Poštnin« plačana v gotovini V Ljubljana, četrtek 13. marca 1941 VI. m* Nemčija in Jugoslavija uradne zanikujeta... ... vsa zlobna poročila tuie propagande o nekakem nemškem ultimatu naši vladi Berlin, 13. marca. m. United Press: Na pristojnih nemških mestih izjavljajo, da so »smešne vse vesti, ki pravijo, da je Nemčija poslala Jugoslaviji ultimat« Belgrad, 13. marca. m. Vtise, ki jih je vzbudilo v tujini poročilo agencije Avale, s katerim zanika vesti, da bi bila nemška vlada poslala jugoslovanski vladi ultimat, poleg »Vremena« objavlja tudi »Politika«. »Politika« piše: V mnogih poročilih iz Berlina se poudarja, da v taborih, ki so sovražno razpoloženi do Nemčije, izkoriščajo vsako priliko, da bi tudi druge “evtralne ali nevojskujoče se države potegnili v vojni vrtinec. Politika in propaganda sovražnikov Nemčije delata v tem pogledu neutrudljivo. O današnjem položaju glede ureditve odnošajev na Balkanu ter posebno v trenutku, ko prav med Jugoslavijo in Nemčijo potekajo prijateljski razgovori, nasprotna propaganda razširja fantastične vesti o odnoiajih med obema državama. Iz znanih virov, ki so nasprotni Nemčiji, so bile sporočene vesti o nekem ultimatu, ki da je bil poslan Jugoslaviji. Druge, podobne vesti, ki so Sle za tem, da se prijateljski odnoSaji med Jugoslavijo in Nemčijo ne prikazujejo takšni, kakršni dejansko so, so tudi prišle iz istih virov. To je dalo pobudo, da je agencija Avala poslala v tujino pooblaščeno sporočilo, v katerem je odločno zanikala te vesti, ki so bile sporočene tudi po londonskem radiu. Jugoslovanski preklic | polnoma zlobne in izmišljene vesti iz tujih virov ’ '-------•- ‘ o ultimativnem koraku nemškega poslanika v Bel- gradu. Rimski radio je tudi objavil poročilo agencije Avale in nadalje omenil druge slične zlobne vesti, ki so nasprotne državam osi, in ki hočejo prijateljstvo med Jugoslavijo in Nemčijo prikazati luči, ki ne odgovarja resnici. Rimski politični jc naletel na popolno odobravanje in razumevaje v nemških političnih krogih, ki vedo, da se_ Jugoslavija ne da zapeljati z nobenimi vznemirljivimi vestmi, temveč da ima pred očmi samo svoje državne in narodne koristi. Iz Rima pa o vtisu tega preklica agencije Avale poroča »Politika« naslednje: Tukajšnji tisk na vidnem mestu prinaša poročilo agencije Avale, s katerim zanika kot po- krogi so tako odločno stališče in odgovor iz Bel-grada na vsa tuja podtikanja opazili in sprejeli z velikim odobravanjem.« Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo: Nemci nad številnimi angleškimi mesti, Angleži nad Berlinom, Hamburgom in Bremenom Berlin, 13. marca. DNB Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Nocoj so skupine naših bombnikov napadle v vojaškem oziru važne industrijske naprave v Birminghamu ter pristaniške naprave in doke v Londonu in Southamptonu. Napadi so rodili dobre uspehe. Angleška zahvala Ameriki za novo pomoč London, 13. marca. Reuter. V poslanski zbornici je včeraj angleški ministrski predsednik Churchill dal izjavo o ameriški pomoči in med drugim dejal: Zakonski načrt o posojanju in prodaji vojnega materiala je včeraj postal zakon, ker se je predsednik Roosevelt nanj podpisal. Prepričan sem, da spodnja zbornica v imenu našega na-ioda žel’ izraziti globoko zahvalo in vse spoštovanje temu velikemu in pametnemu političnemu dogodku. Najmočnejša demokratična država je s tem svojim korakom izjavila, da bo dala svojo ogromno industrijsko in finančno zagotovitev porazu narodnega socializma, da bi veliki in mali narodi mogli živeti varno in svobodno. V imenu vlade britanskega veličanstva, te zbornice in vsega naroda ter tudi vseh tistih narodov, ki ljubijo svobodo, izražam Združenim državam severne Amerike zahvalo za njihov korak. Posledice atentata v Carigradu Ankara. 13. marca. Anatolska agencija: V zvezi s snočnjo eksplozijo v carigrajskem hotelu >Pe-ra Palače« je bilo izdano poročilo, ki med drugim pravi, da se preiskava nadaljuje. Tri osebe so bile ubite, 22 ranjencev pa je v zdravniški oskrbi. Med štirimi osebami, ki so našle pri včerajšnji eksploziji v hotela >Pera Palače« smrt, je tudi gdč. Fliesova, tajnica britanskega vojnega atašeja v Sofiji. Gdč. Armatrongovi, ki je tudi bila zaposlena v britanskem poelmštvu, je eksplozija odtrgala obe nogi. Ugotovljeno je bilo, da so bile bombe primešane med poslanikovo prtljago pred odhodom iz Sofije. Namen je bil uničiti važne listine, ki jih je odnesel poslanik v Carigrad. Razvoj vojne na afriških frontah Letalski napadi na Malto in Dodekanez. Prodiranje proti Addis Abebi Prihod novih čet Iz Avstralije in Nove Zelandije Nekje v Italiji, 13. marca. Stefani. 