šolsko knjižnico ali kako je šolska knjižnica središče branja in sti- čišče medpredmetnega povezovanja, iz druge sekcije pa sklop predavanj z naslovom Bralna pismenost po vertikali (gradniki, multimodal- nost …). Predstavljeni primeri dobrih praks iz prve sekcije, vezani na Vrtec pri OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (Andreja Sever: »Vrtčev- ska« (šolska) knjižnica), na OŠ Škofja Loka - Mesto (Barbara Tušek: Posodobljen model šolske knjižnice v praksi) in na SŠ Izola (Mar- lene Zorjan Hrovat: Vključenost knjižničnih vsebin v pouk) so me navdušili, tudi z dovrše- no izdelanimi zaključnimi plakati, enako pa je bilo tudi s predavanji iz druge sekcije, ki so bila predvsem teoretične narave in so jih imele Si- mona Pulko (Kateri pristopi podpirajo uvajanje gradnikov?), Janja Batič (Multimodalno branje za vse) in Dragica Haramija (Multimodalno branje za vse, Gradniki bralne pismenosti in njihov pomen v izobraževanju). Izvedela sem marsikaj zanimivega, kar pa je še pomemb- nejše, ob poslušanju predavanj se mi je utrnila marsikatera nova ideja, ki bo v prihod- nosti popestrila moje delo v šolski knjižnici. Ob zaključku konference so organizatorji povedali, da bodo posnetki predavanj obeh sekcij in vseh sklopov za poslušanje kmalu na razpolago prek spleta, prav tako pa so omenili, da bodo izsledki projekta izšli v dveh publika- cijah, ki bosta za branje dostopni v Digitalni bralnici ZRSŠ. Slika 2: Plakat OŠ Puconci Slika 1: Predavanje Romane Fekonja Tretjega maja se je v Cankarjevem domu s slavnostno prireditvijo sklenilo praznovanje ob 60-letnici gibanja Bralna značka. Prvo tekmovanje za Prežihovo bralno značko sta namreč v šolskem letu 1960/1961 osnovala ravnatelj osnovne šole na Prevaljah, pisatelj Leopold Suhodolčan, in profesor slovenšči- ne na tej šoli, Stanko Kotnik; prve Prežihove 46 Mag. Petra Mikeln: »Dobrodušna šestdesetletnica« – jubilej gibanja Bralna značka ODMEVI bralne značke pa so bile podeljene maja 1961 na Prevaljah. Praznovanja ob tej lepi in pomembni obletnici so se vrstila vse od maja 2021. Začela so se 20. maja 2021, ko so na Prevaljah, rojstnem kraju gibanja Bralna značka, pripravili osrednjo slovesnost ob 60-letnici Bralne značke. Zaradi takratnih epidemičnih razmer je prireditev potekala hibridno – v živo in prek Zooma. Pred slovesnostjo so na OŠ Franja Goloba Pre- valje odprli tudi razstavo o Bralni znački in po njej skupaj s predstavniki šole, občine, Zveze prijateljev mladine Slovenije in mladimi bralci pospremili predsednika države Boruta Pahor- ja. Predsednik Borut Pahor je bil kot častni pokrovitelj Bralne značke slavnostni govornik tako na uvodni kot sklepni prireditvi. Na slo- vesnosti na Prevaljah je Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS in njegovemu predsedniku Marku Kravosu podelil častno pokroviteljstvo nad prireditvami ob 60-letnici gibanja. Ob tem je poudaril, da je »častno pokroviteljstvo izraz njegove osebne hvaležnosti, hvaležnosti države in vseh njenih ljudi za pomembno poslanstvo, ki ga opravlja gibanje Bralna značka«. Predsed- nik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS Marko Kravos in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenija Darja Groznik pa sta ob tej slovesni priložnosti Prevaljam podelila častni naziv mesto Bralne značke. Listino je prevzel župan občine Prevalje Matic Tasič. Dvaindvajsetega maja, na dan prve podelitve Prežihove bralne značke, je nato potekal Prvi festival Bralne značke. Sledil mu je Prvi spletni festival Bralne značke od ponedeljka, 24. maja, do petka, 28. maja. Na njem so se mentorji in mladi bralci prek Zooma pet dni zapored dru- žili s slovenskimi literarnimi ustvarjalci. Praznovanje okroglega jubileja se je sklenilo 3. maja letos v Cankarjevem domu s slavnost- no prireditvijo Zlata bralka, zlati bralec, ki je bila tokrat namenjena vsem mentoricam in mentorjem