Proti možem starega rež ma 11 starega duha! NaŠa nova država SHS je krščena za «demokraško". Ce Je pa v resnici demokraška, bomo razvideli šele iz dejanj in iz postopanja njenih vlad: če one in možje na njih prav utnevajo umetnost demokraškega viadanja in postopanja z ljudmi! Moment, v katerem se bo presojal v tem oziru resort ministrstva in poverjeništev za uk, }e nastopil sedaj, ko bo predložen načrt za nov šolski zakon. Demokratizem tudi zahteva, da o tako važncni zakonu niti ne sklepa sama vlada in parlament, teitiveč je pri tako vplivnem zakonu upravičena izrekati svoje nmeiijc vsa naša javnost in je sklepanje o končnoveljavnili zakonitih določiUh tega zakona le naloga našega ljudskega zastopstva. V šolski organizaciji, izvedeni na podiagi šolskega zakona, pa leži temelj in prvt -pogoj za demokraško obliko in ureditev šolstva. Radikalno je pomesti z dosedanjim birokratizmom, in pasti morajo vsi birokraški predsodki pri reSevanju posameznih vprašanj, ki bi se opravičevali z enakim postopanjem v preteklosti in sklicevali na avstrij.kc zakone in odredbe. Vsako vprašanjc je reševati z ozirom na pravičnost in ne oziraje se na postopanje v preteklosti, na birokraške pomisleke in zapreke; upoštevati je pri nrnogih vprašanje izrednih sedanjih razmer; krivice iz preteklosti je brezobzirno poravnati; postavijati se je na stališče pravice in vedno upoštevati željo prosilca in njegove koristi: ker od sedaj je korist naših poedincev tudi korist in tKiobnost naroda. V naših pisarnicah naj izginejo prejšnje manire in prejšnji duh, in kjer to ni mogoče brez padca posameznih mož, naj padejo tudi ti možje. Stari slsteni in duh mora pasti! VcSja naj načelo, da se nikomur ne deli vcč (po avstrijsko) m il ošč in, temve., da se v pisarnicah dele državJjanorn edino njihovc pravice. Zato ni lajnosti, ampak snie vsakdo vedeti, ka| s_ godi v državnih pisarnicah, sme vedeti kaj se godi v Solskih korporacijah in o  čem se razpravlja v šolskili zastopilu  Eni avstrijski maniri se moranio iz ogniti in jo moramo odpraviti, te] namreč, da se iz resorta odredbenini potom obide zakonite določbe, sklepe in načela šolskih zastopaikov alž izvoljenccv. V Avstriji nani je bila narodna ravnopravnost in so nam bile narodne pravice v zakonih zajamčene, a so nam jih vzeli z raznimi odredbami iz resorta. Principl in načela naj bodo izraženi v zakonu, in odredbe naj bodo le izvršitev in izpolnjevanje teh načel. Vsako načelno vprašanje naj se pa reši lc v sporazumu z mnenjem večine prizadetih strank — proti njihovi volji pa nikdar! Tako mi razuinemo odpravo blrokratizma in uvedbo dcmokraškega vladan ja! Moderni nazori o organizaciji in reorganizaciji šolstva bodo pri nas še pcv trebovali bojev in borbe, preden s! bodo priborili veliavo in upoštevanje. Otrcsti se je treba sprva še avstrijsket?a duha in nazorov, ki še globoko koreninijo v merodajnih vrstah. Naša svoboda je bila ;ui- borjena dotna še s pretnalimi žrtvami in še prelahkim po- tom. Prehod je bil premalo izrazit in prelahak. Potreba bibilo domače socialne re- volucije, ki bi zasekala glo- bok prepad med staro Av- strijo in med sedanjostjo.kl bi privedla radikalne elemente v šolskl unravi čo nocoUe veljave, kater! b! brez- obzirno pomedll z vsem zastarellm. Z radikalnimi možmi bi morali zvso elementarno silo zavla- dati novi. moderni nazori! Tako bo pa potreba Še borbe, in pastl bo moral med nami še rnarsikateri ,,Av- strijec" po duhu in svojem delu v uradu, preden poderemo do popolnosti sistem prejšnjega vladanja. Brezobzirno bo potreba nastopitl zoper vsakogar, ki se iz konservativnosti ne more otresti starega duha in ki se bo upiral novim nazorom. Osebe so pri nas Še vedno, s katerimi sc je ugnezdil stari duh v našo upravo, ker so znale te osebe zasesti najvažnejša vplivna mesta, na katurih hočejo sedaj vladati — preziraje ,,podrejeno" večino. Proč z vsem, kar diši po avstrijsko, to bodi kcsIo za našo bodočnost!