278. ital. uradno vojno poročilo pravi: Severna Afrika: Letala nemškega letalskega zbora so bombardirala britanska taborišča in motorizirana sredstva. V noči od 10. na 11. marec je izvedel sovražnik letalski napad na Tripolis. Ni bilo niti ene žrtve, škoda pa je majhna. Na Egejskem morju so britanska letala napadla naša letalska oporišča na otoku Rodos. Ena oseba je bila ranjena, nekaj pa je bilo tvaine škode. Vzhodna Afrika: Naši oddelki so napadli in zavzeli neko sovražnikovo postojanko na odseku pri Kerenu ter zapodili v beg sovražni oddelek. V Somaliji so naša letala metala bombe na sovražnikove naprave ter povzročile požare. Britanska letala so bombardirala mesta v Eritreji, niso pa prizadejala znatnejše škode. Berlin, 13. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Na področju Sredozemskega morja so nemške letalske skupine zadele z bombami težkega kalibra vojaške naprave na otoku Malti. Drugi uspešni napadi so bili izvedeni na britanske transportne oddelke v severni Afnki. Kairo, 13. marca. m. Reuter. Britansko poveljstvo objavlja uradno poročilo, da so britanske Čete presekale v Somaliji na dva dela sovražnikovo armado, ki je štela 33.000 vojakov. Večji del te vojske, 31.000 mož je ujetih ali pa je padlo na bojišču. Kakih ostalih 500 mož se pa se vedno bori na umiku proti severu. Zajetih je bilo 4o Poljskih topov, 12 obalnih in 8 protiletalskih. Na bojiščih ob kenijski meji je prezgodaj začelo deževati. Zunanji minister Eden in načelnik generalštaba general Dill v Kairu nadaljujeta razgovore s poveljniki britanskega letalstva, mornarice m kopenske vojske, generalom Wavelom, admiralom Cuninnghamom in letalskim maršalom Long-toorom. Britanske čete prodirajo proti Hararju in si utirajo pot z motoriziranimi oddelki. V zadnjih dveh dneh so prešle razdaljo 200 km in niso nikjer naletele na sovražnikov odpor. Le tu pa tam je sovražnik izvedel bombardiranja. Kar se tiče odpora v Džižigi in Hararju, so se sovražnikovi oddelki utrdili v severnih predelih, medtem ko britanske čete prihajajo od juga. Število ujetnikov vsak dan raste. Uradno poročajo,'da so imperialne čete iz Avstralije in Nove Zelandije, ki so zapustile Anglijo, da bi odšle na drugo bojišče, pred kratkim prispele na Bližnji Vzhod brez incidentov. Angleško letalstvo je že dve noči zaporedoma napadlo italijanska oporišča na Dodekaneških otokih, zlasti na Rodosu. Nemci so spet bombardirali Malto. Včeraj so bili podnevi izvedeni uspešni napadi na letališča v južni Angliji in na pristaniške naprave v Portsmouthu. Daljnostrelno topništvo je s kopnega obstreljevalo sovražnikove vojne ladje, ki 60 plule po Rokavskem prelivu. Ponoči je sovražnik na nekaj mestih v severni Nemčiji metal rušilne in zažigalne bombe. Prizadejana je bila neznatna tvarna škoda. Ubitih in Tanjenih je bilo nekaj civilistov. Od 6. do 11. marca ie sovražnik izgubil 11 letal. Zanesljivo je ugotovljeno, da so bila 4 letala uničena na letališčih samih. V tem času znašajo naše izgube 9 letal. Berlin, 13. marca. DNB. Neka skupina britanskih letal je letela v noči od 12. na 13. marec nad dvema mestoma v severni Nemčiji in nad Berlinom. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo pet sovražnikovih letal. To je bil prvi letalski napad na Berlin po 82 dneh. London, 13. marca. o. Reuter. Začela se je angleška letalska ofenziva proti mestom v Nemčiji in mestom v zasedenem ozemlju. Angleška letala so snoči bombardirala Kiel, Bremen, Hamburg in Bre-merhafen ter mesta v zasedenem ozemlju. Podrobnosti o tem napadu še niso znane. Predsnočnjim je bil napaden Kiel, Bremen, Rotterdam ter letališča v severni Franciji. Snočnji napad je 37. napad na Berlin, 62. na Hamburg ter 57. na Bremen. Snoči so sovražna letala bombardirala angleška mesta na različnih krajih, posebno močno pa neko mesto v severozahodni AnglijL Poročajo, da je bilo povzročenih več požarov in razdejanih več stavb, smrtnih žrtev pa ni mnogo. Angleško protiletalsko topništvo in angl. lovca so sestrelili preteklo noč devet nemških bombnikov. V zadnjih treh nočnih napadih na Anglijo so Nemci izgubili devetnajst bombnikov. Angleška obramba je * vsakim dnem močnejša in bo prišel čas, ko bodo Angleži tudi ponoči gospodarji neba. Včeraj podnevi napadi niso bili hudi, samo neko mesto v južnovzhodni Angliji je bilo bombardirano. Povzročena škoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni veliko. 138. dan vojne med Italijo in Grčijo: Splošna italijanska ofenziva v Albaniji Nekje v Italiji, 13. marca. Stefani: Italijansko uradno vojno poročilo št. 278 pravi: Grško bojišče: Sovražnikovi napadi na odseku pri Vojuši so bili odbiti in je pretrpel sovražnik hude izgube. Italijani so zajeli nekaj Romunski propagandni minister je med zastopniki tujega tiska zavračal poročila angleškega radia, ki skuša povzročiti nemire v Romuniji. Minister je dejal, da Nemci niso zasedli Romunije, temveč da je romunska vlada sama poklicala nemško vojsko v svojo državo. Glede trditev o gospodarskem izkoriščanju Romunije po Nemcih, je minister opozoril na zadnji posvet med maršalom Goringom in generalom Antonescom ter poudaril, da ie Romunija v svojem gospodarstvu popolnoma samostojna — poroča Italijanska agencija Stefani zavrača grška poročila, da bi bila italijanski