ter sodelavkam in sodelavcem društva. Na prireditvi se je Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS poklonilo zaslužnim mentorjem, dolgoletnim sodelavcem in vsem, ki so vsa ta leta spodbujali in podpirali gibanje Bralna značka. Vodil jo je Boštjan Gorenc - Pižama, vse zbrane pa so nagovorili predsed- nik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS Marko Kravos, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenija Darja Groznik. Za glasbo je poskrbela Ljoba Jenče, ki je navzoče s pesmijo popeljala po slovenskih pokrajinah. Največ pozornosti so bili na prireditvi de- ležni nagrajenke in nagrajenci. Priznanje za izjemno mentorsko delo na področju bralne kulture in Bralne značke so prejele Hedvika Gorenšek, Barbara Hanuš, Mirjam Klavž Dolinar, Olga Lupinc, Boža Ojsteršek in Franceska Žumer. Zlato priznanje za izjemne dosežke pri razvoju bralne kulture in Bralne značke na nacionalni ravni so prejeli Andreja Duhovnik - Antoni, Tilka Jamnik, Tjaša Kle- menčič, Igor Longyka, Miha Mohor in Darka Tancer - Kajnih. Častne članice in častni član so postali Tone Partljič, Berta Golob, Meta Grosman, Greta Jukič, Marjana Kobe, Darja Kramberger, Neža Maurer in Vladka Škof. Jože Zupan pa je ob 50. obletnici svojega delovanja v na- cionalnem od- boru Bralne značke prejel zlati znak. Slika 2: Jože Zupan, prejemnik zlatega znaka (Avtor fotografije: Luka Dakskobler) Slika 1: Predsedniki Bralne značke (Avtor fotografije: Luka Dakskobler) 47 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 3, 47 Knjigo, ki je izšla v Zbirki Bralna znamenja in nosi naslov ‚Nevidna moč knjig‘, s pomenlji- vim podnaslovom ‚branje in učenje v digitalni dobi‘, je avtorica Alenka Kepic Mohar, katere ime šolski knjižničarji morebiti bolj povezujejo z učbeniki, napisala na podlagi svojega doktor- skega dela. Vsebina je razdeljena na poglavja: • Knjiga kot del materialne kulture v digital- nem vesolju • Katere načine branja poznamo • Kako se razvija razmišljujoči in beroči um • Zakaj brati otroku že v zgodnjem otroštvu • Kaj nam o branju lahko pove telo • Ali telo podobno kot pri branju sodeluje tudi pri učenju Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS se je na prireditvi tudi zahvalilo Zvezi prija- teljev mladine Slovenije ter njenim zvezam in društvom po vsej Sloveniji za dolgoletno sodelovanje in podporo bralni kulturi mladih in Bralni znački. • Knjiga kot del materialne kulture v izobra- ževalnem sistemu prihodnosti Knjiga opisuje mnenja kot tudi dejstva o eni izmed najpomembnejših veščin – o branju. Avtorica je knjigo pisala s stališča (izobraže- valnega) založništva, ki je velik del nje same. A hkrati knjigo prikaže kot predmet, ki v sebi skriva bogastva, ideje, znanja, ki bralcu da tisto, kar potrebuje. Predvsem pa se skozi po- glavja dotakne tako branja in učenja v digitalni dobi z različnih vidikov, ob spremembah, ki jih je prinesel tehnološki razcvet. Sodobna tehnologija je postala obvezni del vsakdana posameznika. Ali to pomeni, da bo digitalno nadomestilo analogno branje? V knjigi so zanimivi opisi in primeri, kako se je svet razvijal skozi zgodovino ter kako smo se naučili sobivati oziroma uporabljati ter preple- tati analogno z digitalnim. Pa vendar avtorica pravi, da verjame, »da bo naš svet ne glede na digitalne izume in umetno inteligenco, ki nas razvajajo z udobnostjo kognitivne lahkotnosti, redkeje pa vodijo v razmislek o algoritmih, ostal povezan svet pristne, avtonomne, pa tudi ljubeče človeške misli, s katero bomo ohranili tisti košček sveta, ki ga je skozi zgodovino zgradil beroči um človeške civilizacije« (Kepic Mohar, 2021, str. 113). Ob častitljivem jubileju torej iskrene čestit- ke tej »dobrodušni šestdesetletnici«, kot jo je poimenoval predsednik društva Marko Kravos – naj ostane še naprej mladostna in radoživa! Gregor Škrlj Predstavitev knjige Nevidna moč knjig