prosvetni minister Bottai ter korporacijski minister Ci-nnetti padla na albanskem bojišču. Major Bottai, ki so ga Grki ujeli, nima nobene zveze z ministrom Bottaiem (minister Bottai ima v vojski tudi stopnjo majorja). Bivši angleški poslanik v Sofiji ie pri prihodu v Carigrad izjavil, da so bile bolgarske oblasti pri_ odhodu do njega zelo uslužne in da mu je kralj Boris dal na razpolago svoj vlak, poroča Anatolska agencija. V Turčiji so se začele velike vaje za obrambo pred letalskimi napadi. Ustanovili so tudi posebno stražo za boj s padalci, poroča Stefani. Za dveletnico nemškega protektorata nad češko je protektor Neurath dal izjavo, da so poznejši dogodki v Evropi dokazali popolno upravičenost uvedbe protektorata, ker je prejšnja češka vlada s svojo zunanjo politiko celo hujskala sovražnike Nemčije. — Sreča je, da je ob dvanajsti uri zmagal zdrav razum in je bila Češki prihranjena strašna usoda. Čehi naj si ogledajo vojne razvaline na Poljskem in v Franciji, pa vidijo, kaj bi bilo lahko tudi nje same doletelo. Čehi manj čutijo posledice vojne, kakor katera koli druga evropska država. Oproščeni so vsake vojaške in njej podobne obveznosti. V gospodarstvu uživajo konjunkturo, kakor je prej niso niti slutili, brezposelnosti pa sploh nc poznajo. Grkov ter orožja. Včeraj in nocoj so naše letalske sile izvedle večkrat napad na sovražnikova oskrbovališča, druge naprave, na vojaške cilje, baterije in sovražnikove čete. Ti napadi so se vrstili drug za drugim brez presledka. Pri spopadu v zraku sta bili sestreljeni dve sovražnikovi letali. Dva italijanska stroja se nista vrnila. Rim, 13. marca. o. United Press poroča: Predsednik italijanske vlade, Mussolini, se je po petih dneh obiska na albanskem bojišču vrnil v Rim. Velika italijanska ofenziva na osrednjem albanskem bojišču je v zvezi z njegovim potovanjem. Predsednik je pregledal vse italijanske postojanke naf ronti. Atene, 13. marca. m. Grško vrhovno poveljstvo poroča: Ponoči med 11. in 12. marcem ter včerajšnji četrti dan ofenzive, je sovražnik izvedel hude napade, toda brez uspehov. Vsa njegova prizadevanja so preprečila naše čete ter so sovražnikove izgube precejšnje. Na naši strani so bile vse akcije izvedene z uspehom. Nase letalstvo je uspešno podpiralo operacije na kop- Atene,, 13. marca. Reuter: Snoči je atenski radio objavil uradno porčilo, da so sovražnikove čete zadnje tri dni prešle v splošno ofenzivo na 20 km dolgi fronti v osrednjem odseku. Grške čete niso odstopile sovražniku niti pedi zemlje. V raznih odsekih so boji, in sicer silno srditi boji, trajali po več ur. Grške čete so obdržale vse postojanke, ki so jih bile prej zavzele, in zavrnile sovražnika ^ z bajoneti. Grško letalstvo je včeraj bombardiralo sovražnikove postojanke. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Neomejen izvoz letalskega bencina In olje iz Amerike » Anglijo Newyork, 13 marca. AA. Reuter. Vlada Združenih držav je sklenila dovoliti neomejen izvoz bencina in olja, potrebnega za letalstvo. Oboje se bo v neomejenih količinah izvažalo v vse dele Velike Britanije in britanskega imperija. , Vesti 13. marca Vse zadnje govorice o Jugoslaviji in njenem stališču so propagandnega značaja. Jugoslovansko stališče ie jasno, razpoloženje političnih in ljudskih krogov mirno, odločno in neustrašeno, priznava tudi londonski radio. Kancler Hitler je včeraj nenadno odpotoval v Linz, kjer se bo udeležil proslav ob trilet-nici vkorakanja nemških čet v Avstrijo. Poročajo, da bo kancler Hitler pri tej priliki obiskal tudi grob svojih staršev v rojstnem mestecu Braunau pri Linzu. V nemškem zunanjem ministrstva izjavljajo, kakor jjoroča DNB, da jim ni nič znanega o kakih predlogih Grčiji, da bi se ustavile sovražnosti med njo in Italijo. Tudi atenska uradna agencija je pred dvema dnevoma dala poročilo, da grška vlada ni od nemškega poslanika v Atenah dobila nobenega takega posredovalnega predloga. Narodni dan molitev za zmago in mir bodo priredili 23. marca v Angliji in Kanadi, je izjavil {>redsednik vlade Mackenzie King. _ eški zunanji minister Eden je imel včeraj do!j>; posvet s predsednikom egiptovske vlade Sidi pašom, poroča Reuter. Malajski polotok se lahko upre vsakemu napadu, kakor so pokazale zadnje velike vojaške vaje. prirejene tako, kakor da »gre zares«, poroča angleško vrhovno poveljstvo v Singapurju. Japonski zunanji minister Macuoka je pred odhodom v Evropo izjavil, da bo iz vljudno siti obiskal tudi sovjetskega zunanjega ministra, poroča United Press. Stefani napoveduje, da bo sprejet tudi pri Stalinu, sovjetska uradna agencija Tass pa o tem ne govori nič. Francoska vlada odločno zavrača vse govorice, da bi bila dala Nemčiji na razpolago pomorska in letalska oporišča v Maroku, poroča Havas. »Ne prihajam v Evropo, da bi se bolj strnil vrste trojne zveze, ker bi to bilo odveč«, je izjavil japonski zunanji minister dopisniku Štefanija. List »Popolo di Roma« piše v zvezi z njegovim potovanjem, da članstvo v trojni zvezi prinaša članicam ne le koristi, temveč tudi obveznosti. Zadnji velik nemški napadi na London in Portsmouth, ki so povzročili strahovito razdejanje, dokazujejo, da potek, kraj in čas vojnih nastopov še nadalje narekuje nemško letalstvo in da mu Angleži niso v ničemer vzeli iz rok pobude. To je po poročilu DNB nemški odgovor na izvajanja angleškega letalskega ministra. V Gibraltar so dospeli novi oddelki angleške pehote in topništva. Po raznih točkah obale so postu vili še več daljnostrelnih topov, javlja United Press. Naravnost smešna je trditev nasprotne propagande, da bi bili eksplozije v. carigrajskem hotelu »Pera-Palace« pripravili Nemci. Ni izključeno, da so Angleži iz Sofije prinesli s seboj razstrelivo, s katerim so hoteli razdejali vodovod v bolgarski prestolnici, pa je razstreljivo eksplodiralo v Carigradu, pravi DNB. Ukaz o sestavi romunskega vrhovnega vojnega sveta je bil objavljen včeraj. Svet sestavljajo: obrambni minister, podtajnik za vojsko, mornarico in letalstvo, poveljniki armad ter načelnik glavnega generalnega štaba, poroča Stefani. Navdušenje, s katerim je Churchill sporočil sprejetje zakona o podpiranju Anglije, jasno dokazuje krče ostarele Anglije, ki je že izgubila igro v boju z Nemčijo in Italijo ter polaga v ameriško podporo morda dosti več upanja, kakor pa ta podpora v resnici pomenu Vse to potrjuje zaton Anglije, ki zdaj prvič v zgodovini javno priznava, da ni več gospodar svoj'e usode. Kadar je kako cesarstvo v podobnih razmerah, to že pomeni njegov konec, sodi Stefanu »Zakaj moramo sovražiti Grke,« je naslov uvodnika v uglednem italijanskem dnevniku »Stampa*. List na to vprašanje odgovarja, da si morajo Italijani vtisniti v spomin veliko resnico iz sedanje vojne, da Grki sovražijo Italijo. Skrivnost grškega odpora in napadalnosti, — ki ju bo italijansko orožje neizprosno zlomilo, — je prav v tem grškem sovraštvu. Grki vodijo proti Italiji vojno ljudskega sovraštva. — To dokazuje grški tisk, ki razglaša Italijo za zgodovinsko sovražnico Grčije, dokazuje vsa £rška politika zadnjih let. Italijani se morajo tega zavedati in na sovraštvo odgovarjati s sovraštvom. V novembru in decembru lani ter v januarju letos je nemško vojno brodovje in letalstvo potopilo Angliji 2 milijona 57.000 ton trgovskih ladij, hudo poškodovanih pa .je bilo še 175 trgovskih ladij. Tu niso vštete izgube zaradi min, pravi včerajšnje uradno porodu j nemškega^ vrhovnega poveljstva. Ob drugi obletnici kronanja se je sv. oče Pij Dvanajsti udeležil slovesne službe božje v zgodovinski Sikstinski kapeli. Ameriške radijske postaje so snoči dale poročilo, da se je v Pireju in Solunu izkrcalo večje število angleških čet in da mislijo Angleži poslati v grško Tracijo deset divizij svoje vojske. Izjemno stanje na Holandskem, razglašeno zaradi nedavnih nemirov, je odpravljeno, ker se je položaj naglo popravil, poročajo nemški listi. Sovjetska Rusija je nedavno vzpostavila redne diplomatske zveze s Siamom. Ameriški tislc trdi, da zaradi tega, da ne bi Siam, ki so mu Japonci posredovali ugoden mir s francosko Indokino, prišel pod prehud japonski vpliv. Leta 1940 so Združene države poslale Angliji 3552 letal ter 4086 nadomestnih motorjev, poroča ameriško trgovinsko ministrstvo. VSE NASE NAROČNIKE IN PRIJATELJE na Gorenjskem, Dolenjskem in Štajemkem, prosimo oproSčenja, da eo včeraj dobili nai list x veliko zamudo, ali pa sploh ne. Uredništvo te nepotrebne zamude ni povzročilo in bo v bodoče skrbe'o, da ee tak« neviečnosti ne bodo ponavljat*. Stran 2. »SLOVENSKI DOM«, dne t3. marca 1941. štev. 60. Nučičev Jubilej v ljubljanski drami Ljubljana, 13. marca. Slovensko Narodno gledališče je snoči lepo proslavilo jubilej štiridesetletnega dela velikega slovenskega umetnika Hinka Nučiča. Naše gledališče je bilo snoči skoraj premajhno, da bi moglo sprejeti vse tiste, ki se s tako lepimi spomini obenem z Nučičem vesele lepih in zmagovitih časdv naše Drame v letih po prevratu v letu 1918. Tedaj se je Nučič že enkrat postavil na čelo naše Drame in jo zasadil tako globoko, da je zmogla pomemben umetniški polet vsaj v prvih 10 letih. Toda Nučič je ustvaril slovensko Narodno gledališče tudi v Mariboru in mu izkopal prav tako trdne temelje — izreden dokaz ne samo njegove velike umetniške sile, ampak tudi vodilnih sposobnosti, ki so se v obeh gledališčih — v Ljubljani in v Mariboru — izkazale in obnesle. Ljubljana je svojemu velikemu rojaku priredila prisrčen in topel sprejem. Pričakoval ga je oder, zasut z venci in rožami, lep okvir pa so mu bili skoraj vsi člani slovenskega dramskega ansambla, ki so nekateri njegovi učenci, diugi pa njegovi sodelavci in prijatelji. Dolgo je občinstvo pozdravljalo Hinka Nučiča, dokler ni prvi spregovoril v pozdrav v imenu uprave Narodnega gledališča Pavel Golia, vršilec dolžnosti ravnatelja Drame. Prav iz srca pa mu je nato spregovoril predsednik slovenske skupine igralcev Drenovec, uakar je Slavko Jan prečital pozdravni pismi bana gosp. dr. Marka Natlačena in župana mesta Ljubljane gosp. dr. Adlešiča. Prav lepo sta Nučiča pozdravila tudi naš starosta Danilo in ga. Avgusta Danilova. Zelo ginjen se je Nučič zahvalil za lep pozdrav in za čestitke. Bolj poredko je prihajal med nas, to priznava, toda prepričan je, da je v Zagrebu med brati Hrvati vendarle veliko storil za resnično zbližanje in sodelovanje med obema bratskima narodoma. Sam ima še mnogo lepih načrtov in zamisli, toda sedaj na koncu poti bo mogoče težko uresničiti še vse tisto, kar bi hotel. Toda v Zagrebu je na oder spravil mnogo slovenskih del, zlasti Cankarja in Finžgarja in v veliko zadoščenje in veselje mu je, da je tudi sam po svoje doprinesel k častni zgradbi kulturnih vezi med Hrvati in Slovenci. Če je to delo resnično pozitivno, tedaj je tudi on za Slovence in Slovenijo mnogo storil. Sledila je nato Begovičeva drama »Brez tretjega« v režiji ge. Vike Podgorske. Velika škoda je, da smo Begovičeva dela le tako poredko dobivali na naš oder, sedaj sta pa gosta pomogla še naši Drami in si dala uvrstiti svoja gostovanja med reden spored. Tako je zopet pomagal samo slučaj vodstvu Drame, da je na oder dobilo v letošnji sezoni vsaj še eno kvalitetno delo in to v izvedbi Nučiča in Podgorske, velikih in močnih umetnikov. Nučiču in ge. Podgorski smo resnično hvaležni, da sta sklenila tako zabrisati porazen razvoj letošnjega sporeda v Drami. Kajti naša Drama je zlasti letos padla tako_ nizko, da bi hudo potrebovala takega reševanja in tolikšnega vodstva, kakor v letih po prevratu, ko je moralo slovensko gledališče po štirih letih vojnih časov zopet oživeti. Ljudje, ki so pri gledališču iskali čisto drugih učinkov, samo neumetnostnih, so sedaj spravili Dramo na najnižjo stopnjo po 20 letih našega svobodnega narodnega in kulturnega življenja. Snoči je g. Nučič pokazal, da je še izredno mladeniški in junaški. Ali bi ne mogel na vodstvu naše Drame obnoviti še eno dobo mladostnega poleta in junaškega dela, s katerim je že v letu 1919, ko je tudi bila naša Drama na tleh, obnovil slovensko Narodno gledališče. Ljubljana od včeraj do danes Muhe meseca marca je že opeval stari nas pesnik Valentin Vodnik. Danes še lepo, da bi človek kar zaivriskal, jutri pa se ti vsedejo oblaki na nebo in spet zaroje v bridki burji bele mušice. Kdo bi si bil mislil, da bo po jasnem lepem vremenu prejšnjega dne zima spet pokazala zobe! Pa jih je. Človek kar ni mogel verjeti, ko je videl, da se z vetrom iz nizke sivine raznaša sneg. Pa smo spet dobri, da, da, saj še sv. Jožef ni za nami, prezgodaj smo se veselili pomladi, si je dejal marsikdo. Pa se je čez noč spet spremenilo. čudovit spomladanski dan Današnji dan pa menda po čistosti neba in lepoti odnaša rekord v letošnjem letu. Tako lepega prav gotovo še nismo imeli od lani. Nebo »do pikice« jasno, niti najmanjšega oblačka ni bilo nikjer opaziti. Sonce se je že navsezgodaj veselo prismejalo čez hribe in raztrosilo svojo razkošno luč v ta prijazni svet. Pravo spomladansko razpoloženje se je nas prijelo danes, vseh, po uradih, po obratih, trgovinah. Kaj pa mislite, tak lep dan! Človek se počuti kar nekam pomlajenega, bolj svežega, radostnega, in lahkega in skrbi, ki ga more ob čemernih deževnih ali oblačnih dneh oblede pred sijajem takega krasnega prav zares spomladanskega dne. Dva konja je povozila Snoči je tam pri kemični tovarni v Mostah prišlo do nesreče, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Čez industrijski tir sta peljala dva konja dobro naložen voz, tedaj pa je privozil tudi tovorni vlak, ki je butnil v konja ter jih podrl. En konj je bit pri priči ubit, drugemu pa je odtrgalo nogo. Ker pri nas posebnih protez za konje nimamo, so morali težko poškodovanega konja ustreliti. Vozniku pa se ni nič zgodilo. Konja sta bila menda last g Smodina iz Zapuž, tako da je bil pri tej nesreči oškodovan za lepe denarce. Izprememba pri T0I zbornici Po odloku ministra za trgovino in industrijo z dne '25. februarja 1941 je bil odpravljen komisa-rijat pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter je komisar g. Avgust Tosti v ponedeljek, dne 10. marca 1941, izročil posle novoimenovanemu predsedniku Trgovinskoindustrijske zbornice v Ljubljani g. Karlu Čeču. S tem dnem je prenehala poslovati TOI zbornica ter posluje kot pravni naslednik od 11. marca 1941 naprej Trgo-vinsko-industrijska zbornica, katera po nalogu ministrstva vrši tudi delokrog bodoče Obrtniške zbornice do dne, ko bo pričela samostojua Obrtniška zbornica poslovati. Spremembe na šentviški tramvajski progi Električna cestna železnica bo zaradi hitrejšega prometa na šentviški progi v petek 14. t, m. odpravila nekatera manj važna postajališča do nadaljnjih odredb. Ker ne bo več postajališč pri stari cerkvi sv. Jerneja in pri gasilskem domu, bo tramvaj obstajal na izogibalilču med dosedanjima po-stajališčima. Odpravljeni bosta tudi postajališči »Heinrichar« in »Kosovo« ter bodo tramvaji obstajali nekako na sredi med dosedanjima postaja-liščima na novem postajališču »Kosovo«. Popolnoma bosta odpravljeni postajališči »Kavčič« v Zg. Šiški in »Žibert« v Podgori, a postajališče »št. Vid II.« bo prestavljeno na izogibališče. Svojcem sezonskih delavcev v Nemčiji Svojce naših rojakov v Nemčiji, ki so tam na delu, opozarjamo, naj svojini sporoče, da je prinos kakih prihrankov R. M. v domovino nemogoč raz-ven 10 RM v čeku. Zato jih opozorite, naj svoj zaslužek vsakomesečno redno pošiljajo domov, kar jim je omogočeno, seveda na predpisan način, L j. da se nakazilo izvrši po firmi, pri kateri delajo. Pošlje se mesečno lahko 70 RM, ki se bodo tu izplačevale po tečaju 15.30 za RM. Ako ima naš rojak v Nemčiji kak prihranek iz lanskega leta, ga luhko pošlje takoj v domovino, da bo tu zmenjan po starem tečaju 14.30 din za RM. Potrebni pa so sledeči podatki: kje je delal in pri kom, kje se nahaja denar in koliko; kam naj se pošlje, točen naslov pošte. Ta slednja odredba pa velja le do konca maja L 1. * Jutri, v petek zvečer, bomo slišali v Ljubljani odlično zagrebško pianistko go. Doro Gusičevo. Ga. Gusičeva je pianistka velikega formata, ki se je uveljavila z velikimi uspehi v umetniškem življenju doma, predvsem pa v tujini. Igrala je v najrazličnejših mestih Evrope, solistično, pa tudi s spremljevanjem velikih orkestrov. Vsi kritiki hvalijo njeno visoko umetniško igro, bila pa je deležna tudi močnega priznanja s strani koncertne publike. Ga. Gusičeva prireja v Zagrebu stalne koncerte, v Ljubljani pa bo nastopila kakor že omenjeno jutri zvečer na akademiji Društva prijateljev Golnika v veliki Filharmonični dvorani. Začetek bo ob 20. Na to koncertno prireditev, ki se bo vršila pod pokroviteljstvom ge. banice Nije dr. Natlačenove še prav posebno opozarjamo. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice, Lepa papeževa proslava v Celju Celje, 13. marca. Snoči jc Celje dostojno proslavilo drugo obletnico, odkar je sedanji sv. oče Pij XII. zasedel Petrov prestol. Slavnostni govor je imel gimnazijski ravnatelj g. prof. Bračko, pevsko društvo »Celjski zvon« pa je zapelo ob koncu proslave papeževo himno in »Kristus kraljuj«. Proslave se je udeležilo veliko število celjskega občinstva, člani katoliških organizacij, katoliško starešinstvo in številna mladina. Dvorana je bila slavnostno okrašena. Na pročelju je visela slika sv. očeta Pija XII., ovita v papeževo zastavo, pred njo pa so stali slovenski fantje in dekleta v krojih in z zastavo. Celjske novice Drevi zborujejo v Celju celjski trgovci. Živinski in kramarski sejem bo v Celju v soboto, 22. marca. Galicija. Kmečka zveza v Galiciji je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor, katerega je počastil s svojim obiskom tudi g. senator Alojzij Mihelčič. G. senator je s svojim zanimivim izvajanjem opisal pomen naše kmečke organizacije, kar je napravilo na poslušalce globok vtis. G. senator si je nato ogledal cesto Galicija—Lopata, ki je potrebna popravila. To cesto bodo kmalu začeli popravljati. Nato je bil občni zbor krajevne organizacije JRZ, na kateri je bil izvoljen stari odbor. Celjsko okrožno sodišče je oprostilo palirja Nemca krivde smrtne nesreče pri gradnji palače OUZD v Vodnikovi ul., ker se je po izjavah prič prepričalo, da ga ne zadene krivda. Na štiri mesece zapora je bil obsojen 32 letni žagar Klemše Jožef, ki je lani, 21. dec. v vinjenosti z nožem zabodel Turnška Maksa ml. iz Nazarij v Savinjski dolini. Sodišče je obsodilo na en mesec zapora pogojno za dobo dveh let Pepelnaka Antona, Verbiča, Slemenška Antona, Kebliča Alfonza iz vojniške okolice, ker so se uprli lani orožnikom. Brejca Lovrenca, ki je prijel orožnika okrog vratu ter pripomogel, da je zasledovani Keblič Alfonz ušel orožnikom skozi okno, je bil obsojen na mesec dni zapora nepogojno, kazen pa- so mu odložili do 1. maja. Iz pisarne ZZD. Po sklepu občnega zbora splošne skupine ZZD v Celju bo pisarna ZZD odprta vsak dan od 5 do 7 popoldne. Pisarna se nahaja v društvenem lokalu v Delavski zbornici, Razlagova ulica 5. Pražnik sv. Jožefa v Celju. Združenje trgovcev za mesto Celje je ugodilo prošnji Združenih slovenskih nameščencev, da bodo trgovine v območju celjske mestne občine letos na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ves dan zaprte. Na dve leti robije je obsodilo celjsko okrožno sodišče 55 letnega Žnidaršiča Vinka iz Leskovca pri Krškem, ker je izvabljal od raznih ljudi v brežiškem okraju denar na ta način, da se je predstavljal za konjača, pooblaščenega od okrajnega glavarstva ter da zastopa bolnega konjača iz Sevnice in je upravičen pobirati takso za pse. Posrečilo se mu je prevariti 13 oseb. Zastrupil jo je. Pred celjskim sodiščem se je včeraj zagovarjal 27 letni Svajgel Karol iz Bukovja pri Bizeljskem. Sredi meseca januarja letos je uporabil pri Mariji Mačkovi* ki je bila^ noseča, tako sredstvo za odpravo plodu, da je Mačkova na posledicah zastrupitve umrla. Spdišče je Švajgelna obsodilo na leto dni strogega zapora. Nad 15.000 din gotovine je izdala Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju za obdaritev revnih otrok. S peči je padel leto in pol stari sin posestnika Lešnik Anton v Založah pri Polzeli in si zlomil desno nogo nad kolenom. Nova žrtev tihotapske strasti. V včerajšnjemu poročilu o tihotapcih živega blaga na naši meji dodajamo, da so graničarji ustrelili tovarniškega delavca Antona Volonterja, ki je hotel preiti mejo m ni počakal na svarilne klice obmejnih stražnikov. Ponovno opozarjamo vse prebivalstvo, na j ne naseda brezvestnim tihotapcem, da ga ne zadene neareča. Bombaž za tekstilne tovarne prihaja Maribor, 12. marca. Nedavno smo pisali v >Slov. domu« o hudi krizi, ki je zajela mariborsko tekstilno industrijo, ker je morala zaradi pomanjkanja bombaža in drugih surovin omejiti obratovanje na najmanjšo mero ter je odpustila okrog 2000 delavcev in delavk. Opozarjali smo, da bo menda kriza kmalu ponehala, ker je naša država kupila v Rusiji in Turčiji že 15 milijonov kg bombaža. Te dni je dobila mariborska tekstilna industrija že prve pošiljke bombaža ter upa, da bodo dospele še ostale, ki so ji dodeljene, tako da bo kriza glede zaposlitve delavstva precej ponehala ter se bo obratovanje vršilo skoraj normalno naprej. Prvi je prispel v Maribor pred dnevi ruski bombaž — vsega 80 vagonov. Ta bombaž nam je poslala Rusija preko Nemčije ter je bila na tovornih listih označena postaja Katovice na bivšem Poljskem kot pretovorna postaja. Ruski bombaž pa se je izkazal kot jako slab. Prav za prav so to samo odpadki bombaža, ki pa se seveda tudi dajo predelati v prejo ter jih bo naša industrija z veseljem sprejela, ker so še vedno boljši, kakor drugi nadomestki. Prav tako je dospela sedaj v Maribor tudi že prva pošiljka turškega bombaža. Turčija nam je dobavila po Črnem morju in po Donavi do Belgrada zaenkrat 8000 ton bombaža, dočim nam bo ostalih 8000 ton, ki so tudi že kupljene in plačane, poslala kasneje. Turški bombaž je precej boljši kakor ruski, pa tudi ne dosega ameriškega in egiptskega, katerega je mariborska industrija pred vojno izključno uporabljala. Rusija ima na Kavkazu in Turkestanu bombaž, ki egiptskega tn ameriškega še presega po kakovosti, zdi se pa, da ta bombaž Rusija rajši sama doma porablja. Naša beseda 2. Gorje mu, kdor postane suženj. Prehitro smo se navadili na svobodo. Ob prevratu se je vse topilo v opojnem veselju. Narodova duša je bila razgibana do skrajnih globin, da je vsepovsod porajala ljudske pesnike in skladatelje, ki so peli o Jugoslaviji. Pa to veselje je krnalu potihnilo. Trebalo je živeti. Svetovna vojna je v štirih letih Evropo strahotno opustošilo, obnova na vseh področjih jc zahtevala trdo delo. Tudi našo novo državo je bilo treba izoblikovati in urediti sožitje med tremi jugoslovanskimi narodi, ki so si po jeziku in krvi sicer tako sorodni, kakor nobeni drugi evropski narodi, ki pa jih je tuje nasilje razdvojilo in odtujilo drugega drugemu. V delu, skrbeh in prepirih je izobraženi sloj skoraj čisto pozabil, da je bila njegova prva naloga slehernemu slovenskemu človeku pomagati, da se popolnoma zave, kaj je svoboda in kaj nam je domovina. Tako doživlja marsikdo po dvajsetih letih samostojnega življenja sedanje odločilne dni morda manj pripravljen kakor ob prevratu. Godi se mu kakor človeku, ki je ozdravel. V bolezni je dobro vedel, da je ljubo zdravje prvo in da bolniku nič ne pomaga ne bogastvo, ne najlepši zaslužek. Komaj pa ozdravi, ie ob vsakdanjih skrbeh pozabi no svojo glavno srečo: da je zdrav. Mora znova zboleli, da spet uvidi, kaj mu je zdravje. Ali moramo tudi svobodo najprej izgubiti, da vidimo, kaj nam jo bila? Mnogo je še neurejenega pri nas. Odnos med tremi bratskimi narodi, ki se je sicer zelo izboljšal, ie vedno povzroča mala trenja. Tudi pri nas doma še ni vse v redu. Kmet komaj zmaguje velike davke, delavec ne more izvojevati vseh svojih pravic, viničarji hodijo razcapani, stradajo in prezebajo. Vse to izrabljajo tiste judeževe duše, ki prihuljeno pri-šepetavajo, kažoč čez mejo: * Vidiš, kako se jim godi tam in tam ... Saj bodo itak prišli sem in napravili red. Ko bi le že skoraj...« Pa slovenski človek je prepameten, da bi se dal zvabiti v zanko. Seveda nas tarejo težave, kateri narod pa je brez njih? Prav tako res pa je tudi, da lahko te težave premagamo edino mi sami, ako si ohranimo svobodo. Tujec pri nas ne bo iskal naše sreče, ampak svoje! Tiste sladkobne besede, ki jih širijo potuhnjeni plačanci, češ ta ati oni nam bo prinesel raj, so kakor lovčeva piščal, ki vabi divjad pred strel. Da, raj na naši zemlji, pa za tujega gospoda, ne za domačega slovenskega delavca in viničarja. Ali sle že kdaj slišali, da bi kdo kupil ali ukradel kravo, ker želi kravi dobro? Ali si je ne prilasti zalo, ker jo hoče molzli ali zaklati? Ali ste že kje brali, da bi moderni narod zasedel tujo zemljo, ker hoče osrečiti njene prebivalce, ne pa, ker jo hoče zase gospodarsko izkoristiti? Res je, da pri nas še ni vse v redu. Smo pač mlada država. Vsak novi gospodar mora nekaj let garati, da se postavi na noge. Toda zaradi tega vendar ne bo prepustil svojega posestva sosedu, sam pa ostal za hlapca. Ce si ohranimo svobodo, si bomo počasi vse uredili. Gorje mu pa, kdor danes postane suženj! Nekje sem slišal zgubljenega človeka, ki je takele mlatil: »Glavno je, da ne pride do vojne. Naj se kar visoki gospodje med seboj zmenijo: to je moje, to pa tvoje. Meni je vseeno, pod kom sem, davek moram itak povsod plačali.« Človek božji, kje imaš pamet! Ali nič ne bereš? Ne gre za davek! Gre za tvojo vero, tvoj jezik tvojo zemljo! Gre za vse! Da, predvsem za tvojo zemljo! Tudi naša lepa slovenska zemlja se marsikomu sveti... Iv*:':? NOVE POŠTNE PRISTOJBINE Belgrad, 13. marca. Poštni minister je od 5. februarja 1941 predpisal nove poštne takse, ki hoda začele veljati 1. aprila 1941. Taksa za navadna pisma: a) krajevni promet: za pisma do 20 g teže znaša nova taksa 1.50 din, za težja od 20 g je pisemska taksa v krajevnem prometu ista kot za pisma v medkrajevnem prometu. b) Medkrajevni promet: za pisma težka 20 g 2 din, nad 20 g do 50 g 3 din, za pisma nad 50 do 250 g 4 din, za pisma nad 250 do 500 g 6 din, za pisma nad 500 do 1000 g 12 din, za pisma nad 1000 do 2000 g 18 din; e) mednarodni promet: v mednarodnem prometu je taksa ostala nespremenjena. Taksa za pisma, naslovljena na Bolgarijo, je enaka novi taksi za notranji medkrajevni promet. Taksa za dopisnice: za odprte dopisnice je ostala taksa nespremenjena, za zaprte pa se je spremenila in znaša: v krajevnem prometu 1.50, v medkrajevnem prometu pa 2 din. Taksa za pošiljanje malih zavojev: Če se zavoj odda na pošti, 7 din, če pa na stanovanju prejemnika, pa 10 din. Priporočene pošiljke: a) notranji promet: za krajevni in medkrajevni promet 5 din; b) v medkrajevnem prometu in v prometu z Grčijo, Romunijo, Turčijo in Bolgarijo 5 din, za vse ostale države pa 6 din. Povratnica: a) pri oddaji pošiljke za krajevni m medkrajevni promet 5 din, za mednarodni promet z Grčijo, Romunijo, Turčijo in Bolgarijo 5 din, za vse ostale države pa 5.50 din. SELD0H TRAČE z Roman a olikami »Na žalost, naše delo se ne more vedno prilagoditi verskim predpisom Prosim, da smatrate ta razgovor ca zelo važen I* »A jaz prosim, da smatrate službo božjo ie za bolj važno,« je hladno odgovorila miss Bugh. »Bodite tako dobri in me pustite iti!« Brigadir ji je zastavil pot. Miss Bugh je debelo pogledala. »Ali naj sklepam, da me hočete zadržati e silo? V tem primeru morate imeti v rokah nalog za aretacijo! Sicer »em vas primorana javiti vašim starešinami« Brigadir ee je zmedel.' »Tako nepopustljivo zadržanje sploh ni bilo mišljeno. Midva sva vas samo prosila, da nam posvetite nekaj trenutkov ki odgovorite na zelo važna vprašanja! Zaradi tega sva prisiljena, da se obrneva do vas prav v tem čas ul To bi morali razumetil« Mies Bugh je odkimala. »Pripravljena sem, da bom odgovarjala na vaša važna vprašanja po službi božji. Takrat bom tudi nekaj zelo važnega izjavila, in to bo veliko presenečenje za policijo in za vse meščanstvo. Ali pred tem moram dobiti dovolj moči, zato grem, d» poprosim Boga nova duševne pomoči!« Oba sla bila preslaba, da bi jo po tem govoru preprečila pol. Vsega presenečenega brigadirja je vzel pod roke Guidlugh in ga vodil za gospodinjo. V cerkvi sv. Janeza je bilo to jutro malo ljudi. Med prisotnimi sta bila polkovnik in njegova hčerka. G. Daxburry je sedel v isti klopi ko tadva, le na drug« strani. Za njimi je stal v senci velikega stebra mladi Darek Ricardo_ in gledal v hrbet lepe Marie. Miss Bugh je prišla zadnja v cerkev in se usedla na svoje staro mesto. Nihče ni opazil Guidlugha in brigadirja Bramleya, ko 6ta neslišno prišla v cerkev ter se usedla v eadnjo klop, da ne bi izgubila izpred oči miss Bugh. Miss Bugh je klečala ter ti z roko zakrivala obraz, a skozi prste je gledala vse prisotne. Ko je opazila Marie Dtitmar, je od ljubosumnosti stisnila ustnice. Gotovo ji je bila nevoščljiva mladosti in lepote. Nato je pogledala Daxburryija, ki je gledal podse ter se delal, kot da je ne vidi. Nazadnje je vzele svojo ročno torbico, kjer je imela svojo mašno knjižico in ete kleničico s soljo za 'okrepilo. Služba božja se je nadaljevala Pastor je zapel s svojim piskajočim glasom, njegov glas in ce,o orgle pa je prevpil hreščeči glas miss Bugh. »Molimo k Bogu,« je nazadnje dejal pastor. Vsi verniki so pokleknili Le miss Bugh je obsedela. Glavo je imela priklonjeno obrnjeno proti policistoma, kot bi ju gledala z zmagoslavnim in posmehljivim pogledom. Ko je videla, da jo opazuje miss Marie je e mržnjo in prezirom okrenila (Javo. V tem času je občutila veliko bo-ečino. Vzela je iz torbice steklenico in vdihavala. Zelo je pobledela pod šminko. Pri zavžlvanju je obstala v' irtera položaju, nepremična kot kip. Niti (Dalje sledi)'